21
PP - PRIMERJALNI PREGLED ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV Pripravili: mag. Mojca Pristavec Đogić mag. Andrej Eror dr. Katarina Žagar Številka naročila: 13/2013 Descriptor/Geslo: Davčna uprava/Tax authorities, Carina/Customs Datum: 13. 5. 2013 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

  • Upload
    others

  • View
    4

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

PP - PRIMERJALNI PREGLED

ORGANIZACIJA DAV ČNIH IN CARINSKIH UPRAV

Pripravili: mag. Mojca Pristavec Đogić mag. Andrej Eror dr. Katarina Žagar Številka naročila: 13/2013 Descriptor/Geslo: Davčna uprava/Tax authorities, Carina/Customs Datum: 13. 5. 2013 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

Page 2: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

2

1 Uvod Uspešno in učinkovito pobiranje davkov je pogoj za financiranje vseh držav, še posebej sodobnih, z relativno širokim obsegom javnih služb in storitev. To je zlasti pomembno v sedanjih razmerah, ko se države članice soočajo z resnimi izzivi konsolidacije. Izogibanje davkom in davčne utaje ogrožajo zbiranje prihodkov in prerazporeditvene cilje davčnega sistema. Precejšnje število držav članic se sooča z izzivom, kako izboljšati učinkovitost pobiranja davkov in preprečevanje davčnih utaj. Med državami članicami obstajajo precejšnje razlike v tem, kako se spoprijemajo s to problematiko (Jensen J. in Wöhlbier F. (2012): str. 7). Carinske agencije držav EU ne delujejo le na področju carin in izvajanja ukrepov trgovinske politike, ampak vse bolj tudi na področju splošne varnosti, varovanja okolja, anti-dumpingških cen, varstva potrošnikov ter nadzora nad kulturnimi in kmetijskimi dobrinami. V preteklosti so bile namreč glavne funkcije carinske kontrole predvsem osredotočanje na davčne vidike, v zadnjih letih pa je vse večji poudarek na zagotavljanju splošne varnosti in varovanje okolja. Varnostni nadzori zahtevajo drugačen kontrolni pristop in to se odraža tudi v mnogih reorganizacijah in spreminjanju prednostnih nalog. Tudi laboratoriji igrajo čedalje pomembnejšo vlogo (EC, spletna stran). V nalogi na željo naročnika prikazujemo ureditev carinskih in davčnih uprav v izbranih državah Evropske unije (Avstrija, Italija, Nemčija) in Hrvaške. Navajamo tako predpise, ki urejajo njihovo organiziranost, kot tudi dejansko delitev nalog in pristojnosti med posameznimi organizacijskimi enotami. Podatke smo črpali predvsem iz spletnih strani pristojnih ministrstev, uradov ali agencij, po potrebi pa smo za dodatne informacije in pojasnila zaprosili pristojne institucije tudi preko elektronske pošte. Opozorili bi na posebnost pri Italiji, v kateri je pri davčni in carinski agenciji v decembru 2012 prišlo do manjše reorganizacije (ki pa sicer ni vplivala na delovanje agencije kot take), kar pa na njunih uradnih spletnih straneh (razen opozorila) še ni razvidno. 2 Davčna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat,1 katerega poslanstvo je razvoj in upravljanje carinske unije ter razvoj in izvajanje davčne politike v EU. Posebna pozornost je namenjena notranjemu trgu in njegovemu učinkovitemu delovanju. Generalni direktorat zagotavlja rešitve na področju davkov in carin s ciljem omogočanja državam članicam in gospodarskim subjektom, da se odzovejo na aktualne gospodarske, socialne in okoljske izzive. Da bi direktorat izpolnil svoje poslanstvo, pripravlja in posreduje zakonodajne in nezakonodajne strateške pobude v sprejetje Evropski komisiji, poleg tega pa z državami članicami stremi k boljšemu medsebojnemu sodelovanju in izmenjavi informacij. S tem namenom je bil pod okriljem direktorata oblikovan tudi program Fiscalis 2013 in Carina 2013,2 ki je zasnovan tako, da zagotovi učinkovito komunikacijo med carinskimi in davčnimi upravami držav članic ter spodbudi razvoj sodobnih in učinkovitih računalniško podprtih sistemov in informacijske tehnologije.

1 Organigram direktorata je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/about/structure/organi_en.pdf. 2 Besedilo dostopno na: http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/tax_cooperation/fiscalis_programme/legal_texts_docs/index_en.htm .

Page 3: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

3

Od carinskih organov3 držav članic se tako pričakuje, da izvajajo politike EU na skoraj vseh področjih povezanih z mednarodno trgovino. So v prvi vrsti v boju proti goljufijam, terorizmu in organiziranemu kriminalu. Do nedavnega je bila vloga carine predvsem pobiranje carine in neposrednih davkov pri uvozu. Številni dogodki, vključno s širitvijo Evropske unije in razvojem e-poslovanja, grožnje s terorističnimi napadi ter internacionalizacija organiziranega kriminala, so močno spremenili okolje, v katerem danes delujejo carinske službe. Carinska unija je temelj Evropske unije in bistveni element pri delovanju enotnega trga. Enotni trg lahko deluje pravilno le ob dosledni uporabi skupnih pravil na njenih zunanjih mejah. To pomeni, da mora 27 nacionalnih carinskih uprav v EU delovati, kot bi bile ena sama (EC, spletna stran). 4 Tudi na področju davkov je bilo treba vzpostaviti usklajeno delovanje držav članic, kar se že dolgo učinkovito izvaja.5 Medsebojno sodelovanje na področju neposrednega obdavčevanja je mogoče od leta 1977 v skladu z Direktivo Sveta 77/799/ES. Ta direktiva je namreč dopolnila obstoječe določbe o medsebojni pomoči v dvostranskih davčnih pogodbah, sklenjenih med državami članicami. Zaradi novih izzivov, ki jih je prinesla doba globalizacije, pa je bila direktiva nadomeščena z Direktivo Sveta 2011/16/EU (direktiva na področju neposrednih obdavčitev). Ob oblikovanju notranjega trga in odpravi fizičnih meja je bilo nujno vzpostaviti nadzorni sistem za upravljanje DDV znotraj Skupnosti. Potrebni dogovori o upravnem sodelovanju na področju DDV so bili dorečeni z Uredbo Sveta 218/92/EC. Medsebojno sodelovanje pri izterjavi davkov, carin in drugih pristojbin se je začelo z Direktivo 76/308/EC. Ta direktiva je bila razširjena na DDV z Direktivo 79/1071/EC, na trošarine z Direktivo 92/108/EC, in na dohodnino, kapitalske in zavarovalniške premije z Direktivo 2001/44/ES. 3 Ureditev dav čnih in carinskih uprav v izbranih državah 3.1 Avstrija V Avstriji sta davčna in carinska uprava združeni na zvezni in regionalni ravni, ne pa tudi na lokalni. Organizacijo in pristojnosti davčne in carinske uprave na zvezni ravni določa Zakon o organizaciji davčne (dajatvene) uprave (Abgabenverwaltungsorganisationsgesetz - AVOG 2010). Najvišji organ davčne in carinske uprave je Zvezno ministrstvo za finance (iz odgovora Zveznega ministrstva za finance - BMF).

3 Več o tem na: http://europa.eu/legislation_summaries/customs/index_sl.htm. 4 Carinski uradi v EU izvajajo svoje aktivnosti v okviru carinske zakonodaje Evropske unije (Customs Code, dostopna na: http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/procedural_aspects/general/community_code/index_en.htm). EU je s skoraj 500 milijoni prebivalcev največji skupni trg na svetu. Leta 2011 je bilo izdelanih 245 milijonov carinskih deklaracij (8,9 vsako sekundo). Prav tako v letu 2011 so evropski carinski uradi obravnavali za 2,2 milijardi ton blaga s carinsko vrednostjo 3300 milijard eur (EC, spletna stran). 5 Več o tem na: http://europa.eu/legislation_summaries/taxation/index_sl.htm.

Page 4: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

4

Slika 1: Organizacija dav čne in carinske uprave v Avstriji 6

V Uredbi ministrstva o izvajanju Zakona o organizaciji davčne uprave (Verordnung des Bundesministers für Finanzen zur Durchführung des Abgabenverwaltungsorganisationsgesetzes 2010) je določeno delovanje posebne organizacijske enote Ministrstva za finance (BMF) z a koordinacijo dav čne in carinske uprave (1.-3. člen), ki nadzira in daje podporo podrejenim uradom ter zagotavlja zakonito izvajanje pooblastil oziroma finančni nadzor upravljanja kot tudi koordinacijo na področju carin. Koordinacija opravlja naloge na področjih:

- regionalnega upravljanja; - organizacijske podpore; - tehničnega usklajevanja in podpore; - regionalnega sodelovanja in podpore pri kadrovskih zadevah; - podpore v boju proti goljufijam; - pomoči pri proračunskih zadevah; - pomoči pri javnih naročilih; - podpore na področju mednarodnega prava, še posebej mednarodnega davčnega

prava; - podpore pri vrednotenju kmetijskih in gozdarskih sredstev, ocene podtalnice, ter pri

drugih zadevah javnega dobra in - kemijsko-tehnične preiskave blaga.7

Na Zveznem ministrstvu za finance je organiziranih tudi šest generalnih direktoratov (sekcij). Področje davčne in carinske uprave pokriva Generalni direktorat za carine in mednarodne davčne in organizacijske zadeve (Sektion IV), ki skrbi, da so podrejeni davčni in carinski uradi seznanjeni s predpisi ter da jih enotno izvajajo. Tako pod ministrstvom deluje 41 davčnih uradov in 9 carinskih uradov (povzeto po spletnih straneh ter iz odgovora Zveznega ministrstva za finance - BMF).8

6 Vir: BMF. 7 Davčna in carinska koordinacija deluje tudi v petih regijah, in sicer: Regija Sredina (za Zgornjo Avstrijo in Salzburg); Regija Vzhod (za Gradiščansko in Spodnjo Avstrijo); Regija Jug (za Koroško in Štajersko); Regija Zahod (za Tirolsko in Vorarlberg) in Regija Dunaj (za Dunaj). V navedenih regijah davčne in carinske urade koordinirajo t. i. regionalni menedžerji (Špilar, 2011). 8 Skupno število zaposlenih: okrog 11.300.

5 regional nih direktoratov

41 davčnih uradov 9 carinskih uradov

Zvezno ministrstvo za finance

Page 5: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

5

Davčni uradi (Finanzämter) pobirajo davke in druge prispevke v njihovih pristojnostih. Svoje pristojnosti opravljajo po uradni dolžnosti. Obstajajo različni davčni uradi, kot so:

- davčni uradi s splošno pristojnostjo (pobiranje davkov, odbitek vstopnega DDV-ja ter opravljanje nalog glede na Zakon o zaposlovanju tujcev, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o igrah na srečo in Zakon o boju proti plačnemu in socialnemu dumpingu);

- davčni uradi z razširjenimi pristojnostmi (davek od dohodka pravnih oseb, DDV, odbitek davkov za ne-rezidente, prispevki delodajalcev, davek na motorna vozila, poplačilo davkov glede na mednarodno zakonodajo itd.);

- davčni urad s posebnimi pristojnostmi (davek na zavarovanja, davek od iger na srečo, transfer davkov itd.);

- davčni urad s pristojnostjo za vprašanja bivališča davčnega zavezanca (pobiranje DDV-ja, prispevkov delodajalca itd.);

- davčni urad s pristojnostjo za podjetja (pobiranje davka od dohodka pravnih oseb, DDV, prispevkov delodajalcev in društev, ocena dohodkov v kmetijstvu in gozdarstvu, dohodkov v trgovini in dohodkov samozaposlenih itd.);

- davčni urad s pristojnostjo za nepremičnine in premičnine (ocena dohodkov od najemnine in zakupa, pobiranje DDV-ja, prispevkov delodajalcev, davka na nepremičnine) (povzeto po spletnih straneh BMF, Tax Offices).

Posamezni davčni urad vodi direktor v organizacijskih, kadrovskih, ekonomskih in finančnih vidikih, vključujoč tudi nadzorno funkcijo.9 Finančna policija je posebna organizacijska enota posameznega davčnega urada, ki:

- opravlja preiskave v povezavi z davčnimi vprašanji; - odkriva prikrite zaposlitve; - se ukvarja z davčnimi terjatvami oziroma z izterjavo davkov.

Poleg teh nalog davčne inšpekcije ima finančna policija tudi regulativne naloge:

- nadzorovanje skladnosti z Zakonom o zaposlovanju tujcev; - nadzorovanje skladnosti z določbami Zakona o delovnih razmerjih; - boj in pregon zlorab na področju socialnih prevar; - sodelovanje pri nadzoru zavarovalnic v skladu z Zakonom o socialni varnosti; - poročanje o kršitvah Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti; - poročanje o kršitvah tržnih predpisov; - poročanje o kršitvah Zakona o igrah na srečo; - sodelovanje pri kazenskih postopkih, kot uradna stranka, priča itd. (povzeto po spletnih

straneh BMF, Tax Offices). Kot rezultat članstva v Evropski uniji se je v Avstriji oblikovala nova carinska politika, usmerjena na potrebe večjega gospodarskega področja in skupno politiko carin na ravni Evropske unije. Spremembe so vplivale tudi na strukturo in naloge carinske uprave, ki se je reorganizirala. Od leta 2002 sta carinski in dav čni upravi združeni v enem generalnem direktoratu Zveznega ministrstva za finance (Sektion IV).10 Sodobna avstrijska carinska uprava se opredeljuje za člana mednarodne skupnosti, tako kot državni organ, kot tudi partner podjetij in državljanov (povzeto po spletnih straneh BMF, Customs Offices). Poleg opravljanja dnevnih nalog pri potrjevanju izvoza in uvoza ter pri pobiranju dajatev/carine in različnih taks, avstrijska carinska uprava skrbi tudi za:

- storitve komuniciranja v povezavi s trgovino na nacionalni ravni in na ravni EU z uporabo sodobnih informacijskih sredstev, kot so e-carine;

- zaščito gospodarstva in prebivalcev Avstrije pred piratstvom, ponarejanjem in nevarnim blagom;

9 Glej organigram: http://english.bmf.gv.at/Ministry/SubordinatedInstitutions/TaxOffices/Organisational_Chart_Tax_Office.pdf. 10 Prišlo je tudi do zmanjševanja števila zaposlenih od 6.500 leta 1990 do 4.200 leta 1996 in 1.750 leta 2007.

Page 6: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

6

- izvozna nadomestila za avstrijske kmetijske proizvode; - izvedbo različnih mednarodnih sporazumov in zakonodaje (npr. preferencialna

obravnava, mirovna politika ter varstvo okolja in kulturne dediščine); - sodelovanje in podporo carinskim upravam drugih držav pri izmenjavi izkušenj ter pri

vzajemnih interesih v sferi njihovih pristojnosti (povzeto po spletnih straneh BMF, Customs Offices).

Danes v Avstriji deluje 9 carinskih uradov , ki pa se delijo v posebne enote: na primer, za pomoč strankam, za revizijo (Customs Audit Units), za carinske preiskave ter drugi specializirani oddelki. Posamezni carinski urad vodi direktor (povzeto po spletnih straneh BMF, Customs Offices).11 V vsakem od devetih carinskih uradov delujejo posebne carinske preiskovalne ekipe (Zollfahndungsteams - ZOFA), katerih glavna naloga je boj proti tihotapljenju (npr. tobačnih izdelkov) ter drugih primerov goljufij (npr. pri izvozu mesa v tretje države) in ne spoštovanja carinskih predpisov. Carinske preiskovalne ekipe se ukvarjajo tudi s preprečevanjem internetnih goljufij, vključno z identifikacijo storilcev, zavarovanjem dokazov in obnovo izbrisanih podatkov na računalnikih. Spremljajo tudi trende v elektronskem poslovanju glede aktualnih blagovnih znamk (povzeto po spletnih straneh BMF, ZOFA). 3.2 Hrvaška Na Hrvaškem sta davčna in carinska uprava dva ločena organa v sestavi Ministrstva za finance z določeno stopnjo samostojnosti (gl. sliko 2). Upravne in druge notranje organizacijske enote določa Uredba o notranji organizaciji Ministrstva za finance.12 Slika 2: Organiziranost Ministrstva za finance

Minister za finance

Namestnik ministra

Kabinet ministra

Generalni sekretariat Uprava za makroekonomske analize,

gospodarstvo, finance, EU in mednarodne finančne odnose

Zakladnica Uprava za za finančno upravljanje

notranjo revizijo in nadzor

Samostojni sektor za upravne pritožbe na 2. stopnji

Samostojna služba za boj proti nepravilnostim in

goljufijam

Davčna uprava Carinska uprava

Vir: Ministarstvo financija, spletno mesto: http://www.mfin.hr/hr/ustrojstvo.

11 Glej organigram: http://english.bmf.gv.at/Ministry/SubordinatedInstitutions/CustomsOffices/Organisational_Chart_Customs_Office.pdf. 12 Za podrobnejši pregled gl. http://www.mfin.hr/hr/ustrojstvo.

Page 7: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

7

Davčna uprava je upravni organ (upravna organizacija) v sestavi Ministrstva za finance, katerega osnovna naloga je izvajanje davčne zakonodaje in predpisov o zbiranju prispevkov za obvezno zavarovanje. Delovanje in organiziranost davčne uprave je urejeno z Zakonom o davčni upravi (Zakon o poreznoj upravi, v nadaljevanju zakon). Glavne naloge davčne uprave so:

- v okviru normativne dejavnosti pripravlja osnutke zakonov in drugih predpisov s področja davkov in obveznih prispevkov. Daje tudi strokovna mnenja oziroma pojasnjuje posamezne primere glede izvajanja predpisov davčne uprave;

- vodi davčne evidence in izdaja potrdila iz uradnih evidenc. Določa in dodeljuje osebne identifikacijske številke ter si izmenjuje podatke z drugimi državnimi in mednarodnimi organi;

- odmerja in pobira davke in obvezne prispevke: zbira in obdeluje podatke o davkih in socialnih prispevkih za obvezno zavarovanje, določa davčno osnovo ipd.;

- izvaja davčni nadzor (davčna inšpekcija) in nadzor izračuna obveznih prispevkov; - vodi izvršbe z namenom izterjave davkov in obveznih prispevkov; - opravlja določene storitve za davčne zavezance z namenom lažjega izpolnjevanja

pravic in obveznosti davčnih zavezancev; - vodi postopek na prvi stopnji v primerih kršenja davčne zakonodaje, predpisov o plačilu

obveznih prispevkov in predpisov o osebnih identifikacijskih številkah; - spremlja izvajanje zakonov s področja iger na srečo in zabavnih iger ter pripravlja

morebitne spremembe zakonodaje; - opravlja druge naloge, določene z Zakonom o davčni upravi (Zadatak Porezne Uprave,

spletno mesto, gl. tudi 3. člen zakona). V skladu z zakonom (4. člen) davčna uprava opravlja tudi upravne in druge strokovne naloge, kot so: ugotavlja pravočasnost, zakonitost in pravilnost predloženih davčnih napovedi, vlaga obtožnice oziroma kazenske ovadbe, vodi register davčnih zavezancev, spremlja izvajanje mednarodnih pogodb na področju obdavčevanja itn. Direktorat Davčne uprave sestavljajo: Generalni urad (Središnji ured), območni uradi (Područni uredi) in njihove izpostave (ispostave područnih ureda). Območni uradi so ustanovljeni za opravljanje nalog davčne uprave v posameznih regijah ali za določene davčne zavezance, in sicer v treh kategorijah:

- Območni uradi 1. kategorije: Območni urad v Zagrebu in urad za "večje" davkoplačevalce,13

- Območni uradi 2. kategorije: Območni urad v Splitu, na Reki, v Pazinu in v Osijeku, - Območni uradi 3. kategorije: drugi območni uradi (9. člen zakona).14

Davčno upravo vodi direktor. Pri delu mu pomagajo namestniki direktorja (lahko sta dva) in pomočniki direktorja. Direktorja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za finance. Direktor vodi tudi Generalni davčni urad (10. in 11. člen zakona). Generalni urad opravlja upravne in druge strokovne naloge, kot so:

- predlaga spremembe davčne politike oziroma davčnih predpisov, pripravlja predloge zakonov in predpisov za izboljšanje davčnega sistema in učinkovitejše pobiranje davkov ter obveznih prispevkov,

- zbira in obdeluje podatke o zbranih davkih in prispevkih za obvezno zavarovanje, glede oprostitve in olajšav,

13 Urad za t. i. večje davkoplačevalce je stvarno in krajevno pristojen za velike davkoplačevalce na hrvaškem ozemlju. Merili za določitev teh zavezancev sta dejavnost in znesek njihovih prihodkov. Minister, pristojen za finance, podrobno predpiše zahteve in merila, ki morajo biti izpolnjeni (9. a člen zakona). 14 Organigrami so na voljo na spletni strani: http://www.porezna-uprava.hr/pocetak/org_pu.asp?id=b00d4,

Page 8: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

8

- koordinira in nadzira delo območnih uradov in izpostav, spremlja zakonitost in pravilnost uporabe davčne zakonodaje in predpisov, ki urejajo pobiranje prispevkov,

- usklajuje in izvaja davčni nadzor in nadzor nad izračuni prispevkov za obvezno zavarovanje,

- usklajuje izvajanje postopka izvršbe, - sistematično spremlja izvajanje davčnih zakonov in drugih predpisov, ki urejajo

pobiranje prispevkov, - predlaga sprejetje in pripravi smernice za izvajanje davčne zakonodaje in predpisov, - zagotavlja strokovno pomoč območnim uradom in izpostavam, - preučuje davčne sisteme drugih držav in sodeluje z mednarodnimi organizacijami in

strokovnimi združenji, - razvija davčni informacijski sistem, prizadeva si za olajšano uveljavljanje pravic in

izpolnjevanje obveznosti davkoplačevalcev, - organizira strokovno usposabljanje davčnih uradnikov, - izdaja licence za igre na srečo, za zabavne igre in tekmovanja, ter izvaja nadzor nad

temi dejavnostmi, - usklajuje izmenjavo podatkov o premoženju med različnimi organi, ki vodijo uradne

evidence itn. (16. člen zakona). Mnenja in navodila, ki jih poda Generalni urad glede rabe davčnih predpisov, so zavezujoča za vse organizacijske enote davčne uprave (16. člen zakona). Območni uradi in izpostave opravljajo upravne in druge strokovne naloge, kot so:

- sprejemajo davčne napovedi, spremljajo davčne obveznosti, prispevke in plačila, - ugotavljajo pravočasnost, zakonitost in pravilnost predloženih davčnih napovedi, - določijo davčno osnovo in davčne obveznosti na prvi stopnji, - izvajajo nadzor (davčna inšpekcija), - izdajajo dovoljenja za prirejanje zabavnih iger in iger na srečo ter izvajajo nadzor nad

njimi, - vlagajo kazenske ovadbe, - vodijo postopek o prekrških na 1. stopnji (v primerih kršitve davčne zakonodaje in

predpisov o zbiranju prispevkov za obvezno zavarovanje), - izdajajo dovoljenja za identifikacijo in registracijo igralnih avtomatov, - izdajajo potrdila iz uradnih evidenc, ki jih vodi davčna uprava, - izvajajo izvršbo v skladu s posebnimi zakoni, - opravljajo druge naloge kot jih določa zakon (gl. 17. člen zakona).

Nekatere upravne in druge strokovne naloge za območni Urad 1. kategorije (veliki davčni zavezanci) lahko opravljajo območni uradi in njihove izpostave (17. člen). Postopek na drugi stopnji vodi Neodvisna služba za upravne pritožbe pri Ministrstvu za finance (19. člen). Delovanje in organiziranost carinske uprave ureja Zakon o carinski službi (Zakon o carinskoj službi - pročišćeni tekst 2012, v nadaljevanju zakon).15 Ta zakon ureja tudi pooblastila carinikov in njihov pravni status. Delo carinske službe opravlja Carinska uprava, ki je enota Ministrstva za finance. Sedež Carinske uprave je v Zagrebu (1. - 2. člen zakona). Carinska uprava opravlja naslednje naloge:

- opravlja carinski nadzor nad tujim in domačim blagom ter nadzor nad izdelki, za katere se zahteva plačilo trošarine,

15 Organigrami dostopni na: http://www.carina.hr/Ustroj/UstrojCURH.aspx, http://www.carina.hr/Ustroj/SredisnjiUred.aspx.

Page 9: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

9

- izvaja carinske postopke, - določa dejavnike za obračun carine, davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) in

drugih obveznih dajatev, - zaračunava carine, posebne davke, DDV in druge obvezne dajatve, - opravlja izvršbo v povezavi s pobiranjem carin, DDV in drugih dajatev v skladu s

predpisi iz svoje pristojnosti, - izvaja ukrepe za carinski nadzor in za nadzor nad posebnimi davki, - opravlja carinska in davčna preverjanja z namenom odkrivanja prekrškov in kaznivih

dejanj ter o tem obvesti državnega tožilca ali druge organe, pristojne za začetek in izvedbo kazenskega postopka,

- vodi upravni postopek na prvi stopnji, - vodi prekrškovni postopek na prvi stopnji, kot določajo carinski in drugi predpisi, - nadzira uvoz, izvoz ali tranzit blaga, za katerega se zahteva posebne ukrepe zaradi

varnosti, zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva kulturne dediščine, varstva narodnega bogastva in zaščite intelektualne lastnine,

- opravlja nadzor nad prestopi meje na mejnih prehodih, - zbira in obdeluje podatke o carinskih postopkih, o količini in strukturi zbranih carinskih

dajatev, posebnih davkov in DDV ter drugih dajatev, za katere se plačujejo carine, - zbira, evidentira in obdeluje podatke, potrebne za izvajanje carinskega nadzora, - spremlja izvajanje gospodarske politike na področju carin in na področju necarinske

zaščite, ter sodeluje pri pripravi predpisov s tega področja, - odobri gradnjo, obnovo, vzdrževanje in opremljanje mejnih prehodov in drugih carinskih

objektov, - sodeluje s tujimi carinskimi in drugimi službami ter mednarodnimi organizacijami, - organizira osnovno in specializirano usposabljanje za carinike in sodeluje pri izvajanju

državnih strokovnih izpitov za carinike, - izdaja strokovne in druge publikacije s področja carinskega in davčnega sistema, - opravlja naloge v zvezi s carinjenjem blaga v mednarodnem prometu, - zbira podatke o vnosu in nadzoru podatkov (INTRASTAT) ter jih predloži centralnemu

uradu za statistiko, - daje sporočila za javnost iz svojega področja dela, - opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti oziroma v skladu s posebnimi pooblastili (gl.

3. člen zakona). Naloge carinske uprave izvajajo Generalni carinski urad (Središnji ured) in carine (carinarnice).16 V okviru Generalnega urada, ki ima sedež v Zagrebu, se organizira izvajanje notranjega nadzora nad zakonitostjo uporabe finančnih in drugih virov Carinske uprave. Carine se ustanovijo v gospodarskih in prometnih središčih, če to zahteva obseg, struktura prometa oziroma pretok blaga v potniškem in tovornem prometu. Za opravljanje nalog s področja carin so ustanovljene carinske izpostave,17 in sicer kot notranje organizacijske enote na sedežu ali izven sedeža carine. Znotraj njih delujejo posamezni oddelki. Zaradi posebnosti delovanja carinske uprave se lahko generalni urad in njegove enote organizira neodvisno od pogojev, ki so določeni za notranjo organizacijo državne uprave. Vlada odloča o ustanovitvi, lokaciji, o področju in o začetku delovanja, sedežu carinskih uradov ipd., o carinskih izpostavah in oddelkih pa odloča minister za finance (4. člen). Carinsko upravo vodi direktor, ki vodi tudi delovanje Generalnega urada. Pri delu mu pomagajo namestniki direktorjev (lahko ima dva) in pomočnik direktorja. Direktorja Carinske uprave imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za finance, namestnika direktorja in pomočnika direktorja pa minister, pristojen za finance, na predlog direktorja Carinske uprave (5. - 6. člen).

16 Teh je 17 (gl. Carina, spletno mesto). 17 Teh je 57 (gl. Carina, spletno mesto).

Page 10: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

10

Carino vodi načelnik. Ministru za finance ga predlaga direktor. Direktorju carinske uprave je načelnik odgovoren za zakonito in pravočasno izvedbo nalog v okviru posameznih organizacijskih enot. Načelnik ima enega ali več pomočnikov. Na čelu carinske izpostave je predstojnik, ki ima tudi lahko pomočnike. Delo oddelkov pa vodijo vodje oddelkov (gl. 7. člen zakona). Generalni carinski urad opravlja naloge, kot so:

- organizira in usmerja delovanje službe, spremlja razvoj in uresničevanje ciljev, pripravlja strokovno dokumentacijo za izboljšanje organizacije dela in načel delovanja Carinske uprave in organizacijskih enot v sestavi,

- organizira in nadzira delo carin, - zagotavlja pogoje in izdaja navodila za enotno, zakonito, pravilno, pravočasno in

učinkovito izvajanje carinskih in drugih predpisov, - izvaja notranji nadzor in nadzor nad zakonitostjo ravnanja in uporabe predpisov

Carinske uprave, - pripravlja in odobri tiskanje uradnih obrazcev in publikacij za potrebe delovanja carinske

uprave, - skrbi za hrambo in prodajo zaseženega ali drugega blaga, ali pooblasti druge osebe za

prodajo ali uničenje blaga, - opravlja naloge, ki se nanašajo na delovnopravni status zaposlenih, - zagotavlja strokovni program za kadrovski in tehnični razvoj službe, - pripravlja strokovne podlage za zagotovitev proračunskih sredstev za financiranje

delovanja Carinske uprave, sprejema ukrepe za zagotovitev zakonite uporabe sredstev in ukrepe za racionalizacijo stroškov poslovanja,

- spremlja prihodke iz naslova carinskih dajatev, posebnih davkov, DDV in drugih, - v sodelovanju s Centrom za usposabljanje razvija, izvaja in organizira programe za

izobraževanje in usposabljanje carinikov, ter sodeluje pri izvajanju državnih strokovnih izpitov za carinike,

- spremlja in analizira rezultate zbiranja carinskih in davčnih dolgov ter izvršb, - sodeluje pri pripravi predloga proračuna in načrtu odhodkov, - izvaja postopke javnega naročanja, pripravlja razpisno dokumentacijo in spremlja

pogoje dobave in plačila, - daje soglasje k ureditvi, gradnji, prenovi objektov na mejnih prehodih in na območjih

prostih con, - spremlja izvajanje programa investicijskega vzdrževanja, - izvaja in izboljšuje metode in tehnike preprečevanja oziroma odkrivanja carinskih

prekrškov in kaznivih dejanj, povezanih z izračunom davkov in drugih dajatev, - pregleduje uvoz, izvoz in tranzit blaga, z vidika varnosti, varstva zdravja in življenja ljudi,

živali in rastlin, varstva kulturne dediščine, varstva nacionalnih bogastev in intelektualne lastnine,

- daje napotke za pravilno določitev vrednosti blaga, za višino zneska uvoznih in izvoznih dajatev in posebnih davkov,

- v carinskem laboratoriju opravlja kemijsko-fizikalne, tehnološke in druge analize vzorcev blaga, zaradi ustrezne razporeditve blaga v carinske tarife,

- opravlja analizo drog in drugih psihotropnih snovi, - daje izvedenska mnenja v sodelovanju s pristojnimi organi, - zagotavlja strokovno pomoč pri izvajanju carinskih in drugih predpisov in daje druga

navodila za delo, - zbira, obdeluje in shranjuje podatke, - sodeluje in izmenjuje informacije z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi

združenji, z upravnimi, državnimi organi v zadevah, ki se nanašajo na področje carinske službe,

- izdaja strokovne publikacije Carinske uprave, - vodi upravni postopek na prvi stopnji,

Page 11: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

11

- spremlja izvajanje carinskih, davčnih in drugih predpisov in je odgovorna za pripravo strokovnih podlag za področje carinske zakonodaje in drugih predpisov idr. (9. člen zakona).

Carine Carina neposredno ali prek svojih organizacijskih enot opravlja naslednje naloge:

- obračunava pristojbine in dajatve, carine, DDV in druge dajatve, z naslova uvoza, izvoza in tranzita blaga v skladu s posebnimi predpisi,

- odloča o plačilu pod ugodnejšo tarifo, o oprostitvi, odložitvi plačila ali naknadnem plačilu carinskih dajatev,

- spremlja in preverja uporabo blaga, ki je bila oproščena carinskih dajatev, DDV, trošarin in drugih dajatev,

- določi carinsko vrednost in razvršča blago v carinske tarife ter določi poreklo blaga v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi,

- izvaja naknadno preverjanje carinskih deklaracij in dokumentov, - izvaja postopek izvršbe, - nadzira - opravlja kontrolo na mejnih prehodih, - preprečuje in odkriva carinske in davčne prekrške ter druga kazniva dejanja, - opravlja notranji nadzor in nadzor nad zakonitostjo ravnanja in uporabe predpisov, - vodi prekrškovni in upravni postopek na prvi stopnji, - vodi prodajo zaseženega, najdenega blaga in izdelkov, - vodi carinska skladišča ter nadzira in preverja njihovo delo, - nudi informacije o uporabi carinske zakonodaje, - sodeluje pri izmenjavi informacij s pristojnimi organi Ministrstva za notranje zadeve in

drugimi državnimi organi, z namenom večje učinkovitosti in tudi zaradi preprečevanja oziroma odkrivanja kaznivih dejanj,

- nadzira delo in poslovanje mednarodnih špediterjev v zvezi s carinjenjem blaga itn. (10. člen).

Reforma carinske službe Glede na bližnji pristop Hrvaške med članice EU potekajo priprave za delovanje carinske službe v enotnem carinskem območju unije. Tu veljajo neposredno zavezujoči carinski predpisi EU. Obstoječi Zakon o carinski službi ne zagotavlja vseh segmentov delovanja carinske službe, kot ga zahteva članstvo v EU, zato je treba vzpostaviti nove pravne okvire oziroma zagotoviti pogoje za nadaljnje usklajevanje hrvaškega carinskega sistema in položaja carinske službe s carinskim sistemom EU. S sprejetjem novega Zakona o carinski službi bi ustvarili pogoje za doseganje boljše fiskalne vloge carinske službe, vzpostavili bi učinkovitejši nadzor nad "sivo ekonomijo", nad oblikami tihotapljenja, pranja denarja in drugih oblik kaznivih dejanj. Nov zakon naj bi učinkovito urejal pristojnost, organizacijo in upravljanje carinske službe, odgovornosti carinikov, posebnosti glede pravnega statusa zaposlenih ipd.18 (Prijedlog zakona o carinskoj službi - reforma carinske službe, spletno mesto). 3.3 Italija Kot omenjeno v uvodu, je v Italiji v agencijah, v katerih pristojnosti je področje davkov in carin, konec lanskega leta prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. Italijansko ministrstvo za finance je imelo do konca lanskega leta štiri "davčne agencije":

- Agencija za prihodke, - Agencija za državno premoženje, - Agencija za prostor, - Carinska agencija,

18 Besedilo predloga novega zakona je na voljo: http://www.carina.hr/CURH/Dokumenti/Globalni/ZOCSprezentacija.ppt.

Page 12: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

12

ki so sodile pod okrilje Oddelka za finance19 na Ministrstvu za gospodarstvo in finance. Agencija za prihodke - Agenzia delle Entrate, ki deluje od 1. januarja 2001, je ena od štirih davčnih agencij, ki izhajajo iz takratne reorganizacije davčnih organov (Zakon št. 300/1999). Agencija izvaja naslednje glavne naloge:

- dajanje informacij in nudenje pomoči davkoplačevalcem (vključno z uporabo elektronskih sredstev) ter storitev, za izvajanje aktivnosti, povezanih s plačilom davka;

- podajanje davčnih ocen, preverjanje napak in morebitnih utaj davkov (z namenom boja proti izogibanju in utaji davkov), kar je pravzaprav osnovna dejavnost agencije v sodelovanju z italijansko finančno policijo;20

- upravljanje davčnih sporov pred davčno komisijo. Agencija za državno premoženje - Agenzia del Demanio je naslednja od štirih italijanskih davčnih agencij, ustanovljena v okviru reorganizacije ministrstva na podlagi Zakona št. 300 iz leta 1999. V skladu z Zakonom št. 173/03 je ta agencija prevzela obliko gospodarske osebe javnega prava (Ente Pubblico económico (EPE)). Organizacijska struktura in delovanje agencije kot avtonomne pravne osebe v okviru javne uprave je vezano na principe zasebnega prava. Preko načel ekonomskega in socialnega ustvarjanja vrednosti pri upravljanju z nepremičninami v državni lasti in doseganja stroškovne učinkovitosti agencija zasleduje cilje javnega interesa. Upravlja tudi z zaseženim premoženjem storilcev kaznivih dejanj. Organi agencije so direktor, upravni odbor in odbor revizorjev. Poleg tega je agencija podvržena nadzoru Računskega sodišča, ki med drugim vključuje udeležbo njihovega predstavnika na sejah upravnega odbora. Organizacijsko strukturo sestavljajo: glavni urad (s sedežem v Rimu), 16 lokalnih podružnic in več uradov, ki delujejo pod njihovo pristojnostjo. Delovanje Agencije je pod nadzorom ministrstva za gospodarstvo in finance ter v skladu z usmeritvami, ki so določene s triletno politiko, opredeljeno v posebnem ministrovem aktu. Agencija za prostor - Agenzia del Territorio je bila prav tako ustanovljena v okviru reforme ministrstva za gospodarstvo in finance in je delovala od 1. januarja 2001 do konca leta 2012. Bila je oseba javnega prava z veliko regulativno, upravno, kapitalsko, operativno, računovodsko in finančno samostojnostjo. Sestavljal jo je glavni urad s sedežem v Rimu in deželne direkcije ter pokrajinski uradi po celotnem ozemlju države. Agencija za prostor je opravljala naslednje temeljne funkcije in naloge:

- katastrske, topografske storitve, kartiranje in storitve objavljanja nepremičnin; - vzpostavitev integriranega registra nepremičnega premoženja na nacionalnem ozemlju; - povezovanje ustreznih državnih aktivnosti z nalogami, dodeljenimi lokalnim oblastem; - upravljanje Osservatorio del Mercato Immobiliare, službe za opazovanje

nepremičninskega trga; - nudenje tehničnih storitev in cenitev; - nudenje podpore v procesu decentralizacije katastrskih funkcij, dodeljenih lokalnim

oblastem. Carinska Agencija - Agenzia delle Dognane se ukvarja z upravljanjem in pobiranjem carin, z razreševanjem carinskih sporov, notranjo obdavčitvijo mednarodne trgovine in s trošarinami na proizvodnjo in porabo. Tesno sodeluje tudi z evropskimi organi v okviru usklajevanj in procesov združevanja.

19 Organigram je na voljo na spletni strani: http://www.finanze.gov.it/export/finanze/organigramma/index.htm. 20 Finančna policija Republike Italije je vojaško-policijska organizacija. Po nalogah, ki jih opravlja je policijska, po strukturi pa vojaška. Formalno je organ podrejen ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo in finance, je pa tudi del oboroženih sil Republike Italije (več o tem: Eror A. in Križaj M. (2011): Finančna policija. Raziskovalna naloga RDS št. 45/2011.

Page 13: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

13

Ker je naročnika naloge zanimala predvsem organizacija carinske in davčne uprave v nekaterih državah EU, v nadaljevanju podrobneje predstavljamo primer organiziranosti za ti dve agenciji v Italiji. Carinska uprava - Carinska agencija Kot omenjeno, je Carinska agencija21 ena od štirih davčnih agencij, ki so bile v trenutni obliki ustanovljene z zakonom (Decreto legislativo n. 300 del 1999) leta 2001. Carinska uprava Italije ima zelo dolgo zgodovino, saj njeni začetki segajo v čas Italijanskega kraljestva, natančneje v leto 1862, ko so carinske tarife Sardinije nadomestile vse dotedanje tarife posameznih italijanskih pokrajin na celotnem tedanjem nacionalnem ozemlju. Istočasno se je carinsko področje uredilo tudi na normativni ravni. Od tega časa do danes je ta ureditev preživela precej reorganizacij, saj se je prilagajala tako političnim kot ekonomskim spremembam in razvoju.22 Leta 1999 je bil sprejet Zakon št. 300, ki je bil del celovite reforme javne uprave v Italiji. Z omenjenim zakonom je bila januarja 2001 ustanovljena Carinska agencija, ki je prevzela naloge Generalnega direktorata za carino pod okriljem Ministrstva za finance.23 Organizacija je deljena na tri ravni: na centralni ravni v Rimu je generalni carinski urad/uprava, ki oblikuje strategije delovanja, akcijske načrte, načine implementiranja ukrepov, proračun, vodi kadrovsko politiko, sprejema strateške odločitve o investicijah, dela na razvoju institucionalnih in mednarodnih odnosov, sprejema politike uvajanja novih tehnologij, razvoja in nadzornih mehanizmov. Ima fleksibilno strukturo. Vodi jo direktor, ki ima pomoč v upravnem in strateškem odboru. Za razliko od predhodne organizacijske oblike, ki je bila utemeljena na delitvi na posamezna davčna področja, nova struktura odraža predvsem posamezna delovna področja (kadrovska, pravne zadeve, upravljanje z davki, zunanje revizije in nadzor, načrtovanje, boj proti goljufijam, notranja revizija, uprava in finance, odnosi z javnostmi in mednarodni odnosi itd.). Na deželni ravni je 14 direktoratov/uradov, ki zagotavljajo usklajenost delovanja na celotnem ozemlju Italije in s tem homogenost aktivnosti in rezultatov.24 Operativne naloge se izvajajo v okrožnih carinskih uradih, pod katere sodita 102 glavna carinska urada, 47 "satelitskih" uradov in 225 podružnic, kot tudi 41 trošarinskih uradov in 15 kemijskih laboratorijev. To predstavlja prilagodljiv organizacijski model z jasno razčlenitvijo pristojnosti in odgovornosti, kar potrjuje tudi zakonska in regulativna avtonomija agencije. Nove 21 Organigram agencije je na voljo na spletni strani: http://www.agenziadogane.gov.it/wps/wcm/connect/Internet/ed/LAgenzia/Contatta+lAgenzia/Indirizzi+e+Organigramma+centrale/. 22 Če preskočimo v "moderno dobo", je do ene izmed prelomnic, ki je bila predvsem posledica uskladitve z zahtevami Evropske unije, prišlo po letu 1984. Nacionalni komite za gospodarstvo in delo je predložil študijo, Deregulacijska komisija za predsedovanje Svetu pa je predstavila priporočila. Na podlagi tega je minister za finance odprl razpravo z vsemi vpletenimi stranmi, z namenom, da se sprejmejo odločitve, ki bi ustrezno upoštevale uvedbo koncepta enotnega trga 1. januarja 1993. Ustanovljena je bila posebna komisija, pristojna za preverjanje skladnosti carinske službe in nadzornih postopkov s potrebami industrije in trgovine ter z organi pregona. Komisija je bila pristojna tudi za presojo, ali je osebje ustrezno organizirano za izpolnjevanje novih nalog in odgovornosti. Končno poročilo je bilo sprejeto julija 1986 in sledili so ukrepi za modernizacijo carinske uprave. Ukrepi so bili uvedeni predvsem z Zakonom št. 349 z dne 10. oktobra 1989, ki je posodobil določbe o carini in reorganiziral takratno carinsko in trošarinsko upravo. Zakon 349/89 je upravi/generalnemu direktoratu podelil funkcionalno in upravno avtonomijo (Nicali, spletna stran). 23 Povezavi na predpise, ki urejajo carinsko dejavnost v Italiji: http://www.agenziadogane.it/wps/wcm/connect/Internet/ed/LAgenzia/Chi+siamo/Atti+istitutivi+e+organizzativi/ in http://www.agenziadogane.it/wps/wcm/connect/Internet/ed/Operatore/Norme+e+accordi/Codici+e+regolamenti/ . 24 Italijanski carinski uradi se spopadajo s hitrim in stalnim pretokom blaga znotraj enotnega evropskega trga. Preko italijanske meje (ki hkrati predstavlja tudi mejo EU proti Sredozemlju) se vsako leto izvozi 115 milijonov ton proizvodov. V Italijo pa iz EU in tretjih držav prispe 327 milijonov ton blaga. Vsako leto je carinska agencija, ki deluje tudi v imenu Evropske unije, pristojna za pobiranje dajatev v višini 20 milijard evrov. Agencija vsako leto obravnava okoli 35.000 carinskih prekrškov (Agenzia delle Dogane, spletna stran).

Page 14: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

14

integrirane pisarne, ki v nekaterih regijah že delujejo na eksperimentalni ravni, naj bi še dodatno utrdile to razdelitev. Kapilarno oblikovano omrežje uradov, povezanih preko integriranega računalniškega sistema (3.000 delovnih postaj) omogoča elektronsko upravljanje najpomembnejših dejavnosti, vključno z izmenjavo informacij z drugimi javnimi upravami (Agenzia delle Dogane, spletna stran). Carinski laboratoriji so bili ustanovljeni z namenom opravljanja nadzora in testiranj potrebnih za razvrščanje izdelkov in njihove ustrezne obdavčitve glede na kategorijo. Usposobljeni so za analiziranje in certificiranje vseh vrst blaga in izdelkov. Na ozemlju Italije deluje 15 laboratorijev, ki so ozemeljsko razpršeni. Njihovega znanja ne izkoriščajo le carinske službe, ampak tudi organizacije, ki delujejo na področju varovanja naravnega okolja in javnega zdravja, pa tudi službe za boj proti ponarejanju in prevaram. Poleg izvajanja nalog za javne organe so laboratoriji del sistema kakovosti, kar pomeni, da so usposobljeni za izdajanje potrdil in poročil o analizah tudi za zasebne gospodarske subjekte. Ta dejavnost povečuje raven strokovnosti, saj so tako v stiku z vedno novimi izzivi, ki jih prinaša delovanje trga. Njihovo mednarodno delovanje pa omogoča medsebojno priznavanje rezultatov analiz in tako dodano vrednost izdanih certifikatov za stranke. Pod okriljem Carinske agencije deluje tudi avtonomna Služba za intervencije na področju kmetijstva (Servizio Autonomo Interventi Settore Agricolo - S.A.I.S.A.), v pristojnosti katere so aktivnosti, povezane z nudenjem pomoči Skupnosti pri izvozu kmetijskih proizvodov. V skladu z Zakonom št. 95, z dne 6. julija 2012 je 1. decembra 2012 Carinska agencija spremenila svoje ime v Agencijo za carino in monopol. K Carinski agenciji je bila namreč priključena doslej avtonomna Uprava za državne monopole, ki prek stalnega preverjanja dela koncesionarjev ureja sektor javnih iger na srečo v Italiji. Ima tudi pooblastila za nadzor nad proizvodnjo, distribucijo in prodajo tobačnih izdelkov ter za zbiranje in plačevanje davkov iz tega naslova (Agenzia delle Dogane, spletna stran). Davčna uprava - Agencija za prihodke Tudi v Agencijo za prihodke25 je od 1. decembra 2012 vključena ena od prej samostojnih enot. V tem primeru gre za Agencijo za prostor. Že omenjeni Zakon št. 95/2012 je namreč v 23. členu določil, da se naloge Agencije za prostor, ki je po reformi 1. januarja 2001 bila ena od davčnih agencij Ministrstva za gospodarstvo in finance, skupaj s človeškimi in finančnimi viri ter obstoječimi pravnimi razmerji, vključi v Agencijo za prihodke.26 Slednja je tako poleg nalog, opisanih nekoliko kasneje, razširila delovanje še na:

- katastrske in kartografske storitve ter oglaševanje nepremičnin; - vodenje službe za opazovanje trga nepremičnin ter tehnične in cenilne službe; - ustanovitev in nadgrajevanje registra nepremičnin (zemljiške knjige) na nacionalnem

ozemlju v sodelovanju z lokalnimi oblastmi; - aktivnosti za doseganje pravičnosti pri obdavčevanju nepremičnin in preprečevanje

izogibanja davkom (Ministero dell'Economia e delle Finanze, spletna stran). Delovanje agencije nadzoruje minister za gospodarstvo in finance, sicer pa ima agencija polno upravljalno in operativno odgovornost ter ima regulativno, upravno, premoženjsko, organizacijsko, računovodsko in finančno avtonomijo. Razmerje med Ministrstvom za gospodarstvo in finance ter agencijo ureja triletni sporazum, ki se ga prilagaja za vsako proračunsko leto. Sporazum vsebuje seznam storitev in ciljev, ki jih je treba doseči, ter za to potrebna sredstva.

25 Organigram agencije je na voljo na spletni strani: http://www.agenziaentrate.gov.it/wps/content/Nsilib/Nsi/Agenzia/Chi+siamo/Organigramma+centrale+2012/. 26 Dekret o prenosu človeških virov, opreme in finančnih virov Agencije za prostor na Agencijo za prihodke: http://def.finanze.it/DocTribFrontend/getAttoNormativoDetail.do?id={F601CB28-75CD-4CF2-ACF9-DE2CD71E3C9D}.

Page 15: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

15

Agencija nudi podporo in zagotavlja izvajanje storitev upravljanja z davki v pristojnosti dežel in drugih lokalnih oblasti s katerimi se dogovarja o poravnavah/likvidacijah, določanju in zbiranju davkov ter glede sodnih postopkov iz naslova pobiranja davkov. Agencijo predstavlja in vodi direktor. Poleg tega ima agencija Upravni odbor, ki:

- na predlog direktorja sprejema odločitve o statutu, predpisih, splošnih aktih, ki urejajo delovanje Agencije, o proračunu, poslovnih načrtih, o izdatkih, ki presegajo 2.600.000 evrov, o ustanovitvi ali sodelovanju v združenjih in organizacijah;

- ocenjuje strategije in podaja mnenja v vseh primerih, določenih v aktu o ustanovitvi Agencije in statutom, pa tudi v primerih, ki so določeni z računovodskimi in upravnimi predpisi;

- obravnava katero koli točko, ki jo direktor uvrsti na dnevni red. Odbor revizorjev pa:

- skrbi za pravilno vodenje poslovnih knjig in evidenc; - spremlja skladnost z zakoni, s statutom in predpisi agencije; - analizira proračun in nadzoruje računovodske izkaze; - redno preverja gotovino v blagajni; - pripravlja poročila o aktivnostih v svoji pristojnosti; - lahko zaprosi direktorja za informacije delovanju in upravljanju agencije, kot tudi glede

posameznih vprašanj, o kakršnih koli nepravilnostih pa poroča ministru za gospodarstvo in finance;

- izvaja nadzor nad regularnostjo; - opravlja druge naloge povezane s funkcijami revizorjev.

Na centralni ravni je agencija organizirana v generalne/centralne uprave (za ugotavljanje davčnih obveznosti, za pomoč strankam, za davčne predpise, za pravne zadeve in spore, za upravljanje s človeškimi viri, za upravljanje, načrtovanje in nadzor, za revizijo in varnost/zanesljivost, pisarna direktorja in sektor za odnose z javnostmi). Na teritorialni ravni pa je agencija razdeljena na deželne uprave (direzioni regionali) in lokalno mrežo (strutture periferiche). V vsakem glavnem mestu dežele, z izjemo Trentino-Alto Adige, je deželna uprava (skupaj 19). V avtonomnih pokrajinah Trento in Bolzano sta pokrajinski upravi (direzioni provinciali). Deželne in pokrajinski upravi v okviru svojih pristojnosti opravljajo naloge načrtovanja, usmerjanja, usklajevanja in nadzora lokalnih uradov. Izvajajo operativne aktivnosti na področjih upravljanja z davki, obdavčevanja, pobiranja davkov in reševanja sporov. Izvajajo tudi kontrole in davčne preglede v primeru velikih davkoplačevalcev. Upravo sestavlja Urad za nadzor in eden ali več območnih uradov/pisarn (odvisno od velikosti ozemlja, ki spada v njegovo pristojnost). Urad za nadzor (Ufficio controlli) opravlja naloge nadzora in ocenjevanja, z izjemo tistih nalog, ki so v pristojnosti območnih pisarn in upravi za pravne zadeve in spore. Sestavljen je iz več oddelkov, opredeljenih glede na število in karakteristike davčnih zavezancev ter glede na različne dejavnosti, ki se izvajajo. Območne službe (Uffici territoriali) opravljajo dejavnosti, povezane z nudenjem informacij in pomoči davkoplačevalcem ter z upravljanjem/vodenjem evidenc prijavljenih davkov in povračil. Opravljajo tudi uradni nadzor na davčnimi napovedmi in poročili, ugotavljajo davčne obveznosti, opravljajo nadzor nad pravilno uporabo davčnih ocen na podlagi statističnih podatkov (npr. analiza določene dejavnosti), določajo tudi davek pri registraciji najemnih pogodb (in podobno), pri dedovanju in pri darovanju ter druge morebitne stroške. Poleg naštetega so davkoplačevalcem za podajanje informacij in nudenje pomoči na voljo posebni multimedijski centri (Centri di assistenza multicanale), kjer lahko dobijo potrebne informacije po telefonu, elektronski pošti ali SMS sporočilih.

Page 16: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

16

Operativni centri (Centri operativi) na podlagi posebnih pooblastil izvajajo nekatere specializirane dejavnosti (na primer: povrnitev preplačanega davka, procesiranje vlog ob obnovi zgradb, kjer pride v poštev davčna olajšava, in izvajanje preliminarnega centraliziranega nadzora nad davčnimi napovedmi), pri katerih je bolj primerna centralizirana obdelava. Na ta način želi Davčna agencija doseči večjo uspešnost in učinkovitost pri uporabi razpoložljivih sredstev. Satelitski centri (Centri satellite) pa so odgovorni za izvajanje dislociranega nadzora za pokrajinske urade, za katere je značilno hudo pomanjkanje osebja. Satelitski centri so podrejeni deželnim uradom, ki so pristojni za pokrajinske urade (Agenzia delle entrate, spletna stran). 3.4 Nemčija Finančna uprava (Finanzverwaltung), znana tudi kot davčna uprava (Steuerverwaltung) je zadolžena za odmero in pobiranje davkov ter je del državne uprave. Finančna uprava je v Nemčiji razdeljena med zvezno oblast in zvezne dežele. Njeno organizacijo v 6. členu ureja Zvezni zakon o davkih (Abgabenordnung - AO). Zvezno ministrstvo za finance (Bundesfinanzministerium - BMF) je najvišji organ zvezne finančne uprave. Na ravni zvezne države so ministrstvu za finance podrejeni posebni visoki uradi, ki opravljajo posebne naloge, za katere je pristojna zvezna oblast.27 Med njimi je Zvezni davčni urad (Bundeszentralamt für Steuern - BZSt), ki ima sedež v Bonnu. Vodi ga direktor, ki tudi postavlja strateške in operativne cilje. Davčno poslovanje je razdeljeno v tri oddelke: za prometni davek (oddelek 1), za nacionalna davčna vprašanja (oddelek 2) ter za mednarodna davčna vprašanja (oddelek 3). Ustrezne službe s posebnimi področji odgovornosti so razdeljene med 45 enot.28 Zvezni davčni urad trenutno zaposluje približno 1.350 ljudi (povzeto po spletnih straneh Bundeszentralamt für Steuern, Bundesfinanzverwaltung, BZSt). Slika 3: Organizacija zvezne finan čne uprave v Nem čiji Najvišji zvezni

organ > Zvezno ministrstvo

za finance (BMF)

Višji zvezni

organi > Zvezni davčni urad

(BZSt) Zvezni urad za

urejanje pogostih

premoženjskih

vprašanj (BADV)

Zvezni urad

za obračun

(BAA)

Zvezni

monopolni

urad za

žganje (BfB)

Vmesni organi > 5 zveznih

finančnih direkcij

Urad za carinski

kriminal (ZKA)

<

Carinska

Lokalni organi > 41 glavnih

carinskih uradov

8 carinskih

preiskovalnih pisarn

< uprava

Druge

agencije

> Center za

obdelavo podatkov

in informacijske

tehnologije (ZIVIT)

Center za

izobraževanje (BWZ)

Vir: BMF.29

27 Zvezni davčni urad (BZSt), Zvezni urad za urejanje pogostih premoženjskih vprašanj (BADV), Zvezni urad za obračun (Bundesausgleichsamt - BAA) in Zvezni monopolni urad za žgane pijače (BfB). 28 Glej organigram: http://www.steuerliches-info-center.de/EN/Bundesfinanzverwaltung/BZSt/organigramm_BZSt_extern.html?nn=44962. 29 Za več glej organigram: http://www.bundesfinanzministerium.de/Content/EN/Standardartikel/Ministerium/2010-08-16-Geschaeftsbereich.pdf?__blob=publicationFile&v=3.

Page 17: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

17

Na ravni dežel pa finančno upravo predstavljajo deželna ministrstva za finance (najvišji organ), regionalne finančne direkcije (Oberfinanzdirektionen) ter krajevni finančni uradi (Finanzämtern). Krajevni finančni uradi večinoma upravljajo s pobiranjem davkov, razen v primerih:

- carin in trošarin, za katere je odgovorna Zvezna carinska uprava (Bundeszollverwaltung) in

- davkov, katerih upravljanje je preneseno na občine (povzeto po spletnih straneh Bundeszentralamt für Steuern, Finanzverwaltung der Länder).

Naloge carinske uprave so se spremenile, zlasti zaradi uvedbe enotnega trga leta 1993 in pristopa novih držav k Evropski uniji v letih 2004 in 2007. Carinska uprava (Zollverwaltung) je organizirana na treh ravneh (gl. sliko 3). Najvišji organ je Zvezno ministrstvo za finance (BMF). Naslednjo raven predstavlja pet zveznih finančnih direkcij (Bundesfinanzdirektionen) in Urad za carinski kriminal (Zollkriminalamt - ZKA) (povzeto po spletnih straneh BMF, Zoll, Strukturen).30 Naloge petih zveznih finančnih direkcij so:

- splošna carinska zakonodaja (v pristojnosti Bundesfinanzdirektionen Nord); - splošna davčna zakonodaja (v pristojnosti Bundesfinanzdirektionen Mitte); - boj proti delu na črno in nezakonitemu zaposlovanju (v pristojnosti

Bundesfinanzdirektionen West); - urejanje trošarin (v pristojnosti Bundesfinanzdirektionen Südwest); - izvajanje posebnih določb v zvezi s čezmejnim pretokom blaga (v pristojnosti

Bundesfinanzdirektionen Südost) (povzeto po spletnih straneh Zoll online, Abteilung Zentrale Facheinheit).

Zvezne finančne direkcije in Urad za carinski kriminal delujejo kot nekakšen most med Zveznim ministrstvom za finance in podrejenimi krajevnimi carinskimi uradi (povzeto po spletnih straneh BMF, Zoll, Strukturen). Krajevni carinski uradi31 pa opravljajo operativne naloge carinske uprave (carinska obravnava blaga, izdaja dovoljenj, nadzor itd.) ter so prva kontaktna točka za podjetja in občane (povzeto po spletnih straneh Zoll online). 4 Zaklju ček V Avstriji sta davčna in carinska uprava združeni na zvezni in regionalni ravni, ne pa tudi na lokalni. Njihovo organizacijo in pristojnosti določa Zakon o organizaciji davčne uprave. Najvišji organ davčne in carinske uprave je Zvezno ministrstvo za finance. Od leta 2002 sta carinski in davčni upravi združeni v enem generalnem direktoratu Zveznega ministrstva za finance. Na lokalni ravni pa deluje 41 različnih davčnih uradov in 9 carinskih uradov. Davčna in carinska uprava na Hrvaškem sta samostojni organizacijski enoti znotraj Ministrstva za finance. Davčna uprava zbira in obdeluje podatke o davkih in prispevkih za obvezno zavarovanje, predlaga spremembe davčne zakonodaje in drugih predpisov, daje strokovna mnenja in pojasnila glede uporabe predpisov ipd. Na področju delovanja carinske uprave se na Hrvaškem obetajo spremembe. Razlog je vstop Hrvaške v EU. Sklepati je mogoče, da bo kmalu sprejet nov Zakon o carinski službi, ki bo vzpostavil ustrezno normativno podlago za delovanje in organiziranost carin, tako kot jo "terjajo" nove razmere - članstvo v EU.

30 Urad za carinski kriminal (ZKA) obstaja kot zvezni organ v sestavi ministrstva za finance od leta 1992 (povzeto po spletnih straneh Bundeszentralamt für Steuern, ZKA). Sedež urada je v Kölnu. Koordinira in usmerja preiskave priključenih osmih carinskih preiskovalnih pisarn v Berlinu, Dresdnu, Essnu, Frankfurtu, Hamburgu, Hannovru, Münchnu in Stuttgartu. V posebej pomembnih primerih pa lahko preiskave izvaja tudi sam (povzeto po spletnih straneh Zoll online). 31 43 glavnih carinskih uradov (Hauptzollämtern) in 277 carinskih uradov (Zollämter).

Page 18: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

18

V Italiji pod okrilje Ministrstva za gospodarstvo in finance in njegovega Oddelka za finance spadajo tri t. i. davčne agencije: Agencija za državno premoženje, Agencija za prihodke in Carinska agencija. Organizacija slednje je deljena na tri ravni: na centralni ravni v Rimu je generalna uprava, na deželni ravni je 14 direktoratov/uradov, ki zagotavljajo usklajenost delovanja na celotnem ozemlju Italije, operativne naloge pa se izvajajo v okrožnih carinskih uradih, pod katere sodita 102 glavna carinska urada, 47 "satelitskih" uradov in 225 podružnic, kot tudi 41 trošarinskih uradov in 15 kemijskih laboratorijev. Gre za kapilarno oblikovano omrežje, ki pokriva celotno nacionalno ozemlje. Decembra 2012 je Carinska agencija spremenila svoje ime v Agencijo za carino in monopol. K Carinski agenciji je bila namreč priključena doslej avtonomna Uprava za državne monopole. Tudi v Agencijo za prihodke je od 1. decembra 2012 vključena ena od prej samostojnih enot. V tem primeru gre za Agencijo za prostor. Delovanje agencije nadzoruje minister za gospodarstvo in finance, sicer pa agencija nosi polno upravljalno in operativno odgovornost ter ima regulativno, upravno, premoženjsko, organizacijsko, računovodsko in finančno avtonomijo. Agencijo vodi direktor, poleg tega pa ima agencija Upravni odbor in Odbor revizorjev. Na centralni ravni je agencija organizirana v generalne/centralne uprave, na teritorialni ravni pa je agencija razdeljena na deželne uprave (direzioni regionali) in lokalno mrežo (strutture periferiche). Upravo sestavlja Urad za nadzor in eden ali več območnih uradov/pisarn (odvisno od velikosti ozemlja, ki spada v njegovo pristojnost). Poleg naštetega so davkoplačevalcem za podajanje informacij in nudenje pomoči na voljo posebni multimedijski centri (Centri di assistenza multicanale), Operativni centri (Centri operativi), ki izvajajo nekatere specializirane dejavnosti ter Satelitski centri (Centri satellite), ki so odgovorni za izvajanje dislociranega nadzora za pokrajinske urade, za katere je značilno hudo pomanjkanje osebja. Finančna uprava je v Nemčiji razdeljena med zvezno oblast in zvezne dežele. Njeno organizacijo ureja Zvezni zakon o davkih. Najvišji organ zvezne finančne uprave je Zvezno ministrstvo za finance, na ravni dežel pa deželna ministrstva za finance. Krajevni finančni uradi kot deli finančne uprave na deželni ravni, upravljajo s pobiranjem večine davkov. Izjema so občinski davki ter carine in trošarine. Za carine in trošarine je odgovorna Zvezna carinska uprava. Tudi njen najvišji organ je Zvezno finančno ministrstvo, naslednjo raven predstavljajo zvezne finančne direkcije in Urad za carinski kriminal. Na lokalni ravni pa delujejo krajevni carinski uradi, ki opravljajo operativne naloge carinske uprave. V nadaljevanju prilagamo tudi prevod dela gradiva Generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve Improving tax governance in EU Member States: Criteria for successful policies, ki med drugim prikazuje širšo sliko problematike davčnih in carinskih organov v državah članicah EU (Jensen J. in Wöhlbier F. ,2012, str. 19. in 20.): "Pri velikosti in organizaciji davčnih uprav obstajajo v državah članicah EU velike razlike. Nekatere od teh razlik se lahko pripišejo razlikam v organizaciji pobiranja prispevkov za socialno varnost, carin, trošarin itd., ki so lahko (ali ne) pod okriljem davčnega organa. Na splošno se zdi celotna kadrovska zasedba davčnih organov precej nizka v Italiji, Španiji in Estoniji. Na Nizozemskem in v Latviji pa relativno visoka. Vendar pa davčne uprave z več viri niso nujno uspešnejše od davčnih organov z manj kadrovskimi viri. Ob primerjavi skupne kadrovske strukture davčnih uprav na milijon prebivalcev z obsegom sive ekonomije se je pokazala le šibka korelacija. Vendar pa primerjava ni upoštevala drugih možnih razlag. Pomemben vidik je, da bi vzročnost lahko bila ravno nasprotna, torej da je kadrovska struktura odvisna od velikosti sive ekonomije in stopnje utaje davka, torej, da se zaposluje več osebja za boj proti sivi ekonomiji in davčnim utajam." ..."Nekateri primeri držav kažejo, da bi bila omejena količina kadrovskih virov lahko povezana z učinkovitostjo davčne uprave. Ob pogledu na nekatere države članice, kot so Finska, Avstrija, Švedska in Združeno kraljestvo, se zdi, da je mogoče, da davčni organ deluje učinkovito s kadrovsko zasedbo rahlo nad 1000 zaposlenih na mio prebivalcev. Število lokalnih

Page 19: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

19

in regionalnih davčnih uradov ali podružnic se med državami članicami tudi v veliki meri razlikuje, od 35 v Združenem kraljestvu, 3271 v Franciji in 1421 v Belgiji. Relativno nizko število lokalnih davčnih uradov (pod 10 na milijon prebivalcev), lahko zagotovi strokovnost, kakovost storitev in izboljša stroškovno učinkovitost upravne. Bistvenega pomena ni samo število zaposlenih, ampak tudi kakovost človeških virov v davčnih organih. Treba je zagotoviti ustrezno izobraževanje in usposabljanje osebja. Praksa mora biti pridobitev in vzdrževanje zahtevanih strokovnih znanj in etičnih standardov osebja. Poleg tega morajo biti zaposleni v davčnih organih izdatno opremljeni z učinkovitimi informacijskimi orodji. Da bi zagotovili stroškovno učinkovitost in specializacijo uradnikov, območni uradi ne smejo biti geografsko preširoko razpršeni. Velika država se lahko tudi odloči, da organizira svoje območne urade v manjše število regijskih. V manjših državah članicah lokalne davčne pisarne morda ne vključujejo vseh različnih funkcij. Nekatere specializirane naloge, kot so davek od dohodka pravnih oseb, velikih korporacij, obmejnih davkoplačevalcev (davkoplačevalcev, katerih dohodek izhaja iz ene države članice, prebiva pa v drugi), obdavčitve nepremičnin in obdavčitev vozil itd. so lahko združene na enem naslovu. Učinkovitost in uspešnost zbiranja davkov in prispevkov za socialno varnosti bi lahko izboljšali in zmanjšali breme usklajevanja za podjetja. Prispevki za socialno varnost so največji posamezen vir javnofinančnih prihodkov v večini držav članic. Vendar pa se v 14 državah članicah ti zbirajo preko posebne agencije za socialno varnost, ne pa preko glavnega davčnega organa. Večina davčnih organov je organizirana kot enoten pol-avtonomen organ, odgovoren za neposredne in posredne davke. Carinska dejavnost je najpogosteje organizirana v posebnem organu, čeprav so nekatere države članice že združile davčne in carinske uprave. Dvajset držav članic ima ločene davčne in carinske organe, od tega jih je devet dodelili področje trošarin carinskemu organu in ne za organu za prihodke (davke). Delovanje ločenih organov za izvajanje podobnih nalog pomeni podvajanje fiksnih stroškov in pomeni, da morajo zavezanci imeti opravka z več organi za pobiranje dajatev." . Pripravili: mag. Mojca Pristavec Đogić mag. Andrej Eror dr. Katarina Žagar

Page 20: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

20

Viri: Abgabenordnung, The Fiscal Code of Germany. Spletne strani: http://www.gesetze-im-internet.de/ao_1977/index.html (9. 5. 2013). Agenzia delle Dogane. Spletna stran: http://www.agenziadogane.it/wps/wcm/connect/83f5b20044233f68b2babb4e7aaa0be0/ammin_doganale_uk.pdf?MOD=AJPERES&amp;CACHEID=83f5b20044233f68b2babb4e7aaa0be0 (april 2013). Agenzia delle entrate (angl). Spletna stran: http://www1.agenziaentrate.gov.it/inglese/revenue_agency/index_revenue.htm (april 2013). Agenzia delle Entrate -Organigramma. Spletna stran: http://www.agenziaentrate.gov.it/wps/content/Nsilib/Nsi/Agenzia/Chi+siamo/Organigramma+centrale+2012/ (april 2013). Agenzia entrate. Spletna stran: http://www.agenziaentrate.gov.it/wps/wcm/connect/73b49e804c95b0f78a0cef15383e91e3/book+italiano.pdf?MOD=AJPERES&amp;CACHEID=73b49e804c95b0f78a0cef15383e91e3 in http://www.agenziaentrate.gov.it/wps/wcm/connect/5ae25c804cab56558a7fabee74cdf8bd/book+inglese.pdf?MOD=AJPERES (april 2013). BMF (Avstrija), Customs Offices. Spletne strani: http://english.bmf.gv.at/Ministry/SubordinatedInstitutions/CustomsOffices/_start.htm (23. 4. 2013). BMF (Avstrija), Tax Offices. Spletne strani: http://english.bmf.gv.at/Ministry/SubordinatedInstitutions/TaxOffices/_start.htm (23. 4. 2013). BMF (Avstrija), Zollfahndung (ZOFA). Spletna stran: https://www.bmf.gv.at/Betrugsbekaempfung/Zoll/ZollfahndungZOFA/_start.htm (24. 4. 2013). BMF (Nemčija), Federal Ministry of Finance and subordinate authorities. Spletne strani: http://www.bundesfinanzministerium.de/Content/EN/Standardartikel/Ministerium/2010-08-16-Geschaeftsbereich.pdf?__blob=publicationFile&v=3 (9. 5. 2013). BMF (Nemčija), Zoll, Strukturen. Spletna stran: http://www.bundesfinanzministerium.de/Web/DE/Themen/Zoll/Strukturen/strukturen.html (29. 4. 2013). Bundesgesetz über den Aufbau und die Zuständigkeitsregelung der Abgabenverwaltung des Bundes – Abgabenverwaltungsorganisationsgesetz 2010 – AVOG 2010: http://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblAuth/BGBLA_2010_II_165/BGBLA_2010_II_165.pdf (6. 5. 2013). Bundeszentralamt für Steuern (Nemčija), Bundesfinanzverwaltung, BZSt. Spletna stran: http://www.steuerliches-info-center.de/DE/Bundesfinanzverwaltung/BZSt/bzst_node.html (29. 4. 2013). Bundeszentralamt für Steuern (Nemčija), Finanzverwaltung der Länder. Spletna stran: http://www.steuerliches-info-center.de/DE/FinanzverwaltungDerLaender/finanzverwaltungderlaender_node.html (7. 5. 2013). Bundeszentralamt für Steuern (Nemčija), ZKA. Spletna stran: http://www.steuerliches-info-center.de/DE/Bundesfinanzverwaltung/ZKA/zka_node.html (29. 4. 2013). Carina.Hr., spletno mesto: http://www.carina.hr/Ostalo/OCarini.aspx (maj 2013). EC: Taxation and Customs Union. Spletna stran: http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/links/tax/ (april 2013). Eror A. in Križaj M. (2011): Finančna policija. Raziskovalna naloga RDS št. 45/2011. Jensen J. in Wöhlbier F. (2012): Improving tax governance in EU Member States: Criteria for successful policies. Spletna stran: http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/occasional_paper/2012/pdf/ocp114_en.pdf (maj 2013). Ministarstvo financija, spletno mesto: http://www.mfin.hr/hr/ustrojstvo (maj 2013). Ministero dell'Economia e delle Finanze. Spletno mesto: http://www.mef.gov.it/ (april 2013). Nicali Antonio: Customs History: A Historical Outlook on the Italian Customs Policy. Spletna stran: http://www.agenziadogane.it/wps/wcm/connect/1d6b5c8044233cfab283bb4e7aaa0be0/storiadogane_uk.pdf?MOD=AJPERES&amp;CACHEID=1d6b5c8044233cfab283bb4e7aaa0be0 (april 2013). Odgovor glede organizacije davčne in carinske uprave, ki so ga 6. 5. 2013 posredovali iz avstrijskega ministrstva za finance (BMF).

Page 21: ORGANIZACIJA DAVČNIH IN CARINSKIH UPRAV · 2 Dav čna in carinska politika Evropske unije Pod okriljem Evropske komisije deluje Generalni davčni in carinski direktorat, 1 katerega

21

Predlog Zakona o finančni upravi (2013), spletno mesto: http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-13.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/c1257b330035d262c1257b2d00266842/$FILE/ZFU%2012.3.2013.doc (24. 4. 2013). Prijedlog zakona o carinskoj službi - reforma carinske službe, spletno mesto: http://www.carina.hr/Novosti/Novosti.aspx?args=TunptjIUoEl8la3DNiMGRw%3d%3d (30. 4. 2013). Špilar, Denis (2011), Pravna ureditev organizacije davčne službe v Sloveniji - primerjalni pogled z Avstrijo (diplomska naloga), Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru. Spletna stran: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=26803 (10. 5. 2013). Verordnung des Bundesministers für Finanzen zur Durchführung des Abgabenverwaltungsorganisationsgesetzes 2010 (AVOG 2010 – DV) StF: BGBl. II Nr. 165/2010: : http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20006798 (24. 4. 2013). Zadatak Porezne Uprave: http://www.porezna-uprava.hr/pocetak/zadatak.asp?id=b00d1 (22. 4. 2013). Zakon o carinskoj službi, Redakcijski pročišćen tekst. Narodne noviname, br. 83/09. Izmjene Zakona: Narodne novine, br. 49/11, 34/12, spletno mesto: http://www.carina.hr/Ostalo/SiteSearch.aspx (29. 4. 2013). Zakon o Poreznoj upravi, Redakcijski pročišćeni tekst 'Narodne novine' br. 25/12, 112/12). Spletna stran: http://propisi.porezna-uprava.hr/index.asp (29. 4. 2013). Zoll online, Abteilung Zentrale Facheinheit. Spletna stran: http://www.zoll.de/DE/Der-Zoll/Struktur/Bundesfinanzdirektionen/Abteilung-Zentrale-Facheinheit/abteilung-zentrale-facheinheit_node.html;jsessionid=FDFCC64755B17E184EF2FB0301B54D30 (7. 5. 2013). Zoll online, Die Struktur der deutschen Zollverwaltung. Spletna stran: http://www.zoll.de/DE/Der-Zoll/Struktur/struktur_node.html (29. 4. 2013).