OSNOVE LIKOVNEGA IZRAŽANJA

OSNOVE LIKOVNEGA

IZRAŽANJA

Predmet: Animacija z umetnostnim

izražanjem

Nives Palmić

OSNOVE LIKOVNE GOVORICE

FORMALNA IN VSEBINSKA DIMENZIJA LIKOVNEGA DELA

SIMBOLIKA LIKOV PREDMETOV IN BARV

LIKOVNE PRVINE

TOČKA

LINIJA ALI ČRTAOBLIKA

PLOSKEV

TON

BARVA

VOLUMEN

Likovne prvine ali elementi s katerimi gradimo likovno delo so kot opeke,

kot gradbeni elementi. V osnovi tako enostavni in samo po sebi umevni, se v

likovnem delu prepletajo v neskončnih različicah ter ustvarjajo bogastvo

vizualne podobe.

OBLIKOVALNA NAČELA

LIKOVNA KOMPOZICIJA

RITEM

RAZMERJE ALI PROPORC

SKLADJE ALI NESKLADJE

DOMINACIJA IN ENOTNOST

Oblikovalna načela so kategorije, ki jih v sliki opazimo in občutimo, vendar

se jih pogosto ne zavedamo. Poznavanje teh načel ustvarjalcem omogoča, da

analizirajo in razumejo svojo lastno stvaritev, ljubiteljem likovne umetnosti

pa nudi širok vpogled v skrivnosti dobrega slikarstva.

LIKOVNE SPREMENLJIVKE

Likovne spremenljivke, kot so teža, gostota in tekstura pomembno vplivajo na

vizualno podobo in sporočilnost likovnega dela. Poznavanje teh spremenljivk

nam pojasni zakaj sliko doživljamo na določen način.

TEŽA GOSTOTA

TEKSTURA

V naslednjih primerih bomo raziskali, kako se te prvine in oblikovalna načelaudejanjajo v samem likovnem delu in na kakšne načine jih likovni umetniki uporabljajo.

V sliki točka pritegne in zadrži pozornost opazovalca, osredotoča

pogled. Veliko točk aktivira prostor, deluje pulzirajoče, vibrantno.

Georges Pierre Seurat 1859 –1891 A Sunday on La Grande Jatte 1984)Van Gogh je v svojih slikah

pogosto uporabljal točko in

kratke barvne poteze s katerimi

je ustvarjal živahen, pulsirajoči

ritem. Ta ritem je neposredni

izraz njegove strastne, čustvene

narave. Imel je pronicljiv pogled

s katerim je prodiral v bistvo

svojih motivov. Ozadja njegovih

portretirancev so aktivna, polna

barv, oblik in ritmov.

Vincent van Gogh 1853 - 1890

LIKOVNA GOVORICA LIKOVNE PRVINE

LIKOVNE PRVINE TOČKA

Francoski slikar Seurat je znan po slikarski tehniki

pointilizma (point – točka). Pointilizem je ena od slikarskih

smeri postimpresionizma.

Slika Nedeljsko popoldne na La Grande Jatte je najbolj

znano pointilistično delo . Zgrajena je iz drobnih barvnih

potez, ki se v očeh gledalca sestavijo v gladke barvne

površine. Čeprav je sestavljena iz samih točk, deluje

statično in umirjeno.

LIKOVNE PRVINE LINIJA ALI ČRTA

Henri Mattisse 1869 – 1954

Veliki slikar 20.stoletja.

Matisse je mojster črte.

Z eno samo črto pove

veliko.

V svojih portretih in aktih

opisuje lepoto in

poetičnost telesa in obraza

ter izraža duševna stanja

in razpoloženja

portretiranca.

Vincent Van Gogh je bil izvrsten risar. Z izredno širokim

razponom intenzitete in karakterja črte je ponazoril značaj vsega,

kar je v naravi videl.

Piet Mondrian 1872 - 1944


V tej abstraktni sliki je

črta osnovno izrazno

sredstvo. Slikar

Mondrian je ustvarjal

slike v katerih je

namenoma uporabljal

minimalna likovna

sredstva in tri osnovne

barve.

Vincent van Gogh 1853 - 1890

LIKOVNE PRVINE TON

S pomočjo senčenja ploskve ali oblike ustvarimo iluzijo plastičnosti ali volumna in tridimenzionalnega prostora. Temu

postopku pravimo modelacija.

V risbi slikarja Redona Padli angel, svetlostni toni

nimajo samo vloge definiranja prostora in ustvarjanja

plastičnosti telesa. Globoko so povezani z avtorjevim

občutenjem motiva, izražajo psihološko stanje

upodobljenega lika ter ustvarjajo atmosfero

skrivnosti, mističnosti. V risbi lahko občutimo

zadrego, nemoč, poraz, padec, pozabljenost, izgubo.

V Matissovi risbi občutimo mehkobo in

zaobljenost telesa. Fotelj v katerem ženska

sproščeno sedi se lepo loči od ozadja. Vse to je

ustvarjeno s pahljačo različnih svetlostnih tonov,

ki v risbi ustvarijo večjo pristnost in realnost

motiva ter bogato živost detajla in celotne

kompozicije.


ČRTNA RISBA TONSKA RISBA

Michelangelo Buonarroti 1475 –1564 Italijanski renesansni slikar, kipar, arhitekt

in pesnikMattise


V črtni risbi z samo črto ustvarjamo iluzijo prostora in plastičnosti oblike, izraznost in značaj tega kar upodabljamo. V tonski

risbi z senčenjem oblike poglabljamo vtis prostora in volumna. Črtna risba lahko deluje poetično, kakor pri Mattisu, lirično,

dekorativno. Z uporabo tona v risbi ali sliki lahko ustvarimo dimenzijo hiperrealizma, dramatičnosti, mističnosti in dr.

Oba pristopa sta likovno in umetniško enakovredna.

V Picassojevem delu lahko sledimo izraziti liniji, ki orisuje gube in obrise teles. Zato tukaj govorimo o kolorirani risbi.

V Renoirjevi sliki pa nasprotno, ne vidimo risbe, oziroma črte, temveč samo prehode iz ene barvne površine v drugo. Ker tukaj

očitno igra barva dominantno vlogo, govorimo o sliki.

Picasso

Auguste Renoir impresionizem

RISBA – SLIKAV osnovi je risba tisto likovno delo, v katerem prevladuje črta, slika pa tisto likovno delo v katerem prevladuje barva.

Vendar je včasih težko ugotoviti razliko, ker v nekaterih slikah najdemo intenzivno risbo, nekatere risbe pa vsebujejo

barvo.

LIKOVNE PRVINE PLOSKEV ALI OBLIKA

Naslednji primeri so slike, v katerih je osnovno izrazno sredstvo ploskev ali oblika.

Fernand Léger 1881 – 1955

Francoski slikar, kipar in filmski ustvarjalec

Leger je ustvaril svojo obliko kubističnega

načina slikanja. Ta bazira na enostavnih

geometrijskih oblikah in telesih. V tej sliki

ustvari zanimiv ritem s prekrivanjem in

fragmentacijo.

Najbolj znana Picassojeva slika Guernica je

zgrajena v ploskovnem načinu. Ploskve in oblike

v sliki so izredno poenostavljene, kot bi bile

izrezane, celotna kompozicija pa deluje

ekspresivno in visoko emocionalno izrazno.


Pablo Picasso 1881 – 1973

PLOSKOVNO - PLASTIČNO

PLOSKOVNO PLASTIČNO


V levi sliki, ki je zgrajena v ploskovnem načinu ne zaznavamo, plastičnosti, tridimenzionalnosti oblik. Tudi barve nimajo

funkcijo realnega opisovanja upodobljenega motiva, temveč imajo neko drugo dimenzijo, v tem primeru čustveno-lirično.

Linije in oblike, ki so valujoče in mehko zaobljene prispevajo k zasanjanosti te kompozicije.

V desni sliki takoj dobimo vtis izredne plastičnosti teles in oblik, kot bi gledali kipe. Uporabljeni barvni odtenki so realni,

ustrezajo realnim barvam človeškega telesa.




PLOSKOVNO - PLASTIČNO

Katera slika je naslikana v ploskovnem,

katera pa v plastičnem slogu?

TONSKIČe je barvna struktura slike

sestavljena iz svetlostnih odtenkov

ene barve ali svetlostnih odtenkov

omejenega spektra barv.

Jean-Baptiste-Siméon Chardin 1669 -1779

KOLORISTIČENČe je v sliki veliko različnih barv

in/ali barvnih kontrastov.

Kolorističen način slikanja se

razvije šele v 20. stoletju s

pojavom impresionizma.

SVETLO - TEMNIČe v sliki prevladujejo svetlo-temni

barvni odnosi, oziroma slika bazira

na svetlo – temnem kontrastu.

Takšen način slikanja se je v svoji

dovršenosti razvil v obdobju baroka.

Emil Nolde nemški ekspresionistični slikarJohan Vermeer slikar 17.st.

Osnovni načini barvne zgradbe v sliki

LIKOVNA PRVINA BARVA


Leonardo da Vinci 1452 – 1519

Slika je zgrajena znotraj barvnega

spektra od bledo zlate do rjavega okra.

TONSKI SLIKARSKI NAČIN

Italijanski slikar

znan po

tihožitjih strogih

kompozicij, v

zadržanih

barvnih

odtenkih.

Barvna kompozicija te slike je

sestavljena iz barvnih in svetlostnih

odtenkov omejene barvne lestvice

sivih, sivomodrih, modrih in

zelenih tonov.


Edward Burne-Jones, 1833-1898 Slikar, grafik, oblikovalec

Giorgio Morandi 1890 – 1964

Barvna struktura slike je sestavljena iz svetlostnih odtenkov ene barve ali svetlostnih odtenkov omejenega spektra barv.

Na primerih slik vidimo da tonski slikarski način v sliki ustvarja kvalitete zadržanosti, umirjenosti, elegance ter ima

pridih klasike.

SVETLO – TEMNI SLIKARSKI NAČIN

Tukaj so barvne harmonije zgrajene predvsem na osnovi kontrasta med svetlimi in temnimi barvami. Kontrast svetlo

temno je eden od osnovnih barvnih kontrastov. V sliki lahko ustvari učinek dramatičnosti.

Carl Gustav Carus je bil fizik, zdravnik in filozof ter

najpomembnejši teoretik romantičnega krajinarstva.

Romantično naslikana pokrajina deluje zaradi močnega kontrasta

med temino gozda in bleščečo lunino svetlobo še bolj skrivnostno.

Bocklinove slike opisujejo kot

literarno ali mitološko simbolične in

melanholične. Vsebine so izmišljene,

vendar so upodobljene tako

neposredno in stvarno, da delujejo

surrealistično.


Arnold Bocklin, 1827-1901Carl Gustav Carus 1789 - 1869

Franz Marc je znan po motivih živali. Pripadal je skupini

fovistov, slikarski smeri, ki je slovela po močni barvitosti in

ekspresivnosti.

Marcova slika je zgrajena izključno na barvnih odnosih

čistih, nemešanih, pestrih barv. V sliki so prisotni

komplementarni kontrasti rdeče in zelene ter modre in

oranžne. Oblike so poenostavljene.

BARVNI ALI KOLORISTIČNI SLIKARSKI NAČINNa primerih slik, ki vsebujejo pestre barve in različne barvne kontraste, vidimo da le-ti v sliki ustvarijo

dimenzije energičnosti, živahne izraznosti.

Rihard Jakopič,1869 - 1943


Franz Marc 1880 –1916

Tudi naš slikar Jakopič je znan po

barvitosti in ekspresivnosti svojih

podob.


Na primeru enakega motiva lažje vidimo razlike med osnovnimi načini uporabe barve v sliki.

V sliki realističnega slikarja Courbeta so uporabljeni svetlostni odtenki omejenega spektra barv, barve so umirjene,

nepestre.

Romantična krajina bazira na intenzivnem svetlo.temnem kontrastu, ki ustvarja vtis dramatičnosti, skrivnostnosti,

magičnosti nekega prostora.

Impresionistična krajina pa nujno gradi na barvnih kontrastih, čimbolj pestrih, čistih, svežih barvah, predvsem pa

uporablja toplo-hladni barvni kontrast s katerim gradi vtis globine prostora.

REALISTIČNA KRAJINA IMPRESIONISTIČNA KRAJINAROMANTIČNA KRAJINA

Osnovni načini barvne zgradbe v sliki

Primerjava

SLIKARSKI VOLUMEN Iluzija plastičnosti teles in oblik v sliki

Beseda modelacija pomeni oblikovanje. Barvna modelacija je

prikazovanje tridimenzionalnosti prostora in teles s pomočjo

kontinuiranih prehodov svetlostnih odtenkov barve. Gojilo ga je

klasično tonsko slikarstvo.

Angelo Bronzino renesančni slikar

Beseda modulacija pomeni premeno. Načinu gradnje

prostora in volumna, v katerem topli barvni toni

prevzamejo vlogo svetlih barv, hladni barvni toni pa

vlogo temnih barv, rečemo barvna modulacija

Slikarstvo, ki uporablja barvno modulacijo označujemo

kot koloristično slikarstvo.

AndreDerain slikar 20.st.

V sliki ustvarjamo volumen s pomočjo dva osnovna načina slikanja.

To sta BARVNA MODELACIJA in BARVNA MODULACIJATa dva načina se delno prekrivata s ploskovnim in plastičnim načinom upodabljanja, vendar smo “tam” govorili predvsem o

obliki, “tukaj” pa govorimo predvsem o barvi.


BARVNA MODELACIJA

Ženski obraz je naslikan v

nežnih odtenkih barve

kože. Toni tekoče in

postopoma prehajajo drug

v drugega, oblikujejo

mehke prehode med

osvetljenimi in senčnimi

predeli in tako ustvarjajo

popolno zaobljenost

površine, izjemno

plastičnost ženskega

obraza.

BARVNA

MODULACIJA

Celotna barvna

struktura je zgrajena iz

čistih, intenzivnih

barvnih odtenkov.

Obraz portretiranca je

naslikan v zelo hladnih

in zelo toplih barvnih

tonih. Hladni toni so

postavljeni predvsem v

predele senc, topli toni

pa v osvetljene predele

obraza.

SLIKARSKI VOLUMEN Iluzija plastičnosti teles in oblik v sliki

Francisco de Zurbaran slikar 17.st.

Paul Cezanne 1839–1906


TONSKO SLIKARSTVO

KOLORISTIČNO SLIKARSTVO

Alfred Sisley 1939 – 1899

Predmete v prostoru, prostorske odnose med

posameznimi predmeti in tudi prostor

interierja ali pokrajine realno in prepričljivo

prikažemo s pomočjo prostorskih ključev.

Osnovni prostorski ključi so:

Linearna perspektiva

Zračna ali atmosferska perspektiva

Prostorski ključ prekrivanja

PROSTOR

Linearna perspektiva je način

zaznavanja in prikazovanja globine

prostora in predmetov v njem. Osnova

linearne perspektive je navidezno

stekanje vzporednih linij , ki vodijo od

gledalca v globino prostora, dokler se

ne srečajo v navidezni točki na

obzornici , ki ji pravimo bežišče.

Značilnost linearne perspektive je tudi

navidezno postopno zmanjševanje

predmetov in oblik z oddaljevanjem od

gledalca v prostor.

LINEARNA PERSPEKTIVA

Pri zračni ali atmosferski perspektivi gre za

pojemanje jakosti barvnih in svetlostnih

tonov in jakosti barvnih in svetlostnih

kontrastov, ter pojemanje jasnosti

podrobnosti z oddaljevanjem predmeta.

Albert Marquet 1875 – 1947

PROSTORSKI KLJUČ

PREKRIVANJA

Oblike, ki jih vidimo v celoti zaznavamo

kot bližje, oblike, ki jih prekrivajo druge

oblike, zaznavamo kot bolj oddaljene od

nas.

Fernand Léger slikar konstruktivizma

ZRAČNA ALI ATMOSFERSKA

PERSPEKTIVA

RAZVOJ OTROŠKE RISBE GLEDE NA ORGANIZACIJO PROSTORA

2 leti

3,4 leta

5,6 let

Prostorski

konglomerat. Otrok

stvari nariše kjerkoli,

ni organizacije

prostora.

Prve prostorske kompozicije: otrok loči

spodaj in zgoraj ter vmes. Črta v spodnjem

planu risbe pomeni tla. Razmerja niso

realna: roža, deklica in hiša so enako

veliki.V tem obdobju so razmerja bolj

simbolne narave: otrok nariše veliko tisto,

kar mu je všeč, ali to kar želi poudariti in

podobno.

Osnovnošolski otrok že upošteva nekatere

zakonitosti realnega upodabljanja prostora, kot

je zmanjševanje predmetov z oddaljenostjo od

gledalca.

Narisane osebe imajo različne izraze na obrazih,

izražajo osebnostne značilnosti, niso več shematske

ampak so individualizirane. Upodobljeno je

veliko podrobnosti.

Otrok je uporabil prostorski

ključ prekrivanja s katerim

nakaže realne prostorske

relacije med stvarmi: miza je

pred kuhinjskimi elementi,

okrog nje so stoli, mati stoji

pred štedilnikom itn. Črte na

tleh so poskus prikazovanja

talnega vzorca na način

linearne perspektive.

OSNOVNA IZRAZILA V

KIPARSTVU STA

VOLUMEN IN PROSTOR

PROSTOR

Odnos med praznim in polnim

prostorom

Igra praznega (prostor) in polnega

(masa, volumen, prostornina)

ravno tako kot volumen ustvarja

izraznost kipa.

VOLUMEN/PROSTORNINA

Slikovna primera kipov predvsem

določa volumen, masa,

upodobljene oblike in način

obdelave površine (tekstura).

Risanje s črto Risanje s ploskvamiOtrok riše različne oblike in uporablja

vedno bolj realne barve

Tonska risba, senčenje, modelacija,

upodabljanje plastičnosti predmeta

Barvni spekter se širi, uporaba svetlostnih in

barvnih odtenkov

RAZVOJ OTROŠKE RISBE GLEDE NA LIKOVNE PRVINE

OBLIKOVALNA NAČELALIKOVNA KOMPOZICIJA

Likovna kompozicija je razpored likovnih elementov znotraj slikovnega polja

ali nekega drugega likovnega medija.

Je ključen dejavnik v likovnem delu, deluje kot nevidna struktura ter

pomembno vpliva na samo vzdušje likovnega dela.

Glede na prevladujočo smer elementov v likovnem delu ločimo naslednje kompozicijske načine:

Vodoravno

Navpično

Diagonalno

Centralno

Krožno

Piramidalno ali trikotno in

Svobodno kompozicijo.

Vodoravna ali horizontalna

kompozicijaVodoravna kompozicija na splošno

ustvarja vzdušje umirjenosti, pasivnosti

Constable slikar realizma

Navpična kompozicijaVodoravna linija nakazuje gibanje v levo in desno smer, navpična

linija pa nakazuje gibanje navzgor, sili kvišku, zato tudi v samem

likovnem delu ustvarja več dinamike.

Diagonalna kompozicijaDiagonala je najbolj dinamična. Giblje se od

leve proti desni ali obratno in obenem

navzgor ali navzdol, zato nakazuje gibanje v

tridimenzionalnem prostoru.

Centralna

kompozicija

Motiv, ki je v samem

središču slikovnega polja,

najbolj pritegne gledalčev

pogled. Deluje

koncentrirano, stabilno in

močno.

Krožna kompozicija

Henri Mattisse 1869 – 1954

Johan Vermeer 1632 –1675

Edgar Degas

Vincent Van Gogh

Trikotna ali piramidalna

kompozicijaSvobodna ali prosta kompozicija

Kandinski abstraktni slikar

Izrezi

Izrezane kompozicije ali

izrezi so likovne

kompozicije, v katerih

motivi segajo čez robove

slikovnega formata.

Simetrija in nesimetrija

Simetrija ali somernost je ujemanje nasprotnih si delov

celote.

Njena prisotnost oziroma odsotnost v kompoziciji vpliva

na psihološko dojemanje likovnega dela. V naslednjih

primerih nas zanima, v kakšnem odnosu sta leva in desna

polovica risbe ali kako je motiv umeščen v slikovno polje

glede na simetrijo.

V osnovi učinkuje simetrična postavitev elementov

kompozicije umirjeno, skladno in stabilno. Nesimetrična

razporeditev ne glede na motiv pa ustvarja občutke nemira,

ekspresije, neravnotežja.

Edgar Degas slikar 20.st.

Renoir

impresionizem

Diego Rivera mehiški slikar 20.st. Gustav Courbet slikar realizma

VAJA

Iz šestih elementov sestavi vodoravno, navpično, diagonalno, centralno,

krožno, trikotno ali piramidalno, prosto in izrezano kompozicijo znotraj

osmih pravokotnikov.

Če ti ne gre, poglej na naslednjo stran, vendar prej poskusi sam, saj boš tako

bolje razumel pojem kompozicije.

VODORAVNANAVPIČNA

DIAGONALNA

KROŽNA CENTRALNA

PROSTAIZREZ

TRIKOTNA ALI

PIRAMIDALNA

RITEM

Ritem je prostorsko zaporedje likovnih elementov, ki ga lahko vidimo in občutimo v vsakem

likovnem delu, čeravno ga je težko opredeliti z besedami. V osnovi ločimo naslednje ritmične

načine:

PONAVLJANJE ALI REPETICIJA

PONAVLJANJE Z VARIACIJAMI

GRADACIJA ALI STOPNJEVANJE

OBRAT ALI INVERZIJA

RADIACIJA , ŽARČENJE ALI KROŽNI RITEM

Edward Hooper Ameriški slikar 20.st.

David Caspar

Diego Rivera mehiški slikar

Avstralsko sodobno slikarstvo

Stopnjevanje ali gradacijaObrat ali inverzija

Žarčenje ali radiacija

RAVNOTEŽJE

Pojem ravnotežja je povezan z likovnim komponiranjem. Pri komponiranju razporejamo elemente

znotraj slikovnega polja in pri tem ves čas nadzorujemo ravnotežje, kot bi polagali predmete na

tehtnico, in pri tem pazili, da ena stran ne prevaga nad drugo.

Pri likovnih elementih gre za optično težo. Nekatere barve in oblike doživljamo kot težke, na primer,

temne barve, oglate oblike, nekatere pa kot lahke, na primer svetle barve, okrogle in ovalne oblike.

LIKOVNA GOVORICA OBLIKOVALNA NAČELA

Pravokotno obliko

doživljamo kot težko,

statično, stabilno,

krožno pa kot lahkotno,

nestabilno, lebdečo.

Temne barve doživljamo kot

težke, svetle pa kot lahke.

Paul Cezanne slikar 20.st.


Da bi ugotovili, kako je slikar ustvaril ravnotežje, analiziramo sliko preko osnovnih gmot in

oblik in njihovega položaja v polju. Vidimo, da stvari niso postavljene poljubno, vendar so v

nekem občutljivem dinamičnem ravnotežju.

ENOTNOST IN DOMINANTAEnotnost v vsakem likovno-vizualnem delu pomeni, da ga zaznavamo kot celoto, ki se ji ne da ničesar odvzeti

ali dodati. Dominanta je tisto nekaj, kar v delu prevladuje, oz. dominira.

Kaj na tem portretu vizualno izstopa?

Augiste Renoir

Kaj dominira v tej podobi šopka? Andre Derain



Razmerje je odnos med različnimi dimenzijami znotraj ene oblike, oziroma vsi prostorski, oblikovni in

barvni odnosi med posameznimi elementi, kakor tudi odnos celote do detajla.

Alfred Sisley

impresionistični slikar

Van Gogh

Amedeo Modigliani

italijanski slikar 20.st


Ko se realni proporci

predmetov spremenijo,

doživljamo celotno

podobo kot fantazijsko,

čudno, neverjetno.

Nadrealistični slikar

Magritte

HARMONIJA – EKSPRESIJA

Harmonija je skladje vseh delov celote med

seboj, disharmonija pa vsebuje neskladje.

Harmonično povezujemo s prijetnim, lepim,

umirjenim, disharmonično pa predpostavlja

neprijetno, neestetsko, nekaj kar iritira.

Ekspresivnost je močna, intenzivna izraznost.

Med seboj bomo primerjali dela, ki vsebujejo več

ali manj harmonije oziroma ekspresije ali

izraznosti.

Van Gogh

Sandro Botticelli Renesančni slikarAndre Derain slikar fovizma

Camille Pissarro Slikar impresionizma

LIKOVNE SPREMENLJIVKE

Likovne spremenljivke, kot so teža, gostota in tekstura pomembno

vplivajo na vizualno podobo in sporočilnost likovnega dela.

GOSTOTA

Na obeh slikah je motiv figuralna kompozicija,

vendar so na eni sliki figure zbite skupaj, med njimi

skoraj ni praznega prostora, postavljene so v urbani

prostor , ki deluje utesnjeno. Na drugi sliki so

ženske podobe postavljene v prostor pokrajine, ki

“diha”in je v harmoničnem sožitju s človekom.

Ivana KobilcaKirchner nemški ekspresionist Pier Puvy de Schavanne

slikar simbolizma

Berthe Morisot

TEŽA

Ker temne barve doživljamo kot bolj težke, svetle pa

kot bolj lahke, se običajno temnejši del slike nahaja

v spodnjem delu slike.

Katero sliko doživljamo kot težko, katero pa kot

lahko, lahkotno?

TEKSTURA

S pojmom tekstura opisujemo vse značilnosti površine nekega

materiala ali predmeta. Teksturalne površine delujejo ritmično bogato

in živahno. Likovni umetnik uporabi teksturo v skladu s svojo

umetniško vizijo in s svojim občutenjem.

Henri Mattisse slikar 20.stVuilard postimpresuonistični slikar

Rodin kipar

VAJE

Katere likovne prvine so v tej sliki najbolj

izrazite, oziroma jih je slikar maksimalno

uporabil?

Na kakšen način so naslikane cvetlice?

Tonsko – koloristično?

Kakšno vlogo igra ozadje?

Ali bi lahko to sliko zgodovinsko umestili?

Ambrosius Bosschaert

• Katere likovne prvine so v tej

sliki najbolj izrazite, oziroma jih je

slikar maksimalno uporabil?

• Kateri barvni kontrast je

uporabljen?

• Ali bi lahko to sliko zgodovinsko

umestili?

• Katere so osnovne

likovne prvine v tej sliki?

• Kateri barvni kontrast je

uporabljen?

• Kateri prostorski ključ

vidimo?

•Kako slika nate deluje?

•Ali jo lahko asociativno

povežete z neko drugo

zvrstjo umetnosti (ples,

literatura, glasba,

arhitektura)?

Kakšna je kompozicija te

slike?

Katere likovne prvine so v tej sliki

najbolj poudarjene?

Na kakšen način je slikar ustvaril

vtis plastičnosti teles ( tonsko

slikarstvo, koloristično slikarstvo)?

Ali v sliki vidite simboliko,

simbole?

Kaj se vam zdi, da ta slika pomeni,

o čem govori?

Katere likovne prvine so prisotne v tem

skulpturalnem delu?

Kakšen je motiv, oziroma tema, abstraktna ali

konkretna?

Kako učinkuje nate?

Kaj se ti še zdi, da je pri tej skulpturi

pomembno, barva, površina kipa, masa,

ali kaj drugega?

Kakšne so oblike/forme v tej skulpturi?

Henry Spencer Moore

Opiši sliko glede na likovno kompozicijo, ki v njej prevladuje.

Ali v sliki vidiš kakšne ritmične načine? Se ti slika zdi ekspresivna, ali

umirjena, harmonična?

Paul Gauguine

Kakšna je likovna kompozicija

te slike?

Kaj še v sliki razen barvnih

kontrastov ustvarja ritem?

Claude Monet impresionistični slikar

Kakšna je likovna kompozicija

te slike?

Kateri ritmični način je v sliki

uporabljen?

Carravaggio slikar 17.st.

VEČDIMENZIONALNOST LIKOVNEGA DELA

Likovna dela se lahko berejo na različne načine:

preko zgodbe (ikonografija slike)

preko simbolike (barv, oblik in podob)

preko likovne govorice

Giotto di Bondone Vstajenje Mcdonald Wright orfizem

Giottova zgodnjerenesančna slika (leva) nam govori skozi zgodbo, simboliko barv in likov in tudi s samo likovno

govorico; desna slika, ki je nepredmetna, abstraktna, pa nam govori samo s čisto likovno govorico.

Ikonografska in simbolna analiza slike

Hans Holbein ml. , 1497 – 1543 .

Poslanika 1533

Olje na leseni plošči, 207 cm x 210

cm, National gallery London

Holbein je bil dvorni slikar kralja Henrika

VIII. Njegova slika Poslanika je eno najbolj

reprezentančnih del v zgodovini umetnosti.

Portretiranca sta naslikana v naravni

velikosti. Na levi strani je razkošno oblečen

francoski poslanec Jean de Vinteville, na

desni pa njegov škofovski prijatelj George de

Selve, ki v dolgem, preprostejšem plašču in s

togo držo predstavlja njegovo nasprotje.

Slika je portret dveh konkretnih oseb in je

obenem prispodoba razlik med posvetnim in

duhovniškim življenjem, pa tudi obratno,

prikaz prepletenosti duhovščine in laične

oblasti. Številni predmeti na polici med njima

razkrivajo široko intelektualno in duhovno

razgledanost obeh portretirancev, obenem pa

imajo tudi večplastne simbolne pomene.

Mladi škof sloni na knjigi, na katere listih je

napis, ki nam pove njegovo starost – 24 let.

Starost drugega, 29 let, je zapisana na

bodalu, ki ga ta drži v roki. Na zemeljskem

globusu je med redkimi omenjenimi mesti

izpisan poslanikov rojstni kraj. Lutnja ima

strgano struno, kar v tradicionalni likovni

ikonografiji pomeni, da slika govori tudi o

minljivosti vsega in ničevosti človeškega

znanja. Zdi se, da nam slikar govori: “Ostala

bo le slika”. Ko pogledamo sliko s skrajnega

desnega roba, se čudna razpotegnjena oblika

med dvema moškima spremeni v jasno

razpoznavno podobo človeške lobanje, ki

nam govori o minljivosti, o smrti, ki je vselej

prisotna, vendar je ne vidimo, oziroma se je

ne zavedamo.

Sea Watchers (Opazovalci morja) 1952

detajl

Edvard Hooper

1882 - 1967 Hooper se je rodil v Nyack, New Yorku, na koncu Zlate

dobe, obdobja optimizma in nacionalnega ponosa. Na začetku svoje

kariere je delal kot ilustrator, preizkusil se je v jedkanici in akvarelni

tehniki. Pozneje kot zrel umetnik je delal v tehniki oljnega slikarstva,

in po teh slikah je tudi najbolj znan. Tematika teh slik je urbano

življenje V New Yorku, mestu v katerem je živel in, ki ga je najbolj

zanimalo. Slikal je v realističnem slogu, običajne prizore hiš, ulic,

izložb in oseb. Kolikor so prizori v njegovih slikah običajni in

vsakdanji, toliko je neobičajno, čudno in skrivnostno v njih vzdušje.

Na prvi pogled prazne, puste, njegove slike razkrivajo drugi obraz

Amerike na pragu tehnološke družbe in ranljivost človeka v njej,

njegovo odtujenost od Narave, samega sebe in drugih ljudi.

VSEBINSKA ANALIZA SLIKE VAJA

Stvarna vsebina (kar vidimo)

Čustvena vsebina (kar izpričuje)

Sporočilna vsebina (kar nam z vsemi okoliščinami sporoča)

Sea Watchers (Opazovalci morja) 1952

detajl

Edvard Hooper

1882 - 1967 Hooper se je rodil v Nyack, New Yorku, na koncu Zlate

dobe, obdobja optimizma in nacionalnega ponosa. Na začetku svoje

kariere je delal kot ilustrator, preizkusil se je v jedkanici in akvarelni

tehniki. Pozneje kot zrel umetnik je delal v tehniki oljnega slikarstva,

in po teh slikah je tudi najbolj znan. Tematika teh slik je urbano

življenje V New Yorku, mestu v katerem je živel in, ki ga je najbolj

zanimalo. Slikal je v realističnem slogu, običajne prizore hiš, ulic,

izložb in oseb. Kolikor so prizori v njegovih slikah običajni in

vsakdanji, toliko je neobičajno, čudno in skrivnostno v njih vzdušje.

Na prvi pogled prazne, puste, njegove slike razkrivajo drugi obraz

Amerike na pragu tehnološke družbe in ranljivost človeka v njej,

njegovo odtujenost od Narave, samega sebe in drugih ljudi.

VSEBINSKA ANALIZA SLIKE VAJA

Stvarna vsebina (kar vidimo)

Moški in ženska sedita en ob drugemu pred najbrž počitniško hišico ob

morju.

V prvem planu vidimo perilo, ki se suši na vrvi in valovi na vetru.

Čustvena vsebina (kar izpričuje)

Moški in ženska delujeta kot da sta par; njuna telesa sta tesno blizu,

njuna drža pa toga in zamrznjena. Zdi se, da sta se zaprla vase in sta

nedostopna drug za drugega.

Sporočilna vsebina (kar nam z vsemi okoliščinami sporoča)

Plapolajoče perilo na vrvi kot da ponazarja čustvene bitke, ki se

odigravajo v notranjosti oseb, kar je v nasprotju z njihovo fizično

mirnostjo, nepremičnostjo.

Nasprotje med gibanjem in statičnostjo ( ponavadi so osebe statične,

narava pa dinamična) je bistveni kontrast v Hooperjevem delu.

Jaz in drugi, tako pogosto v Hooperjevem delu koeksistirajo en zraven

drugega, vendar se zdi da ni možno doseči kakršnokoli resnično

komunikacijo.Celotna kompozicija ustvarja vzdušje pomanjkanja ali nezmožnosti

komuniciranja.

SIMBOLIKA V LIKOVNI UMETNOSTI

Moč in sporočilnost simbolov sta globoko v človekovi podzavesti in sta rezultat zgodovinskih izkušenj, ki so zakodirane v

genetskem spominu. Zato tudi novi simboli vzbujajo različne asociacije, iz razloga katerega se ne zavedamo

Simbol ( latinsko: symbolum = znamenje) v likovni umetnosti pomeni sporočilo v obliki podatka, ki je lahko predmet (žival,

rastlina, oseba), znamenje (število, geometrijski lik) ali pojav (barva, naravni pojav).

Amorjeva puščica

Puščica je ne le kot znak, temveč tudi kot orodje ali

priprava simbol prodiranja, odpiranja.

Puščica, ki jo izstreli kakšen bog, nikoli ne zgreši cilja.

Apolonove, Dianine ali Amorjeve puščice so bile znane

po tem, da so se vedno zapičile v sredino srca.

Puščice ljubezni so nezmotljive zato, ker se ljubezen

začne s pogledom, podobnim blisku.

Toda ljubezen uporablja dve vrsti puščic – nam sporoča

Ovid – ki vedno zadenejo cilj, če so zlate, vnamejo, če

so svinčene, pa ugasijo (ljubezen).

Sandro Botticcelli renesančni slikar

Pegaz konj s krilipredstavlja ustvarjalno domišljijo

Pegaz je simbol za pesniški navdih.

Odilon Redon

Willem Claeszoom Heda,

1593/94 – 1680/83

V sedemnajstem stoletju so bila priljubljena

moralistična tihožitja – vanitas.

Vanitas pomeni ničevost.

Nekateri elementi, ki jih vidimo v tihožitju opozarjajo

na minljivost in kratkotrajnost življenja in vseh stvari,

na primer: prevrnjen kozarec, napol pojeden obrok,

mrtvaška glava,

peščene ure, glasbeni inštrumenti.

SIMBOLIKA LIKOV IN OBLIK

Trikotnik z vrhom

zgoraj simbolizira

ogenj in moški spol;

z vrhom navzdol

simbolizira vodo in

ženski spol.

Kvadrat

Kvadrat je eden štirih osnovnih

simbolov poleg središča, kroga in

križa.

Je simbol zemlje v nasprotju z

nebom.

Je statičen in stabilen lik.

Medtem, ko je lahkotno gibanje

krožno, zaokroženo, se stabilnost

povezuje z oglatimi liki.

Simbolika kvadrata in števila štiri

sta povezani. Število štiri je število

božje popolnosti, popolne

manifestacije, ustaljenega sveta.

Kvadrat izraža zemeljsko, krog pa

nebeško.

Krog je zbran sam v sebi,

nima ne začetka ne konca, je

izpolnjen in popoln, zato je

znamenje absolutnega.

V islamskem izročilu velja

krožna oblika za

najpopolnejšo med vsemi.

Po Johannesu Ittnu je kvadrat simbol za snov, težo in trdno omejenost.

Kvadratu ustreza rdeča barva, ki je barva materije. Trikotnik je simbol

mišljenja, njegovemu breztežnemu značaju pa ustreza svetlo rumena

barva. Krog vzbuja občutek sproščenega, ustaljenega gibanja. Je simbol

močnega, živahnega duha. Nenehno gibajoč se krog se sklada z modro

barvo.

Liki in likovne strukture se v zavesti

človeka vedno povezujejo s predmetnim

svetom, v katerem iščejo oporo za svoje

pomene. Oski, zašiljeni liki so resni,

grozeči, manj prijazni kot pa obli.

Liki okroglih oblik naj bi bili mehki,

dobrodušni in varovalni. Ostri liki naj bi bili

inteligentni, dinamični, nevarnejši in

polemični.

DELAVNICA SIMBOLOV

Iz naslednjih likov sestavi simbol za pojme:

LJUBEZEN RED NARAVA

primer:

Narisala sem svoj osebni simbol za

pojem ljubezen. Sestavila sem ga iz

treh likov:

Simboli za pojem red

Simboli za pojem narava

Različne osebe so narisale osebne simbole, ki jih asociirajo na naravo ali na red. Vidimo, da so si vse risbe različne, četudi so si v

nekaterih značilnostih podobne, nikdar niso identične, kar pomeni, da si vsakdo vizualno drugače predstavlja isti pojem, ali isti pojav.

Likovno izražanje je področje na katerem te razlike pridejo do izraza, zato jih je treba z veseljem sprejemati ter spodbujati samostojnost

in originalnost pri nastajanju idej in sami izvedbi.

SIMBOLNA VLOGA BARVE

Rumena barva

Rumeno povezujemo z

soncem, svetlobo in

optimizmom, tudi z

inteligenco.

Zlato rumena je simbol

božanskosti

V srednjem veku je

rumena pomenila napuh

in nadutost. Povezovali

so jo s prešuštvom.

Rumena je bila tudi

barva izdajalcev.

Oranžna barva

Oranžna je najbolj

žareča med barvami

in najbolj

energetska.

Oranžna barva lahko

pomeni duhovno

ljubezen ali

razuzdanost.

V budizmu oranžna

simbolizira

razodetje.

Rdeča barva

Rdeča barva je izraz

življenja in moči,

povezana je z ognjem,

vročino in strastjo.

Je barva ljubezni,

obenem tudi barva vojne

in prelite krvi.


Modra barva

Modra je najhladnejša med

barvami in

najgloblja. Pogled se pogrezne

vanjo, ne da bi naletel na oviro,

in v njej se izgubi v

neskončnost.

Modra je barva neskončnosti,

nadnaravnega, duhovnosti in

zvestobe.

Povezujemo jo tudi z

modrostjo.

Vijolična barva

Vijolična je sestavljena iz

enakih delov modre in rdeče. Je

barva zmernosti.

Deluje skrivnostno in

poduhovljeno.

Z njo so se v preteklosti barvala

izključno kraljevska oblačila. Še

danes to barvo povezujemo z

bogastvom in ekstravaganco.

Zelena barva

Zelena je med modro

in rumeno. Je najbolj

neutralna barva glede

na toplo-hladne

vrednosti barv.

Zelena je barva

narave, zato je tudi

simbolično barva

upanja, obnove,

dolgega življenja.

Simbolizira pomlad,

rast, plodnost.

V srednjem veku je

zeleno postalo simbol

brezumja in

znamenje norcev.


Črna barva

Črna barva je nasprotje

beli.

V simboličnem pomenu

je črna barva najbolj

pogosto razumljena v

mrzlem, negativnem

aspektu.

Črno absorbira svetlobo

in jo ne vrača. Zato jo

povezujejo s temo,

pasivnostjo, smrtjo,

žalovanjem.

Rjava barva

Rjava je zelo zemeljska

barva. Spominja nas na

prst, odpadlo listje,

jesen.

Tako pri Rimljanih kot

pri kristjanih je rjavo

simbol ponižnosti in

revščine; takšna je tudi

barva meniških kut.

Bela barva

Bela je barva

čistosti,

nedolžnosti (bela

lilija), milosti,

modrosti in

posvečenosti.

Na orientu je bela

barva smrti in

žalovanja.

4. TEDENSKA NALOGA sestoji iz dveh nalog

1. NALOGA

Iz naslednjih likov sestavi simbol za pojme:

SREČA KAOS GOZD

Documents

OSNOVE LIKOVNEGA IZRAŽANJA