ffi*dglz*ot ztatozumznL rcninl lozli otrLfzio vLnogzJ, tohzoL zaf>oiefo

Et"ft"tot u rtiil * fz*n llt uito. JzgrrL.o [.[ttt *t/. oi.nr[-e. gziiz,

a Erof., 4u tE l>o rLoLLu tz.Jioqt Lm4' itoLtoo ,r.orttino.

4eLatzzL fo nzgujzfo z $ullzzntlo Ln tzcEm aLE LLo, fitzLazlL lo z

[u/"tm olerom l>remQalo /" marLinoozga, ona lza li* otala

fzittno E.1tQU". {A,zo|fo, /o lz o njef mo| spoznaLi zzsnLco

iiotfznla, f>a lz ta itofrt o4 *'/ fro[oXLi*t gzLtt zazpzLa *uJZ.iotfznfem tn /..tom ]otol.uooo.Jzz.zzLfa 5(.[U iz (Vazzfz

goLooo oo/t *tJop. "CVt-g"Jrioo" *ooo

o ttll protlJiT /r*ft XE orkfro f>ottoriL(. a ainogra/,u i.n ,thrkmLoo*u. -(lo f>otzm [" petm *t/ f'oLXlJmt siosliLmt gziit fzoiari.uLiLntta, vLnce f>a lJ" olt t*Qot" o.*L h I'thrtnz. /ni liotfenfa.

Zot" f>a t LE" f>zL7izQe qiosll' lJ.p$i". L pooof,Lmo o /,,.uZGo

o.*ttL Q"/t, *./ /.o"oo. t.-t1. b torLca, Eqtt p"t nai orok*uponu/'tmo g"*"Qul)1t n JokoJoitao'

J. J,Ioroof,o

,-

2 v

Zupanova beseda Pod tem naslovom bo v

vsakem glasilu obCine Videm v stalni rubriki zupan v nekaj

besedah predstavil najbolj akcualne dogodke, ki so

pomembni, da pridcjo med vas obcane.

Volitve

Pred nami so drzavnozborske vo­litve, ki bode 10.11.1996. Na teh volitvah bomo v obCini Videm volili tudi nove svcte krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti ostajajo pravne osebe in se bo del nalog obCine prenesel na kraje­vne skupnosti. Volitve so razpi­sane, na vas obeani pa je, da bo­ste izbrali najboljse predstavnike iz svoje sredine.

Zupan Franc Kirbis

ObCinski proscori

Sedez obCine Videm je bil dolo­een v naselju Videm pri Ptuju, toda nihce ni pomislil , da v kraju

razen pisarn KS Videm ni na razpolago drugi h prostorov. Do­mujemo v zgradbi KZ Ptuj, ki je pokazala polno mero razume­vanja in nam nudi prostore za nase potrebe. Ker sam kraj Videm nima nobenih prostorov, se je pokazala moznost, da se ti dogradijo ob obstojeCi dvorani. Toda dvorana je v denacionaliza­cijskem postopku in bo vrnjena zupnijscu Sv. Vida. Po pogovoru z zupnijseem bomo objekt odku­pili po ocenjeni vrednosti. Tako, da bo kraj in obCina pridobila nove prostore. Za gradnjo je urejena vsa potrebna dokumenta­cija in se je z deli ze zaeelo. Pri dograditvi pa se je ugotovilo, da je stara zgradba na vee mestih brC7. temeljev. Zato je bila strO­kovna odloCitev, da se objekt porusi in na novo dogradi seveda s soglasjem vseh. V objektu bo prostora za obCino, KS, pi sarna policije, matieni urad, poroena dvorana, dvorana kot je bila obsrojeea, prostori za sestajanje drustev, strank, dye garazl, sanitarije in drugo. Investieija je ocenjena na okoli 70 milijonov SIT. Gradn ja bo fazna glede na zmoznosti sredstev. Naein finan­ciranja - obeina Videm in KS Videm, krajani Vidma in okoliee.

Proracun 1996

Proraeunska sredstva, ki jih obeina dobiva od drzave, doho­dnina in finanena izravnava so premajhna za realizaeijo vseh

ODMEV OBCINE potreb in zelja vas, dragi obeani. Zato bomo morali poiskati Se do­dame vire finansiranja. Eden od teh je sklad stavbnih zemlji sc, ki bi prinesel del sredstev namesto samoprispevkov. Ta sredstva bi bila tista, ki bi vsakcmu kraju omogoeilo nadaljnji razvoj. Sklad stavbnih zemljisc bi bila manjsa obremenitev obeanov od samo­prispevka in bi zajemal vse obea­ne in tiste, ki imajo svoje objekte v nasi obCini. Pri tem projektu prosimo za pomoe vas vseh, da nam boste dali doloeene podatke, ki bode sluzi li za realne oecn itve vsakega posameznega stavbnega zemljisea. V naspromem primeru bode podatki lahko nerealni. BodoCi proraeun bo moral teme­Ijiti na intcgralni podlagi, ee pomislimo, da so pred nami projekti, skupnega pomena (sole, varstvo okolja, otrosko varstvo in drugo).

Delitvena bilanca

Po sprejetju zakona 0 loka lni samoupravi je iz bivSe obCinc Ptuj nastalo 9 novih obCin, ki bi si morale razdeliti skupno premo-1.enje. Projckta se nismo mogli izpe ljati, ker gre wdi za skupne objekte ki nam bode skupno sluzili wdi v prihodnje (boln iea, muzej, itd). Tako kaj dosti od delitvene bi lanee ni moe prica­kovati, seveda pa je pogoj, da jo izpe1jemo in dalje samostojn" ~ gospodarimo s svojim premo­zenjem, kar sedaj Se ni mogoee.

Zupan: Franc Kirbis

Skoda v obCini po e1ementarnih nesrecah Vremenske razmere so v letosnjem lew v obCini Videm povzroeile velikansko skodo na kmetijskih pridel­kih, eestah ter drugih objektih. Neurje s toCO je 22. junija poskodovalo ceste in kmetijske pridelke in povzroCilo plazove v KS Podlehnik. Dezevje s poplavo je 2. do 4. julija naredilo veliko skode na kmetijskih povrsinah na eestah in drugih objektih ob toku reke Dravinje in manjsih potokov v KS Dolena in Videm pri Ptuju. Neurje s toeO je 30. avgusta oklestilo kmetijski pridelek ponekod in posamezne vrste wdi do 100%. Poskodovalo je eeste in zgadbe v KS Videm pri PWju in Leskovee. ObCinska komisija je opravila oglede in ob posamezncm primeru ocenila nastalo skodo. PoroCila je poslala republiski komisiji za elementarne nesreee ter davcni upravi za zmanjsanje davka iz katastrskega dohodka. Odskodnina za skupno 46 mio SIT skode na kmetijskih pridelkih in za okrog polovieo manjso skodo na infrastrukwrnih in drugih objektih je odvisna od razpolol,ljivih sredstev s katerimi razpolaga drZavna komisija. Z obCinskimi sredstvi bo ze lo tel.ko usposobiti poskodovane eeste predvsem v Halozah in Sc te7.je san irati preko 20 plazov, ki so pray tako poslediea neugodnih vremenskih razmer.

S. Ropie

ODMEV OBCINE

Izgradnja vodovoda v Trdobojce ObCina Videm je v svojih plan­skih akcih v lew 1995 sprejela vee invescieijskih projekcov, med kacerimi je bil wdi projekc izgradnje vodovoda v naselje Trdobojci in del naselja Zg. Gruskovje. Obmejni projekc je bil vkljueen v driavne programe za podroeje Skladnega regionalnega razvoja in Miniscrscva 7,3 okolje in proscor. Kljub zaeecnim obeca­vniln lnoznoscin1 smo kar hicro spoznali, da obsta)" razlika med zakonskimi moznoscmi in poli-

~, ciko ddave. Tako je obCina dobila pozicivno rdicev Ie s podroeja sk1adnega regionalnega razvoja, pa se ca resicev je bila omejena s proraeunom obCine oz. glavarino. OdloCiIi smo se za ponujenih 17 milijonov STT, kajci v nasprocnem primeru bi zgubili wdi ca sredscva. V invesciciji, ki bo scala skupaj s prikljucki okrog 46 milijonov S lT, je delei krajanov 10 milijonov STT , saj placa vsak krajan za prik1jucek 2100DEM. Zraven invescicljskih se pri izgra­dnji vodovoda pojavljajo wdi druge ceia ve. Posebnosc ccrena v

r- Trdobojcih je v pedoloski sescavi '" in reliefu. Zahcevnosc crdega

rerena, kjer je zraven obilo lapo­rja wdi prava skala, je povzroCila ceiave veCim izvajalcem, mnogi krajani pa dol go niso upali v nemogoce. Ob crdem rerenu smo imeli wdi ceiave z izborom izva­jalca, saj je firma Hidroing v casu

izgradnje vodovoda zasla v nemo­goce ceiave in scecai Bele izbor novega izvajalca za izvedbo izko­pa cevovoda, g. Gajzera, je po­vmi/a upanje v projekc, ki za kra­jane pomeni eksisceneno nujnosc. Po/aganje eevovoda opravlja firma \lodnar, ki jo vodi g. Z nidaric, izgradnjo vodohrana pa gradbena firma , ki jo vodi g. Kreicner. Medtem ko je \lodnar kar redno na terenu, se pojavljajo ceiave wdi z gradbeno firmo, ki svoje izgovore isce v specifiki cerena cer ceiavah izgradnje na 7,3 hrevnem terenu. Vsekakor ne moremo mlmo krajanov, ki so z veliko voljo priscopili k izjemni invescieiji. Kljub cemu da jih veCina pridno nakazuje svoje prihranke za Ha/ozane predrago vodo, je Se vedno nekaj posameznikov, ki upajo, da bo eez nekaj casa voda cenejSa. G/ede na co, da se v naselju izvaja organizirana grad­nja, se CO ne bo zgodilo, cako da bo cena za naslednje do/gorocno obdobje za vse enaka in se bo mora/a p/aeaci v enkracnem zne­sku. Tisci krajam; ki se Se niso od/oCiIi za izgradnjo in bi se sele sedaj, ko projekc dobiva rea1iza­cijo, se /ahko prijavijo preko gmdbenega odbora. V naselju je mnogo krajanov, ki bodo s ceiavo zagocovili pocrebna invescicijska sredscva, nekaceri jih pa sp/oh niso v scanju zagocovici, kljub remu da bi vodo nujno pocre­bo va Ii. Pri ceh bomo premoscili

ceiave s podaljSanjem roka pla­Ci/a, pri socia1nih primerih pa bomo poskusili sodelovaci s Cencrom za socia/no delo. Ko smo pri sami invesciciji, )e nujno omeniti wdi izjemno dodacno angaZiranosc krajanov, saj ci morajo opravici izkope in zakop vseh prikljuckov, pray cako pa ni malo dela na eeSCm infrascrukwri, ki je z deli pri7,3-deca. Marsikoga wdi zanima, kdaj bo pricek/a voda po vodo­vodu, ki se gradi ze /ani od novembra. Prehodno opisane ccZave nam povedo, da je realiza­eija opisanega projekca skoraj cudez. kljub cemu pa priea­kujemo, da bo po priklopih hisnih prik/juekov v sepcembru in okcobru voda pricek/a na najbo/j odda/jeno cocko konec okcobra. Omenjeni zapis je izraz spodbu­de krajanov Trdobojee, za cisce, ki so prisli do vode na /aiji naCin, pa pomis/ek, kako je v Trdobo.icih iivljenje ife drago. G/ede na kruco resnico, da cako drago i ivi vse manj Ijudi, pa ve/ja pomis/ek predvsem za driavo in cisce, ki jo predscav/jajo, da na demografsko ogrozenih in obmejnih podrocjih svojega de/a niso opravili. Ne moremo pa wdi mimo pozicivne vloge obCine Videm in i upana, g. Franca Kirbisa, ki v sk/adu s svojimi moi nostmi pomaga pri izvedbi enega najzahtevnejsih in eksisceneno nujnih projekcov.

MJg. J~lnCZ Mere

Popravki tekstov prve stevilke glasila V sestavku z naslovorn PREDSTA VITEV OBC1NSKEGA SVETA IN SVETNIKOV je bi lo pri predstavitvi obcinskih kornisij in odborov NAPACNO ZAPISANO, da je Alojz Grabrovec vodja odbora za pozarno varnost. PRA VILNO lE, da odbor za pozarno varnost vodi Janko Kozel in obcinsko gasilsko poveljstvo vodi Alojz G rabrovec. [zpuscena je bila tudi Obcinska volilna kornisija, katere predsednik je Marijan Furek. V sestavku z naslovorn ZAHVALA - POHVALA je bil NAPACNO ZAPISAN priirnek druzine Lejnscak, PRA VILNO JE druzina Lainscek. Urednistvo se za spodrslj aje vljudno opravicuje.

4 GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV I

Predstavljamo odbor za komunalno infrastrukturo Pri cestah, vodovodu in

telefonih napredek cez leta

Odbor za komunalno infrastru­kturo je eden od obcinskih odbo­roy, ki skrbi za bolj.i razvoj eestne, vodovodne, elektrifika­cijskc, tclckomunikacijskc in ekoloske infrastrukture. Razvo­jne naloge in predlogi odbora so bistvo nadaljnega razvoja infra­stfukture v obcini, obravnavo in sprejetje Ie teh , pa ima v rokah obcinski svet. Letosnji program invcsticij v infrastrukturi je vrc­den dobrih 85 milijonov tolarjev in obsega najvec modernizaeij lokalnih in krajevnih eest v obeini. C iani odbora za komunalno in fra · strukturo: Ida Vidnis - Belsak, Frie Vckoslav, Srecko Svensck, Iozef Zelcnko tcr njihov vodja Stanko Simonic, imajo ponavadi vsak mcsee obilico dela. Sarno \" zadnjih st irih mcseeih so se sestali desetkrat, saj so morali pripraviti investicijske programe obCinskcmu svetu ter izbrati najugodnej kga ponudnika - izvajaJca del v cestni infrastrukturi. Z ugodno ceno in stevilnimi ugodnostmi se je kot najboljsi ponudnik pokazalo Cestno pojc rje iz Maribora, ki ima taka ie[Os v rokah izvedbo vseh veejih infrastrukturnih programov. Kljub vsemu, da so v obeini ze lan sko leto uspeli izpeljati nekaj veejih del, pa jim to Sc zdalee ni olajsalo rezav v vse h koncih obcine. Se zmeraj ostaja kar 341 km maka­damskih cest . asfaltiranih je Ic 64 km - na dcmografsko ogrozcncm obmoeju obeine je 76 km lokalnih cest, od tega pa makadams kih 24 kilomctrov. Po letosnjcm programu (zakljuccn naj bi bil 'I.e do jeseni) bode modernizirane lokalne eeste: Zakl . Rodni Vrh, i"'[ala Varniea . Veli ka Varnica, Skorisnjak . Vcliki Okie, krajevna cesta v KS Dolena in se nekateri manjsi odseki. V programu preplastitve sta lokalna eeSta Sela - Drazenei in Videm -Dravinj sk i Vrh. II Stanje na podrocju eestne infra­strukture je slabo, saj je sarno 32 kilometrov asfaltiranih eest ze nujno potrebnih preplasritve. V maju si je odbor zada l nekaj smern ic, po katerih bi morali preplastitvc izvajati

v prostoru cele obeine, ob tcm upo· stevati interesc obeanov, tudi gospo­darske pmrebc, prevoznost z avtobusi (solski prevozi), varnost drzavne meje ter opredcliti prio­riteto z doloecnim vrstnim rcdom. Nikakor pri reh smernieah ni smo pozabili, da je potrebno doloeiti dcl cz proracuna v celotni investiciji posa meznega programa, vkljueiti sodelovanje drzave, ko grc za vpra­sanje vinskc, obmcjne in piazovire ceste, in izraeunari delez ri sr ih , ki ob eesti ziv ijo. Ena od oblik vzdrze­vanja cesr so rudi gra moziranja, ki naJ b; sc izvajala po cnorncm programu ,. celi obcini. Ostajajo nam se sanaeije cesrn ih plazov, s katerimi imamo prevee rezav. Ze sarna osnova so ukrepi pri gradnji eest ter redna preycntivno vzdrzcvanjc, predvsem eiseenje jarkov, prepusrov in kanalov. V c \·idenci imamo za zdaj 23 plazov, dena rja za sanacijo pa ni od kje vzeti. Za sanaeijo dveh plazav \. LcskU\'Cu jc dala denar drzava, druge pa poskusamo v obeini urediti z delavci prcko javnih del, fl je med drugi m pO"cdal predsednik odbora Stanko Simonic.

Predsednik odbora Stanko Simonic

Tudi oskrba z vodo in e1ekrifikacija se \. obCi ni nista urejeni zadavoljivo, kajt i 342 gospodinjstev je Se brez jayne vodovodne os krbe, 512 pa jih uporablja vodo iz skupinskih zajetij in lastnih studence,·. Dobra polovica gospodinjstev (956) v obeini Videm je danes zc prikljucena na javni vodovod, v juliju in avgusru pa se je po dolgih prizadevanjih in prosnjah to urcsniCilo [ueli Sturmoveanom. Sturmm·ci so bili Sc do nedavnega ed in a ravninska vas y obCini, ki oi imcla javnega vodovoda, kajti tueli

po gradnji ptujskega jezera, se nanje Oi spomnil nihee. Poleg prora· eunskih sredstcv videmske obcine in dodarnih sredstev obcanov jc pri tej inves(iciji pomagala tudi mesma obeina Ptuj, pri izkopih pa KK Ptuj. Vodovodno omrczjc v Sturmovcih je dolgo 2,8 kilometra, nanj pa bo prikljueenih 30 gospodinjstev. Omenjeni odbor si namrcc ze dalj casa prizadeva, da bi bili pogoj i za javno vodovodno omrezje razvidnej­!ii, prizadcva pa si rudi, da bi obCina elobila lasma vodovodna zajctja. II Po­leg napredka v oskrbi z vodo nikakor ne smemo pozabiti na ohranjanje starih swdenccv v obCini. V prihodnje bomo poskusali doloeiti ripe srudcncev in zanje pridobiti katastrc, II dodaja Simonic.

V obCini 596 gospodinjstev brez telcfonskcga prikljucka

Ceprav je v teh easih elektrika v gospodinjstvih zc vsakdanja nuja, pa Ie rega ne morcmo (rditi za tistih 18 gospodinjstcv v obeini, do katerih se ni napeljanih e1cktrienih vodov. Bolj zalostcn podatek v obeini pa je ta, da Se skoraj polovica od vseh gospodinj· ste\' nima v hiso napcljancga tclc­fonskega prikljueka. Kje iskati vzrok 1.a raksno stanjc je tczko reCi, Simo­nic pravi, da je pri vaskih akcijah v obCin i prcvec pristOpov in nee not no­sti med obeani. V prihodnjc bo tudi odbor za komunalno infrastrukruro poskusal vee urediti preko vaskih odborov ter narediti vee v vkljuce­vanju v dancs zc vpeljan Slstcm brczzicnc tclcfonijc. Pri ekoloski infrastrukturi si bo odbor pri zadcval narediti vee v izgra­dnj i kana li zacijskih sis temav, nasle­dnja razvojna usmeri(cv pa jc urejcn - enotcn sistcm odvoza gospodinj­skih in ostalih odpadkov. Odbor za kom un alno infarstruktllfO si je zadal se nalogo urediti cestno­prometno signalizac ijo ter bolje oznaeiti kraj e v obeini, v pripravi p" ima tudi pravilnik komunalne infra­strukturc za obeino. Po njem bi lahko lazje doloeali kritc· rijc na podrocju infrastrukture v obeini, svetniki pa ga bode v obravnavo dobili zc na cni od jcscn­skih sej.

T. Mohorko

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

Aktiv zensk Lesko vee je pripraviJ prvo kmecko rajanje Praznik iger, veselja in bogata oblozenih miz

Clan ice Aktiva zensk Lesko­vee so si kmecki praznik omi­slile kot nacin ohranjanja Ijud­skih navad in obicajev, ki jih v leskovski fari tudi danes ne manjka. Letos poleti (v sobo­to, 17. avgusta) so bogato Ijud­sko srecanje v kraju pripravile prvic, bil pa je to praznik kmeckih iger, obujanja starih kmeckih opravil in navad, kulinaricne razstave, zakljucek oeenjevanja najlepsih domov v

r- videmski obeini, oeenjevanja klopoteev in ob klopoteevi pesmi predstavitev program a tamkajsnjih osnovnosolcev. Pred sestimi leti so se clan ice, takrat se Aktiva kmeckih zensk, prvic srecale, vsako leta so pripra­vi le se kaksno kulinaricno razsta­

. vo in v kraju skrbele za ohranja­nje Ijudskega izroCila. Letas so se odloCiIe pripraviti Se kmecki praznik, seveda ob pomoCi doma­cega GO, PO in OS, in mnogi so ga i.e tistega dne oznaeili kot dobro pripravljen praznik, ki bo lahko z leti postal v kraju tradicionalen. V kmeckih igrah so se tekmova lci

,-- petih prijavljenih ekip pomerili v kosnji in spravilu trave, nOSenju vode, luscenju in prebiranju koruze ter risanju domacih i.ivali. Po sodniskih doloCitvah so se veselili najboljsi tekmovalci iz Sovic, ki so za prvo mesta prejeli veliko tarto, drugi dye manjsi sta bili namenjeni drugemu in tretje­mu mestu. Torte so spekle doma­ce gospodinje. Kmecki praznik pa je bil se v znamenju kmeeke povorke, v kateri so se predstavili vinogra­dniki, mlatiCi, i.anjiee, krompir­jevi skoparji, koiuharji in obiralci hmelja, na praznovanje pa so se nekateri yripeljali tudi s konjsko vprego. Se najbolj dobre volje so bile obiralke hmelja, ki so se dan po prazniku odpravljale v Savinj ­sko doli no, kjer so takrat i.e pri-

celi obirati hmelj. Med njimi smo srecali tudi Bernardo Mere -Haloi.anko, ki se je letas v dei.elo hmelja odpravila i.e sedemin­dvajsetic, saj ji je hmelj po talikih letih Se kako prirastel k sreu. Osnovnosolci iz Leskovca in okolice so poleg pesmi v program vklj uCiIi se delcek prikaza sta rih vinogradniski h obicajev s postavitvijo klopotca, te pa so letas i.e predstavili na Ijubljanskem sejmu uCiI.

Najlepsi dom imajo Korpicevi V Dravcih

Na letosnjcm kmeckem prazniku so leskovske gospodinje tudi bogato oblozile mize, kulinaricni razstavi pa so dal e naslov Jedi ob delih v vinogradu (od rezi, kopi in do trgatve). Poleg sladkih in krusnih dobrot, so na ogled postavile tudi mesne in mocnate jedi, pripravile in spekle pa so se nekaj tistih dobrot, ki so se jih nauCile v okviru zimskega izobrazevanja.

Kme6ki praznik v Leskovcu

Skupaj z Ido Belsak - Vindis so Ieskovske zene letas prvic izpeljele se ocenjevanje najlepse urejenih domov v obCini Videm ter po Lovrencevem obiskale tiste klopotee, ki ustrezajo starim " klopot­cevim 11 pravilom. 11 Zeli mo ohranjati naravno in kulturno dedisCino v nasi obeini, imeti prijazne in lepo urejene domove, zata smo si skup~j s ptujsko Kmetijsko svetavalno sluzbo in obeino lotile oeenjevanja najlepsih domov. Na razpis sma dobili 16 prijavnic, posebna komisija je v juliju obiskala domove in jih ocenila. OdloCitev ni bila lahka in ciani komisije so za najboljSe izbrali tiste domove, ki si ta res zaslu­zijo, " je se povedala predsedniea aktiva. Priznanje za najlepse urejen dom v obeini Vi dem sta takrat dobila Marija in Zvonko Korpic iz Drave, ki sta do danes ohranila in obnovila staro kmeeko hi so. Na drugo mesto je komisija postavila Vindisev dom v Mali Varniei in tretjo (najlepso hiso z urejenim okoljem) ima druzina Zagoranski v Laneovi vasi. Ndika Krajne iz Strmea je prejela priznanje za halosko hisko, saj z njo skrbi za ohranjanje arhitekturne dedisCine, po mnenju komisije, pa imata Marija in Franc Cafuta v Repiscah 16/a s evetjem in zelenjem najlepse urejen dom.

T. Mohorko

.-

6 ZANIMIYOSTI IZ KRAJA Y KRAJ

PrepotovaJi so vinsko turisticno cesto od Majsperka do Zavrca

V videmski obCini preko 100 kiJometrov VTC

PRVI OGLED HALOSKE VINSKO TURISTICNE CESTE V jULlJU - V OBCINI VIDEM NAjVEC TEZAV Z NEASFALTIRANO IN TEZjE PREI-IO­DNO MEjNO CESTO S HRVASKO - PONUjAJO SE MOZNOSTI TURISTICNEGA RAZVOJA -POLEG SAKRALNE ARHITEKTURE TUDI BOGATA NARAVNA DEDISCINA IN GOSTOLJU­BNOST HALOZANOV

Sredi jU lija so cIani projektnega sveta haloske vinsko curisticne ceste iz obein Majsperk, Videm, Gorisnica in Zavrc prvie organizirali prvo strokovno potovanje po cesti, na katero so se poelali poleg zupanov, predsednikov svetov in tajnikov, se predstavniki kmetijskega mtnlstrstva, projekta CRPOV, Turistiene zveze nekaterih turistienih agencij, ptujske Kmetijske svetovalne sluzbe in se nekateri , ki bode v prihodnje lahko prispevali k boljsi promoeiji VTC_ Tistega julijskega dne so se udeleineei prvega izleta po VTC vozili cudi po nekaterih odsekih omenjene ceste v videmski obeini. Popotovanje so zaceli v obeini Majsperk in ga po Oravinjski dolini nadaljevali v videmski obeini, pot ogleda vinske eeste pa je bila zaertana Se v gorisn iski in zavrski obeini. Zupan Franc Kirbis je obeino predstavil wdi kot Icpo vi norodno pokrajino, kjer uspeva zlahtna vinska m a. "Lj udje v teh krajih z veliko Ijubeznijo obdelujejo in negujejo vinograde ter ohranjajo stoletno vinsko tradieijo haloskih krajev. Videmska obeina ima kar 70 oelstotkov od vse h svojih povrsin na podrocju Haloz in po prvih opravlj c nih me ri tvah imamo na haloskem prodroeju 114,6 kilometra vinske ceste. Od tega je 74,3 kilometrov makadamske ceste (mejnih Se nemodern iziranih eest je 27,4 kilome­tra), Ie 40,S ki lometra pa je asfaltiranih eest, " je povedal zupan Kirbi s. Vinsko curisticna eesta je v videmski obeini speljana vse od Oolene, Odncga, Strajne, Gorce, Podlehnika, Zakla, Sed laska, Nove eerkve in Gruskovja, vse do Leskovea in okoliskih naselij. Na VTC se prik1juei cudi vinorodno obmoeje Majskega in Oravinjskega Vrha, na leskovskem koneu poteka po Spodnjem in Zgornjem LeskoveLl, Mali Varnici, Okicu, Skorisnjaku, Avgustinu , Trdobojcih, Repiseah in Belavsku, popotnika pa VTC pripelje cudi v Varejo, Sovice in Oravee, kjer se v Grael iscah prikljuei na vinsko eesto gorisniske obeine.

Kaj ponuditi na haJoski VTC?

Zupan Franc Kirbis pravi, da v videmsk i obeini

zelijo VTC dati vee poudarka, kajt i to lahko na neki naein pomeni cud i vir preiivetja za veeje stevilo obeanov. Danes se obeina lahko pohval i z bogato zgodovino, saj je dobro ohranjen ih osem sakralnih spomenikov, med naravne lepote sod ijo ribniki in ribogoj niee (omeniti je tre ba ribnik Poel lchnik), bogat je lovski curizem in dobra je gos tinska ponudba v domaeih gostilnah. Po zupanovih besedah po haloskih naseljih zivijo prijazni in gostoljubni Ijudje, ki lahko ob vsakem casu ponuelijo dobrote iz krusne peei in kakovostno vinsko kapljieo. Janez Cafuta, clan projektnega sveta VTC iz videmske obCine pOLldarja, da je projckt na dobri poti do uresniCitve. Med drugim je ze izbran

----­izvajalee Celostne podobe haloske VTC, v casu martinovanja naj bi ob eesti postavili ne kaj smerokazov, precej vee pa boelo morali posroriti pri oblikovanju wristiene in gostinske ponudbe na vi nsk i eesti. Sicer pa je v pripravi ze wdi katalog ponudbe na VTC, ki naj bi bil izdelan v en em od prihodnjih meseeev.

'I'M

;tR PEUCiEOT

~ SPC TOPLAK .

MODEll V ZALOGI, DOBAVA TAKOJ: - novi 106 XN (v beli , srebrni in rjavi barvi) - 306 XA 5 popustom 7,5% (v rdeCi in bez barvi) - 306 PAOFll (v beli , rdeci, zeleni in modri barvi) - 406 SL 1.6 (v beli, zeleni in modri barvi) - 406 ST 1.8 (v zeleni, rdeci , modri , srebrni in sivi barvi) . BOXER furgon in minibus (v beli barvi)

Moinost testnih voienjl Ugoden kredit in tizing.

Slaro la novo.

. SPC TOPLAK "_p., Podtehnik, tel . 062/768-144 , poobla~c:eni prodajalec in serviser

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

Vinski sampion Jozeta MiJosica Vinogradi, klopotei in ne nazadnje zlahtna kapljiea imajo svoj dom tudi v obCini Videm. To sc poscbcj dobro vc Vidcmcan lozc Milosic, ki ga Ijubezen do vinograda in kletarjenja spremlja ze vrsro let. Letos je na ptujskem vinskem ocenjevanju dobil l}ajdragocenejSc priznanjc za svoje vino -Sampiona yin posebne kakovosti. Sicer pa je lozc Milosic (mnogi ga vcrjctno bolje poznajo kot obrtnika v vlogi elektricarja) do lewsnjega leta sodelova l ze na mnogih vinskih sejmih in srccanjih vinogradnikov. Zmcraj domov prihaja s pri znanji in pohvalami, te pa govorijo, da so M il osicevi izbori vin resnicno enkratni.

Vinski sampion

Lews jc na sejmll Vino Ljubljana, v okviru vinogradnisko - vinarskega sejma med kar 1200 vinogradniki po posebnem izlocanju preje! Z iato medaljo za traminee - letnik 1995. Tudi na letosnjem oeenjevanjll Vi no Ptuj je Jozc nadaljcva l z "vinskimi " uspeh i. Njcgov tramince - jagodni izbor (Ietnik 1995) je postal sam pion yin posebnc kakovosti . Priznani enologi so mu dal i oeeno 19,46; traminee - jagodni izbo r in traminee pozna trgatev pa sta Jozetu prinesla Sc priznanji za posebno kakovost. Sicer pa je traminec tista surta vina, ki se v Joiewvem vinogradu najbolje obnese. Pred leti Sl

je vinograd uredil na Majskem Vrhu, na odlicni soncni legi, zraven pa zgradil se primerno vinsko klet. Tam ponavadi preZivi najvec svojega prostega cas, se ukvarja s sodobnim klatarjenjem in kdaj pa kdaj odkrije tudi kaj novega. V bliiini Majskega Vrha, v Draveih, ima Se en vinograd, v njem pa uspevajo poleg traminea tudi nekatere druge sorte yi n, kat so laski lizling in sauvignon. Veckrat pri nJem pripravijo manjso vinsko pokusnjo in verjemite, vredno ga je obiskati in pokusiti njegovo ilahtno kapljieo. Sieer pa Joze v tem mesceu skoraj teZko rece, kaksna bo Ietosnja vinska letina, zaenkrat v njegovem vinogradu kaze dobro, v jeseni pa se bo tako pokazalo v sodih. Vinogradniku Jozetu Milosicu je uspelo povzdigniti kakovost svojega vinskega pridelka na raven, ki jo haloski kraji resnicno zasluiijo. Vendarle pa letosnji dye odlicj i zagotovo nista zadnji v Joietovi zbirki, kajti prihajajo novi vinski sejn1i in vinogradnikom se ponujajo nove moznosti, da postanejo s svojimi vini morda nagrajenei. Jozetu Milosicu iskrene cestitke iO v prihodnje obilo uspehov v vinogradnistvll.

T. Mohorko

TRGOVINA "LESKA" LESKOVEC

Nudimo:

prehrambene izdelke galanterijo belo tehniko kmetijski material (krmila, umetna gnojila, orodje) gradbeni material vodovodni in elektromaterial plin v jelkenkah

Prodaja tudi s ceki in na obroke.

Se priporocamo.

Joze - Ana Zavec 2285 Zg. Leskovec 9/a

teL/fax: 062n63-107

,-

8

Racunalnisko 0plSmCnJCvanJc

vOSVidcm Osnovna sola Videm je v solskem lew 1995/96 postala ena od 29-ih osrednjih sol za racunalnisko opismenjevanjc v Sloveniji. Na­slov si je pridobila z uspesnim delom na podroeju projektnega dela, d0brimi rezultati na ucnem podroeju in odlienimi mesti na tek­movanjih. Ministrstvo za solstvo in spOrt je za nabavo 17 raeuna lnikov in druge strojne opreme nameni lo 80% sredstev, 20% jih je sola krila iz lasmih materialnih sredstev in sredstev donatorjev. Raeunalnike uporabljamo pri pou­ku THV, LV, SL, ZE in v manjsi meri Se kje. Pouk omenjenih predmetov imajo na Vidm u tudi ueenci OE Leskovec. Pedagoski delavci racunalnikc uporabljajo za pripravo uenih pripomockov in uenih priprav. Izdelali smo lasme POHVALE za ucence ob koncu solskega leta in mape, kamor ueenci spravljajo pri­znanja dosdena v OS Videm. Oelavci sole se izobrazujejo v ra­zn ih raeunalniskih programih v soli in izven sole. Sola jc prikljuecna na INTERNET. V septembru in oktobru bomo sodelovali na kongresu ROI 2, to je drzavni racunalni ski kongres. Pri­pravljeni smo organizirati teeaje zaeetnega raeunalniskega opis­menjevanja - razne racunalniske programe - INTERNET in vse kar vas zanima v zvezi z racuna­Inistvom za obeane obCine Videm. Tecaje bi organizirali v mcsccu seprembru in oktobru. Pogovorite in prijavite se lahko pri uCirelju racun alni srva gospodu Antonu Kovaeecu in v OS Videm (rei.: 764 - 123).

I\llarija Cerni la

IZOBRAZEYANJ E

Devet razredov osnovne sole 15. marca jc zacel ve ljati nov Zakon 0 osnovn i soli. 3. clcn zakona pravi: Obvezno osnovnosolsko izobra7A!VanC traja devet ler. Po no­vem zakonu se bo izobrazevanje v osnovni soli delilo na tri obdo­bja. Prvo obdobje od 1. do 3. razreda, drllgo obdobjc od 4. do 6. razreda in tretje obdobje od 7. do 9. razreda. V prvem obdobju osnovne sole pouellje lIcitelj razrednega pOllka, v prvem razredu hkrari pOllclljeta lIcirelj razrednega pouka in vzgoji ­reij predsolskih otrok, ali dva uCireija. razrednega pouka. Orugi uCitelj oziroma vzgojirelj poucllje polovico ur pouka. V 2. in 3. razredu poucuje en uCitelj. V drugem obdobju poucuje v 4. razredu uCireij razrednega pouka, wj jezik pa predmetni uCirelj. Tudi vzgojne predmere poueuje predmetni uCitelj, vendar ne vee kot dva predmeta. V 5. razrcdu poucuje uCirelj razredncga pouka, wj jczik in vzgojne predmere pa predmetni uCirclj, vendar ne vec kot tri predmctc. V 6. razredu pOllcujejo ucirelji predmetnega pouka, lahko pa wdi uCirelji razre- ~

dnega pouka. V trerjem obdobju osnovne sole poucujejo uCitelji predmetnega pouka. Ob koncu vsakega obdobja se znanje lIeencev obvezno preverja z nacionalnimi preizkusi znanja. Ob koncu prvcga obdobja se preverja znanje iz slovenskega jezika in maremarikc. Ob koncu drugega obdobja iz slovenskega jezika, matemarike in wjega jezika; ob koncu trerjega ocenjevalnega obdobja iz slovenskega, maremarike, wjega jezika in iz dveh obveznih izbirnih predmetov. Ueencc uspeSno konea deveri razred, ec ima pozirivnc ocene iz vse h predmcrov devetega razreda in us peS no opravi preverjanje znanja. S rem konea obvezno osnovno solo. Za vsak razrcd osnovna sola izda sprieevalo ob koncu so lskega leta: z opisnimi ocenami od 1. do 3. razrada in srevilcnimi ocenami od 4. do 9. razreda. Po novem za konu 0 osnovni soli imajo sra rsi pravico organizirati izobrazevanje svojih otrok na domu, vendar pa mora ucenec opravljari preverjanje znanja ob koncu razreda, na osnovi karerega se ugotovi dosezen srandard znanja. Novosti je Se ne kaj: popravni izpir v 8. in 9. razredu, ugovor na oceno ... Vendar so za prehodno obdobje pomembne prehodne in kon­cne dolocbe in re nas zan imajo, saj se bo zakon izvajal postopoma. V solskih lerih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001 se devetletno solanjc uvede v solah, ki imajo dovolj prijavljenih ucencev, izpolnjujejo kadrovskc in prostorskc pogojc ter imajo dovo lj cnje ministrstva za solstvo in sporr. Do zacetka solskcga leta 2001/2002 mora drzava in loka lna skup­nosr zagotoviri pogojc za 9. lemo solanje za vse sole v driavi. V solskem lew 2001/2002 se pricne izvajati pouk po programu osnovne sole v sklad stem zakonom za vse ucence 6. razrada. Ueenci, ki bodo priceli obiskovari 1. razred v solskem lew 1996/97, obvczno opravijo zakljueno preve rjanje znanja v sk lasu stem zakonom. Pomembni so podzakonski predpisi - PRA VILNIKI, ki jih sprcjmc minister v en em leru po uveljavitvi [ega zakona. VeCina reh akwv je zc sprejetih.

Ravnatcljica: Marija Ccrni la

IZOBRAZEVANJE IN KULTURA 9

v

Pojdimo skupaj po naravoslovni ucni poti Sturmovci " Sturmovci, samotna mirna oaza, skrita med sotocjem Drave in Dravinje, ki na severozahodu obdaja Ptujsko jezero, nad vsem pa tisocletja kraljuje Ptuj, starosta slovenskih mest. Sturmovee si lahko predstavljamo kot zbiralisce zivalskih in rastlinskih vrst, ki smo jih zaradi pose­gOY v naravo pregnali ali so postale ogrozene. Vsakic, ko bomo tiho obisko­vali Sturmovee, se bomo lahko prepri­cali, da bi storili nepopravljivo skodo, ce ostanemo Se naprej neodgovorni do naravnega okolja. " Te vrstice boste lahko prebirali, ko boste

r- stopili na Naravoslovno ucno pot Sturmovci, ki so jo spomladi slovesno odprli na videm­ski as. Ob tej priloznosti so krajinski park Swrmovci, zivlj enje mnogih vrst pricey in rastlin sirnih travnatih povrsin predstavili z videokaseto, ki bo v prihodnje sluzi la uCiteljem in ueencem kot ueni pripomoeek. Zacelo se je pred dobrima dvema letoma s projektom Naravoslovna ncna pot Stu­rmovei, patronat pa jim je takrat dala wdi obcina Pwj. S projektnim delom so se sreeali ueenci - ciani naravoslovnega krozka, sicer pa jim je bil kot glavni vodnik pri pro­jektnem delu naravoslovni vodnik Krajinski park Sturmovei, avtorja Boruta Stumber­gerja. Lani so uspeli oznaCiti pespoti in pripravili vodn ik po ueni poti , v letosnjem

~- 'ew pa so projekt se turisticno obarvali. Vendarle ni bilo slueajno, da so si na soli v Vidmu izbrali ravno Swrmovce, ki jih danes

zelijo predstaviti sirsi javnosti. To naj bi bi la v tem trenntku najboljsa pot, da se krajinski park Swrmovci in zivljenje v nJem pokaze wdi drugim, predvsem osnovnosolccm in clanom wristicnih krozkov. Po naravoslovni ucni poti z devetimi markaeijami bodo obiskovalcc popeljali posebej za to pripravljcni vodic; (na zacetku jih je 14). Po leg sprchoda po naravoslovr.i ucni poti pa naj bi sreeanja ucencev postala povezana z mnogimi druzabnimi igrami na prostcm.

NARAVOSLOVNA ueNA rOT

STURMOVCI

Napisna tabla Naravoslovne ucne poti Sturmovci

Menrorji pri projekw so bili Darja Petek, Danica Habjanic, Anton Kovacee in Stefan Murko, s wristi­enim krozkom se jim pridruzila se Ksenija Samojlenko. Skupaj z ucenc i, cIani obeh krozkov, so k projektnemu delu prisropili z vso odgovornostjo in Ijubeznijo do narave in mnogi so jim ze zazeleli resnicnega uspeha.

Tatjana Mohorko

Ptujski slikarji razstavljali V Vidmu Le en dan je trajalo majsko srecanje 15 ptnjskih slikarjcv na Vidmu, pa jc ze dalo bogato zbirko slik z motivi Vidma in okoliec. Slikarji, ciani likovne sek­eije DPD Svoboda, so v juniju postavili del a na ogled v videmski soli, eno od slik pa so podarili obCini Videm. Razstava slik v solski avli naj bi na neki naCin vlila liko­vnega duha tudi tamkajsnjim ueencem ter v njih vzbudila zeljo po likovnem ustvarjanju. Tako je menil tudi tajnik videmske obCine Stanko Ropie, ki je skupaj z as pripra­viI sprejem za slikarje. Poudaril je, da so Videmcani zelo

veseli, da so se wdi slikarji spomnili in poi­skali motive za slikanje pray v njihovcm kra­ju. Sicer pa se naslednja priloznostna razsta­va slikarjev obeta ze v casu praznika obCi ne, kajti v Vidmu si zel ijo, da bi bila sreeanja z umetniki v prihodnje tradicionalna. Kratck kulwrni program so slikarjem pripra­viii ucenci drugega razrcda, razstavo pa so si lahko ogledali wdi krajani.

(nadaljevanje na stran; 10)

10 KUlTURA

(nadaljevanje z 9. strani)

Srecanje pri podlehniskem ribniku

hniku poskrbel Vlado Znidaric, ki je sele pred kratkim postal clan likovne sekcije.

Ptujski slikarji pa so imeli delovno srecanje tudi sredi julija pri ribniku v Podlehniku, kjer sta jim prijazen sprejem pripravila Stanko Skledar in njegova zena, ki imata ribnik tudi v upravljanju. Enajst slikarjev je slikalo ob ribniku, na Corci, pri cerkvi in bliznji okolici, srecanje pa je potekalo v prijateljskem vzdusju. Poleg pogovora 0 trenutnem slikarskem delu so se slikarji pogovarjali tudi 0 bogatih izku­snjah in novih spoznavanjih, ki so jih slikarji delezni na vsakem koraku. Predsta­viii so se nekaj novih naCf[OV na ustvarjalni poti. Sicer pa je tudi za srecanje v Pod le-

v

T. Mohorko

Slikarji v Vidmu

Zupnija sv. VIDA - Videm pri Ptuju Tokrat se v obeinskem glasilu NAS GLAS predstavlja najstarejsa in najscevilcnejSa iupmja v obeini Videm - iupnija sv. Vida. Da je najsta­rejsa, je dovolj navesti podatek, da je vikariac na Vidmu ze v 15. stole­cju imel te Ie podruinice: sv. Kacarina na Beli (danes sv. Barbara v Girkulanail), sv. Andrai v Leskovcu, sv. Jani ob Dravinji in Devica Marija v Podleilniku. Po scevilu prebivalcev je wdi najvei5ja. Saj danes steje nasa zupnija nekaj nad 5000 dus. Nasa iupnija je nascala iz hocke nadiupmje. Tukaj so bivali Ie vikarji, podloini ilockemu iupniku, kaceremu so placevali na leto dve marki (Gomjegrajski urbar iz leca 1426). V davnih casih so nasi predniki hodili k Janiu k masi, ker je ta cerkvica najscarejsa. Pred izlivom Dravinje v Dravo - na desnem brcgu v Halo­zah je svoje dni scal grad Tram (Treun), z ra ven pa mala cerkvica sv. Jania. Grad in cerkev so sezidali pwjski gospodje. Kdaj cocno, se ne ve. fz arilicekwre omenjene cerkvice pa se lahko doloei vsaj scolecje. Prezbiterij je romanski in ga scrokovnjaki dacirajo v deseto stuletje, ladja je zgodnjegocska iz trinajscega stoletja. Lahko recemo z gotovoscjo, da je cerkvica sv. Janh ena najstarejsih ccrkva v Sioveniji, v videmski obeini pa maci vseil ccrkva. Gerkvici 51'. Jania cik pod hribom je vedno grozila nevarnosc plazov, zaco je grof Ulrik Scilaunberg dal sezidaci spodaj na levi strani Dravinje drugo, vecjo ·cerkev, ki so jo posvecili sv. Vidu. GerkeI' so zaceli zidaci leca 1445. Letnica nad vhodnimi vraci 1498 je verjetno letnica posvecicve cerkve. Leta 1532 so Turki puscosili po nasiil krajih in pomorili mnogo Ijudi, pri nas pa porusili grad Tram in eerkev sv. Vida. Grad je propadel in v scoletjih povsem izginil, eerkev pa so kmalu obnovili in ji v razlicnih obdobJ)·h

dodajali kapele in zakristijo. Sedan;" iupni;ska cerkev sv. Vida ima tri oltarje. Ghlvni je posvecen zavetniku 51'. Vidu in je iz leca 1928 delo maribor­skega kiparja Sojca. Posebej lepo in umetnisko je izdelan cabemakelj. Stranski Rokov --" oltar je izdelan v barocnem slogu in koc cak najragoeenejsi v na.iii cerkvi. Stranski Marijin oltar je pravcako delo kiparja Sojca i" leCi! 1938. Pod cem oltarjem so shranjeni sveci ostanki mucenca sv. Donata, ki so jih VidoFcani dobili iz Rima leca 1750 kac pozornosc maccre Gerkve do tragedije , ki se je zgodila prj cerkvici SF. Junja pod Donacko garo leta 1741, ko je bilo od screle ubitih 59 na.iiih vidovskih romarjev. V zvoniku SCi! dva zvana i" leca 1947. Vecji cehca 900, mali pa 450 kg, ki i i-

. . . vim oznanjaC8 mlf, m[[Vlfll po-

. . zvanJ8ta v spumln.

KULTURA

V naso iupnijo se spada podruina cerkev sv. Druiine na Selah, ki je bila zgrajena in posvecena lera 1904. Zgrajena je v novogorskem srilu z lepim glavnim olrarjem sv. Druiine. V zgodovinskem pregledu iupnije naj omenim Se en dogodek. Lera 1672 in pozneje je pri nas mocno razsajala in morila huda bolezen kuga. V iupnijski kroniki pise, da ni bilo hise brez mrlica. Zaco so Vidovcani v velikem zaupanju do sverega Roka, zaveenika zoper co bolezen, posravili njemu v casr veliko kape/o rik fame cerkve. Cesar Joie! II. pa jo je lera 1786 spremenil v solo. KJp so iz nje prenesli v cerkev in se nahaja v prej omenjenem barocnem oirarju. Pozneje je scavba bila mei narija, sedaj pa risra razpadajoca hisa za eerkvijo, ki ca ka bolj5ih casov ali pa vsaj boljsih gospodarjev.

,- ~ Cerkve v iupni;j sv. Vida

To je Ie nekaj glavnih poudarkov iz dolgoleene zgodovine nase i upnije. Kaj pa sedanjosr? Meje iupnije se niso spreminjale vee od lera 1782. Skoda, da danes ni cela iupnija v vidovski obtini (Suha veja, Zagreb­ska, Turniska in Selska namree spadajo v m eseno obtino Pwj). Z upnija je dokaj velika. Vsa pascorala se opravlja na dveh mesrih, r.j. na Vidmu in pri podruzniei na Selah. Po/eg rednega dela se duholmiki ldiko rrudimo z raznimi skupinami. Tako imamo v zupmji re skupine: pevski zbor, Kariras, zakonce, mladinske skupine, bra Ice, minisrrante ... Tudi na marerialnem podrocju se rrudimo, da gremo 5 casom in porrebami. V zadnjih lerih so po zupniji obnovili veliko krscanskih znamenj; kapel in kriZev. Porreba na Selah, kjer prihaja k vcrouku cez 100 orrok, je narekovala gradnjo i upnijskega doma in utilniee. Pred nekaj leri smo CO gradnjo uspeSno koncali. Financno je gradnjo podprla cela vidovska Eara, z delom in marerialom pa predvsem fiudje, ki zahajajo na Sela k masi. Prav lepo je bilo sodelovanje in velika poirrvovalnosr !judi, da smo co uresnitili.

11 1

Lansko leco smo na i upnijski cerkvi za menjali dorrajano cer­kveno osrresje in cerkev na novo prekrili. Lecos se ukvarja­mo Z gospodarskim poslopjem. Na vseh podrocjih je dela dovo!j, seveda za risrega, ki deja vidi. lmamo ife nacrre. Radi bi, da bi v skoraj5njem casu obnovili fasado na zupmjski cerkvi, zamenjali plocevino na z voniku in 118tO cerkev prin1erno osve­riili, kor co ze imajo drugod. Pri omenjenih nacrrih pricakujemo wdi pomoc obCine, saj je cerkev wdi kulwrnoumeeniski spome­nik. Glcdam pa wdi ie preko Dravinje, k mareri: Romanika, gorika, arhirekrurno bogasrvo kor Ie redkokje, pa v rako ialosenem scanju. Dela za nekaj ler, ce ne za deserierja. Ce so zmogli predniki posraviri, mora­mo biri mi sposobni in pripra­vljeni vzdrievari in obnav!jari. Na koncu naj omenim se nekaj. Ze od lera 1617 vidovsko iupni­jo opravljamo redovniki mino­riri, sino v; SV. Franciska Asi­

{kega. Zupmja je redu wdi inkorporirana. In ie dve leri je v nasi zupniji, v nasem samo­stanl!, noviciar. Kandidari pri nas Spozflilvajo natin redovnega i ivljenja in se uvajajo v redovno in duhovno zivljenje. Frantis­ko v pozdrav je bil: MIR IN DOBRO! Prav miru in dobrore ielim vsem bralcem lisra NAS GLAS, posebej se vsem vido­vskim farano117.

P. Emil Krizan

OOP/5UJTE V NASE GlAS/tO

12 SPORT, UUBITEUSKA DEJAVNOST

Zlati jubi1ej pod1ehniskih 10 vee v CIani zelene bratovsCine LD Podlehnik se se danes ddijo tradieije lovskih seg in navad. Lovska druzina steje 44 clanov -med njimi je tudi ena claniea - gospodarijo s 4600 hektarji lovi­sca in jih uvrscajo v haloski lovskogojitveni bazen. Lovei so svecanost ob 50 - letniei pripravili sredi julija v druzbi podlehni­ske godbe na pihala, lovskih rogistov, lovskega seksteta LD Leskovee in uceneev OS Martin Kores. Ob priloznosti so pripra­viIi se lovsko razstavo s predstavitvijo stevilnih trofej.

DLEHNIK

Zupanova cestitka fovcem

o zacasnih lovskih druzinah se je namrec v teh krajih govorilo takoj po drugi vojni, ko so po bliznjih zaselkih ustanovili tri LD: Gruskovje, Sela in Podlehnik. Pozneje je LD Podlehnik dobila lovisce in tako je bila iz treh druzin ustanovljena ena lovska organizacija. Ustanovni ciani prve lovske organizacije v Podlehniku so bili: Ignae SakelSek, Anton Trafela, Albert Maueie, Franc Svenikk, Anton Pajnkihar in Anton Hole. Po lew 1966 je podlehniska LD na Gorci razvi la svoj drustveni prapor in aktivno deJa je kmalu pokazalo potrebo po lastnem lovskem domu. Prvi lovski dom so zgradili v " Gojkovi" v Stanosini, potem so tega prodali in na hribu v Zaklu kupili opuseeno kmetijo z velikim zemljiscem. Ob domu imajo danes tudi novo oboro, ob njej osnovano remizo, okrog remize pa urejen travnik z gozdom in njivo.

Lovska druzina Podlehnik je bila med prvimi, ki se je leta 1974 pobrati la z oddaljeno lov­sko druzino Banja Loka pri Kocevju , do danes pa jim je uspelo ohraniti dobre prij atelj­ske vezi. Skrb za divjad in lovisce sta tudi podlehniskim lovcem najvainejsi pravi li, ki jo poskusajo ohraniti. V loviscu so uspel i urediti vecje stevi lo krmisc za fazane in visoko divjad, imajo stevilne solnice in dye staln i krmisCi za divje pra­sice. Aktivnosti clanov se kaiejo tudi v stevi lu zbranih odli­kovanj: od Zlarorogove plakete, red a za lovske zaslllge, do lov­skih znakov. Lovska druzina je odprta orga­nizacija, je na slovesnosti pove­dal predsednik Zveze lovskih druzin Ptuj mag. Emilijan Trafela ter nadaljeval, da Ie - ta zdruzuje vse svoje elane, ki so se posebej ponosni na rezultate dolgega 50 - letnega obdobja. V pol swletja so druzino vod il i nasledji strasine: Ignac Sake­lSek, Anton Jurd, Franc Trafela st., Milan Trafela in Janel. Hlis, Stefan Forstnerie st., Milan Trafela, Vinko Dreu, Marko Maueie in da-~

nes je stardina Franc Trafela m!.. Ob zlatem jubileju so mnogi ciani lovske organizacije dobili zlate, srcbrne in bronaste plakete, cestita l pa jim je wdi videmski zupan Franc Kirbis.

Tatjana Mohorko

V ustanav1janju sportna zveza Videm Sport je ena od tistih aktivnosti, ki ji tudi v obeini Videm v zadnjih letih namenjajo preeej casa. Sportniki delajo v scdmih sportnih drustvih: Pobreije, Triee, Leskovec, Videm, Zg. Pristava, Podlehnik in Klub mal ega nogometa Majolka. Najvec je nogometnih mostev, med njimi pa tudi taksna, ki igrajo v mcdobeinskih ligah, KMN Majolka je v 2. slovenski ligi malega nogometa, skozi vse leto, pa ne manjka nogometnih turnirjev in sportnih sreeanj.

SPORT

Videmski nogomerasi igrajo v A medobCinski nogometni ligi, v drusrvu pa imajo pionirsko, mladinsko, kadersko in clanske ekipe. Orusrvo je po srevilu clanov rudi najmocnejse v obCini. Po dobrih sririh lerih jim je uspelo urediri moderne sportne objekre; vel iko rravnaro igrisce, asfaltno igrisce za mali nogomer in rokomer, slaCiI­nice in pomoine prosrore za rrening. V pripravi imajo med drugim rudi igrisce za renis , odbojko rer arlersko srezo, posodobili bodo rribune, uredili razsrverljavo na igriscu, ograja okrog igrisca pa je ze dokoncana. Vsi sportni objekri so na neki naCin na voljo rudi videm­skim ucencem, seveda v zameno za relovadnico, ki jo sportniki se kako porrebujejo v zimskem casu. Kor pravi Friderik BraCic, v videmski obCini vodilni v odboru za sporr, je solska relovadnica vel ika pridobirev za razvoj spona v kraju in v obCini, zaro jo je porrebno vsak dan korisriri. V videmskem SO gojijo poleg nogomera rudi lokosrrelsrvo, ceprav

- 'e v rej zvrsri zazdaj samo eden rekmovalee, ki se udeldujc ze drZa­vnih rurnirjev. Nikar pa ob rem ne smemo pozabiri na so lski spon v OS v obCini in na uspehe osnovnosolcev na srevi lnih rekmovanj ih po Sioveniji.

~

Pred deserimi leri so sponniki usranovili KMN Majolka in lerosnje okroglo praznovanje so zaznamovali z avgusrovskim rurnirjem. Do danes so osvojili ie okrog 80 pokalov, posrali so lcrosnji obCinski prvak malega nogomera, kar jim je omogoCilo uvsrirev v 2. sloven­sko nogometno ligo malega nogomera. Sieer pa igrajo v klubu Videmcani in nogomarasi iz okoliskih krajev. Oobre rezulrare so v zadnjih lerih dosegli rudi nogomerasi NK Triee, pripravili so kar nekaj nogomernih rurnirjev, leros pa jim je uspelo, da so pod srreho spravili nove klubske prosrore. Tudi sportniki Pobrez.ja se bolje znajdejo med nogometnimi goli, druge sportne akrivnosri pa sele nasrajajo. Ze drugo lero bodo poskusali asfalrirari veliko rravnaro igrisce ob vaskem domu. V ~gornji Prisravi so si sporrniki nasli svoj prosror ob ramkajsnjem ribniku, kjer se ponuja veliko prosrora za razlicne sportne akrivnosri, v zimskem casu predvsem smucanje, kajri vlecnica je leros zacela obrarovari, skozi vse lero pa spon na igriscu, ki ga bodo kmalu modernizirali. V Podlehniku v SO dela vel' sekeij; KMN rekmuje v 2. med­obcinski ligi malega nogomera, akrivni pa so rudi v dobojki, kosarki in sahu. Sola je pred nedavnim odprla dye reniski igrisCi , Podlehnicani pa bi radi odkupili rudi zemlj isce, kjer bi uredili igrisce za veliki nogomer.

Vee rekreativnega sporta

Oogovori med predsedniki sporrnih drusrev v obcini po leg rednih sponnih akrivnosri recejo se v smeri usranavljanja sporrne zveze. Tudi v sporru ne manjka rdav, predvsem rakrar, ko gre za deli rev sredsrev, saj Friderik BraCic pravi, da lerosnji 4 milijoni iz proracuna zadosrujejo Ie za 50 odsrorkov vseh nalog na podrocju spona. Del

denarja so ze namenili za moderniziranja igrisc, manjka­joce delez.e pa si morajo dru­srva poiskari preko sponzorjev in sportnih akrivnosri. Sicer pa bi se v obCin i radi v prihodnje posverili rudi re­krearivnemu sponu, ki mu leros v proracunu namenjajo Ie manjsi delez. (okrog 200 ri soc rolarjev). BraCic dodaja, da bi radi k rekreaeiji priregnili veli­ko obcanov. Poleg red nih spor­tnih programov drusrev bi ure­dili peSpor od Oolene do Leskovca rer s rem bolje spo­znali nekarere kraje. V obCini pa bodo prisluhnili rudi risrim, ki bodo imeli na podrocju spona posebne zelje, kajri mo­znosri za ro je zmeraj vel iko. S sporrn imi priredirvami, ki jih vse lero pripravljajo SO, zazi­vijo rudi kraji in nekarere priredirve so ze vecletna rradi­cija. V obCini ze lijo organizirari vecjo sportno priredirev rer na njej izbrari najboljse sponnike. Vse ro pa v rem rrenurku os raja Ie na papirju, veliko bolj jasno pa bo ze prihodnje lero, ko bo v obCini morda ze zazivela Sponna zveza Videm.

T. Mohorko

6. sepcembra so rnladi iz Leskovca priredili prvi nocni curnir v rnalem nogomecu. Ude/eiilo se ga je 11 ekip, zmagali pa so igralci 5 Cveclina v sosednji Hrvaski.

14 PISMA BRALCEY OD TU IN TAM

Pozdra v iz Velikega Okica Z velikim zadovoljstvom se yam zahvaljujemo za easopis nase nove obCine, kar dokazuje, da res obstajamo, da se je rudi na nas, ki smo odmaknjeni od obCinskega sredi sea, nekdo spomni!. Sest od osem elanov druzine nas je haloska kmetija priklenjala in preiivljala skoraj 100 let. Brat Tonek je videl Ie vojni krut svet, jugoslovansko, nemsko in rusko fronto. V petdesetih, sestdesetih je s kolcsorn prcvazal trf Il e viskc kmcrijc v nasclja in mcsw, kajri prodan liter slivovke, domac kis, jabolka in vi no so bili edini finaneni vir, s katerim smo kupili osnovne potrebsCine in poravnali davcne obveznosti, na katere nobena vlada in oblast ni pozabila. Sestra Lizika je vee kot osemdeset let obvladO\'ala naso kmeeko kuhinjo. Res je, da smo vs i bili prej su hi kot debeli, se danes jemo domae kruh. Kljub temu, da smo za upali poscStVO nccakinji z druzino, ki jo preureja v ruristieno kmetijo, se vsak dan nekaj dogaja, pogrdamo enostavnost in toplino starih easov. Ndika in Katika, sta Sc trdoz.ivi , po skoraj osemdesetih letih, moe, ki sta jo dolga leta razdajali na II deri ", pesa, kat zivlj cnski partner pa je vsc tezji. Letosnjc zime se jc navelieala tudi krava Liska, dva cuneka, peteJin II Edo ", hisni cllvaj, ki pozna celo postarja, pa ceprav pride Ie enkrat meseeno, ko prejemava kmeeko penzijo in raeun za e lektriko, stibro, po novem pa rudi nove obCinske cajtnge. Na novo smo si kupili soder na doyozno cesro, ta mladi pa bode z buldozerom regulili. Tri tisoe usov ze imamo, se kaksnih ui cisoe se ima prostoT na juzni

Iegi . Matjaz, sin necakinje, ze dela rcd v kleti, pri sli smo tako dalee, da 'i.e burgundec filtriramo in stekleniCimo. Nasi prvi ruristi hvalijo sonno pijaeo, domaCi kruh in gibanieo, meso iz tunke pa se domov vza mejo. Nasi mladi pravijo, da sc bode cez kako leto nasi turisti Iahko po poscstvu sprchajali , skoraj pemajst pa jih bo lahko pres palo. Lani smo obnovi li 100 let staro preSo, ki bo v veenamcnskcm prostoru okras in jescnsk i pripomocck. Jern ej, prvi sin neeakinjc, obnavlja cebclnjak z desetimi panji , saj eebele pogrcSajo svoj dom, ki ga je razreCila viraza. Vee kot petdeset let star sadovnjak s skoraj 100 dre\'es starih SOft je razreeilletosnji sneg. Veeji del kmetije, ki obsega skoraj sest hektarjev, bomo negovali po biodinamieni mctodi svctovno znanega dr. Thuna. Neeakinja Matilda pravi, da se bo z moz.em Slavkom~ edo prcsdila na kmetijo, pa eep rav ima sodobnc opremljeno hiso v dolini. Ta mladi so ustanovili druzinsko podjctje, tako da ima ddava nadzor nad nasa invcsricijo in bodoeD tu ri stieno kmetijo. V meseeu maju smo sadili sauvignion in renski ri zling, povabili smo nasega zupana, da posadi obeinski US kot simbol, tako je obeina prisoma pri porajanju turizma v nasih I-lalozah. Mimogrede, vodovoda se nimamo in ne vemo, kdaj ga bomo imeli.

Pod hosrnik Ncza, K:ucrina in Matilda, Sla"ku, Jerncj, Matjaz Gule

Kratke novice Letos 805 ucencev v obCini ~ V videmski obeini ueenei obiskujcjo stiri os, od tega sta v Lcskovcu in na Sclih podruz.nieni. V solske klopi jl letos sed lo 805 uceneev. Od prvega do osmega razreda solo v Vidmu obiskuje 348 ueencev, v Leskoveu 131 in v Podlehniku 275. Na Selih, kjer imajo Ie stiri razrede osnovnosolcev, letos pouk obiskuje 47 uceneev. Povsod imajo vpeljano tudi podaljsano bivanje in varstvo v vee oddelkih. Omeniti je potrebno tudi malosolcke, teh je v videmski soli 32, v Leskoveu 19, na Selih Ie 16 in v Pod1ehniku 34. Pouk imajo povsod organiziran tako kot v minulih letih. Sieer pa se vecja obnovitvena dela tudi ne obetajo na nobeni od omenjenih sol; videmska je bila pred easom odprta, na Sel ih so postorili Ie najnujnej!e, v Leskoveu pa si pri zadevajo pridobiti dodame solske prostore. Podlehniska sola je bi la Sc pred novim solskim letom obnovljena in zaseitena od zunaj, po1cg tega pa so kupili se nekaj dodatne solske opreme, vse skupaj pa jih je stalo 2 milijona tolarj ev. Delo na sol i poteka po vsakdanjiku, tako pravi ravnatclj Vekoslav Fric in dodaja, da kadrovskih povezav s solo ictale vee nimajo. Le ta se je namree z letosnjim solskim letom osamosvojila.

Srebrna masa v Leskovcu V z.upnijski cerkvi sv. Andraza v Leskovcu so v sep tcmbru praznovali slovesnost srcb rnc mase. Cetn stoletja slutbovanja v duhovniskem poklicu je praznoval leskovski zupnik Mirko Stabuc, ki jc v ta konec videmskc obcine prisel pred 23 leti. V leskovski fari ga poznajo kot preprostega in delovnega eloveka, ki si veliko priza­deva za razvoj kraja in za ureditev cerkvencga poslopja. o njegovem prizadevanju, dobrih delih in ustvarjalnosti je v imenu z.upn ij skega sveta govorila Ana Jagarinec, eestitkc vsch krajanov pa jc patru Stabucu prenescl Janko Kozel , prcdscdnik svcta KS Leskovce. Siovesnost srebrne mase v Leskovcu so obogatili tudi domaei pevci, lovski prijatelji in gospodi nje iz aktiva zensk.

DROBNE INFORMACIJE 1~

Aktualnosti iz Leskovca

Leskovske sportnike in ucence tukajsnje sole je junija razveselila nova asfaltna prevleka na igriscu za rokomec, kosarko in mali nogomec. Neprijetnih odrgnin bo sedaj precej manj.

Ucenci sole v Leskovcu ze komaj cakajo na tople uCilnice in hodnike v soli , kajci deievni in hladni dnevi niso naklonjeni nici njim nici izvajalcu del za cemralno ogrevanje na cekoce gorivo - podjecju Gradis - Gradnje Ptuj. Zap1eri z nacrti so izvajanje del zavlekli iz poCitnic v prvi mesec pouka. Velika cisrerna za kurilno olje je pripravljena, v kletnih prostorih pa je ze priklopljena pee. Upajo, da bode vsa dela koncana do uradnega zacerka kurilne sezone.

T.R.

- Kulturna prireditev v Leskovcu

CENIK RElfLAM IN OGLASOV NAS GLAS BO OBJA VIJAL OB URADNIH OBJAVAH TUDJ REKLAME. TODA NE GRE LE ZA REKLAMO, PAC PA OB TEM ZA PREDSTA VITEV DE.lA VNOSTl ORGA ­NIZAClJ V OBCINI VlDEM.

CENA OGLASA, KJ 10 IE POTROIL SVEf OBClNE, IE OOVISNA 00 OBSEGA

OGLASA:

A4/1 - ena stran A4/.? A4/4 A4/8 A4/16

24.()(}() SIT 12.()(}() SIT 6. ()(}() SIT 3. ()(}() SIT 1.500 SIT

Naraeila sprejemamo v tajnistvu.

Na drugi prireditvi Spoznajmo se ob pesmi, plesu in glasbi so se v Leskovcu sredi septembra srecali Ijudski pevei, go dei, plesalei in mladi glasbeniki. Pod organizatorja letosnje druge prireditve se

9£ovofetna f.onuiba posfovnih in promoctjsfjh tfari[ 96/97

je zapisalo PD Leskovee. Tudi letos je kulturno srecanje na obCinski ravni privabilo blizu 200 nastopajocih iz vsch kulrurnih drusrev videmske obcine. Predsravili so se najmanjsi 1Z OS Leskovec, ciani pevskcga seksteta in godbe na pihala PO Podl ehnik, folklorisri iz Lancove vasi pa sa ponovno plesali, god li in prepevali. Folklorna skllpina Rozmarin iz Oolene je s plesalci in Ijlldskimi pevci predsravila vinogradnistvo Halaz, damace drustva pa je ~')rogram obogatilo z nastopom mesanega

pevskega zbora. Naswpili so tudi lovski prijatelji Lavske drllzine Leskovec, zaigral je videmski ramburaski orkesrer Kliiturnega drusrva France PreSeren, abCinsrvu pa sra se predsravila Se videmska harmonikarja. ovast v program sa lews vnesli mladi glasbeniki iz Podlehnika v kar ereh skupinah; najprej Cricki iz halaskih gricev, patem pa se TavzeneroZa in Ena jazzva jazza. Prireditev perja, pesmi in glasbe bode prihadnje lew pripravi li v enem od osralih krajev vabcini.

T .M.

Izteka se posJovno leta '96, za ene uspesno za druge manj. DB bi v Jetu '97 Ie!; se boljse uspehe, p05vetite vasim

pos!ovnim partnerjem in strankam vsaj malo pozornosti.

Pri tem sma yam lahka v pamai: tudi mi. Zepni, namizni in stenski koledarji, adresarji,

abecedniki, etuiji za vizitke, rokovniki. kemicni svincniki, obeski, viigalniki, stenske ure, ...

Vse to in se vee yam ponujamo z dotiskom vasega logotipa na izdelke, ki jih kupite pri nas ali drugje.

PokliCite in obiskali vas bomo.

~1Nln ~~~ /P~ I. ~2~~k~~. R~;~:~; ~~rQ ~ I:. Tal./tax: 062/692-478 y

RACUNAlNlSKO OBLlKOVANjE - DESIGN lZREZOVANjE IZ FOLljE. i:GI. FOTOKOPlRANjE TAMPOTISK. NAMIZNO ZALOiNlS1VO. SITOTISK

IZDAjATELj: obeina Vidcm, Videm pri Pwju ~2, 2284 Videm pri PWjll, cd/Fax 062/764 120' GLA VNl IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Rapie * POMOCNICA GLAVNEGA UREDNIKA: Taejana Mohorko • TEHNJCNJ UREDNIK: Ivan Vilienjak * LEKTOR: France Plamcu * OBLIKOVANjE IN TISK: Lories d.o.o .• Ruprova fi. 2204 Miklavi na Dravskem polju ~ STROKOVl\lJ 80DELA VCI: Anton Ro§kar, Ivan CigJar '* Na osnovi mncnja urada vIa de za inforrniranje RS .5C. 23/90-5-1-1/96~ 12.'ie za glasilo pJacuje 5% promcmi davek "# Glasilo "'A.'> GLA8 je vpisano v evidenco ja 1mih gJasiJ, kijo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno§rcvilko 1332 tI GJasilo je brezpJacno it Iz haja v l1<lkladi 2.300 iz vodov.

ureien dom v obdini Videm imaio Ko vi v Dravcih V septembru pohaloiki peipoti

V soboto 21. septem-bra so. se na halo5koplaninsko pe5pot po-dali pohodniki in lju-bitelji planin iz vi-demske obdine. Sre-Canje je v mesecuSporta in rekreacijepripravil odbor za ttt-rizem, ki mu predse-duje lanez Cafuta,pohodni5ka pot pa seje za 2l udelei,encevpriCela pri Novi cerk-vi v Podlehniku.

Pe5pot dolgo kar 22l<tlo-metrov so pohodniki prehodili v dobrih Sestih urah, se vmes vedkratustavili in pohod zakljudili v Veliki Varnici. deptav halo5ke pe5poti to-krat niso prehodili v celoti, kajti ostal jim je 5e del proti Leskovcu in do

Okida. Pohodniki v septembru pespoti 5e niso markirali, to naj bi storilido martinovega, postavili so tudi nekaj kaZipotov in pripravili spisek

bododih postojank. Vse to naj bi pripomoglo tudi k ustanovitvi halo5ke

planinske zveze, dlanice le te pa naj bi postale tudi sosednje obdine.

V Veliki Varnici pa so tistega dne dobili tudi 1,5 kilometra drne cestne

prevleke, v osrdju vinogradov so postavili vinidarski mtzej na prostem, Lupan Franc Kirbi5 pa je ob tej

priloZnosti posadil tudi spominsko vinsko trto.

Letoinja dela v komunalni infrastrukturi

Videmski obdinski svet je na eni od leto5njih sej sprejel zelo obselen program dela na podrodju

komunalne infrastrukture.Program Zelijo uresniditi na vseh koncih obdine, tako pravi tudi Zupan Franc Kirbi5 ter dodaja, da pa bo

sprejet program finandno nekoliko preobseZen za letoSnje leto. Nekaj denarja za letos Ze opravljena

dela v infrastrukturi bodo morali vzeti tudi iz novega proraduna.

V programu leto5nje cestne novogradnje so odseki cest: Zakl - Rodni Vrh - hrib, Vareja - Sovide, Velika

Varnica, Skori5njak - Veliki Okid, cesta na Jablovec in manj5i odsek Lancova vas - do Kardinarja. Nekaj

cesr se je v obdini Ze preplastilo; cesta Sela - Drai,enci, do lovskega doma v Podlehniku, pri

podlehni5ki mlekarni in pri Vaupotidu v Podlehniku, na obnovitvena dela pa 5e dakajo cestni odseki

Videm - Dravinjski Vrh, igri5de v TrZcu do Pintarida in PobreZje - Satler.V zadnjih mesecih so izvajalci Ze uredili podlehni5ko avtobusno postajo in zgradili plodnik, prav tako

pa je narejen odsek plodnika tudi do videmskega pokopali5da. Na podrodju vodovodne infrastrukture

sta v izgradnji dve vodovodni omreZji: Sturmovci in Trdobojci. Pri tem je potrebno 5e dodati, da so pri

investicijah s sredstvi pomagali tudi obdani, vrednost vseh investicij pa bo znana ob zakljudku

opravljenih del.

Tatiana Mohorko