OKTOBER 2012 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica › files › emagazine › 166 › ... · Tako kot je že to v navadi med Pohorci, smo se ob polno obloženi mizi na 9. obletnici

03brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica

OBVESTILA

ŠTIPENDIRANJE V ŠOL.L.2012/2013

ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV

MLADI TENIŠKI JUNAK TINO

OKTOBER 2012

DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE

14. OBCINSKI PRAZNIKOBCINE HOCE-SLIVNICA

OTVORITEV NOVE ŠPORTNE

DVORANE V HOCAH V SOBOTO

20.10.2012.

vec na str. 30

OBVESTILA

04 20 23

Svet je res čaroben in pisan, če ga želimo tako videti. Vsak dan si lahko narišemo mavrico, se igramo, ustvar-jamo, raziskujemo, gradimo ... Pa saj prav to počnemo, vsi mi, vsi učitelji … Vsi, ki si v naši občini prizadevamo za kulturno rast. Prav to se je pokazalo tudi ob letošnjem krajevnem in občinskem prazniku. Pestra ponudba pri-reditev in raznovrstnih dogodkov. Brez teh ljudi, ljudi, ki imajo voljo, ki najdejo čas bolj za druge kot zase, ki želijo nasmejati ljudi, jih razbremeniti ali nekomu preprosto polepšati dan s svojimi zamislimi, seveda naša občina ne bi bila tako bogata.

Bogastvo pa smo tudi mi – učitelji! Ah, prazne marnje, bi rekli. Kakšno bogastvo neki, ko pa toliko zahtevate od otrok pa tudi od nas staršev! Ja … zahtevamo. V tem sve-tu veljajo določena pravila, obveznosti ... Odgovornost, predanost, strokovnost. To je še kako pomembno v da-našnjem času globalizacije svetovnega gospodarstva, večanja socialnih razlik in hitrega ter stresnega življenja.

Zagotovo mislim, da bi mladi morali imeti prijaznejše okolje, v katerem bi se razvijali v dobre državljane. Za-radi družbe, ki je ekonomsko usmerjena, pa pogosto nimajo možnosti najti pravih idealov. Zaradi hitrih druž-benih in tehnoloških sprememb se tudi generacije hitro spreminjajo. Kljub drugačnosti pa želijo, da jim prisluh-nemo – starši in mi - učitelji. Zato je tudi za učitelje in vse, ki delajo z otroki, pomembno, da mladini dajo korenine in peruti – preko resnične ljubezni, skrbi, komunikacije, spremljave in pomoči ter našega zgleda.

Nova zakonodaja pa je razvrednotila in otežila delo uči-telja. Sodelovanje učitelj-učenec-starši bi moralo biti na višjem nivoju medsebojnega zaupanja, in to v dobro otrok.Sodobna tehnološka sredstva ne morejo nadomestiti učiteljevega časa, ki ga potrebujejo učenci. Če hoče uči-telj kaj koristnega povedati svojemu učencu, mora biti v stiku z njegovim življenjem. Mladi nas bolj kot stari silijo,

Obisk pri starostnikih nad 90 let

Dogodki, ki so popestrili naš vsakdan

14. občinski praznik Hoče-Slivnica

Večer slovenske ljud-ske pesmi in glasbe

V botaničnem vrtu dan odprtih vrat

Otvoritev nadstreška in razsvetljave na balinišču

Vpis otrok v vrtce

Proračun 2013

Izvajanje brezplačne pravne pomoči na sedežu občine

Štipendiranje v šol.l. 2012/2013

Zlat kostanj

Praznik KS Reka-Pohorje

Na krajevnem prazniku KS Rogoza smo kuhali "Formis golaž"

Srečanje na Jugovi domačiji

Praznik KS Slivnica

4

5

8

11

12

13

15

20

20

21

22

23

23

24

25

BESEDA UREDNIŠTVA

IZ NAŠIH KRAJEVNIHSKUPNOSTI

DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

05 24

27 27 48 51

da v sodobni družbi, ki s svojo tehniko posega v najin-timnejšo globino človeka, ponovno preverimo naše duhovno, politično in družbeno življenje, da ustvarimo take življenjske pogoje, v katerih ne bo komunikacijske praznine. Na starše in učitelje tako pade težko breme – dati mladim znanje, znanje za življenje.

Mladina nam je hvaležna, družba se nam morda po-smehuje, nas vedno ne razume – nas niti noče razumeti. Učenec nam vrne nasmeh, se nam zahvali, nas poišče … in učitelj ve, da je pot, ki jo je izbral, prava – prava zanj in za učenca. Zato, starši in učitelji, stopajmo še naprej po tej poti vrednot in ne sprašujmo, kam vodi. Pojdimo po njej!

Petra Trstenjak

Ob svetovnem dnevu učiteljev, ko »proslavljamo« svo-je dosežke v vzgoji in izobraževanju in »praznujemo« svoje poslanstvo, sta nam učenki namenili pesem.

BESEDA UREDNIŠTVA

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Zaključna prireditev kot potovanje okrog sveta

Zjutraj so bili še učenci, popoldan pa državni prvaki

Sprejem nagrajencevpri predsedniku države

27

28

29

KULTURA, DRUŽABNAIN DRUŠTVENA DEJAVNOST

Samotarji v Cankarjevem domu

Športni vikend v naši občini

S kolesom od izvira Drave do Maribora

Dolomiti in še kaj

27

34

35

43

GOSPODARSTVO, TURIZEM, KMETIJSTVO

Sosed postoj

Sončna elektrarna-energija prihodnosti 100 let organiziranega čebelarstva v naših krajih

Jesenski sprehod po naši tržnici

48

48

48

50

51

52

55

56

IZ NAŠIH KRAJEV

Kneippov nauk za današnje dni

Oživljanja z uporabo avtomatičnega defebrilatorja

Mladi teniški junak Tino

Pavilion v Hotinji vasi

Učitelji

Oh, kako dolga, dolga je potvse od vrtca pa do znanja, zmot …Cesta dolga je zelo, mi pa rinemo skoz' njo, na to dolgo, dolgo pot.

Na tej poti nismo sami,vi, učitelji, ste z nami;

lepega vedenja nas učite,pametne nasvete nam delite.

Ko težijo nas drobne skrbi,nam vedno prisluhnete, tudi če časa ni.

Iz dneva v dan želite več in več,od dela se nam zdi, da smo že čisto preč!

»Znanje je bogastvo,« pravite,z domačimi nalogami nas davite.

Ampak vi že veste, zakaj,nam pa se zdi, kot da je vedno maj!

Res je šola dobra mati,ni se nam ničesar bati.

In ravnatelj je kot oče,vse tako je, kot on hoče!

A radi vas imamo, to priznamo vam!Saj ko šola se konča,

vedno z obžalovanjem zapustimo šolska tla!

Hvaležni smo vam za vsak korak,da iz nas ne bo ratal bedak!

Lucija Pišek in Katja Petrovič - Cvilak,OŠ FLV Slivnica43

4

DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE

Letošnji poletni meseci so bili kar pestri, saj je od zadnje izdaje Utrinkov praznovalo 16 starostnikov rojstni dan, ki je bil devetdeseti ali več. V mesecu juniju sta praznovali Alojzija Mom in Ana Mlakar, v mesecu juliju pa Ana Pregl, Marija Semelbauer, Marija Bogatič, Ana Lah in Marija Korošec, ki biva v domu starostnikov v Lenartu. Žal me je ravno ob pisanju tega članka dosegla vest, da se je od nas poslovila Štefanija Lovrenčič, ki smo jo obiskali v mesecu avgustu. V tem mesecu pa smo obiskali tudi Marijo Vidovič, Nežo Šraj, Rozalijo Prevolšek, Hermino Zabret in Marijo Šinjur v Domu Matija v Hrvaškem Zagorju. Mesec september je malce »skromnejši«, saj so praznovali le trije: Rozalija Reher, Frančiška Brodej in Konrad Kolar. Veseli smo, da vas lahko obiščemo – in da ste tudi vi veseli našega obiska. Hvala!

Besedilo in fotografije Silva Božnik

OBISK PRI STAROSTNIKIH NAD 90 LET

g. Srečko Malajner

Mom Alojzija

Mlakar Ana

Lovrenčič Štefanija

Lah Ana

Semelbauer Marija

Vidovič Marija

Šraj Neža

Prevolšek Rozalija

Reher Rozalija

Šinjur MarijaZabret Hermine


5

DOGODKI, KI SO POPESTRILI NAŠ VSAKDAN

V mesecu avgustu smo bili povabljeni na otvoritev ceste Kop–Cveček–Lešnik. Tokrat sem se odločila, da ne bom opisovala dogodka sama; naj besede, ki jih je ob odprtju povedala Jožica Cveček, govorijo same po sebi:

»Lepo pozdravljeni!Na začetku te svečane otvoritve pozdravljam vse naše goste in navzoče, najprej pa predvsem predstavnike naše Občine Hoče-Slivnica pod vodstvom župana Jožefa Merkuša, ki nam je po dolgem pričakovanju polepšal naše naselje, da se lahko vozimo po urejeni cesti.

Najprej naj obudim spomine na to, kako so naši predniki hodili po tej cesti kot kozji poti, pešpoti. Vožnja je bila nemogoča in vse, kar so potrebovali, so morali pripeljati z vprežno živino ali prinesti na ramenih. S to težavo so se morali soočati še naši starši in mislim, da tudi kdo med vami. Največ težav je pri nas povzročala zima, ki je bila veliko hujša, kot je sedaj. Tudi take opreme za pluženje še ni bilo. Zato smo hodili v šole, službe in trgovino peš do glavne ceste.Sčasoma se je cesta začela urejati in širiti, na pomoč nam je pristopila KS, pozneje občina, ki je urejala in posipavala cesto. Ampak ob nevihtah smo veliko truda vložili tudi sami krajani, saj je bilo vedno treba čistiti jarke. S skupnim trudom se je iz leta v leto izboljševala in je postala dostopna do vsake hiše v našem naselju.

V istem mesecu sta nas Metka in Drago Knaflič povabila na blagoslov obnovljene kapelice, ki stoji nedaleč stran od ceste, ki smo jo teden prej predali svojemu namenu. Zakonca Knaflič sta obnovitev kapelice sama financirala, pri obnovi pa sta priskočila na pomoč tudi soseda Ivan Gradišnik in Milan Polič. Kapelico pa je na novo poslikala Milena Vrabl. Ga. Knaflič je ob otvoritvi obnovljene kapelice pozvala prisotne, da bi s prostovoljnimi prispevki obnovili še kapelico v bližini njunega domovanja, ki je prav tako potrebna obnove. Sakralni spomeniki so obeležja, ki so več ali manj zgrajena z določenim namenom, večinoma pa posvečena različnim svetnicam in svetnikom.

Prav je, da se ohrani njihov namen in se pri obnovi vključijo tudi prebivalci, saj verske ustanove ne zmorejo same vseh stroškov vzdrževanja tovrstnih objektov. Prepričana sem, da bo večina tistih, pri katerih bodo na vrata potrkali pobudniki obnove kapelice, rade volje prispevali po svojih zmožnostih. Lahko se oglasijo tudi pri meni doma, rade volje bom prispevala kak evro.

Ampak doživeli smo dan, da imamo cesto, ki smo si jo potiho želeli. Vsaj delno nam bo polepšala naše življenje, sedaj se s ponosom lahko primerjamo s krajani v dolini, saj imamo nanje zelo lep pogled. Do ceste pa smo prišli po vaši zaslugi, g. župan, saj ste držali dano obljubo. Še naprej vam želimo v vašem mandatu in po njem uspešno delovanje.

Na koncu se moram zahvaliti še nadzorni ge. Jasmini in našim izvajalcem del. Imajo delavce, ki so v teh vročih dneh pošteno delali in vzdržali, da so dokončali delo po načrtu. G. župana bi prosila, da prereže trak in nam uradno odpre cesto. Po novi cesti se bomo sprehodili do majhne pogostitve.«

Otvoritev kapelice

6


3. septembra smo se udeležili polaganja venca na Mariborski koči na povabilo KS Reka Pohorje. Prav v noči na ta dan leta 1941 je Tomšičeva brigada uničila nemško postojanko na Mariborski koči. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Občine Hoče-Slivnica g. Šifrer je za ta dan pripravil zanimivo pričanje o dogodkih med drugo svetovno vojno na našem področju.

V objemu pohorskih gozdov smo skupaj s krajani Ranč in našimi Pohorci prebili petkovo popoldne ob brvi, ki povezuje krajane tega dela Pohorja. Tako kot je že to v navadi med Pohorci, smo se ob polno obloženi mizi na 9. obletnici obnove brvi, ki so jo krajani postavili čez potok, ki povezuje Občino Rače-Fram in našo občino, srečali tudi z uslužbenci sosednje občine. Treba je poudariti, da smo vedno veseli, ko smo lahko del ekipe ljudi, ki si znajo sami pripraviti druženje in se veseliti vsakdana.

17. avgusta je potekalo tradicionalno tekmovanje oračev, ki vsako leto poteka v drugi občini. Tokrat je tekmovanje gostila občina Starše. V oranju se preizkusijo tudi župani in podžupani, tokrat pa je zaorala tudi podžupanja iz občine Starše in to odlično. Seveda sem bila ponosna na našega podžupana Marka Soršaka, ki je dobro »zastopal« svojo občino.

Že nekaj let smo tudi udeleženci kolesarjenja, ki poteka od Šentilja do Radgone po avstrijski strani, ki ga organizira v okviru Radgonskega kmetijskega sejma, štajerski deželni glavar in občina Šentilj.

Uspelo mu je

Kolesarski trim Radgona

Spominska plošča

Med pohorskimi gozdovi pesem posebno dobro zveni

7


V nizu prireditev ob občinskem prazniku je tudi kolesarski trim v organizaciji kolesarskega društva Kuščar in občine. Tudi to je priložnost za druženje med nami »občinarji« izven občinskih zidov.

V istem dnevu je potekal pohod na Jugovo domačijo, ki ga je v preteklosti organizirala KS Slivnica skupaj s KS Fram ob svojem prazniku. Ob kulturnem programu je spregovoril naš podžupan Marko Soršak, ki se je v družbi direktorice Irme Bračko in našega kadrovika in pravnika Denisa Balažiča udeležil te slovesnosti.

Prav ponosni pa smo na naše Samotarje, saj so bili izbrani, da nastopijo na prireditvi, ki je tri dni potekala v Cankarjevem domu na 12. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je osrednji dogodek Evropskega leta 2012 v Sloveniji. V nabito polni Linhartovi dvorani so izvedli eno svojih »zgodb« in poželi ogromen aplavz. Prireditve se je udeležilo tudi veliko število naših občanov iz vseh koncev občine.

Besedila in fotografije Silva Božnik

V prejšnjih Utrinkih smo poročali o obisku nekdanjih internirank, ki smo jih gostili na Pohorju. Tokrat smo se odzvali povabilu na srečanje v Portorožu. Srečanje je potekalo v Hotelu Slavija, kjer smo prisluhnili orkestru Slovenske vojske, pevskemu zboru Pinko Tamažič, pozdravno besedo pa nam je namenila njihova predsednica Danica Valič. Slavnostni govornik je bil dr. Danilo Türk, prireditev pa je povezoval Domen Valič. Njegov ded, Aleksander Valič, nam je pri 94 letih recitiral pesem na pamet, prireditev pa so zaključili primorski pevci, ki jim v izvedbi ni para. Dvorana je bila pretesna za vse, ki so prišli na prireditev, in opaziti je bilo, da je obiskovalcev vsako leto več. To je znak, da veliko ljudi zna ceniti našo zgodovino, ki je bila pogoj v nizu dogodkov, ki so nas pripeljali do samostojne Slovenije.

Evropski poslanki v družbi županov na proslavi internirank v Portorožu

Kolesarski trim

Pohod na Jugovo domačijo

1. del ekipe

2. del ekipe

8


14. OBCINSKI PRAZNIK OBCINE HOCE-SLIVNICA

14. O

BČIN

SKI P

RAZN

IK O

BČIN

E H

OČE

-SLI

VNIC

A

Letošnje praznovanje občinskega praznika je potekalo od 20. do 30. septembra. Bogat program dogajanj je prav gotovo privabil občanke in občane pa tudi okoliške obiskovalce, da so se udeležili katere od prireditev in dogodkov.

Kulturni del letošnjega praznovanja smo zaključili z osrednjo proslavo ob 14. občinskem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja in nagrade najzaslužnejšim občanom in društvom, ki so s svojim delom dali pečat življenju v naši občini. Program je oblikovalo Kulturno umetniško društvo Hoče. Nastopili so Pohorski rogisti,

tamburaši in mešani pevski zbor KUD Hoče, Ženska komorna skupina Zarja, Moški pevski zbor DU Orehova-Hotinja vas, Dramska skupina Samotarji in folklorna skupina KUD Milke Zorec.

Udeležba sodelujočih na vseh prireditvah in tudi obiskovalcev potrjuje, da znamo v duhu povezovalnosti in sodelovanja tudi ob priložnostih, kot je občinski praznik, občani združiti svoje moči, vključiti svoje sposobnosti in pomagati. Kulturne, športne in družabne dejavnosti pa so priložnost tudi za druženje in veselje, predvsem pa za zadovoljstvo po uspešno izpeljanih projektih.

Metka Oberlajt,svetovalka za gospodarstvo,

turizem, društva in spl. zadeve

OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU

9


V sklopu nedavnega 14. občinskega praznika v Občini Hoče-Slivnica smo podelili nagrade tistim posameznikom in društvom, ki so s svojim delom dali pečat življenju v naši občini.

Razpis za kandidate za podelitev priznanj in nagrad se objavi vsako leto v občinskem glasilu Utrinki in na spletni strani občine. Rok za oddajo predlogov je potekel 6. 8. Prijavitelji, ki podajo predloge, so lahko fizične osebe, podjetja, zavodi, sveti krajevnih skupnosti, društva, župan, občinski svet, politične organizacije in drugi. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala vse pravočasno prejete predloge za podelitev priznanj in nagrad, teh je bilo 6, in pripravila predlog za potrditev občinskemu svetu.

Priznanja župana dodeljuje župan samostojno, po svoji osebni presoji in v skladu z začrtanimi kriteriji vsebinske zaslužnosti prejema občinskih nagrad.

In tako smo v letošnjem letu podelili:- spominsko plaketo občine,- zlati, srebrni in bronasti grb občine ter- šest priznanj župana.

Prejemniki županovega priznanja so: Drago Černčec, Duško Brvar, Peter Podgoršek, Gabrijela Škorjanc, Peter Kovaček in Radio Slovenske gorice.Zlati grb je prejelo Avto moto društvo Orehova vas, srebrni grb Športno društvo Slivnica in bronasti grb Planinsko društvo Skalca. Spominsko plaketo pa smo izročili Milanu Kvasu.

Gospod Drago Černčec je gasilec skoraj vse življenje. V Prostovoljnem gasilskem društvu Hoče je že kar legenda, saj je vrsto let upravljal gasilsko društvo kot poveljnik, sedaj pa kot predsednik že več kot 10 let vodi Prostovoljno gasilsko društvo Hoče. Vrsto let je dejaven tudi na področju Civilne zaščite, kjer deluje kot član štaba Civilne zaščite Občine Hoče-Slivnica. Kljub veliki angažiranosti se je vključil v vrste Društva upokojencev Hoče, kjer uspešno vodi odbojkarsko sekcijo tega društva.

Gospod Duško Brvar se je v maju 1912 vpisal v knjigo vitezov krvodajalstva, saj je že stotič daroval kri v Centru za transfuzijsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. S prostovoljnim krvodajalstvom se je seznanil med služenjem vojaškega roka, kjer je prvič daroval kri. V družini Brvar je to že tradicija, saj so vsi člani redni krvodajalci ter zvesti sodelavci Rdečega križa v Rogozi. Z visoko stopnjo človekoljubnosti in humanosti je gospod Brvar gotovo prispeval k zadostni preskrbi s krvjo za potrebe Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Gospod Peter Podgoršek je eden izmed prvih članov, takrat še krožka, sedaj Avto-moto društva Pohorje. V svojem dolgoletnem članstvu je opravljal pomembne

funkcije na področju avto-moto športa; bil je direktor cestno hitrostne dirke na Pohorju in direktor dirke avto krosa v Pivoli v času tvornejšega delovanja društva. V preteklih letih, pred ustanovitvijo samostojne občine, je sodeloval pri odboru za komunalo na področju Krajevne skupnosti Reka-Pohorje, zadnjih nekaj let pa je aktiven član Društva upokojencev Rogoza.

Gospa Gabrijela Škorjanc je članica Društva upokojencev Orehova-Hotinja vas od leta 1997. Kmalu po včlanitvi je bila predlagana v izvršni odbor društva, kjer je prevzela tajniške posle, ki jih opravlja še danes. Leta 2003 jo je izvršni odbor predlagal še za vodenje blagajniških in računovodskih del. Vse naloge opravlja prizadevno in strokovno v veselje vseh članov društva.Njena vsestranska aktivnost in požrtvovalnost sta prisotni na mnogih področjih v domačem okolju, s svojim delom pa je gotovo zaznamovala utrip življenja upokojencev in celotnega kraja.

Gospod Peter Kovaček že vrsto let deluje in sodeluje na več področjih Krajevne skupnosti Slivnica. Njegovo delo pušča za seboj neizbrisane sledi na področju delovanja Rdečega križa, Nogometnega kluba Slivnica; bil je član občinskega sveta, tudi član in sedaj predsednik Sveta Krajevne skupnosti Slivnica. Prav zaradi njegovih realnih ter naprednih idej in pripravljenosti pomagati pomoči potrebnim je gospod Peter zelo priljubljen med svojimi krajani.

Radio Slovenske goriceTa medijska hiša, ki ima sedež v Lenartu, je ena izmed redkih, če ne edina, ki poroča o dogodkih v naši občini realno, odkrito, tako da vsi, ki poslušajo ta radio, zaznajo delovanje in aktivnosti tudi v naši občini. Preko valov tega radia so bila predstavljena tudi naša športna in kulturna društva, v posebni oddaji Večer na vasi je bil predstavljen del zgodovine in življenja v naši občini. Tej medijski hiši je populizem tuja beseda, kar že sama po sebi tudi je. Prav bi bilo, da bi medijske hiše sledile takšnemu načinu dela, kot ga imajo novinarji Radia Slovenske gorice.

Avto moto društvo Orehova vas v letošnjem letu praznuje 55 let uspešnega delovanja ter 50 let organiziranja motokros dirk v Radizelu. V tem času je društvo pripravilo in izvedlo 134 dirk v najrazličnejših razredih, od tega kar 25 dirk svetovnega prvenstva v motokrosu in dve dirki svetovnega prvenstva v avtokrosu. Za izjemno izvedbo omenjenih tekmovanj najvišjega razreda je Avto moto društvo Orehova vas prejelo najvišja priznanja svetovne organizacije FIM ter Avto-moto zveze Slovenije, kar društvo uvršča med najboljše organizatorje tovrstnih tekmovanj v svetu. Da gre za izjemne dosežke na področju motošporta, dokazuje tudi dejstvo, da je častno predsedstvo kar petkrat prevzel predsednik Republike Slovenije.

OBČINSKA PRIZNANJA V OBČINI

14. OBČIN

SKI PRAZN

IK OBČIN

E HO

ČE-SLIVNICA

10


Športno društvo Slivnica je bilo ustanovljeno pred 50 leti, ko je organizirano nadaljevalo bogato športno tradicijo sokolov in orlov ter povojnega Telovadnega društva Partizan. Najaktivnejša je postala nogometna sekcija, ki se je kasneje preoblikovala v Nogometni klub Slivnica. Od pričetka igranja v nogometnih ligah Nogometne zveze Maribor v letu 1962 pa vse do danes so ekipe Nogometnega kluba Slivnica dosegale zavidljive uspehe.

Pomembna dejavnost društva poleg članske ekipe je šola nogometa, ki deluje v vseh selekcijah, od U-6 do U-16. Vanjo je letno vključenih okoli 100 dečkov, vodijo pa jo strokovno usposobljeni trenerji, ki večinoma izhajajo iz članske ekipe oziroma iz domačega okolja. Od leta 1999 društvo organizira Lukov memorial za mlajše ekipe, od leta 2002 pa memorialni turnir Romana Petroviča za članske ekipe.

Planinsko društvo Skalca je bilo ustanovljeno leta 2001; kmalu po ustanovitvi se je v društvo včlanilo 210 članov, njihovo število pa se vsa leta giblje med 180 in 250 člani. Za ohranjanje ljubezni do planin je bil ustanovljen mladinski odsek, v katerega so vključeni osnovnošolci iz OŠ Slivnica in mali planinci iz vrtca Slivnica.Planinsko društvo Skalca vsako leto varno in z veliko mero neprisiljene družabnosti organizira in izpelje od 14 do 20 izletov za odrasle in od 6 do 8 izletov za otroke s starši. Poleg izletov organizira tudi planinske tabore v

visokogorju in ob morju. Za vse to pa skrbijo strokovno usposobljeni vodniki. Društvo skrbi tudi za urejene poti med Hočami in Slivnico in do Mariborske koče, redno vzdržuje in obnavlja slovensko transverzalno pot od Areha do Bajgota.

Gospod Milan Kvas je velik del svojega življenja posvetil hoški kulturi. Od leta 1975, ko je postal pevec moškega pevskega zbora, je član Kulturno-umetniškega društva Hoče. Leta 1981 je bil eden od ustanoviteljev tamburaške skupine in vsa leta je njen predsednik in organizacijski vodja. S skupino je redno organiziral tamburaške nastope in samostojne koncerte, ves čas pa je skrbel tudi za druženje članov skupine in njihovih svojcev. Kljub kadrovskim težavam je s svojo prizadevnostjo in ljubeznijo do glasbe uspel tamburaše obdržati skupaj vse do danes.

Vse od ustanovitve sekcije je g. Milan Kvas član izvršnega odbora Kulturno-umetniškega društva Hoče, bil pa je tudi član komisije za glasbeno dejavnost v Mariboru. S svojo aktivnostjo se je leta 1966 vključil v Svet Krajevne skupnosti Hoče in je bil član komisije za socialna vprašanja, v zadnjem volilnem mandatu je bil izvoljen tudi v občinske organe.

Metka Oberlajt,svetovalka za gospodarstvo,

turizem, društva in spl. zadeve

foto Borut Celan

Z leve: Jožef Žunkovič (predsednik AMD Orehova vas), Andrej Pišek (podpredsednik ŠD Slivnica), Drago Černčec, Duško Brvar, Peter Podgoršek, Gabrijela Škorjanc, Peter Kovaček, Maks Kurbus (direktor Radia Slov. gorice), Milan Kvas, Friderik Zobec (predsednik PD Skalca), župan Jožef Merkuš, Franc Bukovec (predsednik KVIAZ) in Metka Oberlajt (strokovna sodelavka).

14. O

BČIN

SKI P

RAZN

IK O

BČIN

E H

OČE

-SLI

VNIC

A

11


Z monokomedijo Marka Korenjaka SKUPAJSVA.COM o zakonskem in partnerskem življenju smo v petek, 21. septembra, z veliko smeha in zabave zakorakali v teden številnih prireditev v počastitev občinskega praznika Občine Hoče-Slivnica. Nasmejali smo se ob zabavni in lahkotni obravnavi vsakodnevnih situacij in zapletov med moškim in žensko, njunim načinom razumevanja situacij, komuniciranjem in opravljanjem vsakodnevnih opravil. Zabavali smo se ob spoznavanju sistema točkovanja pri njej in njem ter njegovem »predalčku nič«.Marko Korenjak se je z monokomedijo SKUPAJSVA.COM s prizori, prežetimi z izvirnostjo, duhovitostjo in humorjem približal in skoraj poistovetil z gledalci in jih dodobra nasmejal. V polni dvorani Kulturnega doma Hoče so gledalci ob predstavi uživali in doživeli uro smeha, zabave in dobrega počutja. O predstavi so povedali:

»Že dolgo se nisem tako nasmejal« Andrej

»Nad predstavo sem navdušena! Smejali smo se od začetka do konca« Ana

»Smejala sva se oba. Bilo je enkratno!« Franc

M. K.

V četrtek, 20. septembra, je bil v kulturnem domu v Hočah 1. večer slovenske ljudske pesmi in glasbe društev upokojencev, vključenih v Zgornjepodravsko pokrajinsko zvezo društev upokojencev Maribor. Organizacijo so zaupali DU Hoče, dramsko-glasbeni skupini SAMOTARJI. Sodelovalo je 17 društev s svojimi pevskimi oziroma glasbenimi skupinami. Pokrovitelj prireditve je bila Zgornjepodravska pokrajinska zveza DU Maribor. Potekala je v okviru občinskega praznika Občine Hoče-Slivnica in je bila s strani številnih obiskovalcev dobro sprejeta.

Vsi nastopajoči so prejeli zahvalo za sodelovanje in spominsko darilo Občine Hoče-Slivnica, ki je omogočila brezplačno uporabo dvorane. Po zaključku prireditve so bili pogoščeni nastopajoči in obiskovalci. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo občinski upravi z županom Jožefom Merkušem na čelu za razumevanje in pomoč pri izvajanju naše dejavnosti.

Dramsko-glasbena skupina SamotarjiFoto Jasna Švagan

Monokomedija SKUPAJSVA.COM

VECER SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN GLASBE

14. OBČIN

SKI PRAZN

IK OBČIN

E HO

ČE-SLIVNICA

12


Tudi letos je glasbeno-dramska skupina Samotarji obeležila občinski praznik z ljudsko glasbo in otroško igrico Janko in Metka v Botaničnem vrtu na dan odprtih vrat. Otroke sta k hišici, obloženi s sladkarijami popeljala Janko (David Strašek) in Metka (Nina Strašek), ko sta se rešila hudobne čarovnice (Anita Arzenšek), ki ju je hotela skuhati in pojesti. Oče (Zvonko Cesar) pa je bil srečen, da sta se otroka zdrava vrnila domov ob spoznanju, da

ni ravnal prav , ko je po navodilu žene, mačehe otrok, odpeljal Janka in Metko v gozd, da bi imela sama dovolj hrane.

Tudi to je ljubezen do otrok, da si skupaj z njimi kdaj ogledamo kakšno prireditev, ki je namenjena prav njim …

Ida HriberšekFoto Jasna Švagan

V BOTANICNEM VRTU NA DAN ODPRTIH VRAT

OTVORITEV PREŠE V PIVOLI

Veseli, smo da si naši občani vedno bolj prizadevajo za lepše in bolj urejeno okolje, v katerem bivamo. V Turističnem društvu Reka-Pohorje smo z veseljem prisluhnili ideji Zlatka Babiča, da prenese prešo, ki je bila v lasti družine Visočnik, v okolje, kjer bo vsem mimoidočim na ogled. V uresničitev te ideje je bilo vsekakor vloženega veliko truda, dela in pa tudi finančnih sredstev, vendar pa ob pogledu na to lepotico kar pozabiš na vse storjeno.Uradna otvoritev preše je potekala v okviru občinskega praznika v soboto, 22. 9. 2012. TD Reka-Pohorje je organiziralo tudi krajši pohod, in sicer od Siničevega

mlina do preše v Pivoli. Sledil je krajši kulturni program, katerega so popestrili Samotarji in pa seveda druženje vseh, ki so se otvoritve tudi udeležili.V imenu TD Reka-Pohorje se zahvaljujemo g. Babiču in seveda vsem tistim, ki ste kakorkoli pripomogli, da je preša na ogled vsem, ki jih pot vodi skozi Pivolo.TD Reka-Pohorje vabi vse, da si prešo ogledate in za trenutek postojite ob njej. Prekrasen pogled na prešo in seveda tudi na njeno bližnjo in daljno okolico vam bo vsekakor polepšal trenutek, ki ga ne boste pozabili.Turistični pozdrav!

Anita Arzenšek, predsednica TD Reka-Pohorje

14. O

BČIN

SKI P

RAZN

IK O

BČIN

E H

OČE

-SLI

VNIC

A


Balinarski klub Hoče je ob občinskem prazniku Občine Hoče-Slivnica 23. 9. 2012 priredil mednarodni moški turnir z udeležbo 24 ekip iz celotne Slovenije in sosednje Hrvaške. Turnir je potekal cel dan s pričetkom ob 8. uri. Končal pa se je že v večernih urah, kar nam ni predstavljalo težav, kajti veseli smo, da imamo na igrišču urejeno tudi razsvetljavo. Prvo mesto na turnirju je osvojila ekipa BK Šiška Ljubljana, druga je bila domača ekipa Hoče 1, tretja ekipa DU Tabor Maribor in četrta ekipa BK Koseze pri Ilirski Bistrici. Vsem nastopajočim ekipam se zahvaljujemo za številno udeležbo in lepo ter korektno tekmovanje.

Ob dokončanju nadstreška na balinišču in pred dnevi dokončane razsvetljave smo v ta namen ob 14.00 uri priredili tudi slavnostno otvoritev pokritega in razsvetljenega balinišča. Seveda je slavnostni trak prerezal župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš. Na otvoritvi sta nam pridružila tudi predstavnika Balinarske zveze Slovenije Srečko Lapanja in Dušan Butinar. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki Občine Hoče-Slivnica, DU Hoče in tudi krajani. Za popestritev je poskrbela dramska skupina Samotarji in Jula, katero smo z veseljem sprejeli med člane Balinarskega kluba in nas je tudi naučila novih tehnik domačega balinanja.

Že teden poprej, dne 16. 9. 2012, smo organizirali tudi ženski turnir z udeležbo 8 ženskih ekip iz celotne Slovenije. Prvo mesto je zasedla ekipa Angel Besednjak Maribor, drugo ekipa Hoč, tretje mesto ekipa BK Petelin Benedikt in četrto BK Prvačina.

Z ureditvijo strehe in razsvetljave nad baliniščem je Balinarski klub Hoče veliko pridobil, kajti tako rekreacijo in tekmovanja lahko prirejamo ob vsakem vremenu, pa tudi zvečer. Seveda nam manjka še ureditev okolice (tlakovanje ali asfaltiranje), kakor tudi zaprtje balinišča, kajti ob vetru in dežju zaradi potrebne višine strehe, so mokri robovi igrišč.

Še enkrat hvala vsem udeležencem turnirja in vsem našim članom, ki s svojim delom prispevajo, da lahko tekmovanja in prireditve organiziramo. Prav tako hvala Občini Hoče-Slivnica na čelu z županom Jožefom Merkušem in DU Hoče, da so omogočili izgradnjo vseh objektov in igrišč. Hvala tudi vsem našim članom da so s svojim delom prispevali k izgradnji igrišč, pa tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki nam pomagajo tako v finančni kot materialni obliki.

Veseli bomo tudi novih članov, tako mladih kot starejših. Vpis novih članov je v jesenskem in pomladanskem času vsak četrtek med 17. in 18. uro v klubskih prostorih, kjer se bomo dogovorili tudi glede terminov vadbe in rekreacije.

Štefan Harič, predsednik Balinarskega kluba Hoče

VESELO OB OTVORITVI NADSTREŠKA IN RAZSVETLJAVE NA BALINIŠCU

13

14. OBČIN

SKI PRAZN

IK OBČIN

E HO

ČE-SLIVNICA


Tudi letos sta Občina Hoče-Slivnica in KD Kuščar organizirala kolesarski trim. Izpeljali smo dve progi, krajšo 15 km in daljšo 22 km.Tako se je na startu, v nedeljo, 23. 9. 2012, zbralo 166 kolesarjev vseh starosti in tudi vreme nam je postreglo z nekaj sonca.

Posebej veseli smo bili naših najmlajših, saj jih vsako leto kolesari več. Seveda se veselimo vseh in jim čestitamo za prevožene kilometre. Ob zaključku so se lahko udeleženci okrepčali ob dobrotah vinotoča Šega, prejeli so spominsko darilo in obljubili so, da pridejo prihodnje leto spet.

Za KD Kuščar Lea Oblak

KUŠCARJI OB OBCINSKEM PRAZNIKU

PRICETEK IZGRADNJE ZDRAVSTVENE POSTAJE SLIVNICA

Občina Hoče-Slivnica je korak bližje cilju, da občanom zagotovi boljšo zdravstveno oskrbo. Dne 28. 9. 2012 je bila namreč podpisana gradbena pogodba za postavitev nove Zdravstvene postaje v Slivnici. Nov zdravstveni objekt, katerega pogodbena vrednost znaša 761.454,61 € z DDV, bo gradilo Gradbeno podjetje Radlje, d. d. Investicija bo v višini 120.658 € financirana s strani Ministrstva za zdravje, na čigar razpisu smo bili uspešni v letu 2010.

V pričetku meseca oktobra so potekala rušitvena dela, saj se bo zdravstvena postaja gradila na lokaciji

Mariborske ceste 2, kjer se je nahajal dotrajani objekt, ki je za mimoidoče že predstavljal nevarnost. Za rušitev tega objekta, ki je bil sicer pod spomeniškim varstvom, je občina leta 2010 pridobila kulturnovarstveno soglasje Ministrstva za kulturo.

S postavitvijo novega objekta, v katerem bodo prostori za splošno in zobozdravstveno ambulanto, bo občina tovrstne zdravstvene storitve približala občanom na tem območju.

Karmen Purg,svetovalka za družbene dejavnosti

14

14. O

BČIN

SKI P

RAZN

IK O

BČIN

E H

OČE

-SLI

VNIC

A

15


TURNIR V MINI ODBOJKI OB OBCINSKEM PRAZNIKU OBCINE HOCE-SLIVNICA

OBNOVLJENA BRUNARICA NA POHROJU INVAŠKA GMAJNA V HOTINJI VASI

OK Formis je v soboto, 22. septembra, organiziral turnir v mini odbojki za dečke in deklice letnik 2002 in mlajše. Na turnirju so sodelovale 4 ekipe, povabili pa smo same znane odbojkarske klube iz okolice, ki krojijo vrh slovenske odbojke v najmlajši oziroma mini kategoriji. Nastopili so dečki iz OK Hoče (že državni prvaki v mini odbojki), dečki iz OK Maribor – OŠ Bojana Ilicha (aktualni državni prvaki v mini odbojki za dečke) in deklice iz Zreč. Zraven je bila seveda tudi domača ekipa Formis mini, ki je v zadnjih dveh letih osvojila naslov državnih prvakinj ter je igrala na zadnjih treh finalnih turnirjih štirih najboljših ekip v mini odbojki za deklice. Rezultati turnirja:

Formis : Zreče 2 : 1 Hoče : Maribor OŠBI 0 : 3 Hoče : Formis 1 : 2 Zreče : Maribor OŠBI 0 : 3Formis : OŠBI 0 : 3Hoče : Zreče 2 : 1

V prejšnji številki Utrinkov smo vas že seznanili, da smo s strani takratnega Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano prejeli odločbo o pridobitvi nepovratnih sredstev iz naslova Ukrep 322: Obnova in razvoj vasi, in sicer za projekta Ureditev brunarice na Pohorju za medgeneracijsko druženje in Ureditev rekreacijsko-turističnega območja ob ribniku v Hotinji vasi. V ta namen so v mesecu maju in juniju na občinski brunarici potekala obnovitvena dela, ki jih je opravljalo podjetje Gradbeništvo Štrukelj, d. o. o., ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik. Brunarica je tako dobila povsem novo podobo. Celotna vrednost investicije je znašala 90.536,75 €, za katera smo tudi že vložili zahtevek za refundiranje sredstev na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v višini 64.130,19 €. V mesecih juliju, avgustu in septembru pa je potekala ureditev rekreacijsko-turističnega območja ob ribniku v Hotinji vasi po sklopih. Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ki smo ga izbrali na podlagi javnega razpisa kot najugodnejšega ponudnika prvega sklopa, je uredilo nogometno igrišče in sprehajalne poti na vaški gmajni. V drugem sklopu, ki ga je izvedlo podjetje Elan inventa, d. o. o., pa je potekala dobava in montaža klopi ter številnih otroških igral vrhunske kakovosti. V mesecu septembru je podjetje Nigrad KP, d. d. opravilo še zasaditev dreves in grmovnic. Skupna vrednost celotne investicije za ureditev vaške gmajne je znašala 143.559,71 € z DDV, za katero smo prav tako že vložili zahtevek za povrnitev denarnih sredstev v višini 101.688,14 €. Naši občani so tako dobili dva obnovljena objekta, katerih namen je doseči medgeneracijsko druženje.

Takšni turnirji so idealna priložnost za najmlajše odbojkarje in odbojkarice, da se družijo, da pokažejo, kaj že znajo, in da ugotovijo, kaj se še morajo naučiti. Tovrstne tekme so zanje najboljši trening.

Robert Trlep

Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve

ZAHVALAObčina Hoče-Slivnica se iskreno zahvaljuje podjetju Hernigrad, gradbeništvo, posredništvo in storitve, d. o. o., s sedežen na Zagrebški cesti 20, 2000 Maribor, ki se ukvarja z nizkimi in visokimi gradnjami objektov ter urejanjem okolja, za donacijo mivke, ki smo jo uporabili za otroški peskovnik na vaški gmajni v Hotinji vasi.

14. OBČIN

SKI PRAZN

IK OBČIN

E HO

ČE-SLIVNICA


SPECIFIKACIJA VPISANIH OTROK V VRTCE

16

Centralni čakalni seznam je v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne vrtce občine Hoče-Slivnica objavljen na spletni strani www.hoce-slivnica.si.

Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti

POMOC DRUŽINI KIRBIŠ

S strani zakoncev Kirbiš smo v mesecu juniju prejeli prošnjo za pomoč pri zagotovitvi zadostne količine pitne vode. Zakonca Kirbiš, ki stanujeta v Rečki grabi (Hočko Pohorje), sta sredi poletne pripeke ostala brez pitne vode. Da bi bila težava še večja, je vodni vir, ki sta si ga sama pred leti uredila, dobesedno presahnil. Glede na invalidnost in skromno pokojnino, ki jo prejemata, ni bilo moč pričakovati, da bosta lahko sama rešila nastali problem. Za zagotovitev osnovnih potreb smo jima nemudoma zagotovili pitno vodo, ki so jo v vodohran, preko poletja, dovažali gasilci PGD Hoče.

V želji po trajnejši rešitvi smo se prvotno obrnili na Društvo krajanov za upravljanje z vodovodom Reka Pohorje, ki na tem območju izvaja oskrbo s pitno vodo.

Ponujene rešitve s strani društva žal niso bile sprejemljive in so presegale naše finančne zmožnosti. Zato smo se obrnili na Antona Satlerja, ki je vrsto let prostovoljno skrbel za pitno vodo na vodovodnem sistemu Polana 3. Gospod Satler nam je pokazal vodni vir, ki bi bil primeren za oskrbovanje zakoncev Kirbiš. Vodo smo predhodno vzorčili ter se na podlagi rezultata analize pitne vode in terenskega ogleda odločili urediti zajetje in položiti nov cevovod do vodohrana zakoncev Kirbiš. Pred pričetkom del sta Igor in Marija Čuček odstopila brezplačno služnost za izvedbo cevovoda.

Dela so delavci režijskega obrata in zunanji sodelavec izvedli v mesecu septembru.

Stanko Rafolt, višji referent

Število vpisanih otrok v vrtce v občini na dan: 1.9.2012

1. starostno obdobje - jasli

2. starostno obdobje SKUPAJ:

VRTEC HOČE: 42 152 194 OTROCI IZ OBČINE: 40 147 187 OTROCI IZ DRUGIH OBČIN: 2 5 7 VRTEC ROGOZA: 41 43 84 OTROCI IZ OBČINE: 39 40 79 OTROCI IZ DRUGIH OBČIN: 2 3 5 VRTEC SLIVNICA: 14 85 99 OTROCI IZ OBČINE: 14 83 97 OTROCI IZ DRUGIH OBČIN: 0 2 2

Specifikacija otrok iz drugih občin: 1. MARIBOR 2 5 7 2. RAČE FRAM 1 1 3. DUPLEK 1 1 4. KUNGOTA 1 1 5. SL. BISTRICA 2 2 6. LENART 1 1 7. MIKLAVŽ 1 1 SKUPAJ OTROK IZ DRUGIH OBČIN: 4 10 14 SKUPAJ OTROK IZ OBČINE: 93 270 363 SKUPAJ VSEH VPISANIH OTROK: 97 280 377


KMETIJSTVO

ZBIRALNICA ŽIVALSKIH STRANSKIH PROIZVODOVPredvidevamo, da bo v letošnjem letu urejena prevzemnica živalskih stranskih proizvodov iz proizvodnje živil za lastno porabo. Zbiralnica bo postavljena na območju občine (v zbirnem centru Slivnica) in bo namenjena prevzemu živalskih stranskih proizvodov, ki nastanejo pri domačem zakolu (koža, čreva …). Prevzem živalskih stranskih proizvodov bo potekal v delovnem času zbirnega centra Slivnica.

RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVEV letošnjem letu smo uredili rastlinsko čistilno napravo na Hočkem Pohorju, in sicer za stanovanjsko hišo Hočko Pohorje 55/b (Ivan Šlegl). V postopku izdelave projektne dokumentacije sta še dve rastlinski čistilni napravi na območju Hočkega Pohorja.

AMBROZIJAV nadaljevanju je obvestilo, ki ga je podalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in se nanaša na odstranjevanje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia.Na podlagi 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/10) je izdana Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia.

Posebno nadzorovano območje je celotno ozemlje Republike Slovenije. Imetniki zemljišča morajo na zemljišču, na katerem rastejo škodljive rastline iz rodu Ambrosia z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe:

- odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva

Vzporedno z izvedbo postopka javnega naročila za podprojekt izgradnje glavnega kolektorja Hotinja vas–Rogoza je Mestna občina Maribor izvedla postopek javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za celoten projekt »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«. Pogodba z izbranim izvajalcem je bila sklenjena 5. 7. 2012, z rokom izvedbe 250 dni. Na območju Občine Hoče-Slivnica je predvidena izdelava projektne dokumentacije za izvedbo podprojektov

rastlina v tej rastni dobi ne obraste več; – opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

Nadzor izvajanja ukrepov iz te Odredbe izvaja fitosanitarna inšpekcija. Pri pregledih v mesecu juliju smo ugotovili, da je ambrozija navzoča tudi na številnih zemljiščih (ob cestah, zapuščena zemljišča...), ki so v lasti občin. Ker gre za zelo škodljivo rastlino, vas pozivamo, da čimprej opravite preglede in izvedete ustrezne ukrepe, saj rastlina ponekod že cveti. V primeru, da potrebujete strokovno pomoč pri prepoznavanju škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, nas prosim kontaktirajte.

http://www.furs.si/svn/zvr/POSNadzori/Ambrosia/Ambrosia_Zlozenka.pdf http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/skodljive_rastline/ambrozija/

Mag. Mojca Lešnik, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

SUŠAV letošnjem letu je zaradi pomanjkanja padavin v poletnih mesecih nastopila suša, ki je najbolj prizadela naslednje kmetijske kulture: koruza, travinje, oljne buče in v manjši meri tudi trajne nasade na izpostavljenih legah.S strani regijske in občinske komisije je bil v mesecu avgustu opravljen terenski ogled in izdelana predhodna ocena poškodovanosti kultur. Do 15. 10. 2012 so oškodovanci lahko podali vloge za oceno škode, nastale zaradi suše.

Stanko Rafolt, višji referent

izgradnje glavnih kolektorjev Glaserjev trg–Rečnik in Radizel–Hotinja vas ter navezujoče se sekundarne kanalizacije.

Po izdelavi projektne dokumentacije bo Občina Hoče-Slivnica v letih 2013 in 2014 izvedla javna naročila za oba glavna kolektorja in sekundarno kanalizacijo, celoten projekt pa mora biti zaključen v letu 2015.

Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo

17

IZVEDBA PROJEKTA »ODVODNJAVANJE IN CIŠCENJE ODPADNE VODE NA OBMOCJU MARIBORA – ŠIRŠE PRISPEVNO OBMOCJE CCN MARIBOR«

18


NADALJEVANJE UREJANJA ŠPORTNIH POVRŠIN V OBCINI

V letošnjem letu smo v naši občini nadaljevali z investicijami v športne objekte, ki smo jih pričeli v lanskem letu. Tako kot lani smo se tudi letos v okviru javnega poziva za izbor projektov Las Lastovica prijavili s tremi projekti. Na balinišču v Hočah smo izvedli električno in strelovodno instalacijo tako objekta za balinanje kot objekta, namenjenega ruskemu kegljanju. Vrednost del je znašala slabih 11.000 € z DDV. Za večnamensko športno dvorano v Hočah smo nabavili športno opremo (fitnes naprave, napravo za trening odbojke …) v višini cca 16.000 € z DDV. Na športnih površinah Športnega društva Slivnica bomo postavili otroška igrala za najmlajše v vrednosti cca 500 € in nabavili mivko za odbojkarsko igrišče v vrednosti 7.400 €. Prav tako pa nameravamo športne površine ograditi z ograjo, vendar je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenje še v teku. Sama investicija postavitve ograje pa bi znašala okrog 8.000 €.

Ker je v okviru projektov Las Lastovica predvideno sofinanciranje v višini 85 % (DDV ni upravičen strošek),

pričakujemo, da bomo za vse tri projekte s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobili povrnjenih cca 30.000 €.


Občina Hoče-Slivnica je izgradnjo glavnega kolektorja Hotinja vas–Rogoza, kot podprojekta celovitega projekta »Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«, prejela 9 ponudb. Po javnem odpiranju je bil opravljen postopek pregleda in ocenjevanje ponudb, na osnovi katerega je bila kot najugodnejša izbrana ponudba ponudnika Granit, d. d., Slovenska Bistrica. Potem ko so potekli roki, ki so po zakonu predvideni za pritožbe ponudnikov, je bila z izbranim izvajalcem sklenjena gradbena pogodba za ceno 1.370.478,97 EUR (brez DDV), z rokom izvedbe 150 dni.

Izvajalec je bil v delo uveden 17. 7. 2012 in je takoj po uvedbi pričel z izgradnjo na dveh odsekih trase, in sicer na priključku kolektorja na obstoječi kolektor v Rogozi in na območju pri letališču, načrtoval pa tudi pričetek del na trasi kolektorja po Hotinjski cesti. Vzporedno s pričetkom del je Občina Hoče-Slivnica izvajala aktivnosti z zvezi s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju, po kateri bosta Kohezijski sklad EU in Proračun Republike Slovenije zagotovila sofinancerska sredstva v višini 85 % upravičenih stroškov podprojekta. Za sklenitev sofinancerske pogodbe je Občina Hoče-Slivnica vso potrebno dokumentacijo posredovala Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je zadolženo za izvajanje kohezijske politike in investicij s področja odpadnih

voda. Ker pogodba o sofinanciranju do konca avgusta ni bila sklenjena, je bil na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v začetku septembra opravljen sestanek, na katerem so predstavniki občine opozorili, da le-ta ni v stanju zagotavljati finančnih sredstev še za državo in EU. S strani predstavnika Ministrstva za kmetijstvo in okolje je bila podana informacija, da bo pogodba o sofinanciranju sklenjena predvidoma do meseca novembra 2012, v istem mesecu pa možno koristiti tudi sofinancerska sredstva. Ker je to pomenilo, da mora do takrat vse finančne obveznosti do izvajalca (tudi obveznosti sofinancerjev) kriti Občina Hoče-Slivnica, je občina sprejela odločitev, da izvedbe projekta ne prekine, da pa se do sklenitve pogodbe o sofinanciranju (in s tem zagotovitve sofinancerskih sredstev) dinamika izvedbe del uskladi z zmožnostmi proračuna Občine Hoče-Slivnica. Na predhodni osnovi sta bila izdelana spremenjena terminski in finančni plan, po katerih bo gradnja kolektorja zaključena do 31. 3. 2013. Zaradi tega izvajalec del z izgradnjo kolektorja nadaljuje le na območju trase pri letališču, z dodatnim kapacitetami pa bo pričel z izvedbo del še na ostalem delu trase takoj, ko bo sklenjena pogodbo o sofinanciranju, na osnovi katere bodo zagotovljena tudi sofinancerska sredstva.

Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo

IZGRADNJA GLAVNEGA KANALIZACIJSKEGA KOLEKTORJA HOTINJA VAS–ROGOZA


Občina se je prijavila na razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2012, 2013 in 2014, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 84/11). Prijavila se je za dobavo in montažo športne opreme za večnamensko športno dvorano Hoče. Dne 3. 4. 2012 smo prejeli odločbo št. 0-12-002, na podlagi katere bo Fundacija za šport v letu 2012 za opremo dvorane namenila 20.000 EUR, v letih 2013 in 2014 pa vsako leto po 25.000 EUR. Skupni znesek s o f i n a n c i r a n j a fundacije v opremo dvorane bo tako znašal 70.000 EUR.

Maja Krajnc,višja svetovalka za

okolje in prostor

OPREMA VECNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE HOCE

19

Spoštovani gospod Jože Merkuš,župan občine Hoče-Slivnica

So dnevi, ki jih ne pozabiš.

Poklonili ste nam topel sprejem, pozornost in gostoljubje.

Besede, ki ste jih izrekli, kažejo globoko spoštovanje do trpljenja, ki smo ga prestali vkoncentracijskih taboriščih. So spodbude za vse mlajše, ki nas spremljajo, da takačustva osvojijo in prenesejo na še mlajše rodove.

Pogum in domoljubnost tistih časov naj bo zgled današnjim generacijam.

Lep dan smo preživeli na vašem prelepem zelenem Pohorju.

Dovolite mi, da se Vam v imenu ZZB NOB Slovenije, taboriščnega Od8Q2-Ravensbruck-Auschwitz, vseh prisotnih internirank in gostov in v svojem osebnemimenu iskreno zahvalim za vašo spoštljivo pozornost in gostoljubje.

Lep pozdrav,

Čas, ko šole in fakultete ponovno odprejo svoja vrata, je čas, ko se zaključi razpis za podelitev štipendij za nadarjene dijake in študente v naši občini. Tako kot lansko leto bo tudi letos občinsko štipendijo prejelo sedem najuspešnejših dijakov in sedem najuspešnejših študentov.

Letos smo prejeli 11 vlog dijakov in 16 vlog študentov. Komisija za štipendiranje bo, tako kot vsako leto, vloge strokovno pregledala in ocenila. Višina štipendij se v skladu s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Hoče-Slivnica usklajuje enkrat letno na podlagi povprečne rasti življenjskih stroškov. Tako bodo letos najboljši dijaki prejeli štipendijo v višini 138,19 €, študenti 193,47 €, medtem ko znaša štipendija za študente v tujini 255,73 €. Komisija za štipendiranje bo vloge obravnavala v mesecu oktobru, tako da bomo kandidate o izboru obvestili še v istem mesecu.


ŠTIPENDIRANJE V ŠOLSKEM LETU 2012/2013

Podeljena je bila koncesija za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Hoče-Slivnica.

V mesecu februarju letošnjega leta smo z objavo razpisa v Uradnem listu RS pričeli s postopkom izbire izvajalca za redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih javnih površin na območju občine. Na razpis za podelitev koncesije so se prijavili trije zainteresirani ponudniki, s katerimi je bil izveden postopek konkurenčnega dialoga. Ponudniki so predstavili letni program izvajanja javne službe in način oblikovanja cene storitev. Strokovna komisija je po prejemu končnih ponudb na podlagi razpisnih kriterijev (cena – 90 %, ISO standard 9001 oz. drug enakovreden standard – 10 %) izbrala najugodnejšega ponudnika, t.j. podjetje Kipertrans Anton Rajšp, s. p. (kot vodilni partner) in Marjan Šotiček, s. p. (kot partner v skupni ponudbi). Na končno izbiro koncesionarja ni bila vložena nobena pritožba, zato smo z izbranim izvajalcem sklenili pogodbo o podelitvi koncesije za obdobje 15 let.

Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki ter izdatki občine za eno leto. Na podlagi temeljnih makroekonomskih izhodišč, ki jih je občina prejela od Ministrstva za finance, smo pristopili k pripravi proračuna za leto 2013. Tako smo že v mesecu septembru pozvali svete KS, da pripravijo predloge za proračun in jih posredujejo na občino.

Na 13. redni seji občinskega sveta, ki bo v mesecu novembru 2012, se bo obravnaval Proračun za leto 2013 v 1. branju. Predstavitev proračuna bo obsegala: - temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, - opis načrtovanih politik občine, - oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja v prihodnjem letu, - predstavitev načrta razvojnih programov, - predstavitev načrta nabav in kadrovskega načrta.

V skladu z 90. členom Poslovnika občinskega sveta (MUV 6/2010) nato občinski svet opravi splošno razpravo in sprejme sklep, da se posreduje proračun v javno razpravo, ki pa ne sme biti krajša kot 15 dni. V tem času bodo lahko vsi zainteresirani vpogledali v predlog proračuna in občinski upravi posredovali svoje pripombe.V času javne razprave bo proračun na vpogled na spletni strani občine, na sedežu občine in na sedežih krajevnih skupnosti.

Tatjana Kramarič Petek, višja svetovalka za finance

Na podlagi omenjene pogodbe in letnega izvedbenega programa je koncesionar dolžan na območju Občine Hoče-Slivnica izvajati redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin, kar obsega: - opravljanje zimske službe, - vzdrževanje bankin, brežin, odvodnjavanja, vegetacije, - vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, cestnih naprav, - čiščenje javnih cest in drugih prometnih površin, - opravljanje pregledniške službe in intervencijskih ukrepov, - itd.

Koncesionar prične izvajati pogodbena dela 15. novembra 2012.Glede na to, da se v tem času prične zimska sezona, vas obveščamo, da je kontaktna dežurna telefonska številka za izvajanje zimske službe: 031/616-528 (Marijan Šotiček).

Irma Bračko, direktorica občinske uprave

Obveščamo vas, da se na sedežu občine uspešno izvaja brezplačna pravna pomoč oz. svetovanje, ki jo opravljajo pravniki neprofitnega Zavoda PIP »Pravo informacije in pomoč«. S tem želimo občanom zagotoviti kakovostno pravno svetovanje s področja obligacij, stvarnega prava, stanovanjske problematike, zemljiškoknjižnega prava, dedovanja, družinskih razmerij, izvršilnega prava, nepravdnih postopkov, pravdnih postopkov, delavnega prava, prekrškov in upravnega prava.Do konca leta 2012 se bodo brezplačna svetovanja izvedla še v naslednjem terminu:

• torek 4. 12. 2012 (od 9.00 do 17.00)

in bodo potekala v sejni sobi Občine Hoče-Slivnica (pritličje). Prosimo vas, da se na svetovanje predhodno naročite na telefon 02/6165329 (Neva Dolgoš) ali osebno v času uradnih ur na sedežu Občine Hoče-Slivnica (pritličje levo, Neva Dolgoš), kjer vam bomo dodeli termin (datum) in uro posveta. Termini so na voljo do zasedbe vseh prostih mest. Do brezplačnega pravnega svetovanja so upravičeni vsi občani Občine Hoče-Slivnica, ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj.

Denis Balažič, višji svetovalec za prem. prav., kadr. in spl. zad.

OBVESTILA

PODELJENA KONCESIJA ZA VZDRŽEVANJE CEST

20

PRORACUN 2013 IZVAJANJE BREZPLACNE PRAVNE POMOCI NA SEDEŽU OBCINE

OBVESTILA

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Direktorat za prostor je v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZUPUDPP) koordinator priprave državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor, za katerega je pobudo podal minister za promet. V postopku priprave tega državnega prostorskega načrta je bila predlagana najustreznejša rešitev ceste, izbrana na podlagi primerjave dveh variant, ki sta bili proučeni in primerjani s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika, upoštevan je bil tudi vidik družbene sprejemljivosti. V sklopu priprave osnutka državnega prostorskega načrta bo pripravljeno tudi poročilo o vplivih na okolje. Osnutek državnega prostorskega načrta bo skupaj s poročilom o vplivih na okolje predstavljen na javni razgrnitvi, ki jo bo organiziralo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Direktorat za prostor. V času javne razgrnitve bo v lokalni skupnosti organizirana tudi javna obravnava. Sprejet državni prostorski načrt bo podlaga za izvedbo načrtovane ureditve.

V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine se v sklopu priprave vseh gradiv opravijo tudi predhodne arheološke raziskave. V začetni fazi priprave študije variant so bile že opravljene predhodne arheološke raziskave po metodah 1 do 4. V nadaljnjih fazah priprave državnega prostorskega načrta pa bodo opravljene še predhodne arheološke raziskave po metodah 5 do 6 (terenski del predhodnih arheoloških raziskav) na predlaganem poteku ceste. Podatki o arheoloških ostalinah, ki bodo z njimi pridobljeni, bodo vključeni v pripravo poročila o vplivih na okolje. Predhodne arheološke raziskave v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine opravlja Center

za preventivno arheologijo v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Izvedba predhodnih arheoloških raziskav je namenjena podrobnejši analizi širšega obravnavanega prostora in nikakor ne pomeni, da bo celotno obravnavano območje vključeno v končni obseg državnega prostorskega načrta.

Predhodne arheološke raziskave obsegajo geofizikalne raziskave - površinski pregled odprtih površin s sprehodom prek zemljišča in pobiranjem vseh najdb na površini ter površinski pregled zaprtih površin s kopanjem testnih jamic v velikosti 40 × 40 × 40 cm na zemljiščih, ki v naravi predstavljajo travniške ali zatravljene površine ali gozd (testne jamice bodo po pregledu nemudoma zasute in v primeru travnatih

površin prekrite s travno rušo). Pri geofizikalnih raziskavah bodo s sprehodom prek zemljišča opravljene meritve na površini z instrumenti.V kolikor bodo potrebne natančnejše arheološke raziskave, bodo le-te opravljene šele na podlagi sprejete

OBVESTILO O ZIMSKEM ODPIRALNEM CASUZBIRNEGA CENTRAOBCINE HOCE-SLIVNICA

21

Obveščamo vas, da v zimskem času (t.j. od 15. novembra do 15. marca) Zbirni center za odpadke Občine Hoče-Slivnica obratuje po spremenjenem odpiralnem času, in sicer:

ob torkih od 12.00 do 17.00 ob četrtkih od 12.00 do 17.00 ob sobotah od 9.00 do 15.00

Ob praznikih (če so v torek, četrtek ali soboto) zaprto.

Za oddajo odpadkov (nastalih v gospodinjstvu) v Zbirni center je treba predhodno obvezno pokazati odrezek Komunalnega podjetja Saubermacher, iz katerega je razvidno stalno prebivališče v Občini Hoče-Slivnica.

Režijski obrat

OBVESTILO O IZVEDBI PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAV V OKVIRU PRIPRAVE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NACRTA ZA NAVEZOVALNO CESTO ZAHODNA OBVOZNICA MARIBOR

22

uredbe o državnem prostorskem načrtu oziroma na podlagi predhodnega soglasja lastnikov zemljišč.

Obveščamo vas, da bodo v sklopu priprave državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto zahodna obvoznica Maribor v obdobju od septembra 2012 do decembra 2012 na območju občin: Mestne občine Maribor in Hoče Slivnica s strani državne javne službe, ki jo opravlja Center za preventivno arheologijo v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, izvedene predhodne arheološke raziskave.

Približuje se čas božiča in novega leta, čas prazničnega razpoloženja in velikega pričakovanja. Zato vas v letošnjem letu ponovno vabimo k sodelovanju na božično-novoletnem sejmu, ki bo v soboto, 8. decembra 2012.Na sejmu lahko sodelujejo društva, šole, vrtci, samostojni podjetniki in drugi, ki bodo ponujali ali prodajali (pogoj prodaje je za to urejena registracija) ročno izdelane oziroma izdelke domače obrti, kot so: novoletni okraski, voščilnice, drobna darilca, domače pecivo, izdelki iz medu, gline, lesa in drugi izdelki primerni za decembrski praznični čas.

Tako želimo sejmu dati posebno noto domačnosti, izvirnosti in avtohtonosti naših krajev in s tem prikazati dejavnost spretnih rok ter kreativnih zamisli. Če bi na sejmu želeli sodelovati, vas prosimo, da izpolnite prijavnico, ki jo lahko dvignete na sedežu občine, dosegljiva pa je tudi na spletni strani:

Se kaj dogaja?" je vprašanje, ki se ga v naših krajih sliši na vsakem koraku, naj bo to vaška gostilna, trgovina, šola ali igrišče. Prav to vprašanje je spodbudilo idejo o spletnem portalu, preko katerega bi skrbeli za boljšo informiranost krajanov na območju Občine Hoče-Slivnica.Na podlagi te ideje je bilo ustanovljeno društvo Zlat kostanj. Simbol, ki ga skriva kostanjev list, je naša pokrajina, saj njegova petkrakost predstavlja pet krajevnih skupnostih: Hoče, Slivnica, Reka-Pohorje, Rogoza ter Orehova-Hotinja vas in njihovo medsebojno povezovanje. Namen društva je v čim večjem številu seznaniti krajane o dogajanju v naši občini na področju kulture in športa, pod drobnogledom pa bo tudi politično prizorišče, saj smo prepričani, da krajane zanima tudi

www.hoce-slivnica.si, pod rubriko: »Vloge in obrazci; gospodarstvo, turizem, društva« in jo pošljete ali oddate osebno na sedežu občine ali po e-pošti na naslov: [email protected], najkasneje do 23. novembra 2012 (kontaktna oseba: Metka Oberlajt T: 02/616 53 23 ali 041/235 522).

Sodelovanje na stojnici je brezplačno. Ker bomo sprejemali izključno izdelke domače obrti, vas prosimo, da vašo ponudbo natančno navedete. Z namenom, da bi bilo dogajanje čim pestrejše, prodaja čim bolj raznolika in da bi prostor čarobno zadišal podomačih dobrotah, vas vljudno vabimo k sodelovanju.

Metka Oberlajt,svetovalka za gospod., turizem, društva in spl. zadeve

dogajanje na občinskih sejah. Prebivalcem želimo ponuditi večjo možnost povezovanja in pokazati, da lahko večja udeležba na lokalnih dogodkih prispeva k razvoju kulture, športa, družabnosti in ne nazadnje solidarnosti. Ponuditi želimo tudi vse koristne informacije javnega značaja, ki olajšujejo vsakodnevno življenje, začenši z napovednikom dogodkov, obratovalnim časom pomembnih ustanov in podjetij, pa vse do vremenske napovedi in kmetijskih nasvetov. Vizija društva je razvoj lokalnega TV kanala, s katerim bi lahko dosegli še večjo in bolj kvalitetno informiranost v naši regiji. Poiščite nas na http://zlatkostanj.si/, veseli bomo vašega obiska in komentarjev.

Za ZLAT KOSTANJTadeja, Gregor, Domen, Barbara, Tea, Sašo

OBVESTILA

Prosimo vas, da s tem obvestilom seznanite vaše občane. Dodatne informacije v zvezi z izvedbo raziskav lahko dobite pri izvajalcu raziskav na telefonski številki (08) 20 50 720 ali preko elektronske pošte [email protected] .Splošne informacije v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta lahko dobite na naslovu: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, telefon (01) 478 70 42 ali preko elektronske pošte [email protected] .

Mag. Tanja Bogataj, namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor

POVABILO K SODELOVANJU NA BOŽICNO-NOVOLETNEM SEJMU OBCINE HOCE-SLIVNICA

ZLAT KOSTANJ

PRAZNIK KS REKA-POHORJE

OB KRAJEVNEM PRAZNIKU KS REKA-POHORJE

NA KRAJEVNEM PRAZNIKU KS ROGOZA SMO KUHALI "FORMIS GOLAŽ"

Praznik KS Reka-Pohorje je v letošnjem letu zaznamovalo veliko število obiskovalcev na prireditvah, ki so bile zelo dobro organizirane: polaganje venca na Mariborski koči, pohodi, srečanje traktoristov, strelsko tekmovanje, razsta-va ročnih del posameznikov in tudi učencev podružnične šole Reka, razstava starodobnikov ter proslava v reški šoli.Veliko vloženega truda, ki je bil poplačan z dobrim obi-skom krajank in krajanov, z ogledom vsega pripravljene-ga. Vsem organizatorjem velika zahvala, prav tako vsem obiskovalcem, ki ste ta trud nagradili.

Konrad Vrhovšek Predsednik KS Reka-Pohorje

IZ NAŠIH KS

23

Turistično društvo Reka-Pohorje je tudi ob letošnjem pra-znovanju krajevnega praznika pripravilo aktivnosti, s ka-terimi smo praznovanje še bolj popestrili.V soboto, 1. 9. 2012, smo organizirali že tradicionalni po-hod po poti mlinov in žag ob Rečkem potoku. Čeprav nam vreme tokrat ni bilo naklonjeno, močno je namreč deže-valo, pa nam to ni pokvarilo pohoda. Poti ni bilo mogo-če v takšnem vremenu prehoditi, pa smo jo kar prevozili, tako nam slabo vreme ni preprečilo niti pokušine golaža na koncu naše poti, katerega nam vsako leto pripravi TK Grašič-Gradišnik. Za dobro voljo pa je tokrat poskrbel naš član Julij Kop, ki nam je zaigral na harmoniko, mi pa smo mu seveda pomagali z našimi pevskimi sposobnostmi.7. 9. 2012 pa smo v prostorih AMD Pohorje organizirali razstavo ročnih izdelkov naših krajanov in učencev po-družnične šole Reka-Pohorje, na parkirišču ob AMD Po-horje pa razstavo starodobnikov, katerih je bila res pisana paleta, od dvokoles, avtomobilov in tudi traktorjev.Če se naših prireditev ob krajevnem prazniku iz kakršnih koli razlogov niste mogli udeležiti, vam jih predstavljamo v nekaj slikovnih utrinkih.Turistični pozdrav!

Kot člani krajevne skupnosti Rogoza, kjer se uradno naha-ja sedež našega kluba, smo se udeležili praznovanja kra-jevnega praznika, ki je bil 26. avgusta v Športnem parku v Rogozi.Še več, našo ekipo smo prijavili na že tretje tekmovanje v kuhanju rogoškega lonca. Ekipo je vodil naš priznani "šef" Žarko Novak (svoje bogato kulinarično znanje je pokazal že v Kruševcu), pomožna dela pa sta mu pomagala izvaja-ti še dva člana ekipe, drugače zvesta člana našega kluba.Prijavljene so bile štiri ekipe: ekipa Društva krajanov Ro-goze, ekipa Rdečega križa iz Rogoze, ekipa Društva upo-kojencev iz Rogoze in naša ekipa.

Obvezne sestavine lonca so bile:- goveje meso, - krompir,- rumeno in rdeče korenje,- fižol (zamenjali smo ga s papriko),- česen in- čebula.Sliši se enostavno, a kuharske skrivnosti našega šefa so se-stavine spremenile v edinstven končni izdelek. Rezultat je bil prazen lonec in klic po še.Dogodek smo pa seveda izkoristili še za promocijo odboj-ke na bodoči rogoški plaži. Najmlajšim so se pridružile še članice, trener Peter Možič pa je nesebično prenašal svoje bogato znanje na najmlajše.

Robert Trlep

Anita Arzenšek, predsednica TD Reka-Phorje

IZ NAŠIH KS

Letošnje srečanje na Jugovi domačiji je jubilejno, 40. po vrsti, zato smo se v okviru KS Slivnica odločili, da tudi letošnji pohod uvrstimo v praznovanje praznika Občine Hoče-Slivnica.Pohod se je odvijal v nedeljo, 23. 9. 2012, in sicer so krenili pohodniki iz Slivnice ob 9. uri, iz Frama pa ob 9.30. Prav tako je bil organiziran avtobusni prevoz za tiste, ki te poti ne zmorejo več peš. Avtobus je letos plačala KS Fram in je vozil po ustaljenem voznem redu z dvema dodatnima postajama v Občini Rače-Fram, in sicer pri Pinusu in gostilni Kostanj v Račah.Letošnji kulturni program je pripravila OŠ Fram v sodelovanju s kulturnim društvom, krajevno organizacijo ZB Fram za ohranjanje vrednot NOB in KS Fram. Ob 11.00 uri se je pričela komemoracija pri spomeniku na Jugovi domačiji na spomin izpred 68 let, ko so ognjeni zublji uničili Pristovnikovo domačijo; življenja so izgubili krajani iz Slivnice in Frama. V njihov spomin organizirata KS Fram in KS Slivnica svoje krajevne praznike. V kulturnem programu je mešani pevski zbor iz Frama zapel Zdravljico, nato je predsednik sveta KS Fram Tone Trlep pozdravil goste ter vse pohodnike iz Slivnice in Frama, pa tudi gostiteljico Štefko Pristovnik z družino. Osrednji govornik proslave je bil Ernest Napast, predsednik KOZB Fram. Prisotne sta nagovorila tudi podžupan Občine-Hoče-Slivnica Marko Soršak ter župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek.Ob 40-letnici pohodov na Jugovo domačijo so zaslužnim posameznikom podelili priznanja za dolgoletno organizacijo teh spominskih poti, in sicer: Janezu Šifrarju, predsedniku OO ZB Občine Hoče-Slivnica kot pobudniku pohodov na Jugovo, Petru Kovačeku za 40 let aktivnega udejstvovanja pri organizaciji proslav na Jugovem, PD Fram za dolgoletno delo pri organiziranju pohodov na Jugovo, Društvu krajanov Ranče za nesebično pomoč pri izvedbi srečanj na Jugovem, KS Fram za 40 let uspešnega izvajanja srečanj, Dani Šušteršič kot dolgoletni predsednici KOZB Fram, in Hortikulturnemu društvu Maribor za dolgoletno skrb pri ocenjevanju urejenih domov in krajev na področju obeh krajevnih skupnosti. PD Fram je podelilo priročne nagrade – lonček posameznikom, ki so opravili že tri pohode na Jugovo domačijo. Istočasno je pozval ostale pohodnike, da se

Letošnje praznovanje praznika KS Slivnica je potekalo od 6. do 23. 9. 2012. Aktivnosti so se pričele v mesecu juniju, ko smo pripravili okvirni urnik prireditev. Pri pripravi in izvedbi praznika so sodelovala društva, organizacije ter posamezniki. Sodelovali so DU Slivnica in njihova športna sekcija, ŠD Slivnica, Čebelarsko društvo Slivnica, župnija Slivnica ter posamezni krajani in krajanke. Ob izvedbi letošnjih prireditev lahko ugotovim, da so le-te bile dobro obiskovane predvsem s strani udeležencev in organizatorjev, manj pa s strani gledalcev in ostalih krajanov. Predvsem bi se želel zahvaliti vodjem tekmovanj

registrirajo pri njihovih predstavnikih, da bodo na ta način ustvarili redno evidenco pohodnikov. Po proslavi smo se podali proti Domu krajanov v Rančah, kjer je bil za vse udeležence pripravljen golaž in osvežilna pijača. Prisotni so si lahko privoščili tudi pohorske gibanice – orehove ali sirove. Vsi pohodniki so bili zadovoljni in so izrekali zahvalo za dobro organizirano prireditev ter izražali želje po ponovnem snidenju čez leto dni. Vse prehitro beži čas, a v nas ostajajo spomini in spoznanje, da nas zgodovina veže in navdaja z upanjem, da smo v teh težkih časih združeni sposobni premagati vse ovire, ki so na naši poti življenja. Hvala vsem, ki ste bili soudeleženi pri tem lepem srečanju in nasvidenje na Jugovem 2013.

Fotografije J. VigecPredsednik KS Slivnica Peter Kovaček

za trud in skrb, ki so ga vložili pri izvedbi tekmovanj. Za prva tri mesta v posameznih disciplinah smo v okviru Sveta KS Slivnica namenili pokale in jih ob koncu vsakega tekmovanja tudi podelili dobitnikom. Tako smo v desetih kategorijah in šestih panogah podelili 32 pokalov. Prav je, da omenimo dobitnike pokalov v posameznih tekmovanjih, in sicer se je v soboto 8. 9. 2012 odvijalo tekmovanje za Vinkov memorial v ruskem kegljanju na kegljišču DU Slivnica. Pri ženskih ekipah je tretje mesto osvojila ekipa DU Slivnica, drugo ekipa DU Lipe in prvo ekipa DU Razvanje, med posameznicami je podrla največ

SRECANJE NA JUGOVI DOMACIJI

24

PRAZNIK KS SLIVNICA 2012

25

kegljev članica zmagovalne ekipe DU Razvanje Jožica Marinčko (112 kegljev). Pri moških ekipah je bila tretja DU Spodnja Polskava, druga DU Hoče in prva DU Rogoza. Med posamezniki je največ kegljev podrl član DU Rogoza g. Belec (110 kegljev). V ribiškem tekvovanju pri ribniku Ribiške družine Maribor v Slivnici je med 20 tekmovalci in tekmovalkami osvojil tretje mesto Matej Kovačič, drugo Dušan Poglovnik in prvo mesto Boštjan Potočnik. Najboljša ženska je bila Dragica Mavčec. Ribiški car za leto 2012 je Dejan Furh z 2.10 kg težkim krapom.V ponedeljek, 10. 9. 2012, se je v prostorih DU Slivnica igral turnir v šahu na čas. Tretje mesto je osvojil Ivan Furh, drugo Bruno Kremavc in prvo mesto Ervin Hlede, ki je tako postal tudi šahovski kralj Slivnice za leto 2012. V torek, 11. 9. 2012, se je od 10. do 13. ure odvijalo tekmovanje balinarjev na balinišču DU Slivnica. Pri ženskah je tretje mesto osvojila ekipa DU Slivnica, drugo DU Hoče in prvo DU Tabor MB. Pri moških je tretje mesto osvojila DU Slivnica, drugo DU Hoče in prvo DU Tabor MB.V popoldanskem času se je na igrišču pri gradu odvijal veteranski turnir ekip v nogometu. Tretje mesto je zasedla ekipa NK Spodnja Polskava, drugo mesto NK Slivnica in prvo mesto NK Rdeči vragi Tezno.V sredo se je na igrišču pri gradu igrala pokalna nogometna tekma MNZ Maribor med ekipama NK Slivnica in NK Kungota. Zmagali so domačini in se uvrstili v tretji krog pokalnega tekmovanja. V četrtek se je v telovadnici OŠ FLV Slivnica odvijal turnir v odbojki. Tretje mesto je osvojila ekipa Rač, drugo mesto ekipa Slivnice in prvo mesto ekipa Hoč.

V tenisu je tekmovanje potekalo na igrišču pri gostilni Zupanc v Radizelu. Igrali so v treh kategorijah: moški do 55 let starosti, zmagovalec Andrej Bedjanič, drugi Miran Žganec. V kategoriji nad 55 let moški je prvo mesto osvojil Janko Mohorič, drugi je bil Vlado Pišek. Pri mešanih parih sta osvojila prvo mesto Andrej Bedjanič in Jernej A., drugo mesto sta osvojila Danilo Vidmajer in Anton Obreht in tretje mesto Iztok in Vida Pišek. Praznik KS Slivnica pa ni namenjen samo druženju na športnem področju, ampak tudi prikazu aktivnosti posameznikov ali skupin. Tako smo lahko spremljali na koncertu solistov zborov in skupin v slivniški cerkvi izredne nastope mladih in nadarajenih glasbenikov, pevcev in instrumentalistov, kot so Tina Bohak, Petra Crnjac, Anja Lešič, Anja Heržič, Manja Jelčič, Angelika Jakolič, Katarina Renčelj, glasbena skupina SIJ in dva cerkvena zbora iz Slivnice in Dobrovc pod vodstvom Milene Crnjac in Antona Kirbiša. V petek, 7. 9. 2012, je dramski igralec Gregor Čušin v monodrami predstavil življenje Janeza Krstnika, v soboto pa je dr. Kramberger orisal življenje blaženega Antona Martina Slomška in njegov prispevek pri očuvanju Slovenstva. V soboto in nedeljo je bila prikazana razstava ročnodelskih spretnosti članic skupine Pikapolonica in članic likovnega krožka pri DU Slivnica. Razstava je bila skrbno pripravljena v mali dvorani OŠ Slivnica in dobro obiskana. Avtorice so bile s strani posameznih obiskovalcev pohvaljene za trud skozi vse leto na krožkih, ki se odvijajo ob torkih v prostorih DU Slivnica.

V sredo, 12. 9. 2012, je bilo v prostorih male dvorane v OŠ Slivnica ob 19. uri predavanje o gorah Ukrajine in opremljeno z izrednimimi posnetki. Predavanje sta imela Marija Renčelj in Boško Petrovič.Posebno pohvalo si zaslužijo člani cerkvenega Karitasa, ki so po zahvalni maši ob zaključku farnega praznika organizirali in pripravili bogat srečelov, na katerem so

IZ NAŠIH KS

26

IZ NAŠIH KS

zbirali sredstva za pomoč socialno najbolj ogroženim posameznikom in družinam v Slivniški fari. V petek, 14. 9. 2012, smo ob 19.30 uri ob krajšem kulturnem programu, ki ga je pripravil mešani pevski zbor DU Slivnica pod vodstvom Mire Prel, prisluhnili lepi slovenski pesmi, nato je predsednik KS Slivnica orisal dogodke ob praznovanju. Sledilo je druženje ob zakuski dobrega bograča, ki ga je pripravila gostilna Lobnik iz Orehove vasi. Ob srečanju smo nazdravili z osvežilno pijačo ob zaključku praznika KS Slivnica. Čeravno smo bili malo razočarani zaradi slabšega odziva krajanov na zaključni prireditvi, smo lahko vsekakor zadovoljni s številnimi prireditvami. V soboto smo še nadaljevali z likovno akademijo akademskih slikarjev na temo »Ni življenja brez čebel« v okviru DČ Slivnica, ki je potekalo od 9. do 19. ure v okolici OŠ Slivnica. Sobotni večer smo zaključili s kino predstavo na prostem v izvedbi Bar Dino

V septembru, ko ima naša krajevna skupnost Slivnica svoj praznik, so članice krožka, tako kot vsako leto v tem času (8. In 9. September), pripravile razstavo v dvorani OŠ Franca Lešnika - Vuka.Ročnodelski krožek Pikapolonice deluje že od leta 1999. Vsa ta leta ga uspešno vodi gospa Jožica Trantura. Prvo leto je bilo včlanjenih 10 članic, letos jih je 19, saj je zanimanje za ročna dela vse večje. Sestajajo se vsak torek, in to od oktobra do junija v prostorih DU Slivnica. Članice predvsem vezejo, pletejo in kvačkajo, izdelujejo pa tudi razne uporabne in okrasne predmete. Na tedenskih srečanjih si gospe izmenjujejo znanje, zamisli, vzorce, revije in pomagajo z nasveti druga drugi. Ob delu je priložnost za klepet, izmenjavo novic, družabnost, veže jih pa tudi prijateljstvo.Na letošnji razstavi so bili predstavljeni izdelki enega leta. Vseh je bilo približno sto. Razstavljena dela so bila prelepa, skrbno, brezhibno izdelana, obiskovalci pa so svoje vtise izrazili s samimi superlativi: neverjetna pestrost, izvirnost in kvaliteta, spoštljiv odnos in ljubezen do ustvarjanja, veselje za oči in srce. In še marsikaj lepega bi se dalo napisati.Gospa Majda pa je občudovanje izrekla v verzih:Nitke bele, rumene, nitke drobne, debele,v rože, ornamente spletene, z voljo in ljubeznijo prepletene…Med letom dobijo članice krožka precej vabil na ročnodelske razstave iz raznih krajev Slovenije. Rade se odzovejo, večkrat pa so razstavljale svoje izdelke v drugih krajih naše občine in izven nje. Skoraj vsa leta od ustanovitve načrtujejo in izvedejo tudi izlet. Tako so si že ogledale velik del Slovenije in si še dodatno razširile svoje vedenje, ne samo o ročnih delih, pač pa tudi o domovini.Dobra polovica članic je vključena v sekcijo že od ustanovitve. Tri izmed njih so letos praznovale poseben jubilej:

iz Slivnice in g. Haložana na rokometnem igrišču pri OŠ z Ameriško komedijo Huda učiteljica. Ob koncu lahko ugotovim, da je letošnji praznik KS Slivnica v 10 dneh postregel s pestro izbiro programa, tako da je lahko vsakdo našel v njem nekaj zase. Praznovanje ima predvsem namen druženja in povezovanja med krajani ter spoznavanja ljudi iz Občine Hoče-Slivnica in širše izven njenih meja. Ugotavljam, da bi si lahko krajani vsaj v času praznovanja vzeli čas in se z nami poveselili ali srečali na kakšni prireditvi ter izmenjali mnenja o problemih in težavah, ki jih tarejo v vsakdanjem življenju. Dovolite, da se ob koncu zahvalim za nesebično pomoč vsem, ki ste kakorkoli pomagali kreirati in ustvarjati posemezne prireditve. Kličem in pozivam vas, da se nam pridrižite ob prazniku v letu 2013.

Fotografije Jakob VigecPredsednik sveta KS Slivnica Peter Kovaček

• Članica skupine Pikapolonice Katka Mijavšek je najstarejša med njimi, saj je letos dopolnila 90 let. Kljub temu pa pletilk in kvačke še ni dala iz rok. Vsak njen izdelek je izdelan brezhibno, pa naj bo pleten ali kvačkan. Po naravi je umirjena, delovna in spodbuda vsem, kar ugodno vpliva na prisotne. Letos je razstavljala pletene prtičke in okrasne kvačkane izdelke.• Naslednja jubilantka je gospa Angela Medved, ki je praznovala 80. Rojstni dan. Obiskovalci so občudovali njeno likovno ustvarjanje, pletene, vezene in kvačkane izdelke. V čem je njena edinstvenost? Vseh teh izdelkov zaradi 'zmote' narave ni ustvarila z rokami, ampak z nogami.• Tretja jubilantka je praznovala 70 let. To je gospa Pavla Anžel. Tudi ona je nekaj izjemnega. Že za najpreprostejše delo potrebujemo roke in oči. Ta gospa ne vidi, zato so njene lepe pletenine odraz volje in vztrajnosti.

Iskrene čestitke vsem trem jubilantkam, celotni skupini pa želim, da bi še uspešno nadaljevala svoje delo.Obiskovalci pa so si obenem ogledali razstavo likovne sekcije, ki jo vodi gospa Metka Lipnik. Med številnimi lepimi izdelki so izstopali izdelki v tehniki polstenja, papirnate rožice, vizitke in kokoške iz sena.

Jelka Langerholc

RAZSTAVA ROCNODELSKEGA KROŽKA PIKAPOLONICE DU SLIVNICA

ZAKLJUCNA PRIREDITEV KOT POTOVANJE OKROG SVETA

27


Ker v vrtcu Sonček Rogoza radi potujemo na takšen ali drugačen način, smo se v šolskem letu 2011/12 odloči-li, da zaključimo s prireditvijo pod naslovom Potovanje okrog sveta. Potovali smo v četrtek, 21. 6. 2012, ob 18.00 uri na našem igrišču. Pot smo začeli v naši zeleni Sloveniji. Ob pesmi Sem de-klica mlada vesela smo na oder priplesale vse deklice in ženske. Sledili so nam še fantje ob pesmi Fantje po polj' gredo in se nam pridružili na odru. Po kratkem nagovoru vseh navzočih naše vodje enote gospe Marjane Štangler smo prisluhnili in se nasmejali dvogovorom starejših dveh skupin iz vrtca in izštevankam iz babičine skrinje, ki so se jih naučili otroci iz skupine Raziskovalcev.Potovanje se je nadaljevalo s plesnimi točkami posame-znih skupin. Za hip smo še ostali v rodni Sloveniji, saj so otroci iz skupine Navihancev zaplesali ob pesmi Ti, ti moja rožica, nato pa pot nadaljevali vse do črne celine Afrike. Otroci iz skupine Cofkov smo zaplesali in se za-vrteli ob afriških ritmih na pesem Čaj, čaj kulej. Pot nas je popeljala tudi do Mehike, dežele s številnimi obrazi. Otroci iz skupine Mehurčkov so zaplesali ob pesmi Zbra-le so se kukarače.

Ker poleg plesanja radi tudi pojemo, smo se v našem pevskem zboru Sonček za to priložnost naučili prave do-mače slovenske pesmi in tudi japonsko narodno pesem. Ob kitari vzgojiteljice Nikoline smo zapeli Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Jaz, pa ti, pa židana marela in japonsko Ito maki, maki. Svojo točko so imeli tudi starejši otroci, ki so obiskovali angleški tečaj v vrtcu, tako da smo odpotovali tudi do Anglije. Sledila sta še dva plesa. Najprej nas je pot popeljala do Severne Amerike, dežele Indijancev. S plesom Kili, kili so se predstavili otroci iz skupine Raz-iskovalcev. Na koncu našega raznolikega potovanja po svetu pa smo se ustavili še na Japonskem, deželi vzhaja-jočega sonca. Otroci iz skupine Ustvarjalcev so se pred-stavili s plesom Pyoko pyoko. Sledil je bučen aplavz vseh očkov, saj so mamice spre-jele izziv in se tudi one preizkusile v plesu. Za vse nas so pripravile ples Zumba. Vzdušje na igrišču so še bolj ogrele in nas pripravile na naslednjo pomembno točko v našem programu.

Na oder je ponosno prikorakalo vseh 20 mini maturan-tov in se nam predstavilo. Za njih smo se naučili pesem Pred nami stoje in ob zvokih kitare veselo zapeli. Seveda so za nas pripravili tudi svojo točko Mi smo mini matu-ranti in slavnostno predali ključ svojim naslednikom. Za svoj trud skozi celo šolsko leto so si zaslužili in ponosno sprejeli številna priznanja. Da bi našo zaključno prireditev zaključili v veselem vzdušju, smo na oder povabile vse starše in ostale goste ter se ob pesmi Prelep sončen dan pošteno razgibali in veselili. Ob koncu našega potovanja okrog sveta smo bili polni novih izkušenj in toplih src.

Andrejka PapičVzgojiteljica

Včeraj, 25. 9. 2012, se je na Hočki plaži odvijal neponovljiv dogodek, Državno prvenstvo v odbojki na mivki, kjer so naši učenci postali državni prvaki. V zraku se je čutila moč športnega duha ter nepopisno veselje je preplavilo množico navijačev.

Najprej so učenke naše šole tekmovalce pričakale s transparentnimi tablami, na katerih so bili napisi šol. Tekmovalci in gledalci pa so budno spremljali govore naših gostov. Župan Jožef Merkuš nas je toplo pozdravil, pridružila sta se mu tudi naš ravnatelj Bojan Struger ter član Zavoda za šport Planica Uroš Vidmajer.Prisluhnili smo še slovenski himni ter se pripravili za pot proti zmagam.

Naša prva tekma je potekala proti OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, ki smo jo gladko premagali z 2:0. Sledil je daljši odmor ter ocenjevanje nasprotnikov in njihovih šibkih točk. Kmalu pa je napočil trenutek, da ponovno zabijemo žogo na nasprotnikovo polje. Tudi tale tekma je šla kot po maslu, saj smo ponovno zmagali z 2:0 proti OŠ Simona Jenka Kranj. Po krajšem predahu pa smo šli v boj z OŠ Šmihel Novo mesto ter jih pregnali z našega terena z dvema dobljenima setoma.

Sledil je seštevek zmag in dobljenih ter izgubljenih setov, kjer smo se uvrstili v polfinale skupaj z OŠ Bojana Ilicha Maribor, OŠ Maksa Pečarja Ljubljana, OŠ Šmihel Novo mesto.

Naša polfinalna tekma se je odvijala proti dolgoletnim nasprotnikom OŠ Bojana Ilicha Maribor, katere smo presenetili in jih gladko premagali z 2:0. Na sosednjem igrišču pa se je odvijala tekma med OŠ Maksa Pečarja Ljubljana in OŠ Šmihel Novo mesto. OŠ Maksa Pečarja Ljubljana je z lahkoto premagala OŠ Šmihel Novo mesto z 2:0. Tako se nam je na finalni tekmi pridružila OŠ Maksa Pečarja Ljubljana. Tudi pri tej tekmi ni bilo spodrsljajev in športno navijanje navijačev je našo ekipo poneslo naprej na 1. mesto. Na sosednjem igrišču, kjer se je odvijala tekma za 3. mesto, ni potekala brez napetosti, saj je OŠ Šmihel Novo mesto izenačila na 1:1 in tako povzročila še večjo napetost med navijači. Začel se je odvijati tretji set, ki je kar kričal od hrepenenja po glasu navijačev. Po dolgi napetosti je OŠ Bojana Ilicha zmagala z 2:1.

Sledila je podelitev za prva 4 mesta. Pokale so podelili naši gostje Uroš Vidmajer, Zdravko Bračko in Anka Kunčič.

4. mesto je osvojila OŠ Šmihel Novo mesto3. mesto je osvojila OŠ Bojana Ilicha Maribor2. Mesto je osvojila OŠ Maksa Pečarka Ljubljana1. mesto je osvojila OŠ Dušana Flisa Hoče

ZJUTRAJ SO BILI ŠE UCENCI, POPOLDAN PA DRŽAVNI PRVAKI

28


Ta dosežek so igralci skupaj s trenerjem in vodjo ekipe proslavili s tuširanjem z mineralno vodo. Pokal za najboljšega igralca pa ima Uroš Planinšič že postavljenega na nočni omarici. Tako so se naši učenci vrnili kot ekipa, ki ne pozna poraza.

Novinarka: Nina Murks, 9.bMentorica novinarskega krožka: Nina Majer, prof.

29


SPREJEM NAGRAJENCEV PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE

V lanskem šolskem letu sta bili učenki OŠ FLV Slivnica nagrajeni v okviru literarnega natečaja Moja rodna do-movina, katerega organizator je bila OŠ Vič. Učenki Nicol Arnečič in Danaja Roner sta napisali pesem pod naslo-vom Jaz sem Sloven'c!

Dne 2. oktobra je predsednik Danilo Türk na svojo željo sprejel vse nagrajene učence in imel z njimi razgovor na temo domoljubja v glasbi.

Več o dogodku je v nadaljevanju napisala učenka Nicol Arnečič.

Vzemirjenost. To je občutek, ki sem ga imela, ko mi je moja mentorica povedala super novico, in sicer da se bom sesta-la s predsednikom države Slovenije kot nagrajenka literar-nega natečaja. Nikoli si ne bi mislila, da bom za svoje delo tako lepo nagrajena.To je bil res poseben občutek. Z mamo sva se 2. oktobra okoli osme ure zjutraj odpeljali proti Lju-bljani, natančneje proti predsedniški palači, kjer bi se naj nagrajenci sestali z g. predsednikom. Ko sva se vozili, sem razmišljala o tem, kako razburljiva izkušnja bo to. In res je bila! Ko sva z mamo okrog enajste ure prispeli pred pred-sedniško palačo, se je tam zbralo že kar precejšnje število otrok, ki so bili nagrajeni, pa tudi staršev, sorodnikov ter seveda novinarjev. Ko smo se na seznamu, ki ga je imel var-nostnik, odkljukali, so nas spustili do velike dvorane. Tam smo se posedli in počakali na prihod gospoda predsednika. Seveda nismo dolgo čakali in naenkrat se je po dvorani za-slišalo ploskanje. Ko smo se vsi posedli, smo začeli razvijati debato o naši domovini – državi Sloveniji. Z navdušenjem sem poslušala ljudi, ki so podajali različna mnenja o tem, kako oni doživljajo domovino. Tudi predsednik je povedal kar nekaj besed na to temo in se tu pa tam tudi pošalil. To mi je bilo še posebej všeč, saj sem vedno mislila, da so lju-dje, ki so »doma« v politiki, precej zagrenjeni in ne razume-jo nas mladih. Ampak lahko sem se prepričala, da temu ni

tako. P o triurni razpra-vi smo debato počasi zaklju-čili in dobili še možnost, da smo lahko svojo priso-tnost potrdili tudi s foto-grafijo. Ko smo naredili kar nekaj po-snetkov, smo se poslovili in tako odšli vsak svojo pot.

Mentorica: Petra Trstenjak

Jaz sem Sloven'c

Je treba delat',če hočeš Sloven'c postat',je treba delat', če hočeš slovensko znat',

je treba delat', v Sloveniji je pač tako,je treba delat, pri nas smo pridni z'lo!

Slovenija se lahko baha - z vrhovi Triglava in

s pozdravi zelenega Pohorja.Slovenija se lahko baha -

z valovi Soče smaragdne inz gorskim izvirom Savice.Slovenija se lahko baha -

z Belo krajino ins skrivnostno kraško pokrajino.

Slovenija se lahko baha - z Logarsko dolino in

s Kekčevo ukano fino;

šes pogledom na Planico ins prekmursko gibanico in

s kapljico slovenskega vina inz rojstvom Trubarjevega sina;

pa šes Prešernovo poezijo in

z ljudsko domišljijo;

pa šes Klepčevimi sanjami,

s Krpanovo močjo,z Vidinim hrepenenjem,

z Lambergarjevo poslušnostjo,z Matjaževo hrabrostjo …

Vse to smo mi - takšni - kot se nam prav zdi.

O, domovina, kdo bi tebe hvalil, grajal,tolikokrat sem v dvomih taval.

O, domovina, zaradi tebe se smejem, jočem,viharji tvoji dajejo mi moč, da hočem.

O, domovina, tu in zdaj sem s teboj,če bi živel, tudi prej bil bi zate boj.

O, domovina, kitim se s tvojim perjem,drugod, naznanim, da v tebe ver'jem.

O, domovina, gledam te in se čudim,da le tvojih lepot nikoli ne zamudim.

Naj bo zima, pomlad, poletje, jesen,nikoli ne moreš biti len.

OTVORITEV VECNAMENSKE ŠPORTNE DOVRANE V HOCAH

30

Spoštovane občanke in občani, ljubitelji športa,

vsi, ki ste v srcu mladi!

Vljudno vas vabimo na slovesno odprtje

VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE v Hočah

v soboto, 20. oktobra 2012, ob 15. uri.

Ker je 20. oktober tudi šolski dan, vas prosimo, da parkirate zunaj šolskega območja. Tako bomo

preprečili nepotrebno gnečo in poskrbeli za varnost.

Hvala za razumevanje in še enkrat toplo vabljeni. Veselite se z nami novih prostorov, na katere smo

lahko ponosni in nam bodo s pridom služili.

Župan Občine Hoče-Slivnica Jožef Merkuš, l. r.

31

Na tekmovanje Male sive celice smo se pripravljali skoraj dva tedna. Vsako jutro smo se učenci OŠ FLV Slivnica, Nik, Jaka, Luka, Urban in Benjamin sestajali v učilnici za geografijo in ponavljali vprašanja iz knjige Male sive celice 1, 2, 3 in 4. Predtekmovanje je bilo 2. 10. 2012 v osnovni šoli v Makolah, kamor smo se odpravili s šolskim kombijem skupaj z učiteljico Anito Kaube. Tekmovalci iz naše šole smo bili razdeljeni v dve skupini po tri učence. Napetost pred tekmovanjem je iz ure v uro naraščala, vsi smo si želeli le eno, uvrstitev v naslednji krog in zmago. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, najprej pisni del, nato pa še ustni. Učiteljica nas je bodrila in nam nenehno ponavljala, da naj se posvetujemo in premislimo, preden bomo kaj napisali. Ko smo s pisnim delom končali, so učenci OŠ Makole pripravili lepo razvedrilno predstavo. Vsi smo nestrpno čakali rezultate in prepričana sem, da nisem edina, ki me je zvijalo v trebuhu. Osem ekip se je uvrstilo v nadaljevanje na ustni del, ampak, žal, nobene od naših ekip ni bilo zraven. Bili smo razočarani, še bolj pa, ko smo zvedeli, da nam je do napredovanja zmanjkala ena samcata točka. Štiri najboljše ekipe po ustnem delu so se nato uvrstile na zaključno tekmovanje, ki bo predvajano tudi na televiziji. Kljub dejstvu, da smo presegli lastna pričakovanja, nismo mogli verjeti, da nam je zmanjkalo tako malo. Zamujene priložnosti smo se začeli zavedati šele ob povratku domov. Verjamem, da je bila to pomembna izkušnja,

V KUD Milke Zorec Hotinja vas pripravljamo v sezoni 2012/13 vrsto kulturnih dogodkov, kot so: gledališke predstave, vokalni in instrumentalni koncerti, muzikali, ustvarjalne delavnice, likovne in druge razstave, literarni večeri, projekcije in druge kulturne prireditve. V ta namen smo imenovali programski svet, ki aktivnosti pripravlja,

Muzikal »Moje pesmi, moje sanje« pripravlja g. Jože Ekart v koprodukciji z KGD Ptičica, KD Urška, folkloristi KUD Milke Zorec in drugimi gosti. Razlog za uprizoritev ne tiči le v šarmu tega žanra, ampak se skriva predvsem v tematiki, ki jo zgodba opeva. Ta postaja vse bolj aktualna, saj s pomočjo glasbe, ki odpira naša srca, poje o pomenu družine, o narodni zavesti, lepotah domovine, grozeči nevarnosti nacizma in želji po svobodi.V zahtevnem projektu bo sodelovalo 54 igralcev, pevcev in plesalcev ter 16 članska ekipa, ki bo skrbela za potek predstave. Posebnost bo velika scena ter lepe pesmi, ki

organizira in koordinira. To zahteva veliko angažiranja in prostovoljnega dela, zato se jim prisrčno zahvaljujem.

Pred nami je barvita jesen, ki jo bomo v Kulturnem centru Hotinja vas popestrili z naslednjimi kulturnimi prireditvami:

bodo ob spremljavi klavirja zazvenele »v živo«!LeTALIŠČE je koncert mladih glasbenikov in glasbenih skupin, ki se želijo predstaviti javnosti na odru v Kulturnem centru Hotinja vas. Prijave za ..tališče glasbenih talentov zbiramo na: [email protected] ali na facebooku: LeTALIŠČE.Mariborska etno skupina »Kontra Kvartet« je ena izmed redkih, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo KLEZMER v Sloveniji. Izkušeni profesionalni glasbeniki, ki jo sestavljajo na harmoniki (Daliborka Ancel), kitari (Petar Marić), kontrabasu (Branko Smrtnik) in glasbenica na

ki nam bo vsem koristila pri nadaljnjem šolanju. Vsi udeleženci smo se potrudili po naših najboljših močeh in to je moto, ki nam daje še dodatno moč za naprej.

Nuša Trlep, 7.b

MALE SIVE CELICE

JESENSKI DOGODKI V KULTURNEM CENTRU HOTINJA VAS

32


Obdelujemo zemljo slovensko - jablana, vinograd, oljka, hmelj nas redijo,

mame nas nikoli ne zatajijo,ko skodelico kave si zaželijo.

Z lopato, motiko in grabljami primemo za delo,z golimi rokami si brišemo čelo.

Narod hlapcev si bo sodbo pisal sam,ni mu usojeno iti drugam.

Slovenščina je moj jezik,rada jo imam,

zato moram nujno povedati vam:"Čeprav ni v modi,

bi jo morali poznati vsi narodi.In kljub temu da jo je povozil čas,

povezuje Slovence, nas!"Nazadnje še, prijat'lji, kozarce z Rogaške dvignimo,

ki se pod Staro trto družimo,da svetu svoja dva milijona predstavimo.

To še spijemo, pol pa gremo,ker napiti se ne smemo!

Nicol Arnečič in Danaja Roner

17. 11. 2012 ob 19. uri Muzikal Moje pesmi, moje sanje23. 11. 2012 ob 19. uri Koncert mladih glasbenih ustvarjalcev LeTALIŠČE30. 11. 2012 ob 20. uri Koncert etno glasbe Kontra Kvartet02. 12. 2012 ob 17. uri Otroško srečanje in ustvarjalna delavnica Dobrodošli prazniki15. 12. 2012 ob 17. uri Praznična prireditev in ustvarjalna delavnica Prižgimo luč21. 12. 2012 ob 19. uri Božično novoletni glasbeni koncert VIS Crescendo

violini (Vesna Čobal) z ljubeznijo ustvarjajo klezmer glasbo v najbolj pristni obliki. Koncertne nastope imajo doma in v tujini. Tako so bili na največjem festivalu klezmer glasbe v Tzafat, Izrael, kjer so imeli 16. avgusta 2011 dva nastopa. Letos pa so igrali v okviru EPK v Mariboru, na Poletju v Laporju, na dvorcu Štatenberg in na mednarodnem poletnem festivalu v Novem Sadu.Za decembrske praznike smo sklenili, da jim zaželimo dobrodošlico. S tem namenom člani KUD prirejamo dva dogodka. V nedeljo 2. in soboto 15. decembra. Ustvarjalni delavnici bomo prijetno popestrili, tako da našim najmlajšim, staršem in starim staršem pričaramo navdih, kako v domove in srca ljudi pripeljati srečo in prižgati luč.Člani drame pripravljamo novo gledališko igro, ki bo doživela premierno uprizoritev v zimskih mesecih. Vse, ki bi se nam radi pridružili, vabimo k sodelovanju. Za dodatne informacije in prijave pokličite Darka Bedjaniča 040/308 462 ali nam pišite na naslov: [email protected] .V lanski sezoni smo v okviru odprtja novega objekta organizirali gledališki ABONMA. Ker so obiskovalci ta projekt dobro sprejeli in je bil dobro obiskan, ga bomo ponovili tudi v letošnji sezoni. Pričeli bomo v mesecu januarju, zato bodo v decembrski številki Utrinkov objavljene vse podrobnosti.

Veselimo se vašega obiska in vam želimo obilo kulturnih užitkov.

Predsednik Zorjan Coif

KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST

V Ljubljani v Cankarjevem domu je bil od 1. do 3. oktobra 12. festival za tretje življenjsko obdobje in je osrednji dogodek evropskega leta 2012 v Sloveniji. Bile so okrogle mize, razna predavanja in kulturne prireditve. Zveza društev upokojencev Slovenije je organizirala 4. večer pesmi in plesa v Linhartovi dvorani s finančno podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Na tej prireditvi je nastopilo 12 skupin iz Slovenije in ena iz Makedonije. Zgornjepodravsko pokrajinsko zvezo DU Maribor smo zastopali Samotarji. Nabito polna dvorana, v kateri je tudi naš župan Jože Merkuš počastil s svojo prisotnostjo naš nastop, nas je nagradila z bučnim aplavzom. Bili smo namreč prvi na sporedu.

Prireditev je bila posvečena evropskemu letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami.

Ida HriberšekFotografije: Franc Gostinčar

33

SAMOTARJI V CANKARJEVEM DOMU


V Odbojkarskem klubu Formis posvečamo profesionalnemu športu veliko pozornost!Na račun tega pa nikakor ne zanemarjamo rekreativnega udejstvovanja otrok in odraslih ter športnega druženja.

Idejo Športne zveze Občine Hoče Slivnica o organizaciji »Športnega vikenda« smo toplo pozdravili in bili takoj pripravljeni sodelovati pri organizaciji prireditve ter s tem še bolj približati odbojko čim širšemu krogu ljudi.

Kljub opustitvi organizacije s strani športne zveze smo v klubu idejo izpeljali in se v soboto, 16. 6. 2012, v velikem številu zbrali v Športnem parku v Rogozi. Odbojko na mivki je igralo staro in mlado. Logični zaključek je, da je s tovrstno dejavnostjo potrebno nadaljevati!

Robert Trlep

Že šesto leto člani kolesarske sekcije DU Hoče na kolesarskih izletih odkrivamo bližnjo in nekoliko bolj oddaljeno okolico, ki jo lahko dosežemo v kombinaciji prevoza z vlakom. Kolesarski izleti nam omogočajo neposreden stik z naravo, skoraj vedno odkrijemo kaj zanimivega. Pri vožnji skozi manj prometna naselja srečujemo ljudi pri njihovih vsakodnevnih opravilih.Izleti prispevajo k ohranjanju sposobnosti orientacije, koncentracije, intelektualnih sposobnosti, ravnotežja, vzdržljivosti, obnovi sil. Predvsem pa so prijetna oblika druženja. V kratkem času dobimo zelo veliko vtisov. Je poceni rekreacija. Pomembno je imeti ustrezno, vzdrževano kolo (treking), sicer ni pravega užitka, ampak morda za koga napor. Danes to ni velik finančni zalogaj. Za prevoz z vlakom koristimo sredstva dotacije, ki nam jih nudi občina v višini 210 € letno. Izletov se udeležuje od tri do enajst članov sekcije. Letno izpeljemo povprečno osem do deset izletov, ki jih skušamo popestriti z novimi manj prometnimi, nezahtevnimi kolesarskimi trasami, večinoma po Dravskem polju. Skoraj nikoli se ne vračamo po isti poti.Kolesarsko sezono začnemo vedno z izletom v Rošnjo, čim vremenske razmere to dopuščajo. Priljubljen je, ker je težko pričakovan po dolgem zimskem predahu. Vozimo se mimo Račkih ribnikov, nato skozi Marjeto na Dravskem polju in Trniče do Starš in Rošnje, kjer imamo postanek. Nazaj se vračamo skozi Dobrovce, Skoke in Rogozo. Izlet vedno znova doživljamo na drugačen način. Vsako leto ponovimo izlet na Ptujsko Goro. Ker jo obiščemo med tednom, ni vrveža in se v miru ustavimo tukaj. Znamenito gotsko svetišče nam vedno znova vzbuja občudovanje. Od tu je razgled na Dravsko polje, s terase gostišča zremo na Dravinjske gorice. Nekajkrat smo ponovili izlet v Ruše, kamor se velik del poti vozimo ob Dravi. Gozdnato obrežje nam nudi prijeten hlad v poletni vročini. V samopostrežni restavraciji pri bivši ruški tovarni se po zmerni ceni dobro »podpremo« in

obdelujemo razne teme. Nazaj se vračamo skozi Pekre. S kolesi smo se vozili še skozi Miklavž, Dobravo, Duplek v Johe do vznožja Vurberga in nazaj. Sredi polja v Johah je prijetno gostišče, kjer se radi ustavimo in pogovorimo ob kavi.Lani smo se prvič podali na Pohorje, kamor smo se s kolesi vred pripeljali z gondolo. Bilo je nekaj zapletov v zvezi s kolesi (prazna zračnica s francoskim ventilom, težave z zavoro), kar je uspelo vrlim kolesarjem spraviti v red. Odločili smo se, da bomo spust s Pohorja še ponovili, posebno ker so možne različne variante. Deležni smo prelepih razgledov.

ŠPORTNI VIKEND V NAŠI OBCINI

34

KOLESARSKI UTRIP V SEKCIJI DU HOCE

35

Vlaka smo se poslužili za izlet po Dravinjski poti : Ptuj–Videm pri Ptuju–Cirkulane-Gorišnica–Ptuj. Tu je bilo potrebno vložiti nekaj več truda, kar je bilo vredno. Kolesarski sopotnik Martin, ki izhaja iz teh krajev, nam je povedal marsikaj zanimivega o Cirkulanah, o gradu Borl in o prigodah iz mladih let. Omenim naj še izlete v Prekmurje; v Ormož in ob Dravi do Ptuja; izlet okrog Ptujskega jezera; izlet okrog Cerkniškega jezera; v Studenice in še bi se našlo. S kolesi smo se vozili tudi ob Muri z začetkom v sosednji Avstriji. V treh etapah smo prevozili od mesta Bruck am Muhr do Murske Sobote, kjer smo se povzpeli na vlak in pripeljali direktno do Hoč.Izlete prizadevno pripravlja mož Nenad, ki jih tudi vodi. Vedno kolesarimo med tednom v dopoldanskem času. Povprečno prevozimo 40 km v zelo zmernem tempu. Izjemoma smo prevozili 95 km (Graz–Hoče). Domov se vračamo po štirih do šestih urah zadovoljni in okrepljeni v telesnem in psihičnem smislu.Razume se, da kolesarska sekcija DU Hoče ni zaprtega tipa. Razveselimo se vsakega, ki se odloči z nami odkrivati našo prelepo okolico na kolesu in ob tem deliti


V SLIVNICI RADI KOLESARIMO!

S KOLESOM OD IZVIRA DRAVE DO MARIBORA

navdušenje z nami. Če kdo dvomi v svoje sposobnosti, naj se ne ustraši. Vredno je poskusiti. Marsikdo je bil presenečen ob odkritju skritih potencialov, da je zmogel brez težav prevoziti začrtano turo

Ana Bartol, Hoče

veseli (kontaktna oseba: Cveto Meglič – 041 394 267, lahko pa nas kontaktirate tudi na www.d-u.si/slivnica ali [email protected])!

Ana Florjančič

Letos spomladi se je na pobudo predsednice DU Slivnica zbrala skupina 4 kolesarjev, ker pa dober glas seže v deveto vas, je iz skupinice kolesarjev nastala številna skupina 18 kolesarjev.Tako se vsak torek ob 8. uri zjutraj zberemo, nato pa nas naš vodja Cveto popelje po prelepem Dravskem polju. Tako vedno prekolesarimo okrog 25 km. Med potjo si privoščimo tudi dva krajša postanka za odžejanje z vodo in neizbežno klepetanje v prelepem ambientu Račkih ribnikov.Z veseljem se odzovemo tudi na razna povabila: 28. aprila smo se na povabilo DU Hotinja vas udeležili kolesarskega trima do Rogoze, kjer nas je tamkajšnje društvo upokojencev lepo sprejelo in pogostilo. V prijetnem druženju in spoznavanju smo se zadržali kar nekaj uric.Poseben cilj pa smo si zadali za zaključek letošnje kolesarske sezone: potepanje na Ptujsko Goro. VZDRŽALI BOMO! Zato vse kolesarje vabimo, da se nam prihodnjo sezono pridružijo – slehernega bomo zelo

Dne 20. julija 2012 smo se kolesarska trojka (Petra, Vika in moja malenkost) s kombijem zapeljali do kraja Toblach v Italiji, kjer je izvir reke Drave. S kolesarjenjem smo pričeli pri izviru Drave, pot nadaljevali ob reki, ki ni večja od naše Poljanščice, mimo Lienza (tu je Drava že prava reka) v Avstriji do vasice Dellach, kjer smo prvo noč prespali. Po zajtrku zopet stopimo na pedala. Kolesarska pot nas vodi do Spitala na avstrijskem Koroškem. Kolesarimo po obrežju Drave in pot je pretežno makadamska. Reka Drava je tu že široka in počasna, saj so na njej elektrarne. Po osmih urah prijetnega kolesarjenja, vmesnih postankov za ogledovanje krajev ter kulturnih in naravnih znamenitosti, mimo katerih nas je vodila pot,


prikolesarimo v kraj St. Jakob. Rekli smo si, da je dovolj za danes – in poiskali prenočišče.Zbudili smo se v čudovito jutro, otovorili kolesa ter se podali na pot. Cilj današnjega dne je bilo 92 kilometrov oddaljeno mesto Velikovec. Na poti je bilo nekaj manjših vzponov in spustov. Kolesarili smo v senci dreves in med polji. Bilo je še dovolj časa, da smo si ogledali mesto. Seveda pa smo si še prej poiskali prenočišče. In zbudili smo se v zgodnje jutro četrtega dne. Na pot smo se podali bolj zgodaj, saj je bila pred nami 118 kilometrov dolga pot do doma. Na domača tla smo »stopili« pri nekdanjem mejnem prehodu Vič pri Dravogradu. Seveda smo si, nam planincem dobro znani slaščičarni, privoščili slastne kremne rezine. Po sladkem užitku smo pot nadaljevali proti domu. Pogled v nebo pa nam je govoril, da bo potrebno povečati število vrtljajev. Uspelo nam je, da smo do Hoč prikolesarili suhi. Na kolesarski števcih pa nam je kazalo, da smo prevozili 398 kilometrov. Za konec smo še zavili na kozarček piva in se poslovili z dogovorom, da drugo leto kolesarimo ob reki Muri. Pridružite se nam.

Za kolesarsko sekcijo PD Skalca: Cveto Meglič

Kolesarska sekcija Planinskega društva Skalca Hoče-Slivnica je od 15. 9. do 20. 9. pripravila kolesarski tabor v Novalji na otoku Pagu. Novalja je najprimernejše izhodišče za kolesarjenje na vse strani otoka. Prvi dan, bila je nedelja, smo odkolesarili do 22 kilometrov oddaljene vasice Lun. Posebno doživetje je bila vožnja med nasadi starih oljk, ki rastejo več kot 1000 let. Vzeli smo si čas in veselo »začofotali« v morju. Po ogledu vasice smo počasi odkolesarili nazaj proti hotelu Liburnija. Zvečer smo družno odkorakali k večerni sveti maši v cerkev sv. Katarine v Novalji.Naslednji dan smo odkolesarili v Staro Novaljo. Po krajšem počitku in seveda tudi obveznemu kopanju smo nadaljevali pot do kraja Metajna. Privoščili smo si počitek, obvezno kopanje in slastne sardelice. Pozno popoldan mo se podali nazaj proti hotelu. Prekolesarili smo 39 kilometrov.V torek smo se pa podali na najtežjo turo, zaradi vzponov in spustov, do mesta Pag, ki je turistično, kulturno in upravno središče otoka Paga. Gradnja današnjega mesta se je začela v 15. stoletju pod vodstvom enega najbolj znamenitih renesančnih kiparjev Jurija Dalmatinca. Po ogledu mesta smo se popoldan po makadamski cesti podali nazaj v Novaljo. Ob poti se nahajajo lepi zalivi za kopanje, približno na polovici poti se nahaja izvir sladke vode ki izvira izpod Sv. Vida. Zadnji dan smo se odpravili v majhno ribiško vasico Mandre. Med potjo smo se ustavili v kraju Kolan in poskusili znani paški sir. Pri povratku smo se odpravili še na naš drugi cilj tega dne, to je najvišji vrh otoka Paga. Sv. Vid je na nadmorski višini 348 metrov. Pri vasici Kolan smo »parkirali« kolesa ter se peš podali na vrh. Z

KOLESARSKI TABOR NA OTOKU PAGU

36

vrha je čudovit pogled na vse strani otoka. Na vrhu nam je Vika pripravila p r e s e n e č e n j e : malico s svežim paškim sirom. Po sestopu smo spet »osedlali« kolesa in odkolesarili proti NovaljiPrišel je dan odhoda. Z lepimi spomini smo se čez paški most odpeljali proti domu. Med potjo smo iskali najprimernejši otok za naslednji kolesarski tabor. Po otoku smo kolesarili: Boža, Jasmina, Milena, Petra in Vika ter Jože, Janez, Tone, Ivan, Florjan. Skupaj smo prekolesarili 220 kilometrov.

Florjan Meglič

Po dolgi, naporni in uspešni sezoni smo se v klubu odločili, da dekletom za nagrado, pa tudi zaradi mednarodne primerjave in dokazovanja, omogočimo sodelovanje na 8. mednarodnem turnirju v odbojki, Vidovdan 2012 v Kruševcu v Srbiji, ki je potekal od 29. 6. do 1. 7. 2012. Sodelovale so naše ekipe kadetinj in starejših deklic, mednarodno udeležbo pa so predstavljale ekipe iz Makedonije, Srbije in Srbske krajine.

Kot vedno nam je tudi tokrat na pomoč priskočila Občina Hoče-Slivnica in nam financirala prevoz. Da smo še bolj racionalizirali stroške, smo se na pot odpravili skupaj s fanti iz OK Hoče. Z nami so bili tudi naši zvesti navijači (starši), ki so se na pot odpravili s kombijem.

V Kruševac smo prispeli po trinajsturni naporni nočni vožnji. Prve tekme smo igrali že uro in pol po prihodu in žal je bila utrujenost prevelika. Nato pa je krenilo na bolje in na koncu, po treh dneh igranja v izredno težkih razmerah (temperatura v dvorani se je bližala 40 °C), sta obe naši ekipi osvojili odlični drugi mesti. Za najboljšo igralko turnirja je bila razglašena naša igralka Lea Krumpak. Bolj kot sam rezultat pa nas veseli dejstvo, da se naša dekleta lahko uspešno kosajo tudi z ekipami državnih prvakinj takšne velesile v odbojki, kot je Srbija.

Po vnovični naporni maratonski vožnji smo vsa dekleta v zgodnjih ponedeljkovih urah varno pripeljali domov.

Robert Trlep


OK FORMIS NA TURNIRJU V KRUŠEVCU – VIDOVDAN 2012

DP V ODBOJKI NA MIVKI 2012

37

Dekleta OK Formis (4MIS-KE) ne mirujejo niti poleti. Dvoranske copate je zamenjala bosa noga, parket pa mehka mivka. Dvoranska odbojka se je za nekaj mesecev umaknila odbojki na mivki.

Po igranju za zabavo ter piljenju znanja v različnih odbojkarskih kampih so se naša dekleta v lastni režiji odločila svoje znanje preizkusiti še na državnem prvenstvu v odbojki na mivki.

Ekipe smo imeli v vseh kategorijah, v U23, U20, U18 in v najmlajši U16, turnirji pa so potekali na vseh koncih naše dežele. Tudi tukaj se je pokazalo, da v OK Formis delamo dobro, saj smo imeli v treh kategorijah vsaj eno ekipo med tremi najboljšimi v državi. Končni izkupiček za OK Formis je tako eno drugo mesto, dve tretji mesti, četrto in deveto mesto. Vsa dekleta si za to zaslužijo čestitke.

Ekipe OK FORMIS in uvrstitve na DP po kategorijah:

DP U23 – Preddvor, 1. 7. 2012 4MISKI 1 : Jana Belič in Eva Vedlin Gojčič (četrto mesto)4MISKI 2 : Angelina Ajnihar in Urška Stavbar (tretje mesto)


MEDNARODNA ODBOJKARSKA TEKMA OK FORMIS : Argentario Progetto Vollei (Trentino Italia)

38

U20 – Ankaran, 14. in 15. 7. 20124MISKI 3 : Jana Belič in Urška Stavbar (tretje mesto)4MISKI 4 : Urška Intihar in Eva Vedlin Gojčič (drugo mesto)

DP U18 – Ankaran, 23. in 24. 6. 2012 4MISKI Oranžni : Lea Krumpak in Nika Šijanec (tretje mesto)

DP U16 – Celje, Prebold, 7. 7. 20124MISKI NuPi : Nuša Trlep in Pia Berglez (deveto mesto)

Robert Trlep

Krst v novo prvoligaško sezono je uspel. 13. septembra nam je v športno dvorano v Miklavžu uspelo privabiti preko 500 gledalcev, ki so na delu videli našo ekipo in gostje iz Trentina, ki nastopajo v italijanski seriji B. Vsi poznamo kvaliteto italijanske odbojke, zato je bil spektakel zagotovljen.

Po več kot mesecu dni intenzivnih priprav na novo sezono se je našim igralkam poznala utrujenost. Tudi bolezni jim niso prizanesle, a pred tako pomembno (prvo) tekmo v sezoni so se zbrale in stisnile zobe. Italijanske mlade igralke, vse so namreč stare med 18 in 21 let, so tokrat pokazale več svežine in gladko zmagale z rezultatom 3 : 0 (20, 23, 15). Nedvomno pa so naše igralke tudi čutile pritisk s tribun, ki ga do sedaj, žal, še niso bile vajene. Naj omenim, da sta v zadnjih desetih dneh obe ekipi odigrali več prijateljskih tekem in nekajkrat so se zmage veselile tudi naše igralke.

Po besedah glavnega stratega Petra Možiča pa ni razlogov za zaskrbljenost. Punce imajo še nekoliko težke noge zaradi intenzivnih treningov, njihova pripravljenost pred sezono pa je na mnogo višji ravni kot v preteklih sezonah, zaradi česar že z nestrpnostjo pričakujemo prve ligaške tekme.

Generalka pred tekmami v prvi ligi je torej, še posebej po organizacijski plati, uspela. Na tekmi je bilo prisotnih veliko ljubiteljev tega športa, igralke mlajših selekcij Formisa s svojimi trenerji in starši, nekdanje igralke Formisa, predstavniki lokalnih skupnosti na čelu z župani, sponzorji, bivši člani kluba, in še bi lahko naštevali. Samo želimo si lahko, da bi se podobno vzdušje na naših tekmah nadaljevalo skozi vso sezono.

Robert Trlep

39

V SEPTEMBRU NA TENISU V HOCAH DVA TURNIRJA

Tam, na šestem igrišču, kjer so se trudili najmlajši, je bilo najbolj živahno, saj so nadebudne mlade tenisače spremljali in za njih navijali tudi očki, mamice in stari očetje. Udeležencev v mini tenisu je bilo deset. Prvo mesto je zasedel Luka Pečar, druga je bila Manja Pauko, tretji pa Jaka Oblak. Zmagovalci so prejeli lepe pokale.Na željo tekmovalcev skupine do 35 let in skupine od 35 do 55 let smo ti dve združili v eno skupino. Zmagovalci v posameznih skupinah so bili:Ženski pari: Tanja Korošec, Zdenka BajcMoški pari do 55 let: Vojko Frelih, Izidor GostinčarMoški pari nad 55 let: Krešomir Svetličič, Tone Šeneker Tudi ti zmagovalni pari so ob zaključku prejeli pokale.

Radovan Cotič

mesto na pokrajinskem tekmovanju za mesec starejših občanov, ki je bilo letos 11. septembra v Slivnici. Na državnem balinarskem prvenstvu upokojencev, ki je bilo 25. septembra v Kranju, je ženska ekipa DU Hoče osvojila drugo mesto med 14 ekipami, ki so se udeležile tega prvenstva. Še posebej naj opozorim na dejstvo, da se z balinanjem v Hočah ukvarja malo upokojenk. Tako je bila ekipa sestavljena iz članic balinarske sekcije in članic kegljaške sekcije, ki se občasno za rekreacijo ukvarjajo tudi z balinanjem. Uspešno ekipo, ki je dosegla zavidljivo

Vreme nam je naklonilo v septembru lepe sobote, ki smo jih v Teniškem klubu Hoče dobro izkoristili. Že ponavadi, če je lepo vreme, so ob sobotah igrišča polno zasedena. Le ob urah kosila in ko je vročina največja, se najde še kakšno prosto igrišče. V soboto, 8. septembra, in čez štirinajst dni, to je 22. septembra, pa se je igralo tudi v največji vročini, saj je klub organiziral dva vedno dobro obiskana turnirja.Dne 8. septembra je bil že peti turnir v spomin našega prvega predsednika Lada Freliha. Organizirali smo turnir v žrebanih dvojicah. Razen tekmovalnega karakterja ima turnir tudi družabno poanto. Udeležencev je bilo preko 40, in to vseh starosti od 16-letnika pa tja do 82- letnega staroste hoškega tenisa Franca Siniča, ki je pred turnirjem udeležencem spregovoril o delu Lada Freliha in o 25-letni zgodovini Teniškega kluba Hoče. Zmagovalca turnirja sta bila Vili Prosenjak in Vojko Frelih. Na željo nekaterih članov Teniškega kluba Hoče in po sklepu upravnega odbora kluba je bil posthumno podeljen Ladu Frelihu častni znak in častno članstvo Teniškega kluba Hoče. Ob podelitvi pokala zmagovalcema je predsednik društva predal častni znak ženi pokojnega predsednika Bebi Frelih.22. septembra smo pripravili turnir dvojic v več kategorijah. Turnir je bil izpeljan v počastitev praznika Občine Hoče-Slivnica. Turnir je bil razpisan v več kategorijah, in sicer: ženski pari, moški pari do 35 let, moški pari od 35 do 55 let in moški pari nad 55 let. Na turnirju so se nam pridružili tudi naši najmlajši člani, ki so se pomerili v igranju mini tenisa. Prvi so končali turnir najmlajši, zaključne borbe ostalih kategorij pa so bile šele ob treh popoldne.

In dogaja se. Z združenimi močmi smo z izgradnjo novih športnih objektov v Športnem parku Hoče pridobili potrebne pogoje za množično rekreacijo in ustrezne pogoje za tekmovalne aktivnosti v balinanju in kegljanju z visečo kroglo (rusko kegljanje). Na vzhodnem delu športnega parka ob hoški osnovni šoli pa že stoji večnamenska športna dvorana, ki je ponos našega kraja in bo služila vsem generacijam športnikov in rekreativcev, predvsem pa bodo imeli primerne prostore in pogoje za šolsko vadbo in športne aktivnosti naši osnovnošolci, naši otroci, sinovi in hčere, vnuki in vnukinje.

Društvo upokojencev Hoče ima več športnih sekcij. V letošnjem letu sta se z visokimi uspehi izkazali predvsem kegljaška in balinarska sekcija.Balinarska sekcija je v juniju pripravila in izvedla pokrajinsko izbirno prvenstvo balinarskih ekip društev upokojencev za uvrstitev na državno prvenstvo. Ženska ekipa balinarske sekcije DU Hoče je na tem tekmovanju zasedla prvo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo. Ženska in moška ekipa balinarske sekcije sta osvojili drugo


NAJUSPEŠNEJŠE LETO ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIC DU HOCE

visoko drugo mesto v državi, so sestavljale Genovefa Simon, Anka Gostinčar, Angela Jelen in Zofija Romih.Najaktivnejša med vsemi sekcijami DU Hoče je zanesljivo sekcija kegljanja z visečo kroglo. Sekcija je, kot je postalo že tradicija, pripravila in izvedla tudi letos dva množična turnirja v kegljanju z visečo kroglo. Prvi turnir je bil v počastitev praznika Krajevne skupnosti Hoče 20. aprila, kjer je moška ekipa Hoč med 19 ekipami osvojila 2. mesto, ženska ekipa pa med 15 ekipami 5. mesto. Tradicionalni 12. turnir »Hoška jesen« je bil ob prazniku Občine Hoče-Slivnica izveden 21. septembra z udeležbo 17 moških in 17 ženskih ekip iz Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev. Turnirja se je tako množično udeležilo 185 tekmovalcev in tekmovalk. Moška ekipa Hoč je na turnirju »Hoška jesen« osvojila 3. mesto.Moška in ženska ekipa se udeležujeta tudi številnih kegljaških turnirjev, ki jih prirejajo druga DU v pokrajini, letos sta se ekipi udeležili že dvanajstih turnirjev in osvojili že 7 ekipnih pokalov za uvrstitev na eno od prvih treh mest ter 4 pokale za posamezno moško uvrstitev na 1. mesto. Moška in ženska ekipa v kegljanju tekmujeta v ligi kegljanja z visečo kroglo, v kateri tekmujejo društva upokojencev Zgornjepodravske pokrajinske zveze društev upokojencev. V ligi, ki je razdeljena na pomladanski in jesenski del, tekmuje 20 moških in 19 ženskih ekip. Moška ekipa kegljaške sekcije DU Hoče je dosegla izjemen uspeh z osvojitvijo prvega mesta v ligi že v letu 2011 in ponovila ta uspeh s ponovno osvojitvijo prvega mesta v letošnjem letu.

Besedilo in slike: Franc Gostinčar

Zadnji vikend v mesecu avgustu, in sicer 24. in 25., je bil športni park Rogoza ponovno prizorišče tradicionalnega memorialnega mednarodnega turnirja veteranskih ekip v nogometu, ki poteka v sklopu krajevnega praznika KS Rogoza. V organizaciji ŠD Rogoza je to bil že 7. zaporedni turnir. Sodelovale so ekipe TJ Sokol Ostretin (Češka republika), Sosaci Stara Tura (Slovaška republika), domača ekipa Dragotransport Rogoza, Škofja Loka, NK Ruperče in NK Hrastje – Kranj, ki je nadomestila ekipo Sračinca (Hrvaška) . Ta je odpovedala udeležbo zadnji trenutek zaradi smrtnega primera v ekipi. Predtekmovanje je potekalo po skupinah, v katere so bile izžrebane ekipe. V A-skupini

so bile ekipe Dragotransport Rogoza, Sosaci Stara Tura in Škofja Loka, v B-skupini pa ekipe NK Ruperče, TJ Sokol Ostretin in NK Hrastje – Kranj. Zmagovalca skupin sta igrala finale, drugouvrščena iz skupin sta igrala za 3. mesto in zadnja iz skupin sta igrala za 5. mesto. V petek sta se odigrali tekmi med ekipama Dragotransport Rogoza in TJ Sokol

Ostretin, zmagala je domača ekipa z rezultatom 4 : 1, in med ekipama NK Ruperče in Sosaci Stara Tura. Boljša je bila ekipa Sosaci Stara Tura, ki je zmagala z rezultatom 3 : 1. V soboto dopoldan so se odvijale tekme po skupinah, v popoldanskem času pa se je igralo za končno razvrstitev. V tekmi za 5. mesto je ekipa Škofje Loke premagala ekipo NK Hrastje – Kranj z rezultatom 3 : 2. V tekmi za tretje mesto je ekipa TJ Sokol Ostreti premagala ekipo Ruperč po streljanju enajstmetrovk z rezultatom 4 : 3 (1 : 1 v rednem delu). Moramo še omeniti, da je ekipa iz Češke republike osvojila skupno tretje mesto, kar je na dosedanjih 7. memorialih njihova najboljša uvrstitev in so še posebno glasno proslavljali, tako na igrišču kot na

40


7. ADANICEV TURNIR 2012

41


podelitvi in poznejšem druženju. V finalni tekmi sta se pomerili domača ekipa Dragotransport Rogoza in Sosaci Stara Tura. Na žalost igralcev in večjega števila navijačev se je tudi ta tekma (po rednem delu 0 : 0 ) odločala po streljanju enajstmetrovk. Tukaj so imeli več sreče gostje in slavili z rezultatom 5 : 4 in osvojili prvo mesto na turnirju. Po končani zadnji tekmi je potekala podelitev pokalov, daril in priznanj, ki sta jih ob odsotnosti g. župana (službeno zadržan) podeljevala Liljana Adanič, hči pokojnega, po katerem se memorial imenuje, in predsednik domačega ŠD Jože Kamničar. Praktična darila Občine Hoče-Slivnica so dobili najstarejši igralci posameznih ekip, vse ekipe pa so prejele prelepe pokale in priznanja organizatorja. Po podelitvi se je organizator zahvalil vsem sodelujočim in jih povabil na 8. memorial prihodnje leto. Iz besed predstavnikov vseh ekip je bilo razbrati, da so se med

Nogometni klub Hoče je od svoje ustanovitve intenzivno delal na vadbi in šolanju najmlajših, za kar po je bilo potrebo zagotoviti vadbene površine – igrišča. Že od ustanovitve dalje pa so se pričela zemeljska dela za izgradnjo velikega igrišča. Velike težave smo imeli z dvoranami v zimskem času, saj smo dobili za vadbo približno 100 otrok samo 2 termina v mali telovadnici OŠ v Hočah. Verjetno si predstavljate, kaj to pomeni. Upamo, da bo z izgradnjo nove dvorane posluh tudi za naše otroke in bomo deležni terminov v novi dvorani, ki nam glede na število otrok tudi pripadajo.Poseben izziv je bila izgradnja velikega igrišča in treh garderob, saj je zahtevala veliko sredstev in prostovoljnega dela članov. 22. avgusta smo izgradnjo pripeljali do zaključka in tričlanska komisija MNZ Maribor je po temeljitem pregledu izdala certifikat o ustreznosti igrišča. Z ozirom na to, da smo vse lanske »domače« tekme igrali na igriščih v Slivnici in Rogozi, je končno napočil čas, ko smo lahko rekli, da »domače« tekme igramo na lastnem igrišču.16. septembra smo tako imeli na programu prvo člansko tekmo v 2. ligi MNZ Maribor in na ta dan smo pripravili svečano otvoritev igrišča. Program je potekal ves dan, in sicer so se od 9.30 do 12. ure prestavile vse selekcija od U-6 dalje.Ob 13. uri so se predstavili naši kadeti, ki so odigrali prvenstveno tekmo s sovrstniki iz NK Slivnica. Tekmo smo poimenovali kar »el classico« naše Občine Hoče-Slivnica, zmagali pa so kadeti Slivnice z rezultatom 2 : 4.Ob 15. uri smo svečano odprli igrišče. Trak – slovensko trobojnico – sta prerezala podžupan Občine Marko Soršak in predsednik kluba Gregor Frešer.Igrišče so nato uradno prvi preizkusili naši najmlajši »nogometni vrtec NK Hoče«.Sledila je, kot smo že v naslovu zapisali, prva prvenstvena članska tekma po več kot tridesetih letih v Hočah.

nami zelo dobro počutili in že vnaprej obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo.

Bojan Geiser

PO VEC KOT TRIDESETIH LETIH ZNOVA NOGOMET V HOCAH

42


Nasprotnik je bila ekipa NK Šentilj. Rezultat je obetajoč – 3 : 1 za Hoče.Na koncu se želimo zahvaliti vsem, ki so s svojimi prispevki in prostovoljnim delom prispevali k temu, da se v Hočah ponovno igra nogomet.Seveda pa vabimo še nove podpornike kluba, saj si lahko mislite, da nismo izjema in da imamo nemalo težav s finančnimi sredstvi. Vse o tekmovanjih naših ekip lahko spremljate na spletni strani »mnzveza-mb.si/tekmovanja« ali na spletni strani kluba » nkhoče.si«

Srečko Smogavec

Radizelski moto poligon je 15. 9. 2012 gostil off road voznike iz več držav. Tekmovalo se je v treh disciplinah. Vozniki terenskih vozil so morali z veliko spretnosti, znanja in hitrosti premagati dodobra razmočeno progo, saj je na mestih proge bilo tudi do 40 cm mehkega terena (blata), tako da prvi vozniki niso mogli opraviti kvalifikacij. Po nekaj poizkusnih vožnjah in izboljšanju vremena se je tekmovanje lahko pričelo. Posebnost letošnjega tekmovanja je bil skupinski štart šestih vozil. Izredno zanimivo tekmovanje, saj proga dovoljuje zelo malo prostora za prehitevanje.Tudi letos so tekmovalci Jeep cluba Pohorje zasedli odlična mesta.

Hitrostna preizkušnja:A 1. mesto: Tadej Vrhovšek, Jcp 2. mesto: Aleksander Štern, Jcp 3. mesto: Vilmos Le'bant, Madžarska

ZahvalaV imenu Krajevne organizacije Rdečega križa Hoče se

zahvaljujem spoštovani gospeŠTEFANIJI PRIMEC, Irgoličeva ul. 41 iz Hoč,

za darovano – odstopljeno – pripadajočo odškodnino, ki jo je prejela za zemljišče in se ji odpovedala v korist naše KORK Hoče. Prejeta sredstva bomo namenili za pomoč v

stiski našim občanom, ki so je potrebni.Gospa Štefka je dolga leta aktivno delovala pri KO RK

Hoče, zato se dobro zaveda, da bomo darovana sredstva lahko zelo koristno uporabili. Hvala.

Zdenka Gajzer,predsednica KORK Hoče

B 1. mesto: Bojan Lavrinšek, Jcp 2. mesto: Branko Kelc, Jcp 3. mesto: Marko Knaflič, Jcp

C 1. mesto: Marjan Pšajt, Jcp 2. mesto: Jože Drozg, Jcp 3. mesto: Robert Rodela, Orc

Zmagovalci skupinskih startov:A Tadej Vrhovšek, Jcp B Marko Knaflič, Jcp C Jože Drozg, Jcp

Hard preizkušnja:1. mesto: Sandi Golenač, Jcp2. mesto: Jože Karner, jcp3. mesto: Vilmos Le'bant, Madžarska

Konrad Vrhovšek

MEDNARODNI OFF ROAD 2012

Fotografija: Ciril Tovšak

DOLOMITI IN ŠE KAJ

43


Pa se malo vrnimo k poletju, ko smo se s Skalco potepali po Dolomitih v Italiji, po Svinji planini v Avstriji, preživljali planinski tabor na Kofcah pod Košuto, najpogumnejši so osvojili Škrlatico, najvzdržljivejši pa avstrijski Grlovec.

Gremo lepo po vrsti. Junij nam vremensko ni bil naklonjen, pa tudi za Dolomite napoved ni bila vzpodbudna. In res nas je na izhodiščni točki pričakal pravi naliv: ampak Južni Tirolci znajo zadržati goste – in so po nas poslali dva terenca. V pravi adrenalinski vožnji sta nas popeljala

na planino, kjer so se na 2126 m pri Senneshűtte že trgali oblaki in nas je pričakal pravi planinski raj. Toliko cvetja že dolgo nismo videli, po planikah in murkah smo skoraj hodili … Podarjen nam je bil lep popoldan in še lepše jutro, ko smo se tudi fotografirali pred prijazno planinsko kočo. Po kratki turi po planini smo se krepko spustili do divjega jezera (Praghersee), kjer smo si lahko osvežili utrujene noge; spust je bil naporen, saj smo vzpon opravili bolj turistično …

planinarjenja je tudi v tem, da znaš oceniti svoje moči, da te pot dokončno ne izčrpa. Čestitke vsem, ki so to vlažno in strmo pot prehodili do vrha!Kaj naj zapišem še drugega kot to, da se nam pridružite: ko vzljubiš planine, ta ljubezen nikoli ne mine …

Besedilo: Majda Strašek JanušFotografije: Marija Kaloh (Dolomiti), Stanko Jakomini (Tscheppa

in Grlovec)

Pohod po Svinji planini (ki je v resnici Svinča, ker je dobila ime po nahajališčih svinca) nam bo najbolj ostal v spominu po množici gob, ki so nas del poti prav izzivalno pozdravljale. Avstrijci imajo stroge predpise za nabiranje in gobarjev skoraj ni bilo videti. Kot vzorni planinci smo tudi mi le občudovali čudovite primerke gobanov, turkov ... Razen nekaterih, ki so se malo znašli! Vsi pa smo se lahko najedli sladkih borovnic, ki so se nam ponujale.

O planinskem taboru na Kofcah vam lahko po pripovedovanju udeležencev le zapišem, da je bilo zelo lepo – in pri spustu v dolino zelo mokro! Prav tako ne bom pisala o Škrlatici, kamor so se res podali najpogumnejši: njihov podvig si lahko ogledate v fotogaleriji na naši spletni strani. Iskrene čestitke vsem junakom, zahvala in pohvala vodniku Stanku za to vodenje.

Prav za konec poletja smo se podali pod Ljubelj na avstrijski strani: soteska Tscheppa je res vredna ogleda. Dobri dve uri smo se vzpenjali v vintgarju tudi po številnih lesenih mostovžih; prevzela nas je divja voda s številnimi slapovi. Nato nas je čakal triurni vzpon na Grlovec, vendar smo nekateri opravili le del poti. Umetnost

V Hočah smo v letošnjem letu na OŠ Dušana Flisa organizirali dve krvodajalski akciji. Prve v februarju se je udeležilo 33 krvodajalcev, druge v avgustu pa 27. V primerjavi s preteklima letoma, je začutiti upad števila, kar pa lahko pomeni tudi ukinitev izvedbe akcij na našem terenu. Obveščanje občanov je bilo intenzivno – z osebnimi obvestili aktivnim krvodajalcem v Hočah, v javnih občilih in na oglasnih panojih na našem območju. V KO RK Hoče želimo ohraniti krvodajalske akcije na domačem terenu, kar je tudi za naše krvodajalce ugodneje in udobneje, kakor da se udeležujejo teh na CTM UKC Maribor, saj imajo tam še dodatne stroške za prevoz in parkiranje. Poleg tega pa se ob udeležbi na naših krvodajalskih akcijah srečujejo in družijo med seboj in z nami, organizatorji, te vezi pa želimo še poglobiti. Nanje vabimo tudi družinske člane in prijatelje »starih stalnih« krvodajalcev; tako so se nam v letošnjem letu pridružili tudi nekateri njihovi družinski člani in prijatelji. Naših krvodajalskih akcij pa se udeležujejo tudi člani PGD Hoče in Bohova.Vsako leto v mesecu septembru organiziramo v KORK Hoče srečanja in ekskurzije, na katere vabimo naše krvodajalce. Letos je bila ta že 18. Ob prijetnem druženju smo tokrat obiskali muzej na gradu Snežnik in muzej Cerkniškega jezera. Nekaj naših krvodajalcev se je udeležilo tudi strokovne ekskurzije na MPD Punat na otoku Krku, srečanja krvodajalcev v Veržeju in športnih iger v Rogozi. Predvidevamo pa še srečanje in druženje ob zaključku leta, na katero bomo povabili krvodajalce, ki darujejo kri v Hočah.

Center za pomoč na domu Maribor je ustanovila Mestna občina Maribor. Letos je 10 let, kar zavod deluje samostojno. Center za pomoč na domu zagotavlja izvajanje storitve v Mestni občini Maribor in štirim primestnim občinam: Hoče-Slivnica, Starše, Rače-Fram in Duplek. Pri tem pa uspešno sodelujemo tudi s koordinatorko projekta Starejši za višjo kakovost življenja starejših na domu pri DU Hoče in predsednico LIK za zagotavljanje potreb starejših Zdenko Gajzer, katere naloga je skrb za zagotavljanje kvalitetnega življenja na domu za starejše občane. Storitev, ki jo izvajamo v okviru zavoda, je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjska pomoč, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

44


Prav zaradi vsega navedenega in pa predvsem dejstva, da lahko z darovanjem krvi morda rešite komu življenje, vas vabimo, da se nam pridružite, če vam le zdravje in leta dopuščajo. Morda bomo na tak način uspeli tudi povečati število darovanj krvi na našem terenu in s tem tudi ohraniti krvodajalske akcije v Hočah.

Zdenka Gajzer

POMOC NA DOMU

Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov. Gre torej za različne oblike in širok spekter organizirane praktične pomoči oz. opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Upravičenci te pomoči so:

- osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje; - osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu; - druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, - kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami

KRVODAJALSKE AKCIJE V HOCAH

45


v domu še samo »vegetirati«? Vendar se na srečo to ni zgodilo, takoj so pristopili dobri ljudje, prijatelji in aktivisti RK Hoče, ki so takoj organizirali »pomoč na domu«. Koordinatorka Jelka iz Centra za pomoč na domu Maribor se je oglasila pri meni doma in že čez nekaj dni so začele k meni prihajati

socialne oskrbovalke. Občudujem te ženske, ki prihajajo vsak dan, nas negujejo, nam vzdržujejo bivalne prostore, nekaterim celo kuhajo. Vedno pa nam prisluhnejo, ko smo v stiskah, bolečinah in osamljeni. Opravljajo zelo težak poklic,

znajdejo se v naših domovih in z nami, ki smo vsak po svoje svojstveni. To delo ni lahko! In vendar prihajajo k nam vsak dan vedre, nasmejane in nas potolažijo, ko nam je hudo in smo žalostni. Vsem in vsakemu, ki je karkoli storil zame, iskrena hvala!«

Jelka Sužnik, univ. dipl. soc. del

zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje in - hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Uradne ure Centra za pomoč na domu Maribor: koordinatorka pomoči na domu. Jelka Sužnik, univ. dipl. soc. del, tel: 02 23 505 24:

ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. uretorek od 8. do 9. uresreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure četrtek od 8. do 9. urepetek od 8. ure do 12. ure

Storitve pomoči na domu so za mnoge neprecenljive vrednosti, ker omogočajo bivanje v lastnem domu, seveda za vse tiste, ki so se sami odločili za tovrstno obliko bivanja ob zagotovljeni ustrezni pomoči. Uporabnica storitve Ida Kaluža je povedala: »Pred dobrim letom sem imela poškodovano desno roko, od komolca do vključno ramena. Drugi dan po operaciji mi je zdravnik kirurg povedal, da bom morala v domsko oskrbo, v kolikor nimam doma nikogar, ki bi mi lahko pomagal. Bila sem zelo pretresena. Porajalo se mi je vprašanje, ali bom morala sedaj

AKTIVNOST PGD HOCE DO »GASILSKEGA MESECA«

V prejšnjih dveh številkah Utrinkov je naše »poročilo« manjkalo zaradi tehničnih težav. Zato je članek v oktobrski številki Utrinkov malce obsežnejši, tako kot naša aktivnost v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, o kateri bomo pisali v decembrski številki Utrinkov.V letošnjem letu smo do 10 meseca zabeležili 18 intervencij, številka je večja, kot je povprečje zadnjih nekaj let. V letošnjem letu beležimo predvsem porast števila dimniških požarov, katere pričakujemo tudi v naslednjih mesecih, sploh če za dimnik pred začetkom kurilne sezone ni bilo ustrezno poskrbljeno ali pa kurjava ni pravilno izbrana. Ob tem vas tudi opozarjamo in naprošamo, da v primeru dimniškega požara takoj pokličete številko 112, center za obveščanje in prijavite požar. V lanski kurilni sezoni se je tako velikokrat zgodilo, da požari niso bili pravilno sporočeni, kar je pomenilo veliko izgubo dragocenih minut, na srečo se je vse končalo uspešno in smo še vedno lahko govorili o dimniških požarih in ne požarih ostrešja.Prav tako beležimo večje število požarov v naravi, predvsem zaradi malomarnega kurjenja. Tukaj vas opozarjamo, da so globe za povzročitev naravnih požarov, od 200 € naprej in »obisk« pri sodniku za prekrške, da o škodi, ki je povzročena naravi, ne govorimo. Do oktobra smo imeli tudi dva zelo velika in zelo zahtevna požara, in sicer 23. 1., ko je zagorelo v podjetju Euroval v Bohovi, kjer so kompletno pogoreli kontejnerski poslovni prostori, in 13. 4., ko je zagorelo v skladišču Lesnine;

Požar v Eurovalu

Veteranke in veterani v Stari vesi (HRV)

46


predvsem ta požar je bil za posredovanje in gašenje zelo zahteven. Pokazala se je tudi slabost starejših poslovnih prostorov, saj v njih niso nameščeni javljalniki požarov in samodejni sistemi za gašenje, ki bi nam delo zelo, zelo olajšali. Vendar smo kljub temu požar uspešno omejili in kasneje tudi pogasili in s tem preprečili še večjo materialno škodo, ki je kljub temu bila ogromna.Letošnje leto je rekordno tudi po prevozih pitne vode. S točno številko še ne razpolagamo, saj se še vedno na dan odpelje vsaj deset cistern v suhe pohorske zbiralnike. Vodo smo začeli voziti 1.1. in jo še vedno vozimo. Na tem mestu bi želel opozoriti ljudi, ki vam je ta voda vir življenja, da z njo ravnate racionalno, saj smo letos velikokrat doživeli zelo čudno situacijo: gasilci smo vodo dolivali v zbiralnik, pri sosednji hiši je pa ta ista voda tekla v visokotlačni čistilnik in čistila osebno vozilo. Verjetno je voda pomembnejša za naše preživetje, za našo higieno, kot pa za čistočo našega jeklenega konjička.Slišali ste tudi novi zvok sirene, Uprava RS za zaščito in reševanje se je odločila, da bo vse stare, analogne sirene za javno alarmiranje zamenjala z novimi, digitalnimi, tako imamo tudi mi od meseca marca na stolpu novo, digitalno sireno. Seveda pa naša aktivnost ni zgolj operativna, ampak smo aktivni tudi na drugih področjih. Predvsem naše veteranske ekipe, moške in ženske, se pridno udeležujejo gasilskih tekmovanj, s katerih redno prinašajo v vitrine društva plakete in pokale. Revijalno so letos sodelovali tudi na tekmovanju Gasilske zveze Križevci v Republiki Hrvaški, saj smo z dvema društvoma iz sosednje države pobrateni že kar nekaj let. Seveda smo gasilci tudi letos obiskali otroke, ki letujejo na domu Miloša Zidanška na Pohorju, bili smo pa prisotni tudi na medgeneracijskem

Poletja in čas dopustov je konec in s tem tudi sušnega obdobja. V naši občini je bilo letos s tem kar precej težav, saj sta suša in pomanjkanje vode prizadela velik del občanov. Gasilci iz vseh treh društev smo vozili vodo v gasilskih cisternah v vodna zajetja. Le-ta so zaradi manjših vodnih dotokov iz Pohorja bila na minimalnem nivoju oz. je celo zmanjkovalo vode. Žal pa kljub vsem opozorilom in obveščanju opažamo, da se občani ponekod ne držijo omejitev porabe vode. Tako je bilo prepovedano pranje vozil, polnjenje bazenov in podobno. Vodo smo na primer vozili na vodohram, ker je krajan zalival betonsko ploščo po betoniranju. Verjetno ni treba posebej poudariti nastale jeze ostalih krajanov.

V zadnjem času se še vedno pojavljajo klici občanov ob primeru požara namesto na številko 112 kar na znance-gasilce. S tem se izgublja dragoceni čas, saj lahko samo Center za obveščanje nadalje aktivira določene enote. Prav je, da se v primeru v kolikor ima klicoči domači priimek, pove tudi ta. Stare domačije so celo namreč bolj prepoznavne po domačih priimkih.

druženju Šport Špas v OŠ Hoče. Bili smo prisotni tudi na praznovanju 80-letnice PGD Bohova. Naši operativci pa so se tudi letos udeležili zahtevnega gasilskega tekmovanja Firefighter Combat Challenge, ki je letos potekalo na Bledu. Leto se počasi bliža h koncu, naslednje bo za društvo prelomno. Saj bomo praznovali častitljiv jubilej 125 let organizirane gasilske službe v kraju, v marcu pa bomo na občnem zboru podelili razrešnico sedanjemu vodstvu in izvolili novega. Počasi pa razmišljamo tudi o novem gasilskem vozilu, avtocisterni z večjo količino vode, saj postaja pitna voda vedno večji problem, našega TAM-a pa počasi že načenja zob časa.

Prijetne jesenske dni vam želimo gasilci PGD Hoče.

Za društvo Jure Šac

Čez poletje se je montirala javna sirena na podružnično šolo Reka Pohorje, medtem ko pa je na pošti Hoče bila odklopljena. S tem posegom se je zelo izboljšala slišnost sirene v Zg. Hočah, Reki in delu Pohorja.V poletnem času smo imeli nekaj požarov, in sicer požar kesonov v Rogozi, požar lakirnice v ADK, sobni požar v Hotinja vasi in že kar razvit požar svinjskega hleva z ostrešjem. Požar je bil v dopoldanskem času, zato je bila verjetno tudi prijava malo bolj pozna. Na eni intervenciji so nam težave povzročale tudi ozke ulice oz. parkirana vozila ob hišah.

Gasilci bomo ponovno posvetili svoj prosti čas in se konec oktobra udeležili praktičnih vaj na Igu. Na Igu je namreč Izobraževalni center za zaščito in reševanje. Le-tam pod vodstvom inštruktorjev potekajo praktične vaje po različnih delovnih točkah.

Jesenski čas je in ponovno se pričenja kurilna sezona. V pretekli kurilni sezoni smo imeli v naši občini kar precej dimniških požarov. Nekaj od njih je imelo velike posledice zaradi razširitve ognja na ostrešje. Bolj podrobno smo o tem že pisali v prejšnjih številkah, pa tudi v tej je članek na temo dimniških požarov.

Šport špas

OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI

47


''Po potresu lahko tudi zagori!'' je tema letošnjega projekta Oktober - mesec požarne varnosti. Uprava RS za zaščito in reševanje je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo pripravila zgibanko in plakat ter televizijski spot Po potresu lahko tudi zagori!

Jesen je pred vrati, kurilna sezona je zato spet pred nami oz. se je že začela. V tem času se poveča tudi število dimniških požarov. Pri gorjenju se nalagajo v tuljavi katranske obloge in saje, ki lahko zagorijo. Če se požar razširi na ostale dele hiše, so posledice lahko tudi tragične. Uničijo domove, premoženje, poškodujejo in celo terjajo žrtve.V letu 2011 smo imeli v naši občini kar nekaj dimniških požarov. Štirje požari so bili obravnavani kot dimniški, gorele so saje v dimniški tuljavi. Kako veste oz. prepoznate znake dimniškega požara: po dimniku bobni, iz dimnika celo švigajo plameni, letijo iskre, vije se črn gost dim, opazite vroče rozete ob dimniku, po stanovanju se širi smrad, stene dimnika so na dotik zelo vroče. Takrat ne odlašajte s klicem na 112. Kako poteka gašenje? Gasilci ob prihodu kontrolirano pustimo, da saje zgorijo, dimnik in prostori pa se pregledajo s termo kamero.

Kako ukrepati, če pride do dimniškega požara?- Gasilcem omogočite dostop;- če ste v večstanovanjski hiši ali bloku, o požaru obvestite vse stanovalce (sosede); vsi stanovalci in živali morajo zapustiti stanovanje, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika;- če je v prostoru dim, vanj ne vstopajte;- odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika;- nikakor ne gasite ognja v dimniku z vodo. Voda se zaradi vročine takoj upari, liter vode sprosti 1700 litrov pare in zato dimnik poči;- ne odpirajte dimniških vratic;- po požaru nadzirajte temperaturo zunanje stene dimnika vsaj še 2 ali 3 ure.Po požaru mora dimnikar pregledati dimnik v celoti, saj je velika verjetnost, da je požar pustil posledice na tuljavah ali stenah dimnika. Zato v kurilni napravi ne kurite, dokler je dimnikar ne pregleda. Gasilci na to opozorimo tudi lastnike.Lani sta dva požara v občini imela velike posledice, saj se je ogenj razširil že na mansardo in ostrešje. Ponavadi so to zgodi v nočnem času, ko ljudje počivajo. Tudi prometa je manj. Dva požara pa sta bila v kleti oz. kurilnici. Vzrok je bil neustrezno vzdrževanje, odlaganje pepela zraven deponije drv in nečiščenje peči. Ena kotlovnica je bila popolnoma neprehodna, tako da se nam je porajalo vprašanje, kako lastniki sploh zakurijo. Prostori kurilnic naj bodo očiščeni in prehodni. Velik problem, ki smo ga opazili v minulih sezonah, so tudi izvedbe nadknadno vgrajenih kaminov in dimnikov. Žal ima pri tem nekaj vpliva verjetno tudi finančna kriza. Marskikdo je sam svoj mojster in se izdelave dimnika ali

Prav tako bo tudi v naši občini ob mesecu požarne varnosti kar nekaj aktivnosti, od nenapovedanih vaj, dnevov odprtih vrat po posameznih društvih, vaje evakuacije na šolah in še kaj. Verjetno nas boste kje opazili!

Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica Boštjan Frangež

predelav loti kar sam. Najbolje je vse posege prepustiti strokovnjakom. Pomembno je tudi, da po koncu del oz. pred prvim obratovanjem pokličete svojega dimnikarja, da pregleda celotno napravo.

Kaj storiti, da ne zagori?- vgradite kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi, skladno z navodili proizvajalca oz. predpisi;- pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih snovi;- tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov;- kurilna naprava naj bo, glede na vrsto goriva, priključena na ustrezen dimnik;- če kurite z drvmi, naj bodo le-ta suha;- v kurilni napravi nikoli ne zažigajte kartona, papirja, robčkov ali novoletnih jelk – goreči delci se dvignejo v dimnik in lahko vžgejo obloge;- podstrešje naj bo pospravljeno, v bližini dimnika ne hranite stvari, ki lahko zagorijo;- kurilna naprava ter z njo povezani dimni vodi in zračniki naj bodo redno pregledani in čiščeni (skladno s predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo); - zaradi slabe ali nezadostne izolacije med dimnikom in lesenim ostrešjem se zelo hitro vname les.

Ko vas obišče dimnikar, mu dovolite, da opravi svoje delo. Le-ti so v skladu z zakonodajo pač dolžni opraviti preglede in čiščenja. S tem se boste izognili tudi morebitnim težavam pri uveljavljanju škode od zavarovalnice, kjer imate zavarovano hišo, če bi prišlo do požara zaradi slabega ali neustreznega vzdrževanja dimnika. Dimnike in kurilne naprave je potrebno redno vzdrževati, saj nenazadnje tudi avto daste vsako leto na servis.

Namen članka je opozoriti na nevarnosti ob ravnanju z malimi kurilnimi napravami. Upam, da smo vas vsaj malo opomnili na skrb za ravnanje s temi napravami in da boste, v kolikor nimate urejenih dimnikov ali peči, še pravočasno ukrepali. Največ namreč lahko postorite sami. Viri: arhiv GPO, www.sos112.si

Varnostni sosvet Občine Hoče-SlivnicaBoštjan Frangež, član

NAJ VAM NE ZAGORI V DIMNIKU!

Sosed, postoj, ko mimo greš.

Tam pod lipo zeleno pesem prešerna zveni

in nas spominja na srečne, vesele dni.

Pesem, ki je lahko izraz veselja, sreče, ljubezni ali žalosti je tudi tokrat zazvenela na vaški gmajni v Hotinji vasi, in sicer 7. julija. Kljub poletni vročini in času počitnic je zanimanje in podpora za prireditev ostala. Ko ljubitelji ljudske glasbe zaslišijo glas ljudskega petja in godcev, jim poskoči srce. Spomin jih ponese v preteklost, ko smo se (še mladi) znali poveseliti brez tegob današnjega časa. S svojo hudomušnostjo, a resnico, pa pričara nasmeh še naš zvesti povezovalec prireditve KORL.Na letošnjem srečanju se je predstavilo šestnajst skupin (96 pevcev), in sicer iz: Pernice, Trnič, Tinja, Šmartnega na Pohorju, Pokoš –TD Zelena dolina, Sp. Polskave, Zg. Hajdine, Hoč – Samotarji, Slovenskih Konjic, Kamnice, Slivnice, Rač –Taščica, Zavrča, Hotinje vasi – KUD Milke Zorec, TD Hotinja vas – kvartet PUŠELJC in godci Fantje treh vasi. Za vse kontakte s skupinami je skrbela ga. Dušanka. iskrena hvala!Po končanih predstavitvah smo poskrbeli za lačne z bogračem in gibanico, za žejne pa s hladno pijačo. Ker je tokratna prireditev potekala pod šotorom, smo za kritje stroškov le-tega pripravili srečelov. Nekoliko več dela, pa manj strahu pred nepredvidljivim vremenom. Za dobro voljo in ples so po prireditvi poskrbeli še godci in na plesišču se je kljub vročini znašlo kar nekaj parov.Zadovoljstvo in pohvale prisotnih nam dajo moči za nadaljnje delo. Na naši prireditvi smo združeni pevci in obiskovalci posvetili čas spominu na Lojzeta Slaka s pesmijo »V dolini tihi …« Hvala vsem nastopajočim in vsem, ki so kakorkoli z delom pomagali k uspehu. Slavica Hecl

SOSED, POSTOJ …6. srecanje ljudskih pevcev in godcev v Hotinji vasi

48

GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO

SONCNE ELEKTRARNE – ENERGIJA PRIHODNOSTI

Sončne elektrarne so v zadnjih letih tudi v Sloveniji pritegnile veliko pozornosti, saj niso samo varna in donosna naložba, temveč tudi investicija v zeleno, obnovljivo energijo. Nesmiselno si je zatiskati oči, da se podnebne spremembe (še) ne dogajajo. Znanstveniki in javnost so se začeli zavedati, da se nam brezglavo trošenje energije in onesnaževanje okolja maščujeta. Zato si moramo skupaj prizadevati pri skrbi za okolje – prav vsak od nas lahko prispeva svoj del – narava nam bo hvaležna!

Donosnost naložbe v sončno elektrarnoNaravovarstveniki se vse bolj potegujejo za to, da bi čim več energije pridobivali iz obnovljivih virov. K temu, da so sončne elektrarne postale eden najbolj razširjenih načinov pridobivanja zelene energije, so pripomogle

tudi subvencionirane odkupne cene. Republika Slovenija spodbuja investicije z zagotovljenimi odkupnimi cenami, ki nespremenjene veljajo za obdobje 15 let. Spodbudno je tudi, da so cene opreme elektrarne v zadnjih letih strmo padale. Investicija v sončno elektrarno se nam tako lahko povrne že v 6 letih. S tem so postale tovrstne naložbe, ki jih odlikujejo enostavnost in nizki stroški vzdrževanja, še bolj dostopne in zaželene.

Višina zagotovljenih odkupnih cen velja za obdobje 15 let in je odvisna od tipa ter velikosti sončne elektrarne. Po preteku tega obdobja pa bo lahko investitor proizvedeno električno energijo prodajal po tržni ceni. Pravilno postavljena sončna elektrarna mu bo tako zagotavljala stabilen mesečni donos več desetletij, saj je njena življenjska doba več kot 30 let.

Kdo lahko postane lastnik sončne elektrarne?Lastnik sončne elektrarne lahko postane vsak, ki ima v lasti (ali v najemu) primerno površino. Najpogostejša je postavitev elektrarne na strehi hiše, kmetijskega ali poslovnega objekta. Strešna površina je v idealnem primeru obrnjena na južno stran, vendar lahko z ustrezno opremo tudi na manj primernih legah dosegamo zelo dobre rezultate pri proizvodnji električne energije. Pri ravnih strehah lega ni pomembna, saj idealno postavitev in naklon fotonapetostnihmodulov dosežemo z ustreznopodkonstrukcijo. Vrsta kritine ne predstavlja težave, saj za vsako vrsto kritine obstaja način pritrditve modulov.

Gašenje požaraNavedbe, ki v zadnjem času v medijih dvigujejo veliko prahu, da požarov na objektih s sončnimi elektrarnami ni mogoče pogasiti, so nepravilne. Sončne elektrarne se lahko gasijo. Gasilska zveza Slovenije je na podlagi intervencijskih navodil nemške gasilske zveze (DFB) pripravila priporočila za gasilce. Priporočila jasno določajo, kako je treba ravnati v primeru požara na objektu, ki je opremljen s sončno elektrarno.

Mineva 100 let od takrat, ko so si jesenski sejem obrti v Celju ogledali tudi napredni čebelarji izpod vznožja Hoškega Pohorja in Dravskega polja. Videne novitete na sejmu iz čebelarstva so jih tako navdušile, da so še v jeseni istega leta sprejeli odločitev o ustanovitvi svojega čebelarskega društva, ki bi naj služilo namenu obveščanja o čebelarskih novitetah. To novo čebelarsko društvo je združevalo čebelarje iz mnogih krajev. Kraj Hoče so si izbrali za sedišče svojega društva. Pri določitvi sedeža je imela pomembno vlogo župnija Hoče, saj so se člani društva sestajali na sestankih ob nedeljah po maši. S šestimi dnevi pohorskega medu pričenjamo organizacijske in vsebinske obeležitve tega dogodka.Po poznanih zapisih o ustanovitvi društva prvotno njegovo ime ni znano. Sedanje ime je Čebelarsko društvo Alojza Greifa s sedežem v Hočah. Združuje čebelarke in čebelarje iz Občine Miklavž v celoti ter delno iz občin Hoče-Slivnica, Starše in Kidričevega. V društvu je včlanjenih okrog 40 čebelark in čebelarjev. V okviru društva uspešno delujeta že mnogo let čebelarska krožka v osnovnih šolah v Miklavžu in v Hočah. V zadnjih letih zanimanje za čebelarstvo na območju našega čebelarskega društva narašča, saj se je v njega vključilo precej mladih čebelarjev. Člani društva čebelarimo približno s tisoč čebeljimi družinami. Čebelarske letine v zadnjih letih niso naklonjene čebelam in čebelarjem. Raba kmetijskih zemljišč se je zelo spremenila. Starejši občani se še spominjamo cvetočih travnikov, mnogih mest cvetočega grmovja, številnih akacij itd. Sedaj so na teh mestih v večini njive. Na njih

S 1. januarjem 2012 se je začel uporabljati tudi spremenjen Pravilnik o požarnem redu, ki določa, da je treba požarni načrt izdelati za vse objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje. Požarni načrt mora biti izobešen na vidnem mestu, z njim pa mora biti seznanjena tudi območna gasilska enota.Postavitev sončne elektrarnePostopek postavitve sončne elektrarne na ključ je za investitorja dokaj preprost in enostaven, saj v tem primeru skrb za pripravo dokumentacije, pridobivanje dovoljenj in soglasij prevzame strokovno usposobljen izvajalec. Kljub temu pa vsi postopki pridobitve ustrezne dokumentacije trajajo 2–3 mesece. Tako je mesec september še pravšnji čas za vse tiste, ki vas zanima postavitev sončne elektrarne (ali oddaja strešne površine v najem) v letošnjem letu. S tem boste izkoristili višje zagotovljene odkupne cene električne energije (za vse elektrarne, ki bodo zgrajene po 31. 12. 2012 bo namreč veljala nižja odkupna cena). Za dodatne informacije glede sončnih elektrarn smo vam na voljo v podjetju OVEON na Mariborski cesti 5 v Račah. Z veseljem si bomo vzeli čas in skupaj z vami preverili možnosti postavitve elektrarne na vašem objektu.

Sandra Majcen, OVEON, d. o. o.

se uporabljajo kemična sredstva za varstvo rastlin, ki čebelam niso v prid. S svojim ravnanjem s strupenimi snovmi občani mnogokrat neodgovorno ravnamo. S tem pa ogrožamo čebele in njihovo glavno vlogo v naravi, to je opraševanje cvetočih gospodarskih rastlin. Premalo se zavedamo, da so le čebele tiste žuželke, ki so sposobne v pomladanskih mesecih zaradi množične prezimitve – v povprečni čebelarski družini jih prezimi približno 10.000 – in zgodnjega pomladanskega razvoja, opraviti opraševanje. Za svoje preživetje porabi povprečna čebelja družina približno 30 kg cvetnega prahu in približno 70 kg medu v enem letu. Čebelarji pobiramo pri umnem ravnanju z njimi samo viške, tj. 15–20 kg medu in nekaj malega cvetnega prahu na čebeljo družino v enem letu. Pomembno je, da so čebele prisotne na poljih in sadovnjakih. V hribovitih gozdnih predelih so čebele koristne v glavnem le čebelarju z nabiranjem gozdnega


49

100 LET ORGANIZIRANEGA CEBELARSTVA V NAŠIH KRAJIH

50


ali maninega medu, ki je bogatejši z rudninami. Cvetlični – najbolj poznani med, je iz nektarnega sestava. Ta je bogatejši na cvetnem prahu, ki ima mnogo zdravilnih učinkov pri njegovi uporabi. Celotno področje Slovenije je razdeljeno na pašna območja. V njih so ocenjene čebelje paše in določena mesta za nastavitve čebel. Vsak čebelar je pred prevozom na pašo čebel dolžan zaprositi upravljalca pasišča za koriščenje paše. Koncesije, ki so v glavnem v pristojnosti območnih čebelarskih društev, dodeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, okolje in prostor. Upravljalec pasišča je prosilcu dolžan to soglasje izdati, če so na razpolago zmogljivosti paše in razpolaga z ustreznim zdravstvenim spričevalom za čebele. Prednost pri izdaji omenjenih dovoljenj imajo člani domačega čebelarskega društva. Naše pašno območje, ki pokriva zgoraj omenjeno področje delovanja našega društva, je bogato s pašo pravega kostanja. V manjši meri zamedi smreka in jelka. V zadnjih letih je izbor čebelnih paš dopolnila oljna ogrščica. Njen med je po raziskavah zelo zdravilen. V letošnjem letu je na naših poljih po dolgem presledku setve ponovno zacvetela ajda. Tudi njenega medu je nekaj na voljo pri naših čebelarjih. Zraven medu, cvetnega prahu in voska vedno bolj pridobiva veljavo matični mleček, s katerim hranijo čebele svojo »kraljico« ali matico, pa tudi propolis, ki je naravni antibiotik. Še najmanj raziskan osnovni čebelni proizvod, pa je čebelni strup. Znani so njegovi zdravilni učinki po dokončnem ozdravljenju nekaterih revmatičnih obolenj. V Sloveniji je povprečna pridelava medu približno 1.200 ton, kar znaša na prebivalca približno 0,6 kg. Poraba je za približno 0,4 kg večja. Uvoženi med prihaja v glavnem iz južnoameriških držav in Kitajske. Ta ima manjše zdravilne učinke na prisotne bolezni v naših krajih zaradi vsebnosti cvetnega prahu, ki je v medu in je koristen človeškemu organizmu le v bližnjem območju bivanja ljudi. Pridelavo medu slovenskih čebelarjev nadzorujejo pristojne nadzorne službe v Sloveniji, še posebej pri tistih čebelarjih, ki so vključeni v uporabo blagovne znamke Slovenski med. Ta med mora biti izključno pridelan v Sloveniji, polnjen v zaščiteno obliko kozarca, na pokrovu mora biti prelepka, ki vsebuje zaporedno številko, na etiketi morajo biti razvidni podatki o medu in čebelarju pridelovalcu. V takšno pridelavo so lahko vključeni vsi čebelarji – žal nas je le okrog 250 v državi.

Danes je bila čudovita jesenska sobota, topla, prijazna, polna energije. Prava za obisk naše domače tržnice. Ker me je kolega med tednom vprašal, kaj vse pa kupim na tržnici, z veseljem dovolim pokukati v svojo košarico, kakšne dobrote se ponujajo. Upoštevajte pa le, da kot ljubiteljska vrtičkarica nisem kupovala veliko zelenjave, ker nam je sedaj obilno ponuja naš družinski vrt. Pa pokukajmo. Na tržnici so me pozdravile jesenske mačehe, lepe, kvalitetne rožice za jesenski nasad. Pri tem gospodu iz Rogoze sem kupila tudi letošnji poletni nasad in kvalitetne rastline krasijo našo ograjo še v jesenske dni. Mačeham se nisem mogla upreti, popestrile bodo tudi spomladanske dni. Redni obisk pri g. Heclu, ki pripravlja

Slovenci smo po pogostosti ukvarjanja s čebelami na prebivalca pri vrhu evropske lestvice. Največkrat se s to »poezijo kmetijstva« ukvarjamo iz hobija. Po statističnih podatkih ČZ Slovenije nas je čebelark in čebelarjev v državi 9000. V zadnjih letih se to število veča, kar je vzpodbudno, saj s tem tudi narašča odgovornost za zdravo življenjsko okolje. Veliko k temu pripomore organiziranost ČZS. Ta skrbi za izobraževanje čebelarjev, ki se vrši na osnovnih ČD, medobčinskih ČZ kot tudi na sami ČZ Slovenije. Ponovno je oživelo izobraževanje za čebelarske mojstre, ki je najvišja izobrazba čebelarja v Sloveniji. V Sloveniji nas je le 52. To izobrazbo imamo v našem društvu štirje čebelarji. K dobremu delovanju našega čebelarskega društva je veliko pripomoglo tudi vodstvo občin Hoče-Slivnica in Miklavž s svojo moralno in materialno podporo, za kar se jima v imenu društva zahvaljujem. Zahvala velja tudi vsem občanom občine Miklavž za odgovorno rabo strupenih snovi v naravi, saj še do sedaj ni prišlo do večjih pomorov čebel. Čebelarsko leto se končuje. Čebelarjev želim, da dobro poskrbijo za čebele pred zimo, uporabnikom čebeljih proizvodov pa veliko užitkov.

Anton Babič, predsednik ČD Alojza Greifa Fotografije Ciril Tovšak

odlične domače jogurte, mi je postregel še z mlekom, skuto in sirom. Ga. Darja vzgoji takšno zelenjavo, da je res vredna nakupa, zdrav, lep por se mi je kar smejal z mize. Hop v košaro! Sadim na njivo, pravi, in rezultati so odlični. V trgovini nikoli ne boste kupili zjutraj izkopane zelene ali pred uro, dvema odrezane solate. Da bom lahko doma iz preostalega zelenega paradižnika pripravila ajvar, kupim še kilogram rdeče paprike, ker imam svoje premalo. S kmetije Ledinek pa sveža domača jajčka, da bo za nedeljsko jabolčno pito, ki jo obožuje naš najstarejši mladinec. Jabolk sicer danes nisem potrebovala, je še malce naših domačih na zalogi. Nadaljujem pri Preglovih po standardno zalogo kruha, rezance, pašteto, ocvirke,

JESENSKI SPREHOD PO DOMACI TRŽNICI

zraven še malce degustiram – zajtrkujem. Pri sosedi Franji pa še posebej velik peteršilj (tudi sajen na njivo ) in buča z receptom za bučkino juho. Prejmem še članek o zdravilnosti buč – no, nekdo je pa le poslušal naše nasvete. Ga. Franja preseneti še z marmelado iz jurke, tudi za degustacijo poskrbi. Bučno olje pa je bilo žal med zadnjimi; letos ni bilo veliko buč, pravi. Najraje pa imamo njene domače piškote, vsak kos nosi njeno ljubezen do peke. Brez teh ne zapustim tržnice, vsak potrebuje nekaj za dušo, a ne?Še obvezen klepet pri gospodu Jožeku, ki ponudi kostanje in kakšno gobico (če si dovolj hiter) ter svoje čudovite izdelke iz lesa. Z valjarjem izpod njegovih rok se super valja, preverjeno!Kratek sprehod postreže še s prijetnim klepetom med obiskovalci, vsi so dobre volje, nasmejani. Izvem še nekaj o pomenu redne telesne vadbe, lahko si damo izmeriti telesno maščobo. Tega sem se raje izognila, ker si ne želim vzroka za redno telovadbo, čeprav …? No, da bo maščobe čim manj, lahko pri prijazni gospe

Za nami so vroči poletni dnevi in počasi nas bodo prebujala meglena jutra, hladni vetrovi in vedno daljše bodo noči. Ob prehladih in revmah se zavemo, da moramo kaj več postoriti za svoje zdravje in še posebej za dobro počutje. Šola obremenjuje učence, služba starše in skrbi se kar prikradejo v nas.Proti vsem tem težavam imamo na voljo starodavno Kneippovo modrost, ki nam pomaga prevzeti odgovornost za lastno zdravje. Žal je ostalo kot knajpanje v spominu po večini samo izmenjevanje toplih in hladnih kopeli. Nauk bavarskega duhovnika Sebatiana Kneippa pa je veliko več.Postavljen je na pet stebrov: voda, gibanje, prehrana, zdravilna zelišča in življenjski slog.

Sam je spoznal korist vode in zelišč, ko si je pozdravil tuberkulozo. Prav zato je širil znanje o tem med preproste ljudi, pa tudi širše, saj so njegove nauke prevzemali po celi Evropi in kasneje po vsem svetu. Samo krepitev telesa in premagovanje stresa je prava preventiva. Pri nas namreč še ni knajpanje vključeno v uradno medicino, kot je to v Nemčiji in Švici. Delujejo pa društva, ki posredujejo to bogato znanje.

VODA ima zdravilno moč. Na tisoče duševnih tegob, pobitosti, obupa, malodušja in nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo), je ugotavljal Kneipp. Zato velja za utemeljitelja hidroterapije. Hladna voda blaži bolečine, znižuje vročino, poživlja in povečuje koncentracijo. Vroča voda pomaga pri kroničnih bolečinah, krčih in pri težavah s sklepi. Blaga toplota v obliki ovitkov prodre globoko v tkivo in zdravi zakrčene mišice. Menjajoče hladno tople kopeli pa krepijo imunski sistem.

O GIBANJU je Kneipp menil, da nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev pa škoduje. Najboljše je, da

naročimo še jagnjetino, ki jo dostavijo na dom. Polnih rok pohitim do avta, da naložim obilen nakup. Doma razstavim, da poslikam za vas. Vljudno vabljeni vsako prvo in tretjo soboto na našo domačo tržnico, ki je v jesenskem času res polna domačih dobrot! Z domačimi pozdravi!

Aleksandra Lepenik, predsednica Odbora za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in turizem

se gibamo v naravi, kjer se naužijemo svežega zraka, prav pa pridejo tudi ples, telovadba ali podobne dejavnosti, ki nas sprostijo.

PREHRANA naj bo zdravilo, je že dolgo znano. Od vsakega nekaj, ne premalo, pa tudi ne preveč, velja za ves Kneippov nauk. Izbira, priprava in uživanje hrane naj bodo povezani z dobro voljo, poskrbeti je treba za letom in letnemu času primerno izbiro živil.

Poznavanje in uporaba ZDRAVILNIH ZELIŠČ je stara kot človeštvo. Kneipp je vedenje o njih dobil od svoje mame. Učinkovine zeli so lahko v cvetu (kamilica, lipa, bezeg ...), listih (jagode, robide, praprot ...), korenini (gabez, regrat ...) ali kar v celi rastlini (kopriva, rman ...). Uporabljajo se sveža, posušena, ekstrahirana, pomešana v čajih ali, kar je še kako pomembno, kot del vsakdanje prehrane. Nabirati jih je možno v naravi, gojiti doma ali nabaviti kot gotove pripravke.

ŽIVLJENJSKI SLOG lahko posamezni dejavniki obogatijo ali otežijo, odvisno od posameznika. Urejen slog pomeni: zdrav način življenja, negovanje družabnih stikov in izogibanje preobremenitvam. Goethe je rekel: Ni dovolj vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je narediti.

Samo vseh pet stebrov, združenih v življenski slog, nam ponuja bogato preživljanje vsakdana in samo od nas samih je odvisno, če to res hočemo. Potem tudi zmoremo.Društvo Kneipp že več kot 20 let širi znanja o tem in zato lahko priporočamo tudi tistim, ki ga še ne poznate, da se priključite ali pa vsaj pregledate knjigo Kneippova šola zdravja, ki jo je izdala letos Mladinska knjiga. Prijazen priročnik na simpatičen način ponuja rešitve za skoraj vse težave, ki nas doletijo.

Francka Čuk


KNEIPPOV NAUK ZA DANAŠNJE DNI

51

OŽIVLJANJA Z UPORABO AVTOMATICNEGA DEFIBRILATORJA

52

IZ NAŠIH KRAJEV

Meseca julija smo na stavbo občine pred vhodom namestili defribilator. Predavanje in praktični prikaz uporabe defibrilatorja nam je vsem zaposlenim brezplačno predstavil dr. Marko Bombek, specialist interne medicine, Oddelka za pljučne bolezni UKC MB na Slivniškem Pohorju. Dr. Marko Bombek je izredno predan svojemu poslanstvu, vedno pripravljen pomagati in svetovati, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

V zadnjih letih smo priča poplavi nasvetov ter priporočil o načinu življenja in načinu prehranjevanja, da bi se izognili zdravstvenim težavam. Pa ostanejo to le črke na papirju, privlačne barvne slikice na ekranu, občudovanje drugih na teku ali kolesarjenju, razmišljanje o tem, da nam to ni treba, zaradi finančne krize pa tako ali tako nimamo denarja. Vendar bomo že veliko naredili zase, če bomo prisluhnili sebi in upoštevali opozorilne znake. Zato vam toplo priporočam, da preberete sestavek dr. Bombeka, ki mi ga je prijazno dovolil objaviti.

KO VAS TELO POKLIČE NA SERVIS! Prelep je. Črn. Metalik. Sosedje jim ga zavidajo. Ob sončnih sobotah mu po navadi privoščijo kopel z nežnim detergentom in ga natančno posesajo s hišnim sesalnikom, s katerim so ravno posesali spalnico in otroško sobo. Nedeljo si želijo preživeti v njegovi družbi, vreme je kot nalašč za izlet, zato se zjutraj hitro zbere vsa družina, starši, otroci, kuža, babi, dva poganjavčka in ON, prelep, črn in metalik, njihov avtomobil. Ko tiho in zvesto prede po panoramski cesti, zasveti na armaturni plošči opozorilna lučka. Izlet je v trenutku pokvarjen. Nemudoma se vrnejo domov, vsa družina je zaskrbljena, najbolj pa moški del. Kaj je narobe z njihovim družinskim članom? Se slabo počuti? Ga kaj boli? Takoj naslednji dan ga odpeljejo na pooblaščeni servis in se posvetujejo s strokovnjaki. Cena popravila ni pomembna, samo da bi opozorilna lučka čim prej ugasnila. Kaj pa človek? Ali ima človeško telo opozorilne lučke, kot jih ima avtomobil? Na prvi pogled bi lahko rekli, da je tega zmožna le elektronika, katere je v avtomobilih vse več, včasih preveč, pa vendar ne smemo pozabiti, da je elektronika kar nekaj razvojnih stopenj za prefinjenostjo delovanja človeškega telesa. In odgovor je DA. Človeško telo ima številne opozorilne znake – lučke, ki lahko pomenijo bolj ali manj resno okvaro – bolezen.

Dragi bralci, z zgornjim karikiranim uvodom želim v vas vzbuditi pozornost na opozorilne znake, ki vam jih sporoča vaše telo. Moj cilj je, da vam pri lečečem zdravniku ne bi bilo potrebno odgovarjati na vprašanja, kot so: 'Kje ste pa hodili tako dolgo?' in 'Zakaj niste prišli prej?' Zato pozorno in kritično preberite naslednje vrstice. Kot zdravnik internist z Oddelka za pljučne bolezni bom izpostavil nekatere glavne opozorilne znake bolezni srca, ožilja in pljuč. Nanizal bom tudi nekaj vprašanj iz drugih področij človekovega zdravja. Če se v naslednjih vrsticah in vprašanjih prepoznate, vas telo kliče na servis, z obiskom ne odlašajte.

Ali imate bolečine v prsih? Vsaka bolečina v prsih zahteva nadaljnjo obravnavo. Vsaka bolečina v prsih, razen redkih izjem, zahteva rentgenski posnetek srca in pljuč in elektrokardiogram (EKG). Če je bolečina tiščoča, pekoča, v globini prsnega koša in jo orišete največkrat z dlanjo na prsih, če se širi v levo ali obe roki, se pojavlja ob naporih ali tudi v mirovanju, nas prisili k prenehanju napora in takrat v nekaj minutah pojenja, je lahko znak angine pektoris, resne bolezni pomanjkanja kisika v srcu, največkrat zaradi zoženih venčnih arterij, pa tudi drugih vzrokov.

Ali vas duši? Pojav dušenja po navadi ne pomeni slabe kondicije. Če vas duši ob naporu, zaostajate za vrstniki pri hoji navkreber, če se zaradi dušenja ustavljate sredi stopnic ali med nadstropji ali vas dušenje in suh kašelj zbujata ponoči, lahko imate resno obolenje srca ali pljuč. Ne pripisujte teh težav le slabi kondiciji. Poleg rentgenskega posnetka povprašajte tudi po testu pljučne funkcije – spirometriji, kjer nekajkrat zaporedoma pihnete po široki cevi v aparat.

Ali dlje časa kašljate? Dlje časa trajajoč nepojasnjen kašelj je lahko znak različnih obolenj pljuč in srca, kot so astma, srčno popuščanje, specifične pljučne bolezni, pa tudi t. i. zgaga oz. gastroezofagealna refluksna bolezen, pljučni tumor in druge. Zapomnite si, zdrav človek ne kašlja niti ne pokašljuje.

Ali ste kadilec in kašljate? Kadilec s kašljem, dušenjem ali bolečino v prsih je sinonim za rentgenski posnetek srca in pljuč. Vsak mora biti 'slikan'. Vsak mora imeti opravljeno spirometrijo. Še posebej morate biti pozorni na vse spremembe karakterja za kadilce povsem običajnega, jutranjega t. i. kadilskega kašlja. Izkašljevanje krvi ali izpljunka s primesjo krvi lahko pogosto pomeni resno obolenje pljuč, prepogosto pljučnega raka, ali pljučnih žil, t. i. pljučno embolijo.

Ali ste kdaj izgubili zavest? Vsaka izguba zavesti zahteva temeljito obravnavo. Izguba zavesti je lahko znak motenega srčnega ritma, bolezni srčnih zaklopk, težke bolezni vratnega in možganskega žilja, posledica različnih kombinacij zdravil ali prevelikih odmerkov in številnih drugih bolezni.

Ali čutite zaganjanje ali nereden utrip srca? Zelo pogosta motnja ritma je t. i. predvorno plapolanje ali atrijska fibrilacija, ki poleg srčnega popuščanja lahko privede tudi do možganske kapi zaradi krvnih strdkov, ki nastajajo v plapolajočem delu srca. Te življenjsko nevarne motnje srčnega ritma lahko povzročijo nenadno srčno smrt.

Ali ste od kod krvaveli? Človek ne sme krvaveti iz nobene telesne odprtine, razen ženske v rodni dobi v času mesečnega perila. Kri na blatu pomeni resno obolenje črevesa, dokler ni le to izključeno, sploh v času epidemije črevesnega raka, kateri smo priča v današnjem času. Ne zanašajte se na hemoroide. Ali nenamerno hujšate? Ali imate pogosto glavobol? Ali imate kot moški slab curek urina, težko pričnete z mikcijo, odvajate vodo po kapljicah? Ali je vaš urin penast? Ali otekate v noge in druge dele telesa, se vam pozna rob nogavic? Ali se vam je spremenil ritem odvajanja blata, njegova oblika, ste pogosto zaprti? Ali vas prekomerno žeja, odvajate velike količine urina in ob tem hujšate? Ste si kjerkoli po telesu zatipali neobičajno zatrdlino?

Kaj pa zdaj !? Če ste se prepoznali v prejšnjih vrsticah in vprašanjih, se posvetujte z vašim osebnim zdravnikom. Vaš, njegov in moj cilj je skupen: pravočasno prepoznana bolezen in s tem večja možnost ozdravitve ali izogib napredovanju bolezni in še hujšim zapletom. V kolikor imate občutek, da vaš osebni zdravnik nima posluha za vaše težave, ga zamenjajte, podobno kot zamenjate servisno delo, ko dobite občutek, da vaš avtomobil ni deležen maksimalne pozornosti in kvalitete oskrbe. Imate to pravico, saj kontrolna lučka sveti Vam.

Marko Bombek, specialist interne medicine, Oddelek za pljučne bolezni, UKC MB

In še o avtomatičnem defibratorjuNavodila za uporabo so nameščena na vidnem mestu tudi na stavbi občine pri defibrilatorju, vendar ne bo odveč, če objavimo še nekaj podatkov.

AED je varna in enostavna naprava!Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje.Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki – elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2 gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri

V začetku meseca septembra smo dobili na dom simpatično obvestilo z naslovom Kam v Hočah. Nanizanih je bilo kar nekaj možnosti, ki jih ponuja agencija Vulcano Models. Sama sem se pridružila skupini, poimenovani FIT Hoče – pametnejša vadba, ki se je izvajala na travniku pred občino, sedaj pa se nadaljuje v naši lepi dvorani v Kulturnem domu. Naša voditeljica telovadbe Mojca poskrbi, da se prav pošteno razmigamo, metodika vaj pa je izbrana tako, da vključi prav vsako mišico, s postopnim umirjanjem pa smo po končani vadbi res prav FIT. Nagrada za konec pa je obvezni šejk različnih okusov, ki zelo prija in nas prijetno osveži.

nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo.Uporaba je varna in enostavna, uporablja ga lahko prav vsak.Sam po sebi pa aparat seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED lahko narediš toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešiš življenje.Evropski svet za reanimacijo (ERC) je sprejel znak – zelen kvadrat s srcem in križem, ki predstavlja AED ter je prepoznaven tudi tujcem.Štejejo sekunde!Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah (možnost preživetja je vsako minuto manjša za 10 %), možgani pa se nepopravljivo pričnejo okvarjati že po nekaj minutah. Večina zastojev srca in posledične smrti se pripeti izven bolnišnic, ob prisotnosti očividcev. Vzroki za tako stanje se lahko večinoma pozdravijo le s sunkom električnega toka. Z AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki oživljanja že veliko prej, preden prispe reševalna ekipa (povprečno potrebujejo 10–15 minut). Hitreje kot začnemo oživljati, več možnosti za preživetje ostane. Strokovnjaki si želijo, da bi človeka prvič stresli z električnim sunkom v 3–5 minutah od tega, ko se je zgrudil, kar seveda reševalna ekipa z rešilcem ne zmore. Očividec, ki je ob dogodku prisoten, pa to zmore.

Kaj lahko očividec naredi?• Toliko, kot zdravnik brez opreme,• z AED pa skoraj toliko, kot reševalna ekipa z vso opremo! POMNI!• Če se človeku ustavi srce in mu ne pomagamo, umre po 10 minutah. Možgani se okvarijo že veliko prej!• Hiter električni sunek zelo poveča možnosti za preživetje!• Hitreje ukrepaš, več možnosti za preživetje bo žrtev imela!

Viri:www.erc.edu

Ploj T. Temeljni postopki oživljanja z uporabo avtomatičnega defibrilatorja. Ljubljana: IATROS, 2006.

Silva Božnik

IZ NAŠIH KRAJEV

53

REKREACIJA V HOCAH Z VULCANO MODELS

Mene pa je zanimalo, kdo neki in kaj vse se skriva za imenitnim nazivom Vulcano models. Pa sem jih obiskala na domu, tam kjer sem včasih kupovala blago na metre, včasih nogavice, trgovinica pa je nosila naziv Saten. Stavba je še vedno enaka, notranjost pa je spremenila svoj videz v prijetno sprejemnico, predavalnico in večnamensko dvorano. Izredno všečno in prikupno, prav takšni sta bili tudi gostiteljici, sestri Metka Klajderič Kobler in Darja Hlade. Metka je lastnica in direktorica agencije, ki mi je s svojstvenim žarom pripovedovala začetke te uspešne zgodbe. Ti segajo že v njena dijaška in študentska leta, ko je nastopala kot uspešen model, se ukvarjala s področjem

IZ NAŠIH KRAJEV

mode, spoznavanjem trendov v prodaji modnega blaga in trženja in se po uspešno končanem študiju na Ekonomsko-poslovni fakulteti odločila iti na svoje. Agencija šteje že preko 18 let in ves čas delovanja širi svojo ponudbo. Spekter delovanja se je iz prirejanja modnih revij razširil na manekensko šolo, organizacijo različnih dogodkov, tudi na državni ravni, plesno šolo, različnih relaksacijskih tehnik, humanitarnih in promocijskih dogodkov, organizacijo seminarjev – pravzaprav je njihova ponudba izredno pestra. Že od ustanovitve pa namenja velik poudarek vzgoji in izobraževanju otrok in mladine. Skratka, danes je Vulcano models ena velikih slovenskih modnih agencij, ki deluje profesionalno in po mednarodnih standardih, s predstavništvi v mnogih slovenskih mestih. Njihovi sodelavci so vrhunski strokovnjaki, vsak s svojega področja dela, ki ga agencija ponuja. Zagotovo pa je s področja moderatorstva prava mojstrica Darja, ki se je prijazno odzvala tudi že na naše vabilo in profesionalno izpeljala dogodek. Pri tem je treba je poudariti, da je to storila brezplačno, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.Mene osebno je pritegnila izredna pozitivna naravnanost in iskrena prijaznost obeh sester, ki svojo notranjo lepoto izžarevata navzven in jo razdajata tudi drugim. In to je danes pravo bogastvo, saj se vsak sleherni dan najde kdo, ki svoje nezadovoljstvo izliva na sočloveka. Predvsem pa namesto reševanja nezadovoljstva v sebi napada in obtožuje vse povprek in »rešuje« tuje zadeve. Res je kriza, a finančna kriza je »mačji kašelj« proti moralni

krizi, ki nas vse bolj rine v nespoštljive človeške odnose, ko se vsak lahko pod krinko »človekovih pravic« privošči delati drugemu krivico in povzroča žalost. Morda pa bo le obveljal pregovor moje stare mame: »Bog ima dolgo šibo, ki na vsako rit paše.« A kaj, ko je malo tistih, ki uvidijo, da je ta nauk namenjenim njim in spet krivdo iščejo drugod in pri drugih. Mogoče sem res malo zašla ob namenu, da vas seznanim, kakšne dejavnosti vse imamo na področju naše občine, vendar mislim, da nikoli ni odveč spomniti, da je kakovost našega življenja odvisna predvsem od nas samih.

Besedilo Silva BožnikFoto Samir Kobler

54

VCASIH NAS JE LAHKO SRAM …

So trenutki, ko se resnično lahko zaveš, kaj ti je dano, kaj vse smo sposobni ustvarjati, če je naše telo zdravo in polno moči …To se je zgodilo tudi ob odprtju razstave 80-letne Angele Medved iz Hotinje vasi, ki se že osem desetletij prebija skozi življenje brez rok – in so ji noge v pomoč skoraj pri vseh opravilih. Pa ne samo to! Pri 56. letu se je začela ukvarjati tudi s likanjem z nogami, sodeluje v mednarodnem združenju slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Veliko je že razstavljala, pri izdajah Založbe UNSU pa lahko srečamo njene voščilnice ali slike na koledarčku. Ob tem pa ga. Angela ustvarja tudi druge stvari, za katere so potrebne kar precejšnje ročne spretnosti – z nogami tudi plete, kvačka, izdeluje gobeline in makrameje in še kaj.Izbor njenega dela smo si lahko ogledali tudi ob našem občinskem prazniku na razstavi v Kulturnem domu Hoče. Ob odprtju je bilo le malo število obiskovalcev – upam, da ste si vse to ogledali kasneje! Prijazne besede g. župana so bile vzpodbuda vsem nam, da si vzamemo za vzgled to trdno voljo ge. Angele in njeno ljubezen do življenja.Ob njeni 80-letnici ji lahko zaželimo le še to, da nikoli ne bi izgubila vere v življenje in v ljudi, ki ji vedno stojijo ob strani, pa naj bo to njena sestra z družino, nečakinja Darinka in mnogi drugi sosedje in prijatelji.

Besedilo in fotografije Majda Strašek Januš

Tino Kovačič, rojen 12. 3. 1998 v Mariboru (stanujoč v Radizelu), učenec 9. razreda osnovne šole s statusom nadarjeni učenec in perspektivni športnik. Član Teniške zveze Slovenije, v teniškem klubu Mima že 7 let trenira tenis in se udeležuje domačih ter mednarodnih tekmovanj v svoji starostni kategoriji. Pet let je bil njegov trener Franca Bezjak, ki ga je naučil osnove tenisa in ga pripeljal do prvih dosežkov (drugo mesto v Sloveniji v skupnem seštevku v kategoriji do 12 let). Sedaj ga že dve leti trenira Marko Tkalec, eden najuspešnejših slovenskih tenisačev. Trenira vsak dan, konec tedna pa se udeležuje tekmovanj v Sloveniji in v tujini.

V nedeljo, 30. septembra 2012, se je zgodil v hoškem župnišču redek dogodek: dve naši mladi občanki sta imeli predstavitev svoje slikanice.

Marija Magdalena Novak iz Rogoze je napisala pravljico Zvezdica Lučka, ilustrirala pa je Nevenka Miklič iz Hoč. S pomočjo sponzorjev sta uspeli v letošnjem letu slikanico izdati pri Založbi EDUCA iz Nove Gorice.

Na predstavitvi je bil prisoten tudi direktor založbe, ki je z zadovoljstvom poudaril, da zelo rad izdaja knjige s tako pozitivno vsebino, kot jo prinaša Zvezdica Lučka. Pravljico o Lučki, ki ji pomaga palček Nočko, o poredni zvezdi Kuštri in o majhni cvetki, ki z Lučkino dobroto postane na vrtu pravi sonček, sta nam Marinka in Nevenka predstavili v lepo pripravljenem ambientu, otroke pa sta razveselila tudi zvezdica in palček.

Čestitamo obema avtoricama in želimo pravljici, da bi našla pot do majhnih in velikih otrok.

Majda Strašek Januš

Največji dosežki v letu 2012:

2. mesto: državno prvenstvo do 14 let, Otočec, 7. 1. 20123. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 14 let, Kranj, 28. 1. 20122. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 14 let, Ljubljana, 6. 2. 20122. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 14 let, Kranj, 12. 3. 20123. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 14 let, Litija, 23. 6. 20121. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 14 let , Koper, 12. 8. 20123. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 16 let, Ljubljana, 15. 8. 20122. mesto: odprto prvenstvo Slovenije do 16 let, Kranj. 17. 9. 2012

Simona Kovačič

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADI TENIŠKI JUNAK TINO

Cilj v letu 2012 je osvojitev zaključnega mastersa, ki bo v oktobru, kjer se bo pomerilo 12 najboljših tenisačev Slovenije.Sezono 2012 bo končal na 2. mestu v skupnem seštevku celotne lestvice Teniške zveze Slovenije v kategoriji do 14 let. Njegova največja želja je, da bi nekoč postal profesionalni tenisač in se udeležil največjih svetovnih tekmovanj. Njegov vzornik je Roger Federer. Želi si tudi, da bi dobil kakšnega sponzorja, da bi se lahko udeležil več mednarodnih tekmovanj ter da bi lahko treniral in se izobraževal v priznanih svetovnih teniških akademijah.

55

ZVEZDICA LUCKA

56

IZ NAŠIH KRAJEV

obnašamo se skoraj, kot da nimamo nič z njo in jo hkrati dojemamo kot nekaj popolnoma mrtvega in neosebnega. Če bi jo dojemali kot živo, je ne bi zmogli uničevati. Zemlja ni le pod našimi nogami, je vse okoli nas, je tudi nad nami (zrak, oblaki …), mi tako rekoč bivamo 'v njej'.Na svoji sedanji lokaciji v parku v Hotinji vasi je paviljon namenoma nekoliko odmaknjen stran od igrišča, saj ni namenjen plezanju ali igri (v tem primeru bi se lahko poškodovali ljudje ali paviljon) zato vas prosim, da se uporablja le na umirjen način.

Katja Majer

Panizanov na Pohorju in tudi po vsej Sloveniji, je bilo vedno več. Kljub velikemu terorju sovražnika, so se partizanske vrste krepile. Ob povečanju števila partizanov pa je bilo potrebno tudi več sodelavcev na terenu. Vsakega pomočnika partizanov, ki je bil odkrit, je bil kaznovan zokupatorjeve strani z izgonom, požigom hiše ali celo z ustrelitvijo. Spomnimo se samo naše bližnje okolice, požiga Planice, Jugove domačije in številnih drugih pohorskih domov.Kljub vse večjemu terorju, ki je okupatorju uspeval s pomočjo izdajalcev, kot sta bila Uroš, Puklasti Miha in še številni drugi, je naš narod tvegal in na različne načine pomagal partizanom v njihovem boju. Tako so na podežlju okrog Pohorja nastajale številne postojanke - v Slivnici, Rušah, Kamnici, Pobrežju, Brezju in mnoge druge.V gradu v Čreti so s privolitvijo grolice Schonberg, ki je bila kasneje tudi panizanka, aktivisti z Vido Kosi na čelu v stolpu namestili razmnoževalni stroj. V gradu v Čreti je bilo celo natisnjenih nekaj izvodov Slovenskega poročevalca. Delo so uspešno upravljali do oktobra leta 1942, ko jepostala izdajalcem sumljiva Vida Kosi. Še pred aretacijo je uspela skriti kopirni stroj. Kasneje je ta stroj uspešno služil pri Robičevih v Limbusu, dokler tudi tam ni bilo izdajstva. Veliko je bilo bridkih dogodkov, vendar bom s tem utrinkom iz spomina na medvojne čase zaključil.

Predsednik društva za ohranjanje NOB Hoče _ SlivnicaJanez Šifrar

PAVILJON V HOTINJI VASI

SPOMINI NA VOJNE CASE

Vesela in ponosna sem, da lahko v čudovitem parku z igriščem v Hotinji vasi, ki ga je letos uredila Občina Hoče-Slivnica, domuje tudi moja skulptura oz. meditacijski paviljon. Boljšega kraja si skoraj ne bi mogla želeti, paviljon je v prijetno urejenem okolju, park je lepo obiskan in še posebej me veseli, da ostaja v domači občini ter da stoji v bližini vode.Že več kot desetletje se ukvarjam z gradnjo skulptur, ki so pravzaprav prostorčki, v katere lahko obiskovalec stopi in sede. Tako mu želim ponuditi zavetje, nek kraj, kjer se lahko sprosti, zadiha in pozabi na stresni vsakdan. Praviloma v notranjosti teh kipov priložim tudi tekst s podobami iz narave, ki lahko človeku pomaga pri umiritvi, boljšem počutju in prebujanju notranjega miru. Lahko rečemo, da je to oblika meditacije, a z njo nikakor ne želim človeka obremeniti, če želi v paviljonu le počivati, je to več kot dovolj.Običajno se vsaka izmed mojih stvaritev ukvarja s svojo temo. V tem primeru je to človekov odnos do Zemlje. Ne le Zemlje kot planeta, toliko bolj do Zemlje, ki je živa, katere del smo in ki je naš edini dom. O tem govori tudi naslov, ki ga nosi paviljon: Zemlja v meni / jaz v njej. Moja želja je, da bi se spomnili, da smo del tega planeta, smo v vsakem trenutku prepleteni z njegovim živim tkivom in da so del Zemlje tudi naša telesa. Moj občutek je, da kot civilizacija prevečkrat podležemo iluziji, da smo od narave ločeni,

Lani smo se zbrali na tem prostoru, da bi obudili spomin na dogodke, ki so se zgodili na tem področju leta 1944. Letos pa bomo priklicali spomin na začetek vojne in njene krutosti, ki so se dogajale v medvojnem času in so povezale dogodke, vse do krutih dogodkov pri nas leta 1944.Cilj okupatorja je bil uničiti narod, zato so najprej začeli preganjati duhovnike in druge izobražence, računajoč, da bodo tako preprosto ljudstvo Iaže pokorili. To jim je za kratek čas uspelo, a ne vseh, nekaterim je uspelo pred aretacijo pobegniti. Umaknili so se v gozdove. Mnogiso takrat bili še brez orožja. Tudi v naši okolici jih je bilo nekaj. Sestajali so se v manjših skupinah tako imenovanih prvi partizani so bili na različnih področjih Pohorja.Tako je že septembra leta 1941 Prva Pohorska četa napadla nemško policijsko posadko na Klopnem vrhu. In čeprav je nemška vojska v Rusiji napredovala po Sto in več kilometrov na dan v svojem pohodu, je na Klopnem vrhu prvič bežala. In to pred slovenskimi uporniki. Zgodilo seje nekaj pomembnega. Na prizorišču dogodka je bil ranjen nemški policist - pravzaprav je bil Avstrijec. Pohorski partizani pod poveljstvom španskega borca, kasneje narodnega heroja. Miha Pintarja - Toleda, so obupanega nemškega ranjenca oskrbeli, ga položili na nosila ter murazložili cilje svojega boja. Ranjenca so čez nekaj časa nasli njegovi tovariši. Dejstvo, da so »banditi« z ranjenim sovražikom postopali po mednarodncm načelu vojnega prava in Rdečega križa , je bilo nacistom povsem tuje in jih je osupnilo.

IZ NAŠIH KRAJEV

57

ROŽE Družina Jurič Ketiš Kukovič na Hoškem Pohorju zelo lepo skrbi za urejeno okolje in cvetje, ki se že od daleč vidi v polnem razcvetu in lepoti. Prijeten pogled in pomirjajoče počutje ob opazovanju cvetov. Le tako naprej.

Tadej Vrhovšek

Letos poleti je na novo življenjsko pot stopila oblikovalka naših Utrinkov Monika Lovše Rošker. Zakonsko zvezo z

Urošem Roškerjem je sklenila v cerkvi sv. Lenarta v Pivoli.

Po rodu je Primorka iz Soške doline, a jo je ljubezen iz tega planinskega raja pripeljala na Štajersko,

kjer sedaj živi.

Mladoporočencema vso srečo v zakonu in veliko veselja v skupnem življenju.

Uredniški odbor Utrinkov

Pogosto ljudje premalo cenimo drobne dogodke, ki pa nam lahko veliko pomenijo. Ko sva z ženo letos praznovala zlato poroko, nama je zelo veliko pomenilo, da si je župan Jožef Merkuš kljub bolniški vzel čas in opravil obred te poroke. To zelo ceniva, saj sva že v letih, ko naju pogosto zapušča zdravje in sva hvaležna za vse lepe dni v življenju.

G. županu želiva veliko zdravja, da bo lahko še dolgo ohranjal ta pristni stik z ljudmi. Hvala za tako človeški odnos in vse dobro!

Ivanka in Peter Vidrih s Pohorskega dvoraFotografija Majda Strašek Januš

ZAHVALA G. ŽUPANU!

ZA SRECO V DVOJE

PRVI ŠOLSKI DAN V OŠ FLV SLIVNICA

Letošnja generacija šteje 32 nadebudnežev, ki so prvič prestopili šolski prag slivniške šole. Po kratkem kulturnem programu in nagovoru g. ravnatelja so učiteljice odpeljale otroke v razrede, starši pa so os-tali ter prisluhnili utripu šole in nasvetom policista g. Urnavta.

Po čem pa si bomo zapomnili naše prvinčke? • Po pogumu in odločnosti, vsaj tako so kazali prvi koraki, ko so tako neoklevajoče zakorakali k svojim učiteljicam.

• Po radovednosti in znanjaželjnosti, ki sta se pokazali med glasbeno pravljico, ki so jo prikazale učiteljice v razredu.

• Po prijaznosti in solidarnosti, ki so ju sklenili po njej.

• Ter po sladkosnednosti, kot smo razumele učiteljice njihovo navdušenje nad prvo šolsko malico, ki jo je dopolnila prvošolska torta naših prijaznih kuharic.

Karmen Jezernik

UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 11, številka 3, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro d.o.o., Monika Lovše Rošker, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: VŠD Hoče /// TISK: Grafis d.o.o., [email protected], naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV.

59

Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisa-nja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je do konca novembra 2012. Naslednja številka izide decembra 2012.

PRVOŠOLCKI OŠ HOCE

Documents

OKTOBER 2012 brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica › files › emagazine › 166 › ... · Tako kot je že to v navadi med Pohorci, smo se ob polno obloženi mizi na 9. obletnici