Periodni sistemPosebni razpredelnici, v kateri so razporejeni vsi človeku znani elementi, pravimo periodni sistem elementov. Elementi so v periodnem sistemu razporejeni glede na svoje lastnosti. Več o periodnem sistemu elementov boste spoznali pri kemiji drugo leto.

Elementov je manj kot spojin. Trenutno je znanih 118 različnih elementov, od tega jih je v naravi 92. Ker se imena elementov v različnih jezikih razlikujejo, so znanstveniki za vsak element določili simbol. Simbol elementa je sestavljen iz ene ali dveh črk, s katerima se začenja latinsko ali grško ime elementa, slednje pa običajno izhaja iz lastnosti elementa, mesta odkritja ali imena osebe, ki je element prva opisala.

Od 92 elementov, ki jih najdemo v naravi, se jih v organizmih pojavlja 26, od teh pa jih skoraj celotno maso vsakega živega organizma sestavlja le 6. Preostali so za življenje prav tako ključni, vendar se pojavljajo v zelo majhnih količinah.

V organizmih so najpogostejši elementi kisik, dušik, ogljik, fosfor, kalcij in vodik.

Kisik je plin in je najpogosteje vezan v spojine. Kisika je v telesu živali okoli 63 odstotkov, pri rastlinah pa 77 odstotkov.

Dušik je plin, ki ga je v ozračju Zemlje 78 odstotkov. Je pomemben element dednine in beljakovin. Dušika je v masi telesa živali približno 4 odstotke, rastline pa ga vsebujejo 1 odstotek.

Fosforja v obliki elementa v naravi ne najdemo. Ker se spaja z drugimi elementi, obstaja le v obliki spojin. Fosfor sestavlja manj kot odstotek telesa rastlin in živali.

Ogljik je pri sobnih pogojih trdna snov. V telesu živali ga je okoli 19 odstotkov, v rastlinah pa 12 odstotkov. Kisik, vodik in ogljik tvorijo organske spojine, kot so sladkorji, lipidi in beljakovine.

Kalcij je v naravi vezan v spojine, sestavlja na primer apnenec. V rastlinah ga je zelo malo, zavzema pa kar dva odstotka telesne mase nekaterih živali. Je pomembna sestavina kosti in sodeluje pri delovanju mišic.

Vodik je najpogostejši plin v vesolju. Na Zemlji je večina vodika vezanega v spojine, kot je voda. Vodik, vezan v različne spojine, sestavlja približno 20 odstotkov vsakega organizma.

Oznaka za radioaktivne snovi, ki so vir radioaktivnega sevanja. Takšno sevanje škodljivo vpliva na organizme, saj poškoduje celice.

30

DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 30 09/11/2018 12:43

1 H

1,0 VODI

K

2 H

e

4,00

HELIJ

3 Li

6,94

LITIJ

4 B

e

9,01

BERI

LIJ

5 B

10,81

BOR

6 C

12,01

OGLJ

IK

7 N

14,01

DUŠI

K

8 O

16,00

KISI

K

9 F

19,00

FLUO

R

10

Ne

20,18

NEON

11

Na

22,99

NATR

IJ

12

Mg

24,31

MAG

NEZI

J

13

Al

26,98

ALUM

INIJ

14

Si

28,09

SILIC

IJ

15

P

30,97

FOSF

OR

16

S

32,07

ŽVEP

LO

17

Cl

35,45

KLOR

18

Ar

39,95

ARGO

N

19

K

39,10

KALIJ

20

Ca

40.08

KALC

IJ

21

Sc

44,96

SKAN

DIJ

22

Ti

47,88

TITAN

23

V

50,94

VANA

DIJ

24

Cr

52,00

KROM

25

Mn

54M

ANGA

N

26

Fe

55,85

ŽELE

ZO

27

Co

58,93

KOBA

LT

28

Ni

58,69

NIKE

LJ

29

Cu

63,55

BAKE

R

30

Zn

65,39

CINK

31

Ga

69,72

GALIJ

32

Ge

72,61

GERM

ANIJ

33

As

74,92

ARZE

N

34

Se

78,96

SELE

N

35

Br

79,90

BROM

36

Kr

83,80

KRIP

TON

37

Rb

85,47

RUBI

DIJ

38

Sr

87,62

STRO

NCIJ

39

Y

88,91

ITRIJ

40

Zr

91,22

CIRK

ONIJ

41

Nb

92,91

NIOB

IJ

42

Mo

95,94

MOL

IBDE

N

43

Tc

(98)

TEHN

ECIJ

44

Ru

101,0

7RU

TENI

J

45

Rh

102,9

1RO

DIJ

46

Pd

106,4

2PA

LADI

J

47

Ag

107,8

7SR

EBRO

48

Cd

112,4

1KA

DMIJ

49

In

114,8

2IN

DIJ

50

Sn

118,7

1KO

SITE

R

51

Sb

121,7

5AN

TIMON

52

Te

127,6

0TE

LUR

53

I

126,9

0JO

D

54

Xe

131,2

9KS

ENON

55

Cs

132,9

1CE

ZIJ

56

Ba

137,3

3BA

RIJ

57–7

1La

ntan

oidi

72

Hf

178,4

9HA

FNIJ

73

Ta

180,9

5TA

NTAL

74

W

183,9

5VO

LFRA

M

75

Re

186,2

1RE

NIJ

76

Os

190,2

0OS

MIJ

77

Ir

192,2

2IR

IDIJ

78

Pt

195,0

8PL

ATIN

A

79

Au

196,9

7ZL

ATO

80

Hg

200,5

9ŽI

VO S

REBR

O

81

Tl

204,3

8TA

LIJ

82

Pb

207,2

0SV

INEC

83

Bi

208,9

8BI

ZMUT

84

Po

209

POLO

NIJ

85

At

210

ASTA

T

86

Rn

222

RADO

N

87

Fr

(223

)FR

ANCI

J

88

Ra

(226

)RA

DIJ

89–1

03Ak

tinoid

i

104

Rf

(261

)RA

DERF

ORDI

J

105

Db

(262

)DU

BNIJ

106

Sg

(266

)SI

BORG

IJ

107

Bh

(264

)BO

RIJ

108

Hs

(269

)HA

SIJ

109

Mt

(268

)M

EJTN

ERIJ

110

Ds

(273

)DA

RMŠT

ATIJ

111

Rg

(272

)RE

NTGE

NIJ

112

Cn

(277

)KO

PERN

ICIJ

113

Nh

(284

)NI

HONI

J

114

Fl

(289

)FL

EROV

IJ

115

Mc

(288

)M

OSKO

VIJ

116

Lv

(292

)LIV

ERM

ORIJ

117

Ts

(294

)TE

NES

118

Og

(294

)OG

ANES

ON

Lant

anoid

i

57

La

138,9

1LA

NTAN

58

Ce

140,1

2CE

RIJ

59

Pr

140,9

1PR

AZEO

DIM

60

Nd

144,2

4NE

ODIM

61 Pm (145

)PR

OMET

IJ

62 S

m

150,3

6SA

MAR

IJ

63

Eu

151,9

7EV

ROPI

J

64

Gd

157,2

5GA

DOLIN

IJ

65

Tb

158,9

3TE

RBIJ

66

Dy

162,5

0DI

SPRO

ZIJ

67

Ho

164,9

3HO

LMIJ

68

Er

167,2

6ER

BIJ

69

Tm

168,9

3TU

LIJ

70

Yb

173,0

4ITE

RBIJ

71

Lu

174,9

7LU

TECI

J

Aktin

oidi

89

Ac

(227

)AK

TINIJ

90

Th

(232

)TO

RIJ

91

Pa

(231

)PR

OTAK

TINIJ

92

U

(238

)UR

AN

93

Np

(237

)NE

PTUN

IJ

94

Pu

(244

)PL

UTON

IJ

95 A

m

(243

)AM

ERIC

IJ

96 C

m

(247

)KI

RIJ

97

Bk

w (247

)BE

RKEL

IJ

98

Cf

(251

)KA

LIFOR

NIJ

99

Es

(252

)AJ

NŠTA

JNIJ

100 F

m

(257

)FE

RMIJ

101 M

d

(258

)M

ENDE

LEVI

J

102

No

(259

)NO

BELIJ

103

Lr

(262

)LA

VREN

CIJ

75

Re

186,2

1RE

NIJ

simbo

l elem

enta

relat

ivna

atoms

ka m

asa

(mas

no št

evilo

najs

tabil

nejše

ga iz

otop

a)

vrstn

o šte

vilo

kovin

a p

olkov

ina

nek

ovina

trdn

o p

linas

to ka

pljev

inasto

ime

eleme

nta

stanje

pri

sobn

ih po

gojih

1

1

2

34

56

78

910

1112

1314

1516

17

18

2 3 4 5 6 7

V p

erio

dnem

sis

tem

u so

v s

tolp

cih

in v

rstic

ah n

aved

eni e

lem

enti.

Ele

men

ti v

iste

m s

tolp

cu im

ajo

podo

bne

last

nost

i.

PE

RIO

DN

I SIS

TEM

ELE

ME

NTO

V

Vsak

elem

ent j

e pr

edsta

vljen

v loč

enem

oke

ncu,

v kate

rem

so si

mbol

eleme

nta,

njego

vo im

e in

poda

tki, k

i nam

pov

edo

njego

ve zn

ačiln

osti

(zap

ored

na št

evilk

a v p

eriod

nem

siste

mu, l

astn

osti,

agr

egatn

o sta

nje p

ri do

ločen

ih po

gojih

in d

rugo

).

31

DN 7 UCB 2018 notranjost.indd 31 22/11/2018 08:17