Osnovni viri in literatura

8/16/2019 Osnovni viri in literatura

http://slidepdf.com/reader/full/osnovni-viri-in-literatura 1/55

HIDROGEOGRAFIJA

Osnovni viri podatkov in literatura

vaja 1



Osnovni viri in literatura

Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana,

Filozofska fakulteta.

Brilly, M., Šraj, M., 2005. Osnove hidrologije.

Ljubljana, FGG.

Kolbezen, M., Pristov J., 1998. Površinski vodotoki invodna bilanca Slovenije. Ljubljana, HMZ RS, MOP RS.

(dostopno tudi na: www.arso.si)

Bat, M., 2008. Vodna bilanca Slovenije 1971 –2000.

Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO.(dostopno tudi na: www.arso.si)

Lah, A., 1998. Voda-vodovje. Zbirka usklajeno in

sonaravno, 2. Ljubljana, Svet za varstvo okolja RS.

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/



Hrvatin, M., 1998. Pretočni režimi v Sloveniji. Geografski

zbornik, 38. Ljubljana, ZRC SAZU.(dostopno tudi na: http://giam.zrc-sazu.si/GZ.htm)

Frantar, P., Hrvatin, M., 2005. Pretočni režimi v Slovenijimed letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik, 77-2.

Ljubljana, ZGS.(dostopno tudi na: http://www.zrc-sazu.si/Zgds/GV.htm)

Dular, M. idr, 1997. Izrazje s področja voda. Ljubljana,

Slovensko društvo za zaščito voda.

Vodno bogastvo Slovenije. 2003. Uhan, J. in M. Bat

(ured.). Ljubljana, Agencija RS za okolje.

(dostopno tudi na: www.arso.si)

http://giam.zrc-sazu.si/GZ.htm

http://www.zrc-sazu.si/Zgds/GV.htm

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/









Hidrološki letopisi Slovenije. 1990 - ...

Ljubljana, HMZ RS (ARSO).(dostopno tudi na: www.arso.si)

Hidrološki godišnjak Jugoslavije. 1941-1986.

Beograd, Savezni hidrometeorološki zavod.

Vodnogospodarske osnove. 1978. Ljubljana, Zveza

vodnih skupnosti in VGP Maribor.

(dostopno tudi na:http://www.evon.si/vodnaknjigacontent.aspx)

http://www.arso.si/

http://www.evon.si/vodnaknjigacontent.aspx

http://www.evon.si/vodnaknjigacontent.aspx

http://www.arso.si/



Ministrstvo za okolje in prostor

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

www.arso.si

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/



www.arso.si

Organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor.

Nacionalne službe za meteorologijo, hidrologijo in seizmologijo.

Skrb za okoljsko (in s tem tudi vodno) zakonodajo in upravne

postopke.

Spremljanje, analiziranje in napovedovanje naravnih pojavov in

procesov v okolju (poplave, plimovanje morja, onesnaženost voda, …).

Zagotavljanje javnih okoljskih podatkov – razpolaga z merilno

mrežo različnih postaj in laboratoriji.

Izdelava obdobnih poročil (mesečna, letna, priložnostna…)

večinoma dostopna na www.arso.si

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/

http://www.arso.si/



Hidrološki godišnjak Jugoslavije

Izhajal od leta 1919 (v naši knjižnici od leta 1941 do leta 1986).

Od leta 1975 v treh zvezkih:

- površinske vode (70 postaj v

Sloveniji, 604 v SFRJ);

- podzemne vode;- kvaliteta voda: reke, morje,

podzemne vode

(22 mest vzorčenja v Sloveniji).



Hidrološki letopis Slovenije

Izhaja od leta 1990, izdaja Agencija RS za okolje (bivšiHidrometeorološki zavod RS), oddelek za hidrologijopodatki za leto 2010);

površinske vode – 176 VP,

podzemne vode – 139 VP

postaj na območjih podtalnic,

izviri – 15 merilnih mest na izvirih,

morje – mareografska postaja v KP,

+ primerjava letnih vrednosti

z dolgoletnimi.



1. Površinske vode

Sistem opazovanja in meritev temelji na klasični mreži merilnihpostaj.

Na razvoj mreže so vplivali predvsem: varstvo naselij pred

poplavami, uporaba vode v energetske, tehnološke,vodooskrbne namene ter v zadnjem času varovanje okolje.

Prve postaje začele delovati že 1850 in nekatere še danesdelujejo – Litija (Sava), Celje (Savinja), Vrhnika (Ljubljanica),

Planina (Unica), Gornja Radgona (Mura).

Največ postaj je delovalo v 60-ih in 70-ih letih (tedaj opravljene

najnujnejše hidrološke raziskave) – kasneje veliko postaj

ukinjenih.



Opremljenost vodomernih postaj skozi čas



Mreža vodomernih postaj

Leta 2010 je delovalo 176 vodomernih postaj

≈ 1 postaja na 115 km2.

Po priporočilih WMO (1 na 100–250 km2).

Poleg rečnih postaj še: - dve postaji na jezerih (Bohinjsko in Blejsko) ter

- ena na morju (Koper)

+ mareografska boja v Piranu.



Ali je nameščanje postaj enakomerno?



Seznam vodomernih postaj urejen po …

… povodj ih (črnomorsko in jadransko) in

porečjih večjih rek, od izvira proti izlivu

porečje Mure

porečje Drave

porečje Save (in večjih pritokov) porečje Ljubljanice

porečje Savinje porečje Krke

porečje Soče

jadransko povodje (brez porečja Soče)



Številka – tekoča številka vodomerne postaje

z leti se lahko spreminja, če se kakšna postajaukine ali na novo vzpostavi.



Šifra – unikatna šifra vsake vodomerne postaje, ki se nespreminja.



Postaja – ime kraja, kjer deluje vodomerne postaja.

V kolikor se je (mikro)lokacija postaje spremenila, je

dodana rimska številka (I, II, III, …).



Lokacija stare postaje na Sevnični (Orešje)



Tip postaje – V – vodomer, L – limnigraf,

A – avtomatska merilna postaja,

P – podatkovni zapisovalnik.



Stacionaža – oddaljenost profila vodomerne postaje od

izliva vodotoka v večji vodotok ali morje (lahkotudi oddaljenost od državne meje ali izbranegaponora).



F – površina porečja gorvodno od profila vodomernepostaje = površina vodozbirnega zaledja.



Kota “0” – nadmorska višina kote “nulte” točke

(v metrih, nad gladino Jadranskega morja).



Začetek opazovanja – leto v katerem se je na vodomerni

postaji začelo opazovati (vsaj višine vodnegladine), ne glede na morebitna kasnejšaprekinjanja opazovanja.



Stran – stran na kateri so za vodomerno postajo

navedeni podatki o vodostajih (H), pretokih (Q),

temperaturi (T) ter o vsebnosti suspendiranega

materiala (SM).



Mesečni in letni srednji vodostaji s konicami (Hs, Hnk, Hvk,Hnp, Hvp, nHnk, vHvk, nHnp, vHvp),

dnevni vodostaji za tekoče leto z nivogramom.

Podatki za površinske vode, ki jih najdete v letopisu

VODOSTAJI (H) [cm]

PRETOKI (Q) [m3 /s]

Mesečni in srednji letni pretoki s konicami (Qs, Qnk, Qvk,Qnp, Qvp, nQnk, vQvk, nQnp, vQvp);

dnevni pretoki s hidrogramom in krivuljo trajanja za

tekoče leto.



Podatki za površinske vode - VODOSTAJI

srednji vodostaji za posamezne mesece in leto (Hs)

nizki vodostaji za posamezne mesece in leto (Hnk/Hnp)

visoki vodostaji za posamezne mesece in leto (Hvk/Hvp)

meseci



Podatki za površinske vode - VODOSTAJI



Podatki za površinske vode - PRETOKI







Postaje z zveznim merjenjem (125 postaj – leta 2006)



Postaje z zveznim merjenjem (125 postaj – leta 2006)

- limnigraf (99), podatkovni zapisovalnik (datalogger) (26)- bolj natančne in zanesljive, - mesečni in dnevni vodostaji določeni na osnovineprekinjenih zveznih meritev,

- beležijo tudi konice, dnevna in ostala povprečja pa se

izračunavajo, - poleg Hs/Qs, Hnp/Qnp in Hvp/Qvp lahko določimo še:

Hnk/Qnk – absolutno najnižji vodostaj / najmanjši pretok v letu (mesecu) (n) – najnižji / najmanjši (k ) – konica

Hvk/Qvk – absolutno najvišji vodostaj / največji pretok v letu (mesecu) (v ) – najvišji / največji (k ) – konica



Primer limnigrafske vodomerne postaje

Savinja (Nazarje), 1990



Kadar govorimo o obdobnih pretokih …

… mislimo na pretoke, ki se nanašajo na več letno obdobje

(navadno na obdobje 30 let).

Tedaj uporabimo kratice:

sHs/sQs – srednji vodostaj/pretok v obdobju

nHnk – najnižji nizek vodostaj v obdobju (konica), nQnk – najmanjši mali pretok v obdobju (konica),

nHnp – najnižji nizek vodostaj v obdobju (dnevno povprečje), nQnp – najmanjši mali pretok v obdobju (dnevno povprečje),

vHvk – najvišji visok vodostaj v obdobju (konica), vQvk – največji velik pretok v obdobju (konica),

vHvp – najvišji visok vodostaj v obdobju (dnevno povprečje), vQvp – največji velik pretok v obdobju (dnevno povprečje).



nivogram



hidrogram in krivulja trajanja

Qi (Q0, Q3, Q6, Q9, Q12)

– pretok [m3/s], ki je

zagotovljen i mesecev





Dnevne vsebnosti suspendiranega materiala c [g/m3]

V monitoring je bilo leta 2010 vključenih 11 merilnih mest: GornjaRadgona (Mura), Hrastnik (Sava), Veliko Širje (Savinja), Kobarid(Soča), Miren (Vipava), Suha (Sora) …

Večina materiala se transportira ob

visokih vodah, zato je potrebno

pogosto vzorčenje v času visokih

valov.

Vsebnost se določa laboratorijsko

s filtriranjem in tehtanjem.



Dnevne količine transportiranega suspendiranegamaterial S [kg/s]

Izračunane so iz dnevnih vsebnosti suspendiranega materiala c [g/m3] in srednjih dnevnih pretokov Q [m3/s].

Na diagramih so poleg vrednosti srednjega dnevnega transporta

prikazane tudi kumulativne dnevne vrednosti.



Dnevne (in mesečne) vsebnostisuspendiranega materiala zdiagramom

c [g/m3]

N j išj b t



Najvišja vsebnostsuspendiranega materiala v

obdobju 1977 – 2007 … ?

…izmerjena 14. 4. 1994 na

Savinji (Veliko Širje) = 9574 g/m3.

Sledijo:

Sora (Suha) = 8120 g/m3,

Soča (Kobarid) = 8112 g/m3,Sava (Hrastnik) = 6405 g/m3,

Dravinja (Videm) = 5518 g/m3,

Bača (Bača pri M.) = 5125 g m3,

Pesnica (Zamušani) = 4780 g/m3,

Idrijca (Hotešk) = 3743 g/m3,

…

V povprečju se približno 70 %materiala premesti v nekaj

visokovodnih situacijah.

VP Kobarid (Soča), 25. 12. 2009



Dnevne (in mesečne) količinetransportiranega suspendiranega

materiala z diagramom:

S [kg/s] = c [g/m3] x Q [m3 /s] / 103

sumarna linija transporta v 103 t



2. Podzemne vode

Seznam vodomernih postaj urejen po vodonosnikih, ki si

sledijo od SV proti JZ

območjih podtalnice

Apaško polje, Prekmursko polje, Mursko polje, Vrbanski plato,

Dravsko polje, Ptujsko polje,

Kranjsko polje, Vodiško polje, Sorško polje, Dolina Kamniške Bistrice, Ljubljansko Polje, Ljubljansko barje,

Krško polje, Brežiško polje, Čateško polje, Šentjernejsko polje, Območje Krakova, Dolina Bolske, Spodnja Savinjska dolina,

Dolina Hudinje – Voglajne,

Vipavsko Soška dolina.





Primer postaje za podzemno vodo



Seznam postaj za podzemne vode (139 postaj – leta 2009)

Ime postaje – iz šifre iz katastra postaj in imena kraja, kjer deluje.

Kota “0” – nadmorska višina točke od katere se meri razdaljo dogladine podz. vode => večje vrednosti pomenijo nižjo gladino vode!

Objekt – tip objekta (V – kopani vodnjak, P – piezometer).

Pogostost opazovanj – N x mesečno, ZV in ZV-P – zvezno.



Tip postaje – L (limnigraf), P (podatkovni zapisovalnik),

O (dnevno opazovanje).

Dnevni vodostaji z nivogramom (za določene vodomernepostaje).

Mesečni in letni srednji vodostaji s konicami in dnevnimi

povprečji (Hs, Hnk, Hvk, Hnp, Hvp, nHnk, vHvk, nHnp, vHvp).

Postaje za podzemne vode



3. Izv ir i

H [cm] – vodostaj (Hnk, Hs, Hvk).

T [°C] – temperatura (Tnk, Ts, Tvk).

EP [μS] – specifična električna prevodnost (EPnk, EPs, EPvk).

Q [m3

/s] – pretok (Qnk, Qs, Qvk).



4. Morje

Plimovanje je poleg valovanja najizrazitejši pojav spreminjanjagladine morja.

Je posledica:

- astronomskih (gravitacijska privlačnost medluno, soncem in zemljo) in,

- meteoroloških dejanikov (veter in zračni tlak*) ter *1 hPa ≈ 1 cm

- lastnega nihanja Jadranskega morja (do 21 ur).

V Jadranu se dnevno navadno zamenjata 2 plimi in 2 oseki.



Razlika med merjeno in izračunano krivuljo plimovanja



Podatki za mareografsko postajo v Kopru (od 1958):




Koordinati mareografske postaje,

mareografska in hidrografska kota “0”,

čas in višina visokih in nizkih voda – dnevne

vrednosti (VV, VVV, NVV, NV, VNV, NNV),

mesečne in letne srednje višine visokih in nizkihvoda ter njihove amplitude

(SVV, SNV, SVVV, SNNV, NVVV, NNNV, A),

dnevne in mesečne srednje višine gladine morja,

(SDV, SMV, SLV),

mesečne in letne skrajne višine gladine morja,

značilne vrednosti višin morja v dolgoletnem

obdobju 1961-2000.





Podatki za mareografsko postajo v Kopru (1961 2000):



Podatki za mareografsko postajo v Kopru (1961 –2000):

koliko nad povprečno gladino seže povprečna plima?

koliko pod povprečno gladino seže povprečna oseka?

povprečna amplituda med plimo in oseko? koliko nad povprečno gladino seže ekstremna plima?

koliko pod povprečno gladino seže ekstremna oseka?

amplituda med ekstremno plimo in oseko?

34 cm

33 cm

67 cm154 cm

114 cm

268 cm





Documents

Osnovni viri in literatura