Embed Size (px)
Citation preview
PARLAMETER 2017
ŠTUDIJA - Sklop anket za spremljanje javnega mnenjaRaziskava Evrobarometra, ki jo je naročil Evropski parlamentGeneralni direktorat Evropskega parlamenta za komuniciranjeOddelek za spremljanje javnega mnenjaOktober 2017 – PE 608.741
VEČ BESEDEMNENJE DRŽAVLJANOV O PARLAMENTU IN EU
PARLAMETER 2017
VEČ BESEDEMNENJE DRŽAVLJANOV O PARLAMENTU IN EU
ŠTUDIJA
Sklop anket za spremljanje javnega mnenja
Generalni direktorat za komuniciranje
Oddelek za spremljanje javnega mnenja
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE4
IMPRESSUM
AVTORJI
Philipp SCHULMEISTER, vodja oddelka (urednik)
Elise DEFOURNY, Said HALLAOUY, Luisa MAGGIO
Matthias BÜTTNER
GRAFIČNA PODPORA
Katarzyna ONISZK, Marianna COLONNA
Rokopis končan oktobra 2017.
Bruselj, © Evropska unija, 2017
Fotografija na naslovnici: Shutterstock
O IZDAJATELJU
Ta dokument je pripravil Oddelek za spremljanje javnega mnenja pri
Generalnem direktoratu Evropskega parlamenta za komuniciranje (GD COMM).
Če želite stopiti v stik z Oddelkom za spremljanje javnega mnenja,
pišite na naslov: [email protected].
JEZIKOVNE RAZLIČICE
Izvirnik: EN
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI
Ta dokument je namenjen predvsem poslancem in zaposlenim v Evropskem parlamentu
za uporabo pri njihovem parlamentarnem delu. Za vsebino tega dokumenta in vsa
mnenja, izražena v njem, so odgovorni izključno avtorji in ne predstavljajo nujno
uradnega stališča Evropskega parlamenta.
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE 5
KAZALO
PREDGOVOR ................................................................................................................................................................. 7
POVZETEK ...................................................................................................................................................................... 9
OKVIR ................................................................................................................................................................................ 11
POGLAVJE I: VEČ BESEDE ................................................................................................................................. 13
Moj glas šteje v EU in v moji državi .................................................................................................... 14
Zanimanje za evropske zadeve ........................................................................................................... 16
Članstvo v EU kot nekaj dobrega ........................................................................................................ 17
Moja država ima koristi od članstva v EU ... in zakaj ................................................................ 18
Ali se stvari odvijajo v pravo smer? .................................................................................................... 23
Moja država ali EU na pravi poti? ........................................................................................................ 26
Podoba in vloga Evropskega parlamenta ..................................................................................... 26
Zanimanje za evropske volitve ............................................................................................................. 30
POGLAVJE II: KAJ ZAŠČITITI? ........................................................................................................................... 31
Boj proti teroristični grožnji .................................................................................................................... 33
Socialno-demografski profili anketirancev .................................................................................... 39
Evropska in nacionalna identiteta: skupni temelj .................................................................... 40
Poudarek na digitalni Evropi ................................................................................................................... 41
Poudarek na kibernetski varnosti ....................................................................................................... 41
POGLAVJE III: POZIV K UKREPANJU NA PODLAGI JASNIH VREDNOT ........................ 43
Boj proti terorizmu je prednostna naloga za ... ........................................................................... 44
Boj proti revščini in socialni izključenosti ...................................................................................... 45
Boj proti brezposelnosti mladih ........................................................................................................... 46
Boj proti podnebnim spremembam z domiselnimi rešitvami .......................................... 47
Boj proti podnebnim spremembam ali spodbujanje gospodarstva: protislovje? ... 48
Odločna zaveza evropskim vrednotam ......................................................................................... 50
TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ................................................................................................................................ 54
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE6
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE 7
PREDGOVOR
Mnenja štejejo. Najpomembnejše naloge demokratično izvoljenega
Evropskega parlamenta so zastopanje vseh državljanov Evropske unije in
izražanje njihovih stališč ter upoštevanje in razumevanje njihovih mnenj v vsej
njihovi raznolikosti. Z raziskavo Parlameter Evropskega parlamenta, ki se izvaja
že deseto leto, se še naprej spremljajo mnenja evropskih državljanov o članstvu
v EU in njegovih koristih, o tem, koliko šteje njihov glas v Uniji, in nenazadnje
tudi o njihovem odnosu do Evropskega parlamenta, njegovih prednostnih nalog,
dejavnosti in poslanstva. Parlameter je ogledalo današnje Evropske unije, ki iz
različnosti oblikuje skupno podobo.
Raziskave Parlameter od leta 2007 zagotavljajo jedrnat in natančen opis razvoja
evropskega javnega mnenja skozi čas. Spremljajo vzpone in padce javnega mnenja v
obdobjih kriz in blaginje ter poročajo o trdni zavezi in predanosti evropskih državljanov
temeljnim pravicam in svoboščinam. Raziskave javnega mnenja, ki jih izvaja Evropski
parlament, kažejo na pomembnost EU pri spopadanju s svetovnimi grožnjami in merijo,
kako dobro so državljani seznanjeni z zakonodajnimi ukrepi, ki jih EU in zlasti Parlament
izvajata v njihovem imenu in v njihovem interesu.
Pri tem zagotavljajo številne podatke in informacije, s čimer omogočajo podroben
vpogled v trende javnega mnenja ne samo na ravni evropskega povprečja, temveč tudi
na ravni posameznih držav ali socialno-demografski ravni, za kar je na voljo veliko več
podrobnosti.
Prav zaradi te velike količine razpoložljivih podrobnih informacij je Parlameter tako
dragoceno in koristno orodje. Kot bo pokazala ta raziskava, so evropski povprečni
rezultati pri vsakem posameznem vprašanju le polovica zgodbe. Šele ko se združijo – in
pogosto primerjajo – z različnimi nacionalnimi rezultati, se pokaže celovita podoba
Evropske unije, kot jo vidijo njeni državljani.
Terensko delo za ta Eurobarometer Evropskega parlamenta je potekalo med 23.
septembrom in 2. oktobrom 2017. Podjetje Kantar Public je opravilo osebne intervjuje s
27 881 anketiranci v vseh 28 državah članicah.
Predstavitev rezultatov se začne z opisom okvira, tj. pomembnih političnih in
gospodarskih dogodkov, ki so se zgodili v preteklih mesecih in ki so ključni za
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE8
razumevanje sprememb mnenj in trendov. Poročilo je sestavljeno iz treh poglavij o treh
glavnih temah: v prvem poglavju sta obravnavana glas državljanov in njihov odnos
do Evropske unije in Evropskega parlamenta. V drugem poglavju so proučena mnenja
državljanov o tem, pred katerimi grožnjami bi jih morala Evropska unija prednostno
zaščititi, ter o vseh dosežkih in uspehih Evropske unije, ki jih želijo ohraniti. V tretjem
poglavju so navedene politične prednostne naloge, za katere si evropski državljani želijo,
da bi se Evropski parlament zavzemal, in nenazadnje vrednote, ki so po njihovem mnenju
pomembne.
Pri številnih pomembnih vprašanjih je navedena trendna črta od leta 2007, iz katere
so razvidne spremembe mnenja evropskih državljanov. Nekatera vprašanja niso bila
postavljena v vseh izvedbah Parlametra, zato se lahko trendne črte pri različnih kazalnikih
razlikujejo.
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE 9
POVZETEK
Parlameter 2017 kaže, da imajo evropski državljani več besede, okrepljeno
zaupanje v evropski projekt in da je po njihovem mnenju podoba Evropskega
parlamenta okrepljena. V okviru obnovljene razprave o prihodnosti Evrope in
ogroženi enotnosti znotraj Evropske unije 47% evropskih državljanov meni, da
njihov glas v EU šteje, kar je najboljši rezultat od evropskih volitev leta 2009. Poleg
tega 57% anketirancev meni, da je članstvo v EU dobro za njihovo državo, s čimer
se je ta kazalnik močno približal ravni iz obdobja pred krizo.
V okviru raziskave Parlameter 2017 Evropskega parlamenta so se podrobneje proučila
mnenja državljanov o članstvu v EU in njegovih koristih, o tem, koliko šteje njihov glas
v Uniji, in o njihovem odnosu do Evropskega parlamenta, njegovih prednostnih nalog,
dejavnosti in poslanstva.
Pozitivni znaki oživitve gospodarstva v EU in ponovna vzpostavitev stabilnosti so vse
pogosteje obravnavani kot nekaj običajnega. Prvi del Parlametra 2017 kaže na vse
bolj naklonjeno mnenje državljanov o EU, kar kaže na nadaljevanje trenda iz leta 2016.
Zadnja raziskava iz marca 2017 z naslovom Dve leti do evropskih volitev je že pokazala,
da se državljani vse bolj zavedajo, da EU deluje v njihovem imenu na področjih, ki jih
opredeljujejo kot prednostna področja. Na podlagi te čedalje večje potrditve delovanja
EU ostaja zanimanje za EU na visoki 57-odstotni ravni, kar kaže na stalno povečevanje
zanimanja skozi čas.
V okviru obnovljene razprave o prihodnosti Evrope velika večina Evropejcev še naprej
podpira članstvo svoje države v EU. 57% anketirancev meni, da je članstvo v EU dobro
za njihovo državo, kar je skoraj toliko kot pred krizo. Medtem ko je ta delež nižji v najhuje
prizadetih državah članicah, so državljani gospodarsko stabilnejših držav običajno bolj
naklonjeni EU. Večina anketirancev v vseh državah članicah meni, da ima njihova država
koristi od članstva v EU. Ta delež se je na ravni EU povečal za štiri odstotne točke v primerjavi
z letom 2016 in trenutno znaša 64%. Poleg tega več državljanov meni, da se stvari v EU
odvijajo v pravo smer (31%, tj. + 6 odstotnih točk v primerjavi s podatki iz marca).
V okviru tega stalnega naraščanja optimizma tudi Evropski parlament ugotavlja rahlo
izboljšanje javnega mnenja. Zdaj ima 33% vseh državljanov pozitivno mnenje o Evropskem
parlamentu, kar pomeni izboljšanje za osem odstotnih točk. Ob tem povečanju se je
podobno delež državljanov, ki imajo negativno mnenje o EP, zmanjšal za sedem odstotnih
točk na skupaj 21%, medtem ko ima 42% anketirancev še vedno nevtralno mnenje o EP.
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE10
Na koncu bi bilo zanimivo izpostaviti tudi prihodnje evropske volitve, ki bodo potekale leta
2019. Manj kot dve leti pred volitvami 47% Evropejcev meni, da bi moral imeti Evropski
parlament pomembnejšo vlogo, medtem ko je 55% Evropejcev že zdaj izrazilo zanimanje
za naslednje evropske volitve.
V drugem delu raziskave Parlameter 2017 je predstavljeno javno mnenje glede groženj in
zaščite, ki jo zagotavlja EU. Pojem „Evrope, ki ščiti“ se stalno pojavlja v političnih razpravah
v EU. Zadnje raziskave Eurobarometra so pokazale, da so vprašanja, kot so terorizem,
priseljevanje in gospodarske razmere, zelo zaskrbljujoča.
Zato so v tem poglavju najprej opredeljena področja, na katerih Evropejci pričakujejo, da
jih bo EU zaščitila. 58% anketirancev je navedlo, da je terorizem glavna grožnja, v zvezi s
katero si Evropejci želijo zaščito EU. Negotove gospodarske razmere, v katerih živijo številni
Evropejci, povzročajo težave, kot so brezposelnost (43%) ter revščina in izključenost (42%).
Zaščita pred nenadzorovanimi migracijami, ki jo je izpostavilo povprečno 35% anketirancev,
je še vedno zelo pomembna za državljane. Manj kot četrtina Evropejcev je navedla
pomembne spremembe (23%), verski radikalizem (23%), organizirani kriminal (22%),
oborožene spopade (21%), politični ekstremizem (20%), širjenje nalezljivih bolezni (10%),
kibernetske napade, socialni damping in grožnje zasebnosti podatkov (vsak po 9%).
V raziskavi so nato ocenjeni glavni dosežki, za katere si državljani želijo, da bi jih EU
zaščitila. Odgovori se lahko razvrstijo v dve glavni kategoriji: na eni strani so to temeljne
pravice (44%) in svoboda do potovanja, dela in študija po vsej EU (36%). Na drugi strani so
družbeni in gospodarski dosežki, tj. pravice delavcev (34%), ustrezne pokojnine (34%) ter
gospodarska blaginja (33%). Ti rezultati ustrezno odražajo vrednote, za katere si Evropejci
želijo, da bi jih EP prednostno zagovarjal: varstvo človekovih pravic (56%), svoboda govora
(34%) in enakost spolov (32%).
V tretjem poglavju raziskave Parlameter 2017 je navedeno, katere konkretne politike
Evropejci pričakujejo od Evropskega parlamenta. V skladu s prej opredeljenimi grožnjami
Evropejci v glavnem in enakomerno podpirajo ukrepe proti revščini in izključenosti (41%)
ter proti terorizmu (41%). Boj proti brezposelnosti mladih je tretja v povprečju najpogosteje
omenjena tema (31%). Te tri najpomembnejše teme na splošno kažejo, kaj je tisto, kar skrbi
evropske državljane: želijo si, da bi živeli v okolju, ki jim zagotavlja gospodarske priložnosti in
varuje njihovo svobodo.
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE 11
OZADJE
Podobno kot pri vsaki tovrstni raziskavi je razumevanje nacionalnih, evropskih
in mednarodnih okoliščin, v katerih so potekali razgovori z anketiranci, ključno
za ustrezno analizo ugotovitev.
Pozitivni znaki oživitve gospodarstva v Evropski uniji in ponovna vzpostavitev stabilnosti
so vse pogosteje obravnavani kot nekaj običajnega. V skladu s tem je govor predsednika
Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu 13.
septembra 2017 temeljil na prepoznavnih znakih doseženih pozitivnih rezultatov, ki
predstavljajo dobro izhodišče za oblikovanje močnejše Evropske unije.
Zdi se, da vse večji optimizem glede prihodnosti EU odraža postopno oživitev
gospodarstva v državah članicah. Po ugotovitvah Eurostata je bilo v drugem četrtletju
2017 v EU-28 zaposlenih 235,4 milijona moških in žensk1 : to so doslej najvišje zabeležene
ravni. Eurostat hkrati ocenjuje, da se je sezonsko prilagojen BDP v drugem četrtletju leta
2017 povečal za 0,6% v euroobmočju (EA-19) in za 0,7% v EU-28. V primerjavi z enakim
četrtletjem prejšnjega leta se je sezonsko prilagojen BDP v drugem četrtletju leta 2017
povečal za 2,3% v euroobmočju in za 2,4% v EU-282 .
Na poziv predsednika Junckerja k začetku procesa reform za Evropsko unijo so se odzvali
evropski politiki in mediji, kar je privedlo do vse obsežnejše javne razprave in javne
osveščenosti.
Čeprav se je množični prihod beguncev in migrantov brez urejenega statusa po glavnih
poteh zmanjšal, število prosilcev za azil pa je od leta 2014 znatno upadlo, Evropska unija
še vedno obravnava vprašanje migrantov in beguncev, predvsem tistih, ki v EU pridejo
prek Sredozemlja, kjer prihaja do številnih tragičnih žrtev.
Nedolžni ljudje so še vedno žrtve terorističnih napadov v različnih državah EU. Poleti sta
bila izvedena dva teroristična napada v Združenem kraljestvu: 3. junija na Londonskem
mostu in 15. septembra na londonski podzemni železnici. 17. avgusta se je teroristični
napad zgodil v Barceloni, kjer je bilo ubitih 14 ljudi, več kot 130 ljudi pa je bilo ranjenih.
Belgija je ponovno doživela dva teroristična napada, ki sta bila izvedena 20. junija in
25.avgusta v Bruslju.
1 http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8220116/2-13092017-AP-EN.pdf/c2bdcb38-37b8-4b8d-9832-24e1cec1e6bf2 http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8213935/2-07092017-AP-EN.pdf/6fe1f60c-51e2-4b98-9d14-ca6ea5c7e260
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE12
Dva teroristična napada sta se zgodila tudi v Franciji, 6. junija v Parizu in 1. oktobra v
Marseilleu.
Več držav EU so prizadele naravne nesreče. Območje mesta Livorno v Italiji so
9.septembra prizadele poplave, potres pa je 21. avgusta stresel otok Ischia. Potres je
21.julija stresel tudi grški otok Kos. V širšem smislu so evropski mediji veliko poročali o vrsti
uničujočih orkanov, ki so pustošili po Karibskih otokih, Portoriku in celinskem delu ZDA.
Kar zadeva Združeno kraljestvo in tekoča pogajanja o njegovem izstopu iz EU, so
pogajanja z Evropsko unijo še vedno težavna, napredek pa še vedno ni zadosten kljub
poskusom za ponovno oživitev postopka. Številni mediji po vsej Evropski uniji poročajo
o izzivih, povezanih s postopkom izstopa iz Evropske unije in njegovimi možnimi
posledicami.
Medtem ima politična kriza v Španiji, ki so jo povzročile razmere v Kataloniji, osrednje
mesto v javnih razpravah, in to ne samo v Španiji.
Na volitvah so državljani pogosto pozvani, da ponovno razmislijo o svojih političnih
stališčih in svojih pogledih glede pomembnih vprašanj. Na nacionalni ravni je pred
izvedbo terenskega dela ali po njegovi izvedbi potekalo več parlamentarnih in
predsedniških volitev. V Nemčiji so 24. septembra 2017 potekale parlamentarne volitve,
na Portugalskem pa so v začetku oktobra potekale lokalne volitve. Poleg tega so
15.oktobra parlamentarne volitve potekale v Avstriji, 22. oktobra pa na Češkem. Oktobra
2017 so potekale tudi lokalne volitve v Estoniji in prvi krog predsedniških volitev v
Sloveniji.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 13
POGLAVJE I: VEČ BESEDE
Trendi javnega mnenja v preteklem letu so pokazali, da so državljani bolj
naklonjeni EU, kar je razvidno iz posebnega Eurobarometra Parlamenta z
naslovom Dve leti do evropskih volitev (marec 2017)3 , raziskave Parlameter 20164
in standardnega Eurobarometra Evropske komisije 87 (maj 2017)5 .
47% evropskih državljanov meni, da njihov glas v EU šteje, kar je najboljši rezultat od
evropskih volitev leta 2009. Poleg tega 57% anketirancev meni, da je članstvo v EU
dobro za njihovo državo, s čimer se je ta kazalnik močno približal ravni iz obdobja pred
krizo. Zanimanje za EU ostaja na visoki 57-odstotni ravni, kar kaže na stalno povečevanje
zanimanja skozi čas.
Velika večina Evropejcev še naprej podpira članstvo svoje države v EU. 57% anketirancev
meni, da je članstvo v EU dobro za njihovo državo, kar je skoraj toliko kot pred krizo. 64%
anketirancev po vsej EU meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU. Ta delež se
je na ravni EU povečal za štiri odstotne točke v primerjavi z letom 2016. Poleg tega več
državljanov meni, da se stvari v EU odvijajo v pravo smer (31%, tj. + 6 odstotnih točk v
primerjavi s podatki iz marca).
Evropejci imajo večplasten pristop do EU, ki jo dojemajo kot svetovnega akterja, katerega
naloga je spopadati se z mednarodnimi izzivi, ter pravo raven za odločnejše ukrepanje na
številnih političnih področjih6 . Vendar državljani ne pričakujejo samo več od EU, temveč se
zdi, da so bolj dovzetni za dejavnosti EU na teh področjih.
Zadnja raziskava Evropskega parlamenta z naslovom Dve leti do evropskih volitev je jasno
pokazala, da so evropski državljani vedno bolj ozaveščeni o tem, kaj EU počne zanje.
Primerjava rezultatov iz leta 2016 z rezultati iz leta 2017 kaže, da se je delež anketirancev, ki
menijo, da je „ukrepanje EU ustrezno“, precej povečal v skoraj vseh državah članicah v zvezi
z večino političnih področij. V poglavju II je obravnavan pomen te večje ozaveščenosti
evropskih državljanov o ukrepanju Evropske unije v skladu z njihovimi pričakovanji. V njem
bo pojasnjeno tudi bistveno povečanje na ključnem področju, tj. ali državljani menijo, da
njihov glas „v EU šteje“ ali ne.
3 Posebni Eurobarometer Evropskega parlamenta „Dve leti do evropskih volitev“, marec 2017, http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/20170426PVL00115/Two-years-until-the-2019-European-Elections.4 Posebni Eurobarometer Evropskega parlamenta „ Parlameter 2016“, http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/20161110PVL00113/Parlemeter-2016.5 Standardni Eurobarometer Evropske komisije 87, maj 2017, http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publi-copinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/STANDARD/surveyKy/2142.6 Posebni Eurobarometer Evropskega parlamenta „Dve leti do evropskih volitev“, marec 2017.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA14
Moj glas šteje v EU in v moji državi
Evropejci menijo, da je njihovo mnenje pomembno in da se njihov glas sliši: delež
Evropejcev, ki menijo, da „njihov glas v EU šteje“, znaša 47%, kar je največ od evropskih
volitev junija 2009.
Nasprotno pa delež Evropejcev, ki menijo, da „njihov glas v EU ne šteje“ znaša 48%, kar
je 11 odstotnih točk manj od najvišje ravni v septembru 2016. Obe trendni črti kažeta
nedavno zbliževanje, pri čemer se je delež Evropejcev, ki imajo pozitivno mnenje, povečal
za štiri odstotne točke v primerjavi z vrednostjo v marcu 2017 in za deset odstotnih točk v
primerjavi s prejšnjim letom.
Ta razvoj dogodkov je rezultat obsežnega izboljšanja v veliki večini držav članic. Na vrhu
seznama držav, v katerih se je ta rezultat izboljšal, so države, kot so Slovenija, Švedska,
Danska, Avstrija in Irska, ki beležijo porast za deset odstotnih točk ali več. To mnenje
se poslabšuje samo v Bolgariji, Litvi in Romuniji, medtem ko na Cipru in v Latviji ostaja
nespremenjeno.
Za vsako državo članico posebej je treba natančno proučiti temeljne razloge, zaradi
katerih državljani menijo, da njihov glas v EU zdaj šteje več, pri tem pa je treba upoštevati
ustrezen politični okvir. Te rezultate bi zagotovo lahko spodbudilo okrepljeno ukrepanje
EU v skladu z izraženimi pričakovanji. Pomembno vlogo pri vplivanju na mnenje
državljanov, da se njihov glas v EU bolj upošteva, imajo tudi različni politični dogodki, kot
? V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjo trditvijo:„Moj glas šteje v EU“.
Vir: Parlameter 2017, D72.1.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 15
je uspeh nacionalne vlade pri izvajanju nekaterih politik ali stališč na evropski ravni.
Za dopolnitev mnenja o tem, ali njihov glas v EU šteje, je bilo državljanom postavljeno
tudi vprašanje, kakšen se jim zdi vpliv njihovega glasu v njihovi državi. Ta občutek je še
vedno močan in dosega višjo raven v primerjavi z EU. Velika večina Evropejcev meni, da
njihov glas na nacionalni ravni šteje (61%), samo 35% anketirancev pa meni, da njihov
glas v njihovi državi ne šteje.
Državljani v skoraj vseh državah menijo, da ima njihov glas večjo moč na nacionalni kot
na evropski ravni. Edini izjemi sta Romunija in Litva, kjer državljani menijo, da njihov glas
šteje več v EU kot v njihovi državi, čeprav se tudi ta občutek, kot je navedeno zgoraj,
zmanjšuje. Glede na to je treba opozoriti, da je junija 2017 romunska vlada padla, kar je
privedlo do zamenjave predsednika vlade, nova vlada v Litvi pa je prevzela oblast pozimi
2016.
V katerih državah je občutek, da „moj glas šteje“, najmočnejši in v katerih najšibkejši?
Švedska je država, kjer večina državljanov meni, da njihov glas šteje tako na nacionalni
ravni (95%) kot na ravni EU (84%). To ni nekaj novega za raziskave Eurobarometra, saj je
število švedskih državljanov, ki menijo, da njihov glas šteje, vedno visoko. Enak trend je
Vir: Parlameter 2017, D72.2
V kolikšni meri se strinjate ali ne strinjate z naslednjo trditvijo: „Moj glas šteje v [naši državi].“ ?
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA16
opazen na Danskem, kjer 94% državljanov meni, da njihov glas šteje v njihovi državi, 80%
pa, da šteje na ravni EU.
Razmere v Grčiji so ravno nasprotne, saj je občutek državljanov, da njihov glas šteje na
nacionalni ravni (23%) in na ravni EU (21%), nizek kljub boljšemu rezultatu v primerjavi z
lanskim letom. Rezultati v Litvi so podobni: 23% državljanov meni, da njihov glas šteje v
njihovi državi, 25% pa jih meni, da šteje v EU.
Najbolj izobraženi ljudje, menedžerji in državljani, ki imajo manj težav pri plačevanju
računov, običajno odgovorijo, da njihov glas šteje tako na ravni EU kot na nacionalni
ravni. Tako mnenje ima običajno tudi velika večina anketirancev, ki so zadovoljni s svojim
življenjem in so bolj optimistični glede svoje prihodnosti.
Zanimanje za evropske zadeve
Po referendumu o brexitu je zanimanje za zadeve EU še vedno visoko. Razsežnost EU je
imela ključno vlogo tudi v političnih razpravah v okviru številnih nacionalnih volitev. 57%
Evropejcev trdi, da se zanima za evropske zadeve, vendar se v tem povprečju EU skrivajo
velika neskladja med državami članicami.
Čeprav povprečna vrednost EU sledi običajnemu
trendu, ki so ga pokazale prejšnje raziskave,
nekatere države, kot sta Finska in Slovenija,
izstopajo zaradi izrazitega povečanja zanimanja za evropske
zadeve (+9 odstotnih točk na Finskem in +8 odstotnih
točk v Sloveniji), medtem ko druge, na primer Irska in
Latvija, ravno obratno beležijo bistven upad (obe državi –7
odstotnih točk).
Kateri državljani se najbolj zanimajo za evropske zadeve?
Izobrazba in poklic sta pomembna dejavnika, ki vplivata na to, kakšno mnenje ima
posameznik o tem vprašanju, saj se najbolj izobraženi anketiranci ter menedžerji in
samozaposlene osebe običajno bolj zanimajo za evropske zadeve. Socialno-demografska
? Bi rekli, da vas evropske zadeve zelo zanimajo, precej zanimajo, ne zanimajo preveč ali sploh ne zanimajo?
Vir: Parlameter 2017, QA1.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 17
analiza poleg tega kaže, da na to vpliva tudi kraj, kjer ljudje živijo, saj to področje na
splošno bolj zanima prebivalce mestnih območij.
Če pogledamo rezultate po starostnih skupinah, vidimo, da se mladi manj zanimajo za
zadeve EU od starejših generacij (52% oseb, starih od 15 do 24 let, in 57% oseb, starih 55
let in več), kar sovpada z manjšim zanimanjem za politiko, kot kaže na primer povolilna
raziskava Evropskega parlamenta7. Kljub temu pa običajno več ljudi iz najmlajše starostne
skupine, ki ima tudi na splošno bolj optimističen pogled na EU, meni, da njihov glas v EU8
šteje (49% mladih in 44% oseb, starih 55 let in več).
Članstvo v EU kot nekaj dobrega
Velika večina Evropejcev še naprej podpira članstvo svoje države v EU. Še vedno veliko
ljudi meni, da je EU nekaj dobrega, saj 57% anketirancev zagovarja ta projekt. Ti rezultati
kažejo, da se je ta kazalnik praktično vrnil na raven v obdobju pred krizo. Ta ponovna
stabilnost se ne sme obravnavati samo v okviru tekočih in težavnih pogajanj med
Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. Upoštevati je treba tudi okvir začetka javne
razprave o prihodnji usmeritvi EU, ki sta ga v začetku jeseni 2017 poudarila francoski
7 Evropski parlament. Povolilna študija 2014, oktober 2014, terensko delo: maj–junij 2014, http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/20150201PVL00053/Post-election-survey-2014.8 Ta raziskava na primer kaže, da mladi običajno bolj verjamejo v to, da „se stvari v EU odvijajo v pravo smer“, kot starejše generacije (33% oseb, starih od 15 do 24 let, in 28% oseb, starih 55 let in več). 61% mladih meni, da je članstvo v EU nekaj dobrega, medtem ko ima tako mnenje 54 % oseb, starih 55 let ali več.
?Ali na splošno menite, da je članstvo [naše države] v EU ...?
Vir: Parlameter 2017, QA10.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA18
predsednik Emanuel Macron in predsednik Komisije v svojem nastopu v Evropskem
parlamentu.
Nacionalne okoliščine ponovno močno vplivajo na rezultate, ki kažejo na očitne razlike
v mnenjih. Državljani so običajno bolj naklonjeni EU v državah, ki so gospodarsko
stabilnejše in ki so nedavno zabeležile pozitivno gospodarsko rast: to so Luksemburg,
Nemčija, Nizozemska in Irska.
Moja država ima koristi od članstva v EU ... in zakaj
Večina Evropejcev meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU. V povprečju 64%
državljanov EU navaja, da je članstvo koristno za njihovo državo, nasprotno pa jih meni 25%.
Od maja 2011 se ta trend izboljšuje in je po koncu gospodarske krize in začetku oživitve
gospodarstva v EU vse pomembnejši.
Ta občutek je še močnejši kot v letu 2016 in se je v primerjavi s septembrom 2016 povečal
za štiri odstotne točke. V državah EU pa je kljub temu mogoče opaziti velike razlike, od več
kot 85% na Irskem, Malti, v Litvi in Luksemburgu do manj kot 50% v Grčiji, na Cipru in v Italiji.
? Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da ima [vaša država] na splošno koristi od članstva v EU ali ne?
Vir: Parlameter 2017, QA11.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 19
?Če upoštevate vse vidike, bi rekli, da ima [vaša država] na splošno koristi od članstva v EU ali ne? (Skupaj za „ima koristi“)
Vir: Parlameter 2017, QA11.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA20
? Kateri od naslednjih so glavni razlogi za vaše mnenje, da ima [vaša država] koristi od članstva v EU? (Podatki za skupaj največ tri odgovore)
Vir: Parlameter 2017, QA12.To vprašanje je bilo postavljeno samo tistim anketirancem, ki so dogovorili, da ima njihova država koristi od članstva v EU (V11).
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 21
Anketiranci, ki so odgovorili, da ima njihova država koristi od članstva v EU, so bili nato
pozvani, da navedejo razloge, ki po njihovem mnenju prispevajo k temu.
V odgovorih so bili navedeni zelo različni razlogi: med najpomembnejšimi so gospodarska
rast (36%), mir, varnost (30%) in sodelovanje med državami EU (30%), vendar se vrstni red
razlogov močno razlikuje od države do države.
Tudi kadar je raven podpore EU podobna, so lahko razlogi zanjo različni. To zelo dobro kaže
?Razlogi, zaradi katerih ima [moja država] koristi od članstva v EU
Vir: Parlameter 2017, QA12.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA22
primerjalna analiza Španije in Portugalske: večina državljanov v obeh državah meni, da je
članstvo v EU nekaj dobrega za njihovo državo (62% v Španiji in 60% na Portugalskem).
Podobno tudi menijo, da ima njihova država koristi od članstva v EU (70% oziroma 73%).
Razlikuje pa se glavni razlog, zaradi katerega državljani menijo, da jim članstvo koristi:
Glavni razlog:„EU prispeva h gospodarski rasti“
(39%)
70% anketirancev v Španiji meni, da
članstvo v EU koristi njihovi državi.
Glavni razlog:„EU ustvarja nove priložnosti za delo“
(32%)
73% anketirancev na Portugalskem meni, da
članstvo v EU koristi njihovi državi.
Če pogledamo proti severu, je mogoče najti zanimivo primerjavo med Dansko in Estonijo:
večina državljanov v obeh državah meni, da je članstvo v EU nekaj dobrega (67 % na
Danskem in 68 % v Estoniji). Podobno tudi menijo, da ima njihova država koristi od članstva
v EU (81 % v obeh državah).
Ponovno pa se razlikuje glavni razlog, zaradi katerega menijo, da je članstvo koristno:
državljani na Danskem navajajo boljše sodelovanje med državami EU, v Estoniji pa pogosteje
navajajo gospodarsko rast.
Glavni razlog:„Sodelovanje z drugimi državami EU“
(47%)
81% anketirancev na Danskem meni, da
ima njihova država koristi od članstva v EU.
Glavni razlog:„EU prispeva h gospodarski rasti“
(49%)
81% anketirancev v Estoniji meni, da
ima njihova država koristi od članstva v EU.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 23
Članstvo v EU kot nekaj dobrega dojemajo predvsem mladi, menedžerji in študentiČlanstvo v EU podpirajo predvsem mladi, menedžerji in študenti. Članstvo podpirajo tudi
ljudje, ki trdijo, da so zadovoljni s svojim življenjem, in tisti, ki menijo, da se bodo njihove
življenjske razmere izboljšale v naslednjih petih letih. Poleg tega so predvsem anketiranci
z višjo stopnjo izobrazbe tisti, ki menijo, da ima njihova država koristi od članstva v EU.
Ali se stvari odvijajo v pravo smer?
Zdi se, da vse večji optimizem glede prihodnosti EU odraža postopno oživitev
gospodarstva v državah članicah. Po podatkih Eurostata je bilo v drugem četrtletju leta
2017 v EU-28 zaposlenih 235,4 milijona moških in žensk9 : to so doslej najvišje zabeležene
ravni. Sezonsko prilagojen BDP v drugem četrtletju leta 2017 se je povečal za 0,6% v
euroobmočju (EA-19) in za 0,7% v EU-28 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. V prvem
četrtletju leta 2017 se je BDP povečal za 0,5% na obeh območjih. V primerjavi z enakim
četrtletjem prejšnjega leta se je sezonsko prilagojen BDP v drugem četrtletju leta 2017
povečal za 2,3% v euroobmočju in za 2,4% v EU-2810 .
Predsednik Evropske komisije je v svojem govoru o stanju v Uniji v Evropskem
parlamentu poudaril ključno vlogo evropskih institucij, ki so „pomagale obrniti trende“:
evropski naložbeni načrt ter odločno ukrepanje v bančnem sektorju in pametna uporaba
pakta za stabilnost in rast so bili trije glavni dosežki, ki jih je omenil v svojem govoru.
Čeprav večina državljanov še vedno meni, da „se stvari ne odvijajo v pravo smer“ (49% za
svojo državo in 44% za EU), so se odnosi začeli spreminjati, predvsem če pogledamo
razmere v Evropski uniji.
V primerjavi z marcem 2017 več državljanov meni, da „se stvari v EU odvijajo v pravo smer“
(31% v septembru 2017 v primerjavi s 25%). Ta trend torej narašča glede na nizko, s krizo
povezano 19-odstotno ravnjo iz novembra 2011. Naraščajoča krivulja je skupna vsem
državam članicam.
9 http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8220116/2-13092017-AP-EN.pdf/c2bdcb38-37b8-4b8d-9832-24e1cec1e6bf10 http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8213935/2-07092017-AP-EN.pdf/6fe1f60c-51e2-4b98-9d14-ca6ea5c7e260
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA24
Vzporedno z močnejšim občutkom, da „se stvari v EU odvijajo v pravo smer“, je razviden
trend upadanja pri nasprotnem dojemanju. Ta raziskava kaže, da se je odstotek ljudi,
ki menijo, da „se stvari v EU ne odvijajo v pravo smer“, zmanjšal za šest odstotnih točk v
primerjavi z marcem 2017 in za deset odstotnih točk v primerjavi s stanjem pred enim
letom.
11% anketirancev je spontano odgovorilo, da „se stvari na ravni EU ne odvijajo ne v pravo
ne v napačno smer“, kar je tri odstotne točke manj kot marca 2017. Kot je prikazano
na zgornjem diagramu, oba trenda upadanja za „napačno smer“ in „ne eno ne drugo“
podpirata naraščajoči trend, prikazan z modro krivuljo („prava smer“).
Razpon dojemanja na nacionalni ravni pa je zelo velik.
Na naslednjem diagramu je prikazano mnenje državljanov po posameznih državah
glede naslednjih vprašanj: „Ali se stvari odvijajo v pravo smer vaši državi?“ in „ v EU?“. Če si
ogledamo odgovore za obe vprašanji skupaj, opazimo, da v 17 državah še vedno več
anketirancev meni, da se stvari v njihovi državi odvijajo v pravo smer. Zanimivo je, da je v
nekaterih državah članicah razširjen občutek, da se stvari ne odvijajo v pravo smer ne na
nacionalni ravni ne na ravni EU. To med drugim velja za Grčijo in Italijo11 , ki sta navedeni v
spodnjem levem kotu diagrama.
11 V Grčiji 16% državljanov meni, da se stvari odvijajo v pravo smer v EU, 8% pa ima enak občutek v zvezi s svojo državo. V Italiji tako meni 21% oziroma 16% državljanov.
? Bi rekli, da se stvari v Evropski uniji trenutno na splošno odvijajo v pravo smer ali napačno smer?
Vir: Parlameter 2017, D73.b.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 25
V drugih državah, kot sta Bolgarija in Litva, je število anketirancev, ki meni, da se stvari v
EU odvijajo v pravo smer, precej višje (48% v Bolgariji in 46% v Litvi) od števila tistih, ki
tako menijo za svojo državo (28% oziroma 27%).
Nasprotno državljani na Malti in na Nizozemskem menijo, da je njihova država na boljši
poti od EU: da se stvari odvijajo v pravo smer v njihovi državi, meni 64% anketirancev na
Malti in 59% anketirancev na Nizozemskem. 41% oziroma 46% anketirancev meni enako
za EU.
Zelo pozitiven primer, ki prav tako izstopa, je Irska, kjer je odstotek tistih, ki menijo, da
„se stvari odvijajo v pravo smer“, najvišji tako na ravni države kot na ravni EU (75% oziroma
59%).
Vir: Parlameter 2017, D73.a in D73.b.
Stvari se odvijajo v pravo smer – [naša država] in Evropska unija ?
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA26
Moja država ali EU na pravi poti?
Z vidika socialno-demografskega profila so mladi na splošno tisti, ki pogosteje menijo, da
je EU na pravi poti, medtem ko imajo starejše generacije bolj pozitiven odnos do svoje
države.
Ljudje, ki so na splošno bolj zadovoljni s svojim življenjem in ki menijo, da se bodo
njihove življenjske razmere izboljšale v naslednjih petih letih, pogosteje odgovorijo, da
„se stvari odvijajo v pravo smer“ tako na ravni EU kot na ravni države.
Podoba in vloga Evropskega parlamenta
Kot je navedeno zgoraj, se je bistveno povečalo število ljudi, ki menijo, da njihov glas v EU
šteje. Čedalje bolj pozitiven odnos državljanov do projekta EU poleg te večje ozaveščenosti
potrjujeta tudi stabilna podpora članstvu v EU in prevladujoče mnenje, da to članstvo
prinaša koristi. V okviru vse večjega gospodarskega optimizma se zdi, da povrnitev zaupanja
koristi tudi Evropskemu parlamentu.
Standardni Eurobarometer Evropske komisije 8712 ugotavlja, da je Evropski parlament
evropska institucija, ki ji Evropejci najbolj zaupajo: tej instituciji zaupa 45% državljanov. 41%
jih zaupa Evropski komisiji, 37% pa Evropski centralni banki. Na splošno 42% anketirancev
zaupa Evropski uniji. Več ljudi torej zaupa EU in Evropskemu parlamentu kot nacionalnim
parlamentom (36%) in nacionalnim vladam (37%).
Čeprav ima Evropski parlament po mnenju številnih anketirancev (42%) še vedno „nevtralno
podobo“, število ljudi s pozitivnim mnenjem o tej instituciji nedvomno narašča (33% v
primerjavi s 25% septembra 2016). Zaradi tega izboljšanja se je neposredno zmanjšalo
število anketirancev z negativnim mnenjem o tej instituciji, medtem ko je delež ljudi z
nevtralnim mnenjem v zadnjih desetih letih ostal na dokaj stabilni ravni, tj. 41% oziroma
46%.
Irska je na vrhu seznama z absolutno večino anketirancev (54%) s pozitivnim mnenjem,
sledijo pa ji Bolgarija, Malta in Luksemburg, kjer je pozitivno mnenje o Evropskem
parlamentu izrazilo več kot 45% anketirancev. Na dnu lestvice je Češka z 18-odstotno
stopnjo pozitivnih odgovorov, v Latviji in Franciji pa je 20% ali manj anketirancev izbralo
„pozitivno podobo“.
12 Standardni Eurobarometer Evropske komisije 87, maj 2017, http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publi-copinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/STANDARD/surveyKy/2142.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 27
?Ali je vaše mnenje o Evropskem parlamentu na splošno zelo pozitivno, precej pozitivno, nevtralno, precej negativno ali zelo negativno?
Vir: Parlameter 2017, QA6.
?Odgovori s „pozitivnim mnenjem o Evropskem parlamentu“ v odstotnih točkah po državah članicah
Vir: Parlameter 2017, QA6.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA28
Naraščajoči trend „pozitivnega mnenja“ je opazen v vseh državah članicah, kar je prikazano
na stolpičnem diagramu zgoraj. Irska je ponovno na vrhu seznama, saj se je število
odgovorov s „pozitivnim mnenjem o EP“ povečalo za 16 odstotnih točk od jeseni 2016,
stabilno stopnjo odgovorov s „pozitivnim mnenjem“ pa ohranjata samo Ciper in Hrvaška.
Poleg tega pozitivnega razvoja mnenj o Evropskem parlamentu je delež anketirancev z
„nevtralnim mnenjem“ o Evropskem parlamentu v nekaterih državah članicah še vedno
zelo velik. Najvišji delež nevtralnih odgovorov je bil med drugim zabeležen v Estoniji (59%),
Latviji (58%), Finski (57%) in Litvi (56%).
Na ravni EU so med državljani, ki pravijo, da imajo „nevtralno“ mnenje o Evropskem
parlamentu, pogosteje ženske, ljudje, ki se v političnem spektru uvrščajo na sredino, ter
anketiranci, ki menijo, da njihov glas ne šteje in da članstvo v EU ni ne dobro ne slabo.
? Povečanje odgovorov s „pozitivnim mnenjem o EP“ po vseh državah članicah(rezultati v obliki razlike v odstotnih točkah, sept./okt. 2016 – okt. 2017)
Vir: Parlameter 2017, QA6.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA 29
Pomembnejša vloga
Kar zadeva Evropski parlament v prihodnosti, si največ državljanov (47%) želi, da bi ta
institucija imela pomembnejšo vlogo.
Čeprav so odgovori podobni kot v prejšnjih letih, je treba omeniti nekaj izjem: precej
manj anketirancev na primer na Malti, Slovaškem in v Estoniji je odgovorilo, da bi raje
videli, da bi EP imel v prihodnosti pomembnejšo vlogo.
Zanimivo je analizirati mnenja državljanov o podobi EP vzporedno z njihovo željo o
tem, kakšno vlogo bi morala imeti ta institucija, saj so pri tej analizi zelo pomembne
nacionalne okoliščine. Želja, da bi Evropski parlament v prihodnosti imel pomembnejšo
vlogo, je skupna anketirancem iz držav, ki imajo pozitivno mnenje o Parlamentu, in iz
nekaterih držav članic, kjer prevlada bolj negativno mnenje o tej instituciji.
Na podlagi podatkov, zbranih v okviru te in prejšnje raziskave Eurobarometra o podobi in
želeni vlogi Evropskega parlamenta, ter razvoja mnenj o članstvu v EU in njegovih koristih
ter o drugih kazalnikih, obravnavanih v tem poglavju, je mogoče sklepati, da državljani
vse bolj zaupajo Evropskemu parlamentu, da prevzame odločilnejšo vlogo, tako da
pozorno prisluhne njihovemu odločnejšemu glasu in učinkovito odgovarja na njihova
izražena prednostna vprašanja.
?Ali bi vi osebno raje videli, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo ali manj pomembno vlogo, kot jo ima zdaj?
Vir: Parlameter 2017, QA7.
PARLAMETER 2017: ČLANSTVO, PODOBA IN VLOGA30
Zanimanje za evropske volitve
Manj kot dve leti pred naslednjimi evropskimi volitvami je večina Evropejcev (55%)
poleg zahteve po pomembnejši vlogi Evropskega parlamenta izjavilo, da se zanimajo za
naslednje evropske volitve leta 2019.
Zanimanje je zlasti visoko na Nizozemskem (79%), sledijo pa ji Švedska (70%), Irska
(69%) in Nemčija (68%). V nekaterih državah članicah je zanimanje še vedno razmeroma
nizko, na primer na Slovaškem (30%) in Češkem (23%), kjer so zabeležili najnižjo volilno
udeležbo na evropskih volitvah leta 2014. Zanimanje teh anketirancev je morda trenutno
bolj osredotočeno na prihodnje nacionalne volitve na Češkem, ki bodo potekale 20. in
21. oktobra 2017. Na ravni EU so anketiranci, ki se zanimajo za naslednje evropske volitve,
na splošno najbolj izobraženi. Poleg tega menijo, da njihov glas v EU šteje, zanimajo se za
evropske zadeve in imajo pozitivno mnenje o Parlamentu.
Odgovori na to vprašanje sovpadajo s splošnim naraščanjem pozitivnega odnosa do
projekta EU, izmerjenega po vsej Evropi. Kljub temu je treba ta poseben kazalnik pozorno
obravnavati, saj evropske volitve še niso del širše politične javne razprave in se zato še ni
jasno zasidral v razmišljanju evropskih državljanov.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI? 31
POGLAVJE II: KAJ ZAŠČITITI?
Pojem „Evrope, ki ščiti“, se stalno pojavlja v političnih razpravah o EU. Skupna
deklaracija o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017, ki so jo
podpisali trije predsedniki 13. decembra 2016, je bila sprejeta pod geslom „Za
Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“.
Nanjo se navezujejo vodilni nacionalni in evropski politiki. Medtem ko se njeno
izhodišče predvsem nanaša na vprašanja varnosti, je današnja razprava o zaščiti
precej večplastna in oslabljena zaradi več specifičnih predlogov.
Cilj te raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju o tem, na katerih področjih in
v kolikšni meri Evropejci pričakujejo, da jih bo Evropska unija ščitila. V tem smislu je
pojem zaščite dvoplasten. Na eni strani je treba ugotoviti, v zvezi s katerimi grožnjami si
državljani želijo evropsko zaščito. Na drugi strani želimo ugotoviti, kateri evropski dosežki
so tisti, ki bi jih morala EU po mnenju državljanov zaščititi in ohraniti.
Zadnja raziskava Eurobarometra Evropskega parlamenta z naslovom Dve leti do
evropskih volitev13 je pokazala, da se Evropejci dobro zavedajo grožnje številnih svetovnih
geopolitičnih dogodkov, kot je povečanje moči in svetovnega vpliva Rusije in Kitajske ali
naraščajoča nestabilnost v arabskem/muslimanskem svetu. V zvezi z odzivanjem na te
negotovosti se velika večina Evropejcev zavzema za skupen pristop na ravni EU. Vendar
evropske državljane danes še zdaleč ne skrbijo samo svetovni dogodki.
Nedavni standardni Eurobarometer 8714 je že pokazal, da so vprašanja, kot so terorizem,
migracije in gospodarske razmere, zelo zaskrbljujoča. Povzročajo občutek negotovosti, ki
ga krepijo dodatni dejavniki, kot so podnebne spremembe.
Marca 2017 so bila v okviru raziskave Eurobarometra z naslovom Dve leti do evropskih
volitev obravnavana tudi pričakovanja Evropejcev glede okrepljenega ukrepanja EU,
pri čemer je pokazala veliko podporo EU pri poglobitvi cele vrste politik. Predvsem
je pokazala, da se anketiranci čedalje bolj zavedajo ukrepanja EU na področjih, ki jih
najbolj skrbijo. To zlasti velja za terorizem, varovanje zunanjih meja, migracije, varnost
in obrambo. Naslednji diagram prikazuje dojemanje Evropejcev o ukrepanju EU na
določenih področjih, njihova pričakovanja glede ukrepanja EU na teh področjih in razvoj
13 Posebni Eurobarometer Evropskega parlamenta „Dve leti do evropskih volitev“, marec 2017, http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/20170426PVL00115/A-deux-ans-des-%C3%A9lections-eu-rop%C3%A9ennes-de-2019.14 Standardni Eurobarometer Evropske komisije 87, pomlad 2017, http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/STANDARD/surveyKy/2142.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI?32
v enoletnem obdobju 2016–2017. Na primer, zeleni stolpec pri boju proti terorizmu kaže,
da se je v primerjavi s prejšnjim letom delež anketirancev, ki menijo, da je ukrepanje EU
ustrezno, povečal za 10 odstotnih točk. Rdeči stolpec kaže, da 12 odstotnih točk manj
anketirancev meni, da je ukrepanje EU nezadostno, 2 odstotni točki manj kot v letu 2016
pa jih zahteva več posredovanja. Ta povzetek kaže, da se vse več državljanov zaveda, da
EU ukrepa na področjih, ki jih zanimajo.
Na podlagi teh ugotovitev je bil storjen korak naprej, da bi se opredelila področja, na
katerih Evropejci pričakujejo zaščito od EU. Ker se napadi v evropskih državah članicah
nadaljujejo, je v povprečju 58% Evropejcev navedlo, da je terorizem največja grožnja, pred
katero bi jih morala zaščititi EU. Terorizem je največja grožnja po mnenju anketirancev iz
18 držav članic, med njimi iz držav, kjer so se zgodili zadnji teroristični napadi. Največkrat
Vir: Eurobarometer: Dve leti do evropskih volitev, marec 2017.
? Dojemanje ukrepanja EU ter pričakovanja glede prihodnjih posredovanj. Razvoj med letoma 2016 in 2017.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI? 33
so ga omenjali anketiranci iz Češke, Združenega kraljestva, Francije, Malte in Španije.
Boj proti teroristični grožnjiV skladu s prejšnjimi ugotovitvami raziskave Eurobarmetra, ki jo je naročil Parlament15,
je treba opozoriti na to, da je bilo Evropejcem v letu 2016 postavljeno vprašanje, na
kateri ravni bi lahko najučinkoviteje premagali teroristično grožnjo. 38% anketirancev
je navedlo globalno raven, 23% evropsko raven, 21% se je odločilo za nacionalno
raven, 6% za lokalno raven, 10% pa je spontano navedlo vse ravni. V raziskavi iz leta
2016 so bili opredeljeni tudi trije najnujnejši ukrepi za boj proti terorizmu, in sicer boj
proti financiranju terorističnih skupin, boj proti temeljnim vzrokom za terorizem in
radikalizacijo ter okrepitev nadzora na zunanjih mejah EU.
V sedanji raziskavi naslednje najpogosteje navedene grožnje zasenčijo negotove
15 Posebni Eurobarometer Evropskega parlamenta 85.1, Dojemanje in pričakovanja, boj proti terorizmu in radikalizaciji, junij 2016, http://www.europarl.europa.eu/atyourservice/sl/20160623PVL00111/Europe-ans-in-2016-Per-ceptions-and-expectations-fight-against-terrorism-and-radicalisation.
?EU in njeni državljani se srečujejo s številnimi grožnjami. Pred katero od naslednjih groženj bi EU morala ščititi svoje državljane? (Skupna stopnja odgovorov za „terorizem“)
Vir: Parlameter 2017, QA13.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI?34
? EU in njeni državljani se srečujejo s številnimi grožnjami. Pred katero od naslednjih groženjbi EU morala ščititi svoje državljane? Najprej? In nato?
Vir: Parlameter 2017, QA13.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI? 35
ekonomske okoliščine, v katerih so se znašli mnogi Evropejci: najprej brezposelnost
(43%) ter nato revščina in izključenost (42%). Ob oživitvi gospodarstva pa so posledice
krize na drugi strani še vedno močno prisotne v odgovorih anketirancev iz Grčije.
Pri socialno-ekonomskih vprašanjih Grčija na splošno kaže največja odstopanja od
evropskega povprečja. Močna zaskrbljenost v zvezi s temi vprašanji je prisotna tudi na
Cipru, Portugalskem, v Španiji in na Hrvaškem. Revščina in izključenost veljata za največjo
grožnjo v Litvi. Ob upoštevanju celotnega prebivalstva, je bilo zajeto v to raziskavo
(približno 28 000 anketirancev), je 33% anketirancev dejansko navedlo, da imajo včasih ali
pogosto težave pri plačevanju računov konec meseca.
Z novim valom migrantov poleti 2017 je potrebo po zaščiti pred nenadzorovanimi
migracijami izrazilo 35% Evropejcev, pri čemer je tako menila najmanj polovica
anketirancev na Malti, Češkem, v Estoniji, Italiji, na Madžarskem in v Grčiji. Med temi
državami članicami so po pričakovanjih tudi države vstopa, tranzita ali namembne
države. Zanimivo pa je, da stopnja odgovorov presega povprečje EU tudi pri drugi
kategoriji držav, na katere migracije manj vplivajo. Navzkrižna analiza s podatki Eurostata
o azilu za leto 201616 ne kaže nobene povezave s tem, da veliko državljanov nezakonite
migracije dojema kot grožnjo. Na primer, rezultati na Češkem, v Estoniji, na Slovaškem ali
Poljskem bi lahko pomenili, da nacionalne politične razprave bolj vplivajo na dojemanje
državljanov kot dejansko stanje v državi. Vendar je to samo eno od možnih pojasnil.
Natančnejša socialno-demografska analiza bi lahko ponudila drugačno razlago, na primer
da se raznolikost dojema kot grožnja ali pritisk na gospodarstvo.
Naslednja področja, ki so bila predlagana anketirancem, je v povprečju navedla manj
kot četrtina anketirancev. Grožnji, ki sta bili uvrščeni na peto in šesto mesto, sta dosegli
enak odstotek: 23% anketirancev meni, da bi jih EU morala ščititi pred podnebnimi
spremembami, enak delež pa, da bi jih morala ščititi pred verskim radikalizmom. Medtem
ko podnebne spremembe veljajo za drugo največjo grožnjo na Švedskem, je verski
radikalizem daleč nad evropskim povprečjem na Nizozemskem, v Belgiji in Avstriji,
kjer ga je navedlo več kot 30% anketirancev. V EU je v povprečju približno ena petina
anketirancev kot zaznano grožnjo navedla organizirani kriminal, oborožene spopade
in politični ekstremizem. V manjši meri jih je približno ena desetina navedla nalezljive
bolezni, kibernetske napade, socialni damping in grožnje zasebnosti podatkov. Pri
anketirancih, ki so navedli kibernetske napade in grožnje zasebnosti podatkov (9%
pri obeh), so razvidna nekatera odstopanja z vidika starosti in stopnje izobrazbe: bolj
16 Eurostat, Prosilci za azil in prosilci, ki prvič zaprosijo za azil, po državljanstvu, starosti in spolu. Letni zbirni podatki (pridobljeni 11. oktobra 2017), http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=mi-gr_asyappctza&lang=en.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI?36
izobraženi so tudi bolj zaskrbljeni glede teh dveh povezanih vidikov.
Pri socialno-demografski porazdelitvi anketirancev glede vprašanja socialnega dampinga
lahko opazimo še eno zanimivo podrobnost. Čeprav ni nobene povezave med odgovori
o socialnem dampingu in odgovori državljanov na vprašanje o tem, ali „revščina in
izključenost“ veljata za grožnjo, prav tako ni tudi nobene statistične povezave z dejansko
stopnjo ljudi, ki so izpostavljeni tveganju revščine po podatkih Eurostata. Vprašanje
„socialnega dampinga“ kot prednostno temo pogosteje navajata višji srednji razred in višji
razred. Tudi pri analizi s socialno-strokovnega vidika se je pokazalo, da socialni damping
predstavlja tudi največjo skrb za menedžerje. Zato bi bilo mogoče dobro nadalje proučiti,
ali vsi državljani že na splošno razumejo pojem socialnega dampinga.
? Anketiranci o „socialnem dampingu“ po družbenih razredih
Vir: Parlameter 2017, QA13.
? Anketiranci o „socialnem dampingu“ s socialno-strokovnega vidika
Vir: Parlameter 2017, QA13.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI? 37
Pozitivni rezultati, ki jih je treba ohraniti
Čeprav se evropska družba spopada z izzivi, še vedno prinaša vrednote, uspehe in
pozitivne rezultate, ki jih Evropejci cenijo. Ti so jasno opredeljeni v zadnjem standardnem
Eurobarometru Komisije17. Najbolj pozitivni rezultati po mnenju evropskih anketirancev
so tako mir v EU, prosto gibanje zaradi potovanj, dela in študija po vsej EU, enotna valuta
in program Erasmus. V okviru sedanje raziskave je ta zamisel dodatno razčlenjena, da bi
ugotovili, za katere dosežke si državljani želijo, da bi jih EU zanje prednostno zaščitila.
Navedeni sta dve glavni vrsti dosežkov: na eni strani svoboščine v smislu temeljnih
pravic in prostega gibanja, na drugi strani pa družbeni in gospodarski dosežki, tj. pravice
delavcev, pokojnine in gospodarska blaginja. Razvidno je, da je možno opredeliti skupine
držav članic glede na dosežke, za katere si želijo, da bi jih EU zanje zaščitila.
17 Standardni Eurobarometer Evropske komisije 87, pomlad 2017, http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/STANDARD/surveyKy/2142.
Vir: Parlameter 2017, QA14.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI?38
44% anketirancev je navedlo, da bi morala EU prednostno zaščititi ohranjanje temeljnih
pravic in svoboščin. Opozoriti je treba, da so bile temeljne vrednote vedno uvrščene
najvišje v vseh raziskavah Eurobarometra doslej. V letu, ko praznujemo šestdeseto
obletnico Rimske pogodbe in deseto obletnico Evropske agencije za temeljne pravice,
ti rezultati potrjujejo, da temeljne pravice in svoboščine veljajo za steber evropske
enotnosti. Drugi najpogosteje navedeni odgovor, ki dosega 36% v povprečju EU, je
svoboda potovanja, dela in študija po vsej EU. Na splošno sta ti dve kategoriji svoboščin
najpogosteje navedeni na Švedskem, Finskem in v Nemčiji. Anketiranci prav tako zelo
pogosto navajajo temeljne pravice na Nizozemskem, Danskem, Cipru in v Avstriji.
Svoboda potovanj, dela in študija v EU je največkrat omenjena v baltskih državah (Litvi,
Estoniji in Latviji). Poleg Švedske, Finske in Nemčije je ta odgovor uvrščen visoko tudi v
Bolgariji, na Irskem, v Združenem kraljestvu in na Slovaškem.
Če se pomaknemo k naslednjim rezultatom in ciljem, ki bi jih EU morala ščititi za svoje
državljane, imajo osrednje mesto socialno-ekonomski vidiki, povezani s pravicami
delavcev (34%), ustreznimi in varnimi pokojninami (34%) ter razcvetom in gospodarsko
blaginjo (33%). To so najpogosteje navedeni odgovori v Grčiji, Španiji, Italiji in na Portu-
galskem. V Sloveniji in Franciji je zelo veliko anketirancev navedlo pravice delavcev in
pokojnine. V Latviji, Litvi, Avstriji, na Madžarskem in v Belgiji je veliko anketirancev navedlo
pokojnine in blaginjo.
? EU je dosegla rezultate in cilje, ki jih morda cenite. Kaj od naslednjega bi morala EU prednostno zaščititi? (Najpogosteje naveden odgovor po državah)
Temeljne pravice in svoboščine
Pravice delavcevSvoboda potovanja, dela ali
študija v vseh državah EU
Vir: Parlameter 2017, QA14.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI? 39
33% anketirancev je kot naslednje področje, ki bi ga EU morala ohraniti, navedlo okolje, ki
je bilo najpogosteje navedeno na Švedskem, Nizozemskem in Danskem.
V povprečju je v EU 27% anketirancev navedlo varnost v smislu zdravstvenih standardov.
Skoraj ena petina anketirancev navaja skupne evropske vrednote (19%) ter nacionalno
in kulturno identiteto (18%). Zadnji na seznamu odgovorov, ki so jih izbrali anketiranci,
so pravice potrošnikov na enotnem trgu (16 %) ter varnost in zasebnost na spletu (13%).
Če se osredotočimo na nacionalni vidik, so skupne evropske vrednote najpogosteje
navedene v Nemčiji in Avstriji: v slednji so navedene v enakem obsegu kot nacionalna
in kulturna identiteta. Ta odgovor bil najmanj pogosto naveden na Portugalskem, kjer
se je zanj odločila ena desetina anketirancev. Ti rezultati bodo dodatno obravnavani v
nadaljevanju.
Socialno-demografski profili anketirancev
Pri podrobnejši analizi rezultati kažejo, prvič, da socialno-ekonomski položaj anketirancev
vpliva na njihove odgovore tako glede groženj kot tudi pozitivnih rezultatov, ki naj bi
jih EU zaščitila. Očitno je, da so tisti, ki so preživeli obdobje ekonomske ranljivosti, bolj
nagnjeni k temu, da navedejo ekonomske teme. Kljub temu pa zlasti skupine starejših
prebivalcev navajajo tudi terorizem.
Drugič, zdi se, da na odgovore anketirancev vpliva tudi njihov odnos do EU. Terorizem
in ekonomske teme (kot so pravice delavcev in pokojnine), ki jih navaja zelo veliko
Evropejcev, so pogosto navajali anketiranci, ki so izrazili manjše zanimanje za politiko in
splošno nezainteresiranost za EU, članstvo v EU, koristi članstva in podobo EU. Zato so ti
odgovori pogostejši med državljani, ki se čutijo odmaknjene od volitev in ki v večji meri
menijo, da njihov glas v EU ne šteje.
Na drugi strani pa državljani, ki so na splošno bolj naklonjeni EU, takoj za terorizmom
in ekonomskimi temami navajajo vprašanja, ki so povezana z okoljem (ali grožnjo
podnebnih sprememb) in zaščito svoboščin v EU. Omeniti je treba, da je življenjski
standard teh anketirancev nekoliko višji in da imajo več zaupanja v prihodnost.
Naklonjeni so članstvu v EU in menijo, da ima njihova država od tega koristi. Poleg tega se
zanimajo za politiko in menijo, da je glasovanje pomembno.
Enak vzorec zanimanja za evropske zadeve je razviden tudi pri navajanju groženj, kot
je politični ekstremizem. V manjši meri so verski radikalizem, organizirani kriminal in
oborožene spopade v svojih odgovorih navajali predvsem državljani, ki se zanimajo za
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI?40
politiko in imajo pozitiven odnos do EU. V to kategorijo sodi tudi svoboda gibanja, zlasti
med mladimi, rojenimi po letu 1980. Navedene vzorce je treba razumeti kot znake, pri
čemer bi bilo dobro te podatke dodatno analizirati. To nikakor ni absoluten opis posebne
socialno-demografske skupine.
Evropska in nacionalna identiteta: skupni temelj
Na podlagi navedenega sta natančneje obravnavani dve temi, povezani z vrednotami:
skupne evropske vrednote na eni strani ter nacionalna in kulturna identiteta na drugi.
Približno enako število anketirancev je ti dve vrednoti navedlo kot vrednoti, ki jih cenijo
in si želijo, da se zaščitijo, tj. 19% oziroma 18%. Zanimivo je, da ju navajajo anketiranci, ki
imajo nek skupen temelj: vsi se zanimajo za politiko na splošno in za prihodnje evropske
volitve leta 2019. Vendar pa nacionalno in kulturno identiteto na splošno pogosteje
navajajo anketiranci, ki imajo bolj negativno mnenje o EU. Analiza njihovega splošnega
profila na ravni EU dejansko kaže, da je njihovo dojemanje EU precej negativno, saj
menijo, da je članstvo njihove države v EU nekaj slabega in da država od tega nima
nobenih koristi. Anketiranci, ki v svojih odgovorih največkrat navajajo nacionalno in
kulturno identiteto, imajo običajno slabo mnenje tako o EU kot o EP in želijo, da bi slednji
v prihodnosti imel manj pomembno vlogo.
Če si to ogledamo z nacionalnega vidika, vidimo, da so v Nemčiji in na Švedskem precej
številčnejši anketiranci, ki so navedli skupne evropske vrednote, od anketirancev, ki
so navedli kulturno in nacionalno identiteto, medtem ko je v Estoniji in Združenem
kraljestvu precej več tistih, ki so navedli kulturno in nacionalno identiteto, od tistih, ki so
navedli skupne evropske vrednote. To v manjši meri velja tudi za Grčijo, Irsko, Hrvaško
in Malto. Na drugi strani se anketirancem obe temi zdita enako pomembni v Avstriji, na
Finskem, Češkem, Nizozemskem, Danskem, v Bolgariji in Litvi.
Pri razpravi o ideji nacionalne in kulturne identitete ter evropskih vrednot se je treba
sklicevati na pomemben rezultat zadnjega standardnega Eurobarometra 8718 iz maja
2017: Pri odgovoru na to tradicionalno vprašanje Eurobarometra o evropskem državljan-
stvu je 68% vseh anketirancev navedlo, da se čutijo državljane EU. To je najvišja raven, ki jo
je doslej pokazal ta kazalnik.
18 Standardni Eurobarometer Evropske komisije 87, pomlad 2017, http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/STANDARD/surveyKy/2142.
PARLAMETER 2017: KAJ ZAŠČITITI? 41
Poudarek na digitalni Evropi
Med grožnjami in rezultati EU, ki jih je treba zaščititi, se več tem nanaša na digitalizacijo v
povezani Evropi. Čeprav to niso najpogosteje predlagane teme, pa je mogoče vsakič, ko
so navedene, ugotoviti pozitivno povezavo med odgovori o zaznanih grožnjah „kibernet-
skih napadov“ in „grožnjah zasebnosti podatkov“. Obenem so močno povezane z „varnostjo
in zasebnostjo na spletu“ kot prednostnim področjem, ki ga mora EU zaščititi za svoje
državljane. Z nacionalnega vidika največja zaskrbljenost glede kibernetskih napadov in
groženj zasebnosti podatkov prihaja z Nizozemske (19% oziroma 21%). Kar zadeva rezu-
ltate, ki jih je treba ohraniti, enako velja tudi za zaščito varnosti in zasebnosti na spletu,
ki je bila največkrat navedena na Nizozemskem (29%). Opozoriti je treba, da anketiranci
na Nizozemskem veljajo za najbolj povezane Evropejce: 93% jih navaja, da uporabljajo
internet vsak dan, medtem ko je povprečje v EU 71%. Presenetljivo pa je, da se nizozemski
anketiranci najmanj zanimajo za evropsko zaščito pravic potrošnikov na enotnem trgu
(9%, enak delež je bil zabeležen tudi na Finskem).
Poudarek na kibernetski varnosti
Raziskava Evropske komisije iz junija 2017 o odnosu Evropejcev do kibernetske varnosti19
je pokazala, da 51% anketirancev dejansko meni, da niso dobro obveščeni o nevarnostih
kibernetskega kriminala, 46% pa jih meni, da so o tem obveščeni. 56% anketirancev meni,
da je kibernetski kriminal zelo pomemben izziv za notranjo varnost EU. Ta zaskrbljenost
bi se lahko v naslednjih letih povečala, saj ta raziskava kaže, da se raba interneta v celotni
EU še naprej povečuje ne glede na način dostopa (od doma, prek mobilne naprave, na
delovnem mestu ali v šoli/univerzi).
19 Posebni Eurobarometer Evropske komisije 464a: Odnos Evropejcev do kibernetske varnosti, junij 2017, http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/SPECIAL/surveyKy/2171.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 42
? EP sprejema odločitve o evropski zakonodaji, ki neposredno vpliva na življenje vsakega državljana.Čemu od naslednjega bi Evropski parlament po vašem mnenju moral dati prednost?
Vir: Parlameter 2017, QA8.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 43
POGLAVJE III: POZIV K UKREPANJU NA PODLAGI JASNIH VREDNOT
V tretjem in zadnjem poglavju Parlametra 2017 so obravnavane politične
prednostne naloge državljanov. Državljani so podlagi ocene groženj, pred
katerimi naj bi jih Evropska unija zaščitila, podali svoje mnenje o prednostnih
področjih, na katerih bi bilo potrebno okrepljeno ukrepanje Evropskega
parlamenta.
V skladu s prej opredeljenimi grožnjami Evropejci v glavnem in enakomerno podpirajo
večje ukrepanje v boju proti revščini in socialni izključenosti ter proti terorizmu. Obe
področji sta na ravni EU prejeli 41-odstotno podporo.
Boj proti brezposelnosti mladih je bila tretja v povprečju najpogosteje omenjena tema
(31% navedb). Te tri najpomembnejše teme tudi na splošno kažejo, kaj je tisto, kar skrbi
evropske državljane: želijo si, da bi živeli v okolju, ki jim zagotavlja priložnosti in jih ščiti
pred terorističnimi grožnjami.
Nadalje 22% anketirancev želi, da bi Parlament sprejel zakonodajo o iskanju skupnega
evropskega odgovora na vprašanje migracij. Rezultati poleg tega kažejo, da približno ena
petina anketirancev podpira omogočanje novih načinov za krepitev gospodarstva in rasti
(21%) ter boj proti podnebnim spremembam z domiselnimi rešitvami (19%).
Te teme tvorijo celotno sliko in pripovedujejo evropsko zgodbo, če jih beremo ob
upoštevanju posameznih nacionalnih okoliščin. V tem okviru so politike, ki veljajo
za prednostne v vsaki državi članici, v veliki meri odvisne od tega, v kolikšni meri so
pomembne za državljane.
Videli bomo, da so včasih drugačne od tega, kar bi morda pričakovali. Boj proti terorizmu
bi na primer lahko ponazarjal naslednje: medtem ko je največ anketirancev na Češkem
(55%), v Italiji in na Malti (48% v obeh državah) navedlo terorizem, pa te države v
zadnjih letih niso bile žrtve terorističnih napadov. Na drugi strani rezultati kažejo, da so
anketiranci iz Slovenije (28%), Latvije (28%), Litve (25%) in Grčije (21%) med tistimi, pri
katerih je najmanjša verjetnost, da bodo to vprašanje uvrstili med eno od prednostnih
nalog Evropskega parlamenta.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 44
Boj proti terorizmu je prednostna naloga za ...
To temo v povprečju pogosteje navajajo ženske (43%), osebe, stare 55 let in več (45%),
gospodinje in gospodinjci (50%) ter upokojenci (45%). Te socialno-demografske skupine
so tudi tiste, ki pogosteje navajajo „terorizem“ kot glavno grožnjo, s katero bi se morala
spopasti EU.
Povezava med terorizmom, ki velja za grožnjo, ter zahtevo, da naj bo boj proti terorizmu
prednostna naloga Evropskega parlamenta, je jasna. Kot je navedeno zgoraj, terorizem
velja za največjo grožnjo v Evropi (58%), vendar pa se dojemanje terorizma kot grožnje
močno razlikuje po državah članicah. Temu primerno je boj proti terorizmu najbolj
zaželena prednostna naloga za Evropski parlament (41%) skupaj z bojem proti revščini in
socialni izključenosti (41%).
Države, v katerih je prisotna največja zaskrbljenost glede terorizma, so Češka (69%), Italija
(65%), Združeno kraljestvo (65%), Francija (63%) in Malta (63%). Anketiranci iz štirih od
navedenih držav so izrazili tudi željo, da bi Evropski parlament to vprašanje obravnaval
kot pomembno prednostno nalogo (Češka 55%, Italija 48%, Malta 48% in Francija 45%).
? „Terorizem kot grožnja“ in „terorizem kot prednostna naloga Evropskega parlamenta“
Vir: Parlameter 2017, QA8 in QA13.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 45
Boj proti revščini in socialni izključenosti
Boj proti revščini in socialni izključenosti je edina tema, pri kateri je bilo zabeleženih več
kot 50% navedb v različnih državah članicah, na primer na Portugalskem (67%), v Litvi
(58%), Grčiji (57%), Latviji (55%), na Cipru in v Sloveniji (51% v obeh državah) ter v Španiji
(50%). Nasprotno so anketiranci v Italiji (31%) ter na Češkem in Danskem (30% v obeh
državah) to temo navedli najmanj pogosto.
Reševanje problema revščine je ključno vprašanje za ...
Ni presenetljivo, da so boj proti revščini kot prednostno nalogo navedle predvsem
socialno najranljivejše kategorije: ženske (43%), gospodinje in gospodinjci (46%) in
brezposelni (43%). To temo nekoliko manj pogosto navajajo moški (38%), menedžerji
(36%) in samozaposleni (33 %).
?Stopnje odgovorov glede „boja proti revščini in socialni izključenosti“ po državah
Vir: Parlameter 2017, QA8.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 46
Boj proti brezposelnosti mladih
V Grčiji 67% anketirancev poziva, da naj boj proti brezposelnosti mladih postane glavna
prednostna naloga Evropskega parlamenta. Temu sledijo Ciper (61%), Portugalska ( 55%)
ter Hrvaška in Slovenija (51% v obeh državah). Na drugi strani lestvice so Danska z 9%,
Nizozemska z 8% in na koncu še Švedska s 7% anketirancev, ki navajajo brezposelnost
kot glavno prednostno nalogo. Razliko v rezultatih med severom in jugom bi bilo delno
mogoče pojasniti z razliko v nacionalnih gospodarstvih.
Enako zanimivo si je ogledati dejanske stopnje brezposelnosti mladih v povezavi z ravnjo
pomembnosti, ki se pripisuje tej temi po posameznih državah. Podatki, ki so prikazani na
naslednjem diagramu, kažejo močno pozitivno povezavo. Prva skupina držav, vključno
s Češko, Dansko, Estonijo, Nemčijo, Malto, Nizozemsko in Združenim kraljestvom,
ima nizko stopnjo brezposelnosti mladih. Anketirancem iz teh držav se zdi boj proti
? Stopnje odgovorov glede „boja proti brezposelnosti mladih“ po državah
Vir: Parlameter 2017, QA8 in QA13.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 47
temu pojavu manj pomemben. Nasprotno pa anketiranci iz Hrvaške, Cipra, Francije,
Grčije, Italije, Portugalske in Španije, tj. držav, v katerih stopnja brezposelnosti mladih
presega povprečje EU, v enakomerni meri nad povprečjem EU zahtevajo, da se boj proti
brezposelnosti uvrsti med prednostne naloge. Na koncu si velja ogledati Slovenijo, Litvo
in Latvijo: čeprav te države beležijo razmeroma nizke stopnje brezposelnosti mladih, so
državljani precej bolj zainteresirani za to, da bi to vprašanje postalo prednostna naloga
Evropskega parlamenta.
Boj proti podnebnim spremembam z domiselnimi rešitvami
Boj proti podnebnim spremembam z domiselnimi rešitvami je izziv, ki je najpogosteje
naveden na Švedskem (50%), Nizozemskem (42%) in Danskem (41%). Vlade, podjetja
in javnost v teh državah se zavedajo, da je varstvo okolja združljivo s poslovanjem in
delovnimi mesti. Evropski parlament je prepričan, da okoljska politika, ki temelji na
tržnem gospodarstvu, lahko postane gonilo rasti in zaposlovanja v vseh gospodarskih
panogah. Kljub velikemu napredku po vsej Evropi na področju zelene tehnologije in
?„Boj proti brezposelnosti mladih“ navedena kot prednostna naloga in stopnje brezposelnosti mladih po državah
Vir: Parlameter 2017, QA8 inEurostat, podatki pridobljeni 12. oktobra 2017.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 48
delovnih mest v zadnjih letih pa med državami članicami še vedno obstajajo velike
razlike.
Boj proti podnebnim spremembam ali spodbujanje gospodarstva: protislovje?
Zanimivo je, da večina držav daje večjo prednost bodisi boju proti podnebnim
spremembam bodisi spodbujanju gospodarstva in ne obema hkrati. Pri obeh se namreč
kaže velika negativna povezava. Spodbujanje gospodarstva je navedeno kot zelo
pomembna prednostna naloga v Litvi (46%), Grčiji (36%) in Španiji (34%), medtem ko
je boj proti podnebnim spremembam manj pomembna prednostna naloga (Litva 6%,
Grčija 11%, Španija 14%).
Zdi se, da na to povezavo vplivajo predvsem gospodarske razmere v državah članicah.
Gospodarska rast je navedena kot pomembna prednostna naloga predvsem v državah
članicah z nižjim BDP na prebivalca. Nasprotno pa boj proti podnebnim spremembam
velja za pomembnejšo prednostno nalogo v bogatejših državah.
? Stopnje odgovorov glede „boja proti podnebnim spremembam“ in „spodbujanja gospodarstva in rasti)“ Vir: Parlameter 2017, QA8.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 49
Vir: Parlameter 2017, QA8 inEurostat, podatki pridobljeni 12. oktobra 2017.
?Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca in prednostna naloga „boja proti podnebnim spremembam“ po državah
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 50
Odločna zaveza evropskim vrednotam
Politične prednostne naloge so pri Evropejcih povezane z glavnimi vrednotami. Za
katere vrednote si Evropejci želijo, da bi jih Evropski parlament zanje zaščitil? Kot v vseh
raziskavah Eurobarometra od leta 2007 je „varstvo človekovih pravic“ (56%, –1 od leta 2016)
po mnenju Evropejcev glavna vrednota, ki jo je treba ohranjati in zaščititi.
Varstvo človekovih pravic velja za vrednoto, katere zaščito prednostno zahtevajo vse
socialno-demografske kategorije brez izjeme, predvsem pa ženske (57%), osebe, stare
25–34 let (61%), menedžerji (61%), pisarniški delavci in študenti (58% pri obeh).
Na drugem mestu je svoboda govora z nespremenjenim 34-odstotnim deležem. To
vrednoto pogosteje navajajo moški (37%), osebe, stare 15–24 let (40%), študenti (38%),
fizični delavci (37%), menedžerji in brezposelni (36% pri obeh).
? Katere od naslednjih vrednot bi moral Evropski parlament po vašem mnenju prednostno zaščititi? (Skupaj največ trije odgovori)
Vir: Parlameter 2017, QA9.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 51
?Katere od naslednjih vrednot bi moral Evropski parlament po vašem mnenju prednostno zaščititi? (Skupaj največ trije odgovori)
Vir: Parlameter 2017, QA9.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 52
Enakost spolov velja za prednostno nalogo za 32% (–1 odstotna točka) anketirancev,
medtem ko 28% evropskih državljanov (–2. odstotni točki) navaja solidarnost med
državami članicami EU.
Sledijo solidarnost med EU in revnimi državami sveta (20%, –3), dialog med kulturami in
verstvi (20%, –3), varstvo manjšin (19%, +1) in odprava smrtne kazni po svetu (10%, –2).
Opozoriti je treba, da se je delež navedb „solidarnosti med državami članicami EU“ od
oktobra 2007 zmanjšal za osem odstotnih točk. To temo navaja polovica anketirancev v
Grčiji (52%) ter 46 % anketirancev v Bolgariji, 37% na Cipru in v Sloveniji ter 36% v Nemčiji.
Za primerjavo, ta delež je znašal 22% v Španiji, 20% na Švedskem, 19% na Malti in 13% v
Združenem kraljestvu.
Velike razlike med državami članicami pri tej vrednoti ter splošno zmanjšanje deleža
navedb, pri katerih je ta vrednota navedena kot prednostna vrednota, bi bilo mogoče
pojasniti s tem, kako evropski državljani dojemajo solidarnost med državami članicami EU,
ki je neločljivo povezana z ustreznimi nacionalnimi okoliščinami, ki so jim izpostavljeni.
Obenem bi se lahko nekoliko razlikovala zaradi različnih nacionalnih programov politike.
V smislu socialno-demografskega profila solidarnost med državami članicami pogosteje
navajajo moški (31%), osebe, stare 55 let ali več (30%), samozaposlene osebe, pisarniško
osebje in menedžerji (33% pri vseh). To velja tudi za ljudi, ki imajo pozitivno mnenje o EU
(35%) in tiste, ki si želijo, da bi Evropski parlament imel pomembnejšo vlogo (33 %).
Nenazadnje bi bilo treba opozoriti, da so vse vrednote, razen „varstva manjšin“, prejele
nekoliko nižji odstotek navedb, vendar to ni vplivalo na hierarhijo vrednot.
PARLAMETAR 2017.: PRIORITETI I VRIJEDNOSTI 53
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE54
TEHNIČNE SPECIFIKACIJE
Zajeti instrumenti: EU-28
število prebivalcev: 27 881 Evropejcev, starih 15 let in več
Metodologija: osebno anketiranje
Obdobje zbiranja podatkov: od 23. septembra do 2. oktobra 2017, raziskavo izvedlo
podjetje Kantar Public
Opomba
Rezultati ankete so le približne ocene, njihova natančnost pa je odvisna od velikosti
vzorca in izmerjenih deležev.
Pri vzorcu približno 1 000 anketirancev (običajna velikost vzorca na ravni posamezne
države članice) bi se dejanski deleži gibali v naslednjih intervalih zaupanja:
Izmerjeni deleži
10% ali 90% 20% ali 80% 30% ali 70% 40% ali 60% 50%
Dovoljeno odstopanje
+/- 1,9 točke +/- 2,5 točke +/- 2,7 točke +/- 3,0 točke +/- 3,1 točke
Raziskavo Eurobarometra Evropskega Parlamenta (EP/EB 88.1) je podjetje Kantar Public
izvajalo v vseh 28 državah članicah Evropske unije od 23. septembra do 2. oktobra 2017.
Parlameter 2017 spremlja mnenja evropskih državljanov o članstvu v EU in njegovih
koristih, o njihovem odnosu do Evropskega parlamenta, njegovih prednostnih nalog,
dejavnosti in poslanstva. Pojasnjuje tudi vlogo EU pri obravnavanju pomembnih groženj
in varovanju glavnih dosežkov, ki jih državljani cenijo.
To je publikacija
Oddelka za spremljanje javnega mnenja,
Generalni direktorat za komuniciranje,
Evropski parlament
PE 608.741
ISBN: 978-92-846-1928-3
ISSN: 2529-7171
DOI: 10.2861/595037
QA-CE-17-001-SL-N
Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno avtorji,
mnenja, izražena v njem, pa ne predstavljajo nujno
uradnega stališča Evropskega parlamenta.
Namenjen je predvsem poslancem in zaposlenim v Evropskem parlamentu za njihovo
parlamentarno delo.
© Evropska unija, 2017
PARLAMETER 2017: VEČ BESEDE
