Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Teorija športa z didaktiko športne vzgoje 1in 2

PISANJE DIPLOMSKIH DEL

Spoštovane študentke, spoštovani študentje, V želji, da bi imeli pri izdelavi diplomskega dela pri predmetih Teorija športa z didaktiko športne vzgoje 1 in 2 kar najmanj »administrativnih« težav, smo pripravili nekaj navodil za pisanje diplomskih del. Za še podrobnejša navodila vsekakor lahko vzamete v roke Priporočila za oblikovanje seminarskih in diplomskih nalog in diplomskih del avtorice dr. Majde Cencič, dobrodošle pa bodo verjetno tudi spletne strani referata za študijske zadeve http://wwww.pef.uni-lj.si/strani/referat/diploma.pdf . Tekst je razdeljen na tri večja poglavja, in sicer: a) NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL b) POVZETEK APA STANDARDOV ZA CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE ter c) PRAVILNIK O DIPLOMAH

a) NAVODILA ZA PISANJE DIPLOMSKIH DEL 1. 0 SPLOŠNO O PRIPRAVI DIPLOMSKEGA DELA Diplomsko delo naj bo napisano z računalnikom, v slovenščini. Diplomsko delo pišemo v prvi osebi množine ali v pasivu. Pri pisanju upoštevamo naslednje:

1. tip pisave Times New Roman; 2. velikosti pisave za posamezne dele vsebine so naslednje:

Vrsta besedila Oblika pisave Velikost pisave

(točk)

Videz pisave

Naslov poglavja

Arial 16 POGLAVJE

Naslov podpoglavja Times New Roman

14 Podpoglavje

Osnovno besedilo, vsebina preglednic, tabel, naslovi slik in preglednic, oznake na slikah

Times New Roman 12 Normalno Krepko Ležeče

Opombe v nogi strani Times New Roman

10 opomba

3. velikost pisave 12 točk; 4. razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice; 5. poravnava je obojestranska; 6. izpis na papir naj bo dvostranski; 7. odmik od roba – robovi besedila naj bodo zgoraj in spodaj oddaljeni 25 mm od roba

strani, na levi (notranji) strani 30 mm in na desni (zunanji) strani 20 mm od roba strani 8. glava strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani. Glava strani naj v eni vrstici vsebuje

levo (notranjo) poravnano besedilo »Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta« v ravnem tisku in desno (zunanje) poravnano besedilo »Priimek in ime avtorja; diplomsko delo« v poševnem tisku velikosti 10 točk;

9. noga strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani in naj vsebuje srednjo poravnano tekočo številko strani med dvema pomišljajema velikosti 12 točk;

2. 0 SESTAVINE DIPLOMSKEGA DELA Obvezne sestavine diplomskega dela so: 2. 1 naslovna stran na platnici, 2. 2 notranja naslovna stran v diplomskem delu, 2. 3 stran z zahvalo (ni obvezno), 2. 4 izvleček s ključnimi besedami v slovenščini, 2. 5 izvleček s ključnimi besedami v angleščini (nemščini), 2. 6 kazalo vsebine (tudi kazalo slik, tabel, grafov), 2. 7 seznam uporabljenih kratic (če smo jih v diplomskem delu uporabljali), 2. 8 vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja,

2. 9 seznam uporabljenih virov, 2. 10 priloge (če obstajajo).

2. 1 Naslovna stran na platnici Za vezavo diplomskega dela uporabljamo platno ali drug ustrezen material, barva platnic je poljubna. Na platnico zapišemo:

� naziv univerze in fakultete z velikimi črkami, oddaljen 30 mm od zgornjega roba, � diplomsko delo ter (oboje sredinsko poravnano) � priimek in ime avtorja (desna poravnava, oddaljeno 30 mm od spodnjega roba)

Prva stran – platnica

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIIMEK IN IME

2. 2 Notranja naslovna stran v diplomskem delu Prva notranja stran vsebuje;

� naziv univerze in fakultete (velike črke, sredinska poravnava), � ime študijskega programa (velike črke, sredinska poravnava), � naslov diplomskega dela (velike črke, sredinska poravnava), � napis diplomsko delo (velike črke, sredinska poravnava), � ime in priimek ter naziv mentorja (in somentorja) (kot v stavku, leva poravnava), � ime in priimek kandidata (kot v stavku, desna poravnava), � kraj (Ljubljana!!!), mesec in leto oddaje diplomskega dela (kot v stavku, sredinska

poravnava). Naslov dela naj kratko in jasno označi bistvene elemente vsebine.

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

»NASLOV DIPLOMSKEGA DELA« DIPLOMSKO DELO

Mentor/ica: dr. XY, naziv Kandidat/ka: Somentor/ica: mag., dr. XY, naziv

Ljubljana, mesec, leto

2. 3 Stran z zahvalo (ni obvezno), Stran je namenjena zahvali, če jo študent želi napisati. V kolikor so bili v izdelavo diplomskega dela kakorkoli vključeni ravnatelji, učitelji, učenci, starši ali druge osebe, je to potrebno v zahvali navesti. 2. 4 Izvleček s ključnimi besedami v slovenščini Na naslednjo stran napišemo izvleček in ključne besede v slovenščini. Izvleček vsebinsko povzema bistvo dela, vsebuje naj:

� izhodišča (kaj je bistvo raziskave), � metode (merjenci, spremenljivke in metode analize podatkov) in � rezultate (ne pa tudi vašega mnenja o njih).

Izvleček naj ne bo daljši od 150 besed. Pod izvleček dodajte od 3 do 8 ključnih besed, ki označujejo vsebino članka. Običajno so ključne besede enostavni izrazi, v prvem sklonu ednine. 2. 5 Izvleček s ključnimi besedami v angleščini (nemščini) Izvleček in ključne besede prevedemo v angleščino (nemščino, če je prvi tuji jezik). Če tega nismo vešči, je bolje, da to stori nekdo, ki zna angleško (nemško). Pozorni bodimo predvsem na prevajanje strokovnih izrazov. Če ste v dvomih, kako prevesti strokovne izraze, se za pomoč obrnite na mentorja. 2. 6 Kazalo vsebine (tudi kazalo slik, preglednic, grafov) Kazalo podrobno razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Preglednice, slike in grafe prav tako vključimo v samostojno kazalo. PRIMER KAZALA VSEBINE:

1. 0 UVOD ………………………………………………………. 8 2. 0 PREDMET IN PROBLEM …………………………………. 10

5. 0 ZAKLJUČKI …………. 6. 0 LITERATURA ……….. 7. 0 PRILOGE ……………..

PRIMER KAZALA SLIK (ali PREGLEDNIC ali GRAFOV – princip je enak) Več o številčenje slik, preglednic in grafov preberite v poglavju 4. 0 ŠTEVILČENJE) Kazalo slik

1. 1 Slika: Poligon ……………………………………………………………… 13 2. 6 Slika: Postavitev orodij za vadbo po postajah ………………………………. 27

2. 7 Seznam uporabljenih kratic (če smo jih v diplomskem delu uporabljali) Uporabljajte samo standardne kratice. Izogibajte se kraticam v naslovih in izvlečkih. Beseda ali izraz, ki ga krajšate, mora biti v tekstu prvič napisana v polni obliki, takoj zatem pa je v oklepaju označena okrajšava, ki jo boste kasneje uporabljali, izjema so le standardne merske enote. Primer: V-I proces – vzgojno-izobraževalni proces 2. 8 Vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja Če je diplomsko delo raziskovalno (temelji na zbiranju in analizi podatkov), si poglavja sledijo v naslednjem zaporedju 1. 0 UVOD Je prvo poglavje diplomskega dela. V njem opišemo izbrano področje dela. V njem kandidat razčleni vsebino diplomskega dela, po literaturi povzame znane rešitve in oceni njihov pomen za diplomsko delo. 2. 0 PREDMET IN PROBLEM To poglavje se deli na podpoglavja. V tem delu se navede namen diplomskega dela, razloge raziskovalnega dela ali opazovanja in ugotovitve predhodnih raziskav (kratko), kjer citirate uporabljene vire. V tem poglavju postavite teoretično podlago za vaše delo, torej predstavite to kar je že znano (vezano seveda na vaš problem) in na koncu izpeljete kaj bo predmet vašega dela. Pišite v obliki trditev, ki jih podprete z ustreznimi citati, predvsem članki (in ne predvsem monografije), med njimi naj bodo tudi tuji viri. 3. 0 CILJI RAZISKAVE Napišite, kaj želite z raziskavo ugotoviti. Cilje pišemo v alineah, smiselno se morajo odražati v hipotezah. Pred navajanjem ciljev zapišemo uvodni stavek v smislu »Glede na predmet in problem raziskave, smo postavili naslednje cilje« ali »Skladno s predmetom in problemom, smo postavili naslednje cilje«. Primer: Ugotoviti razlike med dečki in deklicami v rednem in organiziranem izvenšolskem športnem udejstvovanju. 4.0 HIPOTEZE Hipoteze so nedokazane trditve. Pišite jih kot trditve v obliki povednega stavka. Veljavnost hipotez preverjate z raziskavo. Hipoteze nujno izhajajo iz ciljev, pišete jih v alineah. Pred navajanjem hipotez napišemo stavek v smislu »Glede na postavljene cilje, smo opredelili naslednje hipoteze« ali »Skladno s postavljenimi cilji, smo opredelili naslednje hipoteze«. Primer: Z redno in organizirano izvenšolsko športno dejavnostjo se ukvarja več učencev kot učenk.

5.0 METODE DELA V tem poglavju natančno opišite izbiro merjencev, pojavov ali predmetov opazovanja (5. 1 Vzorec merjencev). Če so bili podatki pridobljeni v eksperimentalnih postopkih z ljudmi, mora to poglavje vsebovati izjavo, da so merjenci podali ustrezno izjavo o pristanku. Postopke (5. 2 Vzorec spremenljivk) je potrebno opisati tako natančno, da so ponovljivi in omogočajo pridobivanje istih rezultatov. Prednost naj imajo preizkušene in potrjene metode, vključno s statističnimi. Navedite reference in kratke opise metod, ki so že objavljene, ampak še niso dobro znane. Opišite nove, ali delno spremenjene metode in razložite njihovo primernost oziroma pomanjkljivosti. Navedite tudi, kako ste organizirali meritve, kako je potekalo anketiranje, kdaj… (5. 3 Organizacija meritev) Navedite statistične metode, ki ste jih uporabili za analizo rezultatov (5. 4 Metode obdelave podatkov). 6. 0 REZULTATI Rezultati so najvažnejši del diplomskega dela empirične narave. V tem delu vsebine je potrebno prikazati samo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja. Opisani naj bodo v preteklem času, jasno in precizno, po logičnem zaporedju, ki ni nujno enak zaporedju resničnega dela. Omejite število preglednic in slik na najmanjšo možno mero in jih uporabljajte predvsem tam, kjer so potrebne kot pojasnilo in podpora trditvam. Uporabljajte grafikon kot alternativo preglednicam in ne podvajajte podatkov v grafikonih in preglednicah. Definirajte statistične termine, okrajšave in simbole. Vse enote naj bodo navedene po mednarodnem metričnem sistemu, uporabljajte decimalno vejico. Rezultate predstavite v logičnem zaporedju v tekstu, preglednicah in grafikonih. Ne ponavljajte v besedilu podatkov iz preglednic ali ilustracij, izdvojite oziroma povzemite samo pomembna opažanja. 7. 0 RAZPRAVA Dajte poudarek novim in pomembnim vidikom raziskave ter zaključkom, ki iz tega sledijo. Ne ponavljajte podatkov ali drugih snovi, podanih v izhodiščih ali v rezultatih v podrobnostih, poudarek naj bo na vašem mnenju o dobljenih rezultatih. Obdelajte implikacije in omejitve, ki ste jih zasledili in ki jih je možno pričakovati pri bodočih raziskavah. Primerjajte predstavljeno raziskavo z ostalimi relevantnimi raziskavami (citati). Povežite zaključke s cilji raziskave, vendar se izognite izjavam in zaključkom, ki ne izhajajo iz vaših podatkov. Postavite nove hipoteze, če imate argumente in to posebej poudarite. 8.0 SKLEP Vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, zastavljenim v uvodu. Kandidat tudi povzame težave, na katere je naletel, prav tako pa navede ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet nadaljnjih raziskav. Kandidat v tem poglavju tudi opredeli pomen naloge za teorijo in prakso.

9.0 LITERATURA IN VIRI Poglavje zajema vse vire in literaturo, ki jih je študent dejansko uporabljal. Pod literaturo razumemo vsa tista domača in tuja knjižna dela, razprave in članke iz zbornikov in strokovnih revij, ki s o izšli kot javno dostopna dela in ki jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu. To pomeni, da mora biti delo, ki je uvrščeno v seznam literature, omenjeno v besedilu dela. V seznam literature uvrstimo tudi diplomska, specialistična, magistrska in doktorska dela. Med vire pa uvrščamo statistične publikacije in publikacije s področja normativne ureditve, interna gradiva, slovarje in druga gradiva. Vsako trditev, dognanje in misel drugih je potrebno potrditi z referenco. Navedke (citate) v besedilu je treba citirati v skladu z APA sistemom (glej: Navodila za citiranje po APA standardu – v nadaljevanju). Navedki, uporabljeni v preglednicah in slikah, naj bodo oštevilčeni po vrstnem redu preglednic in slik v besedilu. Pri navajanju več del istega avtorja dobi vsak navedek svojo številko, starejša dela je treba navesti prej. Vsi navedki v besedilu morajo biti vsebovani v seznamu virov, ki naj bo dodan na koncu članka. Seznam naj vsebuje le dela, ki so tiskana ali kako drugače dostopna javnosti. Kot primer, kako navajate vire se poslužujete načina, ki ga uporablja APA. Navede se vse avtorje, ne glede na število. Če pisec prispevka ni znan, se vir začne z naslovom dela. Če navajate delo, ki še ni izšlo, je pa v tisku, navedite vse podatke, namesto strani pa "v tisku." Navedbe, kot so osebni pogovor, neobjavljena predavanja ali referati in podobno, ne sodijo v seznam virov. Osnovne podatke o delih, kot so navedbe avtorja, urednika, založnika in naslov dela, pišite v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno v originalni izdaji (oglejte si primere citiranja za najbolj pogoste vrste virov). 10.0 PRILOGE Priloge so sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme v vsebini diplomskega dela motile potek sporočila le tega. V priloge spadajo npr. primeri anketnih vprašalnikov, navodila merjencem, primeri učnih priprav itd. Če je diplomsko delo teoretično (na podlagi študija relevantne literature obravnava kak strokovni problem), si poglavja sledijo v naslednjem zaporedju: 1.0 UVOD Je prvo poglavje diplomskega dela, v katerem opišemo izbrano področje dela ter razloge ta svojo izbiro. V njem lahko kandidat razčleni tudi vsebino diplomskega dela ter predstavi osnovni problem oz.dognanja, iz katerih je izhajal pri pripravi diplomskega dela. 2. 0 OSREDNJI DEL NALOGE

- PREDSTAVITEV TEMELJNIH POJMOV: V tem delu predstavite strokovna pojmovanja oz. teoretična izhodišča diplomskega dela. Opredelitve oz. definicije, ki jih uporabljate kot izhodišče za razpravo, naj bodo smiselno povezane in komentirane glede na pomen za osrednji problem diplomskega dela. - PREDSTAVITEV PROBLEMA/AVTORJA/TEME: Ta del izhaja iz prejšnjega in je najpomembnejši del diplomskega dela, saj v njem predstavite svoje razumevanje

problema/teme, ki ga obravnavate v besedilu. Izogibajte se vsebinskim povzetkom del ali opisovanju problema, pač pa o njem razpravljajte interpretativno oz. razlagalno. - SPECIALNODIDAKTIČNI DEL: Obravnavano temo umestite v kontekst učenja in poučevanja oz. učnega načrta ali pa na podlagi obravnavanega teoretičnega vidika izdelajte model šolske obravnave značilnega tematskega sklopa pri pouku. Ta del je lahko tudi empirični – npr. analiza vprašalnika na podlagi obravnavane teme ipd. Pri tem delu smiselno uporabljamo navodila za pisanje raziskovalnih diplomskih del. - SKLEP: Povzemite in smiselno povežite teoretična izhodišča, vašo samostojno obravnavo problema ter njegov specialnodidaktični vidik. Navedite možnosti dodatnih raziskovalnih vprašanj, ki izhajajo iz problema, in jih zaradi obsega niste mogli ustrezno obravnavati. Ovrednotite pomen obravnavane teme za sodoben pouk ter predlagajte izboljšave metod, oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega procesa, če je to mogoče.

3.0 OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA 3. 1 Oblika ilustracij in preglednic Ilustracije: Med ilustracije prištevamo: grafikone, fotografije, skice, sheme, diagrame, algoritme in drugi grafični material. Ilustracije vključite v besedilo samo na ustrezno mesto. Vsaka ilustracija naj ima zaporedno številko in naslov (zgoraj), po potrebi pa še legendo (spodaj). Če so na ilustracijah simboli, puščice, številke ali črke, jih natančno razložite v legendi. Preglednice: Naj bodo vključene med besedilo kamor sodijo. Preglednica mora biti pregledna in razumljiva. Vsaka preglednica mora imeti zaporedno številko (glej 2. 7 Kazalo vsebine) in naslov (zgoraj). Vsebina v vrsticah mora biti podana v čelu preglednice, po stolpcih pa v glavi preglednice. Vsa polja v morajo biti izpolnjena, če podatek v polju manjka, je treba jasno označiti, ali ni podatka, ali je vrednost podatka enaka nič, ali je zanemarljivo majhna. Preglednici morajo biti dodana potrebna pojasnila in legenda okrajšav (spodaj).

4.0 ŠTEVILČENJE 4. 1 Številčenje strani Začetne strani diplomskega dela (razen naslovne strani in kolofona, ki sta brez oznake) do prvega poglavja (1.0 UVOD) naj bodo v nogi strani zaporedoma označene z rimskimi številkami, vsebina diplomskega dela pa z arabskimi številkami (od uvoda do literature/ virov). 4. 2 Številčenje poglavij Poglavja naj bodo številčna zaporedoma (primer je naveden tudi v 2. 9 Vsebina diplomskega dela, razdeljena na poglavja). Vsako poglavje ima lahko še podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Prva številka je enaka zaporedni številki poglavja, druga številka pa pomeni zaporedno številko podpoglavja. Nadaljnje delitve podpoglavij na podrazdelke niso priporočljive (npr. 2. 1. 3). Če je nadaljnja delitev nujna, naslov podrazdelka napišemo s krepko pisavo v svojo vrstico (brez številčne oznake).

4. 3 Številčenje slik, preglednic in grafov Slike, preglednice in grafe številčimo z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Prva številka predstavlja številko poglavja, druga številka pa zaporedno številko slike (ali preglednice ali grafa) (npr. slika 1. 4 pomeni, da gre za četrto sliko v prvem poglavju). Številke 0 ne uporabljamo, saj ne moremo reči, da je to ničta slika v prvem poglavju!!! 4. 4 Številčenje opomb Opombe naj bodo številčene z dvignjeno pisavo, besedilo opombe naj bo zapisano v nogi strani, na kateri je opomba. Opomb ne dodajajte spisku uporabljenih virov na koncu dela, prav tako ne izdelujte posebnega spiska opomb1. 4. 5 Številčenje virov Seznam citirane literature in virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev in oštevilčen z zaporednimi številkami.

1 Primer številčenja in zapisa opombe v nogo strani, na kateri se pojavi opomba

b) POVZETEK APA STANDARDOV ZA CITIRANJE IN NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE2

(American Psychological Association)

(Priročnik: Publication Manual of the American Psychological Association, 4. izdaja)

"Slovenska inačica navodil"

Pripravila: Franci Ambrožič, Alenka Hudobivnik (Ljubljana, 28.02.2001), dopolnitve iz zadnje, 5. verzije APA pripravila Alenka Hudobivnik (junij, 2003)

Citiranje (med besedilom)

CITAT = dobesedna navedba tujega besedila (SSKJ, '94, str. 88; primer: pogosto citirana knjiga)

1. Citiramo kadar povzemamo izjave, misli ali ugotovitve drugih. Če ne navedemo avtorja je to pravzaprav “intelektualna kraja”. Ne citiramo le tistega, kar je postalo del splošnega znanja.

2. Citiramo vedno iz originalnega vira, če ta ni dostopen, smemo izjemoma povzeti citat iz drugega vira, vendar moramo to napisati (povzeto po: ….).

3. Citiramo lahko v originalni obliki, v navednicah (Franci je rekel: “Predlagam, da napišemo navodila za APA standard.”); ali pa samo povzamemo bistvo misli (Franci je predlagal, da napišemo navodila za APA standard), torej navednic ne uporabimo.

4. Citiramo tako, da po misli v oklepaju napišemo priimek avtorja in letnico izdaje dela. Ločimo ju z vejico. Če je avtorjev do vključno 5, prvič navedemo vse. Če jih je več od 5, ali pri ponovnem citiranju istega vira, navedemo samo prvega in dodamo “et al.”. Priimke avtorjev ločujemo z vejicami, med predzadnji in zadnji priimek damo po vejici še znak “&” (če je citirano delo v celoti v oklepaju) oziroma “in” (če so avtorji našteti izven oklepaja) – glej drugi primer z avtorjema Amis in Slack. Če avtor ni znan, namesto priimka napišemo naslov dela (na primer: Zakon o društvih, 1995).

5. Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu citiranih virov (referenc, citatov).

Primeri:

• En avtor: (Chelladurai, 1985) • Dva avtorja: (Amis, & Slack, 1996) • Manj kot 5 avtorjev: (Bednarik, Kolenc, Petrović, Simoneti, & Šugman, 1998) ! opomba:

pri ponovnem citiranju istega vira, napišemo vir v "et al." obliki. • Več kot 5 avtorjev: (Petrović et al., 1995) • Več del istega avtorja (ali več avtorjev) z isto letnico izzida: (Ambrožič, 1999a, 1999b) !

opomba: tudi v seznamu virov na koncu uporabimo isto logiko!

2 Poglavje je povzeto po http://www.sp.uni-lj.si/knjiznica/APA.citiranje.htm

• Več del različnih avtorjev: (Ambrožič, 1996; Bala, 1999; Cankar, & Ambrožič, 1987; Dežman, 1998) – dela ločujemo s podpičjem!

• Posredno citiranje (uporabljamo le izjemoma): (Chelladurai, 1985; povzeto po: Ambrožič, 1999)

Navajanje virov (na koncu dela)

Uporabljamo pri: reviji Šport, reviji KinSI, hrvaški reviji Kineziologija, seminarskih nalogah, diplomskih nalogah, magistrskih nalogah, doktorskih disertacijah, raziskovalnih nalogah, strokovnih in raziskovalnih člankih.

1. Vire navajamo po abecednem redu priimka prvega avtorja (oziroma naslova, če avtor ni znan). Če isti avtor nastopa enkrat samostojno, drugič pa kot prvi avtor dela z več soavtorji, najprej navedemo njegova samostojna dela, nato (urejeno po abecedi priimkov drugega, tretjega..) skupinska dela (z vedno več avtorji). Če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje - najprej starejša in nato mlajša dela.

2. Viri morajo biti oštevilčeni. 3. Navajamo samo javno dostopne vire! 4. Če delo še ni objavljeno (je pa sprejeto in v postopku objave) napišemo vse podatke

enako, namesto letnice pa napišemo “v tisku”. 5. Če avtor dela ni znan, namesto priimka napišemo naslov dela. 6. Navesti je potrebno VSE avtorje (tudi če jih je več od 5), ne le prvega, kot je to pri

citiranju. Avtorje ločujemo z vejico, med predzadnjega in zadnjega pa dodamo po vejici še znak &.

7. Pri monografijah pišemo naslov dela v kurzivi (poševnem tisku) ali podčrtano, pri člankih pa ime in letnik (volumen) revije (glej primere).

8. Vsi podatki naj bodo v originalnem jeziku, prevod naslova lahko podamo tudi v slovenščini, v oglatih oklepajih, takoj po originalnem naslovu.

Primeri - najprej je podano splošno pravilo (zaradi berljivosti je namesto kurzive uporabljeno podčrtavanje), potem pa še primer(i)

KNJIGA

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik.

Pečjak, V. (1998). Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

� (Več avtorjev, prevod naslova)

Rađo, I., Wolf, B., & Hadžikadunić, M. (1999). Kompjuter u sportu [Računalnik v športu]. Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu, Fakultet za sport.

� (Brez avtorja)

Publication Manual of the American Psychological Association (Fourth Edition). (1994). Washington, D.C.: American Psychological Association.

� (Brez avtorja, ima samo urednika)

Kovač, M. (Ur.). (2000). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije.

DIPLOMSKO, MAGISTRSKO ALI DOKTORSKO DELO

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Diplomsko delo, Kraj: Založnik.

Verhovnik, U. (1999). Poskus ovrednotenja vadbenega procesa tekačev na srednje proge. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Magistrska naloga, Kraj: Založnik.

Erčulj, F. (1996). Ovrednotenje modela ekspertnega sistema potencialne in tekmovalne uspešnosti mladih košarkaric. Magistrska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Doktorska disertacija, Kraj: Založnik.

Vest, A.L. (1995). Model nekaterih energijskih značilnosti kajakašev. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

RAZISKOVALNO POROČILO FAKULTETE ALI UNIVERZE

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Raziskovalno poročilo). Kraj: Založnik.

Strel, J., Šturm, J., & Ambrožič, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.

POGLAVJE V KNJIGI

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Začetnice imena urednika Priimek urednika (Ur.), Naslov knjige (str. Prva stran poglavja-zadnja stran poglavja). Kraj: Založnik.

Vidmar, J. (1997). Športno-rekreativna dejavnost odraslih prebivalcev Slovenije in nekateri kazalci zdravstvenega stanja. V B. Sila (Ur.), Gibalna aktivnost odraslih prebivalcev Republike Slovenije (str.193-208). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

NEOBJAVLJENO ALI OMEJENO DOSTOPNO DELO

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Neobjavljeno delo.

Ambrožič, F., & Hudobivnik, A. (1999). Citiranje in navajanje virov po APA - Slovenska verzija navodil. Neobjavljeno delo.

ČLANEK V REVIJI

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva stran članka-zadnja stran članka.

Čoh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (1998). Biomehanske značilnosti golf udarca. Šport, 46(4), 45-49.

� (Članek v tisku)

Čoh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (v tisku). Biomehanske značilnosti golf udarca. Šport.

� (Članek oddan, pa še ni sprejet v objavo)

Čoh, M., Kugovnik, O., & Štuhec, S. (1999). Biomehanske značilnosti golf udarca. Članek oddan v objavo.

ČLANEK V DODATKU (SUPPLEMENT) REVIJE

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen(Suppl. Številka-suplementa), prva stran članka-zadnja stran članka.

Kriska, M. A. (1997). Introduction to a collection of physical activity questionnaires [Uvod k zbirki vprašalnikov o telesni aktivnosti]. Medicine & Science in Sports & Exercise, 29(Suppl. 6), 5-9.

PRISPEVEK V ZBORNIKU KONFERENCE, SIMPOZIJA ALI KONGRESA (TUDI PRISPEVEK V ENCIKLOPEDIJI)

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. V Naslov zbornika (str. prva stran članka-zadnja stran članka). Kraj: Založnik.

Jošt, B. (1992). Evaluation of the model of success in different sports on the basis of expert modelling. V Proceedings book of the Sixth ICHPER - Europe Congress Physical Activity for a Better Lifestyle (str. 228 -223). Prague: Faculty of Physical Education and Sports.

� (Več avtorjev, prevod naslovov, več urednikov)

Ambrožič, F., & Petrović, K. (1999). Changes in the level of sports activity of the general Slovene population between 10 and 75 years of age [Spremembe v športni aktivnosti slovenske populacije med 10. in 75. letom starosti]. V V. Strojnik, & A. Ušaj (Ur.), Proceedings I. - 6. Sport Kinetics Conference '99 "Theories of Human Motor Performance and their Reflections in Practice" [Teorije človeškega motoričnega delovanja in njihov odraz v praksi] (str. 35-38). Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Sport.

ČLANEK IZ ČASNIKA (MESEČNIK, TEDNIK, DNEVNI ČASOPIS)

� Priimek, začetnice imena. (Datum). Naslov. Ime publikacije, volumen, str. prva stran-zadnja stran.

(Opomba: če je članek objavljen na več različnih straneh, jih naštejemo, ločene z vejico)

Zelnik, D. (16.09.2000). Od obljub k dejanjem. Šolski razgledi, 51, str. 4.

TELEVIZIJSKA ODDAJA

� Priimek-producenta, začetnice imena. (Producent). (Datum). Naslov. Kraj: Distributer.

Crystal, L. (Producent). (11.10.1993). The MacNeil/Lehrer news hour. New York and Washington, DC: Public Broadcasting Service.

ON-LINE IZVLEČEK

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. [on-line]. Ime revije, volumen, prva-stran-zadnja-stran. Izvleček iz: Ime-podatkovne-zbirke Datoteka: ime-datoteke Enota: oznaka-enote

Meyer, A.S. , & Bock, K. (1992). The tip of the tongue phenomenon: Blocking or partial activation? [on-line] . Memory and cognition, 20, 715 – 726. Izvleček iz: DIALOG Datoteka: PsycINFO

Enota : 80–16351

ON-LINE REVIJA, DOSTOPNA VSEM PO ELEKTRONSKI POŠTI

� Priimek, začetnice imena. (Leto, mesec). Naslov. [dolžina članka]. Ime revije [On-line serijska publikacija], volumen(številka). Dostopno po E-pošti: e-naslov Sporočilo: tekst-sporočila

Funder, D.C. (1994, March). Judgmental process and content: Commentary on Koehler base-rate

[9 odstavkov]. Psycoloquy [On-line serijska publikacija], 5(17). Dostopno po E-pošti: psyc@pucc Sporočilo: Get psyc 94-xxxxx

ON-LINE REVIJA, DOSTOPNA VSEM PO FTP (FILE TRANSFER PROTOCOL)

� Priimek, začetnice imena. (Leto, mesec). Naslov. [dolžina članka]. Ime revije [On-line serijska publikacija], volumen(številka). Dostopni FTP: Ime-strežnika: oznaka-strežnika Področje: ime-področja Datoteka: ime-datoteke

Funder, D.C. (1994, March). Judgmental process and content: Commentary on Koehler base-rate

[9 odstavkov]. Psycoloquy [On-line serijska publikacija], 5(17). Dostopni FTP:

Ime strežnika: princeton.edu Področje: pub/harnad/Psycoloquy/1994. volume. 5

Datoteka: psycoloquy.94.5.17.base-rate.12.funder

RAČUNALNIŠKE DATOTEKE ALI PODATKOVNE ZBIRKE

� Naslov [Računalniški trak]. (Leto). Kraj: Ime-producenta [Producent in distributer].

National Health Interview Survey – Current health topics: 1991 – Longitudinal study of aging

(4. verzija) [Računalniški trak]. (1992). Hyattsvile, MD: National Center for Health Statistics [Producent in distributer].

IZVLEČEK NA ZGOŠČENKI (CD-ROM)

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov članka [CD-ROM] . Naslov revije, volumen, prva-stran-zadnja-stran. Izvleček iz: Vir in številka enote

Meyer, A.S., & Bock, K. (1992). The tip-of-the-tongue phenomenon : Blocking or partial activation? [CD-ROM]. Memory &Cognition, 20, 715-716. Izvleček iz: SilverPlater

Datoteka: PsycLIT Enota: 80-16351

Bower, D.L. (1993). Employee assistant program supervisory referrals: Characteristics of referring and non-referring supervisors [CD-ROM]. Izvleček iz: ProQuest Datoteka: Dissertation Abstracts Enota: 9315947

RAČUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA (SOFTWARE)

� Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov [Vrsta programske opreme]. Kraj: Založnik.

Bender report [Računalniški program]. (1993). Melbourne, FL: Psychometric Software.

Breckler, S.J., & Pratkanis, A.R. (1985). Experiment Command Interpreter for the IBM personal computer [Programski jezik]. Baltimore: Authors.

URL NASLOV (INTERNET)

� Naslov strani. (Datum). Kraj: Založnik. Pridobljeno dan.mesec.leto s svetovnega spleta: http naslov

Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association. (19.11.1999). Washington, DC: American Psychological Association. Pridobljeno 3.5.2000 s svetovnega spleta: http://www.apa.org/webref.html

DOPOLNITVE IZ ZADNJE, 5. IZDAJE PRIROČNIKA PUBLICATION MANUAL OF THE AMERICAN PSYCHOLOGICAL ASSOCIATION (PRIPRAVILA ALENKA HUDOBIVNIK) Osebne komunikacije (navajamo samo med tekstom) so lahko pisma, memoranda, nekatere elektronske komunkacije (n.pr. e.mail), osebni razgovori, telefonski pogovori ipd. ( T.K. Lutes, osebna komunikacija, 18.april, 2001) On-line serijske publikacije: splošna oblika: Avtor, A.A., Avtor, B.B., & Avtor,C.C. (2000). Naslov članka.Naslov revije, volumen, prva stran – zadnja stran. Pridobljeno dan mesec, leto, ime vira. On-line dokument: splošna oblika: Avtor, A.A.. (2000). Naslov dela. Pridobljeno dan mesec, leto, ime vira. Članek v reviji, ki ima več kot šest avtorjev. Če je avtorjev več kot šest, sledi za šestim avtorjem et. al.

Elektronska verzija člankov na podlagi tiskane verzije. Format je enak citiranju članka iz tiskane verzije, za naslovom članka pa navedemo v oglatem oklepaju elektronska verzija. VandenBos, G., Knapp, S., & Doe, J. (2000). Role of reference elements in the selection of resources by psychology undergraduates [elektronska verzija]. Journal of Bibliographic research, 5, 117-123. Članki iz revij, ki so samo na internetu Frederickson, B.L. (7. marec, 2000). Cultivating positive emotions to optimaze health and well-being. Prevention & Treatment, 3, članek 0001a. Pridobljeno 25. marec, 2000, iz http://journals.apa.org/prevention/volume3/pre0030001a.html Članki iz revij na internetu, pridobljeni s ftp Crow, T.J. (2000). Did Homo sapiens speciate on the y chromosome? Psycoloqui, 11. Pridobljeno 25.marca, 2001, s ftp://ftp.princeton.edu/harnad/Psycoloqui/2000.volume.11/psyc.00.11.001.language-sax-chromosomes.1.crow Zborniki konferenc in simpozijev Izvleček referata, predstavljenega na simpoziju, pridobljen iz spletne strani univerze. Cutler, L D., Frolich, B., & Hanrahan, P. (16.januarja, 1997).Twohanded direct manipulation on the responsive workbench. Referat je bil predstavljen leta 1997 na Symposium on Interactive 3D Graphics. Izvleček pridobljen 12,junija, 2000, iz http://www.graphics.standard.edu/papers/twohanded/

Opombe:

Primeri so podani za nekoliko prirejeno in poenostavljeno "slovensko" uporabo APA standarda! V angleški inačici uporabljamo za določene označbe angleške izraze in kratice - na primer: ”Bachelor's thesis” namesto Diplomsko delo, ”Master's thesis” namesto Magistrsko delo, ”Doctoral dissertation” namesto Doktorsko delo; ”pp.” namesto str. (strani); ”In” namesto V (poglavje v knjigi), ipd. Če boste pisali prispevek za objavo v tujini ali v slovenski reviji v tujem jeziku (KinSI), se seznanite z "angleško verzijo" standarda APA!

c) PRAVILNIK O DIPLOMAH Na podlagi 159. do 162. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur.l. RS št. 8/05) ter 32. člena Pravil o organizaciji in delovanju Pedagoške fakultete je Senat PeF na 5. redni seji dne 17. 03.2005 sprejel z novim Statutom UL usklajeni in dopolnjeni

Pravilnik o diplomah

1. člen

Ta pravilnik opredeljuje diplomsko nalogo oziroma diplomsko delo, določa način odobritve diplomske teme in imenovanje mentorja ter postopek izdelave in zagovora diplomskega dela oziroma diplomske naloge.

1. Diplomska naloga

2. člen Diplomska naloga je zaključni pisni izdelek na visokošolskem strokovnem študijskem programu, v katerem kandidat z vsebinsko, metodološko oziroma metodično utemeljeno obravnavo zaokroženega problema ter z njegovo zgoščeno, jasno in jezikovno ustrezno pisno predstavitvijo prikaže obvladovanje svojega študijskega področja.

2. Diplomsko delo

3. člen Diplomsko delo je zaključni pisni izdelek študentov univerzitetnih študijskih programov in je samostojna obravnava določenega strokovnega problema. Kandidat pri pisanju diplomskega dela uporablja ustrezne metodološke postopke s katerimi dokazuje usposobljenost za samostojno delo in reševanje problemov na področju svojega dodiplomskega študija ob uporabi ustrezne strokovne literature, v kateri so praviloma tudi viri v tujem jeziku. Diplomsko delo lahko temelji tudi na izdelavi umetniškega izdelka, didaktičnega gradiva ali drugega izdelka, povezanega s področjem ali vsebinami študija. Na dvopredmetnih univerzitetnih študijskih programih kandidat napiše eno diplomsko delo.

3. Razpis in odobritev diplomskih tem ter imenovanje mentorja

4. člen

Teme diplomskih nalog in diplomskih del lahko predlagajo:

�visokošolski učitelji in sodelavci PeF UL,

�študenti PeF UL.

Podrobnejša opredelitev načina razpisovanja in odobravanja tem diplomskih nalog in diplomskih del je v pristojnosti oddelkov. Oddelki, ki izvajajo dvopredmetne študijske programe, se lahko z drugimi fakultetnimi oddelki oziroma drugimi članicami Univerze v Ljubljani dogovorijo, da o zadevah v zvezi z diplomskimi deli odloča posebno koordinacijsko telo, sestavljeno iz predstavnikov teh oddelkov oziroma fakultet, in sicer na podlagi zakona, statuta in tega pravilnika.

5. člen Za odobritev teme diplomske naloge oziroma diplomskega dela lahko zaprosi študent zadnjega letnika študija, absolvent ali oseba, ki nima več statusa študenta, a sme dokončati študij na podlagi določil statuta univerze oziroma na podlagi sklepa o nadaljevanju in dokončanju študija. Študent mora za odobritev teme diplomske naloge oziroma diplomskega dela zaprositi oddelek, na katerem se izvaja študijski program ali del študijskega programa, v katerega je vpisan.

6. člen

Temo diplomskega dela oziroma diplomske naloge odobri študentu oddelek in potrdi mentorja, ki se mora z izbiro strinjati. Po potrebi lahko oddelek na predlog mentorja ali na predlog študenta s soglasjem mentorja imenuje še somentorja. Če je tema diplomskega dela oziroma diplomske naloge interdisciplinarna, mora oddelek imenovati somentorja z oddelka, ki goji vključeno znanstveno področje.

Mentor je lahko samo ustrezno habilitiran visokošolski učitelj.

Oddelek lahko odloči, da habilitiran visokošolski učitelj ne more biti mentor diplomskega dela oziroma diplomske naloge, če ni nosilec predmeta s strokovnega področja, s katerega je diplomsko delo oziroma diplomska naloga.

Somentor je lahko tudi visokošolski sodelavec z ustreznim poglobljenim znanjem s področja odobrene teme diplomske naloge oziroma diplomskega dela. Na univerzitetnih študijskih programih so lahko predavatelji in višji predavatelji somentorji pod enakimi pogoji kot visokošolski sodelavci.

Sklep o odobritvi teme podpišeta predstojnik oddelka in mentor.

7. člen Sklepe o odobritvi teme diplomske naloge oziroma diplomskega dela ter imenovanju mentorjev in morebitnih somentorjev oddelki v roku 15 dni po prejemu prošnje za odobritev teme posredujejo na posebnem obrazcu referatu za študentske zadeve. Obliko in vsebino obrazca predpiše prodekan za študentske zadeve po obravnavi na komisiji za študijske zadeve.

4. Izdelava diplomske naloge oziroma diplomskega dela

8. člen Diplomsko nalogo oziroma delo mora študent izdelati in oddati v dokončni pregled in ocenitev mentorju v roku enega leta od odobritve teme. Po izteku enoletnega roka za izdelavo mora študent, ki diplomske naloge oziroma dela ni oddal v dokončni pregled mentorju, zaprositi za podaljšanje roka za izdelavo. Sklep o podaljšanju roka se sprejema na enak način, kot se odobrava diplomsko temo. Rok se lahko podaljša za največ leto dni, po izteku podaljšanega roka pa je z utemeljenimi razlogi mogoče zaprositi za ponovno podaljšanje.

9. člen

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata. Dva ali več študentov lahko izdela svoje diplomske naloge oziroma dela kot tematska skupina, pri čemer pa mora biti jasno razviden prispevek posameznega kandidata, ki mora sam zase ustrezati količinskim in

kakovostnim zahtevam diplomskega dela oz. naloge, vsak od študentov pa mora napisati in oddati svojo diplomsko nalogo oziroma delo.

10. člen Potem, ko študent ob mentorski pomoči izdela diplomsko nalogo oziroma diplomsko delo, jo/ga odda v dokončni pregled mentorju.

11. člen Mentor mora diplomsko nalogo oziroma delo pregledati in podati mnenje o ustreznosti diplomske naloge oziroma diplomskega dela najkasneje v dveh mesecih od oddaje v dokončni pregled.

12. člen Mentor lahko diplomsko nalogo oziroma delo oceni kot ustrezno za zagovor ali pa zahteva ustrezne dopolnitve in popravke, ki jih mora narediti kandidat, da bo naloga oziroma delo ustrezalo kriterijem za zagovor. Če mentor tudi po drugem branju zavrne diplomsko nalogo oziroma delo kot neustrezno, ima kandidat možnost, da umakne diplomsko nalogo oziroma delo in izbere drugo temo; to lahko stori samo enkrat.

13. člen Če se študent ne strinja z mentorjevo oceno, se lahko v roku 15 dni od dneva, ko mu je mentor pisno ali ustno sporočil svojo oceno, pritoži dekanu. Dekan v roku enega tedna po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, ki je ne more voditi mentor, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil. Komisija mora v roku 3 mesecev po svojem imenovanju pregledati in oceniti diplomsko delo.

Ocena komisije je dokončna.

14. člen Ko mentor oceni diplomsko nalogo oziroma diplomsko delo kot primerno za zagovor, izda kandidatu potrdilo, da diplomska naloga oziroma delo ustreza zahtevanim kriterijem.

5. Zagovor diplomske naloge oziroma diplomskega dela

15. člen

Študent lahko v referatu za študentske zadeve odda diplomsko nalogo oziroma diplomsko delo (vezane izvode) in se hkrati prijavi k zagovoru, če:

• ima opravljene vse študijske obveznosti iz študijskega programa, v katerega je vpisan, in

• ima potrdilo mentorja, da diplomska naloga oziroma diplomsko delo ustreza zahtevanim kriterijem.

Študent lahko kadarkoli v času študija s pomočjo računalniškega sistema, preko katerega se prijavlja k izpitom, preveri, katere študijske obveznosti mora še opraviti do zaključka študija.

16. člen Oddelek po prejemu obvestila referata za študentske zadeve o prijavi k zagovoru diplomske naloge oziroma diplomskega dela sestavi tričlansko komisijo in predlaga čas in kraj zagovora.

Podatke o komisiji, času in kraju zagovora predstojnik oddelka najkasneje v 15 dneh posreduje referatu. Člane komisije in kandidata o času in kraju zagovora pisno obvesti referat za študentske zadeve. Referat objavi urnike zagovorov na oglasni deski in na spletnih straneh Pef UL.

Zagovor mora biti opravljen praviloma najkasneje v roku enega meseca od prijave k zagovoru.

17. člen Tričlansko komisijo za zagovor (predsednik in dva člana) sestavljata najmanj dva habilitirana visokošolska učitelja, tretji član pa je lahko tudi visokošolski sodelavec in na univerzitetnih programih tudi predavatelj oziroma višji predavatelj. Mentor ne more biti predsednik komisije. Način imenovanja komisije za zagovor in izvedbo zagovora podrobneje opredelijo na oddelkih in pri tem upoštevajo vsebinske in kadrovske značilnosti oddelka in študijskih programov, ki jih izvajajo.

Pri tem pa so oddelki dolžni upoštevati naslednja izhodišča:

• zagovor mora biti javen, vodi pa ga predsednik komisije,

• predsednik komisije uvodoma poda kratek življenjepis kandidata z ugotovitvijo, da je opravil vse s študijskim programom predpisane obveznosti,

• mentor predstavi oceno diplomske naloge oziroma dela,

• kandidat po obvezni predstavitvi diplomskega dela (do 20 minut) odgovarja na vprašanja članov komisije in morebitna vprašanja prisotne javnosti,

• zagovor traja največ eno uro,

• komisija za zagovor na zaprti seji ob koncu zagovora kandidata oceni na podlagi izdelanega diplomskega dela, predstavitve rezultatov in odgovorov na zastavljena vprašanja.

• komisija takoj po seji seznani kandidata z ocenami.

18. člen Ob zaključku zagovora diplomskega dela oziroma naloge komisija za zagovor na zaprti seji napiše poročilo, v katerem je ocena diplomske naloge oziroma diplomskega dela in ocena zagovora; povprečna ocena opravljenih izpitov ni vključena v oceno diplome. Merila za ocenjevanje diplomskega dela oziroma naloge in zagovora so določena v posebnem aktu, ki je dodatek tega pravilnika, in ga sprejme Senat PeF na predlog prodekana za študijske zadeve ob soglasju Komisije za študijske zadeve.

V poročilu je tudi zapisnik o poteku zagovora, kjer so navedena vprašanja, na katera je moral kandidat odgovarjati in morebitne druge zabeležke. Poročilo podpišejo vsi člani komisije, predsednik komisije pa ga odda v referat za študentske zadeve v roku enega dne po zagovoru.

6. Prehodne in končne določbe

19. člen

Pravilnik stopi v veljavo z dnem 18. februar 2005. S tem dnem preneha veljati Pravilnik o diplomah, sprejet na 6. redni seji Senata Pedagoške fakultete UL, dne 21.03.2002.

20. člen

Določila tega pravilnika razlaga organ, ki ga je sprejel oziroma drug organ, določen z zakonom, kolektivno pogodbo, pravnim aktom Univerze ali fakultete, s svojimi sklepi. Tako sprejeti sklepi so sestavni del pravilnika.

21. člen

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema senat Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Dekanja fakultete izr. prof. dr.Cveta Razdevšek Pučko

Zadnja sprememba 17.03.2005

UPORABLJENI VIRI 1. Fakulteta za elektrotehniko. Navodila za izdelavo diplomskega dela. Pridobljeno s svetovnega spleta 1. februarja 2006 http://www.fe.uni-lj.si/education/diploma.html 2. Navodila za pisanje diplomskih nalog. Pridobljeno s svetovnega spleta 1. februarja 2006 http://www.visoka-sola.com/pravni_akti/navodila_za_pisanje_diplomskih_nalog.htm 3. Ren Zoran: Navodila za pripravo diplomskega dela. Pridobljeno s svetovnega spleta 1. februar 2006 http://www.fs.uni-mb.si/info/Navodila_za_pripravo_diplomskega_dela_FS.pdf 4. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Navodila za pisanje diplomskih nalog. Pridobljeno s svetovnega spleta ftp://ftp.ef.uni-lj.si/_dokumentizak/Navodila_DD.doc (1. 2. 2006; 9: 21) 5. Interna navodila za izdelavo diplomske naloge pri mentorju dr. Marku Ferjanu. Pridobljeno s svetovnega spleta 1- februarja 2006 http://www1.fov.uni-mb.si/ferjan/ferjanova_navodila.htm 6. Citiranje in navajanje virov po APA – v4. Pridobljeno s svetovnega spleta 31. januarja 2006 http://www.sp.uni-lj.si/knjiznica/APA.citiranje.htm