Šolsko leto 2010/11

Pripravil in uredil:

Dejan Kokol

2

-

V projektu Evropska vas v šolskem letu 2010/2011 sodeluje 33 osnovnih

šol, Zavod PIP Europe Direkt Murska Sobota in medgeneracijski

center Hiša Sadeţi druţbe. Prvič se je projektu priključila tudi naša

šola. Tematska prioriteta projekta je PROSTOVOLJSTVO, med

pomembnejše cilje pa spadajo:

• spoznati članice Evropske unije;

• seznaniti se z njihovo kulturo, kulinariko, običaji, navadami, glasbo,

narodno nošo, posebnostmi, spoznati njihove zastave, grbe in

proučevati njihov način ţivljenja;

• predstaviti misli in ideje o kulturnih problemih, ki jih vidijo mladi v

Evropi in Sloveniji;

• spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost,

spoznavanje drugih narodov in drţav v Evropski uniji ter hkrati

zavedanje lastne kulturne identitete.

Drţava, ki smo jo izţrebali in podrobneje spoznavali, je

Češka Republika.

3

Vse, kar je nastalo skozi šolsko leto pri pouku in drugih dejavnostih,

smo predstavili na šolski zaključni prireditvi projekta, ter v ta namen

pripravili bogato razstavo. Del tega bodo učenci pokazali tudi na

zaključni prireditvi, ki bo v torek, 10. maja 2011, na Trgu kulture, v

Murski Soboti. Vsaka šola bo predstavila izbrano drţavo Evropske

unije. Z medsebojnim sodelovanjem vseh šol pa bomo zgradili evropsko

vas, ki zdruţuje vse drţave članice Evropske unije.

Odbor za pripravo in izvedbo projekta Evropska vas

Odbor za pripravo in izvedbo projekta Evropska vas:

1. Monika Bicskey – mentorica (1. razred, GVZ)

2. Bruna Švagan – članica (2. razred)

3. Silva Vračko – članica (3. razred)

4. Jerica Golob – članica (4. razred, SLJ)

5. Romana S. Ţnuderl – koordinatorica (5. razred)

6. Vera Vrbančič – članica (6. razred, GOS, SPH, NPH)

7. Tomaţ Lopert – član (7. razred, ZGO, GEO)

8. Dejan Kokol – glavni koordinator (8. in 9. razred)

9. Damijan Sovec – član (LVZ)

10. Nataša Zemljič – članica (GVZ)

11. Nataša Irgolič – članica (ŠVZ)

12. Manica Šerc – članica (PŠ)

4

Evropska vas je čudovit projekt, v sklopu katerega učenci spoznavajo

članice Evropske unije z različnih vidikov. Od 1. maja 2004 je tudi

Republika Slovenija članica Evropske unije in prav je, da učenci

spoznajo in poznajo članice te velike skupnosti ter nekatere njihove

zanimivosti. Tako imajo vsi udeleţenci projekta priloţnost, da širijo

svojo splošno razgledanost, ob tem spoznavajo in sprejemajo

drugačnost kulture, jezika in njenih drţavljanov, ter s tem krepijo

lastno istovetnost in pripadnost narodu, drţavi, šoli, razredu,

skupini… Učenci so v številnih aktivnostih ustvarjali izdelke, plakate,

figure, lutke, si ogledali češke risanke, plesali ljudske plese, poslušali

češko glasbo, peli češke pesmice, brali pravljice čeških avtorjev in nanje

poustvarjali, se naučili nekaj čeških izštevank in besed, spekli češke

kruhke rohlíky-je in še veliko drugega. V goste smo povabili tudi

sorodnike in znance, ki izhajajo iz Češke ali pa tam delajo, da nam

predstavijo Češko. Skratka, bilo je lepo, poučno in vsak je imel

priloţnost, da začuti del Češke drţave in spozna njene zanimivosti.

Hvala vsem, ki ste k temu pripomogli!

Dejan Kokol, koordinator projekta

V letošnjem šolskem letu je naša šola prvič sodelovala v projektu z

naslovom Evropska vas, v katerega je bilo vključenih 33 šol iz

celotnega Pomurja. Kot učiteljica nemščine in koordinatorica projekta

sem z navdušenjem podprla idejo o ustvarjanju učencev na naši šoli.

Čeprav smo se s sodelavci in učenci podali na novo neznano področje,

je bil odnos do projekta od začetka do konca zelo pozitiven. Menim, da

smo se vsi zelo potrudili, poiskali veliko najrazličnejših načinov za

ustvarjanje na izbrano temo, spoznali našo izbrano drţavo Češko z

različnih strani, se povezali z zunanjimi sodelavci in si dokazali, da

zmoremo. Med šolskim letom so nastajali pisani drobci spoznanj,

katere smo vtkali v naše vsakdanje šolsko ţivljenje, se z njimi obogatili

in pokukali v deţelo »onstran in drugam…«

Veselim se zaključka projekta, ki bo na trţnici v Murski Soboti v torek,

10. maja, kjer se bodo naši učenci lahko predstavili tudi širši javnosti

in… vsem sodelujočim iskrene čestitke!

Romana S. Ţnuderl

5

SEZNAM AKTIVNOSTI V PROJEKTU EVROPSKA VAS - ČEŠKA

Tema: Nosilci/izvajalci:

Risanje/izdelava češke zastave .

Monika Bicskey, Edita Vodan Šoštarič, Verica Fartek in učenci 1. razredov v času PB

Krtek: ogled risank, branje zgodbic, risanje risbic, izdelava figuric iz glinamola idr.

Monika Bicskey, Edita Vodan Šoštarič, Verica Fartek in učenci 1. razredov v času PB

Pripovedovanje pravljice oz. anekdote v češkem in slovenskem jeziku. Petje otroške češke pesmice, ogled in prepoznavanje avtohtonih čeških literarnih, pravljičnih junakov - maskot, lutk idr. Ogled češke risanke, branje knjige in še kaj.

Janja Šinko, Milena Dvoršak, Milica Drumlič in Martina Kocbek z učenci 1. razredov

Gledanje risank in branje knjig o KRTKU. Izdelovanje vrečk z natisom Krtka, iskanje Češke Republike na zemljevidu, učenje češke pesmice idr.

Verica Fartek z učenci 1. b razreda

Branje češke pravljice »Lonček kuhaj« in poustvarjanje. Majda Hojs z učenci 1. c razreda v času PB

Branje knjig o Krtku, slikanje motivov na prebrane knjige in iskanje različnih podatkov o Češki s predstavitvijo ostalim učencem na temo: »KAJ VEM O ČEŠKI?«.

Bruna Švagan in Silva Čurman z učenci 2. razredov

Dramatizacija češke pravljice, učenje češke izštevanke (razpočitadlo) in izvedba mednarodne šolske ure.

Silva Vračko, Simona Kolarič Wolf z učenci 3. razredov in nekateri njihovi starši

Branje knjig čeških avtorjev, zapis nadaljevanja, izdelava

knjige, ogled ene izmed čeških risank in izdelovanje figur.

Jerica Golob, Sonja Miladinovid, Simona Slogovič Brumen z učenci 4. razredov

Obisk gospoda Zdeneka Skrivaneka.

Sonja Miladinovič z učenci 4. a oddelka

Ogled čeških risank, risanje in izdelava glinenih junakov

risanke.

Vera Serdt, Hilda Knuplež,

Valentin Kovič z učenci

5. razredov

Izdelovanje Karlovega mostu iz čeških, nemških, angleških in slovenskih besed/fraz.

Romana S. Žnuderl, Silva Plohl in Maja Rauter z učenci 5. razredov

6

Risanje junaka priljubljene češke risanke »Krtka« na

veliki plakat.

Nuša Zagorc z učenci 6. b razreda

Franz Kafka: Ogled odlomka filma »Preobrazba«, branje odlomka istoimenske knjige v nemščini in izdelava papirnatega hrošča.

Dejan Kokol s skupino učencev v sklopu OBP iz nemščine

Izdelava modela znamenite praške astronomske ure.

Branko Beznec, Davorin Žižek in Danijela Šedivy s skupino učencev

Priprava plakatov/seminarskih nalog o Češki republiki v okviru spoznavanja srenjeevropskih držav.

Tomaž Lopert pri GEO z učenci 7. razredov

Izdelovanje plakatov v sklopu poglavij opis države in opis življenja ljudi.

Bernarda Rožman, Vera Granfol, Olga Kotnik z učenci 7. razredov

Učenje česškega ljudskega plesa in predstavitev na prireditvi.

Nataša Zemljič in Nataša Irgolič s skupino učenk 7., 8. in 9. razredov

Arhitekturne sledi slov. arhitekta Jožeta Plečnika (Praga) – risanje/slikanje čeških mest.

Sonja Muršec z učenci 8. b razreda

Okus po Češki – Zbiranje receptov, slik, posebnosti, navad, embalaž prehrambnih izdelkov, urjenje, praktična priprava jedi v času do uradne predstavitve in priprava degustacije na sami prireditvi. Vključitev jedi v mesečni jedilnik šole in na dan vključitve informativna omemba pri objavah. Objava posameznih receptov na spletni strani šole.

Vera Vrbančič z učenci izbirnih predmetov SPH in NPH, kuharice šole in organizatorji šolske prehrane

Otto Wichterle in skrivnost uspešnega čiščenja kontaktnih leč.

Dragica Vereš s skupino učencev v sklopu OBP iz kemije za 9. razrede

Ogled češkega filma »Prigode dobrega vojaka Švejka« v nemščini in izdelava miselnega vzorca v podobi vojaka Švejka.

Dejan Kokol s skupino učencev v sklopu OBP

Aktivna udeležba na ACES akademiji v Pragi 29. 03. – 01. 04. 2011.

Silva Plohl in Zala Tirš, učenka 9. c

Vzpostavitev kontakta s češko šolo in izmenjava predstavitev o šoli, kraju in državi.

Silva Plohl z učenci DOD angleščine

7

Sodelovanje na spletnem forumu Evropske hiše Maribor:

http://www.evropskahisa-maribor.si/.

Dejan Kokol s skupino učencev

Branje in spoznavanje češke zgodbe in poustvarjanje na prebrano.

Predstavitev nekaterih evropskih držav, še posebej Češke in njenih

značilnosti. Seznanitev s češkimi pesniki in z nekaterimi pesmimi.

Manica Šerc, Barbara Hojs, Mojca Korošec z učenci NIS-a

Izdelava lutk iz »Prigod dobrega vojaka Švejka« in izdelava elementov stojnice za predstavitev 10. maja 2011.

Manica Šerc in Damijan Sovec z učenci podružnične šole dr. Janka Šlebingerja

Učenje pesmice o čebelici Maji in izštevanke.

Zdenka Dresler z učenci podružnične šole dr. Janka Šlebingerja in učenci 4. razredov

Strokovna ekskurzija delavcev OŠ Gornja Radgona in podružnične šole

dr. Janka Šlebingerja na Češko (27. 5. in 28. 5. 2011).

Ravnatelj šole, Dušan Zagorc, in sindikalni zaupnik, Miran Korošec

Predstavitev aktivnosti v okviru projekta učencem GROŠ-a in

podružnične šole dr. Janka Šlebingerja (5. 5. 2011).

Vsi izvajalci v sklopu projekta

Predstavitev aktivnosti v okviru projekta na zaključni prireditvi na

Trgu kulture v Murski Soboti (10. 5. 2011 – v okviru dneva Evrope).

Romana S. Žnuderl, Monika Bicskey, Dejan Kokol in izbrani učenci za predstavitev.

Predstavitev aktivnosti v okviru projekta, s partnerskimi šolami iz

bližnje okolice, ki prav tako sodelujejo v projektu Evropska vas, na 21.

Dnevu šole.

Romana S. Žnuderl, Monika Bicskey, Dejan Kokol, izbrani učenci za predstavitev in partnerske šole iz bližnje okolice

8

Nekaj osnovnih podatkov o Češki Republiki:

Površina: 78.866 km2

Prebivalstvo: 10,28 milijonov

Glavno mesto: Praga

Denarna enota: češka krona, 1 EUR = 24,53 čeških

kron (CZK)

Dan drţavnosti: 28. oktober

Datum vstopa v EU: 1. maj 2004

Predsednik drţave: Václav Klaus

Predsednik vlade: Petr Nečas

Zunanji minister: Karel Schwarzenberg

Češka se je osamosvojila januarja 1993, ko je Češkoslovaška razpadla na

svoji dve ustanovni republiki. Češkoslovaška je bila do druge svetovne

vojne med desetimi najbolj industrializiranimi drţavami na svetu in

edina drţava v srednji Evropi, ki je ohranila demokratično ureditev do

leta 1938. Več kot 1000 let staro češko glavno mesto Praga je prava

zakladnica zgodovinskih arhitekturnih slogov in priljubljena

snemalna lokacija mnogih mednarodnih filmskih reţiserjev.

Industrijska proizvodnja je še vedno glavna gospodarska dejavnost,

zlasti izdelava avtomobilov, strojnega orodja in strojev. Na

Moravskem (vzhodni del Češke) sta pomembni panogi ţelezarstvo in

jeklarstvo. Glavne poljščine so koruza, sladkorna pesa, krompir,

pšenica, ječmen in rţ. Pribliţno 95 % deţele pokrivajo hribi in gore –

popolno okolje za smučanje, gorsko kolesarjenje in planinarjenje. V

prostranih gozdovih najdemo divjega prašiča in lisico. Na Češkem

izdelujejo svetovno znana piva, med njimi tudi priljubljeno pivo

Pilsner. Vinsko trto gojijo na jugu Moravske in v nekaterih delih

zahodne Češke. Na Češkem imajo tudi več kot 900 naravnih izvirov

mineralne vode, kar je svetovni rekord. V tradicionalni kuhinji so

pogosti knedlíky, cmoki iz krompirja ali kruha. Znani Čehi so Alfons

Mucha, predstavnik stila art nouveau, skladatelja Antonin Dvorţak

in Bedřich Smetana, pisatelja Milan Kundera in Franz Kafka ter

maratonski tekač Emil Zátopek.

Vir: http://europa.eu/abc/european_countries/eu_members/czechrepublic/index_sl.htm

9

-

Učenci podruţnične šole smo prav tako sodelovali pri projektu. Učenci

iz NIS-a smo brali in spoznavali češko pravljico in nanjo poustvarjali.

Seznanili smo se s češkimi pesniki, spoznali nekaj pesmi in se eno tudi

naučili. Drţavo smo poiskali na zemljevidu in spoznali nekatere njene

značilnosti.

Učenci iz PPVI-jev smo izdelovali dobrega vojaka Švejka in narisali

podlago Karlovega mostu, na katerega so nato učenci 5. razredov

prilepili različne besede v številnih jezikih. Naučili smo se tudi pesmico

o čebelici Maji in izštevanko.

Sem dobri vojak Švejk in me zanima,

kako dobro učenci Podruţnične šole

dr. Janka Šlebingerja poznajo Češko?

10

V okviru projekta Evropska vas sem pri slovenskem jeziku pripravil

govorni nastop o Češki. Predstavil sem značilnosti drţave, njihove

značilne jedi in znamenitosti. Češko smo spoznavali tudi pri

druţboslovju. Pri slovenščini smo spoznali tudi češke pesnike in

pisatelje ter prebrali nekaj pesmi in krajših zgodb. Spoznali smo češko

himno in prebrali pravljico »Lonček kuhaj«, na katero smo tudi

poustvarjali. Pri glasbi pa smo se naučili pesmico »Čebelica Maja« in

izštevanko.

Bilo je zelo zanimivo, saj smo se veliko naučili o Češki, ki je čudovita

deţela.

Ţiga Borko, 7. r., NIS2

(NIS 2)

11

-

Sem majhen, ţivim v zemlji,

rad kopljem luknje in sem

glavni junak češke risanke.

Učenci 1. razredov, kdo sem?

Učenci prvih razredov smo v goste povabili gospodično Lauro

Fekonja, ki je sicer iz Negove, a ţe štiri leta poučuje na fakulteti v

Brnu. Diplomirala je iz slovenistike in češkega jezika in se trenutno

ukvarja s podiplomskim študijem, na Češkem pa češke študente

poučuje slovenski jezik. Ker je Laura odlična pevka, nas je naučila

tudi češko otroško pesmico in nam prinesla najbolj prepoznavne,

avtohtone češke literarne, pravljične junake - maskote, lutke. S seboj je

prinesla tudi risanko, njihovo knjigo in še kaj. Seznanili smo se s

češkim jezikom, poslušali, kako besede zvenijo v slovenščini in kako v

češčini, se naučili češko pesmico, si ogledali češkega pravljičnega

junaka in se posladkali s slastno češko čokolado ter bomboni.

V času podaljšanega bivanja smo izdelovali češko zastavo, si večkrat

ogledali risanko »Krtek«, brali zgodbice in pravljice čeških avtorjev,

risali risbice, izdelovali figurice krtka iz glinamola, se učili češko

pesmico, kuhali v lončkih, natisnili motiv krtka na vrečke…

12

Prvošolci so na vprašanje: »KAJ STE SLIŠALI IN SI ZAPOMNILI O

DRŢAVI ČEŠKI?«, dobesedno odgovarjali takole.

1. Tinkara 1.a :«Kako se reče kruhu v obliki banane…«

2. Nino 1.a: »Kako se imenuje reka, ki teče skozi Češko…«

3. Neja 1. a: »Kako se reče risanki iz Češke…«

4. Alma 1.b: »Holka – deklica…«

5. Katja 1.b: »Dobri djen…«

6. Aljoša 1.a. »Jak se maš – kako se imaš…«

7. Taša 1.a: » Da je v Češki Karlov most, pa je narejen iz jajc…«

8. Tinkara: »Ţena stopi čez prag z desno nogo…« (češki običaji in navade, šege ob poroki)

9. Nino 1.a: »En človek je ustvaril eno uro pa so ga oslepili, zato, da ne bi več delala…«

10. Dolores 1.a: »Ura je bila stara 600 let!...«

13

-

Učenci 2. razredov, kaj

ste pa vi počeli v sklopu

projekta Evropska vas?

Učenci drugih razredov smo brali knjige o »Krtku«, slikali motive na

prebrane knjige in iskali različne podatke o Češki. Od doma smo prinesli

tudi številne spominke s Češke: punčko, oblečeno v narodno nošo,

razglednice, češki denar in še mnogo drugih stvari, ki smo jih vključili na

plakat.

14

V 2. a razredu smo reševali uganke o Češki. Izvedeli smo, da je

Karlov most zgrajen ne samo iz opeke in malte, ampak tudi iz

jajc. Glavno mesto Češke je Praga. Brali smo češke zgodbice o

»Krtku« in pravljico »Lonček, kuhaj«. Pravljico »Lonček, kuhaj«

smo tudi ilustrirali. Češki risanki sta »A je to« in »Krtek«. O

Češki smo izvedeli veliko novih stvari.

Nika Zala Fras, 2. a

Učenci smo v šolo prinesli slike

o Češki. Zbrali smo tudi druge

stvari: češki denar, deklico v

narodni noši, lonček za čaj,

knjige, zgoščenke z risankami

o »Krtku«. Pogovarjali smo se

o Češki, si ogledali slike in

napravili plakat. Učiteljica

nam je prebrala vse knjige o

»Krtku«. Naslikali smo

ilustracije za pravljico

»Lonček, kuhaj«.

Luša Maučec, 2. b

15

-

En ten týky,

dva špaliky,

čert vyletĕl

z elektriky

bez klobouku, bos,

natloukl si nos.

Kolo, kolo mlýnský,

za čtyry rýnský,

kolo se nàm polàmalo,

mnoho škody nadĕlalo,

udĕlalo bác!

En ten týky, dva špaliky, …

Kako se ţe nadaljuje ta

izštevanka?! Učenci 3. razredov,

a mi lahko prosim pomagate.

Učenci tretjih razredov smo večkrat v goste povabili go. Lešnik, mamo

dveh učenk naše šole, ki nas je prijazno učila češke pesmice, izštevanko,

nekaj čeških besed… Brali smo tudi češke pravljice, pripravili

dramatizacijo ene izmed njih in se ob vsem tem zelo zabavali.

Zaradi mednarodno obarvanega oddelka smo izvedli tudi mednarodno

šolsko uro, kjer so učenci, katerih starši so pripadniki drugih

narodnosti, predstavili drţavo svojih staršev, povedali nekaj besed v

njihovem jeziku, nas naučili kakšno besedo, zapeli…

16

Beruško půjč mi jednu tečku,

třeba tu co máš na zadečku,

musím ji napsat za větou,

ať se mi slova nepletou.

Tulipán a tulipaní,

celý den se k sobě klaní,

aţ se diví okolí,

ţe je záda nebolí.

Enyky, benyky, kliky bé,

abr, fabr domine,

elce, pelce, do pekelce,

aja, baja, bum!

ČERVENÁ KARKULKA

Před dávnými časy ţila Červená karkulka. Jméno dostala podle

červené čepičky, kterou dostala od sve babičky.

Karkulka byla hodné devčátko, proti ji maminka jednoho dne poslala

k nemocné babičce. Ali tam se ji nĕco stalo… Pod´vejme se co!

Vlk: »Dobrý den, Červená Karkulko.«

Červená Karkulka: (jde k postely) »Jé babičko, proč máš tak velké oči?«

Vlk: »Milá Červená Karkulko, abych tě lépe viděla.«

Červená Karkulka: »Proč máš tak velké uši?«

Vlk: »Abych tě lépe slyšela, Červená Karkulko.«

Červená Karkulka: »Babičko, řekni, proč máš tak velikou pusu?«

Vlk: »Abych tě lépe seţral!« (Vlk vyskočí z postele).

Ale pohádka má štástny konec. Kolem domu přišel myslivec. Kdyţ

nakoukl do domečku uvid vlka a hned vedĕl co se stalo. Vlkovi razřzl

břicho a zachránil babičku a Červenou karkulku.

17

V 3. a in 3. b smo se učili češki jezik, kar nam je bilo zelo zanimivo.

Najbolj nam je bilo všeč, ko smo se učili pesem Beruško, kar v

slovenščini pomeni pikapolonica.

Poslušali smo češke otroške pesmi. Gledali smo tudi njihove risanke in

filme. Filmi niso imeli podnapisov, ob »slikah« pa smo vseeno razumeli

njihovo vsebino.

Češki jezik je kot besedilo teţko prebrati, ko pa ga poslušaš, je veliko

besed podobnih našim.

učenci 3. a in 3. b

Děkuji.

Naschledanou pane ředitely.

Dobré ráno, žákyně a žáci.

Dobré ráno, paní učitelko.

Dobrý den.

Hvala.

Nasvidenje, gospod ravnatelj.

Dobro jutro, učenke in učenci.

Dobro jutro, gospa učiteljica.

Dober dan.

Nekoč je ţivela Rdeča Kapica. Ime je dobila po rdeči kapi, ki ji jo je podarila

njena babica.

Bila je pridna deklica, zato jo je mama nekega dne poslala k bolni babici.

Toda tam se ji je zgodilo … pa poglejmo, kaj!

Rdeča Kapica: (potrka na babičina vrata in vstopi) »Dober dan, babica.«

Volk: »Dober dan, Rdeča Kapica.«

Rdeča Kapica: (gre proti postelji) »Joj, babica, zakaj imaš tako velike oči?«

Volk: »Ljuba Rdeča Kapica, da te bolje vidim.«

Rdeča Kapica: »Babica, zakaj imaš tako velika ušesa?«

Volk: »Da te bolje slišim, Rdeča Kapica.«

Rdeča Kapica: »Babica, povej, zakaj pa imaš tako velika usta?«

Volk: »Da te laţje poţrem.« (Volk skoči iz postelje …).

Toda pravljica se srečno konča. Mimo hiše je prišel lovec. Ko je pogledal v

hišo, je zagledal volka in takoj je vedel, kaj se je zgodilo.

Volku je prerezal trebuh in rešil babico in Rdečo Kapico.

18

-

Joj, kako čudovite knjige in

figure. Učenci 4. razredov,

a ste ji res izdelali sami?

Učenci četrtih razredov smo brali knjige čeških avtorjev, zapisali njihova nadaljevanja in izdelali knjige. Ogledali smo si tudi češko risanko in izdelali figure, ki jih lahko občudujete spodaj na fotografijah. Učenci 4. a oddelka smo v goste povabili tudi gospoda Zdeneka

Skrivaneka, dedka učenca Nina Sterniše, ki je po narodnosti Čeh.

Predstavil nam je drţavo, iz katere izhaja, njen jezik, nas naučil nekaj

čeških besed ter deklamiral češko pesmico.

19

Prebrali smo knjigo Josefa Čapka,

»O psičku in muci«. Obiskal nas je

Ninov dedek in nas naučil nekaj

čeških besed. Po skupinah smo

oblikovali knjige na dani naslov

»O psičku in muci«.

Kaja Blaţka Ţnuderl, 4. a

Zelo mi je bilo všeč, ker sem se

naučila veliko o tuji drţavi.

Napisali smo zgodbico o »Krtku«,

ogledali smo si tudi risanko o

»Krtku«. Naše delo je potekalo po

skupinah.

Urša Ţiva Škof, 4. b

Učili smo se izštevanko »Pacy pacy«, ki mi je bila všeč. Naučili smo se

novo besedo »milyute«, ki pomeni »ljubim te«. Naučili smo se, katero

je glavno mesto te drţave, katera je najdaljša reka in še več. Laurina

mama je prebrala zelo zanimivo zgodbo po imenu Karlov most, ki je

bila v češčini. Gledali smo tudi češke risanke, ki so bile zelo smešne in

tudi v češčini. Brali smo knjigo »Krtek« z naslovom »Miška je

zbolela«, nato pa smo izdelali ţivali iz gline. Laura je prinesla zelo

zelo dobro češko pecivo.

Jaša Zupančič, 4. c

20

-

Le kako naj to naredim?!

Učenci 5. razredov, a mi lahko

prosim pomagate…

Učenci petih razredov smo si ogledali številne epizode risanke »A je to!«, kjer se junaka Pat in Mat vedno znova zapleteta v razne zabavne zagate, za katere sta si seveda kriva sama. A zmeraj najdeta rešitev, do katere običajno prideta na nenavaden način. Prav tako pa smo iz gline izdelali junake te risanke. Karlov most čez Vltavo je ena od glavnih znamenitosti Prage. Maketo le-tega smo obogatili z zidaki, na katerih so besede v slovenskem, nemškem, angleškem in češkem jeziku.

Bilo je zanimivo spoznati Češko republiko. Naučila sem se veliko novih

čeških besed. Dobro je bilo, da smo gledali češke risanke in nasploh je bilo

zabavno. Tudi jedli smo češke kruhove cmoke. Okus so imeli po navadnih

cmokih. V jedilnici so bili razstavljeni recepti za nekatere češke jedi.

Spoznali in izdelali smo Karlov most. Spoznali smo glavno mesto Češke,

Prago, češko zastavo, češki denar – krono in še marsikaj.

Julija Lukovnjak, 5. a

21

Ta projekt je zelo zanimiv. V razredu

smo delali različne stvari kot so npr.

izdelava Pata in Mata iz gline, ogledali

smo si film »Pat in Mat« in izdelali

plakat o Češki. Presenetilo me je, da je

simbol Prage Karlov most narejen iz

jajc. Pri tem projektu sem se veliko

naučila o drugi evropski drţavi.

Primerjali smo nemške, slovenske,

angleške in češke besede.

Alja Strah, 5. a

Bilo je zanimivo delo. Zelo mi je bila

všeč beseda PAVAUK – pajek in

SLINEK – polţ. Zelo je bilo vse

napeto, veselo in zanimivo delo. Všeč

mi je bila risanka »PAT in MAT«,

ker je zelo lepa in smešna.

Ula Loti Belak, 5. a

Bilo je zanimivo in prijetno.

Najbolj mi je v spominu ostala

beseda PRASNICE – prašič. Zelo

zanimivo pa je bilo tudi

gledanje risanke »A je to…« in

oblikovanje figuric Pat in Mat.

Naučila sem se nekaj čeških in

angleških besed in se spomnila

nekaj nemških. Upam, da bomo

to še kdaj ponovili…

Ivana Pintarič, 5. a

22

-

Skupina učencev obogatitvenega programa iz nemščine smo si ogledali odlomek filma »Preobrazba«, češkega avtorja Franza Kafke, brali odlomek istoimenske knjige v nemškem jeziku in izdelali papirnate hrošče. Ugotovili smo, da se je Gregor Samsa preko noči spremenil v hrošča. S tem je postal tudi na zunaj drugačen, posledica drugačnosti pa je bila izločenost iz druţine, druţbe. Gregor je po preobrazbi mesece preţivel v svoji sobi. Zanj je skrbela njegova sestra Greta, vendar je čez čas Gregorju posvečala vse manj pozornosti, saj je imela svoje obveznosti. Tako je Gregor vse manj jedel in je slabel, njegova soba pa je postala neurejena. Nekega dne je Gregor prišel ves prašen iz sobe in preplašil tri podnajemnike, ki zanj niso vedeli. Tisti trenutek so se Samsovi odločili, da se ga morajo znebiti, pa tudi misli, da je to Gregor. Gregor se je poln bolečine počasi vrnil v svojo sobo, kjer je ob svitu umrl. S tem so se končale njegove muke in muke staršev ter sestre. Podobo hrošča je mogoče razloţiti kot vzvišen, prezirljiv odnos druţine do njenega člana ali tudi druţbe do umetnika. Gregor Samsa postane po preobrazbi nemočna ţrtev okolice, ki ga končno tudi usmrti.

Na delavnicah smo se imeli zelo lepo, gledali smo kratek film in delali papirnate ščurke. Veliko pa smo se tudi smejali.

Samo Vogrinec, 6. a

Zakaj me nihče ne mara?

23

24

-

Kako sem čeden na tej

sliki… Le kdo jo je narisal?

Učenci 6. b smo spoznavali in narisali »Krtka«, ki je animiran lik v

risankah, kot v pravljicah in ga je naredil češki animator Zdeněk Miler.

Ideja se je avtorju rodila v Pragi leta 1956. Na njegovo delovanje je močno

vplival Walt Disney in tako za glavno vlogo določil ţival - Krtka. Do tega

je prišel, ko je razmišljujoče hodil po poti in po nesreči stopil na resnično

krtovo prebivališče. Krtkove risanke v 50. letih postanejo veliki hit v

vzhodni Evropi: v Nemčiji, Avstriji, na Kitajskem in v Indiji.

Miler je ţelel ustvariti ţivalski lik, ki bi vseboval številne človeške lastnosti,

a nikakor ni uspel najti primerne ţivali, vse dokler se ni nekega dne

spotaknil ob krtino na svojem dvorišču. Ideja je bila zasnovana in zvezda

kmalu rojena. Miler je verjel, da je moţno ustvariti risanko, ki bi bila

razumljiva za vse, zato je namesto Krtkovega govora uporabil glas svoje

hčerke, ki je izraţala le najbolj osnovna občutja in zaznavo okolice.

V risanki igra glasba zelo pomembno vlogo odkar liki v risanki ne govorijo.

Glasba se igra na tradicionalne inštrumente. Glasbo sta v risanki

prispevala Vadim Petrov in Jiri Strohner.

Mitja Štrakl in Ţan Vrbnjak, 6. b

25

-

Le zakaj so učenci

7. razredov izdelali toliko

plakatov?

Učenci sedmih razredov smo pri geografiji obravnavali srednjo

Evropo. Ker je Češka drţava srednje Evrope, smo jo tudi bolj podrobno

spoznali. Razdelili smo si teme, se razdelili po dvojicah ali posamezno

in se lotili dela. Teme, ki smo jih dobili, smo predstavili pri pouku.

Spoznali smo zgodovino Češke, češki jezik, osnovne značilnosti Češke,

naravne enote, podnebje, rastlinstvo, ţivalstvo… Spoznali smo , da je s

to drţavo povezana tudi Slovenija (Joţe Plečnik). Spoznali smo tudi

češko glasbo, skladatelje, šport in tudi simbol češke, znamko

avtomobila Škodo. V 7. b razredu smo se posladkali tudi z močno

sladkano češko torto. Delo nam je bilo všeč, veliko smo se naučili in se

tudi lepo imeli.

Veronika Jakopič, 7. b

Plakate smo izdelovali tudi pri slovenščini, pri poglavju Opis drţave

in Opis ţivljenja ljudi.

26

27

-

»DOUDLEBSKA

POLKA« je resnično

zanimiv ples!

Skupina učenk 7. razredov in skupina učenk 8. in 9. razredov smo se

naučile plesati češki narodni ples »DOUDLEBSKA POLKA«. Plesni

pari pri doudlebski polki stojijo v krogu, frontalno drug proti

drugemu, z običajno drţo in plesalec z hrbtom proti središču kroga.

Prvih 16 taktov zaplešejo pari polko s kroţnim gibanjem v isto smer.

Naslednjih 16 taktov nato tvorijo zvezdo, tako da plesalec s svojo levo

roko prime za ramo plesalca spredaj, z desno pa še zmeraj drţi

plesalko in plešejo. Vsi plesalci se nato obrnejo v krog in skupno

ploskajo. Plesalke med tem časom same plešejo okrog njih in si poiščejo

novega plesalca, se postavijo za njim in ko se plesalci obrnejo, se

prične ples od začetka. Ples bomo predstavile na prireditvi v šoli in

nato tudi na zaključni prireditvi projekta Evropska vas, v Murski

Soboti. Instrumentalno nas bo na harmoniki spremljal Teodor

Bratuša, učenec 8. a razreda.

SKICA »DOUDLEBSKE POLKE«

28

29

-

To pa je res

zanimiva ura.

Kaj vse kaţe?

Model znamenite astronomske ure iz Prage je rezultat dobrega medpredmetnega sodelovanja učiteljev tehnike in tehnologije in učiteljice likovne vzgoje. Mnenja mnogih poznavalcev se nagibajo v prid trditvi, da praška astronomska ura in njej podobne ure kaţejo poleg časa, konstelacije zvezd, Sončevega sistema (Sonca, planetov, Lune), še na neko pomembno človeško lastnost, in sicer na prirojeno zanimanje človeškega rodu do vesoljskega reda. Astronomska ura na pročelju starega praškega magistrata je ena največjih znamenitosti češkega glavnega mesta. Obkroţajo jo stare izjemno slikovite romanske in gotske zgradbe.

30

-

Kaj pa je Plečnik počel na

Češkem? In kakšna

zanimiva zgradba je to?

Pobrskali sva po Plečnikovem ţivljenjepisu in njegovih delih. Bil je

izjemen arhitekt v Sloveniji in kasneje na Češkem. Predstavili sva ga s

plakatom pri oddelčni uri.

Izdelali sva še katedralo Svobode. Za izdelavo sva se odločili zato, ker

sva jo videli na slovenskem kovancu za »10 centov«. Kasneje sva

ugotovili, da sploh ni bila nikoli zgrajena. Namenjena je bila

slovenskemu parlamentu, stala pa naj bi v Ljubljani. Najino katedralo

Svobode sva izdelali iz papirja, kartona in zobotrebcev. Na koncu sva

jo tudi prebarvali.

Nives Vogrinec in Sandra Pajek iz 8. b

31

-

Učenci izbirnega predmeta NPH smo se odločili, da bomo obdelali in

se spoznali s kulinariko te drţave. Najprej nam je učiteljica

gospodinjstva, ga. Vera Vrbančič, povedala nekaj osnovnih

značilnosti, nekaj pa smo jih poiskali učenci sami. Učiteljica je

predlagala, da bi povabili mamo naše učenke, ki je po rodu Čehinja.

Naučila nas je speči značilnost njene domovine – rohliky, ki so nekaj

podobnega kot naše ţemlje, vendar so v obliki štručke. Zamesili smo

testo po originalnem receptu - zapisanega smo prilepili kar na

kuhinjski element, da ja ne bi kaj pozabili. Nato nam je gospa

Lešnikova pokazala, kako se razvaljajo kepice kvašenega testa in

oblikujejo štručke. Vse to smo praktično delali tudi učenci. Ko smo

jih spekli, smo jih tudi poskusili (mmmmm, so dobri!) in jih ponudili

tudi ostalim. Na te štručke lahko namaţemo različne namaze. O

našem delu pričajo tudi fotografski posnetki. Ob prvi priloţnosti smo

vajo ponovili samostojno pri pouku izbirnega predmeta. Lepo nam

je uspelo. Poleg smo si pripravili še namaz iz trdo kuhanih jajčk.

Tudi ta je bil zelo dober. Namazan na rohliky pa je vse skupaj

boţansko. Recept smo si prepisali (tudi v češčini) in češke štručke

bomo pekli tudi doma!

Taja Klemenčič, 8. c

Ojoj, kako sem lačen!

A imajo na Češkem kaj

dobrega za pojesti?

32

33

ČEŠKA KUHINJA

Velikomoravsko drţavo so zasedli Madţari, ki pa so

prinesli svoje tradicionalne jedi. Ena teh je tudi golaţ.

Guláž se na češkem pripravlja iz govedine brez

zelenjave in ni tako močno začinjen kot njegov

madţarski sorodnik. Golaţ kuhajo tudi iz divjačinskega

in piščančjega mesa.

Eno od najstarejših ţivil, ki ga Čehi radi uporabljajo, je leča, pa tudi proso.

Kumina se uporablja pri veliko jedeh, zlasti pri svinjini, včasih pa jo tudi

posipajo po kruhu.

Habsburţani so vladali češki skoraj štiri stoletja – od 1526 do 1918. V tem

dolgem časovnem razdobju je prišlo do povezovanja češke in avstrijske

kuhinje. Ni vaţno ali zahvaljujoč Nemcem ali Avstrijcem, dejstvo je, da je na

češkem razširjen običaj dodajanja sladkorja jedem, zlasti solatam.

Češka ima veliko rek in jezer, zato je zastopanost rečnih rib v češki kuhinji

velika. Za krapom je druga riba po priljubljenosti postrv. Ribe pripravljajo

na več načinov: kuhane, pečene ali ocvrte.

Obvezna sestavina češke kuhinje je povsod prisotni rohlíky,

ki so nekaj takega kot pri nas ţemljice.

Knedliky so mehki (polnjeni) cmoki. Pripravljajo jih na

različne načine, s kruhom, krompirjem ali slanino

(spekové knedliky), polnijo pa jih tudi s sadjem (ovocné

knedliky), najpogosteje s slivami (švestkové).

34

Čehi pogosto za malico ali kot lahko kosilo, zraven piva, kruha

in čebule, jedo sýrečke, bolj znane kot olomoucké tvaružky.

Sestavljeni so iz koščkov sira, ki so prepoznavni po močnem

vonju.

Prava češka duhovna, boţična hrana je vepřo knedlo zelo. Ime

je kratica iz vepřova, knedlo a zelí - svinjske zarebrnice,

cmoki in kislo zelje.

Smaženy sýr je ocvrti sir. Zraven njega redno postreţejo

hranolke (pomfrit) in tatarsko omako, le ta pa ima povsem

drugačen okus kot v Sloveniji.

Priljubljene so tudi gobe (houby).

Drobtinice, zanimivosti:

Svičková na smetanĕ je zelenjavno-smetanova omaka s

korenčkom in peteršiljem.

Utopenci so mehke klobase, ki so vloţene v kozarec kot kumarice, z

veliko čebule, lovorovimi listi in poprom v kisu. Po nekaj tednih se

postreţejo s kruhom.

Pivní sýr je pivski sir, ki se namaka v pivu, dokler se ne

zmehča. Najbolje ga je pokusiti narezanega na črnem kruhu z

drobno sesekljano čebulo.

V praških mesnicah prodajajo razen znane praške šunke in klobas tudi

odlične solate z gobami, ribami idr.

Čehi svojo kuhinjo komentirajo na način dobrega vojaka Švejka, ko pravijo:

"teţka je, naporna je, ampak tako dobra!"

35

1. Recept za Rohlíky

České rohlíky

Suroviny: 250 ml mléka 1 lţička cukru 1 lţička soli 3 lţíce oleje 2 vejce 500 g hladké mouky 1,5 lţičky nebo necelá 1/2 čerstvého droţdí

Češki rohliky Sestavine: 250 ml mleka 1 ţlička sladkorja 1 ţlička soli 3 ţlice olja 2 jajci 500 g gladke moke 1,5 ţličke suhega kvasa ali manj kot polovico sveţega kvasa

Pečemo pribliţno 10 - 15 minut na temperaturi 200°C.

2. Recept za Rohlíky

České rohlíky

Suroviny: 450 ml vody 1,5 lţíce medu 1,5 lţičky soli 1,5 lţičky cukru 800 g hladké mouky 2 lţičky sušeného nebo 1/2 čerstvého droţdí

Češki rohliky Sestavine: 450 ml vode 1,5 ţlice medu 1,5 ţličke soli 1,5 ţličke sladkorja 800 g gladke moke 2 ţličke suhega ali 1/2 sveţega kvasa

Pečemo pribliţno 10 - 15 minut na temperaturi 200°C.

Pripravili ga. Martina Lešnik in učiteljica Vera Vrbančič

36

-

Skrivnost uspešnega

čiščenja kontaktnih leč je…

Skupina učencev obogatitvenega programa iz kemije smo spoznavali

OTTA WICHTERLEJA, češkega kemika in izumitelja. Med njegovimi

prek 150 izumi je gotovo največja iznajdba kontaktnih leč. Izumil jih je

doma, s pomočjo soproge, leta 1961, a ni z njimi nič zasluţil, saj je češka

Akademija znanosti patent prodala ameriškemu podjetju National

Patent Development. Wichterle je tudi ustanovil oddelek za

mikromolekularno kemijo na praški Karlovi univerzi in Kemijski

inštitut, ki je zaslovel z razvijanjem gelov za kontaktne leče.

37

Nadarjeni učenci 9. a, b, in c razreda smo se z veseljem vključili v

projekt »EVROPSKA VAS«. Ker je bila to Češka, smo se

dogovorili, da bomo preko spleta poiskali zanimivega češkega

kemika in poiskali čim več podatkov o njegovem delu. Odločili

smo se za Otta Wichterleja. Tako smo spoznali, da je med drugim

odkril tudi mehko kontaktno lečo. Ko smo imeli dovolj gradiva,

smo v delavnici izdelali plakat.

Načrtovali in izvedli smo preproste eksperimente na temo

»SKRIVNOST USPEŠNEGA ČIŠČENJA KONTAKTNIH LEČ«.

Učenci smo v delavnici aktivno sodelovali. Pridobili smo veliko

novih informacij o njegovem raziskovalnem delu.

Učenci OBP iz kemije

38

-

Skupina učencev obogatitvenega programa iz nemščine smo si

ogledali film o »Dobrem vojaku Švejku« v nemškem jeziku, češkega

avtorja Jaroslava Haška, se o videnem pogovorili in izdelali model

vojaka Švejka iz kartona. Izvedeli smo, da je »Dobri vojak Švejk«

Haškovo najbolj znano delo. Uvrščeno je bilo na častni seznam stotih

knjig, ki so oblikovale 20. stoletje in je prevedeno v šestdeset jezikov.

Naš skromni vojak ima mnogo slavnih prednikov. Learov norec,

Don Kihot, Vojček in Knez Miškin so samo nekateri izmed njih, ki so

se zapisali v zgodovino. Tako kot njegovi predhodniki pa tudi Švejk

ni zgolj navaden bebček. Pravzaprav je samo prostodušni

posameznik, ki ne more ali noče sprejeti "bebavosti" sveta, ki ga

obkroţa. Naiven, vljuden, iskren in optimističen se mirno smehlja v

brk razčlovečeni birokraciji, političnemu nasilju, organom represije,

nizkotni človeški naravi in celo svetovni vojni. To je človek, ki v času

vsesplošnega pomanjkanja idealov, etičnih in moralnih principov,

vsemu navkljub vzklika domoljubne parole, pripoveduje nedolţne

anekdote in verjame v cesarja ter pravico. Takšnemu bebcu se je

treba nujno smejati, drugače bi se lahko kar razjokali.

Gregor Trplan, 9. b

Sem dobri vojak Švejk, preprost mali človek, ki se mora znajti v brezčutnem

uradniškem svetu drţavnega aparata in

njegove represivne vsemogočnosti.

39

-

Zala, kaj sta z učiteljico

angleščine, go. Silvo Plohl,

počeli v Pragi?

Z učiteljico Silvo Plohl sva se udeleţili 4 dnevne Akademije ACES v

Pragi. Prisotnih je bilo več kot 300 udeleţencev iz 15 evropskih

drţav, med katerimi so bili nosilci letošnjih in tudi lanskoletnih

projektov ter predstavniki ministrstev iz 14 drţav. Na akademiji

sta bili tudi predstavnici romunske šole, s katero smo bili v lanskem

šolskem letu v partnerskem projektu. Bili smo nastanjeni v praškem

hotelu Diplomat, kjer so potekale tudi vse dejavnosti. Udeleţili smo

se različnih delavnic, ki so bile povezane z novo temo za ACES

projekta. Nosilci predhodnih projektov smo imeli še dodatne naloge.

Vodili smo predstavitve kriterijev ocenjevanja projektov. Hitro je

prišel dan zaključne slovesnosti s podelitvijo različnih nagrad in

priznanj. Po uradni prireditvi je nastopila skupina The Spankers.

Ob njej smo uţivali in plesali. Sledil je še disko in druţenje z novimi

prijatelji. V petek dopoldne smo imeli vodeni ogled Prage in nato je

sledil povratek domov. Druţenje z udeleţenci akademije je bilo

zabavno, predvsem pa poučno. Spoznala sem veliko novih

prijateljev, aktivno urila svoje znanje angleščine in nemščine, si

nabrala novih izkušenj pri medkulturnem timskem sodelovanju ter

se naučila veliko novega.

Zala Tirš, 9. c

40

Tukaj sva midve z

učiteljico.

41

-

Ste spoznali tudi kakšno

češko šolo in z njo navezali

stike?

Skupina učencev dadatnega pouka angleščine, pod mentorstvom

učiteljice ang., Silve Plohl, je vzpostavila kontakt z eno izmed čeških

šol - GYMNAZIUM USTI NAD LABEM, in si izmenjala predstavitve

šole, kraja in drţave. Predstavitve so zelo zanimive in bogate. Šola se

nahaja v okolici glavnega mesta Prage, v kraju Usti nad Labem in je

od Gornje Radgone oddaljena pribliţno 630 km. Prav tako smo

poiskali šolski sistem Češke, ga iz angleščine prevedli in primerjali z

našim.

42

43

NA KRATKO O NAŠI PARTNERSKI ŠOLI

Gymnazium dr.V. Smejkala je ena od dveh gimnazij v mestu Usti nad

Labem (nad reko Labo) na severu Češke v bliţini nemške meje, ki ima okoli

100.000 prebivalcev.

Gymnazija dr.V. Smejkala je bila ustanovljena leta 1989. Sedaj jo obiskuje

okoli 600 učencev v starosti od 11 do 19 let. Izbirajo lahko med 4 ali 8 letnim

izobraţevanjem: štiriletni program gimnazije kot srednje šole ali osemletni

program, kar pomeni 4 leta niţje gimnazije po petem razredu osnovne šole in

še dodatna štiri leta gimnazije. Ta šola jih pripravi na študij na univerzi.

Vsak razred ima svojo matično učilnico, imajo pa še tudi računalniške,

znanstvene, likovne, glasbene učilnice, knjiţnico in dve telovadnici. Vsak

učenec ima svojo omarico.

Šola organizira različne izobraţevalne, okoljske, zgodovinske in jezikovne

prireditve, vsakoletne izmenjave z nemško šolo iz Chemnitza in tudi

jezikovna potovanja v Veliko Britanijo in Irsko ter smučanje v Avstriji ali

Italiji.

ČEŠKI IZOBRAŢEVALNI SISTEM

Obvezno izobraţevanje traja 9 let, od 6. do 15. leta, in se konča z zaključnim

spričevalom osnovne šole.

Tako imenovana niţja srednja šola ali niţja gimnazija lahko poteka ţe od 11.

do 15. leta, sicer pa se srednja šola prične s 15. letom starosti ter konča pri 19.

letih z maturo.

Za prehod v srednjo šolo imajo učenci tri moţnosti:

1. gymnázium,

2. tehnično šolo, imenovano støední odborná škola (SOS),

3. ali strokovno šolo, imenovano støední odborné uèilištì (SOU).

Manj kot 10% študentov v tej starosti obiskuje Škofijsko gimnazijo.

Vse srednje šole ob zaključku organizirajo svoje maturitetne oz. zaključne

izpite.

Pia Zemljič, 9. c

44

MOTIVACIJSKA VPRAŠANJA

V času spoznavanja Češke smo občasno, pri jutranjih objavah,

postavljali motivacijska vprašanja, na katera so učenci samostojno

iskali odgovore in tako še dodatno bogatili vedenje o dotični drţavi.

Učenci, pozdravljeni!

Kot ste mogoče ţe prav ugotovili, je naša izţrebana drţava, Češka Republika. Ob

številnih aktivnostih, ki se bodo v šoli odvijale, ţelimo, da sami iščete informacije v

zvezi s Češko in tako tudi samostojno spoznavate izbrano drţavo. V ta namen bomo

občasno zastavili vprašanje, na katerega poskušajte najti odgovor. Ker je tematski

poudarek projekta na PROSTOVOLJSTVU, zastavljena vprašanja niso tekmovalne

narave, zato tudi nagrad ni. Največja nagrada vsakega naj bo obogateno znanje in

spoznanje! In še vprašanje?

Iz kakšnega materiala je bil (poleg kamenja in malte) zgrajen simbol Prage, Karlov

most?

Iz kakšnega materiala je bil (poleg kamenja in malte) zgrajen simbol Prage, Karlov

most? Odgovor na zastavljeno vprašanje so jajca. Legenda pravi, da je kralj Karel

IV., leta 1357 od vseh čeških kmetov zahteval kokošja jajca kot dodatek h

gradbenemu materialu za bodoči most čez reko Vltavo. Tako naj bi bil most

močnejši in trdnejši. Toda kmetje so zahtevo razumeli po svoje in so mu poslali trdo

kuhana jajca.

Tudi slavnega češkega pisatelja, Jaroslava Haška, je neke februarske noči, leta 1911,

prignalo na Karlov most, a iz povsem drugih razlogov. Pijan se je ţelel vreči v

Vltavo, a mu je to preprečil mimoidoči frizer. Le nekaj mesecev po tem je začel

pisati zgodbo o Dobrem vojaku... Kako je bilo ime glavnemu junaku teh satiričnih

romanov?

Karlov most je ena izmed najbolj obleganih turističnih znamenitosti Prage. V 14.

stoletju zgrajen most povezuje staro mestno jedro Prage z Malo strano. Po njem se

vsaj enkrat sprehodi prav vsak turist – ne samo zaradi čudovitih stolpov na obeh

bregovih reke Vltave, ki jo prečka most, in umetelno izdelanih kipov na mostu, pač

pa tudi zaradi enkratnega razgleda na Hradčane in ostale dele Prage.

Vsi obiskovalci se morajo po starem običaju dotakniti medeninaste plošče na

podnoţju praškega nadškofa Janeza Nepomuka, svetnika tega mostu, najstarejšega

od 30 kipov - dotik po legendi prinaša srečo.

45

Kako je bilo ime glavnemu junaku satiričnih romanov Jaroslava Haška? Odgovor

na zastavljeno vprašanje je Švejk. Jaroslav Hašek, slavni češki humorist in pisatelj

satiričnih romanov, in nad tisoč kratkih zgodb, je bil rojen 30. aprila 1883 v Pragi

in umrl nenadne ter zgodnje smrti 3. januarja 1923 v vasi Lipnice, zaradi

tuberkuloze in prevelike telesne teţe. Bil je tudi novinar, razvpit bohem in splošni

šaljivec, kar mu je v ţivljenju povzročalo veliko teţav in ga hkrati navdihovalo pri

pisanju. Haškovo najbolj znano delo je »Dobri vojak Švejk«. Uvrščeno je bilo na

častni seznam stotih knjig, ki so oblikovale 20. stoletje in je prevedeno v šestdeset

jezikov.

Sedaj pa še novo vprašanje. Praga je eno od najlepših evropskih mest, arhitekturno

izstopajo Hradčani, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedeţ češke vlade.

Tudi Slovenec je pustil močan arhitekturni pečat v mestu Praga. Kateri?

"ŠVEJK, NE IGRAJTE MI BEBCA!"

Naš skromni vojak ima mnogo slavnih prednikov. Learov norec, Don Kihot,

Vojček in Knez Miškin so samo nekateri izmed njih, ki so se zapisali v zgodovino.

Tako kot njegovi predhodniki pa tudi Švejk ni zgolj navaden bebček. Pravzaprav je

samo prostodušni posameznik, ki ne more ali noče sprejeti "bebavosti" sveta, ki ga

obkroţa. Naiven, vljuden, iskren in optimističen se mirno smehlja v brk

razčlovečeni birokraciji, političnemu nasilju, organom represije, nizkotni človeški

naravi in celo svetovni vojni.

To je človek, ki v času vsesplošnega pomanjkanja idealov, etičnih in moralnih

principov, vsemu navkljub vzklika domoljubne parole, pripoveduje nedolţne

anekdote in verjame v cesarja ter pravico. Takšnemu bebcu se je treba nujno

smejati, drugače bi se lahko kar razjokali.

Kateri Slovenec je pustil močan arhitekturni pečat v češkem mestu Praga? To je bil

svetovno znani slovenski arhitekt, Joţe Plečnik. Plečnik je pustil močan pečat v češki

prestolnici, saj je tam na povabilo takratnega češkoslovaškega predsednika, Tomaša

Garrigueja Masaryka, deloval med letoma 1920 in 1935, ko je prenovil in novo podobo

vtisnil sedeţu čeških vladarjev, gradu Hradčani, in se lotil mogočnega sakralnega

projekta, ki sodi v sam vrh njegovega ustvarjanja - lotil se je gradnje Cerkve srca

Jezusovega na Vinohradih.

Obvezna sestavina češke kuhinje je rohlíky. Kaj je to? Odgovore na zadnje vprašanje

lahko zapišete na listič, ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in razreda, ter ga

oddajte še danes v rdečo vrečko s Češko zastavo, ki se nahaja v jedilnici. Med

pravilnimi odgovori bomo izţrebali nekoga, ki bo prejel nagrado od gospoda

ravnatelja, Dušana Zagorca, na svetovni Dan Zemlje, 22. 4. 2011.

46

Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v

objektu, prostoru in naravi, ki so ţe tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v

novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli

praškega gradu je Praţanom pokazal najlepše vedute Prage, s projektom »Rajski

vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu.

Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bliţini.

Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Lanceh blizu Prage, ki je

poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca

Jezusovega v Pragi z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej

cerkvi je postavil skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov, in Jezusa. Cerkev

je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre

gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni

navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do

1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove

gradu čeških knezov in kraljev.

Obvezna sestavina češke kuhinje je »rohlíky«. Kaj je to? Rohliky je podolgovati

kruh, podoben našim štručkam oz. rogljičkom. Običajno je rahlo slan in se lahko

uţiva tudi z različni namazi. Na šoli so jih spekli tudi učenci pri izbirnem predmetu

NPH, s prijazno pomočjo ge. Lešnik, mame učenke naše šole, in učiteljice

gospodinjstva, Vere Vrbančič. Rohliky-ji bodo občasno, vse do prireditve za

Evropsko vas, tudi na pokušino.

V sklopu projekta, je bilo to zadnje vprašanje. Upam, da ste, kljub ne-tekmovalni

naravnanosti vprašanj, poiskali odgovore na različna vprašanja, se ob tem kaj novega

naučili in tako bolje spoznali drţavo Češko. Na osnovi številnih aktivnosti, ki so se

odvijale na šoli, je nastalo mnogo lepih izdelkov. Vabimo vas, da si ogledate razstavo

izdelkov, fotografij, plakatov, katero izmed risank »Krtka« ali »A je to«, in še kaj, ter

tako začutite Češko, kot smo jo tudi mi. Sklepni prireditvi projekta bosta na naši šoli,

v četrtek, dne 5. 5. 2011, in v Murski Soboti, dne 10. 5. 2011.

Na zastavljeno vprašanje

je pravilno odgovorila

Tinkara iz 1. a.

47

Razstava

Na osnovi vseh aktivnosti, ki so se izvajale na temo projekta Evropska

vas – Češka skozi vso šolsko leto, smo v avli šole pripravili razstavo

nastalih izdelkov, fotografij in video-predstavitev, na kateri so se med

drugim predvajale tudi češke risanke, ki so si jih učenci z veseljem

pogledali in se ob njih iz srca nasmejali.

48

Zaključna prireditev na šoli

Šolsko sklepno prireditev projekta Evropska vas - Češka, dne 5. 5. 2011,

smo izvedli v dveh delih, in sicer, 3. šolsko uro za učence predmetne

stopnje in 4. šolsko uro za učence razredne stopnje ter učence

podruţnične šole dr. Janka Šlebingerja. Namen predstavite je bil, da

celotna šola vidi in začuti, kaj vse se je na šoli dogajalo v sklopu

projekta. Na prireditvi so učenci predstavljali delo v oddelkih oz.

skupinah, opisali svoje občutke in vtise, nekateri so zapeli, spet drugi

zaplesali… Bilo je lepo, pestro in vsakomur je bila ponujena priloţnost,

da začuti kanček Češke drţave.

49

Knjiţnica

Seznam poljudnoznanstvene literature o Češki, izbor češkega ljudskega slovstva in

leposlovja čeških avtorjev, ki jih imamo v šolski knjiţnici

Ljudsko slovstvo:

Lonček, kuhaj! Ljubljana : Mladinska knjiga, 1993. (Pedenjpedov vrtiljak) + zvočna kaseta

Lonček, kuhaj! V: Lonček kuhaj! : Najlepše slovanske ljudske pripovedi. Ljubljana : MK,

2011. (Deteljica)

Enonoga goska. V: Lonček, kuhaj!

Ko dedek noče več pripovedovati. V: Lonček, kuhaj!

Katra in peklenšček. V: Svetovne pravljice. Ljubljana : Nova revija, 2004

C

Miller, Z.: Krtek in raketa. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 2002

Miller, Z.: Krtek in orel. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1998

Miller, Z.: Kako je krtek prišel do hlačk. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1999

Miller, Z. Krtek in zelena zvezda. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1999

Miller, Z. Krtek pozimi. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 2000

Miller, Z. Krtek in mamica. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 2010

Čapek, J.: O psičku in muci. Ljubljana : Zaloţba Mladika, 1994

Čepčekova, E.: Čebelica Maja in njeni prijatelji. Ljubljana : Mladinska knjiga , 1978

Stojak, A.: Jonatan 1 in 2. Ljubljana : Domači video, 1993. videoposnetek

P

Werich, J.: Fimfarum. Ljubljana : Sanje, 2003

Čech, P.: Čudeţni vrt. Ljubljana : Sanje, 2009

Čapek, K.: Devet pravljica pa še ena za nameček od Jesefa Čapka. Ljubljana : MK, 1976

M

Švejk, J.: Dobri vojak Švejk.Ljubljana : DZS, 2000

Kundera, M.: Neznosna lahkost bivanja. Ljubljana : MK, 1985

Čapek, K.: Vojna z močeradi. Ljubljana : TZS, 1980

Poljudnoznanstvena literatura

Severna in vzhodna Evropa. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994.

Boden, M.: Evropa naša preteklost in prihodnost. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004

Lambert, N.: Evropejčki. Radovljica : Didakta 2008

Boltje, J.W. Češka. Radolvjica : Didakta, 2006

Pripravila; Janja Miladinovič Loncner

50

-

»Na shledanou«

(nasvidenje) do

naslednjega šolskega leta,

ko bomo spoznavali

drugo članico Evropske

unije.