Patrovih 14 milijonov knjigAnselm Griin, benediktinski menih O svojih spoznanjih predava celo podjetnikom in bankirjemVisok, nasmejan. Pater AnselmGrun je menih in ekonom vbenediktinskem samostanuMunsterschvvarzach. Velja zaenega najbolj branih sodobnihkrščanskih avtorjev, ki je prodalkar 14 milijonov svojih knjig,prevedenih v 32 jezikov - v njihse ukvarja predvsem z duhov-nostjo, človekovimi stiskamiin vprašanji, ki se mu ob tempostavljajo. Vse honorarje odprodaje namenijo za vzdrže-vanje in vodenje samostana, vkaterem živi več kot sto šestde-set menihov in ima vsaj tolikozunanjih zaposlenih.

Patricija Maličev, besediloJure Eržen, fotografijaSrečala sva se v Marijanišču v Verže-ju, kamor je prišel na povabilo založ-be, ki je pred nekaj dnevi izdala nje-govo knjigo o vinu kot krščanskemsimbolu. V njej pomen vina obrav-nava znotraj svetega pisma in kotdel zgodovine krščanstva - pa vse dodanašnjega časa. V slovenščini so do-slej njegove knjige izšle pri založbahOgnjišče, Celjski Mohorjevi, zadnjidve, Bog, vest in denar, ki jo je na-pisal skupaj z direktorjem podjetjaPuma Jochenom Zeitzem, ter najno-vejša, Vino, darilo neba in zemlje, pasta izšli pri založbi Družina.

V svojih knjižnih delih - in po-govorih - namenoma uporablja pre-prost jezik, da bi ga lahko razumelivsi. Njegovi teksti so nekakšna me-šanica krščanske mistike, modernepsihologije in orientalskih filozofij.Kljub nekaterim kritikam poudarja,da sledi bistvenim temeljem kato-liške vere. Pravi, da človek še nikolidoslej ni potreboval toliko jasnostiglede tega, kaj se z njim dogaja inkako živeti, kot danes, zato jeprepričan, da mora Rim-skokatoliška cerkev po-leg zdrave vere ponuditi predvsemavtentičnost in pokazati smer pri-hodnosti. Njegovo najljubše vino jedoma iz ene od pokrajin Francije. Vnaših krajih mu rečemo modri pi-not.Po terapevtskih knjigah, knjigaho svetu in človeku in njegovemnezadovoljstvu v njem, o moškem

in ženski, o Bogu, veri, denarju,najnovejša govori o vinu. Zdi se, daimate precejšen smisel za to, kaj jetržno.Založba je gotovo menila, da je todobra marketinška poteza, a sam seprecej nerad pustim zlorabljati v temsmislu. S to knjigo sem hotel pred-vsem predstaviti duhovni vidik pitjavina in kulture uživanja vina. Mnogiposežejo po vinu v trenutkih izgu-bljenosti, žalosti in takšno pitje vodiv pozabo, ki naslednji dan ne prinesenič dobrega. Kulturna zgodovinavere razume alkohol kotnekaj, kar izboljša našerazpoloženje, sevedapa je, tako kot privseh stvareh, tudipri pitju alkoholapotrebna pravamera.Ob kakšnihpriložnostih

se vino znajde na mizi v vašemsamostanu?Vedno pijemo v skupnosti - na-vadno ob posebnih praznovanjih.Dvanajstkrat do petnajstkrat naleto, v času božiča in velike noči ...in seveda v času praznovanja JanezaKrstnika, ker takrat blagoslavljamovino. Tudi ko potujem po svetu ozi-roma me kakšno podjetje ali bankapovabi, da predavam, pozneje, naslavnostni večerji ali kosilu, srknemkakšen požirek ... Pa na dopustu, kisi ga privoščim enkrat na leto in tra-ja teden dni. S sestrami in brati vsakdan odhajamo na dolge sprehode, inko se vrnemo, si ob večerji privošči-mo kozarec vina.

O čem vas po predavanjih, kakovoditi podjetja in ostati moralen,sprašujejo menedžerji oziroma

bankirji? Kakšne nasvete pričakuje-jo od vas?Mislim, da jih predvsem zanima,kako bi se lahko izognili prevelike-mu izgorevanju, izčrpanosti. Kako bidosegli in zadržali notranjo uravno-vešenost - danes je namreč vsakegaod nas strah predvsem, da bi zaradidogodkov, katerih del postanemo,izgubili notranje ravnovesje. Strahnas je, da ne bi bili kos težavam, živ-ljenju. Da bi se izgubili. Prav tako pame vodilni sprašujejo, kakšne vre-dnote naj posredujejo svojim pod-

rejenim, kako naj jih živijo sami ...Sicer pa menim, da so za kakovostnoin uspešno poslovanje podjetij, pred-vsem pa za dobro zaposlenih v njem,potrebni trije vidiki: kultura, ritualiin jezik, ki se uporablja v podjetjih.Velikokrat smo priča, da vodilniuporabljajo strog, agresiven jezik, kiustvarja neprijetno ozračje. Cerkevnas uči, da z jezikom gradimo hišo.Če pa je ta jezik hladen in ukazova-len, se ljudje v takšnem podjetju nemorejo počutiti dobro, ustvarjalno.Lahko med direktorji bank in multi-nacionalk omenite koga, ki se vamje zdel še posebej bister in poštenčlovek?JochenZeitz,direktorpodjetjaPuma.Čeprav ni kristjan, je teden dni pre-živel v našem samostanu. Ima čut zaduhovnost, zato mu ni vseeno, kakose v podjetju počutijo zaposleni, in tone samo njegovi najtesnejši kolegi.

Dobro sem sodeloval tudi z Daim-lerjem, njih je predvsem zanimalo,kakšen jezik naj vodilni uporabljajov stikih s podrejenimi, da se ne bodopočutili manjvredne ... Šefom priBMV-ju pa sem iskreno povedal, dase mi ne zdi prav, da izdelujejo takovelike avtomobile, a so mi odgovo-rili, da so njihovi avtomobili v temrazredu najučinkovitejši in porabijo

najmanj goriva. Izdelali so tudiže dva električna avtomo-

bila.Vodenje ni dvigova-

nje prahu, refor-miranje brez

rezultatov.To so vašebesede.

P r epričansem, da vrednote naredijo podjetjevredno. To naj bi pomenilo, da čeživimo pravičnost, modrost, upanjev podjetju, je lahko veliko vredno nadolgi rok. Če teh vrednost podjetjene živi, potem je brez vrednosti.

Mark Twain je nekoč zapisal: Koso izgubili cilj izpred oči, so svojaprizadevanja podvojili. Človek moraimeti pred seboj jasno zastavljen cilj- takrat bo mirno delal in prišel donjega. Veliko ljudi misli, da me direk-torji podjetij vabijo na predavanja indelavnice zato, da bi si v javnosti iz-boljšali podobo. A ni tako. Mislim, daso pripravljeni na spremembe. Zatoso se tudi začeli ukvarjati z delavci inN

aroč

nik:

DR

UŽI

NA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

ne vec samo sami s seboj.Menda vsi vaši honorarji romajo vblagajno samostana.Res je. Samostan ima tudi šolo, kiza to, da normalno deluje, potrebu-je 300.000 evrov na leto. Poleg tegaimamo misije v Tanzaniji, ZDA inJužni Ameriki, ki še kako potrebuje-jo našo denarno pomoč.Ustanovili ste tudi Recollectio Haus,nekakšno rehabilitacijsko ustanovo za duhovno in telesno pomočklerikom ...Pobudo, da smo ustanovili to usta-novo, je dal dr. VVunibald Mueller,teolog in psihoterapevt, ki je sicerduhovnike, ki so imeli kakršnekolipsihološke težave, zdravil ambulan-tno. V ZDA, na primer, že desetletjaobstajajo ustanove, kamor gredo du-hovniki po duševno pomoč, mordasamo psihološki počitek, regeneraci-jo ... Recollectio Haus smo ustanovilipo tem zgledu: sprva smo sprejemalisamo katoliške duhovnike, poznejepa so na zdravljenje začeli prihajatitudi evangeličanski.Zaradi kakšnih težav se najpogoste-je zatečejo v to hišo?Na prvem mestu je gotovo preutru-jenost. Duhovniki, verjetno ne vsi, avelika večina, imajo zelo natrpan ur-nik. In nanje se ljudje obračajo tudimimo kakršnih koli urnikov, skratka,ves čas so na razpolago, to je njihovpoklic. Zato ni nenavadno, da se podoločenem številu let - kratki dopu-sti med letom so premalo - popolno-ma izčrpajo. V Recollectio Haus takolahko pridejo tudi samo, da si odpoči-jejo - neredko je posredi še depresija.Drugi imajo težave z vzdrževanjemcelibata, tretji se soočajo s svojo ho-moseksualnostjo ... Na voljo je tera-pevtsko in duhovno spremljanje.

Hkrati pa ne manjka ustvarjal-nih delavnic - ustvarjanje je

namreč eno ključnih poma-gal pri okrevanju: risanje,

jahanje, pisanje. Imamotudi skupinske terapi-

je.Zakaj sta vas začelizanimati Jungovapsihoanaliza inpsihoterapija?

Veste, leto 1968 tudinaši opatiji ni priza-

neslo. Takrat nas jebilo v noviciatu pri-bližno trideset kandi-datov. Svoje življenje vsamostanu smo posku-šali zastaviti po nekemnovem modelu in takose nas je v začetku se-demdesetih nekaj mla-dih srečalo z filozofomin terapevtom Grafom

Durckheimom, ki je začlovekovo notranje rav-

novesje predlagal meditacijozen in psihoanalitični pristop Car-la Gustava Junga. Ugotovil sem, daprakticiranje te kombinacije ne oviramoje meniške duhovnosti, poveza-nosti z Bogom ... Poleg tega Bogane gre iskati samo z razumomin voljo, temveč z vsem telesom,kajti to telo ima globok pomen zaduhovno življenje.

V svojih knjigah pogosto pišeteo tišini. Kako osvoboditi besedev sebi in prepoznati, da je tišinablagodejna?Kdor pride na zdravljenje v Recol-lectio Haus, bo doživel, da je nekajdni posvečenih tišini. Velikokratsvetujem, naj duhovniki prakti-cirajo tišino ... V tišini bo Božjabeseda vstopila v naše srce in gaozdravila. To pa pomeni tudi, daokrevanje ni odvisno samo odnas, našega delovanja, temvečpredvsem od milosti.

Kaj vas najbolj razveseljuje?Dobra glasba.

Kakšna?Klasična. Bachove kantate. In do-bre knjige, strokovne in leposlov-je. Morda zadnje čase berem večleposlovja, moram priznati, damed knjigami moderne teologijeredko najdem kaj zase...

Ko cerkvene dostojanstveni-ke sprašujemo o morebitnihspremembah v Cerkvi, pogostodobimo odgovore, da še ni pravičas. Kaj sploh pomeni ta fraza?{smeh) Sam nikoli ne odgovarjamtako ... Priznati morate, da novipapež ne uporablja te dikcije. Ver-

jamem, da mu bomo v tem vsi sle-dili. Mnenja sem, da se klima zno-traj RKC spreminja, škofje se nebodo več mogli skrivati za takšni-mi frazami. In tu ne mislim samona strukturna vprašanja. Marsi-koga zanima, kdaj bodo ženskelahko postale duhovnice ...

Oprostite, mene ne ...(smeh) Saj, hotel sem vam reči, dabi vam, če bi me to vprašali, tudijaz odgovoril, da zdaj še ni pravičas. Takšnih stvari ne gre spre-jemati za pisalno mizo. Najpo-membnejše vprašanje, ki bi si gaKatoliška cerkev morala zastavlja-ti, je, kaj govori svetu. Kako posre-duje Jezusova sporočila - resnič-no tako, da jih ljudje razumejo? Toso bistvena vprašanja, s katerimibi se morali ukvarjati. Pogostoopažam, da se teologi skrivajo zazapletenim govorom, ki ga nihčene razume. Jezik ne sme biti trik,prevara, moraliziranje ... To nimanikakršnega smisla, za povrhu paje neproduktivno.

Katera od desetih božjih zapo-vedi dela danes človeku največpreglavic - pohlep?Bi kar držalo. Pohlep, ki prežemadanašnjega človeka, nima večmeje. In ko nekaj nima več meje,to pomeni, da je človek izgubilmero. Seveda jo je najlažje izgu-biti, ko gre za denar. Še, še, še. Bipa dodal, da je človek izgubil tudiosnovno mero, ko gre za odnos dosamega sebe. Seveda pa se strin-jam, da mora denar služiti ljudem.Tisti, ki ga imajo več, morajo delitis tistimi, ki imajo manj. Če to nimogoče, naj vsaj nekaj dajo v do-bre namene.

Katero vino imate torej najrajein zakaj?Burgundca.

Zelo izbran okus. Burgundec jebilo najljubše vino najbolj razva-jenih francoskih kraljev.(smeh) Upam, da v razvajenosti nebom šel po njihovih stopinjah ... Ato vino mi resnično zelo prija.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.