22
Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh izr. prof. dr. Brigita Skela Savič Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice »Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga dela«, Kongresni center Hotela Mons, 6. 11. 2013

Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh. i zr. prof. dr. Brigita Skela Savič Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice » Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga dela «, Kongresni center Hotela Mons , 6. 11. 2013. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-

tehniških smereh

izr. prof. dr. Brigita Skela Savič

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice»Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in

potrebami trga dela«, Kongresni center Hotela Mons, 6. 11. 2013

Page 2: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Praktično usposabljanje na programu prve stopnje (VS)

Zdravstvena nega

Page 3: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

• VS, 3 leta, 180 ECTS, ISCED-72 zdravstvo, Frascati-medicinske vede, KLASIUS-SRV- 7231

• Reguliran poklic: dipl. m. s. (VS), dipl. zn. (VS)• Direktiva Evropskega parlamenta in sveta:

2005/36/ESC• 4600 ur: 2300 (predavanja, seminarji, vaje v simuliranih

pogojih) + 2300 ur kliničnega usposabljanja v kliničnih okoljih: učenje v skupini in v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom in/ali skupnostjo.

• Usposabljanje poteka v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah in v skupnosti pod nadzorom učiteljev zdravstvene nege ter v sodelovanju in s pomočjo drugih usposobljenih medicinskih sester.

• Začetek izobraževanja po EU direktivi se v Sloveniji prične z vstopom v EU, 2004.

Page 4: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Kratka predstavitev VŠZNJ:

• Vzrok za ustanovitev šole: Nacionalna študija IVZ „Analiza preskrbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033“ (Albreht, 2004).

• Podporniki ustanovitve: zdravstveni zavodi v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji.

• 84 diplomantov, 93 % zaposljivost

• Prvi akreditirani študijski programom, ki je bil usklajen z EU direktivo 2005/36/ESC in Bolonjskim procesom, oktober 2006, vpis 2007/2008.

• Vpis: 70 rednih (koncesija), 60 izredni na VS program Zdravstvena nega, 30 izrednih na mag./2I. program Zdravstvena nega.

• Raziskovalni projekti: mednarodni (12), domači – ARRS (4), MZ (2), drugi razvojni (7).

• 15 mednarodnih sporazumov

• KU v mednarodnem merilu: • 18 študentov VŠZNJ na KU v tujini (3 mesece, Norveška, Finska, Malta,

Anglija, Škotska)• 11 študentov na KU na VŠZNJ (Finska, Norveška, Turčija, Škotska,

Malta).

Page 5: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Pristop pri kliničnem usposabljanju (KU)

Page 6: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

1. Pogoji za pristop na KU• Kabinetne vaje v simuliranih pogojih, 70 h, kolokvij (teoretični,

praktični).

2. Stopenjsko mentorstvo iz vidika vključenosti VSU šole – modeli mentorstva;

• 100% mentorstvo izvaja klinični mentor VŠZNJ;

• 80% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 20% klinični mentor v učni bazi;

• 30% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 70% klinični mentor v učni bazi;

• 20% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 80% klinični mentor v učni bazi;

• 100% mentorstvo izvaja klinični mentor v učni bazi.

Page 7: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

3. Področja KU (10) in izdelane kompetence (dostopno na spletni strani)

• Kompetence, značilne intervencije na KU

• Učne baze, kjer KU za določeno področje poteka

Page 8: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh
Page 9: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh
Page 10: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Primer, KU 3. letnik, 170 ur:

Page 11: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

4. Mreža učnih baz in kliničnih mentorjev za predmetna področja• Praktično usposabljanje se izvaja (19):

• Gorenjska regija (13): SBJ, Klinika Golnik, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Zdravstveni domovi Gorenjske (7), DSO Jesenice, CUDV Radovljica;

• Osrednjeslovenska regija (6): UKCLJ, Onkološki inštitut, Psihiatrična klinika LJ, Zavod RS za transfuzijsko medicino, ZD Ljubljana, DSO LJ.

• Zajeti trije nivoji zdravstvene obravnave• Status učne baze pri MZ!• Izbirno klinično usposabljanje v obsegu 19 % (26

učnih baz)

Page 12: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

• Mreža kliničnih mentorjev:

• Skupaj: 522 kliničnih mentorjev (dipl. m. s./dipl. zn., 3 leta delovnih izkušenj + usposabljanja za delo s študenti).

• Definiran je pogodbeni odnos med VŠZNJ in učno bazo: • področje KU, ure na skupino, kompetence, število

skupin v študijskem letu, pogoji za mentorje, naloge obeh partnerjev, koordinatorji KU, cena ure KU.

• Standard: 1 študent : 1 mentor, 2 študenta : 1 mentor (izjemoma)

• Koordinator KU iz VŠZNJ – delovno mesto + področni koordinatorji.

Page 13: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

5. Izobraževanje in usposabljanje kliničnih mentorjev:

• Šole za klinične mentorje, izvedenih 7 šol z več dogodki od 2007 naprej (26 izobraževalnih dni, 10 pedagoških ur/dan);

• Šole visokošolske didaktike od 2009 naprej;

• Šole tutorstva od 2008 naprej;

• Šole raziskovanja in na dokazih podprtega dela od 2009 naprej

Izobraževanja so brezplačna, pri pripravi programov šol sodelujejo učne baze, vsebine so oblikovane s ciljem povezati teoretične in praktične vsebine študijskega programa in usposobiti mentorje za delo s študenti (pedagoški vidik, komunikacija, odnos, ocenjevanje, vrednotenje idr).

Sredstva so pridobljena na razpisih:

Page 14: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

6. Definirani so procesi KU: • ISO 9001: 2008

• Model »Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja«

Page 15: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

7. Vrednotenje KU• Ocenjevanje znanja:

• Etapno, končno (numerično, opisno)• Samocenjevanje študenta za spremljanje napredka

(etapno, končno)• Kriteriji ocene, kazalniki (8):

• Profesionalno vedenje (etika, varnost, samoiniciativnost)

• Izvajanje intervencij zdravstvene nege• Komunikacija (pacient, tim)• Dokumentiranje zdravstvene nege• Procesna metoda dela• Vključevanje v timsko delo• Zdravstveno vzgojno vključevanje• Individualno delo

Page 16: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh
Page 17: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh
Page 18: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

• Ocena poteka KU

• Sprotno vrednotenje• Koordinacijski sestanki (koordinator VŠZNJ in

koordinator učne baze)• Končno vrednotenje na ravni študijskega leta

• Anketiranje študentov: zadovoljstvo študentov s KU in ocena učne baze

• Anketiranje kliničnih mentorjev: zadovoljstvo kliničnih mentorjev z organiziranjem KU s strani VŠZNJ

• Naj mentor

Page 19: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

8. Pritegnitev učnih baz v raziskovalne in razvojne projekte šole:

• mreženje na področju razvojnega in raziskovalnega dela,• Znanstvene konference VŠZNJ

• skupna prijava na raziskovalne projekte v RS in EU,• Sodelovanje z učnimi bazami, ki imajo razvito raziskovalno jedro

(Klinika Golnik, Onkološki inštitut)

• dopolnilne zaposlitve - pomen vključevanja VSU, ki dejansko delajo v kliničnih okoljih, v raziskovalnih projekti in prenos le tega v učni proces• IVZ, UKC LJ, SBJ, OI, Psihiatrična klinika LJ, Psihiatrična

bolnišnica Begunje, ZD LJ, ZZV Kranj, MZ.

• izbira tem za ŠKM glede na aktualno problematiko v šolstvu in zdravstvu.

Page 20: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Nadaljnje aktivnosti:• Izdelati nacionalne standarde za izvajanje študijskega

programa na področju KU.

• Realizacija dopolnitev direktive v 2013, 6 let za uvedbo v študijske programe (2019/2020).

• Regulacija vpisa na ravni države: eden od kriterijev je zmožnost izvajanja KU na vseh nivojih zdravstvenega varstva.

• Približati se priznanim standardom za KU, ki so nadgradnja EU direktive:• Nursing and Midwifery Council, UK: Standards for pre-registration

nursing education (2010), Standards to support learning and assessment in practice (2008).

• ICN Nursing Care Continuum and Competencies. Geneva: International Council of Nurses; 2008.

• Strategic directions for strengthening nursing and midwifery services 2011–2015. Geneva: World Health Organization; 2010.

Page 21: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

• Literatura:• Direktiva Evropskega parlamenta in sveta: 2005/36/ESC

• ICN Nursing Care Continuum and Competencies. Geneva: International Council of Nurses; 2008.

• Nursing and Midwifery Council, UK: Standards for pre-registration nursing education (2010), Standards to support learning and assessment in practice (2008).

• Poslovnik kakovosti VŠZNJ, 2013.

• Strategic directions for strengthening nursing and midwifery services 2011–2015. Geneva: World Health Organization; 2010.

Page 22: Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Hvala za pozornost.