MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

www.mop.gov.si, e: gp.mop@gov.si Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana t: 01 478 74 00, f: 01 478 74 22

REPUBLIKA SLOVENIJA

Številka:3553-09/2009 Datum: 20.05.2009

OKVIRNA DIREKTIVA O MORSKI STRATEGIJI ( Direktiva 2008/56/ES)

OKVIRNI PROGRAM IZVAJANJA

ZA OBDOBJE 2008-2015

MAJ 2009

KARL ERJAVEC, MINISTER

Stran 2/22

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE ....................................................................................................................... 2

IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE OKVIRNE DIREKTIVE O MORSKI STRATEGIJI .................. 3

Uvod ............................................................................................................................................ 3 Morska strategija ......................................................................................................................... 4

PROGRAM ZA IZVAJANJE DIREKTIVE .................................................................................. 5

Obvezne vsebine morske strategije ............................................................................................. 5 Začetna presoja stanja morskega okolja,(člen 8) ......................................................................... 5 Določanje dobrega stanja okolja (člen 9(1))................................................................................ 6 Oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti (člen 10) ....................................................................... 6 Program spremljanja stanja (člen 11) .......................................................................................... 6 Obveščanje in presoja Komisije (člen 12, 16) ............................................................................. 6 Programi ukrepov (člen 13) ......................................................................................................... 7 Izjeme (člen 14) ........................................................................................................................... 7 Sodelovanje javnosti in informacije javnega značaja (člen 19) .................................................. 7 Obvestila in presoja Komisije (člen 9,10,11 in 15) .................................................................... 7 Regionalno sodelovanje (člen 5 in 6) .......................................................................................... 7

POROČANJE KOMISIJI O IZVAJANJU DIREKTIVE .............................................................. 9

PODROBNEJŠI SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG IN PODATKOV ZA PRIPRAVO NACIONALNE MORSKE STRATEGIJE ............................................................. 10

Seznam značilnosti za opis stanja okolja (Tabela 1, Priloga III)............................................... 10 Seznam značilnosti za opis prevladujočih pritiskov in vplivov ................................................ 11 Deskriptorji za opredelitev dobrega okoljskega stanja .............................................................. 12

PRIPRAVE NA IZVAJANJE DIREKTIVE V SLOVENIJI ........................................................ 13

Izhodišča za izvajanje in programi aktivnosti na ravni EU, regije ali sub-regije in na nacionalni ravni ........................................................................................................................................... 15

PRILOGE ...................................................................................................................................... 17

Preglednica 1. Program dela delovne skupine za izvajanje direktive o morski strategiji za obdobje 2008-2015 ............................................................................................................................................................ 17 Preglednica 2: Sodelovanje javnosti ........................................................................................................... 18 Preglednica 3: Seznam organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju Direktive .................................................. 18 Preglednica : Okvirni program dela Inštituta za vode RS za obdobje 2009-2016 in ocena stroškov (ocena Eur/letno) ..................................................................................................................................................... 19 Preglednica 5: Podrobnejši program dela Morske biološke postaje (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo za obdobje 2009-2011 in ocena stroškov ..................................................................................... 20 Preglednica 6: Podrobnejši program dela Zavoda za varstvo pri delu d.d. za 2009-2010 in ocena stroškov ..................................................................................................................................................................... 21 Preglednica7. Izvajalci, naloge in okvirna ocena povprečnih stroškov za pripravo na izvajanje direktive o morski strategiji za obdobje 2009-2016 (vse v 1000 EUR/letno) ............................................................... 22 Preglednica 8. Pregled skupne ocene letnih sredstev potrebnih za izvajanje v obdobju 2009-2016 v tisoč EUR ............................................................................................................................................................. 22

Stran 3/22

IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE OKVIRNE DIREKTIVE O MORSKI STRATEGIJI Uvod Glede na vedno večjo zaskrbljenost v zvezi s stanjem evropskih morij je Evropska komisija v okviru 6. okoljskega akcijskega programa EU pripravila Tematsko strategijo za varstvo in ohranjanje morskega okolja (COM (2002) 539) in na njeni podlagi pripravila predlog direktive o morski strategiji. Ocena stanja okolja svetovnih in evropskih morij namreč kaže, da kljub ukrepom za varstvo okolja, ki se uvajajo v zadnjih desetletjih, onesnaževanje in druge človekove dejavnosti zaskrbljujoče vplivajo na zmanjševanje biološke raznovrstnosti, na spremembe v strukturi morskih ekosistemov in uničevanje morskih habitatov. Oceani in morja zagotavljajo 99 % razpoložljivega življenjskega prostora na planetu, pokrivajo 71 % zemeljske površine in vsebujejo 90% biosfere. Zato imajo večjo biotsko raznovrstnost kot kopenski in sladkovodni ekosistemi in so bistvenega pomena za življenje na zemlji. Varovanju morskega okolja je posredno in neposredno namenjena vrsta politik, ki pa še vedno ne zagotavljajo izboljšanja stanja morij. V okviru obstoječe zakonodaje razviti predpisi in ukrepi o zmanjšanju obremenitev morskega okolja so bili večinoma razviti sektorsko in predstavljajo skupino politik in zakonodaje, ki se izvaja le delno ter večinoma neusklajeno. – Na ravni EU in nacionalni ravni obstajajo številni ukrepi, ki do neke mere prispevajo k varstvu

morskega okolja, vendar je večina teh ukrepov sektorskih; – V posameznih EU regijah veljajo mednarodne konvencije, ki prispevajo k varstvu morja. Te

konvencije pa imajo zelo malo izvršilnih pooblastil, kar ogroža njihovo učinkovitost pri doseganju dogovorjenih ciljev.

– Na svetovni ravni je malo sinergije med velikim številom obstoječih strategij, konvencij in sporazumov. Številni mednarodni sporazumi o morskem okolju se nedosledno izvajajo, kar je predvsem posledica globalne narave pomorskih dejavnosti, kot je na primer pomorski promet in tudi ribolov.

Slovenija, kot članica Evropske Skupnosti Unije je v obdobju 2005 do 2008 sodelovala v procesu priprave skupne politike ES do morskega okolja, ki je dne 17. junija 2008 pripeljal do sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/56/ES). Direktiva 2008/56/ES predstavlja okvir za ukrepe Skupnosti Evropske unije na področju politike do morskega okolja v povezavi s pomorsko in ribiško politiko Skupnost Evropske Unije.

Slovenija je s sprejetjem Direktive 2008/56/ES prevzela obveznost priprave dokumenta z naslovom »Morska strategija«, za območje morja, ki je v njeni suverenosti in pristojnosti. Za namen izvajanja direktive je bil v letu 2008 dopolnjen zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 56/08), ki je v novem 59. a členu predvidel pripravo načrta upravljanja z morskim okoljem na podlagi predpisa o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta Cilj Direktive 2008/56/ES je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov. Direktiva 2008/56/ES temelji na ekosistemskem pristopu pri upravljanju človekovih dejavnosti in obravnava človeka in njegove aktivnosti kot del naravnih ekosistemov. Bistvo pristopa je v iskanju ravnotežja med antropogenimi dejavnostmi in odzivi morskih ekosistemov na te dejavnosti, saj je nujno ustrezno omejiti rabo naravnih virov za zagotavljanje varstva in ohranitev morskega okolja in ekosistemov. V ta namen je potreben integriran pristop k upravljanju človekovih dejavnosti, ki združuje okoljske, sociološke in ekonomske vidike rabe morij.

Stran 4/22

Direktiva 2008/56/ES se nanaša na morske vode pod suverenostjo in v pristojnosti posameznih držav članic Evropske unije in vključujejo vode Sredozemskega, Baltiškega in Črnega morja ter severovzhodnega Atlantskega oceana, vključno z vodami, ki obdajajo Azore, Madeiro in Kanarske otoke. Morska strategija- načrt upravljanja z morskim okoljem Morska strategija je dokument na podlagi katerega si posamezna država članica Skupnosti, v okviru regije ali pod-regije prizadeva prispevati k doseganju ciljev Direktive 2008/56/ES. Cilj je doseganje dobrega okoljskega stanja morskega okolja do leta 2021, zato morajo države članice najpozneje do leta 2020 izvesti potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, določene v okviru nacionalne morske strategije. V ta namen morajo države članice za morske vode pod njihovo pristojnostjo in suverenostjo v tesnem medsebojnem sodelovanju z državami iste morske regije pripraviti morske strategije, ki bodo vključevale presojo vseh človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje s ciljem, da: (a) zagotavljajo varstvo in ohranjanje morskega okolja, preprečijo njegovo propadanje ali, če je mogoče, obnovijo morske ekosisteme na območjih, ki so jih prizadeli škodljivi učinki; (b) preprečujejo in zmanjšujejo onesnaževanje morskega okolja, ter tako zagotavljajo, da ni večjih posledic za morsko biotsko raznovrstnost, morske ekosisteme, človekovo zdravje ali zakonito uporabo morja. Nacionalne morske strategije morajo biti pripravljene v skladu z ekosistemskim pristopom, v okviru katerega je treba zagotoviti, da skupna obremenitev zaradi antropogenih dejavnosti omogoča doseganje dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzročajo ljudje. Sedanjim in prihodnjim generacijam mora biti omogočena trajnostna raba morskega blaga in storitev. Direktiva je dala državam članicam možnost, da direktivo izvajajo v okviru regije ali v okviru pod-regije. To pomeni, da Slovenija lahko sporoči Evropski komisiji, da bo Strategijo pripravila za svoje morske vode v okviru ciljev, usklajenih na ravni pod-regije Jadranskega morja.V tem primeru bo morala Slovenija nacionalno morsko strategijo razviti v procesu usklajevanja z Italijo, kot državo članico Skupnosti, Hrvaško, kot pristopno članico ter z drugimi državami v regiji, Bosno in Hercegovino, Črno goro ter Albanijo. Nacionalna morska strategija bo morala biti torej pripravljena v skladu s cilji direktive na območju Sredozemskega morja ter v skladu s cilji na pod-regionalni in nacionalni ravni. Zaradi primerljive priprave nacionalne morske strategije z državami članicami drugih morskih regij bo Evropska komisija pripravila predlog skupne strategije za izvajanje direktive, katere namen bo zagotoviti skupna strokovna izhodišča za določitev okoljskega stanja morskega okolje, ciljev ter enovitih zbirk podatkov o morskem okolju. Države članice morajo v skladu s členom 5, po začetni vzpostavitvi svojih morskih strategij (kar je predvideno v letu 2015) nato vsakih šest let pregledati naslednje elemente morskih strategij: - začetno presojo iz člena 8 (1) in določitev dobrega okoljskega stanja iz člena 9(1); - okoljske ciljne vrednosti, oblikovane v skladu s členom 10(1); - programe spremljanja, izdelane v skladu s členom 11(1); - programe ukrepov, določeni v skladu s členom 13(2).

Stran 5/22

PROGRAM ZA IZVAJANJE DIREKTIVE Zaradi zagotavljanja izvajanja Direktive 2008/56/ES je Ministrstvo za okolje in prostor, kot odgovorni organ za izvajanje direktive pripravilo okvirni program dela za prvo načrtovalsko obdobje 2008-2015. Program je pripravljen na podlagi določil direktive, ki poleg načel, ciljev in instrumentov za doseganje ciljev določa predvsem posamezne korake, ki jih morajo države članice izvesti za pripravo morske strategije in časovnice. Direktiva 2008/56/ES določa tudi način priprave posameznih korakov, pri čemer je treba zagotoviti usklajevanje posameznih vsebin morske strategije z državami članicami ter tudi nečlanicami Skupnosti v regiji oziroma pod-regiji. Kot prvi korak morajo države članice imenovati nacionalni organu pristojen za izvajanje direktive v okviru svojih morskih voda ter Evropski Komisiji posredovati o njem vse podatke, zahtevane v členu 7 in prilogi II direktive, skupaj s podatki o organih, pristojnih za sodelovanje z mednarodnimi telesi, pomembnimi za izvajanje direktive. . Vsaka država članica mora razviti Morsko strategijo za svoje morske vode v skladu s členom 5.direktive. Program za pripravo morske strategije obsega začetno presojo, določitev dobrega okoljskega stanja in opredelitev okoljskih ciljev. Program spremljanja stanja (monitoring) mora biti pripravljen tako, da daje podlago za za pripravo strategije in v njenem okviru tudi prvega programa ukrepov, ki se mora začeti izvajati v letu 2016. Za dosego usklajenosti ukrepov med državami, mora ves čas potekati usklajevanje v okviru ustreznih , če je mogoče obstoječih regionalnih institucionalnih struktur, vključno s tistimi, ki jih določajo konvencije o regionalnih morjih. Za vzpostavitev in izvajanje morskih strategij si morajo države članice znotraj posamezne morske regije ali podregije prizadevati za uskladitev svojih ukrepov s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad vodami iste morske regije ali pod-regije.

Obvezne vsebine morske strategije Direktive 2008/56/ES v členu 5 določa vsebine programa dela za pripravo morske strategije vključno z roki za pripravo posameznih vsebin. Program dela vsebuje naslednja poglavja:

− Začetna presoja stanja morskega okolja,(člen 8); − Določanje dobrega stanja okolja (člen 9(1)); − Oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti (člen 10); − Program spremljanja stanja (člen 11); − Obveščanje in presoja Komisije (člen 12, 16); − Programi ukrepov (člen 13); − Izjeme (člen 14); − Sodelovanje javnosti in informacije javnega značaja (člen 19); − Obvestila in presoja Komisije (člen 9,10,11 in 15); − Regionalno sodelovanje (člen 5 in 6).

Začetna presoja stanja morskega okolja,(člen 8) Do leta 2012 mora biti pripravljena začetna presoja stanja okolja, analiza prevladujočih obremenitev in vplivov ter socio-ekonomska analiza rabe morja v skladu s členom 8. Začetna ocena stanja okolja obsega opis lastnosti morskega okolja, ki vključuje fizikalne in kemijske lastnosti, opis habitatnih tipov, opis bioloških lastnosti in drugih lastnosti, opredeljenih v Tabeli 1, Priloga III k direktivi.

Stran 6/22

Analiza obremenitev in vplivov mora opredeliti glavne nevarnosti za morsko okolje, ki vključujejo: fizične poškodbe morskega dna, izgubo naravnih območij, poseganje v hidrološke procese, onesnaževanje z nevarnimi snovi, obogatitev s hranilnimi in organskimi snovmi ter biološke obremenitve.(Tabela 2 Priloga III) Začetna presoja vključuje tudi socio-ekonomsko analizo rabe morskih voda ter opredelitev stroškov za poslabšanja morskega okolja. V okviru analiz se upoštevajo elementi v zvezi z obalnimi in teritorialnimi vodami ter somornicami, ki jih zajemajo ustrezne določbe iz obstoječe zakonodaje Skupnosti, zlasti iz Direktive 2000/60/ES. Za izvedbo celovite presoje stanja morskega okolja analize upoštevajo tudi druge ustrezne presoje, kot so skupno izvedene presoje v okviru konvencij o regionalnih morjih ali pa so pripravljene na njihovi podlagi. Metode za presojo morajo biti usklajene na regionalnem nivoju, tako da se lahko ustrezno obravnavajo čezmejni vplivi in lastnosti. Določanje dobrega stanja okolja (člen 9(1)) Države članice morajo v okviru začetne presoje do leta 2012, na podlagi generičnih deskriptorjev iz Priloge I k direktivi, določiti vrsto značilnosti za opis dobrega okoljskega stanja. Preučiti je treba vsakega od kakovostnih deskriptorjev, navedenih v Prilogi 1, da bi opredelili tiste deskriptorje, ki se uporabijo za določitev dobrega okoljskega stanja morske regije ali podregije. Kakovostni deskriptorji za določanje dobrega okoljskega stanja obravnavajo naslednje vidike: biotsko raznovrstnost, prisotnost alohtonih vrst, stanje populacije rib in lupinarjev, elemente morskih prehranjevalnih spletov, evtrofikacija, ki jo povzroči človek, stanje morskega dna, spremembe hidrografskih pogojev, koncentracije onesnaževal v okolju, v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, količine morskih odpadkov in vnos energije (vključno s podvodnim hrupom). Pri tem je treba upoštevati tudi okvirne sezname elementov iz Tabele 1 in Tabele 2 v Prilogi III . Merila in metodološki standardi, ki jih bodo uporabile države članice, bodo določeni v skladu z regulativnim postopkom do 15. julija 2010. Komisija se bo posvetovala z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi konvencijami o regionalnih morjih, preden bo predlagala takšna merila in standarde. Oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti (člen 10) V okviru začetne presoje morajo Države članice v zvezi s posamezno morsko regijo ali podregijo oblikovati celovit sklop okoljskih ciljnih vrednosti in s tem povezanih kazalcev za svoje morske vode, ki morajo biti v skladu z ustreznimi obstoječimi okoljskimi ciljnimi vrednostmi na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni Skupnosti. Ti cilji morajo biti medsebojno združljivi ob upoštevanju čezmejnih vplivov. Indikatorji morajo odražati ciljne vrednosti glede na definicijo dobrega stanja morskega okolja. Program spremljanja stanja (člen 11) Do leta 2014 morajo Države članice na osnovi začetne presoje pripraviti program spremljanja stanja svojih morskih voda, oblikovan na podlagi okvirnega seznama iz Prilog III in seznama iz Priloge V ter s sklicevanjem na okoljske ciljne vrednosti, oblikovane v skladu s členom 10. Programi spremljanja stanja morajo biti usklajeni znotraj morskih regij ali pod-regiji. Obveščanje in presoja Komisije (člen 12, 16) Obveščanje Komisije mora potekati v skladu z navedbami in roki in načinom določenim v direktivi. Komisija pa mora pri pripravi svojih presoj upošteva skladnost okvirov v različnih morskih regijah ali pod-regijah in po vsej Skupnosti.

Stran 7/22

Programi ukrepov (člen 13) Do leta 2015 morajo države članice na osnovi začetne presoje za vsako regijo ali pod-regijo pripraviti program ukrepov, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev v njihovih morskih vodah. Pri oblikovanju programa ukrepov je treba upoštevati tudi izvajanje ukrepov, ki izhajajo iz druge relevantne zakonodaje Skupnosti (Priloga 3), kakor tudi prihodnjo zakonodajo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike. Za dosego ciljev iz te direktive je bistveno, da se med ukrepe vključi tudi prostorske varovalne ukrepe, kakršni so posebna ohranitvena območja, posebna območja varstva in morska zaščitena območja. Vzpostavitev zaščitenih morskih območij, vključno z območji, ki so že določena ali še bodo določena v skladu z Direktivo 92/43/ES in z Direktivo 79/409/ES ter v skladu z mednarodnimi ali regionalnimi sporazumi, katerih podpisnice so Evropska skupnost ali države članice, je pomemben prispevek k doseganju dobrega okoljskega stanja v skladu s to direktivo. Ukrepi morajo biti stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi. Pred uvedbo novega ukrepa se mora pripraviti presoja vplivov, vključno z analizo stroškov in koristi. V skladu s členom 16 morajo države članice zagotoviti, da so programi ukrepov operativni v enem letu po njihovem oblikovanju. Izjeme (člen 14) Pri doseganju okoljskih ciljev države članice lahko uveljavljajo tudi izjeme, vendar le v primerih, ki jih navaja direktiva. Pri tem doseganje okoljskih ciljev ne sme biti trajno onemogočeno. Sodelovanje javnosti in informacije javnega značaja (člen 19) V skladu z Direktivo 2003/35/EC morajo države članice zagotoviti aktivno sodelovanje vseh deležnikov in strani, zainteresiranih za implementacijo Direktive v celotnem poteku priprave in izvajanja na nacionalni in mednarodni ravni. O vseh podatkih in informacijah v povezavi z direktivo mora posamezna država članica omogočiti dostop tako Evropski Komisiji, kot Evropski okoljski agenciji. Države članice morajo objaviti povzetke posameznih elementov morske strategije in omogočiti sodelovanje javnosti. Obvestila in presoja Komisije (člen 9,10,11 in 15) Države članice morajo obveščati Komisijo v skladu z določbami in časovnicami direktive o pripravi posameznih elementov morske strategije, kakor tudi o zadevah, ki imajo vpliv na okoljsko stanje njenih morskih voda in jih ni mogoče rešiti z ukrepi na nacionalni ravni. Regionalno sodelovanje (člen 5 in 6) Države članice so primarno zavezane pripraviti morske strategije za svoje morske vode, vendar si morajo pri tem prizadevati za sodelovanje z državami članicami in nečlanicami, da se zagotovi, da so vsi z direktivo predpisani elementi morske strategije v regiji ali pod-regiji primerljivi ter ukrepi usklajeni. Stopnje usklajevanja pa so določene različno glede na elemente morske strategije in glede na to ali gre za usklajevanje s članico ali nečlanico EU. Da se doseže sodelovanje iz člena 5(2) direktive države članice, kjer je praktično in primerno, uporabljajo obstoječe regionalne institucionalne strukture sodelovanja in mednarodne forume, vključno s tistimi, ki jih določajo konvencije o regionalnih morjih, ki zajemajo tisto morsko regijo ali pod-regijo.

Stran 8/22

Tehnične prilagoditve (člen 24.2 in 25) Zaradi primerljivosti priprave nacionalnih morskih strategij in rezultatov stanja morskega okolja v obravnavanih regijah bo komisija po regulatornem postopku s pridržkom sprejela merila in metodološke standarde za določitev vrste značilnosti za dobro okoljsko stanje, pri čemer se bo predhodno morala posvetovati z vsemi zainteresiranimi stranmi in tudi konvencijami o regionalnih morjih. Komisija bo po regulatornem postopku s pridržkom sprejela tudi specifikacije in standardizirane metode monitoringa, vendar tu sodelovanje konvencij o regionalnih morjih ni predvideno. Po regulatornem postopku s pridržkom pa se lahko sprejmejo tudi: - metodološki standardi za uporabo prilog I,III, IV in V - ter tehnični formati za namene prenosa in obdelave podatkov. Priprava in sprejem navedenih dopolnilnih predpisov se izvede s pomočjo regulatornega odbora (25.člen) v katerega morajo države članice imenovati svojega predstavnika.

Stran 9/22

POROČANJE KOMISIJI O IZVAJANJU DIREKTIVE Direktiva 2008/56/ES določa tudi obveznosti držav članic do Evropske komisije glede poročanja o izvajanju posameznih vsebin. Poročanje je v skladu s členom 5 je potrebno pripraviti v elektronski obliki, ki jo bo Komisija podrobneje dogovorila s članicami naknadno, potekalo pa bo preko Skupnega evropskega informacijskega sistema za vode ( WISE). Posredovani podatki bodo morali biti na razpolago tudi Evropski okoljski agenciji za okolje (EEA). Vsebine in roki za poročanje , ki jih določa Direktiva 2008/56/ES so obvezujoči in predmet preverjanja oziroma v primeru ne poročanja predmet tožbe pred Evropskim sodiščem.

PREGLED POROČEVALSKIH VSEBIN IN ROKOV

VSEBINA NOSILEC

POROČANJA DATUM PRIPRAVE

DATUM POROČANJA

Prenos v nacionalno zakonodajo( člen 26.1in 4.2)

MOP 15.julij 2010 15.oktober 2010

Imenovanje in posredovanje Informacije o odgovorni upravi ( člen 6,7 in Priloga II)

MOP 15.julij 2010 /

15januar 2011

Začetna presoja( člen 8)

MOP 15.julij 2012 15.oktober 2012

Opis dobrega stanja, oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti in kazalcev ( člen 9 in 10)

MOP 15.julij 2012 15.oktober 2012

Vzpostavitev zbirk podatkov o izvajanju Direktive v okviru ZVO in ZV ter ZON(člen 8,11,19.3), vključno z informacijami o območjih s posebnimi zahtevami ( Habitatna D in Ptičja D -člen 13.4) in območjih, ki bi verjetno lahko imela velik vpliv na morsko okolje (člen 13.5)

MOP Oktober 2012 15.januar 2013 ( dostop EK in EEA)

Program spremljanja stanja (člen 11)

ARSO 15.julij 2014 15.oktober 2014

Program ukrepov (člen 13 in 14) MOP Do najkasneje 2015

Tri mesece po določitvi

Podrobnosti vsakega posodabljanja, se v treh mesecih po njihovi objavi v skladu s členom 19(2) pošljejo Komisiji, konvencijam o regionalnih morjih in vsaki drugi zadevni državi članici.

Stran 10/22

PODROBNEJŠI SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG IN PODATKOV ZA PRIPRAVO NACIONALNE MORSKE STRATEGIJE Seznam značilnosti za opis stanja okolja (Tabela 1, Priloga III) Fizikalne in kemijske lastnosti – topografija in batimetrija morskega dna; – letni in sezonski temperaturni režim ter ledena prevleka, hitrost toka, upwelling, izpostavljenost

valovom, značilnosti mešanja, prosojnost, zadrževalni čas; – prostorska in časovna porazdelitev slanosti; – prostorska in časovna porazdelitev hranil (DIN, TN, DIP, TP, TOC) in kisika; – profili pH, pCO2 ali primerljive informacije za merjenje morske zakisanosti. Habitatni tipi – prevladujoči habitatni tip(i) morskega dna in vodnega stolpca z opisom fizikalnih in kemijskih

lastnosti, kot so globina, temperaturni režim vode, tokovi in druga gibanja vode, slanost, struktura in sestava substrata morskega dna;

– prepoznavanje in določanje posebnih habitatnih tipov, še zlasti tistih, ki jih je priznala ali prepoznala pravna ureditev Skupnosti (Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah) ali mednarodne konvencije, ker so pomembni za znanost ali biotsko raznovrstnost;

– habitati na območjih, ki zaradi svojih značilnosti, kraja ali strateškega pomena zaslužijo posebno navedbo. To lahko vključuje območja, na katerih so močni ali posebni pritiski, ali območja, ki si zaslužijo poseben režim varstva.

Biološke lastnosti - Opis bioloških združb, povezanih s prevladujočimi habitati morskega dna in vodnega stolpca.

To bi vključevalo informacije o fitoplanktonskih in zooplanktonskih združbah, vključno z vrstami ter sezonsko in geografsko spremenljivostjo;

- informacije o kritosemenkah, makroalgah in bentoških nevretenčarjih, vključno z vrstno sestavo, biomaso in letno/sezonsko variabilnostjo;

- informacije o strukturi populacije rib, vključno s številčnostjo, območjem razširjenosti in strukturo starosti/velikosti populacije;

- opis populacijske dinamike, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter stanja vrst morskih sesalcev in plazilcev, ki se pojavljajo v tej morski regiji ali podregiji;

- opis populacijske dinamike, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter stanja vrst morskih ptic, ki se pojavljajo v morski regiji ali podregiji;

- opis populacijske dinamike, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter stanja ostalih vrst, ki se pojavljajo v morski regiji ali podregiji, ki so obravnavani v okviru pravne ureditve Skupnosti ali mednarodnih sporazumov;

- seznam časovnega pojavljanja, številčnosti in prostorske porazdelitve alohtonih, tujerodnih vrst ali genetsko posebnih oblik avtohtonih vrst, ki so prisotne v morski regiji ali podregiji.

Druge lastnosti – Opis stanja, kar zadeva kemikalije, vključno z nevarnimi kemikalijami, onesnaženostjo

sedimentov, posebej nevarnimi območji (vroče točke), težavami z zdravjem in okužbo živih organizmov (zlasti organizmov, namenjenih za prehrano ljudi);

– opis katerih koli drugih lastnosti ali posebnosti, ki so tipične ali značilne za morsko regijo ali podregijo.

Analize morajo upoštevati tudi elemente za obalne in teritorialnimi vode ter somornice, ki jih zajemajo relevantne določbe Direktive 2000/60/ES za izvedbo celovite presoje stanja morskega okolja.

Stran 11/22

Seznam značilnosti za opis prevladujočih pritiskov in vplivov

Pritiski in vplivi, opredeljeni v Tabela 2, Priloga III k direktivi: Fizične izgube - dušenje (npr. zaradi struktur, ki jih je ustvaril človek , odlaganje bagranega materiala); - pozidava (npr. s trajnimi konstrukcijami ). Fizične poškodbe - spremembe v zamuljenju (npr. zaradi izpustov, povečanim površinskim odtokom,

izkopavanjem/odlaganjem bagranega materiala ); – površinska obraba (npr. brazdanje morskega dna zaradi komercialnega ribolova, čolnarjenja in

sidranja); – izbirni odvzem (npr. raziskovanje in izkoriščanje živih in neživih virov na morskem dnu in

podtalju ). Druge fizične motnje - podvodni hrup (npr. zaradi ladijskih prevozov, podvodne akustične opreme ); – odpadki v morju. Poseganje v hidrološke procese – bistvene spremembe v toplotnem režimu (npr. zaradi izpustov iz elektrarn); – bistvene spremembe v slanosti (npr. zaradi konstrukcij, ki ovirajo gibanje vode, odvzema vode). Onesnaževanje z nevarnimi snovi – vnos sintetičnih sestavin (npr. prednostne snovi po Direktivi 2000/60/ES, ki so pomembne za

morsko okolje, biološko aktivne snovi, kot so pesticidi, premazi proti obraščanju, farmacevtski izdelki, npr. zaradi uhajanja iz razpršenih virov, onesnaženja, ki ga povzročijo ladje, izpustov v ozračje ) in biološko aktivnih snovi;

– vnos nesintetičnih snovi in sestavin (npr. težke kovine, ogljikovodiki, npr. zaradi onesnaženja, ki ga povzročijo ladje ter iskanje in izkoriščanje nafte, plina in mineralov , zaradi usedanja onesnaženja iz ozračja ali rečnih vnosov );

– vnos radionuklidov . Sistematično in/ali namerno izpuščanje snovi – vnos drugih snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v morske vode zaradi njihovega

sistematičnega in/ali namernega izpuščanja v morsko okolje, kakor je dovoljeno v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti in/ali mednarodnimi konvencijami.

Obogatitev s hranilnimi in organskimi snovmi - vnosi gnojil in drugih snovi, bogatih z dušikom in fosforjem (npr. iz točkovnih in razpršenih

virov, vključno s kmetijstvom, ribogojstvom, usedanje onesnaženja iz ozračja ); – vnosi organskih snovi (npr. odtočni kanali, marikultura, rečni vnosi). Biološke obremenitve – vnos mikrobnih patogenov; – vnos neavtohtonih vrst in premestitve; – izbirni odvzem vrst, vključno z naključnim ulovom neciljnih vrst (npr. zaradi komercialnega in

rekreacijskega ribolova).

Stran 12/22

Deskriptorji za opredelitev dobrega okoljskega stanja

V okviru začetne presoje je treba preučiti vsakega od kakovostnih deskriptorjev, navedenih v Prilogi 1, da bi opredelili tiste, ki se uporabijo za določitev dobrega okoljskega stanja morske regije ali podregije. Dobro stanje morskega okolja opisujejo kakovostni naslednji deskriptorji (Priloga 1):

1. Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji. 2. Neavtohtone vrste, ki so posledica človekovih dejavnosti, so na ravneh, ki ne škodujejo ekosistemom. 3. Populacije vseh rib in lupinarjev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, so znotraj varnih bioloških meja in imajo takšno razporeditev starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrav stalež. 4. Vsi elementi morskih prehranjevalnih spletov so, kolikor je znano, prisotni v normalnih količinah in so normalno raznoliki ter se pojavljajo na ravneh, ki lahko zagotavljajo dolgoročno številčnost vrst in ohranitev njihove polne sposobnosti razmnoževanja. 5. Evtrofikacija, ki jo povzroči človek, in zlasti njeni škodljivi učinki, kot so upad biotske raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika v spodnjih plasteh voda, so minimalni. 6. Neoporečnost morskega dna je na ravni, ki zagotavlja zaščito strukture in funkcij funkcije ekosistemov ter preprečuje škodljive vplive zlasti na bentoške ekosisteme. 7. Trajna sprememba hidrografskih pogojev ne škoduje morskim ekosistemom. 8. Koncentracije onesnaževal so na ravneh, ki ne povzročajo onesnaženosti. 9. Onesnaževala v ribah in drugi morski hrani, namenjeni za prehrano ljudi, ne presegajo ravni, ki jih določa zakonodaja Skupnosti ali drugi ustrezni standardi. 10. Lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju. 11. Uvajanje energije, vključno s podvodnim hrupom, je na ravneh, ki ne škodujejo morskemu okolju.

Stran 13/22

PRIPRAVE NA IZVAJANJE DIREKTIVE Skupni proces EU Za primerljivo izvajanje direktive v vseh državah članicah, kar pomeni pripravo nacionalnih morskih strategij na primerljiv način Evropska komisija pripravlja predlog skupnega implementacijskega procesa držav članic. Implementacijski proces zahteva na eni strani nadgradnjo strokovnih izhodišč in iz tega izhajajočo dodatno regulativo, na drugi strani pa mehanizme za enovito izvajanje. Skupni implementacijski proces predvideva imenovanje: - nacionalnih predstavnikov odgovornih uprav za izvajanje direktive v forumu morskih direktorjev (Marine Directors), ki bodo imeli mandat odločanja o posameznih korakih izvajanja na politični ravni (strokovna navodila, imenovanje delovnih skupin, imenovanje nacionalnih predstavnikov), - nacionalnega predstavnika v Strateškem koordinacijskem odboru ( Strategic Coordination Committie), - - nacionalnega predstavnika v regulatornem odboru ter - nacionalnih predstavnikov v ekspertnih v delovnih skupinah. Evropska komisija je pripravila vsebinski program skupne strategije za izvajanje direktive na podlagi organizacijske strukture, ki jo skupaj s Evropsko komisijo vodijo nacionalni predstavniki odgovornih uprav za izvajanje direktive (vodni oziroma morski direktorji, odvisno od nacionalne organiziranosti) s pomočjo strateškega koordinacijskega odbora (SKO), to je foruma za usklajevanje in pripravo vsebinskih gradiv za politično potrditev in usmerjanje aktivnosti delovnih skupin. Glede na povezanost direktive s pomorsko politiko (Direktiva 2008/56/ES predstavlja »okoljski steber« pomorske politike) in glede na povezanost okoljskih ciljev direktive s cilji biotske raznovrstvosti bodo občasno v proces vključeni tudi nacionalni predstavniki teh dveh odgovornih uprav ter predstavniki EK, odgovorni za ti dve področji. Predlog organiziranosti za izvajanje direktive na evropskem nivoju

Forum odgovornih uprav(Morski direktorji)

MOP

Pomorska politika:(Eksperti, NKT)

Ministrstvo za promet

Druge relevantne skupine:

(biodiverziteta)MOP

Strateška koordinacijska skupina(DČ, deležniki, nečlanice,

regionalne konvencije, podregije)MOP

Delovna skupina zaopredelitev dobrega

stanja okoljaIZVRS, MBP

ZVNRS

Delovna skupina zaizmenjavo informacij

in poročanjeMBP, ARSO

Regulatorni odbor:

(države članice)MOP

IZVRS

Stran 14/22

Zaradi vključevanja javnosti v proces izvajanja direktive na evropski ravni bodo v SKS vključene tudi nevladne organizacije, ter predstavniki regionalnih ali sub-regionalnih teles za usklajevanje izvajanja direktive. Priprave na izvajanje direktive v Sloveniji Slovenija je z Zakonom o vodah in Zakonom o varstvu okolja postavila pravni okvir za celovito upravljanje na področju voda znotraj vodnih območij, ki obsega tako skrb za varstvo voda njihovo rabo in urejanje kakor tudi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Tudi politika EU teži k tej vrsti organiziranosti, vendar zaradi zelo raznolikih ureditev področja v državah članicah dopušča, da države ohranijo oziroma organizirajo izvajanje v skladu s svojimi ustaljenimi organizacijskimi praksami. Za izvajanje direktive zato lahko država članica določi isto odgovorno upravo kot za izvajanje vodne direktive ali pa drugo, vendar morata ti dve pri pripravi načrtov upravljanja voda na vodnih območjih in načrtov obvladovanja poplavne ogroženosti tesno sodelovati in se usklajevati. Glede na določila Zakona o vodah je za izvajanje direktive pristojno ministrstvo pristojno za vode (Ministrstvo za okolje in prostor), ki ima za nalogo predvsem prenos v nacionalno zakonodajo , pripravo predloga morske strategije, ter uskladitev vsebin s sosednjimi državami in državami v skupni regiji, informiranje javnosti o vsebinah strategije , ter za zagotovitev sredstev za izvedbo programa ukrepov ter za postavitev ustrezne zbirke podatkov za poročanje Evropski komisiji in Evropski okoljski agenciji. MOP, kot pristojna uprava je odgovorna tudi za pripravo programa ukrepov, oblikovanega za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja, za katerega mora pripraviti celovito presojo vplivov na okolje, socio-ekonomske presoje in utemeljitev izjem ter zagotoviti izvedljivost do najkasneje leta 2016. V proces izvajanja direktive je zardi raznovrstnosti vsebin in zardi sodelovanja strokovne javnosti primerno vključiti tudi druge sektorje ministrstva preko delovnih skupin ( resorska delovna skupina) ter tudi druge resorje ( medresorska delovna skupina). Organizacija izvajanja nalog na nacionalni ravni:

Ministrstvo za okolje in prostor

Odgovorna uprava za pripravo in poročanje EK o izvajanju

Morske strategije

Evropska Komisija

JAVNOSTVlada inParlament RS

Usklajevanje posameznih vsebin direktive na ravniregije, pod-regije

Skupni proces ES za izvajanje direktive 2008/56/ES

Inštitut za vode RS Morska biološka postaja, Piran

Druge specializirane strokovne institucije:Zavod za varstvo pri delu

Zavod za varstvo narave RS

Stran 15/22

Sodelovanje z državami pod-regije zaradi uskladitve vsebin direktive ( člen 5.2 in 6) Slovenija je glede na svojo geografsko lego razvrščena v Sredozemsko regijo, ima pa možnost izvajanja direktive tudi v pod-regiji Jadrana. V ta namen bi bilo za izvajanje tistih določb direktive, ki zahtevajo usklajevanje strokovnih vsebin znotraj pod-regije Jadranskega morja primerno spodbuditi aktivno sodelovanje odgovornih uprav držav članic in nečlanic ( n.pr: Forum odgovornih uprav za izvajanje morske direktive). Namen skupine bi bil sklicevati strokovnjake vseh sodelujočih držav zaradi usklajevanja vsebin določenih z direktivo zaradi primerljivosti in usklajenosti nacionalnih morskih strategij, organiziranost pa bi morala zagotavljati učinkovitost dela ekspertov in odgovornih uprav. Usklajevanje na ravni EU, regije ali pod-regije Naloge Raven usklajevanja Roki

Uskladitev metod za pripravo presoje po členu 8

podregija 2010

Preveritev čezmejnih vplivov

podregija 2010-2012

Merila in metodološki standardi za pripravo presoje iz 8.člena

EK/ regija/ podregija 2010

Preveritev medsebojne združljivosti ciljev iz člena 10

Regija/podregija 2011

Specifikacije in standadizirane metode za spremljanje in oceno

EK/ regija/podregija 2012

Usklajenost Programov spremljanja , člen11

Regija/podregija 2012-2014

Usklajenost programa ukrepov in obvestilo o sprejetju ukrepov(člen 13.9) in o izjemah

podregija 2014-2015

Izhodišča za izvajanje in programiranje aktivnosti Za izvajanje Direktiva 2008/56/ES bo Ministrstvu za okolje in prostor, kot pristojnemu organu za izvajanje služil Okvirni program izvajanja, kot izhodišče za načrtovanje letnih proračunskih sredstev ter za pripravo podrobnejših programov dela, tako ministrstva in organov v sestavi, kakor strokovnih institucij za izvajanje strokovnih nalog iz področja direktive, predvsem Inštituta za vode RS, Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, Zavoda za varstvo Narave RS in Zavoda za ribištvo RS. Na podlagi okvirnega programa bo ministrstvo koordiniralo postopek priprave morske strategije na način, da bi se do največje možne uporabile vse obstoječe nacionalne strukture, ki so bile ustanovljene za izvajanje relevantne nacionalne ali mednarodne zakonodaje, ter pri tem spoštovalo načelo sodelovanja tako z državami članicami in nečlanicami Skupnosti v pod regiji ter načelo sodelovanja z javnostmi. V svojih določbah v zvezi s sodelovanjem javnosti se Direktiva 2008/56/ES sklicuje na direktivo 2007/2/ES in določa da morajo države določene dokumente objaviti in omogočiti sodelovanje javnosti v smislu podajanja pripomb nanje.

Stran 16/22

Podrobnejše aktivnosti za izvajanje Direktive 2008/56/ES, institucije, ki bodo posamezne strokovne naloge pripravljale, ter okvirna ocena stroškov izvajanja so podane v preglednicah, ki so kot priloga sestavni del programa. V Preglednici 1 je predstavljen program osnovnih aktivnosti, ki izhajajo iz Direktive 2008/56/ES v prvem načrtovalskem obdobju 2008-2015, skupaj z obvezujočimi roki in časovnicami. V Preglednici 3 so predstavljene aktivnosti, potrebne za zagotovitev informiranja in sodelovanja javnosti. V Preglednici 3 je pripravljen seznam organizacij, ki bodo v sodelovale pri izvajanju določil Direktive in torej pri pripravi aktivnosti iz preglednice 1. V Preglednici 4 je prikazan okvirni program dela Inštituta za vode RS za obdobje 2009-2016, ki je tudi finančno ovrednoten. Delo IzVRS je namenjeno predvsem integraciji strokovnega dela institucij NIB-MBP, ZVNRS, ZRRS in ARSO, pripravi integralnih poročil ter priprava strokovnih podlag in podpora delu MOP. V Preglednici 5 je prikazan podrobnejši program dela Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran za obdobje 2009-2011, ki je tudi finančno ovrednoten in predstavlja osrednji strokovni del, potreben za izvajanje direktive in pripravo MS v povezavi z drugimi institucijami (ZVNRS, ZRRS, IzVRS, ARSO). V Preglednici 6 je prikazan program za pripravo metodologije za monitoring obremenjenosti okolja s podvodnim hrupom, ki ga izvaja Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana (ZVD). V Preglednici 7 i pa so navedeni izvajalci, naloge in okvirna ocena povprečnih letnih stroškov za pripravo na izvajanje direktive o morski strategiji za obdobje 2009-2016. V Preglednici 8 je prikazana skupna ocena potrebnih letnih sredstev za obdobje 2009-2016. Ocena stroškov je pripravljena za proces priprave prve Morske strategije in ne vključuje tudi stroškov izvedbe ukrepov v prvem načrtovalskem obdobju.Stroškov teh ukrepov v tej fazi ni mogoče predvideti. Januar, 2009 Program pripravili: Gabrijela Grčar, MatejaTavčar, Ministrstvo za okolje in prostor, Dr.MonikaPeterlin, Inštitut za vode RS, Dr. Martina Orlando, Morska biološka postaja , Piran

Stran 17/22

PRILOGE Preglednica 1. Program dela za izvajanje direktive o morski strategiji za obdobje 2008-2015 1

Naloga 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1. Priprava Okvirnega programa dela(5.1)

2. Imenovanje koordinacijske delovne skupine MOP za izvajanje direktive,

Imenovanje medresorske delovne skupine za pripravo MS, Odločitev o mednarodnem telesu za usklajevanje vsebin MS

3. Prenos zakonodaje v RS pravni red (člen 26.1), 15.Julij 2010

P

4. Pregled obstoječih aktivnosti, študij in podatkov pomembnih za izvajanje MS v SI

5. Začetna presoja (člen 8 in Priloge I), - Analiza lastnosti in značilnosti

sedanjega stanja,Tabela1, Priloga III - Analiza prevladujočih pritiskov in

vplivov, Tabela2, Priloga III - Socio-ekonomska analiza rabe morskih

voda ter stroškov poslabšanja morskega okolja

P

6. Določitev dobrega okoljskega stanja (člen 9.1), na podlagi skupnih meril in metodoloških standardov (9.2)skupaj z okoljskimi ciljnimi vrednostmi in indikatorji (člen 10.1), Tabela 2iz Priloge III ter Priloga IV

P

7. Program spremljanja stanja (člen 11.1), na podlagi člena8, Priloge III, Priloge V ter člena 10.1

8. Program ukrepov (člen 13 z upoštevanjem člena 14), - Celovita presoja vplivov na okolje za

predlagane ukrepe - Socio-ekonomska analiza predlaganih

ukrepov, - Predložitev in utemeljitev izjem pri

doseganju ciljev, - Zagotovitev operativnosti ukrepov do

najkasneje 2016

P

9. Vzpostavitev zbirk podatkov o izvajanju Direktive v okviru ZVO in ZV ter ZON(člen 8,11,19.3)15.januar 2013

10. Obveščanje in posvetovanje z javnostmi( Preglednica 1.b)

11. Koordinacija in sodelovanje med državami ( preglednica 1.a)

12. Sodelovanje v Skupnem procesu strategije EU za implementacijo Direktive

1 Dinamika dejavnosti bo prilagojena procesu na nivoju EU ter razpoložljivim sredstvom MOP

Stran 18/22

Preglednica 2: Aktivnosti v povezavi s procesom sodelovanja javnosti

SODELOVANJE JAVNOSTI Vsebine Odziv odgovornega organa Roki

Objava ter možnost pregleda in dajanja pripomb na povzetke vsebin iz člena 19.2:

Začetna presoja,člen8 in določitev okoljskih ciljev,člen 9

Priprava poročila o pripombah 2012

Okoljske ciljne vrednosti,člen 10.1

Priprava poročila o pripombah 2012

Programi spremljanja , člen 11.1

Priprava poročila o pripombah 2014

Predlog programa ukrepov,člen 13.2

Priprava poročila o pripombah 2014-2015

Preglednica 3: Seznam institucij, ki sodelujejo pri izvajanju Direktive

Institucija Naloga

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Priprava (naloga 1-3 in 10 – 12 iz Preglednice 1); Koordinacija procesa, Implementacija s predpisi, Poročanje Komisiji

(naloge 4-8 iz Preglednice 1)

Agencija RS za okolje (ARSO) Program spremljanja stanja (naloga 7 iz Preglednice 1); Postavitev zbirk podatkov (naloga 9 iz Preglednice 1);

Poročanje EK o izvajanju direktive Inštitut RS za vode (IZVRS) Priprava(naloga 1 in 4-12 iz Preglednice 1);

Koordinacija

Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran (NIB-MBP)

Priprava in program spremljanja stanja (naloga 5-8 iz Preglednice 1)

Zavod RS za varstvo narave (ZVN) Priprava (naloga 5-8 iz Preglednice 1)

Zavod za ribištvo Priprava (naloga 5-8 iz Preglednice 1)

Biotehniška fakulteta (BF) Priprava (naloga 5-8 iz Preglednice 1)

Zavod za varstvo pri delu (ZVD) Priprava (naloga 5-8 iz Preglednice 1)

Stran 19/22

Preglednica 4: Okvirni program dela Inštituta za vode RS za obdobje 2009-2016 in ocena stroškov (ocena Eur/letno)

Naloga Podrobnejši opis naloge Izvajalci Ocena stroškov (IZVRS)

Pregled obstoječih aktivnosti, študij in podatkov pomembnih za izvajanje DMS v SI

Evidentiranje dejavnosti v okviru izvajanje druge nacionalne ali mednarodne zakonodaje

in raziskovalnih projektov, ki lahko pripomore k uspešnem izvajanju DMS

IZVRS

Začetna presoja (člen 8 in Priloge I) - Priprava integralnega poročila na osnovi analize sedanjega stanja ter analize prevladujočih pritiskov in vplivov za potrebe načrta upravljanja. - Socio-ekonomska analiza rabe morskih voda ter stroškov poslabšanja morskega okolja

IZVRS, NIB MB, ZVNRS,

ZRRS, BF

Program ukrepov (člen 13 z upoštevanjem člena 14)

- Celovita presoja vplivov na okolje za predlagane ukrepe

- Socio-ekonomska analiza predlaganih ukrepov,

- Predložitev in utemeljitev izjem pri doseganju ciljev,

- Analiza operativnosti ukrepov

IZVRS, NIB MB, ZVNRS,

ZRRS, BF

Obveščanje in posvetovanje z javnostmi( Preglednica 1.b)

Priprava strokovnih podlag IZVRS, NIB MB, ZVNRS,

ZRRS, BF

Koordinacija in sodelovanje med državami (preglednica 1.a)

Priprava strokovnih podlag, strokovna podpora

IZVRS, NIB MB, ZVNRS,

ZRRS, BF

Sodelovanje v Skupnem procesu strategije EU za implementacijo Direktive

Sodelovanje v delovnih skupinah v okviru strategije EU za implementacijo Direktive

IZVRS, NIB MB, ZVNRS,

ZRRS, BF

Obdobje 2009-2012-mejniki

1. Mejnik December 2009: 160.000

2. Mejnik: December 2010 : 230.000, 3.mejnik : Dec.2011: 230.000

4.Mejnik: December 2012: 260.000

880.000

Obdobje 2013 - 2016

150.000EUR/leto

580.000

Skupaj 2009-2016

1.460.000

Stran 20/22

Preglednica 5: Podrobnejši program dela Morske biološke postaje (MBP) Nacionalnega inštituta za biologijo za obdobje 2009-2011 in ocena stroškov

Začetna presoja slovenskih morskih voda, člen 8, tabela 1 in 2 Priloge III, Tabela 1 – Značilnosti

Značilnosti Podrobnejši elementi Izvajalec Fizikalne in kemijske lastnosti

- topografija in batimetrija morskega dna; - letni in sezonski temperaturni režim ter ledena prevleka, hitrost toka, naraščanje, izpostavljenost valovom, značilnosti mešanja, motnost, zadrževalni čas; - prostorska in časovna porazdelitev slanosti; - prostorska in časovna porazdelitev hranil (N in P) in kisika; - profili pH.

NIB, MBP

Tipi habitata

- prevladujoči habitatni tipi (HT) morskega dna in vodnega stolpa (biocenozi cirkalitorala in prevladujoče HT spodnjega infralitorala)

NIB,MBP, ZVNRS,

Biološke lastnosti Opis bioloških skupnosti,

povezanih s prevladujočimi habitati morskega dna in

vodnega stolpa:

- Značilnosti fitoplanktonske združbe: abundanca, sestava, biomasa, sezonska dinamika, medletna spremenljivost; - Značilnosti zooplanktonske združbe; - Značilnosti kritosemenk na mehkem dnu; - Značilnosti makroalg spodnjega infralitorala; - Značilnosti nevretenčarjev na kamnitem dnu infralitorala in v cirkalitoralu; –Struktura ribje populacije , – Opis populacijske dinamike, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa vrst morskih sesalcev in plazilcev; – opis dinamike populacije, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa vrst morskih ptic; – opis dinamike populacije, naravnega in dejanskega območja razširjenosti ter statusa ostalih vrst, ki se pojavljajo v morski regiji ali podregiji, ki so vključeni v pravno ureditev Skupnosti ali mednarodne sporazume; – seznam časovnega pojavljanja, številčnosti in prostorske porazdelitve neavtohtonih in eksotičnih vrst

NIB,MBP, ZVNRS, ZRRS, BF

Druge značilnosti

- opis stanja onesnaženosti sedimentov in školjk s polutanti

NIB;MBP

Tabela 2 – Pritiski in vplivi Značilnosti Podrobnejši elementi Izvajalec Fizična škoda

– površinska obraba (učinek na morsko dno zaradi komercialnega ribolova, zaradi čolnarjenja, sidranja) - izbirna ekstrakcija (npr. raziskovanje in izkoriščanje živih in neživih virov na morskem dnu in podtalju)

NIB, MBP

Druge fizične motnje

- odpadki v morju ,

Eco Vitae*

Poseganje v hidrološke procese

- bistvene spremembe v toplotnem režimu; – bistvene spremembe v slanosti ;

NIB, MBP

Onesnaževanje z nevarnimi snovmi

- sintetične (sredstva proti obrasti, pesticidi, ftalati...) - nesintetične (težke kovine, ogljikovodiki-alifatski in

NIB, MBP

Stran 21/22

policiklični).

Obogatitev s hranilnimi in organskimi snovmi

- vnosi gnojil in drugih snovi, bogatih z dušikom in fosforjem (npr. iz točkovnih in razpršenih virov, vključno s kmetijstvom, ribogojstvom, izpusti v ozračje); – vnosi organskih snovi (npr. odtočni kanali, marikultura, rečni vnosi).

NIB, MBP

Biološke motnje

- uvajanje mikrobnih patogenov (oz. sledenje vnosa fekalno onesnaženih vod in s tem potencialno nevarnih patogenih mikroorganizmov, s pomočjo indikatorskih mikroorganizmov); - uvajanje neavtohtonih vrst in premestitve; - izbirna ekstrakcija vrst, vključno s naključnimi ulovi neciljnih vrst

NIB, MBP

OCENA STROŠKOV 2009-2011 (Začetna presoja slovenskih

morskih voda) SKUPAJ

- Mejnik 1: 30 maj 2009, 10% pogodbene vsote - Mejnik 2: 30 oktober 2009, 15% pogodbene vsote - Mejnik 3: 30 april 2010, 15% pogodbene vsote - Mejnik 4: 15 oktober 2010, 20% pogodbene vsote - Mejnik 6: 30 maj 2011, 25% pogodbene vsote - Mejnik 6: 15 november 2011, 15% pogodbene vsote

1.154.207

Preglednica 6: Podrobnejši program dela Zavoda za varstvo pri delu d.d. za 2009-2010 in ocena stroškov

Naloga Podrobnejši opis naloge Izvajalci Ocena stroškov

Analiza pritiskov in vplivov – podvodni hrup

-okvirni popis pomembnih virov podvodnega hrupa, -proučitev geometrijskih značilnosti našega morja (globine, ovire na katerih se podvodni hrup odbija); -proučitev pomembnejših podmorskih organizmov, ki jih podvodni hrup najbolj prizadene; -analiza kazalcev podvodnega hrupa (izmerjenih in izračunanih), ki jih bomo uporabljali; -zahteve za merilni instrumentarij za merjenje podvodnega hrupa; -zahteve za merilno lokacijo, namestitev in nadzor merilne opreme; -metodo za oceno merilne negotovosti; -vrednotenje in normiranje kazalcev hrupa.

ZVD 40.000

Stran 22/22

Preglednica 7. Izvajalci, naloge in okvirna ocena povprečnih stroškov za pripravo na izvajanje direktive o morski strategiji za obdobje 2009-2016 (vse v 1000 EUR/letno)

Institucija Naloga Obdobje trajanja

Ocena sredstev

Zakonske podlage

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)

Priprava (naloga 1-3 in 10 – 12 iz Preglednice 1); Koordinacija procesa

2009-2016 50/letno ZV-1

Agencija RS za okolje (ARSO) Program spremljanja stanja (naloga 7 );

Postavitev zbirk podatkov (naloga 9);

2014-2016 2009-2016

160/letno

25/letno

ZV-1, ZVO

Inštitut RS za vode (IZVRS) Priprava(naloga 1 in 4-12); Koordinacija

2009-2012 2013-2016

220/letno 150/letno

ZV-1, Program dela

Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran (NIB-MBP)

Priprava in program spremljanja stanja

(naloga 5-8)

2009-2012 2013-2016*

370/letno 150/letno

Sklep o ustanovitvi,

Program dela Zavod RS za varstvo narave (ZVN) Priprava (naloga 5-8) 2009-2016 80/letno ZON-1, Program

dela Zavod za ribištvo Priprava (naloga 5-8) 2010-2016 50/letno Sklep o

ustanovitvi, Program dela

Biotehniška fakulteta (BF) Priprava (naloga 5-8) 2010-2016 50/letno Program dela

Zavod za varstvo pri delu (ZVD) Priprava (naloga 5-8) 2009-2011 2012-2016*

20/letno 15/letno

Program dela

* Ocena Preglednica 8. Pregled skupne ocene letnih sredstev potrebnih za optimalno izvajanje v obdobju 2009-2016 v tisoč EUR 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 SKUPAJ

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) 50 50 50 50 50 50 50 50

400

Agencija RS za okolje (ARSO) 25 25 25 25 25 185 185 185

680

Inštitut RS za vode (IZVRS) 160 230 230 260 150 150 150 150

1480

Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran (NIB-MBP) 385 385 385 385 150 150 150 150

2140

Zavod RS za varstvo narave (ZVN) 80 80 80 80 80 80 80 80

640

Zavod za ribištvo 50 50 50 50 50 50 50 50

400

Biotehniška fakulteta (BF) 50 50 50 50 50 50 50 50

400

Zavod za varstvo pri delu (ZVD) 20 20 20 15 15 15 15 15

135

Skupaj 820 890 890 915 570 730 730 730

6275 (Op: vse v 1000 EUR/letno, vse ocene so brez DDV, )