PhotoShop - Osnove Matjaž Intihar

7/25/2019 PhotoShop - Osnove Matja Intihar

1/32w w w . e - f o t o g r a f i j a . s i

e-Foto

gra f i j a

AdobeAdobeAdobeAdobeAdobe

PhotoshopPhotoshopPhotoshopPhotoshopPhotoshoposnoveosnoveosnoveosnoveosnove

Digitalna temnica ali iluzija?

junij 2007 avtor: Matja Intihar


2/32

Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siPhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)

Iz analogne v digitalno temnico!Spoznajmo PhotoShopV estih letih druenja z revijo e-Fotografija(29. tevilk), ste lahko najve brali o digitalnihkamerah in njihovih lastnostih. Predvsem oponudbi kamer na trgu, njihovih uporabnikih

razredih, na kaj biti pozoren pri nakupu, kajnam kamere po nakupu nudijo in kako jihuporabljati. li smo od prvih razlag samedigitalne tehnologije, preko spoznanja, da vetok na tipalu e ne zagotavlja vijo kakovost,da je kompakt samo kompakt in da namDSLR kamera sama od sebe e ne nudi vijekakovosti, venosti fotografije. In sevedae znani predlog, izdelajte si fotografijo.Digitalne kamere so e razirjene meduporabniki. Predvsem pa so e tako dolgomed nami, da sta nakup in uporaba kameree postala enostavno opravilo. Bistveno jesamo e, da kamere spoznate in da seodloite za pravo. Zato razni kraji preizkusi

pridejo e vedno prav za lajo odloitev.Vse ve pa je fotografov, ki vstopajo v DSLRsvet. Samo v letonjem letu bo med namiokoli 4000 novih uporabnikov zahtevnejihDSLR kamer. Tehnika fotografiranja je zelopodobna kot s klasinimi analognimi SLRkamerami. Zato veina fotografov, ki vedo zakaj DSLR kamera slui tudi ve kako z njorokovati. A ustavi se pri novem dejstvu. Sliko(po novem datoteko) iz kamere ne moremorazviti v klasini temnici. A mnogi naprednifotografi tako kot nekdaj, tudi sedaj ne bodouporabljali foto studia za celoten procesizdelave fotografije. e najraje bi kot v klasinitemnici, vse skupaj opravili doma.

In namesto dosedanjega izobraevanja gledefoto izbire in uporabe digitalnih kamer (tebodo predstavljene samo e v preizkusih), bovse veji poudarek na pripravi slike za konnibolji izpis. Torej gre e-Fotografija naprej vnova izobraevanja. Temu pa je bila in evedno tudi je namenjena.V sledeih se lankih vas bom popeljal skozidigitalno temnico. Kot v klasinih analognihkemijskih temnicah, imamo tudi v digitalnitemnici ve njihovih kakovostnih razredov,oziroma opremljenosti temnic. In to ne samov smislu vejega ali bolje opremljenegaprostora (kot vasih - kopalnica, garaa,delovna soba, posebna soba s tekoo vodo,profesionalna temnica), ampak tudi v smislubolje tehnine opreme, poveevalniki(Opemus, Kaiser, Durst), kemikalij (domapripravljenih, Agfa, Efke, Ilford, Kodak) inrazline dodatne tehnine opreme(analizatorji/svetlomeri (Minolta, Wallner,Durst), procesorji za razvijanja (Jobo, Durst,Colenta, Mafina), profesionalni stroji zarazvijanje (Agfa, Konica, Fujifilm, Durst,Noritsu).V digitalni temnici je vsa tehnina in kemijskatehnologija spravljena na raunalnikemdisku v obliki zaprtega programa in zaplastinim ohijem tehnologija, ki nam lahko

izpie fotografijo. Tako kot pri izpisu(tiskalniki, fotolaboratoriji) nam tudi medprogrami nudijo ve razlinih tehninih inkakovostnih monosti, s katerimi lahko

obdelujemo nae digitalne datoteke.Poznamo programe za domao, hobiuporabo in profesionalne programe, katerinam nudijo vrhunske monosti tako po tevilukot kakovosti predelave datoteke. V digitalni

tehniki pa nam je profesionalna opremamnogo bolj dostopna kot v kemijskifotografiji. Program PhotoShop CS2, ki v sebizdruuje vsa orodja klasine foto in grafinetemnice ter retue in risanja, lahko kupimoe za 1000EURO. Toliko je v klasini temnicistal povpreen poveevalnik z barvno glavoali malo bolji analizator svetlobe. Sprimerjavo hitro spoznamo, da jeprofesionalna digitalna temnica lahko mnogoceneja od povprene temnice za barvnofotografijo, ki smo si jo opremljali v domaihprostorih. Primerjave z dananjimi digitalnimimonostmi predvsem v uenju obdelave in stem povezanim strokom materiala v kemijski

temnici pa sploh ni mogoe narediti.Konec koncev pa je podobno kot v primerjavidigitalnega in analognega zapisa tudi priprimerjavi klasine in digitalne temnice.Industrija se je odloila zamenjati tehnologiji,vse ve uporabnikov spoznava digitalnemonosti in klasina kemijska temnica ostajasamo e del nekaterih ljubiteljev klasinefotografije.Toda napredek in predvsem elja fotografovpo spoznavanju novih monostih v fotografiji,nas je danes e pripeljala v potrebo pospoznavanju in uporabi digitalne temnice,programov za obdelavo digitalnih datotek.Zavedati se je treba, da ni malo predvsem

profesionalnih fotografov, e dve leti nazaj napredavanja o digitalni tehniki prila znamenom, da bodo dokazali nasprotno. Daima analogna tehnika e mnoico prednostipred digitalno in predvsem krepko vijokakovost zapisa. Po prvih predstavljenihprimerjavah podprtimi z mnogimi praktinimiizkunjami so nekateri tiho brez vpraanj terz razmiljanjem odhajali iz predavanj. Pravtako ne elim, da danes poznavalci kemijskeobdelave fotografij v domaih temnicah,dvomijo o prednostih domae digitalnetemnice! Te so neizpodbitne in ob prvihsreanjih z njo to hitro spoznamo. Najvejanapaka analognih fotografov je vedno bilaprav v tem, da so hvalili svojo tehniko, odigitalni pa so govorili kot, da to sploh niprimerljiva fotografija. Sam vedno pravim:Kar trdi, prej spoznaj. In ko digitalnofotografijo vsaj delno spozna, potem ostanekemijska tehnika samo e tistim, ki si ne elijonapredka. Seveda je za vse nas, ki smo vajeniklasine analogne temnice, v njej e vednonek poseben ar. A kot tiste fotografijeizdelane po postopku na steklene ploe, sekmalu nihe, razen redkih nostalgikov ne bove preizkusil v klasini kemijski temnici.Enostavnost in obilo monosti digitalnetemnice so e prevladale nad staro tehniko.

Da potrdim, zakaj gre klasina temnica izuporabe. Sam sem e 32 let v kemijskifotografiji in 31 let v digitalizaciji slike. Od tegav obeh, e 28 let poklicno. Z digitalno sem se

spoznal e v prvem letniku grafine ole spomojo skenerja. Torej digitalna obdelavaslike ni produkt nekaj zadnjih let odkar jedigitalizacija slike prila tudi med mnoice.Ampak jo poznamo e od konca 60-tih let. V

grafini industriji je bila digitalna obdelavaslik in diapozitivov vedno namenjena vrhunskiobdelavi. e leta 1982 je podjetje Scitexpredstavilo delovne postaje z programom zaobdelavo skeniranih datotek. Leta 1987 se jedoktorski kandidat Thomas Knoll trudilnapisati kodo (pod imenom Display) za prikazB bitnih slik na raunalnikem zaslonu. Inprilo je do zaetka najbolje prodajanega insedaj tudi uporabnega programa za obdelavobitnega zapisa.V tistem asu (1988) je namizno zalonitvoprielo svojo strmo pot vzpona. Veliki grafiniskenerji in zaprti programi za obdelavo tekstain fotografij so zaeli izgubljati svojo mo

naproti namiznim raunalnikom in odprtimivsem dosegljivimi programi (PageMaker,Ventura, PhotoShop, PhotoStyler, Illustrator,FreeHand, CorelDraw, QuarkExpress.) In vzaetku 90-tih se je grafina tehnika pripraveteksta in slik povsem digitalizirala. Svojoveliko vlogo pa je tu odigral programPhotoShop. Sam sem poklicno spremljal inuporabljal celoten razvoj in tehniko obehfotografskih tehnologij in uporabljal veinoprogramov. Zadnjih 18 let v lastnem podjetjuza grafino pripravo za tisk.e 13 leto predstavljam in piem o digitalnitehniki. Digitalna obdelava fotografij je bila vsredini 90-tih e povsem neznana. Digitalno

obdelane fotografije in preko sublimacijskihtiskalnikov izpisane na papir nihe ni razumelkot digitalne. Fotografi so se takrat spraevalis kaknimi filtri je bila slika posneta in pokaknem postopku razvita, da ima taknenavaden efekt. ele po letu 2000, ko sodigitalne kamere priele hoditi na trg in, kose je vse ve govorilo o digitalni tehniki sotudi fotografi zaeli spoznavati digitalno

tehnologijo. A z velikim odporom. e daneslahko sliite, da digitalna fotografija ni pravafotografija. Da to pa niso posnetki ki jih jenaredil fotograf, ampak raunalnik.Toda e vseskozi poudarjam. Ni ni drugaekot v klasini tehniki. Le nain, cena inenostavnost obdelave so se spremenili.Digitalno zamenjuje analogno na vseh

podrojih. Vendar fotografija e vedno ostajafotografija. Menja se samo orodje s katerimpridemo do konnega rezultata, to jefotografije. Kar smo poeli v klasini temnici,je zdaj zaprto v kovinski katli, za upravljanjepa uporabljamo miko. Iz teme se je fotografpostavil na svetlo. Namesto prijemalke za fotopapir in opia za retuiranje uporabljamomiko in z njo krmilimo orodja. Torej ninovega kar fotografu e ni znano. Namestorazlinih razvijalcev in gradacijskih papirjevuporablja tonsko korekturo. Namestosenenja z roko lahko uporabi stopenjskiprehod ali orodje za pod ali doosvetlitev.Tehnika maskiranja in retuiranja je enaka, leda sedaj uporablja navidezne karje, senilain opie. Kar pomeni, da vse kar je fotografdelal v klasini temnici, danes samo na malodrugaen nain deluje v digitalni. Zavedati pase je treba, da so poznavalci obdelavefotografije podajali znanje raunalnikimprogramerjem, kako naj doloena funkcijadeluje. Torej, vse je tako kot je bilo. Le temov temnici, smo zamenjali za svetlobo.

Leta 1888 se je z box kamero priela dobafotoamaterstva in domae foto temnice.

Fox Talbot (izumitelj slike na papirju) pred svojim laboratorijem v mestu Reading v Angliji (1845). Pred 160leti tako! Danes? Seveda s pomojo programa PhotoShop v profesionalno digitalno temnico!.


3/32

Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album:Novice, lanki, testi, nasveti, forum, foto album: www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.si PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)PhotoShop - Osnove / Matja Intihar (povzeti lanki iz revij e-fotografija)

e od nekdaj velja, da se fotografija ne konae od nekdaj velja, da se fotografija ne konae od nekdaj velja, da se fotografija ne konae od nekdaj velja, da se fotografija ne konae od nekdaj velja, da se fotografija ne konapo pritisku na proilec ampak se takrat elepo pritisku na proilec ampak se takrat elepo pritisku na proilec ampak se takrat elepo pritisku na proilec ampak se takrat elepo pritisku na proilec ampak se takrat elezaenja. V analognem svetu e danes mnoicazaenja. V analognem svetu e danes mnoicazaenja. V analognem svetu e danes mnoicazaenja. V analognem svetu e danes mnoicazaenja. V analognem svetu e danes mnoicafotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film bofotografov misli, da kar so posneli na film botudi kot konna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konna fotografija ali tiskovina. Totudi kot konna fotografija ali tiskovina. Tomiljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratmiljenje je vedno bilo zmotno, saj je takratnastala samo latentna nevidna slika. Pot donastala samo latentna nevidna slika. Pot donastala samo latentna nevidna slika. Pot donastala samo latentna nevidna slika. Pot donastala samo latentna nevidna slika. Pot donam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnenam vidne in predvsem kakovostnefotografije pa je bila e dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila e dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila e dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila e dolga. Le da jim tegafotografije pa je bila e dolga. Le da jim tegapoklicni pripravljalci fotografij za konenpoklicni pripravljalci fotografij za konenpoklicni pripravljalci fotografij za konenpoklicni pripravljalci fotografij za konenpoklicni pripravljalci fotografij za konenpogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismopogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismoniti razlagali. e se je za fotolaboratorijniti razlagali. e se je za fotolaboratorijniti razlagali. e se je za fotolaboratorijniti razlagali. e se je za fotolaboratorijniti razlagali. e se je za fotolaboratorijvedelo, da se tam nekaj obdela v smisluvedelo, da se tam nekaj obdela v smisluvedelo, da se tam nekaj obdela v smisluvedelo, da se tam nekaj obdela v smisluvedelo, da se tam nekaj obdela v smislubarvne korekture, pa se za grafino tehniko,barvne korekture, pa se za grafino tehniko,barvne korekture, pa se za grafino tehniko,barvne korekture, pa se za grafino tehniko,barvne korekture, pa se za grafino tehniko,predvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov prekopredvsem za obdelavo diapozitivov preko

izdelave barvnih izvlekov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvlekov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvlekov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvlekov, nato skeniranjaizdelave barvnih izvlekov, nato skeniranjanikoli ni razmiljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiljalo, da so tu tiste glavnenikoli ni razmiljalo, da so tu tiste glavneosebe, ki dokonajo in doloajo kaken boosebe, ki dokonajo in doloajo kaken boosebe, ki dokonajo in doloajo kaken boosebe, ki dokonajo in doloajo kaken boosebe, ki dokonajo in doloajo kaken bofotografov konni izdelek. In v tej fazifotografov konni izdelek. In v tej fazifotografov konni izdelek. In v tej fazifotografov konni izdelek. In v tej fazifotografov konni izdelek. In v tej faziobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikiobdelave fotografije se je lahko v zelo velikimeri vplivalo na konen izdelek, to jemeri vplivalo na konen izdelek, to jemeri vplivalo na konen izdelek, to jemeri vplivalo na konen izdelek, to jemeri vplivalo na konen izdelek, to je

Digitalna temnica ali iluzija?

Adobe PhotoShop/ uvodfotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dafotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, dasmo se e spraevali, kdo je sploh avtorsmo se e spraevali, kdo je sploh avtorsmo se e spraevali, kdo je sploh avtorsmo se e spraevali, kdo je sploh avtorsmo se e spraevali, kdo je sploh avtorkonne obdelane fotografije.konne obdelane fotografije.konne obdelane fotografije.konne obdelane fotografije.konne obdelane fotografije.Tudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografiTudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografisami izdelovali B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali B kot barvne fotografije. Lesami izdelovali B kot barvne fotografije. Letako si lahko svojo osebno zaetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaetno misel kakotako si lahko svojo osebno zaetno misel kakopo pritisku na proilec dokonati fotografijopo pritisku na proilec dokonati fotografijopo pritisku na proilec dokonati fotografijopo pritisku na proilec dokonati fotografijopo pritisku na proilec dokonati fotografijotudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavetudi izpeljal. Razne tehnike obdelavefotografij v klasini temnici so danes efotografij v klasini temnici so danes efotografij v klasini temnici so danes efotografij v klasini temnici so danes efotografij v klasini temnici so danes epovsem pozabljene. Le redki si e sami prekopovsem pozabljene. Le redki si e sami prekopovsem pozabljene. Le redki si e sami prekopovsem pozabljene. Le redki si e sami prekopovsem pozabljene. Le redki si e sami prekopoveevalnika osvetlijo na svetlobo obutljivpoveevalnika osvetlijo na svetlobo obutljivpoveevalnika osvetlijo na svetlobo obutljivpoveevalnika osvetlijo na svetlobo obutljivpoveevalnika osvetlijo na svetlobo obutljivpapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na aspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na aspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na aspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na aspapir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na asosvetlitve, senijo doloene dele na sliki,osvetlitve, senijo doloene dele na sliki,osvetlitve, senijo doloene dele na sliki,osvetlitve, senijo doloene dele na sliki,osvetlitve, senijo doloene dele na sliki,pripravijo kemikalije, razmiljajo opripravijo kemikalije, razmiljajo opripravijo kemikalije, razmiljajo opripravijo kemikalije, razmiljajo opripravijo kemikalije, razmiljajo otemperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je,

e s to tehniko smo predelovali original doe s to tehniko smo predelovali original doe s to tehniko smo predelovali original doe s to tehniko smo predelovali original doe s to tehniko smo predelovali original doveje venosti! Ne misliti, da se v analogniveje venosti! Ne misliti, da se v analogniveje venosti! Ne misliti, da se v analogniveje venosti! Ne misliti, da se v analogniveje venosti! Ne misliti, da se v analognitehniki ni niesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niesar dalo spreminjati od motiva,tehniki ni niesar dalo spreminjati od motiva,pritiska na proilec do konne fotografije.pritiska na proilec do konne fotografije.pritiska na proilec do konne fotografije.pritiska na proilec do konne fotografije.pritiska na proilec do konne fotografije.Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeZelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografijeiz papirja ali filma e pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma e pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma e pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma e pred 20 leti digitaliziraliiz papirja ali filma e pred 20 leti digitalizirali

Foto:iga Intihar

Osnovno okno programa PhotoShop.

Pod oknom Image se nahajajo tako tonske korekture kot monost spremembe velikosti slike.


4/32


obdelave. Klasina temnica, kjer se slikaobdeluje v popolni temi ali pri zeleni, rdei alirumeni lui povsem izgublja veljavo. Danesfotografi iz teme prihajajo na svetlo. Modigitalne temnice je izredna in ko enkratvidimo njene monosti spoznamo, dafotografija lahko povsem na novo zaivi.Na sprehod skozi program za obdelavofotografij PhotoShop CS2, ki bo v venadaljevanjih je namenjen predvsem vsemtistim, ki obvladajo klasino temnico ali pa

programe za obdelavo fotografij elespoznavajo.Prvi morajo predvsem izgubiti strah prednovostjo in miselnostjo, da je e vednoprimerneje uporabljati kemikalije. Oziromaspoznati morajo, da ni ni drugae kot je bilo.Fotografija e vedno ostaja fotografija. Le potdo konnega izdelka je moderneja, lahkohitreja, v veih izvedbah, ceneja in seveda,kakovostneja. Drugi, da spoznajo kaj vsenam program za obdelavo fotografij nudi. Nata nain pa tudi spoznamo, ali nas bodigitalna temnica zasvojila, ali pa bomosvoje fotografije raje prepuali v obdelavodrugim. Tudi v tem primeru pa bodo vsajspoznali vse prednosti in zmonosti programain na ta nain znali razloiti drugim kaj si priobdelavi fotografije elijo. e pomembneje pa

in jih lahko dodatno obdelovali. Takrat se odigitalni obdelavi slike e ni govorilo. e 10let nazaj so le redki opazili, da je veinanaslovnic na revijah, plakatih, prospektih

povsem druganih od tistega kar kae realnisvet in je fotograf posnel in oddal uredniku.Danes se za vsako udno fotografijorazmilja, ta je pa digitalno obdelana! Novi

digitalni fotografi niti ne vedo, da sesolarizacijo, mehko risbo, kontrast slike,razne efekte in tudi efekt zoomiranja, dadosei tudi drugae kot samo preko digitalne

je, da spoznamo, kaj nam digitalna temnicasploh omogoa. In nudi nam zelo, zelo veliko.Celo tako veliko, da je pogled na fotografijoiz klasinega pogleda e povsem napaen.

Spoznali se bomo z razlinimi naini izrezovanja dela sl ike. To kar je v klasini temnici dolgotrajno in zelo natanno delo, je s programom PhotoShop zelo olajano. Digitalno nam nudi neverjetno enostavne monosti.

C

B

E

F

H

D

G

A

Vse je tako kot v klasini temnici! A: maskiranje za preizkus pravilne osvetljenosti v stopnjah, B: tonska korektura, C: solarizacija, D: poudarjena ostrina, E: B, F:poudarjene osnovne barve, G: toniranje, H: kontrast, I: osvetlitev temnih delov ...

Vse kar nam nudi klasina temnica je zdrueno v programu PhotoShop. In e ve! Predvsem pa, fotografi hitreje in brez stroka materiala upravljamo z naimi idejami.

I

PhotoShop CS2 ima loen iskalnik. Imenuje se Bridge (most) in ponuja nove dodatne monosti.V programu Bridge lahko vidimo vse parametre pod katerimi smo fotografirali in po elji lahko spremenimoimena datotek v nam elene. Kasneje je iskanje doloenih datotek mnogo laje.


5/32


Vam je svetlomer napano izmeril svetlobo, ali pa ste se odloili zanepravilno korekturo?

V veini primerov ne bo teav. Spoznali bomo okno Adjustments vkaterem je mnoica monosti kako popraviti nao fotografijo.

So vas fotografirali v zavidanja vredni situaciji. A fotografija vas nikakor nezadovolji. Le kje ste na sliki? Oziroma, kaken PRO je ta nerodni fotograf?

e je premoan kontrast ponagajal fotografu in vas ni doosvetlit z bliskavico,imate preko programa e vedno monost pokazati se! Voila!

Vemo, da irokokotni objektivi zelo hitro vinjetirajo. Na robovih temnijosliko. To se dogaja predvsem objektivom iz nijega cenovnega razreda. Notudi kaken draji ni izjema. Le ne priznamo!

A le zakaj bi kupovali nekajkrat draji objektiv, da bo imel manj napak.Nekaj sekund dela s programom in njegovim orodjem in posnetek z drajimobjektivom brez napak je narejen. (A tisto zakaj bi kupovali, vzemite za hec!)

Fotografije so vedno polne moteih elemntov. V analogni temnici je bilo zmaskiranja veliko dela. Predvsem pa, le redki smo to tudi poizkusili in zarazne popravke porabili mnogo preve asa.

Nai stari diapozitivi s pomojo skenerja in pretvorbe v digitalni zapisponovno zaivijo. Zmotno je miljenje, da je diapozitiv edini original. enekdaj smo ga lahko popravljali, danes je sliko iz njega e toliko laje.

irokokotni objektivi nam hitro pokvarijo sliko. Linije zano padati, se krivitiali kako drugae spreminjati obliko. Vendar fotografirajte naprej. Z zadostnozalogo tok, bo vaa poveava lahko dobila novo dimenzijo.

Ni potrebe po posebnih shift-tilt objektivih ali kamerah z mehom, daspreminjamo naklon zajema. Sedaj s pomojo programa v nekaj sekundahizravnamo linije. Priporoljivo pa je zajeti malo iri kot in veje tevilo tok.

Vse je v vai domiljiji! Pustite ji prosto pot. Program nam omogoaustvariti vse. Le delno se morate spoznati z njim. V celoti se ga ne da.Kljub temu, da program PhotoShop uporabljam e 18 leto, ga zaresdobro poznam samo v cca. 30 odstotkih. Fotograf jih potrebuje spoznatisamo 10 odstotkov. A veina funkcij si je tako mono podobnih, da se davse postoriti tudi s poznanimi.

Tudi naslovnice knjig, revij lahko izdelamo v tem programu.


6/32


RGBali CMYK

Nasvet! Razline barvne prostore in njihove karakteristike je treba dobro spoznati. Osnovne barve so na veini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapie iste tonske vrednosti, zapis s tiskalniki pa ni ve tako prepriljiv. Najve teavje v pravem zapisu modre in zelene barve. Meanje 100% cian in 100% magen te teoretino daje modro barvo iz RGB barvnega meanja. Prav tako 100% cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo zatisk, so delno pokrivne in njihove tonske vrednosti v prej izraenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tisku treba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za ze leno barvo priporoljivo zniati cianna 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte s korekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odlien izpis.

V prejnjih kasnejih poglavjih vam bo FranciMller (www.rgb.si) razloil osnove barvnegaupravljanja ColorManagement in njegovouporabniko vrednost ter nastavitve, vendarsamo dokler elimo nae barve upravljati vAdobeRGB ali sRGB barvnem prostoru. Torejdo tedaj, ko nae fotografije gledamo naraunalnikih zaslonih ali osvetljujemo nafotolaboratorisjkih osvetljevalnih enotah. Kajpa naprej. Kako upravljati z barvami, ko sielite svoje fotografije izpisati prekokapljinega ali sublimacijskega tiskalnika.Marsikdo se je e ujel v past slika na zaslonuin izpis iz tiskalnika! Sliki na dveh razlinihprikazanih medijih si nikakor nista enaki. Nepomaga kalibracija zaslona, razni originalni

SvetlobaBrez svetlobe ni fotografije. Prek objektivazarie sliko na film ali tipalo. Zato jepoznavanje njenih osnov dobrodolovsakemu fotografu, e posebej e se vdigitalni temnici sam ukvarja z barvnokorekturo in izpisom fotografij.Svetloba je elektromagnetno valovanje.loveko oko prepozna barvne vrednostiglede na valovno dolino valovanja. Kjer sovse barvne vrednosti zastopane enako, okozazna sivo ali belo svetlobo, odvisno odintenzitete (jakosti svetlobe). e svetlobe ni,ali ni odbita od neke povrine pravimo, da jebarva rna.

Bela svetloba je sestavljena iz vseh barvspektra. e spekter razdelimo na tri enakedele, bo prvi del dal rdeo, drugi zeleno intretji modro barvo. Te tri barve ponovnozdruene skupaj dajo belo svetlobo, zato jih

imenujemo osnovne barve. V digitalni tehnikijih boste vsezkozi sreevali kot kratico RGBRGBRGBRGBRGB(RRRRRed GGGGGreen BBBBBlue). Njihovo meanjeimenujemo aditivno barvno meanje.

Z odvzemanjem ene od osnovnih barv belisvetlobi dobimo cian, magento in rumenobarvo, odvisno od tega, katero osnovno barvoodvzamemo. Te tri barve v celotnem barvnemspektru dopolnjujejo osnovne barve dopopolne bele svetlobe in jih zato imenujemokomplementarne barve. Spoznavali jih bomopredvsem pri izpisovanju s tiskalniki in priizdelavi grafinih tiskovin pod kratico CMYCMYCMYCMYCMY(CCCCCyan MMMMMagentaYYYYYellow) in KKKKK (K, rna je dodanaker z barvami CMY pri tisku ne doseemozadovoljive mone rne). Njihovo meanjeimenujemo subtraktivno barvno meanje.

V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena izcelotnega barvnega spektra, ob trku z gostosnovjo del spektra odvzame, s tem sespremeni dolina valovanja in vidimo barvo.Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter,zato vidimo belo svetlobo. e ga obarvamo zrdeo barvo, bo odbijal samo rdei del

spektra, plavi in zeleni del spektra pa bovsrkal (ta del spektra ne bo odbit).Barvno meanje RGB/CMYKOd predmeta odbita svetloba se sfotografiranjem prenese na film ali tipalo.Toda oba medija morata imeti monostbarvnega zapisa, ki ga omogoajo barvni filtriin pigmenti. Najpogosteja barvna modela, kiju uporabljamo v fotografiji, sta RGB in CMYK.RGB nain meanja svetlobe uporabljamo priosvetljevanju fotografij na fotografski papirin pri prikazu fotografije na zaslonih. Torejpovsod tam, kjer fotografijo zapisujemo ssvetlobo.CMYK meanje uporabljamo pri tiskanih

fotografijah, iztiskanih s tiskalniki ali zgrafino tehniko. Bela svetloba se odbija odfotografije. Oba naina meanja svetlobeuporabljamo tudi pri barvni korekturi zraunalnikim programom pred osvet-ljevanjem ali tiskanjem. Nain in izvedbabarvne korekture sta velikega pomena zakonno kakovost fotografije. Zato jepoznavanje osnov barvnega meanja za vse,ki boste fotografije sami popravljali, tiskali,velikega pomena.Z osnovnimi in komplementarnimi barvami inz aditivnim in subtraktivnim barvnimmeanjem se bomo sreali tudi v nadaljevanjuteme o barvnem upravljanju (se nadaljuje).

Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission Internationale d Eclairage) CIE.Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna nae oko, so nasiene barve, premik k sredini daje nenasiene barve, vsredini pa je setevek vse sve tlobe, bela (E). Vmes pa so oznaen i barvni prostori in njihova irina tonskega zapisa.

G

B

RE

ICC opisi za tono doloen tiskalnik inmaterijal s katerim izpisujemo in ki sprejemabarve. In prva vpraanja pridejo kmalu samaod sebe. Moja fotografija je v RGB barvnemprostoru. Zakaj tiskalnik deluje z drugimibarvami?Najprej se je treba vpraati zakaj RGB, zakajCMYK ali njegove izvedbe (a o tem se bomosreevali v kasnejih lankih pri kapljinihtiskalnikih). Oziroma treba bo predvsemrazloiti zakaj je CMYK barvni prostorpomemben.Vendar bom vseeno zael z osnovo. Revija jele namenjena digitalnemu fotografskemuizobraevanju za ire mnoice, zato je pravda z osnovami tudi zanem.

Zapis piksla

Zapis dot

Aditivno barvno meanje s svetlobo RGB

Subtraktivno barvno meanje CMY z barvami.K, rno se dodaja zaradi nezmonosti barvnih barvilCMY da ustvarijo zadovoljivo mono rno.

100 C100 C100 C100 C100 C 100M 100M 100M 100M 100M 100Y 100Y 100Y 100Y 100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 100C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 60C100Y 100C50M 100C50M 100C50M 100C50M 100C50M 100C100M 100C100M 100C100M 100C100M 100C100M 1 100M100Y1 100M100Y1 100M100Y1 100M100Y1 100M100Y

Sivi stopnjasti klin, tiskan samo s rno barvo. V sivinah lahko s prostim oesom vidite drobne toke (line, sestavljene iz dot). Njihova loljivost je 150lpi (linij na mm). Grafini tisk nam ne omogoa tiskati s 300lpi, da tok s prostim oesom ne bi videli.

Sivi stopnjasti klin, tiskan z vsemi tirimi CMYK barvami. Kadar tiskamo B sliko v tem nainu, se bomo prevladi doloenega prevladujoega tona zelo teko izognili.

Skica: Franci Mller/rgb.si


7/32


V prvem delu smo preko primerjalnihfotografij, spoznali nekaj osnovnihuporabnikih monosti, v svetu najboljuporabljanega programa za retuiranjefotografij. e v uvodu naj e enkrat

poudarim, da je program podjetjaPhotoShop namenjen zahtevnejimuporabnikom. Predvsem tistim, ki elijosvojo fotografijo kakovostno obdelati,uporabiti orodja, ki lahko tudi po vejikorekturi e vedno pomagajo obdratinajvijo mono kakovost datoteke in zauporabnike, ki so osnov digitalnegaobdelovanja fotografij e vajeni. Kar nekajdrugih programov je cenejih in v orodjihpodobno zmogljivih kot PhotoShop. Veinafunkcij je enakih ali podobnih, nekateriprogrami jih nudijo e celo ve. Tudi gledeuporabe in spoznavanje s samim programomso lahko bolj prijazni. A le PhotoShop si je vsvoji 18 letni zgodovini priboril monost, daje, ostane in obstane kot orodjeprofesionalnih retuerjev slike. Sprvapredvsem v grafini stroki, zdaj tudi vfotografiji. Iz uenja programa PhotoShop palahko spoznamo tudi monosti obdelave infunkcije drugih programov, ki namomogoajo predelavo digitalno zapisanihfotografij. Saj ga mnoica le teh tudiposnema. In e si zaradi visoke ceneprograma PhotoShop ne boste privoili, alise vam zdi drugi program uporabneji, vam

bo ta uilnica v pomo tudi pri odkrivanjufunkcij in orodij v drugih programih. Kot ninajbolje kamere, tudi najboljega programaza vse uporabnike preprosto ni. Ko se eneganavadi, ga spozna in uporablja, jebrezpredmetno zaradi par uporabniko boljprimernih funkcij spoznavati e dodatni pro-gram. Seveda, dokler te do sedaj uporabljenizadovoljuje. A e govorimo o digitalnitemnici in s tem povezanim kakovostnimtonskim obdelovanjem ter retuiranjem

fotografij do vije izrazne in kakovostnevrednosti, veina uporablja ta program.Vsak uporabnik programa za obdelavofotografij, kot je obseni PhotoShop CS2, pamora e v osnovi imeti toliko raunalnikega

znanja, da si zna sam intalirati program, kotga zagnati. Zato teh osnov, ki pa sopredstavljene pri brezplanem programuPicasa 2, v tej uilnici ne bomo spoznavali.Vsekakor pa je priporoljivo, da program spomojo uilnice spoznavate tako, da znjim tudi praktino delujete. Takoj nazaetku podam sledee praktine izkunje.Ni malo osnovnih in e ve pod nastavitev,katere nam omogoajo skoraj enakemonosti pri popravku nae fotografije. A zapovsem specifina opravila, je le boljeuporabiti bolj primerno orodje. Seveda, ega poznamo, oziroma vemo kdaj je boljprimerno za uporabo. Vedite tudi, da vsi neuporabljamo vedno enakih poti za dosegodoloenih ciljev. Ker nam program nudikopico podobnih si reitev za podobneefekte ali predelave, je povsem mono, dase vam priljubi za doloeno obdelavo drugapodobna funkcija ali orodje. A le spraktinimi izkunjami boste sami spoznali,katera funkcija ali orodje vam je blije in boljuporabna. Pomembno je samo, da vam imve uporabnih funkcij odkrijem in razloimnjihov osnovni namen. Tiste, ki pa sopodvrene nekaterim zakonitostim (tonska

retua), pa bom tudi posebej razloil. Zaradimnoice pod nastavitev pa marsikatere nitine bom opisal. Jih je le preve, da bi povsemvse funkcije poznal. Zato boste marsikateronastavitev in monost med delom odkrili tudisami. Program PhotoShop CS2 je le takoobseen in veplastno uporaben, da jemnoica funkcij namenjena tudioblikovalcem in drugim uporabnikom, kipotrebujejo drugane funkcije kot fotograf.Kar nekaj teh funkcij pa fotografu, oziroma

retuerju fotografije ni v veliko pomo. Aproti koncu uilnice bomo del funkcij izoblikovalskega pogleda vseeno spoznali, sajje program izdelek podjetja Adobe, le to paje tudi vodilno pri izdelavi vektorskega

programa (Illustrator) in programa(PageMaker, InDesign) za zdruevanjevektorskih (skice, teksti) in bitnih datotek(fotografije).Predvsem pa elim v uilnici programaPhotoShop fotografu pokazati, kje in kdaj mudoloeno orodje pride prav. Ker je tudi delos programom PhotoShop zelo podobno deluv klasini temnici in ker ga bodo slej ko prejeuporabljali tudi fotografi kateri jo poznajo,bom marsikdaj podal tudi kakno primerjavoz delom v klasini temnici. Na ta nain bodomnogi analogni fotografi laje razumelimonost in nain obdelave fotografije. Zaelpa bom s predstavitvijo osnovnega okna(desktop), nae delovne povrine. Po boljfotografsko reeno, naega delovnegaprostora digitalne temnice, ki pa jo je trebaele spoznati in z raznimi orodji za izdelavofotografij in retuiranje tudi opremiti. Naprotianalogni temnici, katero je moral fotografv domaem okolju sam postopno opremiti,nam naa digitalna temnica nudi vsaorodja za razvijanje fotografij in njihovoretuo e pripravljena za takojnjo uporabo.Le spoznati jih moramo!

Osnovno okno (slika 1)Ko prvi odpremo program PhotoShopimamo na na njegovi delovni povrini(desktop) prikazano osnovno okno in e dvadodatna okna za pregled nastavitev aliupravljanje z orodji. Oba dodatna okna inostala, katera bomo spoznali kasneje, lahkosami kontrolirano dodajamo aliodstranjujemo iz naega namizja (desk-top). A najprej spoznajmo tista, ki se nam poprvem odprtju programa tudi pokaejo.PrvoPrvoPrvoPrvoPrvo je osnovno celotno okno DesktopDesktopDesktopDesktopDesktop(Namizje), na njegovem levem zgornjem delu

ekrana pa je devet vrstic z ukazi (File, Edit,Image, Layer, Select, Filter, View, Window inHelp). Pod temi vrsticami pa po kliku z mikona njih, pridemo do vseh nastavitvenihmonosti programa.

DrugoDrugoDrugoDrugoDrugo je takoj opazno orodno okno ToolsToolsToolsToolsTools(orodja), ki ga vidimo na levi strani zaslona(samostojno ga lahko premikamo ponamizju, e z miko kliknemo na njegovpovsem zgornji del). Preko orodij na njemudobimo hiter dostop do razlinih monostiza obdelavo nae fotografije. Veina orodij(majhen rn jeziek v desnem spodnjem deluikone) pa nam nudi e dodatnepodnastavitve. Do njih pridemo, e se naorodju z podaljanim klikom ustavimo naikoni.TretjeTretjeTretjeTretjeTretje okno OptionsOptionsOptionsOptionsOptions (opcije) nam nudipogled in uporabo dodatnih monosti ukaza,ki ga imamo trenutno vklopljenega (torej seodvisno od nastavitve njegova funkcija

spreminja). Nahaja se (prilepljen) zgornjimivrsticami ukaza (prvo opisanih nastavitev) innad oknom z orodji Tools.

Razen prvega osnovnega okna pa obaostala lahko izklopimo in odstranimo izdelovne povrine (desktop). V zgornji vrsticiz ukazi imamo pod oknom Window (Okno)mnoico dodatnih orodij, katere si lahko spotrditvijo, klikom mike na njih prikliemona zaslon ali pa jih iz njega odstranimo. Pravtako velja za e v osnovi dodana okna (Toolsin Options).

Vrstice z ukazi (slika 1, 2)(File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View,Window in HelpWindow in HelpWindow in HelpWindow in HelpWindow in Help)Na zaetku spoznajmo glavne osnovne

Adobe PhotoShop CS2 uilnica I.del

Slika 1. Ko prvi odpremo program PhotoShop imamo na na njegovi delovni povrini (desktop) prikazanoosnovno okno in e dva dodatna okna za pregled nastavitev ali upravljanje z orodji.

Osnovno celotno okno Desktop

Tools(orodja)

Osnovnevrstice zukazi Options

(opcije dodatnih nastavitev)


8/32


funkcije in njihove monosti, ki so podvrsticami z ukazi za izvrevanje funkcij. Torejtiste napise, ki so povsem na zgornjem levemdelu zaslona. Najprej bomo spoznali imenanajpomembnejih orodij, kasneje pa bomodkril njihove monosti. Vseh pa ne bomomogli spoznati. Nekaj zaradi tega, ker jih jeenostavno preve, nekatere se med sebojpodvajajo ali so uporabniko manj uporabne

v fotografiji. Spet druge so namenjenepovsem specifinim opravilom z zelo ozkouporabniko vrednostjo. A spoznali jih bomodovolj, da boste lahko s pomojo naeuilnice e lahko po nekaj nadaljevanjih znaliuporabljati glavne lastnosti programa. eleez as pa bomo spoznali tudi tiste manjkratuporabne, a nam vasih znajo zelo koristitipri naem delu.

(Slika 2). Vrstice z ukazi (File, Edit, Image, Layer, Select, Filter, View, Window in Help). S klikom mike naime okna se nam le to odpre. Pod njim je mnoica novih funkcij.

Izberemo File/Open in odpre se nam okno za iskanje/odpiranje naih datotek.File/Open Recent. Preko te funkcije lahko na hitro poiemo zadnje odprte datoteke.

File/Automate. S pomojo funkcij (Batch, ContactSheetII, PicturePackage, FitImage) avtomatsko izvrimolastne prednastavljene funkcije.

Okno File (slika 2)Preko njega odpiramo (Ne wNe wNe wNe wNew, OpenOpenOpenOpenOpen) inzapiramo (CloseCloseCloseCloseClose) nae datoteke,shranjujemo v razline zapise (SaveSaveSaveSaveSave, SaveAsSaveAsSaveAsSaveAsSaveAs,Save for WebSave for WebSave for WebSave for WebSave for Web), upravljamo (ImportImportImportImportImport) z drugimiprikljuenimi napravami (skenerji, fotokamero), pripravimo sami avtomatskeizvritve funkcij (Batch) ali izkoristimo enarejene avtomatske nastavitve izvrevanja

funkcij (Contact Sheet II, Picture Package, FitImage) preko vrstice (AvtomateAvtomateAvtomateAvtomateAvtomate). V spodnjemdelu odprte vrstice pa so e monosti zanastavitev naina tiskanja (PrintPrintPrintPrintPrint, Print withPrint withPrint withPrint withPrint withPreviewPreviewPreviewPreviewPreview) in zapiranja programa (ExitExitExitExitExit).Funkcija (BrowseBrowseBrowseBrowseBrowse), ki je vie zgoraj medfunkcijama Open in Open recent, pa je vprogramu PhotoShop CS2 povsemsamostojni program BridgeBridgeBridgeBridgeBridge (katerega

BARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURABARVNA KOREKTURA (belina, temina, osnovni toni)

Vsako datoteko, ki jo uvozimo v program za obdelavo fotografij, je treba pregledati inpreveriti, ali so tonske vrednosti ustrezne za napravo, s katero bomo tiskali. Zaosvetljevalne naprave pustimo datoteko v osnovnem RGB zapisu, za tiskovine pa jo jetreba pretvoriti v CMYK nain zapisa. S pretvorbo izgubimo kar precej tonskihvrednosti. Na primerih prikazujem pravilen pristop k barvni korekturi in nastavitve,ki zagotavljajo imve tonskih vrednosti. Za izrazno fotografi jo se teh osnovnih nastavitevni treba drati. Osnovni pregled fotografije opravimo po naslednjem vrstnem redu:1. belina, 2. temina, 3. osnovne tonske vrednosti (koa, rdea, rumena, zelena,prevladujoi ton - tih...)


9/32


bomo spoznali v samostojnem poglavju).Preko programa BridgeBridgeBridgeBridgeBridge na enostaven nainiemo fotografije, jih oznaujemo,

preimenujemo, spravljamo v nove mape, siogledamo parametre pod katerimi smofotografirali (Exif), itd.

Okno EditV tem oknu imamo monost vrniti se naprejnje stanje pred izvritvijo zadnje

funkcije preko ukaza (UndoUndoUndoUndoUndo), se premikatinaprej in nazaj med e opravljenimikorekturami (ForwardForwardForwardForwardForward /BackwardBackwardBackwardBackwardBackward). Prav tako

kot v drugih programih lahko uporabimomonost kopiranja (CopyCopyCopyCopyCopy), izreza (CutCutCutCutCut) indodajanja podatkov iz razlinih datotekteh(PastePastePastePastePaste). S funkcijo (FillFillFillFillFill) dodamo tonskevrednosti, s (StrokeStrokeStrokeStrokeStroke) pa dodajamo linije. Enaizmed zelo uporabnih funkcij pri retuiranjuin obdelave nae slike sta funkciji (Trans-Trans-Trans-Trans-Trans-

formformformformform) in (Free TransformFree TransformFree TransformFree TransformFree Transform). Preko njiju priselektirani sliki popravljamo neravne linije,padajoe stavbe itd.

Povsem v spodnjem delu pa imamo monostlastnih nastavitev doloenih funkcij. (Color(Color(Color(Color(ColorSettingsSettingsSettingsSettingsSettings) nam omogoa kontrolirati tonskevrednosti za razline naprave (zasloni,skenerji, tiskalniki, osvetljevalne enote),tako v RGB kot CMYK barvnem prostoru.Okno (PreferencePreferencePreferencePreferencePreference) pa nastavitev nekaterih

uporabniku mogoe uporabnejih nastavitevali izkoristiti mo njegovega raunalnika.Predvsem nastavitve (Color SettingsColor SettingsColor SettingsColor SettingsColor Settings) in

(PreferencePreferencePreferencePreferencePreference) bomo z vse vejim odkrivanjemfunkcij vekrat spoznali in odkrivali njihovenove monosti. V prvih nadaljevanjih papredvsem tiste najbolj nujne prenastavitve.A na zaetku dela in spoznavanja sprogramom, jih pustite take kot so e podosnovnimi nastavitvami.

File/Scripts. Preko funkcij v tem podoknu lahko enostavno spreminjamo datoteke v druge zapise, JPEG, TIFF,PDF, EPS, PNG, GIF...

File/Bridge. Odpre se nam povsem nov program s katerim enostavno iemo nae datoteke, jim spreminjamoimena, pripravljamo za arhiv itd. Program Bridge bomo v posebnem poglavju podrobneje spoznali.

Okno Edit. Temno oznaene funkcije nam omogoajo delovanje. Okno Image. Svetlo oznaene funkcije so nam dosegljive samo, ko je odprta fotografija, ali pod drugimi pogoji.

Noben zaslon ne more pravilno prikazati vseh tonskih vrednosti, ki so zapisane v digitalni datoteki.Zato se je treba nauiti b ranja barv, izraenih s tevilkami. Vsaj osnovne korekture je dobro opraviti nata nain. Pri branju jakosti zapisa sta RGB in CMYK nasprotna. V RGB nainu barve odvzemamo,v CMYK dodajamo. Na vsaki fotografiji najprej pregledamo tonske vrednosti v najsvetlejem delu.Nikakor ne smemo izgubiti minimalnih tonskih vrednosti, razen e je bele povrine zelo malo. Le takoobdrimo lepe barvne prehode tudi v najsvetlejih delih fotografije. Vrednosti v najbolj beli povrini najse gibljejo od 3 do 4 odstotke v CMYK datoteki in 95 odstotkov v RGB datoteki. Na desnem primeruje ta vrednost dvignjena (CMYK) ali zmanjana (RGB) e za 2 do 3 odstotke zaradi velike povrinesvetlih delov fotografije. Le tako bomo na napravah za tiskanje uspeli zapisati vse nene tonske prehode.Naslednji korak je korektura najtemnejih tonskih vrednosti. im manja je povrina visoke pornitve,tem ve CMYK ali tem manj RGB barvnega zapisa je lahko. V naem primeru je pornitev lahkovisoka.ele po opravljeni korekturi beline in temine lahko nadaljujemo s korekturo osnovnih tonskih inbarvnih vrednosti (koa, rdea, zelena, rumena itd.) Na fotografijah se velikokrat sreamo s portretom

in tonom koe. Zelo pomembno je, da uskladimo pravilne vrednosti posameznih osnovnih barv, da nepride do, na primer, rdeega obraza ali hladne blede barve. V CMYK nainu je zelo pomembno, da jerumene barve ve kot magente, za priblino polovico magente pa naj bo e cian barve. V RGB nainuodvzamemo najve rdee, nato zelene in najmanj modre barve.


10/32


Okno ImageKar se tie tonskih korektur slike, spreminjanja datoteke iz RGB v CMYK ali B verzijo,spreminjanja barvnega prostora, iz 16 v 8 bit-ov, so nam na uporabo e funkcije pod prvimoknom (ModeModeModeModeMode). Sledi okno (AdjustmentsAdjustmentsAdjustmentsAdjustmentsAdjustments) pod katerim bomo nali mnoico uporabnihmonosti za tonsko korigiranje fotografij in jih bomo pri tonski obdelavi fotografij dobrospoznali, predvsem pa so ene izmed najvekrat uporabljenih pri obdelavi fotografij. Sledimonost dupliciranja slike (DuplicateDuplicateDuplicateDuplicateDuplicate) s katero ustvarimo novo dodatno samostojno kopiranofotografijo. Pod oknom (Image SizeImage SizeImage SizeImage SizeImage Size) in (Canvas SizeCanvas SizeCanvas SizeCanvas SizeCanvas Size) spreminjamo velikost slike, oziromadodajamo njene nove vrednosti. S pomojo funkcije (Rotate CanvasRotate CanvasRotate CanvasRotate CanvasRotate Canvas) pa sliko rotiramo alizrcalimo.

Okno LayerDelo s plastmi nam omogoa neslutene monosti pri obdelavi in retuiranju nae fotografije.S pomojo novih plasti ne posegamo v original, ampak lahko obdelujemo njene kopije ali pasamo doloene dele. Lahko zdruujemo sliko iz ve dodanih fotografij, ki so ena nad drugo,ter uporabimo samo tiste dele slike, s katerimi elimo ustvariti konno fotografijo. Poglavjeo plasteh (LayersLayersLayersLayersLayers) je tako obseno predvsem pa uporabno, da ga bomo spoznali v venadaljevanjih, oziroma bo pri obdelavi fotografij vedno prisotno.

Okno SelectEnostavno okno s funkcijami, katere nam omogoajo selektiranje (oznaevanje) posameznihdelov na sliki, lahko tudi med razlinimi layerji. Tudi nain selektiranja elenih delov na slikinam nudi ve razlinih monosti in uinkov. Predvsem pa ima svojo veliko uporabniko mo,ko elimo korigirati samo doloene dele na fotografiji. S pomojo selektiranja posameznihdelov na sliki pridobimo veliko novih zelo uporabnih monosti, kako e dodatno obdelatinae fotografije.

Okno Filter

Pod tem oknom je mnoica e programsko narejenih funkcij, ki nam omogoajo dodajatirazline efekte. Med njimi pa lahko dodajamo tudi elektronsko ostrino (UnSharpUnSharpUnSharpUnSharpUnSharp), ki je vsemkateri delujete z DSLR kamerami e kako potrebna, izrezujemo dele na fotografiji (ExtractExtractExtractExtractExtract)ali jih efektno irimo, oimo (LiquifyLiquifyLiquifyLiquifyLiquify).

Adobe PhotoShop iz

teorije loljivostiKaj pomeni bit na toko?Diapozitivni film od vseh analognihbarvnih zapisovalnih medijev premorenajiro lestvico tonskega zapisa, celo vpornitveni vrednosti filma 3,6 D.Fotografija z negativnega filma ima eslabi tonski zapis, saj njena pornitvenavrednost ne presega 2,2 D. Toda to staanalogna zapisa. Zapis barv je veplasten,osnovne barve so zapisane druga zadrugo in po tonski kakovosti analognizapis presega digitalnega. S keminimireakcijami na filmu po osvetlitvi in z

razvijanjem gradimo tako tonske kotbarvne vrednosti.V digitalni tehniki zapis tonskih vrednostiin barv poteka drugae. Tipalo v digitalnikameri ali v skenerju je izpostavljenosvetlobi, odbiti od motiva ali odskeniranega izvirnika. Veji del vidnegaspektra lahko prikaemo z meanjem treh

Vejo tonsko loljivost premorejo na svetlobo obutljiva tipala, vejo tonsko loljivost lahko zapiemo. Bolj jetoka obutljiva, bolj lahko posee v zasienost barve.

Tabela prikazuje mono tevilo tonskih vrednosti z 8-, 10- in 12-bitnim zajemom toke (piksla) - od 256preko 1024 do 4096 tonskih vrednosti.

12 bitov

10 bitov

8 bitov

4 biti

DmaxDmaxDmaxDmaxDmaxDminDminDminDminDmin

temeljnih barvnih svetlob RGB (rdea,zelena, modra). Tem barvam reemoosnovne barve, predstavljajo pa nainaditivnega barvnega meanja. Zapis jedigitalen, torej z nilami in enkami. Vepodatkov zapie tipalo, veja je datoteka.V praksi se je pokazalo, da lovekemuoesu zadostuje 256 tonskih vrednosti natiskovinah, da ne opazi stopniastegazapisa in manjkajoih barvnih tonov -seveda e zapisa ne primerja z motivomali z diapozitivom.Podatek bit na tokobit na tokobit na tokobit na tokobit na toko (bpp - Bit Per Pixel)

pove tevilo bitov na posamezen RGBbarvni kanal. 8-bitni zajem po barvnemkanalu, skupaj daje 24-bitno globino(3x8). Tako tipalo razpozna 256 tonskihvrednosti po barvi - od vrednosti 0 alinajbolj zasiene barve do vrednosti 255ali bele barve. Vejo tonsko loljivostpremorejo tipala, vejo tonsko loljivost


11/32


Okno HelpLahko reem, da so v njemu celotna navodila za uporabo. Aso v angleini in tako obsena, da se jih uporablja predvsemtakrat, ko program e delno poznamo in nam doloeno delozaradi nepoznavanja funkcije ne gre ve naprej. A bistvenemonosti programa bomo lae spoznali preko naePhotoShop uilnicePhotoShop uilnicePhotoShop uilnicePhotoShop uilnicePhotoShop uilnice.

S spoznavanjem osnovnih oken programa, zakljuujemdananjo uno uro. Revija ima premalo strani, da bi lahkove prostora namenil programu PhotoShop CS2. Na spletni

Okno ViewDodatne monosti za nastavitev tonskih profilov, s temkakovostnejim ogledom fotografije za nae izpisovalneenote (Proof SetUpProof SetUpProof SetUpProof SetUpProof SetUp), poveave (Zoom InZoom InZoom InZoom InZoom In), pomanjavefotografij (Zoom OutZoom OutZoom OutZoom OutZoom Out), dodajanja merila k sliki (RulesRulesRulesRulesRules) in linij(GuidesGuidesGuidesGuidesGuides) itd.

Okno Window

Preko tega okna dodajamo ali odstranjujemo okna zinformacijami ali fukcijami na naem zaslonu. Vseh nikoli nepotrebujemo na zaslonu, saj nam onemogoajo pogled nacelotno sliko. Zato bomo jih bomo postopoma spoznavali,predvsem pa spoznali, kako si preko okna (ActionsActionsActionsActionsActions) nastavitilastne nastavitve, ki nam pomagajo hitreje delovati priobdelavi fotografij ali kaj nam povedo tevilke v oknu (InfoInfoInfoInfoInfo).

strani www.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.siwww.e-fotografija.si bo uilnica z novimi poglavjihitreje napredovala. Vsi, ki pa si elite program spoznati nalaji nain, pa se lahko prijavite na teaj programa prekospletne strani www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/www.e-fotografija.si/tecaji/. Preko predavanjaPhotoShop v 4 urah vam bom razkril kopico monostiprograma in same obdelane fotografije. V raunalnikiuilnici pa lahko na osnovnem in nadaljevalnem teaju zvodenim praktinim delom, na pravi nain spoznate delo vdigitalni temnici.

Ko odpremo okno Help, lahko pridemo do popolnih razlag funkcij, kotdo odgovorov na vpraanja, kako narediti?

V nadaljevanju pa se bomo spoznali z oknom Tools. V tem oknu imamomnoico hitro dostopnih nastavitev, katere so pri veini obdelav naih

fotografij vedno potrebne.Veina oken nam nudi e dodatne monosti obdelav. Po njihovemspoznavanju pa boste veliko lae in hitreje spoznali monosti za selekt iranjedoloenih delov na fotografiji, spoznali monost odprave efekta rdeihoi, preslikati doloene dele iz fotografije in jih prenesti na drugo mesto...

Okno Filter. Ponuja nam mnoico filtrov z efekti.

lahko zapiemo. Razliko razpoznamo predvsem vtemnejih delih motiva ali skenirane slike. Vejo tonskololjivost lahko zapiejo enote za tiskanje, ve tonskihvrednosti vidimo na izpisani fotografiji. Toda razmejitimoramo barvno globino zajema fotografije in barvnoglobino zapisa. Do sedaj ste lahko o barvni globini in onjenem zapisu brali le kot o zapisu z 8-bitno barvnoglobino (28= 256 tonskih vrednosti na barvo). Ta nainzapisa zadostuje za vse do p red kratkim znane naprave,ki prikazujejo sliko - od zaslona do tiskalnikov in grafinihosvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj je njihova

zmonost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponu pornitvevidimo zvezno tonsko lestvico, e ima le ta 256 tonskihvrednosti od 0 (zasiene) do 255 (bele). Nove barvnedigitalne osvetljevalne enote kot tiskalniki pa omogoajo

zapis na fotografski papir, ki zmore pornitev do 2,6 D.Za ta kontrastni razpon potrebujemo ve tonskih

vrednosti, e elimo lep zvezni zapis. Zato barvneosvetljevalne enote zapisujejo z 12 biti (212) po RGBbarvnem kanalu, oziroma 4096 tonskimi vrednostmi.Seveda, e ste jih toliko tudi zajeli s tipalom.

Barvna globina in pornitev sta pomembni za kakovostenzvezni zapis tonov. Tipalo z ve biti na toko omogoa

lepi zvezni zapis pri viji pornitvi. Prav zaradi visokepornitvene zmonosti (3,6D) imajo diapozitivni filmi takodobro zmonost reproduciranja barvnih tonov - odnajsvetlejih do najbolj zasienih.

e je povrina temnih delov veja, moramo tonske vrednosti osnovnih barv v CMYK nainu zniatiin dodati ve rne. V nasprotnem primeru pride do preve barve na tem delu zapisa, kar se odraana razlitih barvah in tudi preve monem zapisu drugih tonskih vrednosti v bliini. V RGB nainuv tem primeru dodamo nekaj odstotkov ve svetlobe.

e je na fotografiji zelo malo izrazito svetlih delov, lahko v njih popolnoma odstranimo vse tonskevrednosti. S tem lahko preostali del fotografije bolj posvetlimo. Vendar ne pretiravajte, sicer bi se natej fotografiji zael i zgubljati tudi neen modri ton neba. Vsaka korektura ima svoje meje. ele kopravilno opravite korekturo beline in temine za svojo tiskalno napravo, prinite s korekturo barvnihvrednosti. Dobro spoznajte napravo, na kateri izpisujete fotografije.


12/32


Minilo je nekaj asa in spet smo skupaj. Upam, da z monitorjiniste imeli teav. Sicer me je ravno danes klical znanec in mipovedal, da je kalibriral z Adobe Gammo, vendar tonegaprikaza printa na monitorju ni mogel dosei. Malo sem gapomiril, da je to normalno in 100%-nega prikaza itak nemoremo dosei, e posebno ne, e barvni prostor slike ni istikot barvni prostor tiskalnika. Sedaj sem se pa lepo izvil odmonitorjev k nai dananji temi. Barvni prostori, kaj je splohto? Zakaj ne morem preprosto pritisniti na gumb in slika jegotova. No ja, saj je, samo ne tako, kot si to elimo. Spet bivas napotil malo na mojo spletno stran (www.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.siwww.rgb.si). Tamsem prenovil rubriko colormanagement in opisal ta pojaviz vidika normalnega uporabnika. Colormanagement aliupravljanje z barvami in njihov nadzor e zdavnaj ni ve temasamo nekaterih visoko plaanih operaterjev v pripravi za tisk,temve se tie vsakega izmed nas, ki uporablja malo boljedigitalne kamere. Z malo bolje mislim e take za priblino50.000,00 SIT. Vse te katlice delajo v sRGB barvnemprostoru, zrcalno refleksne kamere pa imajo na izbiro e

Adobe RGB. Pa poizkusimo najti odgovor na malo poprejzastavljeno vpraanje.Dejstvo je! Vseh barv, ki jih z oesom lahko zaznamo, ne morezajeti nobena kamera ali skener, noben monitor prikazati innobena izpisna enota izpisati. Oi (ali pa mogani) pa so podrugi strani spet sposobni sprejeti sliko kot realno, ki imabistveno manj odtenkov, kot v resnici. Samo s tem dejstvomje fotografija kot taka sploh mona. Najbolj idealno bi sevedabilo, e bi imeli samo en papir, ene barve, en stroj in na koncue enega tiskarja (ki bi bil povrhu e tako trmast, da ne binobenega poslual). Dokler pa e nismo v tem idealnemsvetu, si moramo poiskati nain kako zdruiti ali bolje reenoobvladovati na tisoe razlinih kamer z razlinimi ipi in

barvnimi interpolacijami, prav tako velikim tevilommonitorjev, da o poplavi razlinih izpisnih enot kot so RGBosvetljevalke, ink-jeti s spet inflacijskim tevilom razlinihpapirjev in rnil niti ne govorim. e pomislim koliko razlinihnaprav sodeluje v nastanku izpisa, so odstopanja zaresmajhna. Seveda vas to ne bo potolailo, e boste v minilabudobili izpise brez pravih barv, posebno ne, e ste jih posneli zdrago digitalno zrcalno refleksno kamero. Najveja ironija tezgodbe je v tem, da so rezultati z navadno kompaktnokamerco lahko bolji od drage zrcalno refleksne kamere.Vidim vas e, kako zmajujete z glavo in mi ne verjamete. Zatosi oglejmo isto realno situacijo, ki lahko nastane in kako jona eleganten nain reimo.Problem je v izbiri barvnega prostora. eprav splonouporaben, tega izraza preve ne maram, mislim da je izrazbarvni model bolj pravilen. Pa poglejmo kje ga lahkopolomimo. Recimo, da uporabljamo kompaktno kameronijega cenovnega razreda. Le ta dela v tako imenovanemsRGB barvnem prostoru, kaj drugega si ne moremo izbrati.Digitalni minilabi tudi delajo v sRGB barvnem prostoru kamornesemo nae datoteke v izdelavo. V tem primeru niproblemov. S kvaliteto smo e kar zadovoljni, sicer pa od takekamere itak ne smemo preve priakovati. Nekega dne panaredimo korak naprej. Razbijemo porcelanasti parovekin si privoimo dolgo eleno drago digitalno zrcalno refleksnokamero. V strokovni literaturi smo prebrali, da je Adobe RGBprofesionalni barvni prostor. Pustimo torej sRGB amaterjem

in slikamo na profi nain z Adobe RGB-jem. Popravimo e toali ono sliko v Photoshopu in gremo v laboratorij. Razoaranjesledi pri prevzemu slik. Barve sploh niso take kot smo jih videlina monitorju. Vse deluje nekam sprano in barve so zamolkle.

Barvni prostori in druge malenkostiNo ja, saj rezultati spet niso tako slabi, se tolaimo. Koprimerjamo doma slike nae nove kamere, s slikamikompaktne, sledi naslednji ok. Slike kompaktne so vpovpreju bolje, kot te zrcalne kamere. Kaj je lo narobe?Da vam ne bom vzel vse volje in boste tu nehali brati, vamponujam najprej reitev. Ker minilabi delajo v sRGB barvnemprostoru, bi morali konvertirati Adobe RGB datoteke v sRGBali pa e takoj od zaetka slikati v sRGB barvnem prostoru.Poglejmo si sliko t. 1. (desno) Graf nam prikazuje vse barve,ki jih lahko zaznamo. Strokovnjak govori o Lab barvnemprostoru. Kot smo e sliali vseh vidnih barv ne moremo nitizajeti kaj ele izpisati. Lab je torej teoretini barvni model, kidefinira ali opisuje barve in ni vezan na enote zajema slike inizpisa. Veliko ljudi meni, da to poneta RGB in CMYK, vendarje to velika zmota. RGB in CMYK ne opisujeta barv, temvesta fotografska procesa. Rezultati se razlikujejo od enote doenote. Kar potrebujemo, je torej opis barv posameznih enot.Ta postopek se imenuje, kdo bi si mislil, Color Managementali po slovensko barvno upravljanje oziroma barvni nadzor.

V grafu sem vrisal oba RGB barvna prostora s katerima imamonajve opravka (mislim na nas povprene fotografe). To stasRGB in Adobe RGB. Poleg tega samo za primerjavo eWide Gamut RGB in povpreni CMYK. Povpreni CMYKpravim zato, ker je cmyk-ov malo morje. Vsaka kombinacijabarv in papirja poda drugani barvni prostor. Pustimo CMYKin si poglejmo oba za nas najbolj vana prostora.sRGB je danes vejetno najbolj razirjen barvni prostor. 1996leta sta si ga omislila Microsoft in HP. Le ta naj bi zagotavljalna vseh monitorjih (v veini PC-ji) enake barve. Grafika in stem pravilne barve so bile pred tem predvsem podroje, kiga je obladoval Apple. To so bila v najveji meri podjetja vpripravi za tisk. Oprema je bila draga in tako rezervirana za

profesionalce. S iritvijo interneta se je problem pravilnegaopisa barv, pojavil tudi v PC svetu. sRGB so izumiteljipoimenovali standard RGB emur so se pri Adobeposmehovali (oni so bili pa v profesionalnem okolju) in soga prekrstili v small RGB in tukaj je tudi vzrok, zakaj boljekamere nudijo tudi Adobe RGB. sRGB barvnemu prostorumanjkajo barve, ki jih je drugae brez problema e monoizpisati in jih tudi digitalna kamera lahko zajame. To sonekateri modro-cyan-zeleni odtenki, ki pa v normalniamaterski fotografiji skoraj ne igrajo nobene vloge. epogledate e enkrat sliko 1, vidite, da je sRGB manji od CMYK-a. To pa pomeni, da teh barv ne moremo izpisati. Bill Gates jebil pa takrat mnenja, da mi (PC uporabniki) teh nepotrebujemo, Nikon, Canon in drugi proizvajalci pa so mnenja,da mora kvalitena kamera prikazati maksimalno kvaliteto.Zato imajo vse bolje digitalne kamere monost izbire medsRGB-jem in Adobe RGB-jem. V grafu na sliki 1 vidimo, da zuporabo Adobe RGB barvnega prostora ne izgubimo nobenihodtenkov. sRGB bi lahko primerjali z avtom, ki je elektronskoomejen. Sicer bi lahko peljal 300km/h, ampak pri 250km/hje konec, kar je za povprenega voznika ve kot dovolj. Tistipa, ki bo hotel peljati 300 km/h, bo el k specialistu zatunning. V naem primeru pa bo samo preklopil na AdobeRGB.Sedaj sem vam pa e dolan razlago zakaj so barve slabe,e slikamo v Adobe RGB. Saj niso, so samo vije opisane, kotv sRGB-ju. Zato jih stroj ki dela v sRGB-ju napano vidi. Opis

v sRGB-ju je bistveno niji in zato se vse barve izpiejo boljmedlo. Tu moramo stroju pomagati in sliko v photoshopukonvertirati v sRGB. Poglejte si tono nastavitev tega poveljana sliki 2 (spodaj). Pazite posebej na rendering intent. Ta

mora biti na perceptual. Sedaj se poraja vpraanje zakajsploh slikati v Adobe RGB, e konvertiramo v sRGB in spetporeemo nekaj (cyan) odtenkov. Tukaj res ni smisla. e paizpisujemo nae datoteke na tiskalnikih, ki so krmiljeni prekoRIP-a (Raster Image Processor) ali na velikoformatnih

osvetljevalkah ima uporaba Adobe RGB-ja smisel. Tukaj nekonvertiramo v sRGB temve v barvni opis stroja. Odponudnika storitev si v tem primeru priskrbimo ICC profil.Sicer vseh barv, ki jih vidimo v Adobe RGB-ju na monitorju,tudi tu ne moremo izpisati, za to je Adobejev barvni prostorpreprosto prevelik, izkoristimo pa vse tone, ki jih je papirzmoen prikazati. Kolikor jaz vem, pri minilabih samo FujiFrontier nudi poleg sRGB izpisa tudi izpis v tako imenovanemno convert nainu. Tukaj se stroj obnaa kot velikoformatneosvetljevalke. V tem primeru potrebujemo poseben ICCprofil.Profil in podroben opis barvnega upravljanja s fujivemi stroji(pdf format) si lahko naloite z njihove strani. Stran je vnemkem in anglekem jeziku. e vas to zanima, najdete

povezavo na Fujijevo stran s profili na moji spletni strani(www.rgb.si) v rubriki brezplano.Na nekaj bi vas e rad opozoril, preden se poslovimo donaslednje e-Fotografije. ICC barvni opisi oziroma profili veljajosamo v mejah teh parametrov s katerimi so bili narejeni. esi naloite zgoraj omenjeni Fuji ICC profil, va ponudnik pane dela z originalnimi kemikalijami in papirjem, vam ta profilne pomaga ni. Nasprotno, lahko celo vidno poslabakvaliteto. Isto velja za ICC profile znamke Agfa. Teh materialovni ve, s tem so postali ti profili, ki jih je Agfa nudilauporabnikom, neuporabni. Posvetujte se z vaimlaboratorijem, preden konvertirate v katerikoli izpisne barvneprostore. V vsakem primeru pa prej shranite originale v Adobeali sRGB barvnem prostoru. Izpisne datoteke v strojnem

barvnem prostoru naj bodo samo delovne kopije za izpis nastroju in ni ve. e pozneje potrebujete recimo e CMYKdatoteko za tisk, konvertirate to iz izvornega dokumentashranjenega v Adobe RGB ali sRGB barvnem prostoru. Zadanes naj bo dovolj.V naslednji tevilki si bomo ogledalibarvni nadzor v praksi. Do takrat pa lep pozdrav.

Franci Mller - www.rgb.si

Slika 1.


13/32


Adobe PhotoShop CS2uilnica II.del

Ker pa je najbolje, da vsa orodja in funkcije spoznamo vizuelno, si okno Tools oglejmo prekoslik in preko zapisane razlage za posamezne funkcije. Omenim naj e, da e se z miko zakakno sekundo ustavite na posameznem orodju, se vam bo njegova funkcija tudi izpisala.Zraven pa e rka v oklepaju. Vsi tisti, ki imate dober spomin in radi iete bljinjice dofunkcij preko tipkovnice samo pritisnete rko na tipkovnici, ki je zapisana v oklepaju in e sevam funkcija vklopi.Nekatere funkcije pa imajo ve dodatnih monosti. Da se za posameznim orodjem skrivanekaj ve spoznate tako, vidite tako, da ima tako orodje na desnem spodnjem delu dodatenjeziek. e se s klikom na miki za trenutek ve ustavite na orodju se odpre manje okencez dodatnimi monostmi.Vseh dodatnih funkcij in monosti, ki so skrite v oknu Tools vam ne bom pokazal, jih bom paveino opisal. Podrobneje pa se bomo z njimi spoznali pri posameznih lekcijah, ko bomoprieli z obdelavo fotografij. e v naslednji reviji vam bom ob nadaljevanju opisa funkcijprograma e pokazal prvo praktino monost uporabe programa. To bo izrezovanje fotografijepreko funkcije Crop in e pred izvrenim ukazom popravek horizonta, rotiranje in izbirovelikosti ter nastavitev loljivosti slike.

e se vam na ekranu ob odprtju programa okno Tools ne pokae, ga lahko na ekran prikliete (ali odstranite)preko okna Window. Okno Tools lahko po ekranu tudi poljubno premikate, e ga z miko primete na zgornjemmodrem koncu (Windows), sivem (Mac). (Monosti uporabe programa se med sistemoma Windows, Apple vnekaterih primerih delno razlikujeta. Vizuelno je razlika v barvi, Mac verzija je bolj nevtralna (siva) in v

funkcijskih tipkah. Pri Apple za prikaz funkcij v veini primerov rabimo posebni opcijski gumb (jabolko),medtem ko pri Windows v veji meri uporabljamo Ctrl/Alt/Shift.

Premik okna

Prehod na Adobe internetno stran

Oznaevanje (selektiranje)

Oznaevanje (lasso)

Izrez (crop)

Zakrivanje madeev (healing brush)

ig (tempilka)

Radirka (brisanje)

Popravki (blur, sharpen, smudge)

Oznaevanje obrobe (selection path)

Pero / prosto oznaevanje

Zaznamki (notes)

Premik slike

Izbira barve ospredja/ozadja(levo spodaj zamenjava barve)

Izhod iz maske (navadni nain)

Izbira ozadja

Premik slike v programImage Ready

Okno Tools (orodja) v poveavi. Ob posameznem oknu je pripisfunkcije. V oklepaju za vae laje razumevanje dodajam besedo,katero boste najvekrat sliali od izkuenih uporabnikov programa.

Premikanje

arobna palica (Magic Wand)

Razrez (slice)

Svinnik (risanje, brush)

Risanje s opiem (brush)

Barvanje s prehodom (ferlauf)

Tonske korekture

Besedilo (tekst)

Kalup (shape)

Kapalka (pipeta)

Poveava (lupa)

Izbira barve ospredja/ozadja(desno zgoraj zamenjava barv)

Maskiranje (mask)

Izbira ozadja

Premik slike v programImage Ready

V prvi uni uri programa Adobe Photoshop CS2 smo spoznali delovno povrino desktop inzgornjih devet vrstic (oken) za katerimi se skriva mnoica nastavitvenih monosti programa.Zapisal sem tudi, da se mnoice nastavitev ne ustraite, saj jih tudi zahtevneji uporabnikne uporablja ve kot tretjino. V nekatere pa zaide samo obasno.V drugi uni uri pa bomo spoznali eno izmed najpomembnejih oken z orodji Tools.

e se vam na levi strani okno z orodji (Tools) ne pojavi, ga lahko prikliete na delovno povrinodesktop preko zgornjega okna Window. Po kliku z miko na njega je povsem v spodnjivrsti napis Tools. Ko ga oznaite se vam priklie na delovno povrino desktop. Oziromaobratno, e vas okno Tools pri pregledu fotografij moti, ga na enak nain lahko odstanite izzaslona.A v veliki veini primerov brez orodij v oknu Tools ne gre. Preko njega oznaujemo,premikamo, izrezujemo, riemo, briemo, izberemo monost pisanja teksta, poveujemo,maskiramo, menjamo ozadje in izbiramo e in e monosti, ki nam pomagajo popravljatinae fotografije.Lahko kar reem, da je okno Tools eno izmed najpomembnejih in uporaba programa breznjega je skoraj nemogoa, saj preko njega dostopamo do mnoice najprej in vekrat eljenihfunkcij.

Ve boste delovali s programom, ve boste preizkuali funkcije menije,hitreje boste spoznali njihove lastnosti. Ko izberete eno izmed elenihfunkcij, je treba pri nekaterih prej e izbrati selekcijo (recimo ig) od kje

funkcija jemlje monost spremembe. Veino teh dodatnih lastnosti bomospoznali v lekcijah, oziroma, program vam sam v novem odprtem oknupove kaj morate storiti, da boste s funkcijo lahko delovali.

Osnovno celotno okno Desktop

Tools(orodja)

Osnovne vrstice z ukazi(spoznali smo jih v I.delu)

Options(opcije dodatnih nastavitev)


14/32


Vsaka izbrana funkcija (v zgornjem delu okna do monosti zamenjave barv) iz okna Tools ima e mnoico dodatnih nastavitev v oknu Options.Monosti v tem oknu se spreminjajo, odvisno katero funkcijo imate v oknu Tools izbrano. Tudi okno Options lahko preko nastavitve pod oknomWindow prikaete ali umaknete. V veini primerov pa nam funkcije v oknu Options omogoajo mnoico zelo uporabnih spremeb funkcije naegaizbranega orodja. V zgornji sliici je v oknu Options monost izbire dodatnih monosti pri izbrani funkciji izrez (Crop). Imamo monost izbrati

tono doloene mere in loljivost, ki jih elimo pri izrezu dobiti, ali pa okna pustimo prazna (brez tevilk) in delujemo brez omejitev.Okno Options in njegove monosti ob izbiri funkcije v oknu Tools, bomo podrobneje spoznali v posameznih praktinih lekcijah.

Oznaevanje(Selektiranje)

Premikanje Oznaevanje (Selektiranje)

arobna palica(Magic Wand)

Izrez (Crop)

Preko te funkcije oznaimodoloene dele na sliki.Oznaevanje je lahko v kvadratu,pravokotniku, elipsi, krogu, srto. e elimo povlei krog alikvadrat moramo pritisniti natipkovnici gumb shift. Lahkopa v oknu Options izberemorazmerje stranic (Fixed Aspect

Ratio), ali pa pravo mero vtokah pixlih (Fixed Size).Preko funkcije (Feather) lahkomehamo robove slike. V primeruda elimo zdruiti skupaj aliodstraniti del oznabe z novimpotegom oznabe, drimo gumbshift za dodajanje ali alt zaodvzemanje oznabe.

S pomojo funkcije Movepremikamo sliko v novo okno, alipa premikamo samo oznaene dele(s pomojo leve funkcije) na sliki.e pri premikanju oznaenegadela drimo e gumb alt natipkovnici, prenaamo kopijooznaenega dela na sliki.

S pomojo teh treh funkcij imamoproste roke glede oznaevanja nasliki. e smo s prvo funkcijo (levozgoraj) omejeni na pravilne oblike,lahko s pomojo teh treh funkcijprosto riemo po sliki in izberemoselekcijo. Lasso Tool namomogoa prosto risanje. Kospustimo gumb na miki se

selekcija avtomatsko zakljui. PriPolygonal monosti riemooznabo s pomojo rt. S klikomna miki doloamo meje oznabe.

V tej funkciji pa se moramo vrnitiv zaetno toko, da zakljuimoselktiranje. Ali pa dvakratkliknemo z miko in selekcija sebo zakluila sama. V monostiMagnetic pa lahko enostavnooznaujemo kontrastne dele naeslike. Program sam zazna naotonsko vrednost in ji sledi.

Selektiranje s pomojo arobnepalke (Magic Wand) namomogoa hitro selektiranjepodobnih si tonskih vrednosti.irino selektiranja med toni lahkoizbiramo v Options oknu pod

funkc ijo Toleran ce. Po klikumike se nam pokae oznaeni delna sliki. e je oznaba premajhna

lahko poveamo tevilke (Toler-ance) in poizkusimo znova. Hitroirjenje oznaenega dela na slikilahko naredimo s pomojo gumbaShift na tipkovnici. Ta namobdri prejnjo oznabo in spomojo ponovnega klika mikeizven e oznaenega dela razirimoselekcijo. V oknu Options je

funkci ja Conti guou s. e joizklopimo, se nam selektirajoizbrane tonske vrednosti po vsej

fotografiji.

Izrez slike preko funkcije CropTool je ena izmed najvekratuporabljenih funkcij. Predzaetkom izbire izreza lahko voknu (Options) nastavimo meroin loljivost nove slike. Po oznaitvilahko izberemo celo perspektivoizreza (Perspective). e vastemneje ozadnje neizbranega dela

po selekciji moti, izklopite monost(Shields) ki se nahaja v oknuOptions.Izbrano selekcijo za izrez lahkopotrdimo s kljukico v desnem deluokna Options ali izbriemo zznakom (krog s rto).

Razrez slike

Funkcija Slice in obe orodji vnjem nam omogoata razrezatisliko na ve enot in nato tomonost uporabiti v programuImageReady (povsem spodnjamonost v oknu Tools), ki jenamenjeno obdelavi datoteke zainternetne strani.

Bili so asi, ko smo uporabljali samo ORWO diapozitivne filme. Njihova vrlina je bil povprecen tonski in barvni zapis. S film-skenerjem in programom za obdelavo fotografij se da marsikaj izboljati.


15/32


Zakrivanje madeev(healing brush)

Odlino orodje za hitri popravekglede zakrivanja madeev alipopravka kaknih drugih napak.Spot Healing Brush Tool namgladi med seboj podobne dele nasliki in v izbrani irini selekcije.Healing Brush Tool pa gladi spomojo vnaprej izbranega dela nasliki. najprej je treba izbratidoloeno tonsko vrednost s

pomojo tipke Alt na tipkovniciin nato prenesemo eljene tone.Patch Tool nam omogoaselektirati doloen del slike,katerega lahko nato prenesemo nadrugo mesto na sliki. Vse tri

funkci je so zelo dobrod ole pripopravljanju koe portreta.Zadnja funkcija Red Eye Toolpa nam omogoa enostaven izbrisefekta rdeih oi.

Popravki (blur,sharpen, smudge)

Svinnik (risanje,brush)

ig (tempilka,kloniranje)

Risanje s opiem(brush)

Radirka (brisanje) Barvanje s prehodom(ferlauf)

S pomojo opia riemo zmehkimi prehodi. S pomojosvinnika pa s trdo linijo.

V obeh nai nih ris anja lahkoizbiramo debelino zapisa prekookna (Options) in funkcijeBrush. Preko funkcije Opacityizbiramo prosojnost zapisa.

V oknu Tools pa v spodnjem delukjer imamo monost izbiro barve

ospredja izberemo barvo s kateroriemo.Tretja monost Color replace-ment nam spremeni tonskevrednosti v nastavljene preko oknaza izbriro barve ospredja.

e eno izmed zelo uporabnih invekrat izkorianih orodij. To jeorodje ig, ki nam prenaaizbrane tonske vrednosti na drugomesto. Ko izberemo funkcijo, senajprej z miko preselimo na tistomesto na sliki od kjer bi eleliprenesti dele fotografije. Pritis-nemo tipko Alt oznaimo zgumbom na miki, spustimo

gumb in zanemo prenaatiizbrani del na eljeno mesto.Tehnika brisanja napisov, po-pravka napak na koi, dodajanjenovih delov je s tem orodjem zeloenostavna in uporabna. Tako kotpri ostalih monostih pa je tudi tutreba pridobiti izkunje inpredvsem za prenos ter popravekdoloenih tonov izbrati imboljenake tonske vrednosti. Tudi tuimamo monost izbire dodatnihmonosti v oknu Options.Predvsem monost irine zapisa

(Brush), mehkost robov (Brush),opacitete (Opacity) in enakomer-nost prenosa (Flow).

V tej oknu nam History Brushomogoa tudi po opravljenihkorekturah s sledjo (velikosti lahkoizbiramo Brush) opia risatisliko v prvotno stanje. Tudi vprimeru, da smo opravili tonskokorekturo preko okna Image(spoznali smo ga v I.delu). Takolahko doloene dele na katerih neelimo popravkov s opiemvrnemo v prvotno stanje.Z monostjo Art pa smo boljustvarjalni in vraamo sliko zdoloenimi efekti, ki so v oknuOptions pod funkcijo Style.Predvsem History Brush

funkc ij o pr ei zkusi te po eopravljeni korekturi na sliki inhitro boste spoznali njenouporabniko vrednost.

S pomojo radirke briemo delefotografije. Brisanje je omogoenotako v razlinih velikostih in zmonostjo opia, kjer imamolahko mehane robove, kot s

funk cij o svinn ika kje r lahkobriemo v polni vrednosti.Eraser Tool nam brie sliko vbarvo, kakrno imamo nas-tavljeno za ozadje. Background

nam popolnoma odstrani ozadje,sliko smo na ta nain tudi izrezaliod ozadja. Magic pa namnaenkrat izbrie ire polje.Odvisno na katero tonskovrednost smo pritisnili in kakoiroko je bila nastavljena v oknuOptions, irina zajema tonskihvrednosti Tolerance. V primeru,da nastavimo v tevilki najvijovrednost 255, izbriemo sliko vceloti, saj izbriemo vse tonskevrednosti, kolikor jih premore8bitna slika. To je od 0 do 255.

Gradient Tool nam omogoarisanje prehoda v veih tonskihvrednostih. Lahko med dvemabarvama, katere nastavimo voknu za barve ospredja in ozadja,ali preko okna Options kjerimamo e nekaj prednastavljenihnastavitev. Omogoeno pa imamoe povsem lastno nastavitev barvin irine prehoda med barvami.Spodnja monost Paint pa namv polni povrini obarva izbranobarvo preko okna barva ospredja/ozadja. V oknu Options palahko izberemo monost irineizbire Tolerance od 0 do 255.

Hitre in enostavne monosti, da spomojo opia ali svinnika ternjunih monosti, katere sem eopisoval, mehamo sliko (Blur),ostrimo (Sharpen) in zamaemo(Smudge).Pri vseh treh funkcijah imamo voknu Options monostnastavljati velikost korekture(Brush) in prosojnost korekture(Opacity).

Barvna korekcija in meanje HSL.Z orodjem HUE lahko v popolnosti spremenimo barvnevrednosti.Z orodjem SATURATION lahko odvzemamo intenziteto barvein dobimo rno-belo fotografijo, ali jo dodajamo in dobimomono zasiene barve.Z orodjem LIGHTNESS sliko posvetlimo ali potemnimo.Seveda pa vse lahko nastavljamo tudi samo v osnovnih barvah.

Na zgornji sliki je barvni krog tonsko obrnjen.

Na spodnjih levih slikah sem maskiral potret nemaskiranemu delu slike pa popolnoma obrnilbarvne vrednosti. Cian je rdea, magenta je zelena in rumena je modra.Siva barva je sestavljena barva vseh treh osnovnih barv v enaki jakosti. Zato se njena barvnavrednost ni spremenila.

Na desni sem maskiral posamezne cvetove tulipanov in jim spremenil tonske vrednosti.


16/32


Tonske korekture

Podobno kot leve funkcije (blur,sharpen, smudge) nam funkcije(Dodge, Burn, Sponge) naenostaven nain z monostjorisanja s opiem in svinnikom vrazlinih velikostih omogoaopravljanje korektur.

Venda r s to raz lik o, da namfunkc ij a D odg e omo go asvetlenje, Burn vijo saturacijo

(zasienost) tonskih vrednosti inSponge ravno nasprotno,desaturacijo tonskih vrednosti inspremembo tonov do sivinskihvrednosti.

Ko smo na doloenem delu slikeizdelali obrobo Path, lahko s prvopuico obrobo oznaimo terpremikamo.Puica Direct selection namomogoa e selektirati doloenotoko in jo premikati. V primeru,da imamo ve obrob, jih lahkozdruimo, premikamo avtomatskoin zdruujemo preko funkcij v

oknu Options.

Okno katerega ni potrebno posebejopisovati. V sliko lahko dodajmotekst na ve nainov.Preko okna Options pa imamozbirko pisav, barve, izbiroporavnave, velikosti teksta, oanja,pisanja po linijah itd.Monosti pisanja in obdelaveteksta bomo spoznali v samostojnilekciji kot ob drugih lekcijah, kjer

se bo dodajal tekstovni del.Ker pa je PhotoShop bitni pro-gram, ne moremo od njegapriakovati, da nam bo sluil koturejevalnih t ekstov.

Pero (Pen) je zelo uporabno za zelonatanne izrise obrob in kasnejepreko funkcije Make selektionnarediti pravilno selekcijo.Na sliki lahko naredimo verazlinih obrob. Monost imamododajanja (Add), odvzemanja(Delete), spreminjanja (Convert)posameznih tok kot celotneobrobe.

S funkcijo pero se bomo fotografispoznali predvsem pri natannemselektiranju tonsko razlinihobjektov in lajem ustvarjanjuselekci

Documents

PhotoShop - Osnove Matjaž Intihar