Partner delodajalcem in iskalcem zaposlitve · Gospodarska recesija je zajela gospodarstva vseh držav EU in je povsod vplivala na trg dela z upadom povpraševanja po delovni sili

Ljubljana, februar 2012

ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE

Partner delodajalcem in iskalcem zaposlitve

Zavod RS za zaposlovanje – Partner delodajalcem in iskalcem zaposlitve

2

KJE SMO V PRIMERJAVI Z EU? Gospodarska recesija je zajela gospodarstva vseh držav EU in je povsod vplivala na trg dela z upadom povpraševanja po delovni sili in povečanjem števila brezposelnih oseb. Na Zavodu RS za zaposlovanje (Zavod) smo od leta 2008 močno prispevali k blaženju posledic krize, čeprav se je število povečalo za 75 % in število prejemnikov denarnega nadomestila za 157 %. Z izvajanjem dveh interventnih zakonov smo ohranili 25 tisoč delovnih mest. KAJ DELAMO NA ZAVODU? 1.) Na Zavodu pomagamo BREZPOSELNIM OSEBAM pri:

iskanju nove zaposlitve (z našo pomočjo se je v letu 2010 zaposlilo 57.000 brezposelnih oseb, v letu 2011 pa 61.010; delež zaposlitev brezposelnih oseb med vsem zaposlitvami je letos znašal 51,6 %).

izboljšanju njihove zaposljivosti (na Zavodu smo v letu 2010 izvedli 75 tisoč vključitev oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, v letu 2011 pa 49.061),

lajšanju njihove socialne stiske (na Zavodu povprečno mesečno izplačujemo denarna nadomestila 36.344 brezposelnim osebam – pred krizo je bilo teh 14 tisoč).

2.) Na Zavodu zagotavljamo DELODAJALCEM ustrezne in motivirane kandidate za čimprejšnjo zasedbo prostih delovnih mest. Zato smo v letu 2010 napotili 135 tisoč preverjenih brezposelnih oseb na prosta delovna mesta ter brezposelnim poslali 38 tisoč SMS in elektronskih sporočil z informacijami o prostih delovnih mestih. Poleg 20 zaposlitvenih sejmov smo izvedli tudi 34 posvetov z delodajalci po Sloveniji, na katerih smo predstavili aktualne teme, zanimive za delodajalce. KAKO DELAMO NA ZAVODU? Obravnava brezposelne osebe se prične s prijavo v evidenco (kjer ločimo brezposelne osebe z ovirami in brez ovir za zaposlitev), nadaljuje z informacijsko motivacijskim seminarjem, zaposlitvenim svetovanjem, posredovanjem v zaposlitev in po potrebi vključevanje v specialistično obravnavo in ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vsaka brezposelna oseba s svojim osebnim svetovalcem naredi zaposlitveni načrt, v katerem skupaj opredelita njene zaposlitvene cilje in aktivnosti za dosego teh ciljev. S številnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, pomagamo vsakemu posamezniku premostiti njegove specifične ovire za zaposlitev. Hkrati pa s temi ukrepi zagotavljamo delodajalcem ustrezno izobražene in usposobljene delavce. Poleg tega delodajalce s subvencijami spodbujamo, da zaposlujejo brezposelne osebe iz težje zaposljivih skupin. KAKO SE MODERNIZIRAMO? V letu 2010 smo nadaljevali z razvijanjem in posodabljanjem več storitev, s katerimi smo se še bolj približali najširšemu krogu uporabnikov Zavodovih storitev. Med pomembnejšimi projekti velja omeniti Kontaktni center, s katerim je Zavod še povečal dostopnost in kakovost storitev, ki jih zagotavljamo uporabnikom svojih storitev s posredovanjem pravočasnih in ažurnih informacij. V okviru modernizacije so se odvijali tudi drugi pomembni projekti, kot so vzpostavitev enotnega informacijskega prostora za iskalce zaposlitve, brezposelnim osebam smo omogočili elektronsko prijavo ter vložitev elektronske zahteve za denarno nadomestilo, osnovali smo Izobraževalni center Zavoda, s pomočjo katerega krepimo kompetentnost zaposlenih na Zavodu, prav tako smo k dvigu kakovosti storitev prispevali s pomočjo 45 novo zaposlenih svetovalcev zaposlitve, vzpostavili smo t. i. »Info« točko za tujce, prek katere nudimo nujne informacije o zaposlovanju, bivanju in urejanju statusa tujcev in še bi lahko naštevali.

Izguba zaposlitve je težka preizkušnja za vsakega

posameznika. Na Zavod se vsako leto na novo prijavi približno

100.000 takšnih posameznikov.

Cilj obravnave brezposelne osebe je zagotoviti ustrezno pomoč

Zavoda za čimprejšnjo zaposlitev.

V Zavodu trenutno poteka 23 razvojnih projektov. Večina jih je

financiranih iz evropskih sredstev.

V Sloveniji smo imeli v decembru 2011 za 1,7 odstotne

točke nižjo stopnjo brezposelnosti, kot je povprečna

v EU.


3

POMEMBNEJŠI KAZALCI

Naziv 2008 2009 2010 2011

Priliv novih brezposelnih oseb v celem letu 70.786 114.496 109.174 99.674

Število registrirano brezposelnih oseb ob koncu leta 63.216 96.672 110.021 112.754

Prejemniki denarnega nadomestila ob koncu leta 16.666 31.162 34.623 35.463

Sredstva aktivne politike zaposlovanja v posameznih

letih (v mio EUR) 42,4 87,7 115,3 90,8*

Zaposlitve brezposelnih oseb 41.671 48.553 57.004 61.010

Zaposlitve brezposelnih oseb med vsemi zaposlitvami

v Sloveniji (%) 25,6 % 43,6 % 54,7 % 51,6 %

Št. zaposlenih v Zavodu 867 865 867 857

* od tega kar 55,2 milijonov EUR iz Evropskega socialnega sklada

Stopnja anketne brezposelnosti med državami EU,

december 2011, v % Slovenija EU

Mladi (15-24 let) 15,2 22,1

Vsi 8,2 9,9

Država

Št. brezposelnih oseb / zaposlenega v

Zavodu

2008 2009 2010

Belgija - Flamska 61 64 66

Avstrija 58 58 53

Češka 51 66 69

Velika Britanija 16 19

Nemčija 31 29 25

Latvija 99 177 220

Švedska 38 34

Slovenija 76 112 127

Indeks rasti po posameznih kazalcih med 2008 in 2011

Naziv Indeks

2011/2008

Priliv novih brezposelnih oseb 141

Zaposlitve brezposelnih oseb 146

Prejemniki denarnega nadomestila 257

Odjavljeni iz evidence brezposelnih

oseb zaradi neizpolnjevanja obveznosti 136


4

1. Povečan obseg dela v Zavodu Po letu 2000 so bili v Sloveniji ugodni gospodarski rezultati, saj se je gospodarstvo večinoma že prestrukturiralo in

postalo bolj konkurenčno ter izvozno usmerjeno. Pod vplivom svetovne gospodarske recesije pa so se ob koncu

leta 2008 gospodarske razmere tudi v Sloveniji pričele naglo poslabševati. Gospodarska kriza je postala del

našega vsakdana in njene posledice čutimo na vsakem koraku. Predvsem močno jih čutimo na Zavodu, kjer se

nam je delo s strankami več kot podvojilo zaradi povečanega priliva brezposelnih oseb. Spremenjene razmere na

trgu delovne sile nam narekujejo intenziviranje prizadevanj za učinkovito delo in ustrezno obravnavo brezposelnih

oseb.

Slika: Gibanje registrirane brezposelnosti od leta 1987 do 2011

Zavod je osrednja javna ustanova na trgu dela, ki z uresničevanjem svojega poslanstva in nalog pomembno

prispeva k povečanju zaposlenosti in zaposljivosti prebivalstva Slovenije. Zavod je ključni organ za izvrševanje

politike Vlade RS v zvezi s posledicami, ki jih na slovenskem trgu dela pušča svetovna recesija, zato se zaveda

svoje vloge pri reševanju problemov brezposelnosti.

V času gospodarske krize je Zavod začel izvajati številne ukrepe za hitro reševanje posledic gospodarske

krize (npr. uvedba mobilnih ekip, ki se v primeru večjega števila prenehanja potreb po delavcih na enem

kraju, hitro odzovejo in tam izvajajo strokovno pomoč, izvajanje dveh interventnih zakonov, itd).

V skladu s tem so se močno povečale naloge Zavoda, ki jih Zavod izvajal s približno enakim številom zaposlenih.

Na Zavodu smo bili soočeni z velikim povečanjem priliva brezposelnih oseb (prijava novih brezposelnih oseb -

priliv, zagotovitev denarnih nadomestil, zaposlitveno, poklicno in rehabilitacijsko svetovanje, vključitve v ukrepe

aktivne politike zaposlovanja, itd).

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

'87 '88 '89 '90 '91 '92 '93 '94 '95 '96 '97 '98 '99 '00' '01 '02 '03 '04 '05 '06 '07 '08 '09 10 11


5

Slika: Priliv novih brezposelnih oseb in odliv oseb iz brezposelnosti od leta 2000 do 2011

Gospodarska kriza je povzročila večji priliv v brezposelnost, zaradi česar se je povečalo število prejemnikov

denarnega nadomestila. Na Zavod so se v večjem številu prijavljali delavci, ki tudi po nekaj mesecev niso prejeli

plač in jim je bilo potrebno čim prej zagotoviti pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavod je

organiziral prijavo v evidenco in odločanje o pravici do denarnega nadomestila v primeru stečajev ter prilagodil

informacijsko podporo tako, da je omogočil hitro odločanje in izdajanje odločb o pravici do denarnega nadomestila

ter čim prejšnje izplačilo denarnega nadomestila. Na ta način je Zavod uspel, da je v stečajih o pravici do

denarnega nadomestila odločil in izdal odločbo naslednji dan po prijavi zavarovanca v evidenco brezposeln ih oseb

in izvedel izplačila v izrednih izplačilnih rokih.

Slika: Število prejemnikov denarnega nadomestila od leta 2000 do 2011

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

110.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Priliv Odliv

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


6

V letih krize so se več kot podvojila sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, ki smo jih na Zavodu uporabili za

zmanjševanje strukturnega neskladja in odpravljanje zaposlitvenih ovir brezposelnih oseb. V skladu s tem se je

podvojilo tudi število vključitev brezposelnih oseb. V letu 2011 so se sredstva zmanjšala (tudi zaradi zaključka obeh

interventnih zakonov), posledično se je zmanjšalo tudi število vključenih v programe APZ.

Slika: Vključitve brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja od leta 2000 do 2011

V letu 2011 je bilo za programe APZ porabljenih 90,8 milijonov EUR, od tega kar 55,2 milijonov EUR iz Evropskega

socialnega sklada.

Poleg tega smo na Zavodu pomagali velikemu številu brezposelnih oseb, ki so potrebovale daljše

specialistične obravnave (dolgotrajno brezposelne osebe, bolni, odvisniki, osebe brez zaposlitvenih ciljev,

potrebni zdravniške oz. rehabilitacijske obravnave…). Zato smo imeli veliko število dodatnih uradnih ur za

stranke, kar je predstavljalo dodatne obremenitve in zaostanke pri administrativnih opravilih, izmenjavah

podatkov in sodelovanju z delodajalci.

Obseg recesije se odraža v nalogah Zavoda. Za bistveno večji obseg dela, kot jih je Zavod izvajal v preteklih letih,

ima Zavod trenutno skoraj enako število redno zaposlenih1, kar je razvidno iz tabele na 3. strani.

Povečano število prijav brezposelnih oseb, povečana sredstva za ukrepe aktivne politike zaposlovanja in

Evropskega socialnega sklada zahtevajo poleg strokovnega tudi veliko administrativnega dela in v Zavodu

primanjkujejo sodelavci za opravljanje tudi tovrstnih del.

Brezposelnim osebam se je podaljšal čas do naslednjega obiska pri svetovalcu zaposlitve, istočasno pa se je

skrajšal čas obravnave pri posamezni obravnavi. Zmanjšalo se je tudi število individualnih obravnav, kar se

kompenzira s povečanim številom skupinskih obravnav, ki pa ne morejo v celoti za vsakogar nadomestiti

individualnega svetovalnega procesa (predvsem pri strankah, ki imajo osebnostne in zdravstvene težave).

Negotove gospodarske razmere so vplivale tudi na povpraševanje delodajalcev po delavcih. Zaradi tega se je

občutno zmanjšalo število prostih delovnih mest na katera bi lahko napotovali povečano število brezposelnih oseb.

V letu 2010 se je povpraševanje okrepilo, ta trend se nadaljuje tudi v letu 2011. Se pa spreminja struktura

razpisanih prostih delovnih mest, vedno večji je delež predvidenih zaposlitev za določen čas; v letu 2011 je bilo teh

kar 81,7 %.

1 Zavod je ves čas intenzivno sodeloval z MDDSZ pri iskanju rešitev, da bi se Zavod kadrovsko okrepil. V skladu s

tem je Zavod dobil potrjena dva pomembna projekta za določen čas: zaposlitev 45 svetovalcev zaposlitve in zaposlitev 8 oseb za izvajanje Zakona o delnem povračilu nadomestila plače.

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


7

Slika: Število prostih delovnih mest od leta 2000 do 2011

Kljub temu število brezposelnih oseb, ki se zaposlijo, v letih krize narašča. Veliko je k temu prispevala tudi boljša

struktura brezposelnosti. S stečaji in odpuščanji so se na Zavodu registrirale tudi osebe, ki imajo znanja in veščine,

po katerih je na trgu še vedno dovolj povpraševanja oz. kljub krizi na trgu še vedno obstajajo strukturni primanjkljaji.

Slika: Zaposlitve brezposelnih oseb od leta 2000 do leta 2011

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011


8

Slika: Zaposlitve brezposelnih oseb med vsemi zaposlitvami ter njihov delež, od leta 2000 do leta 2011

Tabela: Najpomembnejši kazalci, ki kažejo obseg in strukturo dela od leta 2000 do 2011

Naziv 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Plan '12

Priliv novih

brezposelnih

oseb v celem

letu

82.329 87.673 87.380 94.249 95.565 94.404 90.217 73.544 70.786 114.496 109.174 99.674 98.000

Zaposlitve

brezposelnih

oseb

60.191 52.664 52.178 50.520 54.257 53.857 57.423 49.117 41.671 48.553 57.004 61.010 61.000

Odjavljeni iz

evidence

brezposelnih

oseb zaradi

neizpolnjevanja

obveznosti

10.512 12.749 10.345 15.750 19.172 15.038 18.811 11.701 9.990 10.201 11.769 13.576 …

Število

registrirano

brezposelnih

oseb ob koncu

leta

106.601 101.857 102.635 97.674 92.826 91.889 85.836 71.336 63.216 96.672 110.021 112.754 113.000

Prejemniki

denarnega

nadomestila ob

koncu leta

23.091 19.489 17,601 17.047 16.380 17.684 15.391 14.270 16.666 31.162 34.623 35.463 33.000

Sredstva APZ v

celem letu (v

mio EUR)

50,8 70,2 66,3 69,6 68,9 58,7 56,8 43,2 42,4 87,7 115,3 90,8 75,3

Sofinancirana

sredstva APZ iz

ESS (mio EUR)

/ / / / 7.0 12.3 18.7 11.4 10.5 37.7 52.7 55,2 34,1

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

brezposelne osebe drugi iskalci zaposlitve

50,1 %47,9 %

25,6 %30,7 %

36,8 %39,3 %

44,7 %43,4 %47,2 % 51,6 %

54,7 %

43,6 %


9

Tabela: Število zaposlenih v Zavodu od leta 2000 do junija 2011

Naziv 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Plan

2012

Št. zaposlenih

v Zavodu 848 827 857 851 848 850 847 892 867 865 867 869 862

Št. zaposlenih

preko javnih del 132 139 144 140 160 114 64 - - - - - -

SKUPAJ število

zaposlenih 980 966 1001 991 1008 964 911 892 867 865 867 869 862

Opomba: upoštevane so samo zaposlitve iz proračunskih virov (brez zaposlenih iz projektov, vključno s projektom 45 svetovalcev zaposlitve in

12 zaposlenimi iz tehnične pomoči ESS)

Poleg povečanja dela Zavoda zaradi gospodarske krize, pa se je Zavod v letu 2010 in 2011 ukvarjal še z

uvajanjem novosti, ki jih je prinesel Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD).

ZUTD je vplival na delovanje Zavoda na več načinov - povečal je število uporabnikov storitev, kot tudi vrste

storitev. ZUTD širi krog upravičencev do denarnega nadomestila, kar že vpliva na povečanje števila

prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Večji priliv upravičencev in s tem večji obseg dela mora Zavod reševati z notranjimi organizacijskimi in tehničnimi

ukrepi (racionalizacija postopkov, informacijska tehnologija kot je npr. masovno odločanje o pravicah do denarnega

nadomestila itd). ZUTD širi tudi krog upravičencev do storitev vseživljenjske karierne orientacije (iskalci zaposlitve).

Operacionalizacija ZUTD je zahtevala:

Prilagoditve informacijskega sistema Zavoda, to je nadgraditev računalniških aplikacij, ki podpirajo procese

vodenja evidenc, zagotavljanja materialnih pravic, aktivne politike zaposlovanja ipd.;

Pripravo pripomočkov, navodil za delo in usposabljanje zaposlenih;

Nove pristope in razvoj metodologije za ugotavljanje namer delodajalcev, saj ZUTD opušča dosedanjo anketo

LP-ZAP;

ZUTD zvišuje zahtevano raven izobrazbe svetovalca zaposlitve, in sicer se za opravljanje storitev

vseživljenjske karierne orientacije, priprave na zaposlitev in posredovanja zaposlitve zahteva univerzitetna

stopnja izobrazbe (VII/2). Prehodna določba omenjenim svetovalcem zaposlitve nalaga, da si morajo v

določenem roku pridobiti zahtevano univerzitetno izobrazbo.

Povečuje se tudi število strank zaradi širitev izvajanja javne službe na druge iskalce zaposlitve, ki se ne štejejo za

brezposelne osebe, vendar imajo kot iskalci zaposlitve pravico do nekaterih storitev ter na iskalce zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena in bodo deležni storitev (zanje je predvidena priprava zaposlitvenega načrta) že v

času trajanja odpovednega roka oziroma na osebe, ki so zaposlena za določen čas in jim pogodba o zaposlitvi

preneha veljati čez 3 mesece. Potrebno je bilo prilagoditi izvajanje dejavnosti, zagotoviti drugačne pristope in

skrajšati čas obravnave kot ga določa ZUTD, da se prva obravnava izvede ob sami prijavi.


10

Sodelovanje Zavoda s podjetji pred/v stečaju – primer podjetja SCT, d. d.

Sodelovanje Zavoda s podjetjem SCT, d. d., ob napovedi stečaja oz. pred uvedbo stečajnega postopka

Zavod oz. Območna služba Zavoda Ljubljana (OS Ljubljana) je s podjetjem SCT, d. d., navezala povezave že pred

uvedbo stečajnega postopka. S stečajnim upraviteljem so se dogovorili o načinu sodelovanja in za pripravo

podatkov o dohodkih, delovni dobi delavcev ter odpovedi, potrebnih za čim prejšnjo zagotovitev socialne varnosti

delavcev ob prijavi pri Zavodu in zagotovitev pravic iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS (Sklad). To

pomeni, da so lahko upravičenci zaradi usklajenega delovanja Zavoda ter Sklada vse potrebno uredili na enem

mestu – pri Zavodu na dan prijave.

Rezultat: Zagotovitev vseh potrebnih podatkov za skupinsko odločanje o pravicah delavcev iz zavarovanja

za primer brezposelnosti in Sklada.

Povezovanje Zavoda z delavci podjetja SCT, d. d., po uvedbi stečaja

OS Ljubljana je v sodelovanju s stečajnim upraviteljem, sindikatom ter Skladom delavce podjetja SCT, d. d, že pred

nastankom brezposelnosti (od 21. do 23. junija 2011) seznanjala s pravicami, ki jim pripadajo po prenehanju

delovnega razmerja, s pravicami, ki izhajajo iz naslova Sklada, ter z aktualnimi prostimi delovnimi mesti (izročitev

rokovnika z datumom prijave in zahtevkov za denarno nadomestilo ter za uveljavljanje pravic iz Sklada). Za

delavce je OS Ljubljana organizirala tudi posebne predstavitve prostih delovnih mest delodajalcev, ki na področju

gradbeništva zaposlujejo nove delavce. 40 delavcev je obdržalo zaposlitev pri stečajnem upravitelju, 70 pa se jih je

zaposlilo še pred nastankom brezposelnosti oz. prijavo pri Zavodu.

Rezultat: Seznanjanje delavcev, še pred nastankom njihove brezposelnosti, s pravicami ob izgubi službe,

prostimi delovnimi mesti oz. možnostmi zaposlitve in trgom dela ter spodbuditev k aktivnemu iskanju

zaposlitve.

Prijava nekdanjih delavcev podjetja SCT, d. d., pri Zavodu

OS Ljubljana je za prijavo nekdanjih delavcev podjetja SCT, d. d., organizirala posebne termine (zunaj uradnih ur).

Od 11. do 14. julija 2011 so potekali prejem delovnih knjižic, prijava pri Zavodu, oddaja zahtevkov za uveljavljanje

pravice do denarnega nadomestila ter zahtevkov za uveljavljanje pravic iz naslova Sklada. Svetovalci zaposlitve so

z delavci pripravili zaposlitvene načrte, v katerih so opredelili nadaljnje aktivnosti iskanja zaposlitve in

izobraževanja v času njihove brezposelnosti, ter zanje pripravili Informativno-motivacijski seminar. Ob dnevih

prijave pri Zavodu so bila za delavce organizirana tudi srečanja s sedmimi delodajalci, ki so predstavljali prosta

delovna mesta na področju gradbeništva (50 delovnih mest). Delavce migrante je z njihovimi pravicami seznanjala

tudi INFO točka za tujce. Od 511 nekdanjih delavcev podjetja SCT, d. d., prijavljenih pri OS Ljubljana, so se 104

zaposlili, 1 se je samozaposlil in 4 upokojili. Od 629 nekdanjih delavcev podjetja SCT, d. d., prijavljenih pri Zavodu,

se jih je do 10. 10. 2011 154 zaposlilo, 2 sta se samozaposlila in 6 upokojilo.

Rezultat: Organizirana prijava pri Zavodu ter oddaja zahtevkov za čimprejšnje uveljavljanje denarnega

nadomestila ter pravic iz Sklada v posebnih terminih. Poleg tega so bila organizirana tudi neposredna

srečanja z delodajalci in napotovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta na področju

gradbeništva s ciljem njihove čimprejšnje zaposlitve.


11

2. Mednarodna primerjava

Gospodarska recesija je zajela gospodarstva vseh držav Evropske unije in je povsod na trg dela vplivala z upadom

povpraševanja po delovni sili ter porastom presežnih delavcev ali porastom kako drugače odvečne delovne sile.

Oba pojava imata za posledico porast števila brezposelnih. Brezposelne osebe se obračajo na javne službe za

zaposlovanje zaradi uveljavljanja svojih pravic ali iskanja nove zaposlitve, njihov priliv pa je veliko večji od tistega v

minulih letih. Porast števila brezposelnih oseb se razlikuje od države do države, podatki za nekaj držav so zbrani v

spodnji tabeli.

Spodnja tabela vsebuje tudi osnovne podatke o kadrovskih resursih s katerimi razpolagajo javne službe za

zaposlovanje v izbranih državah članicah EU. Kadrovska zasedba teh služb mora ustrezati obsegu dela, ki ga

imajo in ki se spreminja v odvisnosti od gospodarskih razmer. Kot je razvidno, so razvitejše članice EU javne

službe za zaposlovanje v obdobju recesije še okrepile, saj se zavedajo, da slabše ekipirane javne službe za

zaposlovanje ne bodo mogle zagotoviti zadostne ravni storitev strankam, kot bi jih lahko v pogojih kadrovske

krepitve sorazmerne povečanju obsega dela.

Naravnanost razvitih držav EU je h kadrovski krepitvi tiste javne službe, ki so zaradi gospodarske krize pod

največjim pritiskom in od katerih se pričakujejo največji učinki blažitve posledic krize. Javne služb za zaposlovanje

so tiste, ki jih najbolj krepijo, saj so pritiski naje veliki in prav takšna so tudi pričakovanja, da bodo odigrali ključno

vlogo pri premagovanju recesije s čim manj negativnih vplivov na kvaliteto delovne sile.

Primerjava držav EU nam pokaže, da so javne službe za zaposlovanje obravnavane ločeno od ostale javne

uprave, saj imajo povsem drugačno vlogo od javnih služb na katere recesija nima neposrednega vpliva na obseg

dela. Zato so v državah EU javne službe za zaposlovanje že kmalu po začetku krize močno okrepili.

Tabela: Pregled števila zaposlenih v javnih službah za zaposlovanje (JSZ), gibanje brezposelnosti, število

prebivalcev in BDP per capita v izbranih državah EU

Država

Število zaposlenih v JSZ Število brezposelnih Število

preb. v

mio,

2010

BDP per

capita, v

tisoč

EUR,

2009 2008 2009 2010 2008 2009 2010

Belgija -

Flamska 2.920 3.163 3.145 178.580 202.808 208.242 6 31,4

Avstrija 4.480 4.630 4.865 258.240 267.335 258.764 8,4 32,8

Češka 7.950 8.191 8.192 403.481 541.983 562.845 10,5 13,1

Velika

Britanija 70.100

75.000 1.130.000 1.460.000 1.450.000 62 25,3

Nemčija 100.221 108.781 119.497 3.102.000 3.133.747 2.966.081 81,8 29,3

Latvija 773 758 804 76.445 134.512 176.496 2,3 8,2

Švedska

6.239 6.733

236.800 231.100 9,3 31,1

Slovenija 867 865 867 66.239 96.672 110.021 2 17,3

Primerjava števila zaposlenih s številom brezposelnih oseb (v tabeli na naslednji strani) nam pokaže, da je bilo leta

2010 v Sloveniji 127 brezposelnih oseb na enega zaposlenega v javni službi za zaposlovanje, medtem ko je bila ta

številka v ostalih bolj razvitih državah EU dosti nižja. Pri tem je potrebno dodati, da v vseh javnih službah za

zaposlovanje ne izvajajo enakih storitev, v nekaterih državah EU storitve izvajajo tudi druge institucije. V

slovenskem zavodu poleg osnovnih storitev za brezposelne osebe izdajamo tudi delovna dovoljenja za tujce,

izplačujemo denarna nadomestila brezposelnim osebam, izvajamo zaposlitveno rehabilitacijo itd.


12

Tabela: Primerjava števila brezposelnih oseb (BO) glede na število zaposlenih v javnih službah za

zaposlovanje in primerjava število zaposlenih v javnih službah za zaposlovanje s številom prebivalcev v

izbranih državah EU

Država

BO / zaposlenega v

Zavodu Št. zaposlenih na

Zavodu / milijon

prebivalcev v državi 2008 2009 2010

Belgija -

Flamska 61 64 66 527

Avstrija 58 58 53 551

Češka 51 66 69 780

Velika

Britanija 16 19 1.210

Nemčija 31 29 25 1.330

Latvija 99 177 220 330

Švedska 38 34 671

Slovenija 76 112 127 433

Za primerjavo z drugimi državami ne moremo uporabiti podatkov o registrirani brezposelnosti, saj se zakonske

podlage, ki urejajo trge dela, od države do države razlikujejo. Primerjamo lahko podatke iz Ankete o delovni sili, ki

temelji na enaki metodologiji v vseh državah EU in drugod po svetu. Slovenija se po anketni stopnji brezposelnosti

uvršča v EU med države z dokaj ugodnimi razmerami na trgu dela.

Slika: Primerjava anketnih sezonsko prilagojenih stopenj brezposelnosti med državami EU, december

2011, v %

Vir: EUROSAT

4,1

4,9

5,2

5,5

6,5

6,8

7,0

7,2

7,5

7,6

7,8

8,2

8,9

9,3

9,9

9,9

9,9

10,9

11,2

13,4

13,6

14,5

22,9

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 22,0 24,0

Avstrija

Nizozemska

Luksemburg

Nemčija

Malta

Češka

Romunija

Belgija

Švedska

Finska

Danska

Slovenija

Italija

Ciper

Francija

EU 27

Poljska

Madžarska

Bolgarija

Slovaška

Portugalska

Irska

Španija

%


13

Dokaj nizka stopnja anketne brezposelnosti je tudi posledica zelo ostrih kriterijev za uvrstitev med anketno

brezposelne. Oseba mora namreč izpolnjevati naslednje pogoje:

- oseba v referenčnem tednu ni delala niti eno uro za plačilo, denarno ali nedenarno,

- aktivno išče delo,

- je pripravljena sprejeti delo v naslednjih dveh tednih.

Registrski in anketni podatki o brezposelnosti se med seboj razlikujejo glede na metodologijo in način zbiranja

podatkov in opredelitvi kategorij. V 1. četrtletju je bilo po registrskih virih v Sloveniji brezposelnih 115 tisoč

brezposelnih oseb, za isto četrtletje pa je SURS z anketo ocenil število anketno brezposelnih na 86 tisoč oseb. Med

registriranimi brezposelnimi osebami je bilo namreč 48 tisoč oseb, ki niso ustrezale anketnim pogojem za uvrstitev

med brezposelne, med anketno brezposelnimi pa je bilo 19 tisoč oseb, ki niso bile prijavljene za Zavodu, zaradi

česar se ne uvrščajo med registrirane brezposelne osebe.

V spodnji sliki so predstavljene še anketne stopnje brezposelnosti mladih. V Sloveniji je ta stopnja pod povprečjem

EU, upoštevati pa moramo, da je v Sloveniji večina mladih v tej starosti še vključeno v izobraževanje in se ne

štejejo med aktivne na trgu dela.

Slika: Primerjava anketnih sezonsko prilagojenih stopenj brezposelnosti mladih (15-24 let) med državami

EU, december 2011, v %

Vir: EUROSAT

7,8

8,2

8,6

14,2

14,7

15,2

15,2

19,5

19,9

20,7

22,1

22,9

23,8

25,8

26,7

26,8

27,7

29,0

30,8

31,0

35,6

48,7

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

Nemčija

Avstrija

Nizozemska

Malta

Danska

Luksemburg

Slovenija

Češka

Finska

Belgija

EU 27

Švedska

Francija

Ciper

Madžarska

Bolgarija

Poljska

Irska

Portugalska

Italija

Slovaška

Španija

%

Documents

Partner delodajalcem in iskalcem zaposlitve · Gospodarska recesija je zajela gospodarstva vseh držav EU in je povsod vplivala na trg dela z upadom povpraševanja po delovni sili