OKOLJSKO POROČILO V POSTOPKU PRIPRAVE OBČINSKEGA

Naročnik:

OBČINA HRPELJE - KOZINA

Hrpelje, Reška cesta 14 6240 Kozina

OKOLJSKO POROČILO V POSTOPKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA

NAČRTA ZA OBČINO HRPELJE - KOZINA

Faza: za javno razgrnitev

Izvajalec:

junij 2014

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina

Stran 2

Naročnik: Občina Hrpelje – Kozina Hrpelje, Reška cesta 14

6240 Kozina

Vsebina: OKOLJSKO POROČILO V POSTOPKU PRIPRAVE OPN HRPELJE – KOZINA

Številka projekta: OP – 165/11

Datum: 26 junij 2014

Faza projekta: za javno razgrnitev

Izdelovalec: Geateh, d.o.o.

Opekarska 11 1000 Ljubljana

Odgovorni nosilec projekta: Tadej Zupančič, univ. dipl. inž. Kem. tehn.

Direktor: mag. Zoran Stojič, univ. dipl. inž. Gradb.

Izdelava poročila:

GOZD

KMETIJSKE POVRŠINE KULTURNA DEDIŠČINA

KRAJINA PODZEMNE IN POVRŠINSKE VODE PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA

SVETLOBNO ONESNAŽENJE HRUP

Marko Kovač, univ. Dipl. Ing vod. In kom. Natalija Vrhunc, univ. Dipl. Geogr., soc. Kult.

Tadej Zupančič, univ. dipl. inž. Kem. tehn.


Stran 3

SEGMENT NARAVA:

mag. Martin Žerdin, univ. Dipl. Biol. Lea Trnovšek, univ. Dipl. Biol.

Mojca Vrbajnščak, univ. Dipl. Biol. Barbara Jerman, univ. Dipl. Geog. In prof. Zgod. Leonida Šot Pavlovič, univ. Dipl. Biol.

Mag. Martin Žerdin, univ. Dipl. Biol. Katja Vrabič, univ. Dipl. Inž. Geol.

Urška Bregar, dipl. Ing. Gozd. Mag. Boris Turk, univ. Dipl. Biol.


Stran 4

VSEBINA

I. SPLOŠNO ........................................................................................ 8 I.1. OZADJE ......................................................................................... 8 I.2. NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA ....................................................... 8 I.3. VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA ..................................................... 8

V okoljskem poročilu se obravnavajo naslednji segmenti okolja: ......................................... 9 I.4 METODOLOŠKI PRISTOP V VREDNOTENJU VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA

OKOLJE ................................................................................................... 9 II. PODATKI O PLANU .......................................................................... 11

II.1. Cilji in kratek opis plana ter odnos do drugih ustreznih planov.............................. 11 II.1.1. Cilji plana .................................................................................... 11 II.1.2. Opis plana ................................................................................. 12 II.1.3. Odnos do drugih planov .............................................................. 16 II.2. Opis območja, ki ga zajema plan ..................................................... 17 II.3. Določitev namenske rabe prostora .................................................. 19 II.4. Predvideno obdobje izvajanja plana ................................................. 20 II.5. Potrebe po naravnih virih ............................................................... 21 II.6. Predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi ................................ 21 II.7. Opis razvoja brez izvedbe plana ...................................................... 21

III. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA ........................... 22 IV. UGOTAVLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE .................................................................................... 25 IV.1 PODZEMNE VODE ......................................................................... 26 IV.1.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO .................... 27 IV.1.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA ........................................................ 29

IV.1.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE

OBREMENJENOSTI OKOLJA ...................................................................... 29 IV.1.3 Vplivi plana na okolje ................................................................... 34

IV.1.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV

PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ........................................................... 34 IV.1.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA .................................................... 37

IV.1.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................... 38 IV.1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA .............. 38 IV.1.6 VIRI ............................................................................................. 38 IV.2 POVRŠINSKE VODE ..................................................................... 40 IV.2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN

VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO .................... 41 IV.2.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA ........................................................ 43



IV.2.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ........................................................... 46 IV.2.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA .................................................... 49

IV.2.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................... 49 IV.2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA .............. 49


Stran 5

IV.2.6 VIRI ............................................................................................. 49 IV.3 PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA ............................ 51 IV.3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA ........................ 52

IV.3.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV ...................................... 52 IV.3.1.2. MERILA IN METODA ZA VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA ............ 52 IV.3.1.2.1. Podnebne spremembe .......................................................... 52 IV.3.1.2.2. Kakovost zunanjega zraka ..................................................... 52

IV.3.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ............................................................. 54 IV.3.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE

OBREMENJENOSTI OKOLJA ...................................................................... 54 IV.3.3 Vplivi plana na okolje ................................................................... 58 IV.3.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA ........................................................................ 58 IV.2.4. OMILITVENI UKREPI .................................................................... 60 IV.2.5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA .............. 61 IV.4. HRUP ............................................................................................ 62 IV.4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S HRUPOM .................................................................................... 63

IV.4.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV ................................... 63 IV.4.1.2. MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA ...................... 63

IV.4.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ............................................................. 66 IV.4.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE


IV.4.3.1. OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA ..................................................................................... 68

IV.4.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................... 72 IV.4.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA .............. 73 IV.5. NARAVA ....................................................................................... 74

IV.5. 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN

VREDNOTENJA ...................................................................................... 75 IV.5.2. OBSTOJEČE STANJE ....................................................................... 79 3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA ............................... 116 4. OMILITVENI UKREPI .......................................................................... 123 5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA ........................................................... 147 6. OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE IN UPOŠTEVANJU SMERNIC ................ 147

IV.6. KMETIJSKE POVRŠINE ............................................................... 149 IV.6.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KMETIJSKE

POVRŠINE KOT NARAVNI VIR ................................................................ 150 IV.6.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA .......................... 150 IV.6.1.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA .............................................................. 150

IV.6.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ........................................................... 152 IV.6.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA .................................................................... 152

IV.6.3 Vplivi plana na okolje ................................................................. 153


Stran 6

IV.6.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ......................................................... 153

IV.6.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................. 159 IV.6.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ............ 159 IV.7. GOZD .......................................................................................... 160 IV.7.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA GOZD................ 161

IV.7.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA .......................... 161 IV.7.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA .............................................................. 161

IV.7.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ........................................................... 163 IV.7.3 Vplivi plana na okolje ................................................................. 164

IV.7.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ......................................................... 164

IV.7.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................. 168 IV.7.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ............ 168 IV.8. KULTURNA DEDIŠČINA .............................................................. 169 IV.8.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO .................. 170 IV.8.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ........................................................... 172

IV.8.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA .................................................................... 172

IV.8.3 Vplivi plana na okolje ................................................................. 181 IV.8.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV

PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ......................................................... 181 IV.8.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA .................................................. 198

IV.8.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................. 198 IV.8.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ............ 202 IV.8.6 VIRI ........................................................................................... 202 IV.9. KRAJINA .................................................................................... 203 IV.9.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KRAJINO ........................................ 204 IV.9.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ........................................................... 207


OBREMENJENOSTI OKOLJA .................................................................... 207 IV.9.3 Vplivi plana na okolje ................................................................. 212

IV.9.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV

PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ......................................................... 212 IV.9.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA .................................................. 214

IV.9.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................. 214 IV.9.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ............ 215 IV.9.6 VIRI ........................................................................................... 215 IV.11. SVETLOBNO ONESNAŽENJE ........................................................ 216 IV.10.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN

VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S SVETLOBNIM ONESNAŽENJEM .......... 217 IV.10.2 OBSTOJEČE Stanje okolja ........................................................... 219


OBREMENJENOSTI OKOLJA .................................................................... 219


Stran 7

IV.10.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ......................................................... 220 IV.10.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................. 220 IV.10.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ............ 221 IV.11. RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................... 222 IV.11.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Z ODPADKI ............ 223 IV.11.2 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA .................................................................... 224 IV.11.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV

PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE ......................................................... 225 IV.13.4 OMILITVENI UKREPI .................................................................. 225 IV.11.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA ............ 225 V. Sklepna ocena ............................................................................ 226 V. Sklepna ocena sprejemljivosti PLANA ........................................ 227

V.1 OCENA SPREJEMLJIVOSTI IZVEDBE PLANA ..................................... 227 VI. POVZETEK .................................................................................. 228 VII. VIRI ........................................................................................... 233

Priloge:

Priloga 1: Prikaz predvidenega plana M 1:50.000 Priloga 2: Prikaz vodovarstvenih območij M 1:50.000

Priloga 3: Prikaz kulturne dediščine M 1:50.000 Priloga 4: Prikaz gozdnih površin M 1:50.000 Priloga 5: Prikaz kmetijskih površin M 1:50.000

Priloga 6: Prikaz Natura 2000 območij M 1:32.000 Priloga 7: Prikaz zavarovanih območij M 1:32.000

Priloga 8: Prikaz naravnih vrednot M 1:32.000 Priloga 9: Prikaz ekološko pomembnih območij M 1:32.000


Stran 8

I. SPLOŠNO

I.1. OZADJE

Občina Hrpelje – Kozina je bila ustanovaljena 1.1.1995. Pred tem je bilo območje občine sestavni del

skupne občine Sežana.Trenutno veljavni akt v občini je Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o

prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Hrpelje-Kozina zaradi uskladitve s

spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Sežana za

območje Občine Hrpelje-Kozina, dopolnjenih v letu 2004 (Uradni list RS, št. 102/2005 z dne 15. 11.

2005). S tem odlokom so določili Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev v občini

Sežana za območje občine Hrpelje-Kozina, ki jih je izdelal LUZ d.d. iz Ljubljane.

Postopek izdalave OPN je določen z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt Uradni list RS, št.

33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) od 36. do 54. člena. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je na

podlagi 40. člena Zakona o varstvu okolja izvedlo vsebinsko preverjanje vloge in izdalo dne 13. 4. 2011

odločbo, da je za Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje – Kozina treba izvesti celovito presojo

vplivov na okolje (CPVO).

V obdobuju 2012-2014 je bil v plan umeščen regijski Center varne in športne vožnje za južno primorsko

regijo. Center je bil predviden severovzhodno od naselja Meterije v velikosti 59 ha bruto. Zaradi vplivov

na okolje, to je naravo in kraške jame, vplivov na hrup in krajino, potencialnih vplivov na podzemne vode

in vire pitne vode je bil Center varne in športne vožnje v letu 2014 umaknjen iz OPN Hrpelje Kozina.

Po zadnjem pregledu okoljskega poročila na sektorju CPVO v OPN niso uvrščeni drugi posegi.

Upoštevan je bil poziv za dopolnitev MKO št. 35409-234/2010/22, z dne 13.6.2012. Okoljsko poročilo

upošteva pripombe iz predmetnega poziva oziroma priloženih mnenj (ob upoštevanju veljavne

zakonodaje in OPN).

Okoljsko poročilo temelji na dopolnjenem osnutku Občinskega prostorskega načrta za občino Hrpelje –

Kozina (Luz d.d., april 2014).

I.2. NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA

Predmet občinskega prostorskega načrta je določitev prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za

umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen

prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju Občine Hrpelje – Kozina, ki mora biti usklajen z

uveljavljeno strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Predmet OPN je tudi izdelava urbanističnih

načrtov za naselji Hrpelje in Kozina.

Predmetno okoljsko poročilo je v skladu z »Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku

celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje« (Ur. L. RS, 73/05) opredeljuje in vrednoti pomembne

vplive izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine, ki

upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša.

I.3. VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA

Sestavni deli okoljskega poročila so:

1. podatki o planu,

2. podatki o stanju okolja,


Stran 9

3. podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za ugotavljanje in vrednotenje

vplivov plana;

4. podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja;

5. omilitveni ukrepi;

6. predvideni načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana;

7. poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.

V okoljskem poročilu se obravnavajo naslednji segmenti okolja:

1. Podzemne in površinske vode,

2. Podnebne spremembe in kakovost zraka,

3. Hrup,

4. Narava:

5. Kmetijske površine

6. Gozd

7. Kulturna dediščina,

8. Poselitev

9. Krajina

10. Svetlobno onesnaženje

11. Odpadki

Vpliv izvedbe plana na varstvo človekovega zdravja je vključen v oceni vpliva izvedbe plana na okoljske

cilje za podzemne vode, kakovost zraka, poselitev, svetlobno onesnaženje in obremenitev s hrupom.

Vpliv izvedbe plana na tla je posredno vključen preko vrednotenja vplivov na kmetijske površine ter

podzemne in površinske vode.

Obravnavan Občinski prostorski načrt občine Hrpelje – Kozina za posamezne posege ali dejavnosti ne

obravnava alternativnih rešitev, zato jih tudi s stališča presoje vplivov na okolje v okoljskem poročilu ni

bilo mogoče obravnavati.

OPN je bil v postopku priprave Okoljskega poročila skladno s smernicami pristojnih ministrstev usklajen

predvsem v vidiku zmanjšanja posegov na najboljša kmetijska zemljišča.

Po sprejetju OPN bo v postopku priprava posameznih podrobnih občinskih načrtov (OPPN), ter po

potrebi izvedena celovita presoja vplivov na okolje oz. izdelano okoljsko poročilo za posamezni OPPN,

ki bo bolj podrobno ocenil vplive na okolje za posamezne posege (ki bodo tudi bolj podrobno

opredeljeni) in določil tudi podrobne omilitvene ukrepe, ki jih bo potrebno upoštevati, da bo izvedba

sprejemljiva.

I.4 METODOLOŠKI PRISTOP V VREDNOTENJU VPLIVOV IZVEDBE

PLANA NA OKOLJE

V okoljskem poročilu so opredeljeni ugotovljeni pomembni vplivi plana, ki so lahko: neposredni,

daljinski, kumulativni in sinergijski, kratko-, srednje- in dolgoročni, trajni in začasni. Vplivi izvedbe

plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja.

Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja.


Stran 10

Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje plan v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana

in se zgodijo oddaljeno od plana v okolje.

Kumulativni vplivi odražajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana na izbrana merila vrednotenja, ima pa

izvedba plana skupaj z obstoječimi plani ali s plani, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih planov,

velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več planov istega plana združen vpliv, katerega učinki

na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi.

Neposredni, daljinski in kumulativni vplivi so ocenjeni na podlagi obsega sprememb po posameznih

kazalcih stanja okolja in njihovi pomembnosti.

Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. Sinergijski vpliv je

ocenjen na podlagi skupnih posledic neposrednih, daljinskih in kumulativnih vplivov plana.

Ocena vplivov izvedbe plana na cilje celovite presoje je sestavljena iz podocen vsake od posledic izvedbe

plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana.

V primeru škodljivih vplivov načrtovanega plana je bila preverjena možnost omilitve škodljivih vplivov

ter navedeni ustrezni omilitveni ukrepi, kot tudi razlogi za konkreten izbor omilitvenega ukrepa.

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v

naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv

B – nebistven vpliv

C – nebistven vpliv (zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov)

D – bistven vpliv

E – uničujoč vpliv

X – ugotavljanje vpliva ni možno.

Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na

uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z B ocenjujejo vplivi s povsem splošnimi ukrepi

za omilitev; s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih omilitvenih ukrepov. Oceni posledic

izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih

ciljev niso sprejemljivi.


Stran 11

II. PODATKI O PLANU

II.1. Cilji in kratek opis plana ter odnos do drugih ustreznih planov

II.1.1. Cilji plana

Podatke za Občinski prostorski načrt nam je posredoval Luz d.d. april.2014.

Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje – Kozina vsebuje strateški in izvedbeni del. Cilji prostorskega

razvoja občine so navedeni v strateškem delu med tem ko je v izvedbenem delu navedena namenska

raba, prostorsko izvedbeni pogoji ter merila za potreben OPPN.

Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja občine Hrpelje – Kozina:

skladen razvoj po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in

okoljskimi razmerami,

vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami.

upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora.

usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in zahtevami s področja

varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter

sanacijo degradiranih območij.

povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s

sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom.

spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja, spodbujanje za razvoj ustreznih

storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje

možnosti za športno in kulturno dejavnost.

zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsakodnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje

in druženje,

zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne

glede na obseg svojega gravitacijskega območja.

Usmeritve in cilji na področju poselitve:

Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih

poselitvenih območjih.

Notranji razvoj naselij obsega predvsem:

zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja.

ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora,

ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

Celovita prenova naselij se izvaja:

s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda.

z ohranjanjem kvalitetnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne

prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi,

z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij,

s prenovo komunalne infrastrukture,

s sanacijo degradiranih območij.


Stran 12

Usmeritve za širitev območij naselij:

širitve se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska in gozdna zemljišča, z

upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno

napravo,

s širitvijo se ohranja morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije

naselij.

nova območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in oblikovno nadgradnjo

naselij,

upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Brkini z Markovščino in Kras-Sežana.

Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem. Nova razpršena

gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi

potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem

trgu v okviru Evropske unije.

Za zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve se:

5. varuje in ohranja obstoječa območja poselitve.

5. prepoveduje se vsakršno novo razpršeno gradnjo, ki ne služi neposrednim potrebam kmečkih

gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih dejavnosti,

rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.

Cilji in usmeritve na področju krajine:

Območja, ki vključujejo prepoznavne prvine v krajini so dobro ohranjena območja z redkimi ali

enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na varovanju kulturne dediščina z visoko pričevalno

in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin ali naravnih

vrednot Velika večina občine spada v Kraški regijski park, od tega je večina ekološko pomembno

območje in znotraj tega večina posebno varstveno območje. Naravni spomeniki (izjemne krajine) so v

Brkinih manjše doline pri Brezovici, Odolini, Hotični, Slivju in dolina Jezernine, v Čičariji vrh Slavnika

ter dolina Glinščice, ki je tudi krajinski park.

Razvoj krajine prednostno zagotavlja:

5. ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine,

5. izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini.

5. ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,

5. zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja.

II.1.2. Opis plana

II.1.2.1 STRATEŠKI DEL

Prenovi se stara vaška jedra vključno z jedrom Hrpelij in večstanovanjske objekte z večjo gostoto

poselitve. Večje nove zaključene površine za poselitev se predvidijo na območju Hrpelij in Kozine.

Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven območij naselij ni dovoljeno.

Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve

centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano

prometno in komunalno infrastrukturo.

Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometni povezi Trst-Reka.

Nova območja centralnih dejavnosti se predvidijo v Hrpeljah in Kozini, območja proizvodih dejavnosti

prav tako v Hrpeljah in Kozini, med Kozino in Rodikom pri Povžanah (Gabrk) ter manjša proizvodnja v

Baču pri Materiji, Gradišču pri Materiji in pri Obrovu, kmetijska proizvodnja pa pri Prešnici.


Stran 13

Območja za potrebe obrambe (v naselju) se predvidijo v Artvižah in Tatrah, ter območja zelenih

športnih površin v Hrpeljah, Krvavem Potoku, Vrhpolju, Rodiku, pri Markovščini, pri Slivju in pri

Hotični.

Pri naseljih Vrhpolje, Beka, Prešnica (Barbarca) in Golac so območja nadzemnega pridobivalnega

prostora (opuščeni kamnolomi) v samosanaciji.

Tabela 1: Vloga naselij v občini Hrpelje – Kozina (predlog podan v osnutku OPN)

VLOGA NASELJA/ SREDIŠČA NASELJE / SREDIŠČE

občinsko središče – C (1) Hrpelje

središče občinskega pomena- E (1) Kozina

pomembno lokalno središče – E (1) Obrov

lokalna središča – F (1) Materija

pomožno lokalno središče – G (9) Artviže, Bač pri Materiji, Golac, Gradišče pri Materiji,

Ocizla, Prešnica, Rodik, Slivje, Tatre

ostala naselja (26) Beka, Brezovica, Brezovo Brdo, Gradišica, Hotična,

Javorje, Klanec pri Kozini, Kovčice, Markovščina,

Mihele, Mrše, Nasirec, Odolina, Orehek pri Materiji,

Ostrovica, Petrinje, Poljane pri Podgradu, Povžane,

Ritomeče, Rožice, Skadanščina, Slope, Tublje pri

Hrpeljah, Velike Loče, Vrhpolje

Tabela 2: Funkcija naselij v občini Hrpelje – Kozina (predlog podan v osnutku OPN)

NASELJE/ SREDIŠČE FUNKCIJA

Hrpelje – Kozina upravne, družbene, turistične, trgovske, gostinske,

zdravstvene, kulturne, prometne, športno-rekreacijske,

stanovanjske, gospodarske, poslovne in storitvene,

šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene

Krvavi Potok, Materija-Bač pri Materiji, gostinske, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne

in storitvene

Gradišče pri Materiji, trgovske, stanovanjske, gospodarske

Obrov gostinske, stanovanjske, gospodarske

Rodik trgovske, gostinske, stanovanjske, gospodarske

Vrhpolje gostinske, športno-rekreacijske, turistične,

Markovščina stanovanjske

Slivje športno-rekreacijske, stanovanjske

Hotična športno-rekreacijske, stanovanjske

Tublje pri Hrpeljah športno-rekreacijske, stanovanjske

Slope športno-rekreacijske, stanovanjske

V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s

kmetijskimi dejavnostmi. Za naselja Hrpelje in Kozina je potrebno izdelati urbanistični načrt.

II.1.2.1.1 Zasnova infrastrukture

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi

potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče

dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala

pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj

območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih

in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.


Stran 14

V občini poteka istrska železniška proga čez Rodik, Kozino in Prešnico, od koder se odcepi tir za

Koper. 1959 leta je bila ukinjena proga med Trstom in Kozino, katere trasa se čuva za eventualno

vnovično vzpostavitev (ali za uvedbo kolesarskega prometa).

Območje občine leži na glavnem in najbližjem prometnem (in infrastrukturnem) koridorju med

mestoma Trst in Reka. Med obema mestoma je predvidena izgradnja avtoceste, potek katere se bo

podrobneje opredelil na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob

upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju. Na podlagi teh preveritev sprejemljivosti bo lahko

izbrana tudi trasa čez sredino občine po Matarskem podolju, namesto sedaj preferirane daljše mimo

Divače in Ilirske Bistrice.

Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano oz. Postojno in Koprom (A-1, R2-409 in G1-10) ter med

Trstom in Reko (G1-7), poteka prečno preko občine tudi cestna povezava od Dolnje Bitne (na cesti od

Postojne do Ilirske Bistrice) preko Obrova v osrednjo Istro oz. Buzet (R3-630). Posodobiti oz.

asfaltirati bo potrebno odsek med krajema Golac in Vodice (na Hrvaškem) po vstopu Hrvaške v EU in

Schengensko območje, ob izgradnji mejnega prehoda pa lahko že prej.

Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označi se turistične poti, ki so primerne tudi

za gorsko kolesarjenje, predvsem na Slavnik.

Predvidena je nova hitra železnica (160km/h) iz smeri Trsta (in Kopra), ki naj bi večinoma v predorih

potekala preko občine iz zahoda (Kastelec) proti severovzhodu (Divača).

Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe RTP 35/10 kV Hrpelje (iz DV 35 kV med

Divačo, Kozino, Črnim Kalom, Gračiščem in Trebešami) za vsa naselja v občini, razen za vasi

Artviže, Ostrovica in Tatre na severu Brkinov, ki se napajajo po 20 kV daljnovodih iz Divače. Mimo

Tater potekata preko občine najmočnejša daljnovoda v občini DV 1x400 kV Divača-Melina (D 417) in

DV 1x220 kV Divača-Mehlin (D 217). Med Divačo in Koprom oz. Dekani pa potekata preko občine

DV 2x110 kV Divača-Dekani-Koper (D 1047) in DV 1x110 kV Divača-Koper (D1048). Iz tega

daljnovoda naj bi se napajala nova predvidena RTP 110/20 kV Hrpelje, ki je predvidena ob obstoječi.

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa naftovoda med Koprom, Ljubljano in

Lendavo, ki poteka severozahodno od Kozine.

Za oskrbo slovenske Istre s plinom je predvidena varianta, ki iz Ajdovščine prečka občino severno od

Kozine in ugodnejša (krajša) varianta, ki plin pripelje iz Trsta (in ne posega v občino).

V kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva se spodbuja pridobivanje in raba obnovljivih

virov energije, predvsem sončne energije. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno

biomaso, tako za skupinsko kot individualno ogrevanje, skladno z izdelano energetsko zasnovo občine

Hrpelje-Kozina.

Obstoječi regionalni vodovod poteka ob glavni cesti po Matajskem podolju do Kozine in od tod ob

stari glavni cesti proti Divači. Iz Kozine poteka primarni vodovod proti Krvavem potoku in okoliškim

vasem in od tu proti Vrhpolju. Na regionalni vodovod so preko primarnih povezani vsi kraji ob glavni

cesti v Matajskem podolju. Iz Obrova poteka primarni vodovod proti Javorju in naprej v

Ilirskobistriško občino od koder pride primarni vodovod tudi v Tatre. Samostojni primarni vodovodi

potekajo še po Podgorskem krasu (vasi Beka, Ocizla, Klanec pri Kozini, Brgod in Prešnica), v Rodiku,

Brezovici, Hotični in Slivju.

Predvidena je trasa novega regionalnega vodovoda ob (stari) glavni cesti v slovensko Istro, povezava

vseh obstoječih primarnih vodovodov z regionalnim vodovodom in iz njega napeljava predvidenih

primarnih vodovodov do vasi ki še nimajo oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov.

Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski sistem v Hrpeljah in Kozini s

čistilno napravo v mali vrtači (Miškotovem dolu) v Hrpeljah, ki pa se s prečrpavanjem prestavi iz

naselja na zahodno stran avtoceste, pri podvozu Istrske ceste pod njo. Za ostala naselja se predvidi

lokalne čistilne naprave, v katere se stekajo kanalizacijska omrežja posameznih vasi.

S sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremi vsa naselja. Vsa nelegalna odlagališča odpadkov v

občini se sanira. Zagotovi se lokacija za ureditev in izgradnjo odlagališča gradbenih odpadkov.


Stran 15

II.1.2.2 IZVEDBENI DEL

Izvedbeni del določa:

- območja namenske rabe prostora,

- prostorske izvedbene pogoje,

- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in

usmeritve za izdelavo OPPN.

Območja stavbnih zemljišč OPN OHK so razdeljena na naslednje funkcionalne enote (skladne s

katastrskimi občinami):

Tabela 3: Oznake naselij (EUP)

Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote

AR Artviže

BR Brezovica

DR Draga

GL Golac

GD Gradišče

GN Gročana

HT Hotična

HK Hrpelje-Kozina

JV Javorje

KV Kovčice

MK Markovščina

MT Materija

OB Obrov

OC Ocizla

PL Poljane

PR Prešnica

RM Ritomeče

RD Rodik

SL Slivje

TT Tatre

Območja nestavbnih zemljišč so razdeljena na naslednje krajinske enote (izven naselij).

Tabela 4: Oznake krajinskih enot

Krajinska enota Ime funkcionalne enote

KE1 Krajinska enota Rodiški kras

KE2 Krajinska enota Dolina Glinščice

KE3 Krajinska enota Brkini

KE4 Krajinska enota Matarsko podolje

KE5 Krajinska enota Hribovje Slavnika in Čičarije


Stran 16

II.1.2.2 BILANCE POVRŠIN NAMENSKE RABE

V spodnji tabeli so prikazane površine za posamezno namensko rabo za obstoječ veljavni plan ter za

osnutek OPN-ja (Luz d.d., april 2014). Posamezne kategorije namenske rabe se med obema planoma

razlikujejo. Razlike v površinah med obstoječim in predvidenim planom so predvsem posledica

aktualizacije obstoječega stanja ter pre-kategorizacije namenske rabe. Predvsem se aktualizirajo površine

cest in železnic, ki so v obstoječem planu označene le v manjši meri. Spreminja pa se tudi kategorizacija,

tak primer je t.i. poselitveno območje, ki ga osnutek OPN ne predvideva. Namenska raba poselitveno

območje je v obstoječem planu predstavljala območja kmetijskih in ostalih površin ob naseljih, ki jih je

mogoče poseliti, v primeru da so ostala stavbna območja že zasedena. Torej neke vrste dvojna namenska

raba.

Tabela 5: Primerjava med obstoječo ter predvideno namensko rabo v občini Hrpelje – Kozina

Opis namenske rabe

Površine

(ha)

Površine

(ha)

Površine

(ha)

Obstoječi

plan Nov plan RAZLIKA

Območje gozda 11871,5 11578,9 -292,6

Območje kmetijskih zemljišč 7351,1 7134,4 -216,7

Območje nadzemnega pridobivalnega prostora v samosanaciji 0,6 0 -0,6

Območje proizvodnih dejavnosti 2,6 43,4 40,8

Območje stanovanj 8,1 276,5 268,4

Območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti 16 31,1 15,1

Območje za potrebe obrambe 0,2 0,1 -0,1

Območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami 0 0 0,0

Območje za šport in rekreacijo 3 21,1 18,1

Območje železniških prog 7,7 44,6 36,9

Pokopališče 0,9 2,8 1,9

Poselitveno območje 211,4 0 -211,4

Površine za ceste 1,1 309,2 308,1

Površine za ostalo infrastrukturo 0 9,8 9,8

Zelene površine 0 21,3 21,3

Turizem 0 1,3 1,3

Skupna vsota 19474,3 19474,7 0,4

II.1.3. Odnos do drugih planov

Občina Hrpelje – Kozina meji na območja sosednjih občin in sicer:

občino Koper

občino Ilirska Bistrica

občino Divača

občino Sežana.


Stran 17

V občini Hrpelje – Kozina so naslednji plani:

DLN za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper (veljaven plan)

DPN za prenosni plinovod M6 na odseku Ajdovščina – Lucija (v pripravi, predlog)

Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Klanec – Srmin (veljaven plan)

Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kozina – Klanec (veljaven plan)

II.2. Opis območja, ki ga zajema plan

Občina Hrpelje – Kozina

Občina Hrpelje-Kozina sodi z 192 km2 površine in 4.126 prebivalci (na dan 31.12.2008, Statistični zavod

Slovenije – Statistične informacije št. 27/2009) med površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med

manjše slovenske občine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje občine Sežana. Z izločitvijo se je

izoblikovalo zaokroženo območje, ki ga v veliki meri označujeta demografska ogroženost ter zaostajanje

v regionalnem razvoju.

Slika 1: Prikaz občine Hrpelje – Kozina z geografskimi območji

Po naravnogeografskih značilnostih lahko občino delimo na štiri večje enote:

Brkine,

Matarsko podolje (tudi Podgrajsko ali Materijsko),

slovenski del Čičarije in

Podgorski kras.

Območje občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in tradicionalno-gospodarskem

smislu nadaljuje prek občinskih meja. Podobno kot marsikje drugje v Sloveniji so tudi v tem primeru

sosednja, razvojno homogena območja na regionalnem nivoju upravno med seboj ločena, kar otežuje

možnosti kompleksnejših pristopov pri reševanju regionalnorazvojnih problemov.

Č I Č A R I J A


Stran 18

Prostorsko in razvojno občino Hrpelje-Kozina opredeljujejo predvsem naslednje dominante:

dvojna obmejna lega (z Italijo in Hrvaško);

občina ima zunanjo evropsko mejo;

lega na meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo;

lega ob železniškem križišču in avtocesti;

gravitacijska razpetost med Koprom (najmočnejši center), Trstom (lokalno vedno zelo

pomemben, nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala) in Reko (pred

desetletji pomembnejše gravitacijsko središče kot danes; z vključitvijo Hrvaške v EU utegne

vloga Reke znova narasti);

občina meji (razen v primeru Trsta) na manj razvita in demografsko ogrožena območja.

Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je bilo leta 1900 – 7571 preb.

Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja opustilo klasično obliko kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki

so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke – košnja sena, oglarjenje,

proizvodnja ledu itd. Lokalno je bila pomembna zaposlitvena dejavnost še železniški promet (Klemenčič,

V., 1959).

Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi s matično statistično regijo kateri

pripada občina, še bolj pa v primerjavi s slovenskim povprečjem, je pa primerljiva z ostalimi kraškimi

občinami. Povprečna starost v občini namreč znaša 43,2 leta (42,7 za Obalno-kraško regijo in 41,3 za

Slovenijo), indeks staranja (starejši od 65/mlajši od 15) pa je 149,8 (142,6 za Obalno-kraško regijo in

117,6 za Slovenijo). Delež tujcev (5,7%) je nekoliko nižji kot v statistični regiji (6,6%), vendar še vedno

skoraj za dve tretjini nad državnim povprečjem (3,5%).

Tudi podatki o starosti stanovanj potrjujejo ugotovitve o lokalnih in medobčinskih selitvah. Hrpelje in

Kozina imata najnižji delež starih stanovanj, istočasno pa razmeroma skromen delež stanovanj, zgrajenih

po letu 1985. Po drugi strani pa imajo območja novejšega priseljevanja (Rodik, Podolje, Podgorski kras,

deloma SZ Brkini) kombinacijo starejših in novih stanovanj in dokaj izrazito stagnacijo stanovanjske

gradnje med leti 1946 in 1985. Najstarejši stanovanjski fond imata Čičarija in JV Brkini.

Iz podatkov o selitvah je mogoče zaključiti, da je območje zajela suburbanizacija in sicer na dveh

prostorskih nivojih – v posamezna naselja se seli prebivalstvo iz regionalnih zaposlitvenih središč,

suburbanizacija pa se dogaja tudi na lokalnem nivoju, saj se prebivalstvo iz Hrpelj in Kozine seli v bližnja

naselja. Selitve v območjih priseljevanja blažijo ali zaustavljajo upadanje števila prebivalstva, ki je

posledica visokega deleža ostarelih in nizke rodnosti.

Območje Podgorskega krasa je notranje najbolj heterogeno. Pozitivne razvojne tendence veljajo

predvsem za naselja v okolici Krvavega Potoka, Podgorski kras v ožjem pomenu besede (predvsem

naselja Prešnica, Beka in Petrinje) pa izkazujejo visoko stopnjo demografske ogroženosti.

Sestava zaposlenih po dejavnostih kaže na za slovenske razmere nadpovprečen pomen zaposlovanja v

storitvah Zaposlenih v kmetijstvu (primarne dejavnosti) ter predelovalnih in sorodnih panogah

(sekundarne dejavnosti) je manj, kot znaša slovensko povprečje. Največ zaposlenih v storitvah je v

severozahodnem delu občine. Pomen vloga kmetijstva v zaposlovanju je začel močno upadati v

sedemdesetih letih. Še leta 1971 je bilo kmetijstvo po številu aktivnih najpomembnejša skupina

gospodarskih dejavnosti, zlasti v Brkinih in Čičariji, kjer je relativen pomen kmetovanja najpomembnejši

tudi danes. Delež kmečkega prebivalstva v občini je bil leta 1971 29 % (v Sloveniji 26 %), leta 1991 pa se

je z 7,6 % izenačil s slovenskim povprečjem. Močna deagrarizacija v sedemdesetih in osemdesetih letih je

bila posledica ostarevanja kmečke delovne sile in neodločanje mladih za kmetovanje.


Stran 19

Od 1577 aktivnih prebivalcev izven kmetijskih dejavnosti jih je 751 ali 47,6 % zaposlenih na območju

občine, kar je za demografsko ogroženo območje visoka številka pa tudi velik razvojni potencial in

dejavnik privlačnosti za migrante s sosednjih območij. Dnevnih delovnih migrantov je 1211, od teh se jih

826 dnevno vozi na delo v sosednje občine. V naselju bivanja dela 20 do 25 % aktivnih; odstotek je

zaradi pomanjkanja delovnih mest nižji v Brkinih in znaša 15 %.

II.3. Določitev namenske rabe prostora

V OPN so vključena naslednja območja namenske rabe:

Tabela 6: Kategorije podrobne namenske rabe določene v osnutku OPN

podrobnejša namenska raba prostora nadaljnja členitev kategorij podrobnejše

namenske rabe prostora

I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

S – območja stanovanj

SS – stanovanjske površine Sse – območja stanovanjske prostostoječe

gradnje pretežno enodružinskih hiš

SSs – območja stanovanjske strnjene

gradnje pretežno enodružinskih hiš

SSv – območja večstanovanjske gradnje

SP – stanovanjske površine za

posebne namene

/

SK –površine podeželskega naselja /

C – območja centralnih

dejavnosti

CU – osrednja območja centralnih

dejavnosti

/

CD – druga območja centralnih

dejavnosti

Cdi – območja centralnih dejavnosti za

izobraževanje, vzgojo in šport

Cdu – območja centralnih dejavnosti javno

upravo

Cdo – območja centralnih dejavnosti za

trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene

dejavnosti, manjšo obrt

I – območja proizvodnih

dejavnosti

IP – površine za industrijo /

IG – gospodarske cone /

IK – površine z objekti za

kmetijsko proizvodnjo

/

B – posebna območja BT – površine za turizem /

BC – športni centri

Z – območja zelenih

površin

ZS – površine za rekreacijo in

šport

ZP – parki

ZD – druge urejene zelene

površine

ZK – pokopališča

P – območja in omrežja

prometne infrastrukture

PC – površine cest

PŽ – površine železnic

PO – ostale prometne površine

E – območja energetske

infrastrukture

/ /


Stran 20

O – območja okoljske

infrastrukture

/

F – območja za potrebe

obrambe v naselju

/

A – površine razpršene

poselitve

/ Ass – stanovanjske površine razpršene

poselitve

Ask – razpršene poselitve podeželskega

zaselka

Acd – razpršene poselitve za centralne

dejavnosti

Aig – razpršene poselitve za proizvodnjo

Aik– razpršene poselitve za kmetijsko

proizvodnjo

Abt – razpršene poselitve za turizem

Azs – razpršene poselitve za oddih,

rekreacijo in šport

Razpršena gradnja –

zemljišče pod stavbo*

/

II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

K – območja kmetijskih

zemljišč

K1 – najboljša kmetijska zemljišča Območja, namenjena kmetijski pridelavi

K2 – druga kmetijska zemljišča Območja, namenjena kmetijski pridelavi

III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

G – območja gozdnih

zemljišč

G – območja gozdov Območja, namenjena gozdovom in

gospodarjenju z njimi

Gpn – gozdovi z izjemno

poudarjenimi socialnimi

funkcijami

Območja, namenjena gozdovom z izjemno

poudarjenimi socialnimi funkcijami

(zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna,

higiensko zdravstvena, obrambna in

estetska funkcija)

IV. OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ

V – območje vodih površin VC – celinske vode Območja, namenjena vodnim zemljiščem

površinskih voda

VI – območja vodne infrastrukture Območja, namenjena izvajanju dejavnosti s

področja rabe voda in vodnim objektom

V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

L – območja mineralnih

surovin

LN – površine nadzemnega

pridobivalnega prostora

Območja, namenjena izkoriščanju

mineralnih surovin

N – območja za potrebe

varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami

Območja, namenjena izvajanju nalog

zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih

ukrepov in zagotavljanja osnovnih pogojev

za življenje ob naravnih in drugih nesrečah

f – območja za potrebe

obrambe zunaj naselij

Območja, namenjena izvajanju dejavnosti s

področja obrambe zunaj naselij

5. razpršena gradnja – zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč

II.4. Predvideno obdobje izvajanja plana

OPN se načrtuje za obdobje 10 – 15 let. Izvajanje posameznih novogradenj in obnov na območju občine

je nemogoče določiti v naprej.


Stran 21

II.5. Potrebe po naravnih virih

Zaradi svojega strateškega in celostnega nivoja obravnave bo izvedba OPN vključevala in potrebovala

vse naravne vire, ki so na voljo v občini: mineralne surovine; energetski viri, kot so zemeljski plin; voda,

kmetijske površine, gozd. Razsežnost oz. količino potreb ni mogoče oceniti.

II.6. Predvidene emisije, odpadki in ravnanje z njimi

Potencialne emisije v podzemne in površinske vode ter v tla bodo s pazljivim ravnanjem in tehnično

ustreznimi vozili in stroji v času gradnje ter z urejenim sistemom odvajanja odpadnih vod v času izvajanja

plana nebistvene.

Vpliv z emisijami na kakovost zraka in s hrupom bo še sprejemljiv, večji v času gradnje in predvsem

začasen.

Vpliv z elektromagnetnim sevanjem bo zanemarljiv. V okviru OPN ni predvidenih večjih spremb na

elektrodistribucijskem sistemu.

V sklopu izvedbe plana bodo med gradnjo nastajali odpadki, predvsem gradbeni odpadki, nenevarnega

značaja. Količina teh odpadkov v času izdelave okoljskega poročila ni bila znana, vsekakor pa je potrebno

z odpadki ravnati v skladu s pozitivno zakonodajo na področju odpadkov:

Ob nasipavanju terena je potrebno upoštevati določila zakonodaje, ki je našteta zgoraj, še posebno Uredbe

o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08).

II.7. Opis razvoja brez izvedbe plana

Brez izvedbe plana bi dolgoročen razvoj občine Hrpelje – Kozina potekal stihijsko, necelostno,

netrajnostno in predvsem odvisno od posameznih manjših/večjih investitorjev oz. lastnikov zemljišč, ki bi

v prostor posegali bolj ali manj po svoji volji. Posledice takšnih kratkoročno usmerjenih posegov v

prostor bi bile za okolje lahko uničevalne – onesnaženje vodnih virov; onesnaženje površinskih

vodotokov, zasedba najvrednejših kmetijskih površin, centralizacija poselitve in dejavnosti, uničevanje

kulturne dediščine in za varovanje narave pomembnih območij in poslabšana kakovost bivanja.

Brez izvedba plana bi bil predvsem onemogočen razvoj naselij. Onemogočen bi bil tudi razvoj določene

okoljske infrastrukture. Brez izvedbe plana bi tse še naprej izvajala gradnja objekov na območju dvojne

namenske rabe »poselitveno območje«, ki se danes izvaja precej stihijsko izven meja obstoječih naselij.


Stran 22

III. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO OKOLJSKEGA POROČILA

Izhodišča za pripravo okoljskega poročila so okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija

ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in

kulturno dediščino.

Okoljski cilji plana se v okoljskem poročilu opredelijo glede na značilnosti plana, ki vključujejo zlasti

območje in vsebino plana. Na podlagi okoljskih ciljev plana se ugotavljanje pomembnih ciljev plana in

njihovo vrednotenje izvede z uporabo ustreznih meril vrednotenja vplivov plana in ustrezne metodologije.

Ustrezna merila vrednotenja vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in

kulturno dediščino so stopnje odstopanja od kazalcev stanja okolja, stopnje doseganja varstvenih ciljev in

druga merila, ki zagotavljajo ustrezno vrednotenje vplivov plana.

Okoljski cilji plana za predmetno okoljsko poročilo izhajajo iz:

nacionalnih zakonov in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov:

»Zakon o varstvu okolja« (ZVO-1-UPB1, Ur. L. RS, 39/2006,70/2008, 108/2009),

»Zakon o ohranjanju narave« (Ur. L. RS, 96/04-prečiščeno besedilo; ZON-UPB2, 117/2007,

32/2008),

»Zakon o varstvu kulturne dediščine« (Ur. L. RS, 7/99, 110/02-ZGO-1 in 126/03-ZVPOPKD,

16/2008-ZVKD-1);

»Zakon o vodah« (Ur. L. RS, 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 10/04-odl. US in 41/04-ZVO-

1; ZV-1, 57/2008);

»Zakon o kmetijskih zemljiščih« (Ur. L. RS, 55/03-UPB1; ZKZ-UPB1);

»Zakon o gozdovih« (Ur. L. RS, 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO-1; ZG,

110/2007).

»Zakon o prostorskem načrtovanju« (ZPNačrt)Ur.l. RS, št. 33/2007

nacionalnih strateških programov:

Nacionalni program varstva okolja (Ur. L. RS, 2/06);

mednarodnih pogodb ratificiranih s strani RS.

Okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metodologija vrednotenja vezani na vsebino posameznih

obravnavanih segmentov so predstavljeni v vsakem posameznem obravnavanem segmentu.

V okoljskem poročilu so bile upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora, ki so relevantne za okolje.

V nadaljevanju navajamo seznam prejetih smernic. Relevantne smernice so analizirane in obravnavane v

samem besedilu okoljskega poročila za vsak segment posebej.


Stran 23

Tabela 7: Pregled podanih smernic k osnutku OPN Hrpelje – Kozina

ZAP. ŠTEV.

NOSILCI UREJANJA PROSTORA: ŠTEVILKA DOPISA, DATUM

OPOMBA

1

Ministrstvo za delo družino in socialne

zadeve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana

350-46/2010-1,

28.12.2010

Smernice so bile

obravnavane v OP v poglavju kulturna dediščina

2

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo, nadzor cen in trgovino,

Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana

350-1/2010-565 19.01.2011

Nimajo pripomb.

3

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana

350-1/2010-550 23.12.2010

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OP (prebivalstvo, podnebne spremembe)

4

Ministrstvo za gospodarstvo,

Direktorat za energijo, Sektor za razvoj energetike in rudarstsvo Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana

350-3/2010-336

14.1.2010

Smernice so bile

ustrezno upoštevane v OP (prebivalstvo, podnebne spremembe)

5 Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana

350-2/2010-65 30.12.2010

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OPN

6

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22,

1000 Ljubljana

3401-61/2008/10, 22.12.2010

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OP (gozd)

7

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana

350-2/2011-3 18.1.2011

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OP

8 Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 55,

1000 Ljubljana

350-13/2011-1 4.1,2011

Smernice so bile ustrezno upoštevane v

OP

9

Ministrstvo za promet, Direktorat za promet, Langusova ulica 4, 1535

Ljubljana

371-4/2010/71-0082296

3.1.2011


OP (podnebne spremembe, kakovost zraka)

10 Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, Langusova ulica 4, 1535

Ljubljana

3712-49/2009/14-0034188

06.01.2011


OP (hrup)

11 Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana

350-71/2010/2 (05112) 5.11.2011

Nimajo pripomb.

12

Ministrstvo za zunanje zadeve,

Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana

11.1.2011 Nimajo pripomb.

13

Elektro Primorska, d.d.,

Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica

Smernice št.27

17.1.2011

Smernice so bile

ustrezno upoštevane v

OP (prebivalstvo)

14 Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, Delpinova 16, 5000 Nova Gorica

5-III-791/4-O-10/ACG Februar 2011

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OP (narava)

15

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10 1000 Ljubljana

3501-29/2010/10

13.4.2011

Smernice so bile

ustrezno upoštevane v OP (kulturna dediščina)


Stran 24

ZAP. ŠTEV.

NOSILCI UREJANJA PROSTORA: ŠTEVILKA DOPISA, DATUM

OPOMBA

16

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana

350-41/2008/25 02. 02. 2012

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OP (kmetijske površine)

17 MOP, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana

35001-842/2010 1.3.2011


OP

18

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE, DIREKTORAT ZA OKOLJE, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 22, 1000

Ljubljana

35409-234/2010/22 13.06.2012

Smernice so bile ustrezno upoštevane v OP

Poleg tega so bile upoštevane še Splošne smernice s področja varovanja kmetijskih zemljišč Ministrsstva

za kmetijstvo in okolje, št. 350-24/2013/08 z dne 29.04.2014.


Stran 25

IV. UGOTAVLJANJE, VREDNOTENJE IN OCENA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podzemne vode

Stran 26

IV.1 PODZEMNE VODE


Stran 27

IV.1.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO

IV.1.1.1. NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV

Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi normativnih izhodišč, ki izhajajo iz spodaj navedenih

zakonskih podlag:

- Zakon o vodah (ZV-1) (Ur. list RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004 in 41/2004, 57/2008);

- Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. list RS št. 25/2009);

- Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS št. 64/2004 in 5/2006,

58/2011);

- Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009);

- Pravilnik o monitoringu podzemne vode (Ur. list RS št. 31/2009);

- Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane, Ur.l. RS, št. 49/2008;

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l.

RS, št. 98/2007, 30/2010;

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Ur.l.

RS, št. 47/2005, Ur.l. RS, št. 45/2007, 79/2009;

- Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina

(Ur. l. 81/09).

IV.1.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA

Metodološka izhodišča temeljijo na normativnih izhodiščih ter merilih in metodologiji vrednotenja in

ocenjevanja, ki so podani v preglednici v nadaljevanju.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200849&stevilka=2112






Stran 28

Tabela 8: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode

Okoljski cilji plana Kazalci Metodologija

1. Zagotovitev izvedbe

OPN, ki ne bo vplivala

na količinsko stanje

podzemnih voda, ki se

nahajajo na vplivnem

območju plana

2. Zagotovitev izvedbe

OPN, ki ne bo vplivala

na kemijsko stanje

podzemnih voda, ki se

nahajajo na vplivnem

območju plana.

1. Sprememba parametrov

količinskega stanja podzemne vode

(pretoki izvirov, rek, gladine

površinske vode, spremembe smeri

in hitrosti toka podzemne vode,

količine odvzete vode, količine vode

za umetno napajanje in dreniranje

vodonosnikov, količine padavin,

infiltracije in izhlapevanja,

temperature vode, specifične

električne prevodnosti in drugih

parametrov za ugotavljanje vdorov

slane vode ali druge vdore).

2. Sprememba standardov kakovosti

za parametre kemijskega stanja

podzemnih voda.

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Količinsko stanje podzemnih voda ostane enako ali se bo izboljšalo.

B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo spremenila količinskega stanja podzemne vode oz. bodo spremembe

zanemarljive. Vplive izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi.

C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na količinsko stanje podzemne vode, vendar vplive

izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omillitvenih ukrepov. Količinsko stanje podzemnih voda je dobro

(Uredba o stanju podzemnih voda (URL 25/2009)).

D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na količinsko stanje podzemne vode (slabo količinsko

stanje).

E – vpliv je uničujoč

Izvedba plana bo spremenila količinsko stanje podzemne vode v slabo količinsko stanje. Omilitveni ukrepi niso

možni.

X – ugotavljanje vpliva ni možno

Ugotavljanje vplivov na količinsko stanje podzemne vode ni možno.

A – vpliva ni oz. je pozitiven: Kemijsko stanje podzemnih voda ostane enako ali se bo izboljšalo.

B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo spremenila kemijskega stanja podzemnih voda. Standardi kakovosti

in vrednosti praga, opredeljenih v Uredbi o stanju podzemnih voda (URL 25/2009), ne bodo preseženi. Vplive

izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi.

C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na kemijsko stanje podzemne vode (občasno

preseganje standardov kakovosti in vrednosti praga, opredeljenih v Uredbi o stanju podzemnih voda (URL

25/2009), kemijsko stanje podzemnih voda je še vedno dobro), vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z

izvedbo omillitvenih ukrepov.

D – vpliv je bistven

Izvedba plana bo bistveno vplivala na kemijsko stanje podzemnih voda (občasno preseganje standardov kakovosti

in vrednosti praga).

E – vpliv je uničujoč

Izvedba plana bo močno poslabšala kemijsko stanje podzemne vode (stalno preseganje standardov kakovosti in

vrednosti praga -slabo kemijsko stanje podzemnih voda). Omilitveni ukrepi niso možni.

X – ugotavljanje vpliva ni možno

Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje podzemne vode ni možno


Stran 29

IV.1.2 OBSTOJEČE STANJE OKOLJA

IV.1.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN

OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA

Iz Poročila o kakovosti podzemne vode za Obalo in Kras z Brkini (ARSO)Območje občine Hrpelje-

Kozina sodi v vodno telo Obala in Kras z Brkini, ki zajema porečje Notranjske reke, Rižane in obalnih rek

in katerega značilnosti so naslednje:

Tabela 9: Vodno telo Obala in Kras z Brkini; Vir: Atlas okolja (ARSO)

Šifra vodnega telesa: 5019

Ime vodnega telesa: Obala in Kras z Brkini

Povodje: Jadransko morje

Površina vodnega telesa (v km2): 1589

Širina vodnega telesa (v km): 46

Dolžina vodnega telesa (v km): 74

Število tipičnih vodonosnikov: 3

Prvi vodonosnik ali skupina vodonosnikov: Kraški vodonosniki

Tip prvega vodonosnika ali skupine vodonosnikov

po IAH:

Kraški, pretežno zelo skraseli - Lokalni ali

nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar

nizko do srednje izdatni vodonosniki

Drugi vodonosnik ali skupina vodonosnikov: Vodonosniki v flišnih plasteh

Tip drugega vodonosnika ali skupine vodonosnikov

po IAH: Razpoklinski - Manjši vodonosniki z lokalnimi in

omejenimi viri podzemne vode

Tretji vodonosnik ali skupina vodonosnikov: Prodni zasipi obalnih rek

Tip tretjega vodonosnika ali skupine vodonosnikov

po IAH:

Medzrnski - Lokalni ali nezvezni izdatni

vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje

izdatni vodonosniki

Na območju občine Hrpelje-Kozina se nahajata dva vodonosnika: prvi vodonosnik, ki nastopa v apnencu

in mestoma tudi v dolomitu, je mezozoiske in terciarne starosti. Vodonosnik je lokalen ali nezvezno

izdaten ali obširen, vendar nizko do srednje izdaten. Glede na poroznost je kraški, pretežno dobro skrasel.

Drugi vodonosnik v flišnih plasteh je manjši razpoklinski vodonosnik z lokalnimi in omejenimi viri

podzemne vode. Je terciarne starosti. Telo je označeno kot visoko ranljivo.

V letu 2009 je bilo kemijsko stanje za vodno telo Obala in Kras z Brkini dobro. Standardi kakovosti in

vrednosti praga niso bili preseženi na nobenem izmed merilnih mest. Merilna mesta v sklenjenih in

izdatnih vodonosnikih odražajo stanje večjega dela telesa. Visoka raven zaupanja v oceno stanja izhaja iz


Stran 30

reprezentativnosti mreže in iz dejstva da je na površini telesa delež gozdov in naravnih površin dokaj

visok (72,7 %)

Tabela 10: Letne aritmetične sredine vrednosti parametrov na merilnih mestih, ocene ustreznosti in

kemijskega stanja vodnega telesa Obala in Kras z Brkini, v letu 2009 Vir: ARSO

Za območje Brkinov so značilne nepropustne flišne kamnine, kjer se zbirajo površinsko tekoče vode.

Matarsko podolje nasprotno tvorijo večinoma kredni apnenci, redkeje pa dolomiti. Apnenci in deloma

dolomiti zaradi razpokanosti in dovzetnosti za raztapljanje dobro zakrasevajo, zato se na njih površinske

vode ne pojavljajo, temveč takoj poniknejo pod zemljo, tam pa se jim pridružijo tudi vode iz

nepropustnega površja (Brkinov). Govorimo o t.i. terciarni ali kraški poroznosti, v primeru zapolnjenosti

z vodo pa o kraškem vodonosniku. (Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije

– vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. dr. Mitja

Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

Zaradi zelo nizke erozijske baze, to je iztoka iz kraškega vodonosnika, ki leži pod morsko gladino

(podmorski izviri v Kvarnerskem zalivu) ali pa nekaj deset metrov nad morsko gladino (npr. Rižana,

Mlini, sv. Ivan pri Buzetu, Osapska reka), voda odteka iz flišnih Brkinov proti tem nižje ležečim izvirom.

Smer podzemnega toka je generalno torej od severovzhoda proti jugozahodu, pri čemer je točna smer

odtoka odvisna od vsakokratnih meteoroloških in hidro(geo)loških razmer. Generalno ugotavljamo, da

vode iz SZ dela kontakta fliša z apnenci blizu Kozine odtekajo intenzivneje proti Rižani, ob višji vodi pa

tudi v Osapsko reko, vode iz JV dela kontakta fliša z apnenci pa proti sv. Ivanu, Mlinom in

Kvarnerskemu zalivu. Za ta kraški vodonosnik je zelo značilna bifurkacija, to je raztekanje vode v več

smeri, tudi preko državne meje. Točen potek vodnih tokov je znan le v redkih primerih iz raziskanih

ponornih jam (npr. Ponikve v Odolini, Hotiške ponikve, Slivarske ponikve, Dimnice, Račiške ponikve).

Čeprav poteka generalno vodni tok iz SV proti JZ, opažamo tudi lokalna odstopanja vzdolž toka v vse

smeri. Podzemni vodni tok je hiter do zelo hiter, saj glede na vodostaj dosega hitrosti od 11 do 520 m/h

(Krivic et al., 1987; Krivic et al., 1989). Ponorne vode tako vodonosnik prečijo v obdobju od enega

(izredno visoki pretoki) do nekaj dni (srednji vodostaj), izjemoma potrebujejo za podzemno pot tudi več

tednov (izredno nizki pretoki).

V vertikalnem prerezu delimo kraški masiv hidrogeološko gledano na zgornjo vadozno in spodnjo

freatično cono. Za vadozno so značilni zračni rovi, po katerih voda odteka pretežno navpično do gladine

podtalnice. Čeprav se v tej coni lahko zadržuje voda, je to večinoma na stene in prst vezana ter v manjših


Stran 31

bazenih ujeta voda. V freatični coni ležijo z vodo stalno zaliti rovi, kjer se voda pretaka pod vplivom

hidravličnih gradientov. V SZ delu Matarskega podolja je vadozna cona debela prek 50 m, pod grebenom

Slavnika dokazano celo preko 404 m, zato fizičnih dostopov do freatične cone v osrednjem delu

Matarskega podolja in pod grebenom Slavnika preko jam ni. V bližini slepih dolin je več jam, v katerih

lahko sledimo podzemnim vodnim tokovom, vendar v vseh primerih več kot 50 višinskih metrov pod

višino Matarskega podolja.

Kraški vodonosniki, tako v vadozni, še bolj pa v freatični coni, so zaradi slabe samočistilne sposobnosti

izjemno ranljivi na onesnaženje. Kraški izviri, zlasti izviri Rižane (Slovenija) ter izvir sv. Ivan pri Buzetu

(Hrvaška), so še bolj ranljivi na onesnaževanje zaradi hitrega podzemnega toka, ki je rezultat dobre

podzemne zakraselosti med njimi in Brkini. Hkrati so neprecenljivega pomena za vodno oskrbo celotne

slovenske in velik del hrvaške Istre. Zaradi poseljenosti in prometnic v zaledju so že sedaj močno

ogroženi, kar se je pokazalo zlasti pri izlitju 18 ton kurilnega olja oktobra 1993 pri Kozini in oktobra

1994, ko se je pri Obrovu izlilo 16 m3 naftnih derivatov. V obeh primerih je olje v tla izteklo le v 20

minutah kar kaže na izredno dobro prepustnost krasa. V prvem primeru se olje ni pojavilo v nobenem

izmed izvirov, v drugem primeru pa so bili prizadeti izviri Rižane, Osapska reka in izvir Mlini. Rižana je

bila za nekaj časa celo izvzeta iz vodne oskrbe. Zadrževalni čas olj v podzemlju je predvidoma dolg, saj

je v dveh tednih skozi izvir Rižane izteklo le 88 kg olja. Običajno se kontaminanti iz vodonosnika izpirajo

v času porastov vodostaja še dolgo po onesnaženju samem. Logični odziv potencialnih vplivov iz zaledja

je sprejetje Odloka o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS, 49/08),

kjer se površinske ponikalnice z Brkinov in bližnje kraško površje nahajajo v 2. vodovarstvenem

območju, kraško površje okoli Slavnika pa v 3. vodovarstvenem območju

Slika 2: Hidrogeološka karta JZ Slovenije z ugotovljenimi smermi podzemeljskih tokov. Slepi dolini

Brezovica in Odolina sta skrajni zahodni ponikalnici z Brkinov. (1-kraški vodonosnik, 2-medzrnski

vodonosnik, 3-slabo prepustne kamnine, 4-kraški izvir, 5-površinski vodni tok, 6-lokaciji izlitij olj, 7-glavna,

stranska in nezanesljiva podzemna vodna zveza, 8-državna meja (Petrič et al., 2007). Vir: dr. Prelovšek, ZRC

SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011


Stran 32

Slika 3:: Karta VVO območij na državnem nivoju Vir: Atlas okolja

Na območju Občine Hrpelje-Kozina so vodni viri zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju

(VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008). I. varstveni režim se nahaja v okolici

Brezovice, Mrš, Slivij, Slop. Rodika, Klanca pri Kozini; II. varstveni režim obsega južna pobočja Brkinov

in Podgrajsko podolje; III: varstveni režim pa Podgorski kras in obronke Čičarije. Vodovarstvena

območja so razvidna na sliki 3 in v grafični prilogi 2.

Večina območja občine Hrpelje – Kozina leži torej na širšem varnostnem območju in je zelo občutljiva za

onesnaževanje podzemnih voda. V slepih dolinah pod Brkini so zajetja pitne vode, voda na tem območju

pa je ocenjena kot zdravstveno ustrezna pitna voda. Na podlagi uredbe o vodovarstvenem območju

(VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008) je na najožjem vodovarstvenem

območju prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, razen za javno oskrbo s pitno vodo. Na ožjem

in širšem VVO območju se lahko podeli pravica za rabo vode iz vodnih virov, če to ne vpliva na količino

in kakovost vode, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.


Stran 33

V Uredbi so določeni pogoji za gradnjo na vodovarstvenih območjih:

- na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedano odvajati komunalno in industrijsko odpadno vodo

v površinske in podzemne vode;

- na vodovarstvenih območjih sta rekonstrukcija in sprememba namembnosti stavb, vojaških objektov,

vzdrževalna dela na državnih cestah in na železniški infrastrukturi dovoljena, v kolikor se ugotovi, da to

ne pomeni tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi;

- na vodovarstvenih območjih sta gradnja in izvajanje dejavnosti dovoljena pod določenimi pogoji: za

posege v Uredbi označene z »pd« je potrebno pridobiti vodno soglasje; za posege označene s »pp« je

potrebno da se v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovi, da to ne pomeni tveganja za onesnaženje

vodnega telesa in da so zagotovljeni zaščitni ukrepi; za posege označene s »pip«, v kolikor gre za gradnjo

infrastrukture na podlagi DPN ali OPPN, v sklopu katerih se izvede CPVO postopek oz. se sprejemljivost

ugotavlja na podlagi analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja ministrstva;

- za gradnjo na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN se sprejemljivost ugotavlja v postopku v postopku

izdaje mnenja k DPN ali OPPN;

- vodno soglasje se za gradnjo lahko izda, če je zagotovljen priključek na javno kanalizacijo;

- za gradnjo na območju poselitve, kjer ni kanalizacije in s predpisi tudi ni zahtevana, je potrebno

zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu z predpisi za emisije snovi pri odvajanju

odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;

- na vodovarstvenih območjih je gradnja prenosnega plinovoda, izključno za zemeljski plin, dovoljena, če

je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to sprejemljivo.

Ukrepi, prepovedi in omejitve na območju občine Hrpelje – Kozina

Na podlagi 11. člena omenjene uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje

– Kozina gradnja stanovanjskih stavb dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne

zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo stavb, ki pomenijo izkoristek prostih in

nezadostno izkoriščenih površin v naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom. Dovoljena je

tudi gradnja stavb za rastlinsko pridelavo, vključno z rastlinjaki, stavb za rejo živali do 5 GVŽ in več kot

5 GVŽ, stavb za spravilo pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb. Vodno soglasje se lahko

izda, če gre za objekte, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj

grajenega območja kmetije in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom.

Gradnja vseh objektov je dovoljena, ko so vsi obstoječi objekti priključeni na urejeno javno kanalizacijo

oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi za emisije snovi pri odvajanju

odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Na podlagi 12. člena je na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje – Kozina v naseljih

Hrpelje, Kozina, Bač pri Materiji, Obrov in Gradišče pri Materiji gradnja garažnih in industrijskih stavb

dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih

območij ter gradnjo stavb, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih ter

če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom.

Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine se lahko za nestanovanjske stavbe izda vodno

soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki

pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin naselij z možnostjo minimalne razširitve

zazidalnih območij zaradi ohranitve obstoječega števila prebivalstva, če je gradnja dovoljena s

prostorskim aktom in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni ukrepi na stanje

podzemnih in površinskih voda.


Stran 34

Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje – Kozina se lahko izda vodno soglasje za

širitev pokopališča v naseljih Brezovica, Gradišče pri Materiji in Slivje.

Na najožjih vodovarstvenih območjih je v skladu z 21. členom omenjene uredbe gradnja lokalnih cest in

javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za

pitno in odpadno vodo dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte, in se

zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni

vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja

komunalna odpadna voda mora zagotoviti priklop na javno kanalizacijo. V kolikor se nahaja na območju

poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora v določenem roku zagotoviti, da se komunalna

odpadna voda zbira in čisti na način določen v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne

vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja

industrijska odpadna voda mora prav tako zagotoviti priklop na javno kanalizacijo. V kolikor javna

kanalizacija ni zgrajena je moral lastnik najkasneje do 31.8.2010 zagotoviti, da se odpadna voda zbira in

čisti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih

čistilnih naprav.

Na podlagi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008)

je na notranjih območjih dovoljeno gnojenje zemljišč, ravnanje z gozdom, uporaba fitofarmacevtskih

sredstev in sredstev za zaščito lesa na način, določen v 16. členu omenjene uredbe.

Na najožjih vodovarstvenih območjih za zajetje Rižane ni dovoljena paša živine, dovoljeno pa je

namakanje zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, in če je za

rabo vode pridobljena vodna pravica. Kmetijske površine pa morajo biti na tem območju vse leto pokrite

z rastlinjem.

Za odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski sistem v naseljih Hrpelje in

Kozina s čistilno napravo v mali vrtači (Miškotovem dolu) v Hrpeljah, ki pa se s prečrpavanjem iz naselja

pri podvozu Istrske ceste prestavi na zahodno stran avtoceste. Za ostala naselja so z OPN predvidene

lokalne čistilne naprave, v katere se stekajo kanalizacijska omrežja posameznih vasi.

Pogoji in način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in

padavinskih voda v Občini Hrpelje – Kozina določa Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina (Ur. l. 81/09).

IV.1.3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE

IV.1.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH

VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

V tekstualnem delu OPN je varstvo vodnih virov opredeljeno v posebnem členu, in sicer da je pri vseh

prostorskih ureditvah potrebno upoštevati predpise za varovanje vodnih virov oz. predpis za območje

vodnega telesa vodonosnikov Rižane.


Stran 35

Prevladujoči potencialni vplivi OPN na podzemne vode bodo naslednjega značaja:

- neposredni vplivi: so vplivi, ki bi nastali pri gradbenih posegih, ki sežejo neposredno v telo

podzemne vode, kar pomeni neposredno onesnaženje; ocenjuje se, da do takšnih posegov, z

izjemo posegov v manjšo količino vode ujete v slabše zakraseli vadozni coni, ne bo prišlo;

- posredni in daljinski vplivi: so vplivi, ki posredno in daljinsko povzročijo spremembo fizikalno-

kemijskih lastnosti podzemne vode (npr. pronicanje neočiščene odpadne vode v tla, iztekanje

goriv in drugih nevarnih snovi v tla ipd.), spremembo odtočnega količnika oz. infiltracije

padavin, spremembo vodnega režima ipd.

- kratkoročni oz. začasni vplivi: so vplivi, ki so omejeni so na čas gradnje oz. vplivi manjšega

obsega, ki se zaradi samočistilnih sposobnosti narave zmanjšajo oz. izničijo.

Na I. vodovarstvenem območju v OPN posegi niso predvideni.

Namenska raba na I. vodovarstvenem območju v OPN je pretežno gozd, v manjši meri druga kmetijska

zemljišča. Vplivi na podzemne vode bodo daljinski in posredni. Ob upoštevanju predpisanega gnojenja,

uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa ter predpisanega ravnanja z gozdom v

zgoraj navedeni uredbi je vpliv nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov - ocena C.

Na II. vodovarstvenem območju v OPN se nahaja naslednja namenska raba:

- primarna namenska raba (gozd, kmetijstvo),

- stanovanjske površine (SK – površine podeželskega naselja in SS – stanovanjske površine),

- cestna infrastruktura (OS-2, AR-3, MT-1, BB-2, idr.)

- posamezne gospodarske cone (BA-5, GM-2).

Gradnja stanovanjskih stavb je na II. VVO dovoljena v kolikor je izdano vodno soglasje.

Gradnja industrijskih stavb na II. VVO, skladno z Uredbo za Rižanski vodonosnik, dovoljena oz. se lahko

izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na

podzemne vode.

Na območju občine Hrpelje-Kozina je evidentiranih 16 aglomeracij oziroma območij naselij, ki imajo,

skladno z državnimi izhodišči, obveznost izgradnje čistilnih naprav najkasneje do leta 2015, s

pripadajočim kanalskim omrežjem najkasneje do 2017. To so skladno z Operativnim programom

odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Hrpelje-Kozina naslednja naselja: Hrpelje-

Kozina, Rodik, Obrov, Gradišče pri Materiji, Javorje, Tublje pri Hrpeljah, Markovščina, Slivje, Vrhpolje,

Slope, Rožice, Hotična, Kovčice, Ocizla, Petrinje, Velike Loče. (Razvojni program podeželja Krasa in

Brkinov za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in

noveliran 2008)

V občinskem odloku, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je določeno, da je

priključitev na javno kanalizacijo, ko je ta zgrajena, obvezno. Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov

javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih

voda (čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno

vodotesnih greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo komunalno čistilno napravo.

Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno


Stran 36

kanalizacijo ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. Porabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in

vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, čistilnih naprav).

Komunalno in industrijsko odpadno vodo je skladno z uredbo za Rižanski vodonosnik, na II. VVO kjer ni

možen priklop na javno kanalizacijo, potrebno zbirati in čistiti na način določen v predpisu, ki ureja

emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

V malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki je zaključena z malo komunalno čistilno

napravo, je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko ministrstvo, pristojno za okolje, v okoljevarstvenem

dovoljenju za napravo, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, dovoli odvajanje industrijske odpadne

vode v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja 50 PE ali več, če:

- dnevna količina industrijske odpadne vode pri največji zmogljivosti obratovanja naprave ne presega 5

odstotkov dnevne količine odpadne vode, ki se čisti na mali komunalni čistilni napravi, ali

- je iz mnenja upravljavca javne kanalizacije in male komunalne čistilne naprave, priloženega k vlogi za

pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za napravo, razvidno, da industrijska odpadna voda iz

naprave ne bo škodljivo vplivala na delovanje male komunalne čistilne naprave.

Uredba za odvajanje odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav določa, da je komunalne

odpadne vode dovoljeno zbirati v nepretočni greznici le na območjih kjer čiščenje odpadne vode v mali

komunalni čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Pri odvajanju komunalne odpadne vode iz male

komunalne čistilne naprave na površje tal ali s ponikanjem v tla na območju kraških in razpoklinskih

vodonosnikov mora biti zagotovljeno ponikanje preko objekta za ponikanje vode, katerega prostornina za

zadrževanje očiščene komunalne odpadne vode ne sme biti manjša od povprečne dnevne količine,

odvedene iz male komunalne čistilne naprave, med dnom objekta za ponikanje in najvišjo gladino

podzemne vode pa se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali kamnin ali filtrnega materiala, debeline najmanj 1 m.

Na II. VVO je skladno z Uredbo za Rižanski vodonosnik dovoljeno ponikanje očiščene komunalne in

industrijske odpadne vode v kolikor je izdano vodno soglasje na podlagi analize tveganja za onesnaženje

oz. pozitivno mnenje k DPN ali OPPN. Dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino

podzemne vode. Očiščena industrijska odpadna voda se ponika čez filter z biološko aktivno plastjo.

Padavinska odpadna voda s strešnih površin se ponika neposredno v tla.

V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti

emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v

vode in javno kanalizacijo. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje

v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o

emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Ob upoštevanju pogojev gradnje navedenih v zgoraj navedeni uredbi je vpliv posegov na II. VVO

nebistven ob upoštevanju omilitvenih pogojev – ocena C.

Na III. vodovarstvenem območju v OPN se nahaja naslednja namenska raba:

- primarna namenska raba (gozd, kmetijstvo),

- stanovanjske površine (območja stanovanjske prosto stoječe gradnje, območja strnjene gradnje

pretežno enodružinskih hiš),


Stran 37

- območja centralnih dejavnosti,

- cestna infrastruktura (HK-28, PE-2, PE-3, RD-7, RD-8, TU-1, HK-32, KP-4, RD-12, idr.),

- železniška infrastruktura (MI-3, MI-4, HK-40, RD-13, KL-12, PR-11),

- posamezne gospodarske cone (HK-8, HK-5, HK-19),

- čistilna naprava Hrpelje-Kozina (HK-22),

- perutninska in kravja farma (HK-2),

- deponija gradbenega materiala (RD-5).

Območja individualne stanovanjske gradnje, območja centralnih dejavnosti in gospodarska cona so

opredeljena v naseljih Kozina in Hrpelje, kjer obstaja javna kanalizacija, zato bodo odpadne vode

kanalizirane na čistilno napravo. V ostalih aglomeracijah, ki so naštete zgoraj in kjer bo zgrajena javna

kanalizacija bo obvezen priklop na javno kanalizacijo oz. čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih

vod. V ostalih naseljih, kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena, odvajanje komunalne odpadne vode ureja

občinski odlok.

Gradnja stanovanjskih stavb je na III. VVO dovoljena, v kolikor je odvajanje in čiščenje komunalne

odpadne vode skladno z občinskim odlokom.

Čistilna naprava je na III. VVO in skladno z uredbo za Rižanski vodovod lahko obratuje v kolikor se

pridobi vodno soglasje in očiščena odpadna voda, ki se odvaja v vodotok pred tem ne ponika v podzemne

vode ali zajetje.

Farma je na III. VVO dopustna v kolikor je bilo pridobljeno vodno soglasje.

Obstoječa deponija gradbenega materiala (EUP RD-5), ki se v OPN izvedbeno ureja z OPPN se nahaja na

III. vodovarstvenem območju, kar je pogojno dopustno z Uredbo vodovarstvenem območju za vodno telo

vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008), ki na tem območju dovoljuje odlagališča odpadkov ter

objekte za zbiranje in predelavo inertnih in nenevarnih odpadkov, v kolikor ministrstvo v postopku izdaje

mnenja k OPPN ugotovi sprejemljivost posega.

Za odvajanje odpadne vode na III. VVO je skladno z Uredbo za Rižanski vodonosnik dovoljeno

ponikanje očiščene komunalne in industrijske odpadne vode v kolikor je izdano vodno soglasje oz.

pozitivno mnenje k DPN ali OPPN. Dno ponikovalnice pa mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino

podzemne vode. Očiščena industrijska odpadna voda se ponika čez filter z biološko aktivno plastjo.

Padavinska odpadna voda s strešnih površin se ponika neposredno v tla.

Ob upoštevanju pogojev gradnje navedenih v Uredbi za Rižanski vodonosnik je vpliv posegov na III.

VVO nebistven ob upoštevanju omilitvenih pogojev – ocena C.

Ocena vpliva na okoljske cilje OPN

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju

omilitvenih ukrepov – ocena C.

IV.1.3.2 KUMULATIVNI VPLIVI PLANA

Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje april 2014):


Stran 38

1. Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 na odseku Ajdovščina - Lucija, predlog

DPN: po podzemni izvedbi je predvidena sanacija v obstoječe stanje; plinovod poteka izven

VVO; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za

podzemne vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana;

2. Državni prostorski načrt za parkirišča za tovorna vozila Železni most ob AC Kozina –

Klanec, osnutek: poseg se vsebinsko navezuje na AC ter bo v sklopu AC koridorja; poseg je

na III. VVO; njegova sprejemljivost se presoja v sklopu CPVO postopka in mnenja k DPN;

kumulativni vpliv je nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za podzemne

vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana;

3. Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper, DPN –

CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le

to preči z dvema mostovoma; poteka izven VVO; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor

bodo upoštevani omilitveni pogoji za podzemne vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO

postopku predmetnega plana.

IV.1.4 OMILITVENI UKREPI

Vse posege na VVO Rižanskega vodonosnika je potrebno načrtovati skladno z Uredbo o vodovarstvenem

območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008).

Omilitveni ukrepi za posege v OPN:

- v času gradnje je potrebno zagotoviti, da ne pride do onesnaženja podtalja in podzemnih vod; to

se zagotovi z ustrezno organizacijo gradbišča in z ustreznimi omilitvenimi ukrepi: zajem padavinskih in

komunalnih odpadnih vod z gradbišča in njihovo čiščenje; ustrezna mehanizacija; ustrezna oskrba strojev

in vozil, ki zagotavlja zajem in čiščenje v primeru nesreč ipd.

IV.1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Za gradnjo vseh posegov na območju Rižanskega vodonosnika, ki ga ureja Uredba o vodovarstvenem

območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008) je potrebno zagotoviti

hidrogeološki nadzor.

IV.1.6 VIRI

Občinski prostorski načrt za Občino Hrpelje-Kozina, osnutek odloka za pridobivanje smernic –

tekstualni in grafični del

Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras,

podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC

SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-

Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008, Območna razvojna agencija Krasa

in Brkinov. URL: http://www.ora.si/documents/RAZVOJNI_PROGRAM_PODEzELJA.doc

Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za

obdobje 2010-2012. Januar 2010.

Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2009, ARSO. URL:

http://www.ora.si/documents/RAZVOJNI_PROGRAM_PODEzELJA.doc


Stran 39

http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/podzemne10.ht

ml

http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/podzemne10.html


Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Površinske vode

Stran 40

IV.2 POVRŠINSKE VODE


Stran 41




zakonskih podlag:

- Zakon o vodah (ZV-1) (Ur. list RS št. 67/2002, 110/2002, 2/2004 in 41/2004, 57/2008);

- Uredba o stanju površinskih voda (Ur. list RS št. 14/2009, 98/2010);

- Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane, Ur.l. RS, št. 49/2008;

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l.

RS, št. 98/2007, 30/2010;

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, Ur.l.

RS, št. 47/2005, Ur.l. RS, št. 45/2007, 79/2009;

- Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina

(Ur. l. 81/09).

IV.2.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

VPLIVOV PLANA









Stran 42

Tabela 11: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za površinske vode


Zagotovitev realizacije predmetnega plana, ki ne bo vplival na kemijsko stanje površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana. Zagotovitev realizacije predmetnega plana, ki ne bo vplival na ekološko stanje površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana.

Sprememba okoljskih standardov kakovosti za parametre kemijskega stanja površinskih voda. Sprememba elementov kakovosti za ugotavljanje ekološkega stanja:

- fizikalno-kemijski elementi kakovosti in posebna onesnaževala

- hidromorfološki elementi kakovosti (hidrološki režim in morfološke razmere) biološki elementi

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Kemijsko stanje površinskih voda ostaja enaka oz. se bo izboljšala. B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na spremembo kemijskega stanja površinskih voda. Vplive izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi. C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na kemijsko stanje površinskih voda (preseganje okoljskih standardov kakovosti za parametre kemijskega stanja, opredeljenih v Uredbi o stanju površinskih voda (URL 14/2009)), vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov. D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na kemijsko stanje površinskih voda (preseganje okoljskih standardov kakovosti za parametre kemijskega stanja). E – vpliv je uničujoč: Izvedba plana bo močno poslabšala kemijsko stanje površinskih voda (slabo kemijsko stanje). Omilitveni ukrepi niso možni. X – ugotavljanje vpliva ni možno. A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Elementi kakovosti ekološkega stanja površinskih voda ostajajo enaki oz. se bodo izboljšali. B – vpliv je nebistven: Izvedba plana ne bo bistveno vplivala na elemente kakovosti ekološkega stanja površinskih voda. Ekološko stanje mora biti najmanj dobro. Vplive izvedbe plana se lahko omeji že s splošnimi omilitveni ukrepi. C – vpliv je nebistven pod pogoji: Izvedba plana bo vplivala na elemente kakovosti ekološkega stanja površinskih voda (sprememba razreda ekološkega stanja, vendar mora biti ekološko stanje najmanj zmerno), vendar vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov. D – vpliv je bistven: Izvedba plana bo bistveno vplivala na elemente kakovosti ekološkega stanja površinskih voda (slabo ekološko stanje). E – vpliv je uničujoč: Izvedba plana bo spremenila ekološko stanje površinskih voda v slab do zelo slab razred ekološkega stanja. Omilitveni ukrepi niso možni. X – ugotavljanje vpliva ni možno


Stran 43




Na območju občine so manjši potoki, ki pritekajo s flišnih Brkinov in se zaključujejo v slepih dolinah

Matarskega podolja, kjer je območje kontaktnega krasa. Vode z Brkinov se pojavijo v dolini Glinščice in

v kraškem izviru Rižane. Dolina Glinščice, ki je na kraškem območju občine predstavlja prehod iz

apnenca v mehkejšo kamnino, zato se vode pojavijo na površju. Na južni strani Glinščice se dviguje

Mezeči vrh, ki loči dolino Glinščice od doline Grižnika. Oba vodotoka se na območju Italije združita in

naprej tečeta kot Rosandra (Glinščica).

Na teh vodotokih se ne izvaja redni državni monitoring (MOP – ARSO) kakovosti vode, zato o kakovosti

površinskih vodotokov ni podatkov.

Slika 4: Vodotoki v občini Hrpelje-Kozina (Vir: Atlas okolja) Glede na kategorizacijo vodotokov se glavni strugi Glinščice in Grižnika uvrščata v kategorijo delno

naravnih vodotokov (1 – 2. razred), za katero so že značilni manjši posegi človeka v strugo. Za vodotoke

z Brkinov pa je značilen naraven, hudourniški tok.


Stran 44

Slika 5: Kategorizacija vodotokov (Vir: Atlas okolja)

V dolinah na Matarskem podolju lahko ob zelo velikih količinah vode prihaja do začasnega poplavljanja

oz. zastajanja vode, ki pa je omejeno le na območja slepih dolin. V javno dostopnem podatku na Atlasu

okolja (ARSO) poplavne vode (opozorilna karta poplav) v Občini Hrpelje-Kozina niso evidentirane.

Državni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (Ministrstvo za okolje in

prostor, september 2004) je okvirno izhodišče, s katerim so opredeljene aglomeracije, ki jih je, glede na

njihovo velikost, potrebno opremiti s sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.

V občini Hrpelje-Kozina je 16 aglomeracij, v katerih je naselje ali del naselja obremenjen med 50 in

2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 10 PE/ha na občutljivih območjih.


Stran 45

Območja naselij z obremenjenostjo med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in

10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju, morajo biti opremljena z

javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa

mora biti priključene na javno kanalizacijo tudi najmanj 80% obremenitve, ki nastaja zaradi

odpadne vode na teh območjih.

Leta 2004 je bilo v občini Hrpelje-Kozina očiščeno ca 13.500 m3 odpadne vode. Razvitost javne

kanalizacije v občini je prikazana v naslednji preglednici. Kot je razvidno je ca 10% stanovanj

priključenih na javno kanalizacijo. (Povprečni delež priključenosti na javno kanalizacijo vseh prebivalcev

Republike Slovenije znaša 49,9 %.)

Tabela 12: Razvitost javne kanalizacije v občini Hrpelje Kozina

Št. prebivalcev

Št. stanovanj

Kanalizacijsko omrežje

% stanovanj

Ponder populacija

4038 1789 185 10,34 % 417,6 Vir: Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. 2004.

Tabela 13: Letne količine očiščene odpadne vode po občinah Obalno-kraške regije (m3)

Vir: Regionalni program varstva okolja in vodnih virov. 2006.

Naselje Hrpelje ima delno urejeno kanalizacijsko omrežje in delujočo komunalno čistilno napravo, v

katero je speljana tudi kanalizacija obrtne cone, vzhodno od železniške proge. V severnem delu Kozine je

obstoječa kanalizacija avtoceste, ki zbira odpadne vode avtocestne baze, cestninske postaje Videž in

cestninske postaje Kozina. Kanalizacija je speljana v greznico, ki se nahaja ob cesti Kozina-Koper, južno

od cestninske postaje Kozina. Krajši odsek kanalizacije je urejen tudi v jugozahodnem delu Kozine. Gre

za obstoječi zbirni fekalni kanal Kozina, ki je speljan preko ceste Kozina-Koper do »Železnega mosta«.

Naselje Kozina, razen zgoraj opisanih odsekov, nima urejenega kanalizacijskega omrežja. Ob Rodiški

cesti, pod blokovnim naseljem, je zgrajena čistilna naprava zmogljivosti 250 PE, ki pa je zastarela in

neustrezna. Čistilna naprava služi kot večja greznica, do katere je kanalizacija speljana po betonskih

ceveh, ki niso vodotesne. Ostali del odpadne vode se odvaja ali nekontrolirano prek individualnih

sistemov, ki niso nadzorovani, ali pa prek sistemov, ki se ne končajo z ustrezno čistilno napravo.

V teku je izgradnja sekundarnega fekalnega in meteornega kanalizacijskega omrežja s ČN Hrpelje –

Kozina za 2.000 PE, na katero bodo predvidoma letos (2012) priključili vse prebivalce in gospodarstvo

Hrpelj ter Kozine. Za ostale aglomeracije nad 50 PE iz obveznega programa je predvidena izgradnja

kanalizacijskega omrežja in priključitev naselij na lokalne ČN.


Stran 46

Neurejeno odvajanje odpadne vode je eden glavnih vzrokov za onesnaženje okolja, ki je na Krasu še

posebej izraženo zaradi naravnih značilnosti območja. Zaradi razpršenosti naselij so oskrbni sistemi

medsebojno ločeni, stopnja čiščenja na čistilnih napravah je nizka. Stroški komunalnega opremljanja teh

območij so veliko višji od splošnih standardov. Individualni sistemi so neustrezni in niso evidentirani,

tako da pravega stanja onesnaževanja ni zajetega. Celotno območje Južne Primorske je opredeljeno kot

občutljivo območje in zato zanj veljajo strožji kriteriji za opremljanje aglomeracij s sistemi odvajanja in

čiščenja komunalnih odpadnih voda. Obseg opremljenosti aglomeracij z več kot 10.000 PE z ustreznimi

kanalizacijskimi sistemi je dokaj visok, ustreznost čistilnih naprav pa je trenutno nizka. Majhne

aglomeracije (od 2.000 do 10.000 PE) so že dokaj ustrezno opremljene s čistilnimi napravami, težavo pa

predstavlja dokaj nizek nivo opremljenosti s kanalizacijskim omrežjem.

Na splošno rečeno je za celo Obalno-kraško regijo značilno, da je problematika odvajanja in čiščenja

odpadnih voda (poleg oskrbe z vodo in ravnanja z odpadki) med najbolj perečimi. Zlasti na podeželju je

komunalna infrastruktura zelo pomanjkljiva. Izvedba ustreznega odvajanja in čiščenja komunalnih

odpadnih voda v rokih navedenih v državnem in občinskih operativnih programih odvajanja in čiščenja

komunalne vode je, zaradi zahtevnosti postopkov pridobitve ustrezne projektne dokumentacije in

dovoljenj ter velikih finančnih obremenitev za občine, vprašljiva. Zaradi značilne razpršene poselitve

območja so stroški vzpostavitve ustreznega ravnanja z odpadnimi vodami zelo visoki oz. višji od

opredeljenih upravičenih stroškov. Potrebno bi bilo opredeliti ustrezne alternativne rešitve za urejanje

ravnanja z odpadnimi vodami. Pri zagotavljanju učinkovitega ravnanja z odpadnimi vodami je izrednega

pomena medobčinsko sodelovanje pri načrtovanju in gradnji komunalne infrastrukture, prav tako pa tudi

pri učinkovitem izvajanju komunalne javne službe. (Zasnova prostorskega razvoja Južne primorske in

program ukrepov za njeno izvajanje, 2006).

V Regionalnem razvojnem programu Južne Primorske je eden od dveh dolgoročnih ciljev regije: »Regija

bo do konca leta 2013 dokončala vzpostavljanje osnovne okoljske infrastrukture za ravnanje z odpadki,

odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in trajnostno mobilnost.« Občine sicer imajo

sprejete Operativne programe odvajanja in čiščenja odpadnih vod, vendar pa je, kot rečeno, zaradi

pomanjkanja finančnih sredstev njihovo dosledno izvajanje vprašljivo.




Prevladujoči potencialni vplivi OPN na površinske vode bodo naslednjega značaja:

- neposredni vplivi: so vplivi, ki bi nastali pri gradbenih posegih, ki sežejo neposredno v telo

površinske vode (utrjevanje brežin, regulacije, gradnja mostov ipd.) ali iztok neočiščene

onesnažene odpadne vode neposredno v površinske vode; ocenjuje se, da bo takšnih posegov zelo

malo;

- posredni in daljinski vplivi: so vplivi, ki posredno in daljinsko povzročijo spremembo fizikalno-

kemijskih in ekoloških lastnosti površinske vode (odvajanje očiščene odpadne vode, spiranje

onesnaževal v vodotok ipd.);

- kratkoročni oz. začasni vplivi: so vplivi, ki so omejeni so na čas gradnje oz. vplivi manjšega

obsega, ki se zaradi samočistilnih sposobnosti narave zmanjšajo oz. izničijo.


Stran 47

Odlok OPN določa pogoje odvajanja odpadne vode, ki so skladni z občinskim odlokom o odvajanju in

čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini in so naslednji:

- Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se

morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma

kanalizacijsko omrežje.

- Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven

vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika

višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s

soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna

uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna

greznica).

- Novo kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu.

- Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

- Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali

tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi. Ločeni

kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.

- Lokalne čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma

tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča

morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste.

Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.

- Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi.

Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na

gradbeni parceli stavbe ali na eni od gradbenih parcel več stavb, če naprava služi več stavbam.

- Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in

evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.

- Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih

in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska

voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca

kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v

kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah

gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).

Zgornja določila odloka predstavljajo ustrezno sistemsko podlago za varstvo površinskih voda pred

onesnaženjem. Stanovanjske enote morajo komunalno odpadno vodo, v kolikor ni kanalizirana na ČN,

ustrezno čistiti individualno. Industrijski onesnaževalci oz. industrijsko odpadno vodo, bo potrebno, v

kolikor ne bo kanalizirana na občinsko ČN Hrpelje-Kozina (kar velja za gospodarski coni Bač pri Materiji

- BA-5 in Gradišče pri Materiji - GM-2), očistiti na manjših ČN in ponikati (saj odvajanje v odpadne

vode v vodotoke, glede na kraški teren ni možno).

OPN na vodotokih ne predvideva posegov. Vodotok Glinščica bo tangiran z izvedbo DPN za gradnjo II.

tira železnice Divača-Koper. Predpostavlja se, da bo v okviru CPVO postopka za ta DPN predvideno

ustrezno varstvo vodotoka.

Za občutljiva območja, kamor sapada dolina Glinščice, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih

vod iz komunalnih čistilnih naprav določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju

odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju KČN), posebej na občutljivih in ne

občutljivih območjih, kot so mejne vrednosti parametrov odpadne vode za izpust v površinske vode in

mejne vrednosti učinka čiščenja ter posebne ukrepe v zvezi z obratovanjem KČN. Za vse KČN, katerih

vode se iztekajo na občutljivo območje, velja, da morajo biti opremljene s terciarno stopnjo čiščenja, ki


Stran 48

znižuje koncentracijo hranil v vodi. Poleg tega za odvajanje odpadnih voda iz KČN v površinske vode na

občutljivih območjih veljajo strožje mejne vrednosti za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika

in celotnega fosforja kot za odpadne vode iz KČN na ostalih območjih.

Za industrijsko odpadno vodo Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in

javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12) določa ravnanje, navedeno v

nadalejvanju.

Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji naprav, pri katerih emisija snovi in toplote pri odvajanju

industrijske odpadne vode presega mejne vrednosti, mora upravljavec naprave zagotoviti vgradnjo in

obratovanje industrijske čistilne naprave, če preseganja mejne vrednosti ni mogoče preprečiti z drugimi

ukrepi. Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji naprave ali čistilne naprave iz prejšnjega odstavk mora

investitor izbrati v praksi preizkušeno in na trgu dostopno tehnologijo, ki zagotavlja, da predpisane mejne

vrednosti za parametre, emisijski delež oddane toplote in letne količine nevarnih snovi niso presežene.

Pri načrtovanju in obratovanju naprav, v katerih nastaja industrijska odpadna voda, mora investitor

oziroma upravljavec naprave za zmanjševanje emisije snovi ali toplote zagotoviti:

- uporabo tehnologije z najmanjšo možno porabo vode, recirkulacijo vode in uporabo drugih metod in

tehnik varčevanja z vodo, uporabo za okolje in zaposlene pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov

ter čistilnih naprav manj škodljivih surovin in materialov v tehnološkem procesu povsod, kjer je to

mogoče,

- uporabo recikliranja odpadnih snovi in rekuperacije toplote ter varčno rabo surovin in energije,

- prednostno čiščenje delnih tokov industrijske odpadne vode in izločanje odpadnih snovi na kraju

njihovega nastanka

- varno in za okolje sprejemljivo odstranjevanje blata in

- izvajanje ukrepov, če so za napravo določeni v posebnem predpisu iz 3. člena te uredbe.

Upravljavec naprave mora na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo industrijsko

odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske

odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno

kanalizacijo.

Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave dovoli drugačen način odvajanja in čiščenja

industrijske odpadne vode, ki se mora skladno s prejšnjim odstavkom odvajati v javno kanalizacijo, če

ugotovi, da:

- je v primeru odvajanja v vode na območju, ki ni vodovarstveno območje, predlagani način čiščenja

najmanj enako učinkovit kakor čiščenje v komunalni ali skupni čistilni napravi in v industrijski

odpadni vodi nobena od nevarnih snovi ne presega letne količine, ki je za to nevarno snov določena

v preglednici 1 priloge 3 uredbe, ali

- industrijska odpadna voda škodljivo vpliva na objekte javne kanalizacije ali na obratovanje

komunalne ali skupne čistilne naprave in iz analize tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo

vodovarstveni režim, izhaja, da odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva na vir pitne vode.

Upravljavec naprave, ki odvaja industrijsko odpadno vodo v vode ali v javno kanalizacijo, mora ob

izpadu industrijske čistilne naprave ali naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode ali ob kakršni

koli okvari v proizvodnji, ki povzroči čezmerno onesnaženost industrijske odpadne vode na iztoku v vode

ali v javno kanalizacijo sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje in

preprečitev nadaljnjega čezmernega onesnaženja.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20051902





Stran 49

Upravljavec naprave mora izpad ali okvaro iz prejšnjega odstavka prijaviti inšpektoratu, pristojnemu za

varstvo okolja, in če se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, o tem obvestiti izvajalca

javne službe.


Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za površinske vode se ocenjuje kot nebistven – ocena B.


Na območju občine je v pripravi naslednji državni prostorski načrt, ki tangira površinske vode (MOP,

stanje april 2014):

- Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper, DPN – CPVO;

trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le to preči z dvema

mostovoma; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani omilitveni pogoji za površinske

vode (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana.


Komunalno, industrijsko in onesnaženo padavinsko odpadno vodo je potrebno pred odvajanjem v vode

ali podtalje očistiti na ČN. V kolikor bodo odpadne vode odvajane tako kot predpisuje slovenska

področna zakonodaja, drugi ukrepi niso potrebni.

IV.2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE

PLANA

Glede na to, da posegi OPN na vodotokih niso predvideni spremljanje izvedbe plana ni potrebno.

IV.2.6 VIRI



Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni kras,

podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl. geogr., ZRC

SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-

Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008, Območna razvojna agencija Krasa

in Brkinov. URL:


Program upravljanja z obalnim območjem CAMP Slovenija. REGIONALNI PROGRAM VARSTVA

OKOLJA IN VODNIH VIROV. Inštitut za vodarstvo, d.o.o. februar 2006.

Zasnova prostorskega razvoja Južne primorske in program ukrepov za njeno izvajanje. Acer, d.o.o.,

Novo mesto. 2006.

Regionalni razvojni program Južne Primorske. Strateški in izvedbeni del programa, predlog.

Regionalno razvojni center Koper. Koper, julij 2006, dop. nov. 2006.



Stran 50

Investicijski program z analizo stroškov in koristi, Gradnja čistilne naprave in kanalizacije Kozina za

območje Kozina jug. Občina Hrpelje Kozina. Hrpelje, maj 2008.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Podnebne spremembe in kakovost zraka

51

IV.3 PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA


52

IV.3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA PODNEBNE SPREMEMBE IN KAKOVOST ZRAKA

IV.3.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV

Za oceno vplivov izvedbe OPN občine Hrpelje - Kozina na razmere zraka na območju te občine so

uporabljeni predpisi RS:

Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 24/05, 92/2007);

Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št.

52/02, 18/03, 41/04, 121/06, 9/11);

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Url RS št., 41/2004, 17/06, 20/06, 28/06, 70/08, 108/09)

Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov,

delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03,

9/11);

Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 127/03, 36/07, 9/11)

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).

Kjotski protokol upošteva pline, ki jih s svojo dejavnostjo v ozračje sprošča človek, to so: ogljikov dioksid,

didušikov oksid, metan, fluorirani ogljikovodiki (HFCs), perfluorirani ogljikovodiki (PFCs) in žveplov

heksaflorid (SF6). Ti toplogredni plini imajo dolgo življenjsko dobo in krepijo naravni toplogredni učinek

ozračja. Cilj spremljanja podnebnih sprememb je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do obdobja 2008-

2012, glede na leto 1986, kar je privzeti okoljski cilj, ki izhaja iz nacionalnih obveznosti ratificiranega

Kyotskega protokola:

Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola (Ur. l. RS, št. 17/02);

Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št.

59/95).

IV.3.1.2. MERILA IN METODA ZA VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA

IV.3.1.2.1. Podnebne spremembe

Za pričujoč OP uporabljamo kazalec »trend izpustov emisij toplogrednih plinov« s katerim lahko bolj opisno

določimo vplive plana, ki so izkazani na strateškem nivoju in jih ni mogoče ovrednotiti količinsko. Podnebne

spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja ozračja. Višja temperatura

sproža spremembe mnogih lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev

padavin, pogostost in tip ekstremnih vremenskih pojavov.

IV.3.1.2.2. Kakovost zunanjega zraka

Podobno uporabljamo kot pri podnebnih spremembah uporabljamo za kakovost zunanjega zraka kazalec

»trend izpustov emisij tipičnih onesnažil zraka (SO2, NOx, HOS)«. Na ta način ne vrednotimo neposredo z

emisijami, ki na strateškem nivoju OPN niso na voljo, temveč opisno z oceno trenda izpustov emisij, ki se

določi pretežno glede na tekstualni del odloka, podrobno namensko rabo, opise dejavnosti, ter razporeditev

dejavnosti v prostoru.

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_RESO41.html

53

Tabela 14: Metodologija vrednotenja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za podnebne spremembe

Okoljski cilji plana Kazalec vpliva Metodologija

Zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov

Trend izpustov emisij

toplogrednih plinov (CO2,

CH4,N2O)

Vrednotenje: primerjava trenda izpustov emitiranih količin toplogrednih plinov

(CO2, CH4,N2O)

Ocenjevanje: Kazalec za zmanjševanje emisij je ali prostorske ureditve OPN

povečujejo oz. zmanjšujejo izpuste emisij toplogrednih plinov

A – pozitiven vpliv: emisije toplogrednih plinov je zaradi izvedbe OPN

upadajo

B – nebistven vpliv: emisije toplogrednih plinov zaradi izvedbe OPN ostajajo

na istem nivoju glede na obstoječe stanje oz. rahlo naraščajo

C - nebistven vpliv trend emisije toplogrednih plinov zaradi izvedbe OPN je

pozitiven v takšni meri da so potrebni omilitveni ukrepi. Plan je sprejemljiv

zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

D – bistven vpliv: izpusti emisij z izvedbo OPN glede na obstoječe stanje

bistveno naraščajo

E – uničujoč vpliv: trend izpustov emisij je z izvedbo OPN močno pozitiven ,

prispevek k razvoju tople grede je uničujoč.

Tabela 15: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za kakovost zraka, glede na onesnažila

Okoljski cilji plana Kazalec vpliva Metodologija

Ohranjanje in izboljšanje kakovosti

zraka

Trend izpustov emisij tipičnih

onesnažil zraka (SO2, NOx,

HOS, PM10)

Vrednotenje: primerjava trenda izpustov emitiranih količin tipičnih onesnažil, ki

vplivajo na kakovost zraka

Ocenjevanje: Kazalec kakovost zraka temelji na merilu o predpisanih mejnih

vrednosti kakovosti zunanjega zraka

A – pozitiven vpliv: kakovost zraka se z zmanjšanjem emisij lahko zaradi OPN

izboljša. Načrtovane dejavnosti in prostorske ureditve ne vplivajo na poslabšanje

kakovosti zraka ali nanj celo pozitivno vplivajo.

B – nebistven vpliv: kakovost zraka se zaradi izvedbe OPN ne spremeni ali

nebistveno spremeni

C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: kakovost zraka

ostaja ob izvedbi primernih omilitvenih ukrepov nespremenjena

D – bistven vpliv: kakovost zraka se glede na obstoječe stanje bistveno poslabša

E – uničujoč vpliv: kakovost zraka se poslabša bistveno pod nivo zakonsko

predpisanih mejnih vrednosti za kakovosti zunanjega zraka


54


IV.3.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN


IV.3.2.1.1. Klimatske razmere

Geografsko gledano leži občina v jugozahodnem delu submediteranske Slovenije. Območje občine je

leži med ca 400 m.n.m. (SZ del občine) do ca 1000 m.n.m (vrhovi v Čičariji), večji del občine (Matarsko

podolje) leži med 500 in 600 m.n.m. Z oddaljevanjem od morja in naraščanjem nadmorske višine se

uveljavljajo poteze celinskega podnebja. Vročim in suhim poletjem sledijo mile in vlažne zime, ko na

temperaturo dodatno vpliva mrzel in sunkovit severovzhodnik – burja, najznačilnejši vremenski pojav na

Krasu. Vedno večja zaraščenost Krasa je omilila burjo, kar spreminja mikroklimo. Tako kot ostali kraški

naravni dejavniki je vplivala na oblikovanje značilne kraške naselbinske strukture in arhitekture.

V Brkinih pa zaradi znatne nadmorske višine (povprečna nadmorska višina mezoregije je 526 metrov) je

podnebje že precej ostro in kaže značilnosti prehoda od sredozemskega k celinskemu. Pozimi se pogosto

pojavi uničujoči žled.

Najbližja metereološka postaja je v Kozini. Po podatkih Agencije RS za okolje – Urad za meteorologijo je

bila povprečna letna količina padavin v obdobju 1993 - 2003 1238 mm oz. l/m2. Višek padavin je v

jesenskih mesecih (september – november). Mesec februar in marec sta nasploh najbolj sušna meseca v

letu. Na jugovzhodnem robu občine se nahaja merilna postaja Podgrad pri Ilirski Bistrici, ki ima podobno

razporeditev padavin kot v Kozini z bolj izrazitim viškom padavin v novembru ter celokupnim večjo

popvprečno letno količino padavin v v obdobju 1993 - 2003 in sicer1438 mm oz. l/m2.

Slika 6: Mesečne padavine za merilno postajo Kozina in Podgrad za obdobje 1993 – 2003.

Temperatura zraka

Čeprav občina spada k Submediteranski Sloveniji pa je vpliv morja precej zmanjšan zaradi pomaknjenosti

tega območja v notranjost. Suha zima z nizkimi temperaturami kaže na celinske vplive, jasni in vroči

dnevi s kratkimi nalivi pa na sredozemske vplive. Najtoplejši mesec je julij (Kozina 19,0°C), najhladnejši

pa januar (Kozina 0,2°C). Zimske temperature niža burja, ki je najmočnejša od oktobra do marca. Precej

0

50

100

150

200

250

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

mesec

mm Merilna postaja Kozina

Merilna postaja Podgrad


55

posplošen pregled uvršča skoraj celotno območje med območja s povprečnimi letnimi temperaturami med

8 in 10°C. Povprečne julijske temperature znašajo tu med 16 in 18°C.

IV.3.2.1.2. Kakovost zraka ter emisije toplogrednih plinov

Največji delež emisij toplogrednih plinov v občini Hrpelje – Kozina odpade na individualna kurišča. Ker

je za občino značilno prehodno celinsko podnebje z mrzlimi zimami, je v zimskem času vpliv

individualnih kurišč na onesnaženost zraka povečan. Vendar zaradi dobre prevetrenosti ni pogostih

temperaturnih obratov in megle, na tem območju tudi ni večjih naselij, ki bi ugodno vplivala na nastanek

mestnega toplotnega otoka. Kakovost zraka na tem območju bi tako lahko ocenili kot dobro.

Slika 7: Delež emisij v občini Hrpelje-Kozina (vir: LEK Hrpelje – Kozina, Eco consulting d.o.o., januar 2010)

61 % stanovanj v občini Hrpelje-Kozina, ki se ogrevajo z individualno kurilno napravo, je po podatkih

Statističnega urada RS za ogrevanje uporabljalo lesno biomaso, 31 % ekstra lahko kurilno olje, 6 %

stanovanj se je ogrevalo z električno energijo in 2 % stanovanj z utekočinjenim naftnim plinom. Za

primerjavo navajamo podatke za Slovenijo, kjer se je pri individualnem načinu ogrevanja s kurilnim

oljem ogrevalo 43,5 %, z lesom 39,2 %, slab odstotek stanovanj pa se je ogreval z elektriko. V občini ni

obstoječega ter načrtovanega sistema za daljinsko ogrevanje.

Izrazit onesnaževalec zraka v občini je tudi promet, saj tukaj poteka avtocesta Ljubljana – Koper, po

kateri je povprečni letni promet v letu 2007 znašal 15 000 vozil. V Kozini in Hrpeljah pa je prisotno tudi

industrijsko onesnaževanje. Onesnaženost je zaradi mikroreliefnih značilnosti na tem območju omejena

na ozek pas ob avtocesti in na industrijske cone. Dodatne količine prometnih onesnaževalcev (CO, NOx,

ozon, C6,H6) prispeva tudi razpršena poselitev, ki pogojuje individualni prevoz. Do povečanih

koncentracij polutantov prihaja predvsem v poletnem času, ko se poveča količina prometa, sončno

obsevanje je močnejše, višje pa so tudi temperature. Povišane koncentracije so kratkotrajne, saj so

samočistilne sposobnosti ozračja dobre zaradi prevetrenosti.

Najbližje merilno mesto za kakovost zunanjega zraka je v Kopru. Merilna postaja je namenjena za

območje SI4: Goriška, Notranjsko-Kraška in Obalno-Kraška statistična regija. Območje SI4 je pod

vplivom sredozemskega podnebja. Prevetrenost je boljša kot v notranjosti države. To območje meji na

industrijska območja v severni Italiji, ki je velik vir onesnaženja zraka, zato je to območje bolj občutljivo

za čezmejni transport onesnaženja zraka. Koncentracije delcev so v obdobju 2005 – 2009 presegle zgornji

ocenjevalni prag na vseh postajah, v posameznih letih je bila v Novi Gorici celo presežena mejna

vrednost. Zgornji ocenjevalni prag je presežen tudi v občinah Koper ter Kanal (meritve okoli Anhovega)


56

in Ilirska Bistrica (meritve z mobilno postajo). Koncentracije delcev PM10 so bolj posledica lokalnih

virov emisije, ki jih je največ na gosteje poseljenih območjih. Koncentracije ozona so v območju SI4

najvišje v Sloveniji in so povsod nad ciljno vrednostjo. To kažejo meritve z vseh treh postaj. Raven

koncentracij ozona je previsoka na celem ozemlju Slovenije. To se nanaša predvsem na 8-urne vrednosti.

Ozon je fotokemijsko onesnaževalo, zato je potrebno zmanjšati emisije predhodnikov ozona. Glavna vira

sta promet in industrija.

Tabela 16: Ocena ravni onesnaženosti zunanjega zraka po posameznih merilnih mestih

Obm. SO2 NO2 NOx CO O3 PM10

Koper SI4 1 4 3

Nova Gorica SI4 1 1 1 4 4

1- Pod spodnjim ocenjevalnim pragom

2- Med spodnjim in zgornjim ocenjevalnim pragom

3- Med zgornjim ocenjevalnim pragom in mejno/ciljno vrednostjo

4- Nad mejno/ciljno vrednostjo

V nadaljevanju navajamo še izsledke o emisijah za upravno enoto Sežana, katere del je tudi Občina

Hrpelje – Kozina iz poročila: Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci

PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi

aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009 (ARSO, oktober 2010).

Tabela 17: Emisije SO2, NOx, NMVOC, PM10 in Pb v upravni enoti Sežana (vir: ARSO, 2010)

Upravna enota Emisije SO2 Emisije NOx Emisije NMVOC Emisije PM10 Emisije Pb

t t t t t

Sežana 59 346 425 80 0,043

Iz spodnjih tabel je razvidno, da so na območju upravne enote Sežana največji viri emisij SO2 mala

kurišča ter industrijske kotlovnice, medtem ko je promet največji vir emisij za NOx.

Tabela 18: Emisije SO2 po glavnih kategorijah virov, v upravni enoti Sežane v letu 2006 (vir: ARSO, 2010)

Upravna enota Emisije SO2 Mala kurišča Promet Industrijski

procesi

Industrijske

kotlovnice

Energetika

t kg/leto kg/leto kg/leto kg/leto kg/leto

Sežana 59 25962 2987 90 29793 0

Tabela 19: Emisije NOx po glavnih kategorijah virov, v upravni enoti Sežane v letu 2006 (vir: ARSO, 2010)

Upravna enota Emisije NOx Mala kurišča Promet Industrijske

kotlovnice

Energetika

t kg/leto kg/leto kg/leto kg/leto

Sežana 346 40704 304272 1267 0


57

Slika 8: Skupne emisije v občini Hrpelje-Kozina pri ogrevanju individualnih stanovanj (vir: LEK Hrpelje –

Kozina, Eco consulting d.o.o., januar 2010)

IV.3.2.1.3. Industrijsko onesnaževanja

V občini Hrpelje – Kozina ni velikih kurilnih naprav glede na Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v

zrak iz velikih kurilnih naprav, ki določa okoljske zahteve za velike kurilne naprave in je pripravljena na

osnovi Direktive 2001/80/ES. Ravno tako v občini ni naprav, ki uporabljajo organska topila, ter zapadejo

pod naprave iz priloge 1 Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v

katerih se uporabljajo organska topila (HOS) ali katera koli druga dejavnost, ki je z njimi tehnično

povezana in lahko vpliva na emisije hlapnih organskih spojin.

V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz

nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08), ter glede

na podatke ARSO za leto 2009 se nahaja v občini Hrpelje – Kozina en zavezanec za monitornig letnih

količin izpuščenih snovi v zrak. To je obrat Žito d.d.v naselju Gradišče pri Materiji, letno izpusti v zrak

dušikove okside (106 kg/leto), ogljikov monoksid (3 kg/leto) ter žveplove okside (41 kg/leto).

V sosednji občini Ilirski Bisttrici se nahaja podjetje Lesonit d.o.o., ki v zrak spušča večje količine

dušikovih oksidov (145 092 kg/leto oz. na 6 mestu po izpustih NOx v Sloveniji). V letu 2006 je bila v

Ilirski Bistrici postavljena mobilna postaja na dveh mestih. Koncentracije žveplovega dioksida in

ogljikovega monoksida so bile najnižje med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji. Enako velja za dušikove

okside, medtem ko so bile najvišje urne koncentracije dušikovega dioksida, med višjimi v Sloveniji.

Koncentracije delcev PM10 na obeh merilnih mestih so bile med najvišjimi med vsemi merilnimi mesti v

Sloveniji (vir:ARSO).

IV.3.2.1.4. Območja posebnega režima

Na območju občine Hrpelje – Kozine ni območij, ki bi zahtevala posebne varstvene ukrepe oz. pogoje.


58



VPLIVOV IZVEDBE PLANA

Glavna vira emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka sta ogrevanje in promet. V OPN Hrpelje -

Kozina se z OPN ne načrtuje objektov za proizvodnjo elektrike, ki bi lahko poslabšali kakovost zraka oz.

izpuščali toplogredne pline. V strateškem delu OPN-ja je zapisano, da se spodbuja pridobivanje in raba

obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, ki se spodbuja v okviru manjših sistemov na

objektih. Spodbuja se tudi gradnjo sistemov za ogrevanje na lesno biomaso, tako za skupinsko kot

individualno ogrevanje. Oba načina prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Po drugi strani

ustvarjanje novih delovnih mest v občini (gospodarske cone v Kozini, Bačah pri Materiji, Gradišču pri

Materiji) ter izboljšanje javnega prometa, vključno z vključevanjem spodbujanja uporabe drugih načinov

transporta (peš, kolesa,…) vpliva na zmanjšanje števila dnevnih migracij z osebnimi avtomobili (26. člen

OPN – javni potniški promet, 36. člen OPN - notranji razvoj naselij) . Večina prebivalcev se vozi na delo

v Koper in Sežano, delno pa v novo obrtno industrijsko cono v Hrpeljah. Občina ima ugodno avtocestno

in železniško povezavo. Potrebno bi bilo spodbujati dnevne migracije (prevoz na delo v Koper, Sežano in

Postojno) z železnico ter avtobusom. Večja umestitev stanovanjske soeske »Miškotov dol« v Hrpeljah z

620 stanovanjskih enot, je umeščena v bližino železniške postaje (ca 500 m) in bo omogočala uporabo

javnega prevoza.

Slika 9: Prikaz planov na območju naselja Hrpelje in Kozina (levo: obstoječ plan, desno: osnutek OPN)

Legenda k gornji sliki:

1 - gospodarska cona

2 – športni center

3 - stanovansjka gradnja (strnjena ter večstanovanjska

4 – južna obvoznica

5 – stanovanjska gradnja

6 – centralna dejavnost , tgovine

V smernicah Direktorata za energijo ( z dne 23.12. 2010) so zapisane usmeritve za razmeščanje območij

namenske rabe ter širitev poselitvenih območij. Naselji Hrpelje – Kozina se s predlaganim OPN

zaokrožuje v celovito zgoščeno naselje, ki omogoča učinkovito prometno in energetsko infrastrukturo.

Zgostijo se notranje poselitve, hkrati pa se ohranijo zeleni pasovi. Zgoščenost omogoča ureditev

daljinskega ogrevanja, kot tudi peš dostopnost med stanovanjskimi ter centralnimi dejavnostmi. Od


59

železniške postaje so vse stanovanjske enote oddaljene največ 1,1 km kar omogoča relativno ugodno

dostopnost do javnega prevoza. V naselju se nahajajo tudi vse pomembnejše storitve kot so zdravstveni

dom, šola, trgovine ipd.

Po drugi strani pa smernice podajajo usmeritve, da se območja, ki so namenjena samo stanovanjem,

praviloma ne. načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti. V osnutku OPN je predvideno

območje večstanovanjske gradnje HK-77 (na sliki označeno pod št.3) neposredno ob gospodarski coni

HK-19. Za HK-77 je predviden OPPN v katerem bo potrebno umestiti določeno zaleno bariero med

stanovanjskim ter proizvodnjim delom. Podobno je med obstoječimi površinami za industrijo HK-21

(Trgoavto), ter predvidenimi območji stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš HK-

60, HK-61, kjer bi bilo ustrezno umestiti zeleni pas.

V smernicah Ministrstva za promet, Direktorata za promet (z dne 03.01.2011) podajajo podrobnešje

usmeritve k odloku OPN:

-4.člen: Pomen izrazov: med uporabljenimi izrazi manjka obrazložitev termina postaja postajališče,

-23. Člen: Razvoj prometne infrastrukture: Javni potniški promet (JPP) ni opredeljen. Natančneje je

potrebno opredeliti JPP predvsem v povezavi s sosednjimi občinami. Smernice predlagajo da se doda

besedilo o možnosti združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi povečanja

standarda dostopnosti in racionalizacije prevozov.

Navkljub načelnim strateškim usmeritvam OPN za trajnostni promet, iz izvedbenega dela OPN ni

razvidnih ukrepov za uvajanje trajnostnejšega načina prevoza, (npr. ni predvidenih novih kolesarskih oz.

peš poti, linij avtobusnega prometa, ipd.).

Tabela 20: Presoja vpliva osnutka OPN za Hrpelje – Kozina na kakovaost zraka ter podnebne spremebe

Vir emisij Kakovost zraka Podnebne spremembe Omilitveni ukrepi

Promet (CO2,

CO, NOx,

PM10)

V strateškem delu OPN se predvideva ureditev kolesarskih in

pešpoti, dodatna avtobusna postajališča. Zgoščena poselitev.

Ugoden vpliv na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter ostalih

onesnaževal zraka.

/

Ogrevanje (CO,

SO2, CO2,

PM10)

Velik delež ogrevanja na lesno

biomaso, individualna kurišča.

Neugoden vpliv na zmanjševanje

emisij onesnaževal zraka.

Velik delež ogrevanja na

obnovljive vire energije.

OPN še dodatno Spodbuja

gradnjo sistemov za

ogrevanje na lesno biomaso,

tako za skupinsko kot

individualno ogrevanje.

Ugoden vpliv na

zmanjševanje emisij

toplogrednih plinov.

Prenova ter povečanje

učinkovistosti

individualnih kurišč.

Izolacija objektov. –

Upoštevanje usmeritev,

ki jih podaja LEK.

Industrija (CO2,

NOx, SO2,

HOS, CH4…)

OPPN predvideva širitev gospodarskih con v večih naseljih po

občini. Čeprav industrija povečuje emisije v zrak, se zmanjšuje

promet zaradi ustvarjanja delovnih mest na lokalnem nivoju.

Natančnejša določitev vplivov bo možna v fazi OPPN in je odvisna

od specifične dejavnosti

/

Energetika

(CO2, NOx,

SO2, HOS,…)

V OPN ni predvidenih novih objektov za pridobivanje energije.

Strateške usmeritve spodbujajo obnovljive vire energije prevsem

sončne energije.

Na področju energetike OPN nima bistvenega vpliva na podnebne

spremembe oz. kakovost zraka.

Upoštevanje usmeritev,

ki jih podaja LEK.


60

Večji posegi v prostor predvideni z OPN Hrpelje - Kozina, ki bi lahko imeli za posledico trend

povečevanja izpustov emisij, ki vplivajo na kakovost zraka ter podnebne spremembe so:

o Območje širitve gospodarskih con v Kozini (RD-2. RD-4, RD-5, HK-19, HK-20),

o Širitev gospodarske cone v Bačah pri Materiji (BA-5).

Po drugi strani pa gospodarske cone ustvarjajo lokalna delovna mesta zaradi katerih se zmanjšujejo

emisije iz prometa (večji del prebivalstva se sedaj vozi v službo v Koper in Sežano. Iz tega vidika je

končni izkupišek emisij odvisen od vrste proizvodnje, števila zaposlenih ter lokacije le teh.

Vse vrste gradbenih posegov (rekonstrukcije, prenove, novogradnje, širitve,..) in drugih del povezanih s

povečano/intenzivnejšo uporabo tovornih vozili in delovnih strojev imajo v fazi gradnje lahko za

posledico kratkotrajen vpliv na kakovost zraka. Ti vplivi bodo predvidoma zmanjšani z upoštevanimi

omilitvenimi ukrepi in priporočili, ki bodo podrobneje podani na nivoju okoljske presoje pri sprejemanju

predvidenih OPPN, ki so opredeljeni v OPN. Vplivi gradnje na kakovost zraka ter podnebne spremembe

se na nivoju strateškega dokumenta, kot je OPN opredelijo kot nepomembni.

Z vidika kumulativnih vplivov so pomembni predvsem plani, vezani na promet to je morebitna AC

povezava proti Rijeki, ter trasa hitre železnice. Medtem, ko prvi plan prispeva k zmanjšanju emisij, jih

drugi povečuje. V obeh primerih plana še nista v fazi, ki bi omogočala presojo. Kumulativne vplive

izvedbe plana na podnebne spremembe ter kvaliteto zraka ocenjujemo kot nebistvene – ocena B.. Vpliv izvedbe plana na podnebne spremembe ocenjujemo kot nebistven vpliv - ocena B: emisije po

izvedbi plana nebistveno prispevajo k razvoju tople grede in ne spreminjajo bistveno podnebja.

Vpliv izvedbe plana na kakovost zraka z emisijami SO2, NOx, HOS, PM10 in ozona ocenjujemo kot

nebistven vpliv zaradi izvedbe omiltvenih ukrepov- ocena C. Pričakujemo, da se emisije po izvedbi

plana se ne bodo bistveno spremenile, vseeno pa navajamo omilitvene ukrepe za optimizacijo OPN za

občino Hrpelje – Kozina..

IV.2.4. OMILITVENI UKREPI

V nadaljevanju navajamo omilitvene ukrepe za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo

posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja OPN Hrpelje - Kozina na okoljske cilje za

hrup.

1. V besedilu odloka OPN za občino Hrpelje – Kozina je potrebno navesti izsledke Lokalnega

energetskega koncepta občine Hrpelje-Kozina (Eco Consulting d.o.o., januar 2010). Predvsem je

potrebno vključiti cilje ter ukrepe, ki jih predlaga LEK.

2. V območjih namenjenih gospodarskim dejavnostim (IG, IP) naj se:

dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak umeščajo stran od stanovanjskih območij;

med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, urejajo

zeleni pasovi/bariere.

3. Stanovanjske objekte na območjih s stanovanjsko namensko rabo v neposredni bližini cest naj se:

locira tako, da bodo čim bolj oddaljeni od ceste;

da bo med stanovanjskim objektom in cesto zeleni pas/bariera;

pomožne objekte (garaža,…) naj se umesti med stanovanjski objekt in cesto.


61

4. Za spodbujanje peš in kolesarskega prometa, ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi prometa,

je potrebno v naseljih ob novogradnjah in rekonstrukcijah prometnic, kjer je to možno, urediti hodnike

za pešce in kolesarske steze. Upoštevati je potrebno smernice Ministrstva za promet, Direktorata za

promet (z dne 03.01.2011), ki podajajo podrobnešje usmeritve k odloku OPN:

-4.člen: Pomen izrazov: med uporabljenimi izrazi manjka obrazložitev termina postaja

postajališče,

-23. Člen: Razvoj prometne infrastrukture: Javni potniški promet (JPP) ni opredeljen. Natančneje

je potrebno opredeliti JPP predvsem v povezavi s sosednjimi občinami. Smernice predlagajo da

se doda besedilo o možnosti združevanja šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi

povečanja standarda dostopnosti in racionalizacije prevozov.

IV.2.5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA V ČASU IZVEDBE PLANA

Spremljanje stanja okolja (ugotavljanje kakovosti zraka in izdelava katastrov emisij toplogrednih plinov

in onesnaževal) v času izvedbe plana, ob upoštevanju rednih meritev kakovosti zraka, ki ga izvaja Urad

za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje, ni potrebno.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Hrup

62

IV.4. HRUP


63

IV.4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S HRUPOM


Okoljski cilj plana »Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom« je bil izbran na podlagi naslednjih zakonsko

obveznih izhodišč, ki zagotavljajo ustrezno kakovost bivalnega okolja oz. dopustno obremenjenost s

hrupom:

Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, UL RS 106/02, 50/05, 49/06,

17/11,

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, UL RS 121/04,

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, UL RS št. 105/05, 34/2008, 109/2009,

62/2010,

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).

IV.4.1.2. MERILA IN METODA VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA

Ker je OPN strateški dokument ter glede na razpoložljivost podatkov, smo izbrali bolj splošen kazalec

»Skladnost namenske rabe prostora z obstoječimi in novimi viri hrupa« pri čemer ocenjujemo ali se bo z

izvedbo plana obremenjenost s hrupom povečevala ali zniževala.

Za izdelavo lestvice vrednotenja smo uporabili zakonsko predpisane mejne in kritične vrednosti za

obremenitev s hrupom, ki jih določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, UL RS št.

105/05, 34/2008, 109/2009, 62/2010 in so naslednje:

Tabela 21: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za posamezna območja varstva pred hrupom

območje varstva pred hrupom Lnoč (dBA) Ldvn(dBA)l

IV. območje 65 75

III. območje 50 60

II. območje 45 55

I. območje 40 50

Tabela 22: Kritične vrednosti kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn za posamezna območja varstva pred hrupom

območje varstva pred hrupom Lnoč (dBA) Ldvn(dBA)l

IV. območje 80 80

III. območje 59 69

II. območje 53 63

I. območie 47 57

Tabela 23: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki ga povzroča uporaba ceste ali

železniške proge in obratovanje večjega letališča

območje varstva pred

hrupom

Ldan(dBA) Lvečer(dBA)] Ln0č(dBA)] Ldvn(dBA)

IV. območje 70 65 60 70

III. območje 65 60 55 65

II. območje 60 55 50 60

I. območje 55 50 45 55


64

Če je hrup posledica uporabe ene ali več cest ali železniških prog ali obratovanja večjega letališča, je celotna

obremenitev okolja zaradi hrupa čezmerna, če vrednost kazalca hrupa Lnoč ali Ldvn na kateremkoli mestu

ocenjevanja na posameznem območju varstva pred hrupom presega kritično vrednost za trajno

obremenjevanje okolja s hrupom, določeno v spodnji preglednici.

Tabela 24: Mejne vrednosti kazalcev hrupa Ldan, Lnoč, Lvečer in Ldvn, ki ga povzroča naprava, obrat, letališča,

ki ni večje letališče, helikoptersko vzletišče, objekt za pretovor blaga in odprto parkirišče

območje varstva pred

hrupom

Ldan[dB(A)] LWeer[dB(A)] Ln0č[dB(A)] Ld™[dB(A)]

IV. območje 73 68 63 73

III. območje 58 53 48 58

II. območje 52 47 42 52

I. območje 47 42 37 47

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. 1. RS št. 105/05, 34/2008, 109/2009, 62/2010)

določa, da mora biti na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV.

območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m, z izjemo območij kjer so prisotne

naravne ovire širjenja hrupa ali ukrepi varstva pred hrupom in na katerem veljajo pogoji varstva pred

hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.

65

Tabela 25: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za hrup

Okoljski cilji plana Kazalec Metodologija

Zmanjšanje obremenjenosti

prebivalstva s hrupom

Skladnost namenske rabe

prostora z obstoječimi in novimi

viri hrupa

Vrednotenje Skladnost namenske rabe prostora z obstoječim in novih virov hrupa s odnos se

ocenjuje z odnosom bivalnih objektov (stanovanjska raba) do obstoječih in novih

virov hrupa, ocenjuje se tudi na podlagi umeščanja novih virov hrupa (promet,

industrija) v prostor, na podlagi nivoja in razpoložljivih podatkov OPN.

Vrednotenje plana je izvedeno za čas izvajanja plana.

Ocenjevanje

A – pozitiven vpliv/ni vpliva: Namenska raba je strukturirana na način, da se bo

obremenjenost prebivalstva s hrupom bo zmanjšala oz. se ne bo spremenila;

B – nebistven vpliv: Namenska raba je strukturirana na način, da obremenjenost s

hrupom ne bo bistveno višja; načrtovane dejavnosti oziroma posegi ne bodo

presegli mejnih vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih

vrednostih kazalcev hrupa v okolju

C – nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Namenska raba je

strukturirana na način, da obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana ne bo

bistveno višja, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov; načrtovane dejavnosti

oziroma posegi ne bodo presegli mejnih vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z

Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,

D – bistven vpliv: Obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana se bo povečala

– bo presegala mejne vrednosti; načrtovane dejavnosti oziroma posegi bodo

presegli mejne vednosti ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih

vrednostih kazalcev hrupa v okolju;

E – uničujoč vpliv: Obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana se bo bistveno

povečala; načrtovane dejavnosti oziroma posegi bodo presegali kritične vednosti

ravni hrupa, ki so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v

okolju


66


IV.4.2.1. OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA

IV.4.2.1.1. Pregled pomembnejših virov hrupa v občini

Najpomembnejši vir hrupa v občini Hrpelje – Kozina je promet. Obremenjenost s hrupom je tako podnevi

in v nočnem času največja ob avtocesti in ter glavni cesti po Mataskem podolju. Povprečna jakost hrupa

neposredno ob avtocesti je po podatkih Agencije RS za okolje od 60 – 65 dB (vir:

http://www.arso.gov.si/).

Spodaj navajamo povprečni letni dnevni promet za ceste v občini Hrpelje – Kozina za leto 2008 (vir:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja):

AC Kozina – Koper 20500 PLDP, vzporedna (stara) cesta 1500 PLDP

AC Kozina – Divača: 19156, vzporedna (stara) cesta 2800 PLDP

G1 Cesta Kozina – Italija : 5780 PLDP

G1 Kozina – Materija- Obrov: 6835 PLDP

RT Zavrhek – Artviže – Pregarje: 242 PLDP

R3 Prem – Obrov : 373 PLDP

R3 Obrov - Golac: 170 PLDP

Podobno jakost hrupa povzroča tudi železniški promet od 60 – 65 dB. Pri tem je potrebno upoštevati, da

železniška proga poteka skozi naselje Kozina. Vir hrupa je tudi železniška postaja, ki se nahaja v samem

naselju Kozina. Predvsem so moteča zaviranja tovornih kompozicij. V vplivnem območju železniške

postaje Hrpelje Kozina ležijo stanovanjski objekti zahodno, le en objekt leži vzhodno. Vsa stanovanjska

pozidava v vplivnem območju železniške postaje je razvrščena v III. območje varstva pred hrupom. V

obstoječem stanju obremenitev s hrupom na območju železniške postaje Hrpelje - Kozina pri bližnjih

stavbah z varovanimi prostori presega mejne vrednosti kazalcev hrupa, pri najbolj izpostavljenih stavbah

sta preseženi kritični vrednosti kazalcev Ldan in Lnoč. Računsko ocenjena obremenitev s hrupom zaradi

obratovanja železniških postaj v letu 2025 kaže, da bodo na območju železniške postaje Hrpelje Kozina

preobremenjene štiri stavbe. (vir: Poročilo o vplivih na okolje za modernizacijo obstoječe železniške

proge Divača – Koper (Epi Spektrum d.o.o., februar 2008)).

Preostali viri hrupa v občini so tudi industrijske cone v Hrpeljah ter v ostalih naseljih, kot so Bač

pri Materiji, Gradišče pri Materiji. V ostalih delih občine ni pomembnejših virov hrupa.

IV.4.2.1.2. Stopnje varstva pred hrupom

Osnova za določitev stopenj varstva pred hrupom je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v

okolju, Uradni list RS št. 105/2005, 34/08, 109/09, 62/10.

Uredba v 4. odstavku 4. člena določa, da meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na posameznem

območju poselitve določi občina v prostorskem načrtu, ki ureja rabo prostora tega območja poselitve, s

tem da mora pri uvrstitvi posameznega območja poselitve v območje varstva pred hrupom upoštevati

podrobnejšo namensko rabo prostora v skladu z merili za uvrstitev v območja varstva pred hrupom.

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/hrup/karte/POMEMBNE%20CESTE.pdf

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja


67

Uredba v I. odstavku 4. člena določa štiri stopnje varstva pred hrupom:

Stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede

na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:

a) I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo

povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih (v nadaljnjem besedilu: I. območje

varstva pred hrupom):

– na območju prometne infrastrukture,

– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,

– na območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter

– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

b) II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem

ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: II.

območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine

počitniških hiš,

– na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in

okrevališč,

– na posebnem območju: površine za turizem;

c) III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih

je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: III.

območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: površine podeželskega naselja,

– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in druga območja centralnih

dejavnosti,

– na posebnem območju: športni centri,

– na območju zelenih površin: za vse površine,

– na površinah razpršene poselitve,

– na območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na

prostem;

d) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na

katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi

povzročanja hrupa (v nadaljnjem besedilu: IV. območje varstva pred hrupom):

– na območju proizvodnih dejavnosti: vse površine,

– na posebnem območju: površine drugih območij,

– na območju prometne infrastrukture: vse površine,

– na območju komunikacijske infrastrukture: vse površine,

– na območju energetske infrastrukture: vse površine,

– na območju okoljske infrastrukture: vse površine,

– na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih,

– na območju voda: površine vodne infrastrukture,

– na območju mineralnih surovin: vse površine,


68

– na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem,

– na območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi

države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– na območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog

policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob

naravnih in drugih nesrečah, in

– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja

zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami.«.

Skladno z ostalimi odstavki 4. člena Uredbe na območjih podrobnejše namenske rabe, kjer je v zgornjii

tabeli 2 navedena II. stopnja varstva pred hrupom, velja III. stopnja varstva pred hrupom, dokler teh

območij minister na pobudo občine ne razvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali mirno območje

poselitve. Mirnega območja poselitve na območju občine Hrpelje - Kozine sicer ni mogoče določiti, ker

se takšno območje lahko določi na območju poselitve mestne občine, kjer živi več kot 100.000 ljudi.

Če se v območjih, kjer veljajo pogoji za IV. območje, nahajajo stavbe z varovanimi prostori, veljajo pri

teh stavbah pogoji za III. območje, dokler se ti objekti ne odstranijo ali se spremeni njihova

namembnost, tako da v njih ni več varovanih prostorov.

Na območjih s podrobnejšo namensko rabo SS — stanovanjske površine, kjer nadaljnja členitev

podrobnejše namenske rabe glede na Uredbo to omogoča, lahko občina, da pristojnemu ministru pobudo

za razvrstitev v II. stopnjo, če iz dokumentacije, priložene k pobudi sledi, da so izpolnjene zahteve

varstva pred hrupom za II. območje. Občini Hrpelje - Kozina priporočamo, da z namenom boljše zaščite

njenih prebivalcev pred hrupom in preprečavanja slabšanja pogojev bivanja na območju občine takšno

pobudo pripravi.


IV.4.3.1. OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH

VPLIVOV IZVEDBE PLANA

Odlok OPN za občino Hrpelje – Kozina v 126 členu določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene

za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine. Prikaz določitve stopenj varstva

pred hrupom je viden v spodnji tabeli.

Tabela 26: Stopnje varstva pred hrupom glede na namensko rabo (vir: osnutek OPN Hrpelje – Kozina)

Namenska raba Stopnja varstva pred hrupom

I. stopnja II. stopnja III. stopnja IV. stopnja

S - OBMOČJA STANOVANJ

SS ●

SK ●

SP ●

C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI

CU ●


69

CDi ●

CDz ●

CDk ●

CDu ●

CDo ●

IP ●

IG ●

IK ●

B - POSEBNA OBMOČJA

BT ●

BD ●

BC ●

Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN

ZS ●

ZP ●

ZV ●

ZD ●

ZK ●

P - OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE

INFRASTRUKTURE

●

T - OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE

INFRASTRUKTURE

E - OBMOČJA ENERGETSKE

INFRASTRUKTURE

●

O - OBMOČJA OKOLJSKE

INFRASTRUKTURE

●

F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ●

A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE ●

K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA

ZEMLJIŠČA

●

K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ●

G - GOZDNA ZEMLJIŠČA ●

VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE ●

VI - VODNA INFRASTRUKTURA ●

L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN ●

N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA

PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI

NESREČAMI

●

OO - OSTALA OBMOČJA ●

Za obstoječe vire hrupa odlok OPN za občino Hrpelj - Kozina v 54. členu predvideva: »Na območjih

obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih cestah) je potrebno zagotoviti protihrupne

ukrepe.«

Smernice Ministrstva za promet, Direktorat za ceste (06.01.2011) nakazujejo ,da v varovalnem pasu

avtoceste (40 m) ter območjih, ki so preobremenjena s hrupom zaradi uporabe avtoceste ni dopustno

načrtovanje nove ali sprememba obstoječe namenske rabe prostora v stavbna zemljišča namenjena

stanovanjski gradnji. Glede na osnutek OPN v varovalnem pasu AC ni predvideno načrtovanje nove ali

spremembe obstoječe namenske rabe v stavbna zemljišča namenjena stanovanjski gradnji.


70

Območja prometnih površin (PC) so uvrščene v IV. stopnjo varstva pred hrupom. V izvedbenem delu

OPN morajo biti prikazane meje III. in IV. območja varstva pred hrupom, vključno s širino območja, ki

obkroža IV. območje (1000 m oz manj v primeru ovir, ki širijo hrup). Meje območij in širina tega pasu

mora biti usklajena z določbami tretjega in četrtega odstavka 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih

kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10). Na severnem delu Kozine je

med obstoječim naseljem ter severno obvoznico predvideno novo naselje (HK-64) - stanovanjske

prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš (SS). Glede na gornjo tabelo (Stopnje varstva pred

hrupom glede na namensko rabo) spada SS v II. območje varstva pred hrupom, avtocesta, ki je oddaljena

ca 200 m SZ od predvidenega naselja pa v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva

pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi

naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na II. območju

varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. AC je na

tem delu vkopana v teren, kar lahko upoštevamo kot naravna ovira za širjenje hrupa.

Tabela 27: Oddaljenost Izofon od osi avtocestnih odsekov za dnevni in nočni čas

AC

odseki

leta

2021

ODDALJENOST IZOFON V METRIH

DAN NOČ

AC

odsek

50dB(A) 55dB(A) 60dB(A) 65dB(A) 70dB(A) 50dB(A) 55dB(A) 60dB(A) 65dB(A) 70dB(A)

Divača

-

Kozina

612 314 139 56 28 280 122 51 28 15

Kozina

-

Klanec

574 290 126 53 27 257 110 47 24 14

(Ocena obremenitev s hrupom je bila izdelana na podlagi metodologije, ki jo je predpisovala Uredba o hrupu zaradi

cestnega ali železniškega prometa, pri čemer so vsi izračuni Izvedeni brez upoštevanja konfiguracije terena, torej za

t i. »raven teren« in brez upoštevanja že izvedenih in načrtovanih protihrupnih ukrepov. Prognoza obremenitve s

hrupom je izdelana ločeno za dnevni in nočni čas za posamezne odseke. Vključuje oddaljenost izofon izraženo v

metrih glede na prej navedena izhodišča, upoštevajoč napoved prometa za leto 2021).

Z OPN se načrtujejo naslednji novi posegi, ki bi lahko predstavljali vir hrupa:

o območje širitve gospodarskih con v Kozini (RD-2. RD-4, RD-5, HK-19, HK-20),

o širitev gospodarske cone v Bačah pri Materiji (BA-5),

o južna obvoznca Hrpelje –Kozina (HK-24),

o severno vzhodna obvoznca Hrpelje –Kozina (HK-28), urejena z Uredbo o lokacijskem načrtu za

avtocesto na odseku Kozina-Klanec Ur.l. RS, št. 48/1998.

Za obrtno cono HK-19 je že narejen IPN. V okviru OPPN bo potrebno natančneje določiti vplive

gospodarskih con na obremenjenost s hrupom ter morebitne omilivene ukrepe. Za cesto je potrebno v

OPPN zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje.

Po pregledu prostorske razporeditve namenske rabe, smo našli več potencialnih konfliktnih mest, kjer bi

lahko prišlo do preobremenitve prebivalstva s hrupom. Določitev natančnejših vplivov je možna na

nivoju OPPN kjer bodo znane osnovne gradbeno tehnične specifike posega, kot so dejavnost v

gospodarskih conah, prisotnost varovalnih ograj ipd. Ta območja so:

Ob območju gospodarske cone (HK-19) v Hrpeljah – Kozini se predvideva novo stanovanjsko

naselje (HK-77, HK-58, HK-73). Neposredna bližina stanovanjske ter proizvodnje rabe lahko

povzroči preobremenitev perbivalstva pred hrupom. V OPPN je potrebno določiti ukrepe za


71

varstvo pred hrupom. Preuči naj se tudi možnost umestitve centralne dejavnosti (trgovskih

centrov) iz območja HK-8 oz. HK-5 v bližino novih stanovanjskih območij (npr. na vzhodni del

HK-20) iz dveh razlogov prvi je da se preprečijo morebitni negativni vpliv (hrup, zrak) iz

gospodarske cone proti stanovanjskemu naselju, drugi pa da je da se v novem stanovanjskem

kompleksu omogočijo, v peš razdalji, osnovne storitve, kar poveča trajnostno mobilnost in

posledično zmanjšajo obremenitev s hrupom.

Slika 10: Prikaz novega stanovanjskega kompleksa (rumena) ob gospodarskih conah (vijolična)

V neposredni bližini obstoječih površin za industrijo HK-21 (Trgoavto), se v OPN načrtuje

območje stanovanjske prosto-stoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš HK-60, HK-61.

Neposredna bližina stanovanjske ter proizvodnje rabe lahko povzroči obremenitev prebivalstva

pred hrupom. V OPPN je potrebno določiti ukrepe za varstvo pred hrupom.

Slika 11: Prikaz novega stanovanjskega kompleksa (rumena) ob obstoječi industrijski coni (vijolična)


72

V tem poglavju so obravnavani posegi in spremembe namenske rabe prostora glede na veljavni plan

občine Hrpelje - Kozina Za posege oziroma dejavnosti, ki se v okviru OPN Hrpelje - Kozina ne

spreminjajo privzemamo, da so z vidika hrupa sprejemljivi in so ocenjeni s skupno oceno B – nebistven

vpliv. Zanje pa vseeno velja splošni ukrep, ki obsega izdelavo morebitnih omilitvenih ukrepov, ki bi se

izkazali za potrebne pri načrtovanju posameznih posegov v okviru prostorskih izvedbenih aktov oziroma

v okviru izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.. Za umestitve novih

posegov ocenjujemo vpliv plana OPN Hrpelje -Kozina na obremenitev s hrupom, kot nebistven zaradi

izvedbe omilitvenih ukrepov –C.


V nadaljevanju navajamo omilitvene ukrepe za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo

posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja OPN Hrpelje - Kozina na okoljske cilje za

hrup.

1. V območjih namenjenih gospodarskim dejavnostim (IG, IP) naj se:

hrupnejše dejavnosti umeščajo stran od stanovanjskih območij;

med stanovanjskimi območji in območji za dejavnosti, ki so generatorji hrupa, urejajo zeleni

pasovi/bariere;

po potrebi (izvedba meritev) uredijo protihrupne ograje.

2. V preostalih območjih (centralne dejavnosti, mešana stanovanjska raba, območje za rekreacijo) naj se

ne umeščajo objekti in dejavnosti, ki bi lahko povzročali vecje emisije hrupa.

3. Stanovanjske objekte na območjih s stanovanjsko namensko rabo v neposredni bližini cest in železnic

naj se:

locira tako, da bodo čim bolj oddaljeni od ceste oz. železnice;

da bo med stanovanjskim objektom in cesto oz. železnico zeleni pas/bariera;

pomožne objekte (garaža,…) naj se umesti med stanovanjski objekt in cesto oz. železnico.

4. V primeru, ko je nivo hrupa v okolju že dosegel ali presegel dovoljeno raven, je umestitev novih

hrupnejših dejavnosti dopustna le pod naslednjimi pogoji:

Če se lahko s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjša stopnjo hrupa tako, da v

prostorih ne presega dovoljene ravni;

če se lahko s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjša splošno raven hrupa v

območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.

5. Za spodbujanje peš in kolesarskega prometa, ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi prometa,

je potrebno v naseljih ob novogradnjah in rekonstrukcijah prometnic obvezno urejanje hodnikov za pešce

in kolesarskih stez.

6. V izvedbenem delu OPN morajo biti prikazane meje III. in IV. območja varstva pred hrupom, vključno

s širino območja, ki obkroža IV. območje. Meje območij in širina tega pasu mora biti usklajena z

določbami tretjega in četrtega odstavka 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).


73

7. Na severnem delu Kozine je med obstoječim naseljem ter severno obvoznico predvideno novo

stanovanjsko naselje (HK-64, SS). V fazi OPPN je potrebno s protihrupnimi ograjami za to

naselje zagotoviti, da mejne vrednosti kazalcev hrupa določene za to območje (II. območje

varstva pred hrupom) ne bodo presežene.


Upravljavec vira hrupa je dolžan izvajati obratovalni emisijski monitoring posameznega vira in imisijski

monitoring kot posledico obremenjevanja okolja. Obseg obratovalnega monitoringa, metodologijo

določanja obremenjenosti s hrupom, vsebino poročil o obratovalnem monitoringu hrupa ter način in obliko

sporočanja podatkov predpisujeta Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (UL RS 121/04) in

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje

(UL RS 70/96, 45/02, 41/04). V spodnji preglednici navajamo spremljanje stanja, ki prikazuje elemente

spremljanja stanja okolja v segmentu hrup glede na trenutno stanje in predvidene posege.

Tabela 28: Spremljanje stanja okolja v času izvedbe plana

MONITORING ( kazalci) OPIS

Meritve vrednosti kazalcev hrupa Poročila o obratovalnem monitoringu hrupa povzročiteljev hrupa, ki se izvajajo v

skladu Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire

hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. 1. št. 70/96, 45/02).

Dopolnitev katastra hrupa oziroma

izdelava strateške karte hrupa za

območje cele občine

z dopolnitvijo obstoječega katastra hrupa oziroma z izdelavo strateške karte hrupa,

bi bilo mogoče pridobiti natančen pregled nad vrednostmi kazalcev hrupa v okolju

in s tem natančno določiti posamezne stopnje varstva pred hrupom.

Spremljanje števila uporabnikov

javnega prometa

Predlagamo spremljanje števila uporabnikov javnega prometa z namenom

spremljanja učinkovitosti načrtovanja in izvedbe prometnih ukrepov predvidenih s

OPN.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje Kozina: Narava

74

IV.5. NARAVA

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Narava

75

IV.5. 1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN

VREDNOTENJA

Zakonska izhodišča

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 92/13 – ZVO – 1F)

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04)

Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih

živalskih in rastlinskih vrst

Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10)

Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03)

Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana

območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št.

82/02, 42/10)

Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13)

Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03, 36/09, 33/13)

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04,

59/07, 43/08, 8/12, 33/12, 35/12-popr., 39/13-odl. US in 3/14)

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07,

36/09, 15/14)

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05,

115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14)

Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/11)

Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96)

Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter

njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99)

Ostala izhodišča in viri

Celinski biogeografski seminar (Continental Biogeographical Seminar; Darova (CZ) 26 – 28 April

2006. Conclusions. ETC – BD, Paris, 1 June 2006))

Gregorc in Nekrep, 2010: Strokovno mnenje in preliminarna ocena vplivov umestitve Centra

varne in športne vožnje Hrpelje-Kozina na območje Petrinjskega krasa (segment narava). Lutra,

Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, 49 str.

http://www.bioportal.si (citirano 2011)

http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/ (citirano 2014)

http://www.park-skocjanske-jame.si/ (citirano 2011)

http://www.riservavalrosandra-glinscica.it (citirano 2011)

Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave:

CKFF, 2007. Podatki popisa kalov v okviru projekta SLO-ITA 1001 kal – 1001 zgodba o

življenju. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, digitalne priloge

Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S., Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za

vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo – 2. mejnik.

Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Ljubljana, 298 str., digitalne priloge

Čušin B. (Ur.), 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000.

Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC

SAZU, 234 str., digitalne priloge

Drovenik B. in Pirnat A., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura

2000. Hrošči (Coleoptera). Projektna naloga. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana

Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana, 89 str., digitalne priloge


76

Erjavec D., Jakopič M., Trčak B., Šalamun A., 2007. Kartiranje negozdnih habitatnih

tipov – Sklop: Kras – južni del. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na

Dravskem polju. 19 str., digitalne priloge

Govedič M., Bedjanič M., Grobelnik V., Kapla A., Veenvliet Kus J., Šalamun A.,

Veenvliet P., Vrezec A., 2007. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s

predlogom spremljanja stanja - raki (končno poročilo). Center za kartografijo favne in

flore, Miklavž na Dravskem polju, 128 str., digitalne priloge

Kryštufek B., 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji.

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 682 str., digitalna priloga

Kryštufek B., Presetnik P., Šalamun A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje

omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Prirodoslovni muzej

Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.

Poboljšaj, K., Lešnik A., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura

2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore,

Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge

Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2007. Monitoring populacij

izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF,

251 str., digitalne priloge


izbranih ciljnih vrst netopirjev 2008 – 2009 (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem

polju, CKFF, 121 str., digitalne priloge

Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2013. Odkup in obdelava

podatkov monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev za leto 2013 (Končno

poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF

Vernik M., 2009. Zbrani podatki o pojavljanju nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, digitalne

priloge

Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO

Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar A.,

2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae

11(2): 61-99. Ljubljana.

Marinček L. in Čarni A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu

1:400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana, digitalne priloge.

Mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije za Občinski prostorski

načrt občine Hrpelje-Kozina, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica, št.

5-II-459/2-O-12/BFACG, 8. 6. 2012.

Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Hrpelje-Kozina (Zavod Republike

Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova16, Nova Gorica; št.: 5-III-

791/4-O-10/ACG, februar 2011) ter Dopolnitev naravovarstvenih smernic (št.: 5-III-605/2-O-

11/ACG, avgust 2011 in št. 5-III-539/1-O-2013, 18. 6. 2013)

Polak S. (Ur.), 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija DOPPS

št. 1. Ljubljana, 227 str.

Prelovšek M., 2011. Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje (CVŠV) SV od Materije

(vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja).

Znanstvenoraziskovalni center SAZU, enota Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna

Program varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2005 – 2009


Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-8/2010-4, 29. 8. 2011

Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih

znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice - uradne

objave, 13/92), Zavod za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, prejeto dne 25. 10. 2011

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Kartiranja habitatnih tipov,

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705, 19. 6. 2012:


77

o Kaligarič M. in sod., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Kras-

Kozinam Kras-Vremščica (končno poročilo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za

narovoslovje in matematiko.

o Čarni A., Juvan N., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Reka, Maindol,

Volčeke, Kras-Lokev, Mirna (končno poročilo). Biološki inštitut, Znanstvenoraziskovalni

center SAZU.

IV.5.1.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

Okoljski cilj in kazalci

Cilji Kazalci

Cilja, predlagana s strani izdelovalcev OP:

1. Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti,

naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih

sestavin kakovostnega naravnega okolja.

2. Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske

raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z

naravnimi viri in prostorom.

Stanje populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih

ter živalskih vrst.

Stanje prednostnih HT in HT, ki se prednostno ohranjajo

na območju RS (visokovrednoteni HT).

Metodologija vrednotenja vplivov plana

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Vplivi oz. učinki OPN bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pa bo

vpliv pozitiven.

B – nebistven vpliv: OPN bo imel minimalen vpliv na ogrožene in zavarovane vrste, zmanjšanja

populacij ne bo. Vpliv na visoko vrednotene habitatne tipe bo neznaten.

C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju je stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih

vrst, delno bodo uničeni visoko vrednoteni habitatni tipi, bistvenega zmanjšanja populacij ob izvedbi

omilitvenih ukrepov ne bo.

D – bistven vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih

vrst, katerih populacije se bistveno zmanjšajo, uničenje večje površine visoko vrednotenih HT.

E – uničujoč vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih

vrst, popolno uničenje visoko vrednotenih HT.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe ni

možno.

IV.5.1.2 VAROVANA OBMOČJA


Cilji Kazalci

Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP:

1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s

poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na

varovanih območjih.

1. Stanje kvalifikacijskih vrst in HT (sprememba

ugodnega stanja).

2. Površina uničenih kvalifikacijskih habitatnih tipov.


A – ni vpliva / pozitiven vpliv: Na območju občine ni varovanih območij. Presoja po Pravilniku o

presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list

RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) ni potrebno izvesti ali pa je pridobljeno mnenjem organizacije,

pristojne za ohranjanje narave, da presoja ni potrebna.


78

B – nebistven vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov

izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe

planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)

ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter

na povezanost niso škodljivi. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani.

C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti

vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov

izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)

ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter

na povezanost, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, niso škodljivi.

D – bistven vpliv in E – uničujoč vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja

sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji

sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS,

130/04, 53/06, 38/10, 3/11) ugotavlja, da so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih

območij in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in škodljivi (D,E), za izvedbo plana je

potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na varovana območja ni možno.

1.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE


Cilji Kazalci

Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP:

1. Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje

zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter ohranitev

naravnega ravnovesja na EPO.

1. Stanje naravnih vrednot in EPO.


A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija ne

predvideva nanje nikakršnega posega oz. dejavnosti, izjema je sanacija degradiranih območij, kar

pozitivno vpliva na stanje.

B – nebistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh

območjih minimalne posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je

podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo

neznatno prizadeta (izjemoma vpliv na posamezne osebke).

C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija

predvideva na teh območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih

je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO

bo prizadeta (vpliv na posamezne osebke, vitalne populacije bodo ohranjene). Možni so učinkoviti

omilitveni ukrepi.

D – bistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh

območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče v celoti upoštevati smernice, ki jih je

podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo

prizadeta (vpliv na vitalne populacije).

E – uničujoč vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh

območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče upoštevati smernice, ki jih je podala

organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Poseg bo povzročil izumrtje posameznih vrst na širšem

območju.

X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na EPO in naravne vrednote ni možno.





79

IV.5.2. OBSTOJEČE STANJE


Rastlinstvo in habitatni tipi

Območje občine Hrpelje-Kozina pripada submediteranskemu fitogeografskem območju Slovenije.

Večina območja občine je porasla z gozdom, delež tega pa se z opuščanjem kmetijske rabe še

povečuje. Poleg gozdne krajine so prisotne tudi kmetijske površine, med njimi tudi površine, ki so

ekstenzivno obdelane in zato naravovarstveno pomembnejše. Velikih pozidanih območij na območju

občine ni; največji naselji sta Hrpelje in Kozina. Na območju uspeva mešanica tako

(sub)mediteranskih kot tudi srednjeevropskih rastlin. Raznovrstnost rastlinstva na območju je velika,

saj se prepletajo tako travišča, zaraščajoče površine z grmišči, gozdni predeli, manjše zaplate vlažnih

travnikov, mlake in kali.

Na območju občine so bile evidentirane naslednje naravovarstveno pomembne rastlinske vrste (Čušin,

2003; Kryštufek in sod., 2001): Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii), Marchesettijeva

smetlika (Euphrasia marchesettii), navadna arnika (Arnica montana), kijasti lisičjak (Lycopodium

clavatum), rumeni svišč ali košutnik (Gentiana lutea ssp. symphyandra) in močvirski meček

(Gladiolus palustris). Tommasinijeva popkoresa je kvalifikacijska vrsta Natura 2000 območja POO,

pPOO Kras.

Tabela 29: Gozdne združbe na območju občine Hrpelje - Kozina (Marinček in Čarni, 2002)

Združbe Slovenska imena

Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis Združba puhastega hrasta in črnega gabra

Castaneo sativae-Fagetum Združba bukve in pravega kostanja

Melampyro vulgati-Quercetum petraeae Drugotna združba gradna in navadnega črnilca

Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis Drugotna združba puhastega hrasta in jesenske vilovine

Seslerio autumnalis-Fagetum Združba bukve in jesenske vilovine


80

Slika 12: Gozdne združbe na območju občine Hrpelje-Kozina (vir podlage: Marinček in Čarni, 2002)

V nadaljevanju podajamo pregled habitatnih tipov (v nadaljevanju: HT), povzet po »Kartiranje

negozdnih habitatnih tipov – Sklop: Kras – južni del; Erjavec in sod, 2007«. Kartiranje je bilo

izvedeno v južni polovici območja občine Hrpelje-Kozina. Podajamo tudi podatke iz terenskih

ogledov območja novembra 2011 ter elaborata Gregorc in Nekrep, 2010.

Tabela 30: Seznam HT območju občine Hrpelje-Kozina (Podatki ZRSVN o kartiranju habitatnih tipov;

terenski ogled, november 2011)

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)

Habitatni tip Uredba FFH NV

22.11x53.5 Oligotrofne vode revne s karbonati x Močvirja z ločki

3

22.13 Evtrofne vode

3

22.13x22.42 Evtrofne vodexZakoreninjena podvodna vegetacija 2 3150 4-5

22.13x53.13 Evtrofne vodexRogozovja

3

24.1 Potoki s pretežno naravnimi bregovi

3

24.16 Presihajoče reke, potoki in hudourniki

3

31.81

Srednjeevropska in submediteranska listopadna

grmišča na bogatih tleh

3

31.811 Mezofilna grmišča črnega trna in robide

3

31.811x31.8D

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Grmičasti

gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z

listnatimi drevesnimi vrstami

3

31.811x31.8F

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Mešani

grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se z

listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami

3

31.811x34.323 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x 3 6210(*) 4


81

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami

31.811x34.7521S2

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x

Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti

travniki kraških planot Nizkega krasa z nizkim šašem

in skalnim glavincem 3 62A0 4

31.811x34.7531


Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 4

31.811x37.313S2

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Mezofilni

travniki s trstikasto stožko 3 6410 4

31.811x38.13


Ruderalizirana opuščena travišča

3

31.811x38.221


Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na

razmeroma suhih tleh

in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 3 6510 3-4

31.811x38.222


Srednjeevropski higromezofilni nižinski travniki na

srednje vlažnih tleh s

prevladujoče visoko pahovko 3 6510 3-4

31.811x41.4

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Javorovja,

jesenovja, brestovja in lipovja 4 9180* 3

31.811x41.8

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Termofilni

gozdovi mešanih listavcev 4

3

31.811x62.41

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Apnenčaste

stene in skalovja

3

31.811x83.152

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Intenzivno

gojeni visokodebelni sadovnjaki

3

31.811x83.211


Tradicionalno gojeni vinogradi

3

31.811x83.212

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Intenzivni

vinogradi

3

31.811x83.324

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Nasadi in

gozdni sestoji robinije

3

31.811x87.2

Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Ruderalne

združbe

3

31.812 Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča

3

31.8121

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s

kalino in črnim trnom

2

31.812x31.8F

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča x

Mešani grmičasti gozdovi in površine, zaraščajoče se

z listnatimi in

iglastimi drevesnimi vrstami

2

31.812x31.8G


Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se

z iglastimi

drevesnimi vrstami

2

31.812x34.323


Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 3 6210(*) 3-4

31.812x34.7521S2




in skalnim glavincem 3 62A0 3-4

31.812x34.7531


Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4

31.812x62.41


Apnenčaste stene in skalovja

3


82

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


31.812x87.2


Ruderalne združbe

3

31.87 Gozdne čistine

3

31.872 Gozdne čistine z grmovno vegetacijo

3

31.88 Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 5130 4-5

31.88x31.8D

Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč Grmičasti


listnatimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5

31.88x31.8F

Brinovje kot faza zaraščanja suhih traviščxMešani


listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5

31.88x31.8G

Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x Grmičasti

gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z

iglastimi drevesnimi vrstami 3 5130 4-5

31.88x34.323

Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč x

Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 3 5130 4-5

31.88x34.7521S2




in skalnim glavincem 3 5130 4-5

31.88x34.7531


Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 5130 4-5

31.88x41.8


Termofilni gozdovi meřanih listavcev 3 5130 4-5

31.8C Leščevje

3

31.8D

Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče

se z listnatimi drevesnimi vrstami

3

31.8Dx44.9


se z listnatimi drevesnimi vrstamixMočvirni listnati

gozdovi

3

31.8Dx83.324


se z listnatimi drevesnimi vrstamixNasadi in gozdni

sestoji robinije

3

31.8Dx34.323


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropska

zmerno suha travišča z glotami

3

31.8Dx34.7521S2


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Submediteransko-

ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot

Nizkega krasa z nizkim šašem in skalnim glavincem 3 62A0 3-4

31.8Dx34.7531


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Submediteransko-

ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4

31.8Dx38.221


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropski

kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih

tleh

in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 3 6510 3-4

31.8Dx38.222


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropski

higromezofilni nižinski travniki na srednje vlažnih

tleh s

prevladujoče visoko pahovko 3 6510 3-4

31.8Dx62.41


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Apnenčaste stene

3


83

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


in skalovja

31.8Dx83.324


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Nasadi in gozdni

sestoji robinije

3

31.8Dx87.2


se z listnatimi drevesnimi vrstami x Ruderalne

združbe

3

31.8F


z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami

3

31.8Fx31.8D


z listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami x


se z listnatimi drevesnimi vrstami

3

31.8Fx34.323



Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami 3 6210(*) 4

31.8Fx34.7521S2





in skalnim glavincem 3 62A0 3-4

31.8Fx34.7531



Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4

31.8Fx37.313S2



Mezofilni travniki s trstikasto stožko 3 6410 3-4

31.8Fx62.41



Apnenčaste stene in skalovja

3

31.8Fx83.152



Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki

3

31.8Fx87.2



Ruderalne združbe

3

31.8G


z iglastimi drevesnimi vrstami

3

31.8Gx42.67


z iglastimi drevesnimi vrstamixPogozditve s črnim

borom

3

31.8Gx34.323


z iglastimi drevesnimi vrstami x Srednjeevropska

zmerno suha travišča z glotami 3 6210(*) 3-4

31.8Gx34.7521S2


z iglastimi drevesnimi vrstami x Submediteransko-

ilirski pašniki in suhi kamniti travniki kraških planot

Nizkega krasa z nizkim šašem in skalnim glavincem 3 62A0 3-4

31.8Gx34.7531


z iglastimi drevesnimi vrstami x Submediteransko-

ilirski polsuhi ekstenzivni travniki 3 62A0 3-4

31.8Gx62.41


z iglastimi drevesnimi vrstami x Apnenčaste stene in

skalovja

3

31.8Gx87.2


z iglastimi drevesnimi vrstami x Ruderalne združbe

3


84

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


34.323 Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami

5

34.323x83.324

Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami x

Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 6210(*) 3-4

34.323x87.2

Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami x

Ruderalne združbe 3 6210(*) 3-4

34.752


travniki 3 62A0 4-5

34.7521-S1


travniki Visokega krasa z nizkim šašem in skalnim

glavincem 3 62A0 4-5

34.7521-S1x31.88



glavincemxBrinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3

62A0,

5130 4-5

34.7521-

S1x31.88x31.8F



glavincemxBrinovje kot faza zaraščanja suhih

traviščxMešani grmičasti gozdovi in površine,

zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi

vrstami 3

62A0,

5130 4-5

34.7521-S1x42.67



glavincemxPogozditve s črnim borom 3 62A0 4-5

34.7521S2



in skalnim glavincem 3 62A0 4

34.7521S2x83.324



in skalnim glavincem x Nasadi in gozdni sestoji

robinije 3 62A0 3-4

34.7521S2x87.2



in skalnim glavincem x Ruderalne združbe 3 62A0 3-4

34.752x31.812


travnikixSrednjeevropska toploljubna bazifilna

grmišča 3 62A0 4-5

34.752x31.8122


travnikixSubmediteranska listopadna grmišča 3 62A0 4-5

34.752x31.8122x42.67


travnikixSubmediteranska listopadna

grmiščaxPogozditve s črnim borom 3 62A0 4-5

34.752x31.88


travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3

62A0,

5130 4-5

34.752x31.88x31.8122


travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih

traviščxSubmediteranska listopadna grmišča 3

62A0,

5130 4-5

34.752x31.88x31.8D


travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih traviščx


se z listnatimi drevesnimi vrstami 3

62A0,

5130 4-5

34.752x31.88x31.8F


travnikixBrinovje kot faza zaraščanja suhih

traviščxMešani grmičasti gozdovi in površine,


vrstami 3

62A0,

5130 4-5

34.752x31.8D


travnikixGrmičasti gozdovi listavcev in površine, 3 62A0 4-5


85

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami

34.752x31.8F


travnikixMešani grmičasti gozdovi in površine,


vrstami 3 62A0 4-5

34.752x42.67


travnikixPogozditve s črnim borom 3 62A0 4-5

34.752x87.2


travnikixRuderalne združbe 3 62A0 4-5

34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki 3 62A0 4-5

34.7531 Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki

4-5

34.7531-S2

Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki

primorskega krasa 3 62A0 4-5

34.7531x41.8

Submediteransko-ilirski polsuhi ekstenzivni travniki x

Termofilni gozdovi mešanih listavcev 3 62A0 4-5

34.7531x83.324


Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 62A0 4-5

34.7531x87.2


Ruderalne združbe 3 62A0 4-5

34.753x31.812

Submediteransko-ilirski polsuhi

travnikixSrednjeevropska toploljubna bazifilna

grmišča 3 62A0 4-5

34.753x31.88

Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixBrinovje kot

faza zaraščanja suhih travišč 3

62A0,

5130 4-5

34.753x31.88x31.8F


faza zaraščanja suhih traviščxMešani grmičasti

gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in

iglastimi drevesnimi vrstami 3

62A0,

5130 4-5

34.753x31.88x31.8G


faza zaraščanja suhih traviščxGrmičasti gozdovi

iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi

drevesnimi vrstami 3

62A0,

5130 4-5

34.753x31.8D

Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixGrmičasti


listnatimi drevesnimi vrstami 3 62A0 4-5

34.753x31.8Dx83.324



listnatimi drevesnimi vrstamixNasadi in gozdni sestoji

robinije 3 62A0 4-5

34.753x31.8F

Submediteransko-ilirski polsuhi travnikixMešani


listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami 3 62A0 4-5

34.753x31.8G


gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z

iglastimi drevesnimi vrstami 3 62A0 4-5

34.753x37.313-S2

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki xMezofilni

travniki s trstikasto stožko 3

62A0,

6410 4-5

37.1 Nižinska visoka steblikovja 3 6430 4-5

37.2 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki

3

37.26 Vlažni travniki z rušnato masnico

3

37.3 Oligotrofni mokrotni travniki 3

4

37.313 Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko 3 6410 4-5

37.313x31.88

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto

stožkoxBrinovje kot faza zaraščanja suhih travišč 3 6410 4-5


86

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


37.313x31.8Dx44.9

Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto

stožkoxGrmičasti gozdovi listavcev in površine,

zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi

vrstamixMočvirni listnati gozdovi 3 6410 4-5

37.313S2x87.2

Mezofilni travniki s trstikasto stožko x Ruderalne

združbe 3 6410 4-5

37.3x31.8Dx44.9

Oligotrofni mokrotni travnikixGrmičasti gozdovi

listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi

drevesnimi vrstamixMočvirni listnati gozdovi 3

4-5

38.11 Ograjeni neprekinjeni pašniki

3

38.13 Ruderalizirana opuščena travišča

3

38.13x87.2 Ruderalizirana opuščena travišča x Ruderalne združbe

3

38.221



in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 3 6510 4

38.221x41.8



in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko x

Termofilni gozdovi mešanih listavcev 3 6510 4

38.221x83.324




Nasadi in gozdni sestoji robinije 3 6510 4

38.221x87.2




Ruderalne združbe 3 6510 4

38.222



prevladujočo visoko pahovko 3 6510 4

38.222x41.4



prevladujočo visoko pahovko x Javorovja, jesenovja,

brestovja in lipovja 3 6510 4

38.222x83.324



prevladujočo visoko pahovko x Nasadi in gozdni

sestoji robinije 3 6510 4

38.222x87.2



prevladujočo visoko pahovko x Ruderalne združbe 3 6510 4

41.7 Toploljubna in primorska hrastovja 4

4

41.7 × 41.8 Toploljubna in primorska hrastovja × Termofilni

gozdovi mešanih listavcev 4

4

41.8x87.2

Toploljubna in primorska hrastovja x Ruderalne

združbe 4

4

44.13 Obrežna belovrbovja 4 91E0* 5

44.3

Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih

vodah 4 91E0* 5

53.11 Navadna trstičja

3

53.112x87.2 Pretežno kopna trstičja

3

53.11x87.2 Navadna trstiščaxRuderalne združbe

3

53.21 Združbe visokih šašev

3


87

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


54.1 Izviri

3

61.3

Zahodnomediteranska in termofilna srednjeevropska

melišča 6 8130 4-5

61.3x31.8Dx41.8

Zahodnomediteranska in termofilna srednjeevropska

meliščaxGrmičasti gozdovi listavcev in površine,

zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi

vrstamixTermofilni gozdovi mešanih listavcev 6,4 8130 4-5

62 Skalne stene in skalovje

3

62.41 Apnenčaste stene in skalovja

3

62.S1 Flišne erozijske oblike

3

81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki

3

81.1x87.2

Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki x Ruderalne

združbe

3

81.2 Vlažni intenzivno gojeni travniki

3

82.11 Njive

2

82.12 Zelenjavne njive

2

82.2 Njive z omejki in ozarami

3

83.15 Sadovnjaki

2

83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki

3

83.152 Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki

2

83.152x83.212

Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x

Intenzivni vinogradi

2

83.152x83.324

Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x Nasadi

in gozdni sestoji robinije

2

83.152x85.12


Parkovne trate (zelenice)

2

83.152x85.31

Intenzivno gojeni visokodebelni sadovnjaki x Okrasni

vrtovi

2

83.152x85.32


Zelenjavni vrtovi

2

83.152x87.2


Ruderalne združbe

2

83.21 Vinogradi

2

83.211 Tradicionalno gojeni vinogradi

3

83.212 Intenzivni vinogradi

2

83.212x85.32 Intenzivni vinogradi x Zelenjavni vrtovi

2

83.212x87.2 Intenzivni vinogradi x Ruderalne združbe

2

83.22 Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki

2

83.311 Nasadi avtohtonih iglavcev

2

83.32 Nasadi listopadnih dreves

2

83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije

3

83.324x87.2 Nasadi in gozdni sestoji robinije x Ruderalne združbe

2

83.32x87.2 Nasadi listopadnih dreves x Ruderalne združbe

2

84.1 Drevoredi

2

84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov

3

84.2x87.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov x

Ruderalne združbe

3

84.3 Gozdni otoki

3


88

Koda Physis,

HTS

(ARSO, 2004)


85.11 Parkovni gozdovi

3

85.12 Parkovne trate (zelenice)

2

85.12x85.14

Parkovne trate (zelenice) x Okrasne parkovne gredice

in nasadi grmov

2

85.12x85.31 Parkovne trate (zelenice) x Okrasni vrtovi

2

85.14 Okrasne parkovne gredice in nasadi grmov

2

85.15 Delno naravni parkovni sestoji

3

85.3 Vrtovi

2

85.31 Okrasni vrtovi

2

85.32 Zelenjavni vrtovi

2

85.5 Pokopališča

0

86 Pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja)

0

86.2 Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe

0

86.3 Delujoča industrijska območja

0

86.42 Različna odlagališča odpadkov

0

86.43

Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale

odprte površine

1

86.5 Rastlinjaki in ostale kmetijske konstrukcije

0

86.6 Ruševine, opuščeni objekti in arheološke izkopanine

1

87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine

2

87.2 Ruderalne združbe

3

89.22 Kanali

2

89.23 Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki

1

CESTA, POT -

0-1 Legenda:

Physis koda – koda habitatnega tipa po palearktični klasifikaciji (Physis) (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996)

FFH – koda habitatnih tipov na Prilogi 1 Direktive o habitatih (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural

habitats and of wild fauna and flora), katerih ohranitev je v interesu skupnosti in so označeni kot posebna območja ohranitve.

*prednostni habitatni tip

Uredba − Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. 112/03, 36/09). Številke pomenijo skupine habitatnih tipov iz Priloge 1 Uredbe, ki

se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju na ozemlju RS: 2 - habitatni tipi sladkih voda, 3 − habitatni tipi grmišč in travišč, 4

− gozdni habitatni tipi, 6a – Jame.

NV – naravovarstvena vrednost: z vrednostjo 5 in 4 so ocenjeni naravovarstveno najpomembnejši habitatni tipi.

Živalstvo

Sesalci

Vrstna sestava združb sesalcev, ki živijo v degradiranih obalnih gozdovih in izsušenih travnikih s

plitvo rušo, je bistveno bolj siromašna od celinske Slovenije, kar je verjetno posledica razmeroma

recentne degradacije habitatov. Mali terestrični sesalci se namreč soočajo z omejitvami življenjsko

pomembnih virov, ki jih ne morejo preseči s svojimi omejenimi zmožnostmi disperzije.

Žužkojedi in glodalci so zastopani s skromnim številom vrst. Med malimi sesalci pričakujemo vrste:

mala rovka (Sorex minutus), poljska rovka (Crocidura leucodon), gozdna voluharica (Clethrionomys

glareolus), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), navadna belonoga miš (A. sylvaticus) ter vzhodni

jež (Erinaceus concolor), krt (Talpa europaea), vrtna rovka (Crocidura suaveolens), etruščanska

rovka (Suncus etruscus), ki ima rob razširjenosti na Kraškem robu, veverica (Sciurus vulgaris),

navadni polh (Glis glis) (slednji, ki je na Kraškem robu pogost, se zateka tudi v številne jame in ostala


89

podzemska zaklonišča, v katerih tudi najraje prezimuje), lokalizirana in redka je snežna voluharica

(Chionomys nivalis). Verjetna je tudi prisotnost dimaste miši oz. njene istrske podvrste (Apodemus

agrarius istrianus).

Edini večji rastlinojedi, ki jih lahko pričakujemo na območju občine, so poljski zajec (Lepus

europaeus), divja svinja (Sus scrofa) in srna (Capreolus capreolus). Prevladujoče zveri so podlasica

(Mustela nivalis), kuna belica (Martes foina), jazbec (Meles meles), lisica (Vulpes vulpes). Zaradi

bližine gozdov dinarskega območja, se na Kraškem robu in v okolici občasno pojavljajo še navadni

jelen (Cervus elaphus), rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx). Pojavljanje

posameznih osebkov risa je zelo verjetno, dokazano tudi volka (Canis lupus) ter možno tudi šakala

(Canis aureus), slednji širi svoj areal, vendar ni prisoten na predelih, kjer je prisoten volk. Območje

predstavlja pomemben koridor za prehod živali preko avtoceste čez predor Kastelec (Gregorc in

Nekrep, 2010). Na območju občine je tudi pomembnejši migracijski koridor za prehajanje

prostoživečih živali med populacijami Brkinov in Slavniškega masiva (Smernice Zavoda za gozdove

Slovenije, OE Sežana, št. 350-8/2010-4, 29. 8. 2011). Na območju občine so bili potrjeni navadni ris,

rjavi medved, divja mačka (Felis silvestris) in vidra (Lutra lutra) (Kryštufek in sod., 2001).

Na območju občine je bogata favna netopirjev. V občini so številne jame in stavbe (cerkve), kjer imajo

netopirji svoja kotišča, prezimovališča in zatočišča. Našteti so v spodnji tabeli. Na območju občine

imajo netopirji veliko primernih prehranjevalnih habitatov (gozd, ekstenzivni travniki, grmišča).

Dolgokrili netopir (Miniopterus schrebersii), ostrouhi netopir (Myotis blythii), dolgonogi netopir

(Myotis capaccinii), vejicati netopir (Myotis emarginatus), navadni netopir (Myotis myotis), veliki

podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) in mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) so

kvalifikacijske vrste Natura 2000 območja POO, pPOO Kras.

Poleg zgoraj in spodaj naštetih vrst netopirjev so bili na območju občine evidentirani še (Kryštufek in

sod., 2001): ostrouhi netopir (Myotis blythii), obvodni netopir (Myotis daubentonii), navadni netopir

(Myotis myotis), sivi uhati netopir (Plecotus austriacus), Myotis daubentonii/capaccinii/nattereri in

Nyctalus noctula/lasiopterus.


90

Tabela 31: Območja v občini Hrpelje-Kozina, pomembna za netopirje (vir: Presetnik in sod., 2007;

Presetnik in sod., 2008; Presetnik in sod., 2009, Presetnik in sod., 2013)

Latinsko ime Opis rabe Lokacija

gvano neznano Cerkev Janez Evangelist, Tatre

Plecotus sp. kotišče Cerkev Sveta Jedert, Prešnica

Rhinolophus hipposideros zatočišče Cerkev Sveta Marija Magdalena, Ocizla

gvano neznano Cerkev Sveti Anton Padovanski, Poljane pri Podgradu

Rhinolophus hipposideros zatočišče Cerkev Sveti Janez Evangelist, Javorje

Rhinolophus hipposideros kotišče Cerkev Sveti Martin, Slivje

Rhinolophus hipposideros kotišče Cerkev Sveti Nikolaj, Golac

gvano neznano Cerkev Sveti Rok, Skadanščina

gvano neznano Cerkev Sveti Štefan, Brezovica

Plecotus sp. zatočišče Cerkev Sveti Štefan, Brezovica

Rhinolophus hipposideros kotišče Cerkev Sveti Štefan, Brezovica

gvano neznano Jama: Banova pečina (JK2714)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Banova pečina (JK2714)

Myotis capaccinii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Myotis myotis/blythii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Myotis sp. (mali) prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Vespertilionidae prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Vespertilionidae prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Myotis capaccinii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Myotis myotis/blythii prezimovališče Jama: Dimnice (JK0736)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Dvojčka (JK8844)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Jama pri Štefakovi pečini (JK1141)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Krempljak (JK2718)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Krempljak (JK2718)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Lisičina v borovcih (JK4985)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Martinska jama pri Markovščini (JK2883)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Martinska jama pri Markovščini (JK2883)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Rhinolophus ferrumequinum zatočišče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Rhinolophus hipposideros zatočišče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Myotis emarginatus prezimovališče Jama: Medvedjak (JK0881) - Medvedova jama pri Markovščini

Barbastella barbastellus prezimovališče Jama: Pečina pri Starih vrtih (JK1136)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Pečina pri Starih vrtih (JK1136)

gvano neznano Jama: Polžanska pečina (JK2705)


91

Rhinolophus hipposideros zatočišče Jama: Pre 1 (Prešnica) (JKŠENI)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Rešetnica (JK1134)

Plecotus sp. prezimovališče Jama: Rodiška pečina (JK1125)

Rhinolophus ferrumequinum prezimovališče Jama: Rodiška pečina (JK1125)

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Rokav (JK4871)

Barbastella barbastellus prezimovališče Jama: Zjati (JK2708) - Jama v Zjatih, Pečina v Zjatih

Myotis sp. (mali) prezimovališče Jama: Zjati (JK2708) - Jama v Zjatih, Pečina v Zjatih

gvano neznano Jama: Štefakova pečina (JK1142) - Pečina pri Klancu

Rhinolophus hipposideros prezimovališče Jama: Štefakova pečina (JK1142) - Pečina pri Klancu

Ptice

Območje je za ptice velikega pomena (na regionalnem in nacionalnem nivoju). Na celotnem Krasu

srečamo celo vrsto ogroženih ptic, ki imajo tukaj daleč največje populacije v Sloveniji. Največjo

vrstno pestrost najdemo v predelih, kjer se gole površine prepletajo z grmišči in posameznimi drevesi,

skratka tam, kjer so obsežne površine v prehodnih sukcesijskih stopnjah. Del tovrstnih lastnosti velja

tudi za območje občine Hrpelje-Kozina. Večji del občine je opredeljene kot Natura 2000 območje

POV Kras.

Geister (1999) je območje Petrinjskega krasa (občina Hrpelje-Kozina) z vidika ptic preučeval v letih

1998 in 1999 kot primerjavo med pogoriščnim habitatom ruja in žajblja s primerjalno ploskvijo na

istem območju. Na pogoriščnem območju je odkril večjo gostoto ptic ter večje število naravovarstveno

pomembnih ptic, nekaj vrst se na sosednjih območjih sploh ni pojavljalo. Izstopajoče vrste so bile:

poljski škrjanec (Alauda arvensis), rjava cipa (Anthus campestris) (v opuščenem kamnolomu),

repaljščica (Saxicola rubetra), rjavi srakoper (Lanius collurio), vrtni strnad (Emberiza hortulana)

in veliki strnad (Miliaria calandra) (Gregorc in Nekrep, 2010).

Pregled celotnega Krasa kot območja pomembnega za naravovarstveno pomembne vrste ptic je

sestavil Trontelj (2000). Slegur (Monticola saxatilis) najraje prebiva na izpostavljenem skalovju na

ravnini nad Kraškim robom. Planoto nad Kraškim robom poseljujejo številne vrste penic. Na Krasu

gnezdi vseh 7 v Sloveniji redno gnezdečih vrst penic. Redkejši sta vrtna penica (Sylvia borin) in

mlinarček (S. surruca). Na območjih, kjer mladi borovci počasi preraščajo brin, je značilna

sredozemska vrsta belobrada (taščična) penica (S. cantillans). Je zelo lokalna, na najbolj toplih

predelih. Njena bližnja sorodnica je žametna penica (S. melanocephala), ki pa je pri izbiri gnezdišča

bolj izbirčna in si rajši izbere gosto zimzeleno vegetacijo. S penicami si grmovni habitat deli

kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta), katerega ocenjena populacija na Krasu je 700-1000 parov

oz. dobra polovica celotne slovenske populacije. S petimi vrstami je na Krasu zastopana družina

strnadov. Na najbolj odprtih predelih z le posameznimi drevesi ali grmiči živi veliki strnad (Miliaria

calandra). Ocenjena populacija velikega strnada na Krasu je bila 1500-2000 parov. Kjer je grmovja

več, v živih mejah in na gozdnih obronkih lahko srečamo rumenega strnada (Emberiza citrinella),

bogata grmovna zarast, a ne pregosto drevje, ustreza plotnemu strnadu (E. cirlus) s 600-900 pari na

Krasu. Kjer pride na dan golo kamenje in kjer so med drevesi in grmi raztresene skale, se pojavlja

skalni strnad (E. cia) s 800-1200 pari na Krasu, lahko pa gnezdi tudi v gozdu, če so le tla prekrita s

kamenjem in skalami. Na Krasu je razmeroma pogost skobec (Accipiter nisus), po grobi oceni bi

lahko tukaj gnezdilo nad 50 parov. Kraška populacija velikega skovika (Otus scops) je ocenjena na

300- 600 parov, kar je dobra polovica vseh v Sloveniji gnezdečih velikih skovikov. Na območju so bili

zabeleženi tudi beloglavi jastrebi (Gyps fulvus), sicer je območje zanje pomembno, saj ga preletavajo

na poti med kvarnerskim otočjem in Alpami. Vrtni strnad (Emberiza hortulana) prebiva v sončnih,

suhih območjih z mešanico termofilnih gozdičev, grmišč z navadnim brinom, suhih travnikov in

terasastih vinogradov. Na Krasu po ocenah avtorjev gnezdi le še med 50 in 100 parov vrtnih strnadov,

to pa je brez dvoma tudi velika večina slovenske populacije. Vrtni strnad se tako uvršča med najbolj

kritično ogrožene gnezdilke v Sloveniji po besedah avtorjev. Hribski škrjanec (Lullula arborea)

prebiva na dobro odcejenih peščenih pobočjih z mozaikom nizke in visoke vegetacije suhih travišč ter

z raztresenimi grmi in drevjem. Ocenjena populacija na Krasu je bila 1500-2000 parov. V sloveniji


92

velja za močno ogroženo vrsto, ogrožen pa je tudi v Evropi. Kras s svojim značilnim

submediteranskim podnebjem predstavlja optimalen življenjski prostor za hribskega škrjanca. Tako ni

presenetljivo, da na POV Kras gnezdi kar polovica slovenske populacije vrste. Pisana penica (Sylvia

nisoria) prebiva v grmiščih, na zaraščajočih se površinah in v mozaični kmetijski krajina z drevesno-

grmovnimi mejicami. Glede na razpoložljivost primernega habitata so l. 2008 ponovno ocenili, da na

območju Griškega polja in Senožeškega podolja gnezdi največ med 20 in 30 parov pisanih penic.

Podhujka (Caprimulgus europaeus) prebiva v suhi, odprti pokrajini, ki je redko porasla z drevjem

(npr. z borovci), na sončnih gozdnih robovih, v polpuščavah in stepah. Podhujke so bile

najštevilčnejše na območjih z najbolj mozaično kulturno krajino, kjer je heterogenost habitata

največja: Goriški Kras in Podgorski Kras nad Kraškim robom. Na Krasu gnezdi 500 do 800 parov.

Smrdokavra (Upupa epops) je vezana na ekstenzivno kulturno, odprto krajino. Ocenjena populacija

za Kras je bila 300-500 parov in je najpomembnejša slovenska populacija. Rjavi srakoper (Lanius

collurio) prebiva v mozaični kmetijski krajini z drevesno-grmovnimi mejicami, grmišči in košenimi

travniki. Na Krasu šteje populacija 2000-4000 parov. Sršenar (Pernis apivorus) naseljuje odprte

gozdovi s številnimi jasami in mozaično kmetijsko krajino. Kačar (Circaetus gallicus) je v Sloveniji

je redka gnezdilka JZ dela države. Na Krasu živi 1/3 vseh slovenskih kačarjev. Rjava cipa (Anthus

campestris) prebiva na suhih kamnitih traviščih in suhih peščenih neobdelanih površinah, kjer je

vegetacija nizka in redka. Ocenjena populacija na Krasu je 20-30 parov. Geister (1999) jo navaja za

območje opuščenega kamnoloma oz. strelišča na območju Petrinjskega krasa. Ta prostor je še zmeraj

primeren za gnezdenje vrste. Velika uharica (Bubo bubo) gnezdi v razčlenjenih skalnih stenah s

policami in luknjami, ki jih obdajajo ekstenzivno obdelovane odprte površine, na katerih lovi. Gnezdi

na območju Kraškega roba (v l. 2009je bilo registriranih 7 parov na celotnem POV območju Kras in 3

pari na Kraškem robu). Slavec (Luscinia megarhynchos) prebiva v toplejših predelih, v grmičevju ob

vodi, mozaični kmetijski krajini s številnimi grmišči in na suhih pobočjih. Rjava penica (Sylvia

communis) prebiva na ekstenzivnih travnikih s pogostimi grmi, v mozaični kulturni krajini z

drevesno-grmovnimi mejicami in na zaraščajočih se površinah.Na območju Krasa je poleg črnoglavke

(Sylvia atricapilla) s 1500-2000 pari najštevilčnejša penica. Na območju občine lahko pričakujemo še

planinskega orla (Aquila chrysaetos), kragulja (Accipiter gentilis), sokola selca (Falco peregrinus),

postovko (Falco tinnunculus), čuka (Athene noctua), skalnega goloba (Columba livia), planinski

hudournik (Tachymarptis melba) (na Krasu gnezdi 200-300 parov), skalni plezalček (Tichodroma

muraria), puščavec (Monticola solitarius) (na Krasu gnezdi 15-20 parov), prosnik (Saxicola

torquata) (na Krasu jih je 400-800) (Gregorc in Nekrep, 2010; Polak, 2000).

Plazilci

Prisojne lege, topla, kamnita pobočja, skalovje, suhi travniki in svetli gozdovi so bivališča, ki najbolj

ustrezajo plazilcem. Kras je s plazilci najbogatejša regija v Sloveniji. Modras (Vipera ammodytes) je

na Krasu redek, še mnogo redkejši pa je gad (Vipera berus). Pogosta je črnica (Coluber viridiflavus

carbonarius). Precej redkejša je njena svetlejša sorodnica belica (Coluber gemmonensis). Kjer je več

drevja in grmovja, lahko naletimo na goža (Zamenis longissima), ki je najboljši plezalec med našimi

kačami. Na Krasu so edina slovenska najdišča kraške ali nabrežne kuščarice (Podarcis melisselensis).

Še nekoliko bolj toploljubna je primorska kuščarica (Podarcis sicula), ki živi le na najtoplejših

predelih kraškega roba ter v samem priobalnem pasu. Najbolj kamnite predele brez vsakega rastja

naseljuje črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigripunctatus). V zaraščajoči se kraški krajini se je njen

nekoč sklenjen areal spremenil v maloštevilne osamljene otočke. Povsem drugače je z zelencem

(Lacerta viridis), ki je splošno razširjen in številen skoraj povsod po Krasu (Gregorc in Nekrep, 2010;

Krofel in sod., 2009; Polak, 2000). Na območju občine je bil evidentiran tudi progasti gož (Elaphe

quatuorlienata) (Kryštufek in sod., 2001).

Tabela 32: Vrste plazilcev, prisotne na območju občine Hrpelje-Kozina (vir: Gregorc in Nekrep, 2010;

Krofel in sod., 2009; Kryštufek in sod., 2001; Polak, 2000)

slovensko ime latinsko ime Rdeči seznam Uredba FFH

martinček Lacerta agilis E 1,2,6 IV

zelenec Lacerta viridis/bilineata V 1,6 IV

kraška kuščarica Podarcis melisellensis V 1,6 IV

pozidna kuščarica Podarcis muralis O1 1,6 IV


93


primorska kuščarica Podarcis sicula O1 1,6 IV

črnopikčasta kuščarica Algyroides nigropunctatus V 1,6 IV

slepec Anguis fragilis O1 1

navadni gož Zamenis longissimus V 1, 6 IV

progasti gož Elaphe quatuorlienata E 1,2,6 II, IV

črnica Hierophis viridiflavus V 1, 6 IV

belica Coluber gemonensis E 1, 2 IV

smokulja Coronella austriaca V 1, 6 IV

belouška Natrix natrix O1 1

modras Vipera ammodytes V 1, 6 IV

navadni gad Vipera berus V 1 Legenda:

Rdeči seznam: vrsta je zabeležena v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list

RS 82/02, 42/10). Ex – izumrla vrsta; Ex? – domnevno izumrla vrsta; E – prizadeta vrsta; V – ranljiva vrsta; R – redka vrsta;

K – premalo znana vrsta; O/O1 – vrsta zunaj nevarnosti/ možnost ponovne ogroženosti, I – neopredeljena vrsta.

FFH: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in

rastlinskih vrst (Uradni list L 206 z dne 22.07.1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20.

novembra 2006 (Uradni list L 363 z dne 20.12.2006, str. 368) (Direktiva o habitatih). I – Priloga I: naravni habitatni tipi v

interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; II – Priloga II: živalske in rastlinske

vrste v interesu Skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja; IV – Priloga IV: živalske in

rastlinske vrste v interesu Skupnosti, ki jih je treba strogo varovati; * – prednostna vrsta; V – priloga V: živalske in rastlinske

vrste v interesu Skupnosti, pri katerih za odvzem iz narave in izkoriščanje lahko veljajo ukrepi upravljanja.

Uredba: vrsta je zabeležena v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/04, 109/04, 84/05,

115/07, 96/08, 36/09). 1 – Priloga 1 (poglavje A): živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in

populacij; 2 – Priloga 2 (poglavje A): živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev

ugodnega stanja njihovih habitatov; 2* – Priloga 2 (poglavje A): prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska

unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije; 6 –

Priloga 6 (poglavje A): domorodne vrste na območju republike Slovenije, ki so predmet okoljske odgovornosti.

Dvoživke

Zaradi kraškega površja v občini ni večjih vodotokov in stoječih voda. Večje vodno telo je le potok

Glinščica. Pomemben habitat dvoživkam v občini predstavljajo številni kali, kot vodni habitat in

obsežne gozdne površine, kot kopenski habitat.

Kali v občini Hrpelje-Kozina - habitat dvoživk (CKFF, 2007): Betonski kal na križišču v vasi Kovšice

Betonski kal v Klancu pri Kozini

Cesta od vasi Klanec pri Kozini proti vasi Beka 350 m S od križišča

Cesta v vasi pri hiši Tublje pri Hrpeljah 30

Izvir Bačilo (Bačun) 1,3 km JZ od vasi Markovščina

Izvir pri kalu Vroček na Velikem Gradišču

J kal 50 m V od opekarne Obrov

Kal 100 m S od opekarne, 50 m V od ceste

Kal 200 m S od Svetega Tomaža

Kal 250 m JZ od Beke - Na Mazariji

Kal 260 m JZ od vasi Ocizla

Kal Dulanji studenec 550 m JZ od vasi Skadanščina, JZ pod hribom Glavica

Kal Gabrje J ob cesti, 600 m S od vasi Rožice

Kal Gornja lokva V od pokopališča V od vasi Golac

Kal J ob cesti, 200 m SV od Mrš

Kal Japnica pri kalu Studenac, J od treh kalov

Kal Japnica pri kalu Studenac, S od treh kalov

Kal Japnica pri kalu Studenac, srednji od treh kalov

Kal Jezerina, 1,2 km JJZ od vasi Povžane, 400 m J od Gnojskega hriba

Kal Kal 250 m JV od vrha Krasič

Kal Kališče, 1,3 km ZSZ od vasi Skadanščina

Kal Kaluža na SZ robu Gradišča pri Materiji

Kal na Bržinah, 150 m JV od cerkve Svetega Elije


94

Kal Na Potoku V ob cesti Koper-Ljubljana, 600 m SV od vasi Petrinje

Kal na začetku vasi Javorje, V ob cesti

Kal Novi Žabnik 1,8 km JJZ od vasi Prešnica, 520 m SV od hriba Lipnik

Kal ob cesti 50 m S od Opekarne Obrov

Kal ob cesti V od vasi Tatre

Kal ob cesti, 100 m S od vasi

Kal ob odcepu 300 m JJV od vasi Nasirec

Kal pod Gradcem, 200 m Z od Nasirca

Kal pri izviru Bačilo, 1,3 km JJZ od vasi Markovščina

Kal Ribnik na JZ koncu zaselka Zagrad, ob izviru Vrulja

Kal Ribnik/Koritnjak 2,6 km JJZ od Poljan, 1 km JZ od hriba Goli vrh

Kal s gozdu 1,7 km JZ od vasi Skadanščina, 300 m JZ od hriba Rožce

Kal S ob kolovozu 75 m SV od hiše Mrše 1

Kal Studenac ali Spodnji kal, 200 m JZ od središča vasi

Kal v Senožetih, 1 km J od vasi Povžane

Kal V Slivah V ob cesti 100 m J od cerkve Sveti Boštjan v vasi Petrinje

Kal V Trpcah na S delu Vodne vale, 1,8 km JZ od vasi Prešnica, 650 m JV od hriba Soligrad

Kal v vasi Markovščina ob V odcepu za vas Slivje

Kal Vroček na Velikem Gradišču

Kal Z ob hiši Mihele 28, Z od pokopališča

Kal Z ob kolovozu 160 m S od hiše Rodik 13

Kali na Zavrteh - srednji, največji kal V od vasi Nasirec

Kali na Zavrteh - Z kal V od vasi Nasirec

Koriti ob kolovozu 200 m J od vasi Ocizla

Lijakov kal JZ od Hrpelj

Lokva Štirnca pri Lijakovem kalu JZ od Hrpelj

Manjši kal pri kalu Vroček na Velikem Gradišču

Mlaka pred ponorom v Cesarski vali, J od kala Na potoku

Mlaka v Cesarski vali na Škofljeku, 650 m SV od vasi Petrinje

Mlaka v Cesarski vali na Škofljeku, 670 m VSV od vasi Petrinje

Mlake v V delu opuščenega glinokopa, 150 m S od opekarne

Obzidan izvir Glavica, 500 m JZ od vasi skadanščina

Obzidan izvir Vrulja JV od pokopališča V od vasi Golac

Pod Gradcem, kal 500 m Z od Nasirca

Poplavljen gozd 50 m V od Opekarne Obrov

Vaški kal v vasi Brdo

Tabela 33: Seznam naravovarstveno pomembnih vrst dvoživk na območju občine (vir: CKFF, 2007;

Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001; Poboljšaj in Lešnik, 2003)

slovensko ime latinsko ime Rdeči seznam FFH Uredba

navadni močerad Salamandra salamandra O 1

planinski močerad Salamandra atra O1 1, 2, 6

veliki pupek Triturus carnifex V II, IV 1, 2, 6

navadni pupek Lissotriton vulgaris V 1, 2

planinski pupek Mesotriton alpestris V 1, 2

robati pupek Lissotriton vulgaris

meridionalis V 1,2

hribski urh Bombina variegata V II, IV 1, 2, 6

navadna krastača Bufo bufo V 1, 2

zelena krastača Bufo viridis V IV 1, 2

zelena rega Hyla arborea V IV 1, 2, 6

debeloglavka Pelophylax ridibunda V V 1, 2

zelena žaba Pelophylax kl. esculentus V V 1, 2

sekulja Rana temporaria V V 1

rosnica Rana dalmatina V IV 1, 2, 6 Legenda:


95















unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije; 6 –

Priloga 6 (poglavje A): domorodne vrste na območju republike Slovenije, ki so predmet okoljske odgovornosti.

Hribski urh in veliki pupek sta kvalifikacijski vrsti POO, pPOO Kras. Na območju občine sta bila

najdena na več lokacijah (Kryštufek in sod., 2001).

Na območju občine Hrpelje-Kozina ni evidentiranih črnih točk povozov dvoživk (Bioportal, november

2011).

Ribe in raki

Večje vodno telo, ki predstavlja habitat ribam in rakom je le potok Glinščica. Z naravovarstvenega

vidika je Glinščica zelo pomembna kot življenjski prostor podvrste raka deseteronožca – primorskega

koščaka (Austropotamobius pallipes) (Govedič in sod., 2007). Viri za ta vodotok navajajo še

primorsko belico (Alburnus alburnus) (Bioportal, november 2011). Podatkov o drstiščih v reki

Glinščici na območju občine Hrpelje-Kozina ni.

Tabela 34: Seznam naravovarstveno pomembnih vrst rib in rakov, ki živijo v Glinščici (vir: Bioportal,

2011; Govedič in sod., 2007)


primorska belica Alburnus alburnus O1 6

primorski koščak Austropotamobius pallipes V 1, 2, 6 II, V Legenda:















unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije.

Metulji

Za dnevne metulje Kraškega roba Rebeušek (2005) navaja 130 vrst (oz. verjetno 124 še tam živečih

vrst). Na območju Petrinjskega krasa je bilo evidentiranih 753 vrst metuljev. Raznolikost metuljev

območja je zelo velika. Po predvidevanjih strokovnjakov za metulje na suhih ilirskih kraških travnikih

tega območja živi okrog 1000 različnih vrst metuljev, kar predstavlja slabo tretjino vseh vrst metuljev

v Sloveniji. Z vidika poznavanja metuljev je območje med bolje proučenimi v Sloveniji, saj so tukaj še

zelo dobro ohranjeni suhi kraški travniki z zelo pestro vegetacijo in favno, v večjem strnjenem

kompleksu, kar je posebej pomembno za ohranjanje vrst. Med Natura 2000 vrstami se tukaj pojavljajo

vse 4 vrste, ki so kvalifikacijske za POO, pPOO Kras: kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria), hromi


96

volnoritec (Eriogaster catax), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), barjanski okarček

(Coenonympha oedippus) in črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria), ki je kvalifikacijska

vrsta tudi za POO Matarsko Podolje (Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001).

Petrinjski in Podgorski Kras sta osrednje območje kraškega zmrzlikarja. Vrsta po zadnjih raziskavah

najbolj ohranjena prav na tem območju. Na istem območju je larvalni habitat hromega volnoritca. Na

območju je vrsta prisotna, zmerno pogosta. Prav del Petrinjskega krasa, ki je odprt na jug in dobro

osončen, ima eno največjih strnjenih populacij vrste v Sloveniji. Tukaj je veliko gloga in nekaj manj

črnega trna, ki predstavljajo larvalni habitat vrste. Prav zaradi razpoložljivosti hranilnih rastlin ima

tukaj vrsta zelo ugodne pogoje za vzdrževanje in ohranitev populacije in številčnosti. Na območju

Petrinjskega krasa je vrsta travniški postavnež pogost in številčen. Na območju ima vrsta eno najbolje

ohranjenih populacij v Sloveniji, ki je kot taka ohranjena na širšem območju Petrinjskega in

Podgorskega Krasa. Tukajšnja populacija vrste je še stabilna in dobro ohranjena, drugje v Sloveniji pa

izginja. Na Petrinjskem krasu je barjanski okarček prisoten, vendar tako kot drugje ni zelo pogost in se

pojavlja otočkasto v okolici bolj vlažnih dolinic in vrtač. Na območju Petrinjskega krasa gre za večje

strnjene površine suhih ilirskih travnikov na celotnem območju Slovenije. Tukaj je stičišče primorske

in celinske favne metuljev, zato je številčnost vrst na območju med največjimi v Sloveniji. Na

območju živi veliko redkih, ogroženih in zavarovanih vrst metuljev, ki imajo prav na območju

Petrinjskega in Podgorskega krasa največje strnjene populacije pri nas (Gregorc in Nekrep, 2010).

Spodaj podajamo seznam vrst metuljev poleg zgoraj naštetih in opisanih, ki so zavarovani po Uredbi o

zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, Odločba

US 13.03.2008, 96/08, 36/09) in so bili zabeleženi na območju Petrinjskega krasa (Čelik in sod.,

2004; Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001):

Acanthopsyche zelleri Hemaris fuciformis Polyommatus escheri

Agrotis bigramma Lopinga achine Polyommatus thersites

Atralata albofascialis Luperina testacea Pterothrixidia rufella

Chesias rufata Metachrostis dardouini Rhyparia purpurata

Chortodes sohnretheli Nudaria mundana Saturnia caecigena

Colostygia sericeata Odice suava Saturnia pyri

Coscinia striata Paradrymonia vittata Tyria jacobaeae

Cupido osiris Parnassius mnemosyne Zerynthia polyxena

Diaphora luctuosa Perigrapha i-cinctum Zygaena ephialtes

Gortyna puengeleri Phragmatobia luctifera

Kobilice

Na območju Petrnijskega krasa je bilo evidentiranih 28 vrst kobilic, pričakovanih je okrog 60 vrst, kar

pomeni, da je diverziteta kobilic tega območja zelo velika. Med številnimi vrstami kobilic na območju

je bila najdena tudi žagarica (Saga pedo). Vrsta je uvrščena na Rdeči seznam kot prizadeta vrsta (E1),

torej vrsta, katerih obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še

naprej; vrste so kritično ogrožene. Poleg tega je to edina vrsta kobilice, ki je uvrščena v Prilogo 1A

Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, uvrščena pa je tudi na Prilogo 2A (vrste, katerih

habitat se varuje). Na območju je bila zabeležena tudi žagasta kamenka (Prionotropis hystrix), ki ima

v Rdečem seznamu status prizadete vrste (E2), torej vrste, katerih obstanek na območju Slovenije ni

verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej; vrsta je močno ogrožena. Na Petrinjskem

krasu je tudi eno od dveh nahajališč nove vrste kobilice za Slovenijo, Leptophyes punctatissima

(Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001).

Hrošči

Za območje Krasa je bila ugotovljena velika gostota (velike populacije) bukovega kozlička (Morimus

funereus). Osebki so bili najdeni na območju Petrinjskega krasa oz.njegovi okolici (Osp, Socerb,

Klanec pri Kozini, Slavnik). Iz bližine Petrinjskega krasa je znana tudi lokaliteta hrastovega kozlička

(Cerambyx cerdo) (Osp, Gabrovica pri Črnem kalu), podobno velja za rogača (Lucanus cervus)

(Črnotiče, Osp, Podgorje). V Petrinjah in Petrinjskem krasu je bilo zabeležnih kar 33 vrst kozličkov od


97

213 prisotnih vrst v Sloveniji, med njimi tudi ogrožena vrsta kovač (Ergates faber) (v Rdečem

seznamu ima status prizadete vrste (E), v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah pa je

tako na Prilogi 1A kot 2A) (Gregorc in Nekrep, 2010; Kryštufek in sod., 2001). Bukov in hrastov

kozliček ter rogač sta kvalifikacijski vrsti Natura 2000 območja POO, pPOO Kras. Bukov kozliček je

tudi kvalifikacijska vrsta POO Matarsko podolje. V jami Rodik - Cikova jama je bil evidentiran

drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) (Drovenik in Pirnat, 2003), ki je kvalifikacijska vrsta POO

Matarsko podolje in POO, pPOO Kras.

Mrežekrilci

Na Kraškem robu je bilo zabeleženih 46 vrst vseh treh redov mrežekrilcev (Neuropterida): ena vrsta

velekrilcev (Megaloptera), tri vrste kamelovratnic (Raphidioptera) in 42 vrst pravih mrežekrilcev

(Neuroptera), kar predstavlja kar 42 % favne mrežekrilcev Slovenije. Na območju občine je bilo

zabeleženih več osebkov metuljčice (Libelloides macronius). Metuljčica je uvrščena na Rdeči seznam

(V) in Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (vrste, katerih habitat se varuje). O vrsti

na območju pričajo tudi podatki iz preteklosti. V predelih Evrope izven Sredozemlja je ta vrsta redka

in ogrožena. Poleg metuljčice so bile na območju Petrinjskega krasa registrirane še druge vrste

mrežekrilcev: Semidalis aleyrodiformis, Hemerobius gilvus, H. handschini, Chrysoperla lucasina,

Chrysopa walkeri, Ch. phyllochroma, Ch. pallens, Dichochrysa abdominalis, D. zelleri, Chrysopa

dorsalis, Dichochrysa prasina. Med temi so Hemerobius gilvus (območje je ena od treh znanih

lokalitet za vrsto v Sloveniji, Chrysopa walkeri, Ch. phyllochroma in Dichochrysa zelleri uvrščene na

Rdeči seznam kot ranljive z izjemo zadnje, ki je redka (R) (Gregorc in Nekrep, 2010).

Kačji pastirji

Na območju Petrinjskega krasa je bilo registriranih več mlak (kalov), ki jih dosedanje naloge niso

registrirale oz. vključevale (npr. 1001 kal, ZRSVN). 800 m SV od Petrinj se nahaja kal Na potoku, ki

je ena od petih najpomembnejših lokalitet v Sloveniji za rdečega voščenca (Ceriagrion tenellum).

Vrsta ima v Rdečem seznamu status prizadete vrste (E), na Uredbe o zavarovanih prosto živečih

živalskih vrstah pa je na obeh prilogah (zavarovana vrsta in vrste, katerih habitat se varuje). V kalu Na

potoku je bilo poleg rdečega voščenca zabeleženih še 19 vrst kačjih pastirjev, med njimi loška zverca

(Lestes virens) in povodni škratec (Coenagrion scitulum), obe vrsti uvrščeni na Rdeči seznam (loška

zverca tudi v Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah) (Gregorc in Nekrep, 2010).

Po podatkih CKFF, 2007 so na območju občine v in ob kalih prisotne še naslednje vrste kačjih

pastirjev: zelenomodra deva (Aeshna cyanea), veliki spremljevalec (Anax imperator), modri bleščavec

(Calopteryx virgo), povodni škratec (Coenagrion scitulum), modri kresničar (Ischnura elegans),

zelena pazverca (Chalcolestes viridis), travniški škratec (Coenagrion puella), modri kresničar

(Ischnura elegans), modri ploščec (Libellula depressa), prodni modrač (Orthetrum cancellatum), sinji

presličar (Platycnemis pennipes), progasti kamenjak (Sympetrum striolatum) in močvirski lebduh

(Cordulia aenea).


Natura 2000

Na območju občine so sledeča Natura 2000 območja:

POV Kras

pPOO, POO Kras

POO Matarsko podolje

S spremembo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) so bile v letu 2012 in

2013 sprejete sledeče spremembe:

pPOO, POO Kras:

dodanih pet kvalifikacijskih vrst:


98

o primorski koščak (Austropotamobius pallipes)

o črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)

o hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)

o jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum)

o južni podkovnjak (Rhinolophus euryale)

dve vrsti za območje nista več kvalifikacijski:

o pohra (Barbus meridionalis)

o grba (Barbus plebejus)

POO Matarsko podolje

dodana nova kvalifikacijska vrsta:

o mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

POV Kras

dodanih sedem kvalifikacijskih vrst:

o poljski škrjanec (Alauda arvensis)

o kotorna (Alectoris graeca)

o planinski orel (Aquila chrysaetos)

o sokol selec (Falco peregrinus)

o beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

o veliki strnad (Miliaria calandra)

o puščavec (Monticola solitarius)

tri vrste za območje niso več kvalifikacijske:

o slavec (Luscinia megarhynchos)

o rjava penica (Sylvia communis)

o pisana penica (Sylvia nisoria)

Tabela 35: Opis Natura 2000 območij v občini Hrpelje-Kozina

Koda: SI5000023

Območje: Kras

Skupina: POV

Površina [ha]: 58751,61

Opis: Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije,

severozahodni del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in

podzemeljskimi kraškimi pojavi ter veliko pestrostjo habitatov (jame,

skalne stene, travišča, grmišča, gozdni sestoji, …). Življenjski prostor

evropsko ogroženih vrst ptic npr. hribski škrjanec, kačar, pisana penica in

drugih. Selitveni koridor ujed (Naravovarstveni atlas, 2011).

Ptičje vrste:

sršenar (Pernis apivorus)

beloglavi jastreb (Gyps fulvus)

kačar (Circaetus gallicus)

planinski orel (Aquila chrysaetos)

sokol selec (Falco peregrinus)

kotorna (Alectoris graeca)

veliki skovik (Otus scops)

velika uharica (Bubo bubo)

podhujka (Caprimulgus europaeus)

smrdokavra (Upupa epops)

hribski škrjanec (Lullula arborea)

poljski škrjanec (Alauda arvensis)

rjava cipa (Anthus campestris)

puščavec (Monticola solitarius)

rjavi srakoper (Lanius collurio)

vrtni strnad (Embrezia hortulana)

veliki strnad (Miliaria calandra)

javascript:__doPostBack('DG1$ctl05$LB3','')



99

Koda: SI3000276

Območje: Kras

Skupina: pPOO, POO


Opis: Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije,

severozahodni del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in

podzemeljskimi kraškimi pojavi ter veliko pestrostjo habitatnih tipov

(jame, suha travišča, brinovja, črničevje, skalne stene, …). Življenjski

prostor evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (netopirji, metulji,

hrošči, dvoživke). Selitveni koridor velikih sesalcev (Naravovarstveni

atlas, 2014).

Rastlinske in živalske vrste:

črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)*

človeška ribica (Proteus anguinus)*

raznolistna mačina (Serratula lycopifolia)*

ozki vrtenec (Vertigo angustior)

travniški postavnež (Euphydryas aurinia)

barjanski okarček (Coenonympha oedippus)

hromi volnoritec (Eriogaster catax)

rogač (Lucanus cervus)

hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)

bukov kozliček (Morimus funereus)

primorski koščak (Austropotamobius pallipes)

veliki pupek (Triturus carnifex)

hribski urh (Bombina variegata)

mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)

južni podkovnjak (Rhinolophus euryale)

ostrouhi netopir (Myotis blythii)

dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersi)

dolgonogi netopir (Myotis capaccinii)

vejicati netopir (Myotis emarginatus)

navadni netopir (Myotis myotis)

Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii)

drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti)

kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria)

jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum)

Habitatni tipi: Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-sedion albi)*

Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in

montanskem pasu*

Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae)

Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

Sestoji navadnega brina (Junniperus communis) na suhih traviščih na

karbonatih

Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok

Jame, ki niso odprte za javnost

Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus

rotundifolia

Opomba: V okviru kartiranja območja južnega dela Krasa (Erjavec in sod., 2007) so

bili na POO, pPOO območju Kras znotraj občine Hrpelje-Kozina

evidentirani naslednji kvalifikacijski HT: HT 62A0, HT 5130 in HT 8130.

Petrinjski in Podgorski Kras sta osrednje območje kraškega zmrzlikarja.

Vrsta je po zadnjih raziskavah najbolj ohranjena prav v tem območju. Na

območju Petrinjskega Krasa je larvalni habitat hromega volnoritca v

glavnem glog, redkeje črni trn. Na območju je vrsta prisotna, zmerno

pogosta. Del Petrinjskega krasa, ki je odprt na jug in dobro osončen, ima

eno največjih strnjenih populacij vrste v Sloveniji. Tukaj je veliko gloga

in nekaj manj črnega trna, ki predstavljajo larvalni habitat vrste. Na










100

območju Petrinjskega krasa ima tudi travniški postavnež eno najbolje

ohranjenih populacij v Sloveniji. Tukajšnja populacija vrste je še stabilna

in dobro ohranjena, drugje v Sloveniji pa izginja (Gregorc in Nekrep,

2010).

Tommasinijeva popkoresa je bila evidentirana v okolici Mihel (Kryštufek,

2001).

Koda: SI3000233

Območje: Matarsko podolje

Skupina: POO


Opis: Pretežno uravnan zakrasel svet med Brkini in pogorjem Slavnika. S flišnih

Brkinov pritekajo potoki, ki so na stiku s kraškim površjem izoblikovali

vrsto slepih dolin. V osrednjem in severozahodnem delu podolja je veliko

kraških pojavov (vrtač, kraških jam in brazen, itd). Območje je

pomembno za ohranjanje habitatnih tipov kot so jame, travišča, brinovja,

ilirski bukovi gozdovi ter ogroženih živalskih vrst, zlasti jamske favne

(Naravovarstveni atlas, 2014).

Živalske vrste:

bukov kozliček (Morimus funereus)

drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii)

črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)

mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

Habitatni tipi: Jame, ki niso odprte za javnost

Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

*prednostna vrsta ali habitatni tip

Prikaz Natura 2000 območij je v prilogi 6.

Zavarovana območja

Na območju občine Hrpelje-Kozina je 24 zavarovanih območij, in sicer 1 regijski park, 1 krajinski

park in 22 naravnih spomenikov:

regijski park Škocjanske jame – vplivno območje

krajinski park Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi

lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem

naravni spomenik Odolina - Slepa dolina s ponikvami

naravni spomenik Slivje - Slivarske ponikve

naravni spomenik Brezovica - Brezoviška slepa dolina

naravni spomenik Obrov - Jezerina s ponikvami

naravni spomenik Slavnik - vrh in pobočja

naravni spomenik Hotična - Hotenjske ponikve

naravni spomenik Hotična - Široka jama

naravni spomenik Brezovica - Brimšca jama

naravni spomenik Gradišče pri Materiji - jama pod Mavrovcem

naravni spomenik Gradišče pri Materiji - Martinjska jama

naravni spomenik Skadanščina - Jama Medvedjak

naravni spomenik Skadanščina - pečina v Zjatih

naravni spomenik Slivje – Dimnice

naravni spomenik Slivje - lipa pri cerkvi Sv. Martina

naravni spomenik Beka - brezno na Škrklovici

naravni spomenik Brezovica - lipe pred cerkvijo Sv. Štefana

naravni spomenik Rodik - Cikova jama

naravni spomenik Rodik - Velika Kozinska jama

naravni spomenik Klanec pri Kozini - lipa pri cerkvi Sv. Petra

naravni spomenik Poljane pri Podgradu - Grde jame


101

naravni spomenik Obrov - Kaserova jama

naravni spomenik Povžane – Kremplak

Na območju občine je tudi predlagano zavarovano območje Kraški regijski park.

Tabela 36: Opis zavarovanih območij v občini Hrpelje-Kozina

Ime ZO: Škocjanske jame – vplivno območje

Identifikacijska številka: 3896

Vrsta ZO: regijski park

Zakonodajni predpis: Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ) (Uradni list RS, št. 57/96,

7/99-ZVKD, 110/02-ZGO-1)

Pravilnik o posegih v okolje, ki se izjemoma lahko dovolijo na vplivnem

območju Regijskega parka Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 89/03))

Pomen ZO: državni


Opis ZO: Škocjanske jame se uvrščajo med 19 lokacij na svetu, ki so hkrati na seznamu

svetovne dediščine (UNESCO/ WHC), biosferni rezervat (UNESCO/MAB) in kot

podzemno mokrišče na seznamu svetovno pomembnih mokrišč Ramsar.

Vplivno območje regijskega parka Škocjanskih jam zajema celotno porečje reke

Reke. Pokriva južni del Snežniškega masiva do meje z Republiko Hrvaško,

severovzhodni del Brkinov, južni del Vremščice, Košansko dolino, Slavinski ravnik

in Sajevško polje. V udornih dolinah in okolici živijo redke in ogrožene vrste ptic,

več vrst netopirjev, ohranjen je geomorfološko in mikroklimatsko pogojen izjemen

ekosistem. V podzemlju pa najdemo več vrst jamskih živali, tako v kopnih kot tudi

v vodnih delih jam. Na območju uspevajo toploljubne rastline, značilnice

submediteranskih travišč in grmišč: kraški gaber, skalni glavinec, zlatolaska,

jesenski togobil, gladki naprstec, gorski kosmatinec, tommasinijev petoprstnik,

razkrečena rutica idr. Prevladujejo zmerno kisloljubni gozdovi bukve in belkaste

bekice (Luzulo albidae-Fagetum), vmesna travišča pa v glavnem poraščajo združbe

visoke stoklase in zlatolaske (Bromo erecti – Chrysopogonetum grylli).

Preplet pestrih habitatov se kaže v prisotnosti številnih gozdnih in travniških vrst

ptic. Tu lahko srečamo od vlagoljubnih vrst ptic dna udornic, kot je primer stržek do

povsem toploljubnih vrst ptic, med njimi številnih strnadov, srakoperjev, škrjancev

in drugih vrst ptic odprte krajine, katerih obstoj pa je danes zaradi hitrega zaraščanja

nekoč golih kraških gričev močno ogrožen. Dolina Reke je ornitološko pomembno

območje, kjer na vlažnih in poplavnih travnikih, manjših močvirjih, trstičjih in

obrežjih Reke gnezdijo kosec (Crex crex), ki je globalno ogrožena vrsta ptice, mala

bobnarica (Ixobrychus minutus), prepelica (Coturnix coturnix), vodomec (Alcedo

atthis), čebelar (Merops apiaster) in ostale redke vrste ptic. Poplavni in močvirni

travniki so zlasti v submediteranskem svetu Slovenije izrednega pomena, saj

predstavljajo dragocen in redek habitat številnim ogroženim rastlinskim in živalskim

vrstam, med njimi npr. strašničnemu modrinu (Maculinea teleius), globalno

ogroženi vrsti metulja. Tako v florističnem kot tudi v favnističnem smislu pa so

zanimiva toploljubna pobočja in mestoma prepadna ostenja, nastala kot posledica

nariva snežniške apnene gmote na flišnato dolino Reke (http://www.park-

skocjanske-jame.si/, citirano maj 2010; Program varstva …, 2006; Program varstva

…, 2007).

Ključne vrste: Na območju regijskega parka v občini so bile evidentirane naslednje

naravovarstveno pomembne vrste: vidra (Lutra lutra), bukov kozliček (Morimus

funereus) in veliki pupek (Triturus carnifex) (Kryštufek, 2001; Poboljšaj in Lešnik,

2003). Te vrste smo zato določili kot ključne vrste regijskega parka na območju

občine.

Ime ZO: Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi

lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem



102

Vrsta ZO: krajinski park

Zakonodajni predpis: Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju

občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, 13/92)

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih

spomenikov na območju občine Sežana (Uradni list RS, št. 68/95)

Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Območje je zavarovano tudi na italijanski strani in sicer kot naravni rezervat. Leta

1996 je na območju občine Doline v Furlaniji-Julijski krajini ustanovljen Naravni

rezervat doline Glinščice (italijansko Riserva naturale della Valle Rosandra). Leta

2006 je Občina Dolina postala upraviteljica Naravnega rezervata doline Glinščice.

Kot posebno zaščiteno območje je rezervat vključen v evropsko omrežje Natura

2000 (http://www.riservavalrosandra-glinscica.it).

Ključne vrste: V Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju

občine Sežana (Primorske novice – uradne objave, št. 13/92, Uradni list RS, št.

68/95) ključne vrste za KP Beka niso opredeljene. Izdelovalci poročila menimo, da

so kvalifikacijske vrste POV in POO, pPOO območja Kras, hkrati tudi ključne vrste

za zavarovana območja na vplivnem območju. Dodatno pa izpostavljamo še

primorskega koščaka (Austropotamobius pallipes) in širokouhega netopirja

(Barbastella barbastelus), ki sta bila evidentirana na območju krajinskega parka

(Govedič in sod., 2007; Kryštufek, 2001; Kryštufek in sod., 2003).

Ime ZO: Odolina - Slepa dolina s ponikvami


Vrsta ZO: naravni spomenik





Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Kilometer dolga in do 400 m široka odolinska slepa dolina, ima ostro začrtane in

visoke skalne bregove. Je dolina potoka Brašnice, ki na koncu doline, ob stiku fliša

z apnencem ponika v Odolsko jamo. Jama je 40 m globoko brezno, ki se nadaljuje

v večstopenjski rov in zaključi s sifonom. Celotno območje doline z graščino na SV

strani ter ponorom na južni strani doline je izredno slikovito. Odolinska slepa dolina

predstavlja našo najznačilnejšo slepo dolino (Strokovne osnove za razglasitev za

naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in

kulturnih spomenikov na območju občine Sežana).

Ključne vrste: Ker podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na

razpolago, ključnih vrst ni možno določiti.

Ime ZO: Slivje - Slivarske ponikve







Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: So največji znani ponorni jamski sistem v Matarskem podolju. Gre za sistem večjih

in manjših vodnih in kapniških rovov skupne dolžine 730m, ki se konča s sifonskim

jezerom 84 m pod vhodom. Ob visokih vodah doseže ponikve Slivarski potok, ki je

ob stiku fliša in apnenca izoblikoval manjšo slepo dolino imenovano Mrzlice.

Geomorfološko zanimiv (predvsem zaradi dimenzij) jamski ponorni sistem

(Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o

razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine

http://sl.wikipedia.org/wiki/Furlanija-Julijska_krajina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina

http://sl.wikipedia.org/wiki/Natura_2000

http://sl.wikipedia.org/wiki/Natura_2000


103

Sežana).

Ključne vrste: Ker se naravni spomenik delno prekriva s POV Kras, so ključne vrste naravnega

spomenika enake kot kvalifikacijske vrste ptic POV Kras. Na območju naravnega

spomenika so bile evidentirane še naslednje naravovarstveno pomembne vrste in

habitatni tipi: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), HT 62A0 Vzhodna

submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae) in HT 5130 Sestoji

navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih (Erjavec in

sod., 2007; Presetnik in sod., 2007). To vrsto in HT smo zato določili kot dodatno

ključno vrsto in HT naravnega spomenika.

Ime ZO: Brezovica - Brezoviška slepa dolina







Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Brezoviška doline leži ob vznožju Brkinov, kjer se več dolinic okoli Artviž združi v

glavno okoli km dolgo in do 600m široko dolino. Struga glavnega potoka (Bazoviš-

ki potok) v dolini je umetno preloženo na (v/zahodni del aluvialne ravnine, stara je

bila vzhodneje, kjer je še danes ob dežju zamočvirjeno. Bazoviški potok ponika

danes kmalu pod vasjo, ob dežju pa doseže ponore na JV skalnem pobočju.

Krajinsko ima dolina značilno tipiko - naselje sestavljeno iz več gruč je postavljeno

bolj ali manj na rob doline, obdaja ga obdelana zemlja z značilno pravokotno

parcelacijo. Je ena najznačilnejših slepih dolin v oloveniji, ponaša se z ohranjenostjo

in krajinsko slikovitostjo (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti,

ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na

območju občine Sežana).

Ključne vrste: Na območju naravnega spomenika so bile evidentirane naslednje naravovarstveno

pomembne vrste in habitatni tipi: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros),

veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), bukov kozliček (Morimus

funereus) in HT 62A0 Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia

villosae) (Erjavec in sod., 2007; Presetnik in sod., 2007, 2008, 2009; Vernik, 2009).

Te vrste in HT smo zato določili kot ključne vrste in HT naravnega spomenika.

Ime ZO: Obrov - Jezerina s ponikvami







Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Jezerina je ena najznačilnejših slepih dolin v Sloveniji, kjer se na prehodu s fliša na

apnenec združita dve dolini dveh brkinskih potokov (Perila in Bikinca). Dolina ima

ponekod zelo strme stene, posebno severno od naselja Obrov, kjer dosegajo višino

100 m. Dno doline je ravno in sestavljeno iz ilovice in gline. Potok Perila ponika v

pretežno vodoravno, 250 m dolgo lepo zasigano jamo, Bikinca pa v pretežno

aluvialnih prostorih. Poleg geomorfoloških značilnosti se območje Jezerine odlikuje

po krajinski slikovitosti kljub uničenemu delu zaradi nekdanjih glinokopov. Dolina

je tudi potencialno arheološko najdišče (Strokovne osnove za razglasitev za naravne

znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih

spomenikov na območju občine Sežana).


pomembne vrste: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak


104

(Rhinolophus ferrumequinum), širokouhi netopir (Barbastella barbastelus), veliki

pupek (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata) (Kryštufek in sod.,

2003; Poboljšaj in Lešnik, 2003). Te vrste smo zato določili kot ključne vrste

naravnega spomenika.

Ime ZO: Slavnik - vrh in pobočja







Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Vrh Slavnika (1028 m), najmarkantnejši vrh slovenske Istre. Je znana botanična in

zoološka lokaliteta. Pokriva ga tipična kraška vegetacija in mediteranska gorska

flora. Območje vrha je loccus classicus za vrsto bledorumeni ušivec (Pedicularis

friderici-avgusti). Tu najdemo še več drugih redkih in ogroženih rastlinskih vrst kot

npr. gorska logarica (Fritillaria tenella) itd. Slavnik je tudi nahajališče bogate

submediteranske favne in življenjski prostor redke vrste polža Jaminia seductilis in

hrošča Carabus montivagus velebiticus. Slavnik je tudi priljubljena izletniška točka,

cilj številnih botaničnih ekskurzij ter znana krajinska dominanta (Strokovne osnove

za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih

znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana).

Ključne vrste: Ker se naravni spomenik prekriva s POO, pPOO in POV območjem Kras, so ključne

vrste in habitatni tipi naravnega spomenika enaki kvalifikacijskim vrstam in HT

Natura 2000 območja. Na območju naravnega spomenika je bila evidentirana še

naslednja naravovarstveno pomembna vrsta: Marchesettijeva smetlika (Euphrasia

marchesettii) (Kryštufek, 2001). To vrsto smo zato določili kot dodatno ključno

vrsto naravnega spomenika.

Ime ZO: Hotična - Hotenjske ponikve







Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Na koncu slepe doline, na stiku nepropustnih flišev s propustnimi apnenci teče voda

Hotenjskega potoka v ponorno jamo z enotnim rovom večjih dimenzij in stalno

tekočo vodo. V jami je več notranjih brezen do skupne globine 141 m pod vhodom.

Vodni rov je zelo slikovit s slapovi, jezerci in večinoma brez kapniškega okrasja.

Skupna dolžina jame je 360 m. Značilni, zelo slikovit ponorni jamski sistem, drugi

največji znani ponorni jamski sistem v Matarskem podolju (Strokovne osnove za

razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih

znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana).



Ime ZO: Hotična - Široka jama








105

Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: Obsežen in slikovit vhod zahodno od naselja ima obliko kotla dimenzij 30x15x20

m. Vhodni kotel se prevesi v poševen rov velikih dimenzij s podornimi bloki.

Skupna dolžina je 90 m, globina pa 62 m. Geomorfološko izredno zanimiva kraška

kapniška jama, pokazateljica nekdanjega višjega podzemeljskega pretoka z Brkinov



Sežana).



Ime ZO: Brezovica - Brimšca jama







Pomen ZO: lokalni


Opis ZO: 160 m dolga in l00 m globoka jama z ogromnim vhodnim breznom (60 x 40 m).

Podorni stožec na dnu vhodnega brezna se strmo spušča do velikega rova, ki je zelo

lepo zasigan. Kapniki celo zapirajo del rova, vendar je ob steni tesen prehod v drugo

polovico jome. V jami so jezerca kapnice z jamskimi biseri (okrogli kamenčki, ki jih

je izoblikovala kapljajoča voda), mnoge jo prekrila siga v obliki lepih kristalov.

Kraška kapniška jama, ki slovi po množici znanih jamskih biserov. Okolica vhoda je

potencialno arheološko najdišče (Strokovne osnove za razglasitev za naravne





Ime ZO: Gradišče pri Materiji - jama pod Mavrovcem







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Jugozahodno pod pobočjem Mavrovca se odpira vhod v sistem obsežnih kapniških

rovov, 40 metrsko vhodno brezno pripelje v sistem suhih kapniških rovov dolžine

675 m. Zaradi bogatih sigovih tvorb v različnih barvah, posebno v snežno beli in

zaradi nedotaknjenosti, spada med najlepše kapniške jame Matarskega podolja.

Skupna globina je 92 m. Izjemno lep geomorfološko pomemben kraški objekt



Sežana).

Ključne vrste: Naravni spomenik se nahaja na območju POO, pPOO in POV Kras. Kljub temu, da

se naravni spomenik prekriva z Natura 2000 območji, ne moremo z gotovostjo

določiti ključnih vrst naravnega spomenika, ki bi bile enake kvalifikacijskim vrstam

(vrstam ki naseljujejo podzemne habitate – npr. drobnovratnik in netopirji), saj

podatkov o živalskih ali rastlinskih vrstah naravnega spomenika ni na razpolago.

Zato ključnih vrst naravnega spomenika ni možno določiti.

Ime ZO: Gradišče pri Materiji - Martinjska jama


106







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Vhod v jamo leži v majhnem vdoru jugozahodno od naselja. Jama ima dva kraka:

zahodni, delno zasigan, 80 m dolg rov podornega značaja in vzhodni, ki je 10

metrsko brezno in vodi v 700 m dolg kapniški rov velikih dimenzij, na katerega

koncu je ozek prehod v nižje jamske prostore, ki so zelo lepo zasigani. Celotna

dolžina znaša 780 m, globina na 137 m. Ena najdaljših in najlepše zasiganih jam

Matarskega podolja (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so

del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju

občine Sežana).







Ime ZO: Skadanščina - Jama Medvedjak







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: 45 m globoko brezno z razmeroma majhnim vhodom pripelje v podzemeljski rov z

izredno zanimivimi sigastimi oblikami. Posebej izstopajo velike ponvice, številni

kapniki iz bele in kristalaste sige ter sedimenti. Rov je večjih dimenzij z več ožinami

in dvoranami ter brezni do l00 m globine. Celotna globina do sedaj raziskane jame

je 100 m globine, dolžine pa 900 m. Jama je ostanek nekdanjega podzemeljskega

odtoka vod iz flišnih področij. Je najdaljša in najlepše zasigana jama Matarskega

podolja (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka

o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine

Sežana).

Ključne vrste: V jami sta bili evidentirani naslednji naravovarstveno pomembni vrsti: mali

podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) in veliki podkovnjak (Rhinolophus

ferrumequinum) (Presetnik in sod., 2007). Ti dve vrsti imata v jami zatočišče, zato

smo ju določili kot ključni vrsti naravnega spomenika.

Ime ZO: Skadanščina - pečina v Zjatih







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: 15 m visok in do 30 m širok, slikovito obokan vhod pripelje v strm rov podobnih

dimenzij, ki se po 60 m dolžine dvigne v vodoraven 150 m dolg ponekod zasigan

rov. Regionalno pomemben jamski objekt, ki spada v sistem Medvedjaka




107

Sežana).

Ključne vrste: V jami je bila evidentirana naslednja naravovarstveno pomembna vrsta: širokouhi

netopir (Barbastella barbastellus) (Presetnik in sod., 2007). Ta vrsta ima v jami

prezimovališče, zato smo jo določili kot ključno vrsto naravnega spomenika.

Ime ZO: Slivje – Dimnice







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Vhod v jamo predstavljata dve ločeni brezni: Mala in Velika Dimnica, v katero je ob

robu speljana turistična pot. Dno Male Dimnice je večja gruščnata dvorana, z Veliko

Dimnico jo veže lepo zasigan rov. Značilni za jamo sta dve nadstropji: zgornje, ki je

suho in lepo zasigano, v spodnjem, ki je značilnih erozijskih oblik pa teče potok.

Celotna dolžina jame znaša l,2 km. Kraški geomorfološki objekt, ki se odlikuje po

bogati podzemeljski favni Medvedjaka (Strokovne osnove za razglasitev za naravne




pomembne vrste: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), veliki podkovnjak

(Rhinolophus ferrumequinum), širokouhi netopir (Barbastella barbastelus),

dolgonogi netopir (Myotis capaccinii), ostrouhi netopir (Myotis blythii), obvodni

netopir (Myotis daubentonii), navadni netopir (Myotis myotis), resasti netopir

(Myotis nattereri), navadni mračnik (Nyctalus noctula), sivi uhati netopir (Plecotus

austriacus), veliki pupek (Triturus carnifex) in hribski urh (Bombina variegata)

(Kryštufek in sod., 2003; Poboljšaj in Lešnik, 2003). Te vrste smo zato določili kot

ključne vrste naravnega spomenika.

Ime ZO: Slivje - lipa pri cerkvi Sv. Martina







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Na levi strani cerkve sv. Martina raste mogočna, lepo raščena, stara lipa, ki izstopa

tako po dimenzijah kot po starosti. Obseg debla v prsni višini znaša 4,65 m, ob bazi

pa meri deblo 6,20 m. Drevo sodi med najstarejše slovenske lipe in skupaj z ostalimi

lipovimi drevesi okoli cerkve predstavlja pomemben prostorski in krajinski element



Sežana).

Ključne vrste: Ključnih vrst naravnega spomenika ni.

Ime ZO: Beka - brezno na Škrklovici







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Vhodno 15 m globoko brezno pripelje v poševen 180 m dolg rov velikih dimenzij.

Rov je izjemno lepo zasigan. Na koncu rova je 20 m globoko brezno, ki se konča na


108

skupni globini 120 m od vhoda. Zelo lep kapniški, regionalno pomemben

geomorfološki objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki

so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na








Ime ZO: Brezovica - lipe pred cerkvijo Sv. Štefana







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Pred cerkvijo sv. Štefana rastejo štiri mogočne , zelo stare lipe od katerih ima

najimpozantnejša obseg v prsni višini debla 6,25 m. Vse lipe so zdrave in lepo

raščene. Dendrološko pomembna drevesa, sodijo med najstarejše v Sloveniji



Sežana).


Ime ZO: Rodik - Cikova jama







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Razmeroma majhen vhod, nedaleč od železnice Kozina - Divača, pelje v slikovito

vodnjakasto brezno večjih dimenzij z globino 80 m. Na dnu je sistem obrežnih

rovov dolg 300 m. Skupna Globina te zelo lepo zasigane in slikovite jame je 96 m

(geomorfološko zanimiv zelo lep kraški objekt, ki je ostanek večjega

podzemeljskega toka (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki

so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na


Ključne vrste: V jami je bila evidentirana naslednja naravovarstveno pomembna vrsta:

drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) (Drovenik in Pirnat, 2003). To vrsto smo

zato določili kot ključno vrsto naravnega spomenika.

Ime ZO: Rodik - Velika Kozinska jama







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Vhod je 55 m globoko brezno značilne ovalne oblike, ki se odpira v večji podorni

rov. Od tu vodi 20 m globoko brezno nad lepo kapniško dvorano z lesketajočo se

rjavo sigo. V stranskem ozkem breznu doseže jama 112 m globine od vhoda.

Celotna dolžina vseh rovov je 274 m. Kraška kapniška jama zanimiva po


109

geomorfologiji (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del

Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju

občine Sežana).



Ime ZO: Klanec pri Kozini - lipa pri cerkvi Sv. Petra







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Pred cerkvijo sv. Petra raste mogočna in lepo raščena lipa, znana po svojih

dimenzijah in starosti. Lipa je zdrava. Obseg debla v prsni višini znaša 6,40 m,

celotna višina drevesa pa znaša 18 m. Po nekaterih podatkih je lipa stara okoli 600

let. Dendrološko zanimiv objekt znan posebej zaradi starosti - ena najstarejših

slovenskih lip (Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del

Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju

občine Sežana).


Ime ZO: Poljane pri Podgradu - Grde jame







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Vhod je 35 x 15 m veliko žrelo z dvema slikovitima naravnima mostovoma, dolžine

12 in 15 m, širine do 2 m. Mosta se kot tanka loka vzpenjata nad 120 m globokim

vodnjakastim breznom. Vhodno brezno pripelje v sistem rovov in dvoran. Skupna

globina jame je 150 m dolžina pa 144 m. Geomorfološko zanimiv jamski objekt



Sežana).



Ime ZO: Obrov - Kaserova jama







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Razmeroma velik vhod v nizki vrtači vodi v brezno globoko 76 m. Brezno se konča

z dvorano dimenzij 30 x 40 m s podornim kamenjem na dnu. Iz dvorane je prehod v

90 m dolg rov z zasiganimi stenami in podornim kamenjem na dnu. Skupna dolžina

rovov je 220 m, globina pa 83 m. Geomorfološko zanimiv jamski objekt (Strokovne

osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi

naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana).





110




Ime ZO: Povžane – Kremplak







Pomen ZO: lokalni

Opis ZO: Jama je obsežen kapniški rov, ki ima vhod skozi brezno v stranski steni rova. Rov

doseže 290 m dolžine in 47 m globine od vhoda. Je ostanek vodnega rova plitvo pod

površino. Jama je lepo zakapana z nekaj lepimi kapniškimi skupinami. Zanimiv

kraški geomorfološki objekt (Strokovne osnove za razglasitev za naravne









Tabela 37: Območje, predlagano za zavarovanje na območju občine Hrpelje-Kozina

Ime pZO: Kraški regijski park

Vrsta pZO: regijski park

Prikaz zavarovanih območij je v prilogi 7.

2.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE

Ekološko pomembna območja

Na območju občine Hrpelje-Kozina so tri ekološko pomembna območja (EPO):

EPO Kras

EPO Matarsko Podolje in

EPO Mrzlek.

Tabela 38: Ekološko pomembna območja v občini Hrpelje-Kozina

Ime EPO: Kras


Kratka oznaka: Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije, severozahodni del

dinarskega krasa s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi

ter veliko pestrostjo habitatnih tipov (jame, suha travišča, brinovja, črničevje,

skalne stene, …). Življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (21

vrst ptic, 10 vrst netopirjev, 51 vrst rastlin …). Mnogi med njimi so endemiti,

največ jih je med predstavniki podzemeljske favne. Selitveni koridor velikih

sesalcev in ujed (Naravovarstveni atlas, 2014).


Ime EPO: Matarsko podolje


Opis: Suha dolina nekdanje reke, ki se je v geološki preteklosti napajala z vodami z

Brkinov in Slavniškega pogorja ter odtekala proti severozahodu. S flišnih

Brkinov še danes pritekajo potoki, ki so na stiku s kraškim površjem


111

izoblikovali vrsto slepih dolin. V osrednjem in severozahodnem delu podolja je

veliko vrtač, kraških jam in brezen. Med habitatnimi tipi izstopajo jame,

travišča, brinovja in ilirski bukovi gozdovi, med ogroženimi živalskimi vrstami

pa jamska favna (Naravovarstveni atlas, 2014).


Ime EPO: Mrzlek


Opis: Potok Brsnica teče po Odolinski slepi dolini in ponika na koncu doline v

Odolsko jamo. Brsnica in njen pritok Marovica sta življenjski prostor

primorskega koščaka (Naravovarstveni atlas, 2014).


Prikaz EPO je v prilogi 9.

Naravne vrednote

V občini Hrpelje-Kozina je 413 naravnih vrednot – jam, 41 naravnih vrednot – točk in 15 naravnih

vrednot – območij. V občini so tudi 3 pričakovane naravne vrednote in sicer Karbonati, Kras in

Matarsko podolje – meja K-Tc.

Tabela 39: Naravne vrednote – točke v občini Hrpelje-Kozina

Id.

št. Ime NV Kratka oznaka Zvrst Pomen

27 Brezovica - lipe pred

cerkvijo sv. Štefana

Lipe izjemnih dimenzij pred cerkvijo

sv. Štefana na Brezovici drevesna državni

80 V Glinščica - soteska Soteska Glinščice geomorfološka hidrološka

geološka ekosistemska državni

104 Griža - dolina Dolina potoka Griže, pritoka Glinščice

izpod Beke

geomorfološka

ekosistemska lokalni

129 Klanec pri Kozini - lipa

pred cerkvijo sv. Petra

Lipa izjemnih dimenzij pred cerkvijo

sv. Petra v Klancu pri Kozini drevesna državni

677 Ocizla - naravni most Naravni most v Miškotovi jami

severozahodno od Ocizle geomorfološka državni

726 Vroček Kraški izvir severno od Vrhpolja hidrološka


746 Slivarske ponikve Ponorna jama Slivarskega potoka na

kontaktnem krasu Matarskega podolja geomorfološka hidrološka državni

1223 Brnjake - slap Lehnjakov slap na Glinščici geomorfološka hidrološka

geološka državni

1224 Glinščica - slap Slap na Glinščici geomorfološka hidrološka državni

1352 Stenjak - dol Kamnita vrtača severno od Tubelj pri

Materiji geomorfološka lokalni

1353 Kaluža - hrast Hrast južno od Tublja pri Hrpeljah v

Matarskem podolju drevesna lokalni

1618 Gradišče pri Materiji -

rastišče košutnika

Rastišče košutnika (Gentiana lutea)

jugovzhodno od Gradišča pri Materiji botanična lokalni

1751 Beka - slap na pritoku

Grižnika

Lehnjakov slap na pritoku Grižnika,

levem pritoku Glinščice

geomorfološka hidrološka

geološka lokalni

1828 Na potoku - kal Kal ob cesti severovzhodno od Petrinj ekosistemska lokalni

2020 Artviže - lipi pri cerkvi

sv. Socerba

Stari lipi pri cerkvi sv. Socerba v

Artvižah drevesna lokalni

2021 Odolina - slepa dolina Slepa dolina na kontaktnem krasu

Matarskega podolja geomorfološka hidrološka državni

2023

Gradišče pri Materiji -

lipe ob cerkvi sv.

Primoža

Stare lipe izjemnih dimenzij ob cerkvi

sv. Primoža v Gradišču pri Materiji drevesna lokalni


112

2027 Hotična - lipa pri cerkvi

sv. Pantaleona

Stara lipa pri cerkvi sv. Pantaleona v

Hotični drevesna lokalni

2030

Markovščina - lipa v

bližini cerkve sv.

Antona Padovanskega

Stara lipa v bližini cerkve sv. Antona

Padovanskega v Markovščini drevesna lokalni

2036 Nasirec lipa za hišo št. 7 Stara lipa za hišo št. 7 v Nasircu drevesna lokalni

2045 Petrinje - lipa pri cerkvi

sv. Boštjana

Stara lipa pri cerkvi sv. Boštjana v

Petrinjah drevesna lokalni

2050 Rodiška pečina Udornica severovzhodno od Hrpelij geomorfološka botanična lokalni

2061

Orehek pri Materiji -

lipi pri cerkvi sv.

Štefana

Stari lipi pri cerkvi sv. Štefana v

Orehku pri Materiji drevesna lokalni

2062 Obrov - lipe ob cerkvi

sv. Marije Lipe ob cerkvi sv. Marije v Obrovu drevesna lokalni

2068 Golac ľ lipa pri cerkvi

sv. Nikolaja

Stara lipa pri cerkvi sv. Nikolaja v

Golcu drevesna lokalni

2369 J-1 Jama v slepi dolini Jezerina na

kontaktnem krasu Matarskega podolja geomorfološka državni

2801 Hotenjske ponikve -

slepa dolina

Slepa dolina severozahodno od

Markovščine na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka hidrološka državni

2830

Klanec pri Kozini -

platani nasproti hiše št.

5 (15)

Mogočni platani nasproti hiše št. 5

(15) v Klancu pri Kozini drevesna lokalni

2836 Velikološke ponikve

Slepa dolina jugovzhodno od naselja

Slivje na kontaktnem krasu

Matarskega podolja



2840 Slivje - lipe pri cerkvi

sv. Martina

Lipe velikih dimenzij pri cerkvi sv.

Martina v Slivju drevesna državni

2844 Poljane pri Podgradu -

lipa 2

Stara lipa zahodno od Poljan pri

Podgradu drevesna lokalni

2845

V Jezerina - slepa dolina

Slepa dolina pri Obrovu na

kontaktnem krasu Matarskega podolja


ekosistemska državni

3720 Slivarska slepa dolina Slepa dolina na kontaktnem krasu

Matarskega podolja geomorfološka hidrološka lokalni

3912 Škofljek Mokrišče med Petrinjem in Prešnico botanična


3916

V Brezovica - slepa dolina

Slepa dolina s potokom južno od

Brezovice na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka hidrološka lokalni

4365 Kozina - nahajališče

fosilov

Nahajališče krednih fosilnih

vretenčarjev v avtocestnem useku

severozahodno od Kozine

geološka državni

4432 Glinščica Potok Glinščica hidrološka

ekosistemska državni

4489 Vrhpolje - nahajališče

fosilov

Nahajališče eocenskih fosilnih

morskih ježkov severno od Vrhpolja geološka državni

4768 Kali Na Zavrteh Kali pri naselju Nasirec ekosistemska lokalni

4773 Gabrje Kal ob cesti med naseljema Rožice in

Tublje v Matarskem podolju ekosistemska lokalni

5456 Poljane pri Podgradu -

Spodnji kal

Večji izvirni kal nad vasjo Poljane pri

Podgradu, življenjski prostor

ogroženihživalskih vrst (dvoživke)



113

Tabela 40: Naravne vrednote – območja v občini Hrpelje-Kozina

Id.

št. Ime NV Kratka oznaka Zvrst Pomen

Površina

[ha]

80 V Glinščica - soteska Soteska Glinščice

geomorfološka

hidrološka

geološka ekosistemska

državni 0,76

104 Griža - dolina Dolina potoka Griže, pritoka

Glinščice izpod Beke

geomorfološka

ekosistemska lokalni 124,94

286

V Slavnik

Vrh, travišča in botanična

lokaliteta, ilirsko montanska flora

na Slavniku

geomorfološka

botanična

ekosistemska

državni 89,52

1352 Stenjak - dol Kamnita vrtača severno od Tubelj

pri Materiji geomorfološka lokalni 12,47

1618

Gradišče pri

Materiji - rastišče

košutnika

Rastišče košutnika (Gentiana

lutea) jugovzhodno od Gradišča

pri Materiji

botanična lokalni 25,55

2021 Odolina - slepa

dolina

Slepa dolina na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka

hidrološka državni 1708,54

2050 Rodiška pečina Udornica severovzhodno od

Hrpelij

geomorfološka

botanična lokalni 132,26

2801 Hotenjske ponikve

- slepa dolina

Slepa dolina severozahodno od

Markovščine na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka

hidrološka državni 0,87

2836 Velikološke

ponikve

Slepa dolina jugovzhodno od

naselja Slivje na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka

hidrološka

ekosistemska

lokalni 118,64

2845

V

Jezerina - slepa

dolina

Slepa dolina pri Obrovu na

kontaktnem krasu Matarskega

podolja

geomorfološka

hidrološka

ekosistemska

državni 57,77

3257

V Šmagurka - dolina Dolina z vodotokom v Brkinih hidrološka lokalni 36,18

3720 Slivarska slepa

dolina

Slepa dolina na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka

hidrološka lokalni 0,66

3916

V

Brezovica - slepa

dolina

Slepa dolina s potokom južno od

Brezovice na kontaktnem krasu

Matarskega podolja

geomorfološka

hidrološka lokalni 28,89

4365 Kozina -

nahajališče fosilov

Nahajališče krednih fosilnih

vretenčarjev v avtocestnem useku

severozahodno od Kozine

geološka državni 0,47

4432 Glinščica Potok Glinščica hidrološka

ekosistemska državni 148,74

Opisov naravnih vrednot – jam v občini zaradi preobsežnosti ne navajamo. Opisi naravnih vrednot –

jam so javno dostopni na spletni strani naravovarstvenega atlasa: http://www.naravovarstveni-

atlas.si/ISN2KJ/. Spodaj podajamo le seznam imen vseh jam v občini: Beško-Ocizeljski

sistem

Biščeva pečina 1

Biščeva pečina 2

Blajeva pečina

Blažev spodmol

Božičnica pri

Hotičini

Božičnica pri

Tubljah

Acijev spodmol

Albinova ledenica

Banova pečina

Brezno 1 pod

Ostričem

Brezno 1 pri Klancu

Brezno 2 med

Golacem in

Obrovom

Brezno 2 na

Ostriškem sedlu

Brezno II severno od

Plešivice

Brezno pod Ostričem

2

Čoperjeva jama

Brezno JV od

Gradišča

Brezno 3 med

Golacem in

Obrovom

Brezno 6 pri Golacu

Brezence v Senožetih

Brezno 1 južno od

Strašne jame

Brezno 1 med

Golacem in

Obrovom

Brezno 1 na

Ostriškem sedlu

Brezno na Ostriču pri

Markovščini

Brezno na

Petrinjskem krasu

Brezno na Revi

Brezno pod koto 777

W od Materije

Brezno pod Zbelunco

Brezno pri Beli

Brezno pri Blajevi

pečini


114

Brezno pri fapah

Abramovič

Brezno pri Guštinovi

dolini

Brezno pri Herpeljah

Brezno na Škrklovici

Brezno na Štrpedu 1

Brezno na Štrpedu 2

Brezno ob cesti

Brezno na Barbarci

Brezno na Gmajni

Brezno na

Gradiškem

Brezno na Grkovem

vrtu

Brezno pri Tubljah

Brezno pri Veliki

Kozinski jami

Brezno severno od

Golaca

Brezno severno od

Plešivice

Brezno SSW od

Markovščine

Brezno v Borštu 2

Brezno v Bukovju 1

Brezno v Bukovju 2

Brimšca

Brezno v Grižah

Brezno v Grižah 2

Brezno v Polžanski

Štrpedi

Brezno v profilu 65

pri Petrinjah

Brezno pri Lipah

Brezno pri

Markovščini

Brezno pri Martinski

jami

Brezno pri Materiji

Brezno pri

Medvedjaku

Brezno pri Ostrem

Vrhu

Brezno pri

Ritomečah

Brezno pri Rodiški

pečini

Cikova jama

Č14 (Črnotiče)

Č 16 (Črnotiče)

Globoka jama

Globoka na Krasu

Davorjeva jama

Dg 4

Dimnice

Dovčeva jama

Drsnica

Dvojčka

Dvojno brezno pri

njivi 1

Dvojno brezno pri

njivi 2

Bršljanka 1

Bršljanka 2

Bršljanka 3

Cigana jama

Gregorečeva pečina

Gz 10

Gz 11

Gz 12

Gz 13 (Gozdičje)

Gz 4

Gz 5

Gz 6

Gz 7

Gz 8

Gz 9

Ho 1

Ho 2

Ho 3 (Hotična)

Ho 4 (Hotična)

Hotiške ponikve

Hr 13 (Hrušica)

Hr 29 (Hrušica)

Hr 30 (Hrušica)

Hr 31 (Hrušica)

Hr 32 (Hrušica)

Hr-7 (Hrušica)

Hramič

Hrp 1 (Hrpelje)

Hrp 2 (Hrpelje)

Hrp 3 (Hrpelje)

Hrp 5 (Hrpelje)

Jama 1 pri

Nadkoritni vodi

Jama 1 v Jevernjaku

Jama 1 v malih

senožetih pri Tubljah

Jama 2 pod gradom

pri Dragi

Jama 2 pod

Mavrovcem

Jama 2 pri

Nadkoritni vodi

Jama pod Ravanom

Jama pod

Srebotnikom

Jakovinova jama

Jama 1 pod gradom

pri Dragi

Jama 1 pod

Mavrovcem

Go 1 (Golac)

Go 2 (Golac)

Go 3 (Golac)

Golobinka v

Gozdičju 1

Golobinka v

Gozdičju 2

Golobnica

Golubinka pri

Tubljah

Jama 2 v Jevernjaku

Jama 2 v Malih

seno×etih pri Tubljah

Gra 1 (Gradišče)

Gra 2 (Gradišče)

Gra 3 (Gradišče)

Gra 4 (Gradišče)

Gra 5 (Gradišče)

Gra 6 (Gradišče)

Gra 7 (Gradišče)

Grč 1 (Gročana)

Grda jama

Grde jame

Jama pri Gradišču pri

Materiji

Jama 3 pod gradom

pri Dragi

Jama 3 pod

Mavrovcem

Jama Čebina

Jama Dva mosta

Jama nad

Mačinovimi

smrekami

Jama nad Sovnikom

Jama pod Kotarjevo

ogrado

Jama na Batici

Jama na Jezeru

Jama na kolovozu

Jama na Manjenem

vrhu

Jama na Polanah

Jama pod Škrlo

Jama pod ZajŔevo

dolino

Jama pod Žefinovo

ogrado

Jama Podcerovac

Jama Podprisede

Jama pred Kotlom

Jama SE od Gradišča

pri Materiji

Jama v Banovi

ogradi

Jama v Borštu

Jama v Bukovju

Jama v Čeričju

Jama v Gaberju

Jama v Gostih

dolinah

Jama v Gozdičju 1

Jama v Gozdičju 2

Jama v Gozdičju 3

Jama v Iželjevi

ogradi

Jama v Jeničevem

partu

Jama v južnem

grebenu Glavice

Jama v tunelu

Kastelec

Jama v Zaslonah

Jama v Zastajci

Jama v Zavrhu

Jama za sodom

Jamica v Vogencah

Jančerejska jama

Janičja jama

Jazbina v Rovnjah

Jazbina v Runjevicah

Jazbine

Jama v Lesenjaku

Jama v Loškem dolu

Jama v Midretovi

ogradi

Jama v Njivni

Jama v Rebrah

Jama v Rebri

Jama v Runjevicah

Jama v Rupah

Jama v Selih

Jama pod Krasom

Jama pri ogradi pri

Tubljah

Jama pri Podgorici

Jama pri postaji

Jama pri Rešetnici

Jama pri Štefakovi

pečini

Jama pri Topolih

Jurjeva jama v Lokah

Kabalenšica

Koz 1 (Kozina)

Kramerjeva pečina

Kravja jama

Krčna jama

Krempljak

KrG 1 (Kraljina

Glavica-Golac)

Križenca

Kamenšca

Kaporalova jama

Kaserova jama

Kažarčeva jama 1

Kažarčeva jama 2

Komunska jama

Jelihovec

Jerinova jama

Jerinščevka

Jezerina

Jezerine

Lisičina v borovcih

Lisičina v Zalogu


115

Mar 1 (Markovščina)

Mar 10

(Markovščina)









Marnošnova jama

Martinova jama pri

Materiji

Martinska jama pri

Markovščini

MaV 1 (Mala Vrata)

MaV 2 (Mala Vrata)

MaV 3 (Mala Vrata)

Medvedjak

Mačinove jame pri

Markovščini

Majekavc

Mala Drsnica

Mala Kozinska jama

Mala pečina na

Baškem krasu

Maletova jama

Mali Čeber

Mt 1

Mt 10 (Materija)

Mt 11 (Materija)

MT 12 (Materija)

Mt 13 (Materija)

Mt 14 (Materija)

Mt 2-Bršljanka 1

MT 3-Bršljanka 2

Osje brezno

Pajkovka

Pasica

Paušarjeva jama

Mt 4-Jama v Dolu pri

Materiji

Mt 5-Bukovška jama

Mt 6

Mt 7 (Materija)

Mt 8 (Materija)

Mt 9 (Materija)

Nasirska jama

O-1 (Socerb)

Ob 1

Ob 11

Ob 12

Ob 13

Ob 14

Ob 15

Ob 16 (Obrov)

Ob 17

Ob 18 (Obrov)

Ob 19

Ob 20

Ob 28 (Obrov)

Ob 3

Ob 31 (Obrov)

Ob 32 (Obrov)

Ob 33 (Obrov)

Ob 34 (Obrov)

Ob 35 (Obrov)

Ob 42

Ob 44-Poljanska

pečina

Ob 45

Ob 46

Ob 47

Ob 48

Ob 49 (Obrov)

Ob 50 (Obrov)

Ob 51 (Obrov)

Ob 52 (Obrov)

Ob 53 (Obrov)

Ob 54 (Obrov)

Ob 55 (Obrov)

Ob 56 (Obrov)

Ob 7

Miškotova jama v

Lokah

Mitjina jama

Pokrita jama pri

Markovščini

Pol 1 (Poljane)

Pol 2 (Poljane)

Pol 3 (Poljane)

Pol 4 (Poljane)

Razpoka 2 severno

od Plešivice

Razpoka 3 severno

od Plešivice

Razpoka 4 severno

od Velike Plešivice

Razpoka 5 severno

od Plešivice

Razpoka severno od

Plešivice

Rešetnica

Polžanska pečina

Ponikve

Ponikve 1 v Ravnih

Ponikve 2 v Ravnih

Ponikve v Jezerini

Ponikve v Odolini

Pre 1 (Prešnica)

Pre 2 (Prešnica)

Pre 3 (Prešnica)

Pečina na Gradiškem

Pečina na Revi

Pečina na Škanskem

vrhu

Pečina nad Palkovo

ogrado

Pečina nad postajo

Pečina pod cesto

Pečina pod Orlakom

Pečina pri

Krempljaku

Pečina pri Novi

dolini

Pečina Pri stajah

Pečina pri Starih

vrtih

Pečina pri

transformatorju

Pečina Sovnik

Pečina v Novi dolini

Pečina v Rebri

Pečina v Živdolu

Perčinelova jama

Pičunova jama

S 21 (Socerb)

S 9 (Socerb)

S-3 (Socerb)

So-1 (Socerb)

So-2 (Socerb)

Socerbska jama za

vrhom

Soskovca

Spodmol Na robu

Spodmol ob cesti

Spodmol pri Klancu

Spodmol v dolini

S-4 (Socerb)

Sedlo

Seznca 1

Seznca 2

Sk 1 (Skadanščina)























Skalonova jama

Skedenj

Skednjič

Skrita jama

Skrivnica pri

Polžanah

Sl 1 (Slavnik)

Sl 1 (Slope)

Sl 2 (Slavnik)

Sl 4 (Slavnik)

Slivarska grda jama

Slivarska pečina

Slivarske ponikve

Rodiška pečina

Rokav

Rokina jama

Strašna jama

Svidretova jama

Široka jama

Šišca

Tončetova jama

Tu 1

Tu 2 (Tublje)

Školj za loko

Štefakova pečina

Spodmol v Pečci

Spodmol v Senožetih

Spodmol v Stajni

Spodmol v Zijavki

Velika Kozinska

jama

Veliki Čeber

Zjati

Žerjalova jama

Žnidarjeva jama

Vh 1

Vidova jama

Vog 1 (Vogenca)

Vog 2 (Vogenca)

Vraničeva jama

Udor na Škrklovici

Udornica severno od

Velike Plešivice


116

Tabela 41: Pričakovane naravne vrednote v občini Hrpelje-Kozina

Ime pNV Kratka oznaka

Kras Območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih rib

Matarsko podolje - meja K-Tc Območje stikov na stratigrafski meji K - Tc

Karbonati Območje, kjer obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot,

predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških

Prikaz naravnih vrednot in pričakovanih naravnih vrednot je v prilogi 8.

IV.5.3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA


Vplivi na okoljske cilje

Strategija prostorskega razvoja

Slovenije - SPRS

Nacionalni program varstva

okolja

OPN

1. CILJ: Spodbujanje ohranjanja

biotske raznovrstnosti, naravnih

vrednot in naravnih procesov kot

bistvenih sestavin kakovostnega

naravnega okolja.

2. CILJ: Zagotavljanje ustrezne

vključitve biotske raznovrstnosti in

naravnih vrednot v gospodarjenje z


1. CILJ Vzpostavitev celotnega

sistema ohranjanja narave ter

učinkovitega izvajanja do leta

2008.

2. CILJ: Ohranjanje visoke stopnje

biotske raznovrstnosti in

zaustavitev upadanja biotske

raznovrstnosti do leta 2010.

3. CILJ: Zagotovitev trajnostne

rabe sestavin biotske

raznovrstnosti ter sonaravno

poseganje v naravo.

/

OPN Hrpelje-Kozina bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeče cilje:

Okoljski cilj 1: Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih

procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

Okoljski cilj 2: Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v

gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.

Na območju sprememb namenske rabe, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni

tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Obseg poseganja v habitatne tipe, varovane z

Uredbo o habitatnih tipih, je razviden iz tabele spodaj. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni

vpliv pa ima lahko na prostoživeče živali povečan hrup v okolje ipd.

Tabela 42: Obseg poseganja predvidenih širitev stavbnih zemljišč na območja habitatnih tipov, varovanih

z Uredbo o habitatnih tipih

Koda Physis, HTS (ARSO,

2004) Vsota (ha)

31.811x34.7521S2 0,07

31.811x34.7531 0,08

31.811x41.8 0,01

31.812x34.7521S2 5,76


117

31.88 0,06

31.88x34.7521S2 0,19

31.88x34.7531 0,02

31.8Dx34.323 0,00

31.8Dx34.7521S2 0,33

31.8Dx34.7531 0,23

31.8Fx34.7521S2 0,33

31.8Fx34.7531 0,07

34.323 0,05

34.752 1,05

34.7521-S1/31.88/31.8F 0,08

34.7521S2 0,57

34.7521S2x83.324 0,01

34.7521S2x87.2 0,84

34.752/31.88 0,07

34.752/31.88/31.8122 0,48

34.752/31.88/31.8F 6,26

34.752/31.8D 0,07

34.752/31.8F 0,12

34.752/42.67 0,02

34.753 17,78

34.7531 1,23

34.7531x87.2 0,63

34.753/31.812 0,08

34.753/31.88 0,11

34.753/31.88/31.8F 0,00

34.753/31.8D 2,09

34.753/31.8F 0,28

38.18 0,07

38.221 1,66

38.221x87.2 0,00

38.222 0,24

38.222x87.2 0,04

44.3 0,01 Legenda:

Physis koda – koda habitatnega tipa po palearktični klasifikaciji (Physis) (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996)

Imena habitatnih tipov so navedena v poglavju Obstoječe staanje rastlinstva.

V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne

organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki imajo iztoke

speljane v vodotoke. Negativen vpliv lahko opredelimo kot trajen (npr. sprememba habitata) ali

začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni,

posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd.

Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.

81/07, 109/07, 62/10), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi

neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in

drugih živali in ogroža naravno ravnotežje. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno


118

onesnaževanje na žuželke in netopirje. Možne negativne posledice so: zmanjšana aktivnost parjenja,

vplivi na odlaganje jajčec, razne poškodbe osebkov na svetilih, vplivi na orientacijo osebkov ter večja

izpostavljenost plenilcem, kar vodi v večjo smrtnost in lahko vpliva na lokalno populacijo vrste. Ker

osvetljevanje vpliva na žuželke, ki so hrana netopirjem, osvetljevanje posredno vpliva tudi na same

netopirje.

Obnovitvena ali druga dela na cerkvah, kjer so evidentirani netopirji oz. predvsem njihova kotišča,

lahko začasno ali trajno povzročijo zmanjšanje populacij teh ogroženih in zavarovanih vrst.

Evidentirane lokalitete in vrste netopirjev na območju občine so navedene v poglavju obstoječe stanje.




Slovenije - SPRS

Nacionalni program varstva okolja OPN

1. CILJ: Vzpostavitev omrežja

posebnih varstvenih območij in

zavarovanih območij.

1. CILJ: Ohranitev oz. doseganje

ugodnega stanja ogroženih vrst in

habitatnih tipov.

2. CILJ: Ohranitev oziroma doseganje

ugodnega stanja (obsega in kvalitete)

habitatov vrst in habitatnih tipov, za

katere so opredeljena območja Natura

2000.

3. CILJ: Učinkovito in usklajeno

ohranjanje narave v zavarovanih

območjih z upravljavskimi načrti in

drugimi ukrepi.

/

OPN Hrpelje-Kozina bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeči cilj:

Okoljski cilj 1: Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih

vrstah in HT na varovanih območjih.

Na območju pobud, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in

vrste. Ti vplivi bodo trajni in neposredni, posredni vpliv pa ima lahko na prostoživeče živali povečan

hrup v okolje ipd. Linijski objekti, ki bodo potekali preko varovanih območij bodo predstavljali velik

poseg v celovitost teh območij, povzročili pa bodo tudi njihovo fragmentacijo.

V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega vpliva na vodne

kvalifikacijske organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki

imajo iztoke speljane v vodotoke. Negativen vpliv je lahko opaziti kot trajen (npr. sprememba habitat)

ali začasen (npr. kaljenje vode in hrup v času gradnje). Na območju izvajanja del so vplivi neposredni,

posredni vpliv pa ima lahko povečan hrup v okolje in kakovost vode vzdolž vodotoka, ipd.

Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.

81/07, 109/07, 62/10), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja, zaradi

neposrednega in posrednega sevanja proti nebu, moti življenje kvalifikacijskih žuželk in netopirjev.

Vplivi na varovana območja so v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov v

naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) so obravnavani tudi v

Dodatku za varovana območja.


119

IV.5.3.3 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE



Slovenije - SPRS

Nacionalni program varstva okolja OPN

1. CILJ: Spodbujanje ohranjanja

biotske raznovrstnosti, naravnih

vrednot in naravnih procesov kot

bistvenih sestavin kakovostnega

naravnega okolja.

2. CILJ: Zagotavljanje ustrezne

vključitve biotske raznovrstnosti in

naravnih vrednot v gospodarjenje z


1. CILJ: Ohranjanje visoke stopnje

biotske raznovrstnosti in zaustavitev

upadanja biotske raznovrstnosti do leta

2010.

2. CILJ: Ohranitev oziroma doseganje

ugodnega stanja (obsega in kvalitete)

habitatov vrst in habitatnih tipov, za

katere so opredeljena območja,

pomembna za ohranitev biotske

raznovrstnosti (ekološko pomembnih

območij).

3.CILJ: Ohranitev lastnosti, zaradi

katerih so deli narave opredeljeni za

naravno vrednoto določene zvrsti ter v

največji možni meri tudi vseh drugih

lastnosti.

4. CILJ: Obnovitev poškodovanih

oziroma uničenih naravnih vrednot.

5. CILJ: Zagotovitev rabe naravnih

vrednot na način, ki jih ne ogroža.

/

OPN Hrpelje-Kozina bo skladen s SPRS v primeru, da se v OPN doda sledeči cilj:

Okoljski cilj 1: Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti

in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.

Naravne vrednote

Plan s spremembami posega v večje število naravnih vrednot. Ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov

lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem do njihovega propada. Do poškodb

lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva.

Glede na to, da območje pričakovanih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot – karbonatov,

obsega več kot polovico območja občine, obstaja v času gradbenih del možnost odkritja novih jam in

drugih kraških pojavov in njihovih poškodb. Poškodbe v času gradbenih posegov so možne tudi na

območju pričakovanih naravnih vrednot Kras (območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih rib) in na

območju Matarskega podolja (območje stikov na stratigrafski meji K - Tc).

Ekološko pomembna območja

Na območju občine so tri ekološko pomembna območja EPO Kras, EPO Matarsko podolje in EPO

Mrzlek. Večje spremembe namenske rabe so predvidene na območju EPO Kras. Izvedba pobud bo

vplivala na celovitost EPO. Na območju sprememb namenske rabe, kjer se bo vršila gradnja, bodo

uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Vpliv bo neposreden

in trajen. Negativen vpliv na živalske vrste bo prisoten tudi zaradi povečanega hrupa v okolju in

povečane prisotnosti človeka ob večjih gradbiščih in industrijskih območjih, cest ter objektov za šport

in rekreacijo. Vpliv bo posreden in kratkotrajen.

IV.5.3.4 VPLIV IZVEDBENEGA DELA NA CELOTEN SEGMENT OHRANJANJE NARAVE

IN BIOTSKE PESTROSTI

Vplivi izvedbenega dela so zaradi preglednosti navedeni v poglavju spodaj, in sicer v tabeli, kjer so

navedeni tudi omilitveni ukrepi.


120

IV.5.3.5 KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI PLANA

Kumulativne vplive imajo lahko posegi predvideni v sosednjih občinah in državni prostorski načrti

(DPN). Kumulativne vplive bi lahko imeli tudi posegi na obmejnem območju v Italiji in na Hrvaškem,

vendar podatkov o takih posegih nimamo. Kumulativni vplivi so navedeni v spodnjih odstavkih,

sinergijskih vplivov nismo ugotovili.

Časovni potek izdelave spodaj navedenih planov je preverjen marca 2012 na spletnih straneh občin in

MOP. Grafični podatki planov v izdelavi sosednih občin niso javno dostopni.

1. Podatki o poteku postopka priprave OPN v sosednjih občinah:

Koper

Občina še ni začela z izdelavo OPN-ja v skladu z novo zakonodajo.

Sežana

Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN.

Divača

Izdeluje se dopolnjen osnutek OPN.

Ilirska Bistrica

OPN je v fazi predloga.

Možni kumulativni vplivi OPN-jev sosednjih občin so navedeni v spodnji tabeli.

Tabela 43: Kumulativni vplivi OPN sosednjih občin na segment narava

Enota, ki meji na

sosedno občino

Sosednja občina Kumulativni vpliv

POV Kras Divača

Koper

Sežana

Opis in ocena vpliva: Kumulativen vpliv ocenjujmo kot

neposreden in trajen, vendar nebistven zaradi izvedbe

omilitvenih ukrepov (ocena C).

Omilitveni ukrep:

Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali stanja

kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura 2000.

POO, pPOO Kras Divača

Koper

Sežana

ZO Slavnik – vrh in

pobočja

Koper Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj

OPN Hrpelje-Kozina ne predvideva sprememb rabe na

območju (ocena A).

EPO Kras Divača

Koper

Sežana




Omilitveni ukrep:

Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali biotske

pestrosti in celovitosti EPO.

EPO Matarsko

podolje

Ilirska Bistrica Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj


območju (ocena A).

NV Šmagurka –

dolina

Divača

Ilirska Bistrica

Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj


območju (ocena A).


121

NV Slavnik

NV Kraški rob

Koper Opis in ocena vpliva: Kumulativnega vpliva ne bo, saj


območju (ocena A).

Območje

pričakovanih

naravnih vrednot -

karbonatov

Divača

Koper

Sežana




Omilitveni ukrep: V primeru odkritja geoloških

posebnosti – jam je potrebno o tem obvestiti pristojno

enoto ZRSVN.

Območje

pričakovanih

naravnih vrednot –

Matarsko podolje –

meja K-Tc

Ilirska Bistrica

Koper




Omilitveni ukrep: V primeru odkritja fosilov ali

geoloških najdb je potrebno o tem obvestiti pristojno enoto

ZRSVN.

Območje

pričakovanih

naravnih vrednot

Kras

Divača

Sežana




Omilitveni ukrep: V primeru odkritja fosilov ali

geoloških najdb je potrebno o tem obvestiti pristojno enoto

ZRSVN.

2. Podatki o poteku DPN-jev:

Na območju občine so že veljavni sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje na dan 26. 3. 2014):

DPN Faza Datum

objave DPN Vrsta

Državni lokacijski načrt za izgradnjo II. tira

železniške proge Divača - Koper

veljaven

(še neizveden)

14. 5. 2005 Promet - železniške

proge, križanja

Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Divača

- Kozina

veljaven

(že izveden)

24 . 8. 1996 Promet - ceste, obvoznice

in priključki

Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kozina

- Klanec

veljaven

(že izveden)

15. 7. 1998 Promet - ceste, obvoznice

in priključki

Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Klanec

- Srmin

veljaven

(že izveden)

30. 6. 1999 Promet - ceste, obvoznice

in priključki

Državni prostorski načrt za prenosni plinovod

M6 od Ajdovščine do Lucije

veljaven

(še neizveden)

8. 12. 2012 Energetika - plinovodi

Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje na dan 29. 5. 2014):

DPN Faza Vrsta

Spremembe in dopolnitve državnega lokacijskega

načrta za II. tir Divača - Koper

DPN - mnenje Promet - železniške proge, križanja


122

Tabela 44: Kumulativni vplivi DPN na segment narava

DPN

Območja varovanja Kumulativni vpliv

Državni lokacijski načrt

za izgradnjo II. tira

železniške proge Divača

– Koper in njegove

spremembe

POO, pPOO in

POV Kras

ZO Beka

EPO Kras

NV Glinščica-

soteska

NV Glinščica

pNV Matarsko

podolje – meja

K-Tc

pNV Karbonati

Opis in ocena vpliva: Izgradnja železniške proge bo

negativno vplivala na celovitost in funkcionalno

povezanost POO, pPOO in POV Kras. Plan bo negativno

vplival tudi na celovitost EPO Kras. Vpliv je možen tudi

na pričakovane naravne vrednote. Večji kumulativen vpliv

lahko pričakujemo ob morebitnem istočasnem izvajanju

obeh planov. Neposreden in trajen kumulativni vpliv

ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih

ukrepov (Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali

stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura in

vplivali na biodiverziteto območja.) – ocena C. Vpliva na

ostala območja (NV Glinščica-soteska, NV Glinščica, ZO

Beka) ne bo, saj OPN ne predvideva sprememb na teh

območjih (ocena A).

Omilitveni ukrep: Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo

poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju

Natura 2000 ter vplivali na biotsko pestrost območja.

Državni prostorski načrt

za prenosni plinovod M6

na odseku Ajdovščina -

Lucija

POO, pPOO in

POV Kras

ZO Beka

EPO Kras

NV Glinščica –

soteska

NV Glinščica

pNV Matarsko

podolje – meja

K-Tc

pNV Karbonati

Opis in ocena vpliva: Izgradnja plinovoda bo negativno

vplivala na celovitost in funkcionalno povezanost POO,

pPOO in POV. Plan bo negativno vplival tudi na celovitost

EPO Kras. Vpliv je možen tudi na pričakovane naravne

vrednote. Večji kumulativen vpliv lahko pričakujemo v

času gradnje in še posebej ob morebitnem istočasnem

izvajanju planov. Neposreden in trajen kumulativni vpliv

ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih

ukrepov (Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali

stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju Natura in

vplivali na biodiverziteto območja.) – ocena C. Vpliva na

ostala območja (NV Glinščica-soteska, NV Glinščica, ZO

Beka) ne bo, saj OPN ne predvideva sprememb na teh

območjih (ocena A).

Omilitveni ukrep: Dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo

poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju

Natura 2000 ter vplivali na biotsko pestrost območja. Legenda:

POV – posebno območje varstva – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju

prostoživečih ptic

POO – posebno ohranitveno območje – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o

ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

ZO – zavarovano območje

EPO – ekološko pomembno območje

NV – naravna vrednota

pNV – pričakovana naravna vrednota

IV.5.3.5. VPLIV NA OKOLJSKE CILJE SEGMENTA OHRANJANJE NARAVE IN

BIOTSKE PESTROSTI

Okoljski cilj Opis vpliva Ocena

Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi

1. Spodbujanje ohranjanja biotske

raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih

procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega

naravnega okolja.

OPN lahko vpliva na cilj neposredno in

daljinsko ter tudi kumulativno.

C - nebistven vpliv

pod pogoji


123

2. Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske

raznovrstnosti in naravnih vrednot v

gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.



C - nebistven vpliv

pod pogoji

Varovana območja

1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske

raznovrstnosti s poudarkom na

kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih

območjih.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

bistvenih negativnih vplivov na

varovana območja ne pričakujemo.

Vplivi so možni na več kvalifikacijskih

vrst in habitatnih tipov. OPN lahko

vpliva na cilj neposredno in daljinsko

ter tudi kumulativno.

C - nebistven vpliv

pod pogoji

Ekološko pomembna območja in naravne vrednote

1. Ohranjanje naravnih vrednot in

preprečevanje zmanjševanja biotske

raznovrstnosti ter ohranitev naravnega

ravnovesja na EPO.



C - nebistven vpliv

pod pogoji

Skupna ocena za segment Ocena

Ohranjanje narave in biotske pestrosti C - nebistven vpliv pod pogoji

Pri izdelavi OP je preverjeno upoštevanje zgoraj smernic nosilcev urejanja prostora. Če je

ugotovljeno, da v osnutku OPN smernice niso v celoti upoštevane, smo predlagali omilitvene ukrepe.

Omilitvene ukrepe je potrebno pri dopolnitvi OPN v celoti upoštevati, saj bi bili v nasprotnem primeru

vplivi plana na segment bistveni (ocena D ali E).

IV.5.4. OMILITVENI UKREPI

V OPN naj se umesti sledeče cilje:

Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot

bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z


Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT

na varovanih območjih.

Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev

naravnega ravnovesja na EPO.

Ukrep se vključi v strateški del OPN. Izvedbo preverja MOP v času izdaje mnenja na OPN.

Splošni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati pri vseh EUP:

Ekstenzivna travišča, gozd (vse tipe gozdov razen pogozditev s črnim borom in območij z velikim

deležem robinije) in stare sadovnjake (ekstenzivno gojene senožetne sadovnjake) naj se ohranja v

največji možni meri. Občina naj aktivno spodbuja vzpostavljanje novih območij z ekstenzivnimi

senožetnimi sadovnjaki. Ukrep naj se upošteva pri pripravi OPN. Ukrep izvajata pripravljavec

plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.

Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje, je zaradi

zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega

stanja živalskih vrst (npr. nočnih metuljev, hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev,

da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven.

Sledečih območij EUP se zaradi občutljivosti območja ne sme osvetljevati: HO-4, MR-11, VR-4,

VR-5 in VR-6. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana

in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši MOP.

Za zmanjšanje negativnih vplivov na pričakovane naravne vrednote naj se upošteva sledeči ukrep:

Ob nepredvidenem odprtju podzemnih geomorfoloških nravnih vrednot (jam, brezen) ali odkritja

geoloških naravnih vrednot (mineralov, fosilov) v času gradnje je potrebno obvestiti Zavod RS za

varstvo narave, OE Nova Gorica, ki bodo jamo oz. najdbo pregledale in dale navodila za ustrezno


124

zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. Ukrep naj se vključi v izvedbeni del

OPN. Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor

vrši MOP.

Pri spremembi gozdnih ali drugih kmetijskih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča (npr. R-

22,…), ki se nahajajo na Natura 2000 območjih je treba upoštevati sledeče ukrepe:

o Na območju je dovoljena le ekološka kmetijska pridelava.

o Na območju naj ne bo monokulturnih nasadov.

o V gozd naj se posega v najmanjši možni meri.

o Mejice in posamezne skupine dreves naj se ohranjajo.

Omilitveni ukrep za zmanjšanje vpliva na netopirje v primeru gradbenih del in osvetljevanja:

V primeru poseganja v ostrešja sledečih cerkva: Cerkev Janez Evangelist, Tatre (TA-3), Cerkev

Sveti Martin, Slivje (SV-1), Cerkev Sveti Janez Evangelist, Javorje (JA-6), Cerkev Sveti Štefan,

Brezovica (BZ-3), Cerkev Sveti Nikolaj, Golac (GO-8), Cerkev Sveti Rok, Skadanščina (SK-2),

Cerkev Sveta Marija Magdalena, Ocizla (OC-1), Cerkev Sveti Anton Padovanski, Poljane pri

Podgradu (PL-1), Cerkev Sveta Jedert, Prešnica (PR-13) je treba dela prilagoditi življenjskemu

ciklusu netopirjev. Načrtovalci del naj se za usmeritve predhodno obrnejo za Zavod RS za varstvo

narave, OE Nova Gorica. Območja navedenih cerkva naj se ne osvetljuje oz. naj se osvetljava

prilagodi življenju netopirjev (izletnih odprtin netopirjev naj se ne osvetljuje). Pri morebitnem

urejanju okolici cerkva naj se ohranjajo drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. Ukrep naj se

vključi v izvedbeni del OPN (PIP). Ukrep izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v

času priprave plana, nadzor vrši MOP.


125

Tabela 45: Omilitveni ukrepi (in vplivi) po posameznih EUP

Štev1

EUP

oznaka

–

nova*

EUP

oznaka –

stara**

Namen

pobude

Območje

varovanja*** HT, vrste, vpliv

Povzetek

smernic

ZRSVN

Dogovor

na

sestanku z

ZRSVN

(marec

2011)

Omilitveni ukrep

CD – območja centralnih dejavnosti

/ BA-4 MT2/CU-

2/OPPN

CU – osrednja

območja

centralnih

dejavnosti

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne

posega več v Naturo

2000)

pZO Kraški regijski

park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju bodo trajno izgubljene površine vrstno revnejšega

HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec

in sod., 2007). Območje predstavlja manjši del

naravovarstveno osiromašenega habitatnega tipa in se

navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo

kot nebistven.

priporočajo, da

se sprememba

rabe na V delu

ne izvede

lahko

ostane

/

/ HK-11 HK2/CDo-

1

CD – območja

centralnih

dejavnosti za

trgovske,

oskrbne,

poslovne,

storitvene

dejavnosti,

manjšo obrt

(bencinski

servis)

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju bodo trajno izgubljene površine HT 31.8121

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in

črnim trnom, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki

in HT 85.151 (Erjavec in sod., 2007). Območje je zaradi

bližine poslovne cone že v obstoječem stanju obremenjeno s

hrupom in prisotnostjo človeka, po izvedbi SV obvoznice pa

bo območje še dodatno okrnjeno. Ker je območje že v

obstoječem stanju manj primerno za življenje ogroženih vrst,

ocenjujemo vpliv izvedbe spremembe kot nebistven.

/ / /

/ HK-3 HK1/CDi-1

CD – območje

centralnih

dejavnosti za

izobraževanje,

vzgojo in šport

SPA Kras (dodatek)

(manjši del) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)

EPO Kras (manjši

del)


park

Na območju bodo trajno izgubljene površine HT 31.8D

Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z

listnatimi drevesnimi vrstam, ki predstavlja koridor za selitev

divjadi in drugih živali do Hrpeljskega dola. Območje širitve

je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. Vpliv zmanjšane

spremembe namenske rabe na naravo ocenjujemo kot

nebistven.

v J in Z delu

naj se ne

izvede

lahko

ostane

/

41, 165 PV-2 MT1/CU-1 CU – osrednja

območja SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Območje je delno že pozidano, na preostalem območju pa so

HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT

/ / /


126

centralnih

dejavnosti

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 83.151

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki in HT 81.1 Zmerno

suhi intenzivno gojeni travniki (Erjavec in sod., 2007), ki

bosta v tem delu trajno izgubljena. Območje predstavlja

manjši del naravovarstveno pomembnih območij ter se


kot nebistven.

E – območja energetske infrastrukture

124,128

in 128

KL-1 OC2/E-1

E – območje

energetske

infrastrukture

POV Kras


park

EPO Kras

Na območju se pojavljajo HT 31.8D Grmičasti gozdovi

listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi

vrstami, HT 84.3 Gozdni otoki, HT 34.753 Submediteransko-

ilirski polsuhi travniki in kombinacija habitatnih tipov HT

34.753x31.8D (Erjavec in sod., 2007). Predvidena sprememba

namenske rabe je bila od prvotnega predloga sicer zmanjšana,

vendar še vedno sega v neokrnjeno območje, ki predstavlja

pomemben habitat ogroženih vrst.

priporočajo, da

se ne izvede

odločitev

na podlagi

OP

Sprememba

namenske rabe naj se

ne izvede.

IG – gospodarske cone

20, 21,

148

BA-5 MT2/IG-

1/OPPN

IG –

gospodarske

cone

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju prevladujejo HT 34.753 Submediteransko-ilirski

polsuhi travniki (v različnih fazah zaraščanja) in HT 84.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod.,

2007), delno pa je območje že antropogeno spremenjeno.

Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano.

Vpliv zmanjšane spremembe namenske rabe na naravo

ocenjujemo kot nebistven.

priporočajo, da

se območje

zmanjša

lahko

ostane

/

173 HK-20 HK3/IG-

2/OPPN

IG –

gospodarske

cone

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)

POV Kras

(oddaljeno cca 10

m)

POO, pPOO Kras

(oddaljeno cca 10

m)


park

EPO Kras

NV Jama pri postaji

Na območju predvidene spremembe se pojavlja predvsem HT

42.67 Pogozditve s črnim borom (terenski ogled november

2011). Območje predstavlja habitat ogroženih vrst (npr.

podhujka,…), ki bo v primeru izvedbe uničen. Na območju se

nahaja tudi podzemeljska geomorfološka naravna vrednota

Jama pri postaji, ki bila v primeru izvedbe gospodarske cone

na tem območju uničena.

naj se ne

izvede

odločitev

na podlagi

OP

Sprememba


ne izvede oz. naj se

poišče druga,

primernejša lokacija.


127

(geomorfp)

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-Tc

/ RD-2,

RD-4

RD2/IG-

1/OPPN

IG –

gospodarske

cone

SCI Kras (manjši

del RD-2) (EUP po

spremembi Uredbe

leta 2013 ne posega

več v Naturo 2000)

SPA Kras (manjši

del RD-2) (EUP po

spremembi Uredbe

leta 2013 ne posega

več v Naturo 2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko


Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih

habitatnih tipov: HT 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja

in HT 34.7 Submediteranska in mediteransko-montanska suha

in polsuha travišča (terenski ogled november 2011). Na ožjem

območju predstavlja predvidena sprememba namenske rabe

redek ostanek avtohtonih hrastovih gozdov, saj v okolici

prevladujejo neavtohtone pogozditve s črnim borom. Območje

predstavlja tudi pomemben habitat številnih ogroženih vrst.

Predvidena sprememba namenske rabe se nahaja severno od

avtoceste, ki je v obstoječem stanju še relativno neokrnjen.

Odpiranje novih zazidljivih območij bo povzročilo velik vpliv

na vrste tega območja.

sprememba naj

se temeljito

preuči

odločitev

na podlagi

OP

Sprememba


ne izvede.

13,73, 45 RD-5 RD2/IG-

2/OPPN

IG –

gospodarske

cone

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko



habitatnih tipov: HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih

listavcev, HT 31.8Fx41.8 Mešani grmičasti gozdovi in

površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi drevesnimi

vrstami x Termofilni gozdovi mešanih listavcev. Del območja

je že v obstoječem stanju degradiran (deponija gradbenega

materiala) (HT 86.42x87.2 Različna odlagališča odpadkov x

Ruderalne združbe) (terenski ogled november 2011). Območje

je že delno degradirano, saj se že v obstoječem stanju

uporablja za predelavo gradbenega materiala. Širjenje

dejavnosti bi poseglo v neokrnjene habitate ogroženih vrst in

visoko naravovarstveno vreden HT 41.8.

sprememba naj

se temeljito

preuči

odločitev

na podlagi

OP

Območje dejavnosti

naj bo omejeno na

območje, ki je

degradirano že v

obstoječem stanju.

Postavljanje objektov

ni dovoljeno.

Izvajanje dejavnosti

ponoči ni dovoljeno.

Območja naj se ne

osvetljuje.


/ HK-24 HK3/PC-

1

PC – površine

cest (J

obvoznica)

POO, pPOO Kras

(manjši del)

POV Kras (manjši

del)


park

EPO Kras

NV Jama pri postaji

(geomorfp) (v


habitatnih tipov: HT 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in

površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT

34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, in njegova

kombinacija s HT 31.8D, HT 41.7 Toploljubna in primorska

hrastovja, HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev, HT

81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive,

HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni

naj se ne

izvede

naj se ne

izvede

Sprememba


ne izvede, oz. naj se

pomakne bolj

severno – ob južni

del že obstoječe

industrijske cone.


128

neposredni bližini)

pNV Karbonati

pNV Matarsko


otoki, HT 85.3 Vrtovi, HT 87.1 Neobdelane njive in druge

dotlej obdelane površine (Erjavec in sod., 2007 in terenski

ogled november 2011). Od navedenih je še posebej

naravovarstveno pomemben HT 34.753. Izvedba obvoznice bo

fragmentirala njihov habitat in posegla v njegovo celovitost.

Vozila bodo vnesla nov vir hrupa v do sedaj relativno

neokrnjen življenjski prostor.

/ HK-28

HK2/PC-

1

PC – površine

cest (SV

obvoznica)

POV Kras

POO, pPOO


park

EPO Kras

NV Vidova jama

(geomorfp)

NV Mala Kozinska

jama (geomorfp)

NV Jama v

Midretovi ogradi

(geomorfp) (v

neposredni bližini)

pNV Karbonati

pNV Matarsko



habitatnih tipov: HT 24.16 Presihajoče reke, potoki in

hudourniki, HT 31.81 Srednjeevropska in submediteranska

listopadna grmišča na bogatih tleh, HT 31.812

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča, HT 31.8121

Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in

črnim trnom, HT 31.87 Gozdne čistine, HT 31.8D Grmičasti

gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi

drevesnimi vrstami, HT 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in


vrstami, HT 34.752 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi

kamniti travniki ter njegove kombinacije s HT 31.812, HT

31.88 in HT 31.8F, HT 34.753 Submediteransko-ilirski

polsuhi travniki in njegova kombinacija s HT 31.8D, HT

38.13 Ruderalizirana opuščena travišča, HT 42.67 Pogozditve

s črnim borom Gozdovi, HT 41.7 Toploljubna in primorska

hrastovja, HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev, HT

53.11x87.2 Navadna trstičja x Ruderalna združba, HT 81.1

Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 84.1 Drevoredi,

HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3

Gozdni otoki, HT 86 Pozidana območja, HT 86.6 Ruševine,

opuščeni objekti in arheološke izkopanine, HT 87.1

Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine, HT

87.2 Ruderalne združbe, HT 89.22 Kanali, HT 89.23

Industrijska jezera, bazeni in okrasni ribniki (Erjavec in sod.,

2007 in terenski ogled november 2011). Območje obvoznice

je bilo obravnavano in presojano že v sklopu sprejemanja LN

za avtocesto na odseku Kozina–Klanec.

naj se ne

izvede

(tudi v

smernicah

ZRSVN 18.6.

2013)

/

/

(Območje obvoznice

je bilo obravnavano

in presojano že v

sklopu sprejemanja

LN za avtocesto na

odseku Kozina–

Klanec.)

/ HK-35 HK2/PC-

2

PC – površine

cest SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras


habitatnih tipov: HT 31.8121 Srednjeevropska toploljubna

bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom, HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 84.2 Mejice in

manjše skupine dreves in grmov, HT 86.3 Delujoča

industrijska območja (Erjavec in sod., 2007). Območje

predvidene ceste se nahaja ob obstoječi industrijski coni in

znotraj predvidene obvoznice. Območje je že v obstoječem

naj se ne

izvede

odločitev

na podlagi

OP

/


129

pNV Karbonati

pNV Matarsko


stanju obremenjeno s hrupom in prisotnostjo človeka, po

izvedbi SV obvoznice pa bo območje še dodatno okrnjeno.

Ker je območje že v obstoječem stanju manj primerno za

življenje ogroženih vrst, ocenjujemo vpliv izvedbe spremembe

kot nebistven.

SS – stanovanjske površine

108 BA-10 MT2/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pNV Karbonati

EPO Kras

pZO Kraški

regijski park

Na območju prevladuje HT 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev

in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami

(Erjavec in sod., 2007). Na območju je prisoten habitat

ogroženih vrst. Predvideno območje ni del strnjene poselitve,

širitev posega v pomemben habitat ogroženih vrst.

/ / Sprememba


zmanjša.

178 BA-11 MT2/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati


habitatnih tipov: HT 37.753 Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov,

HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11

Njive, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki,

HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane

površine (Erjavec in sod., 2007). Habitatni tipi na območju

predstavljajo življenjski prostor mnogim ogroženim vrstam.

naj se izloči ali

zmanjša

/ Območje spremembe


zmanjša.

10 BA-12 MT2/SS-3

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

EPO Kras

pZO Kraški

regijski park

pNV Karbonati

Na območju bodo trajno izgubljene manjše površine sledečih

habitatnih tipov: HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej

obdelovane površine, HT 84.2 Mejice in manjše skupine

dreves in grmov, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki (Erjavec in sod., 2007). Sprememba rabe predstavlja

zaokrožitev naselja in ne predstavlja večjega negativnega

vpliva na naravo.

/ / /

68 BA-8 MT2/SS-4

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Območje spremembe je že v obstoječem stanju pozidano. Na

območju ne pričakujemo ogroženih živalskih ali rastlinskih

vrst. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.

/ / /


130

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

/ BA-9 MT2/SS-

5/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras



travniki in njihova kombinacija s HT 31.8D Grmičasti gozdovi


vrstami, HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča, HT 81.1

Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT

83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod.,

2007). Od navedenih je naravovarstveno pomembnejši HT

34.753, saj v kombinaciji z ostalimi prisotnimi HT predstavlja

habitat ogroženih vrst (npr. rjavi srakoper,…), ki bo na

območju trajno uničen. Območje širitve je bilo od prvotnega

predloga zmanjšano, vendar še vedno posega v neokrnjeno

območje ogroženih vrst.

/ lahko

ostane

Območje spremembe


zmanjša.

125 BE-5

OC3/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POO, pPOO Kras

POV Kras

EPO Kras

pZO Kraški

regijski park

Na območju bodo trajno izgubljene intenzivno obdelane

kmetijske površine (HT 83.22 Nizkodebelni in grmičasti

sadovnjaki (Erjavec in sod., 2007)), ki nimajo večje

naravovarstvene vrednosti. Upoštevani del pobude predstavlja

zaokrožitev naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne

pričakujemo.

/ / /

/ BZ-7 BR1/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

ZO Brezovica –

Brezoviška slepa

dolina

pZO Kraški

regijski park

NV Brezovica –

slepa dolina

(geomorf, hidr

(geomorfp))

Na območju spremembe namenske rabe bo trajno izgubljen

HT 41.7x41.8 Toploljubna in primorska hrastovja x

Termofilni gozdovi mešanih listavcev (terenski ogled

november 2011). Območje predstavlja manjši del

naravovarstveno pomembnih območij ter se navezuje na

obstoječo poselitev. Preko območja predvidenega za širitev

poteka vodotok.

predlagajo, da

se gradnja

načrtuje v čim

večji

oddaljenosti od

vodotoka

/ Gradnja naj se

načrtuje v čim večji

oddaljenosti od

vodotoka (najmanj 5

m od brežine

vodotoka).

/ BZ-6

BZ-8

BR1/SS-

2/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

ZO Brezovica –

Brezoviška slepa

dolina

pZO Kraški

regijski park

NV Brezovica –

slepa dolina

(geomorf, hidr

Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. V naselju in na

njegovem robu so prisotni HT: HT 83.151 Ekstenzivno gojeni

senožetni sadovnjaki, HT 34.753 Submediteransko-ilirski

polsuhi travniki in HT 85.3 Vrtovi. Območje širitve je bilo od

prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev

posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri.

Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot

nebistven.

predlagajo, da

se gradnjo

načrtuje ob

obstoječih

prometnicah

/ /


131

(geomorfp))

pNV Karbonati

/ GM-7 GD1/SS-

3/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. V naselju in na

njegovem robu so prisotni HT: HT 34.753 Submediteransko-

ilirski polsuhi travniki, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno

gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15 Sadovnjaki, HT


Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 87.1

Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine.

Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano –

izločeno je bilo območje sadovnjaka. Predvidena širitev

obsega območje med obstoječim naseljem in cesto.

Ocenjujemo, da je to območje manj pomemben habitat

ogroženih vrst. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.

sadovnjak naj

se izloči

usklajeno /

/ GM-10 GD1/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc


habitatnih tipov: HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča,



HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec

in sod., 2007). Naravovarstveno pomembnejši habitatni tip na

območju je 83.151. Območje širitve je bilo od prvotnega

predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev posega v

naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. Vpliv

zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven.

priporočajo, da

se sadovnjak

izloči

/ /

29 GO-10

GO-4

GO-8

GO-9

GL1/SS-

4/OPPN

GL1/SS-1

GL1/SK-2

GL1/SS-3

SS –

stanovanjske

površine

SK – površine

podeželskega

naselja

POO, pPOO Kras

POV Kras

EPO Kras

pZO Kraški

regijski park

Na območju bodo trajno izgubljene predvsem površine HT

31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se

z listnatimi drevesnimi vrstami (terenski ogled november

2011). Sprememba rabe predstavlja zaokrožitev naselja.

Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

/ GO-11 GL3/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

POO, pPOO Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras



travniki in njegova kombinacija s HT 31.8F Mešani grmičasti

gozdovi in površine, zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi

drevesnimi vrstami, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni

sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in

grmov (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih habitatnih tipov

sta naravovarstveno pomembnejša HT 34.753 in HT 83.151.

Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki

naj se izloči ali

zmanjša



ne izvede.


132

skovik, rjavi srakoper).

/ GO-12 GL3/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

POO, pPOO Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

Območje predvidene spremembe namenske rabe je bilo že

antropogeno spremenjeno (nasuto in delno pozidano), zaradi

česar nima več večje naravovarstvene vrednosti.

naj se izloči ali

zmanjša

/ /

/ HK-49 HK5/SSe-

27OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc

Območje predvidene spremembe namenske rabe je bilo v večji

meri že degradirano – nasuto. Večjega negativnega vpliva na

naravo ne pričakujemo.

/ / /

/ HK-57 HK2/Sse-

1/OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Kras

pNV Karbonati


habitatnih tipov: HT 34.753x31.8D Submediteransko-ilirski

polsuhi travniki x Grmičasti gozdovi listavcev in površine,

zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami (terenski ogled

november 2011). Območje predstavlja tudi habitat velikemu

številu ogroženih vrst (npr. travniški postavnež, kraški

zmrzlikar, sršenar, podhujka, bukov kozliček,…). Širitev je

predvidena zunaj okvirov naselja in predstavlja trajno izgubo

habitata ogroženih vrst in naravovarstveno pomembnih HT.

naj se ne

izvede

Sprememba


ne izvede.

80 HK-60 HK2/SSe-

4/OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati


Submediteransko-ilirski polsuhi travniki in HT 84.2 Mejice in

manjše skupine dreves in grmov (Erjavec in sod., 2007).

Območje predvidene spremembe namenske rabe je zaradi

bližine industrijske cone okrnjeno že v obstoječem stanju. Po

izvedbi SV obvoznice bo območje še dodatno razvrednoteno.

Vpliv na naravo zaradi izvedbe spremembe namenske rabe

znotraj predvidene obvoznice, ocenjujemo kot nebistven.

priporočajo, da

se ne izvede

odločitev

na podlagi

OP

/

/ HK-61 HK2/SSe- SS – območja SPA Kras (EUP Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih / lahko /


133

5/OPPN stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

habitatnih tipov: HT 31.812 Sredjnjeevropska toploljubna

bazifilna grmišča, HT 21.8D Grmičasti gozdovi listavcev in

površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT


Toploljubna in primorska hrastovja (Erjavec in sod., 2007 in

terenski ogled november 2011). Območje je zaradi bližine

poslovno-industrijske cone manj pomembno za ogrožene

vrste. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.

ostane

/ HK-63 HK2/Sse-

6/OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

pZO Kraški

regijski park

NV Brezno na

Gmajni

(geomorfp)

NV Koz 1

(Kozina)

(geomorfp)

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc

Na območju so bili gozdni habitatni tipi že pred časom

izkrčeni, zato prevladujejo HT Grmičasti gozdovi listavcev in

površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami. Na

območju spremembe namenske rabe so naravne vrednote –

jame, v katere se skladno z Zakonom o varstvu podzemnih

jam (Uradni list RS, št.2/04) ne sme posegati.

določi naj se

vplivno

območje NV

Zahtevo

naj se vpiše

v PIP

Pred predvideno

spremembo naj

pristojna inštitucija z

ustreznimi

referencami izvede

krasoslovni pregled

območja, ki bo

določila natančno

lego jam in določila

njihovo vplivno

območje, v katero se

ne sme posegati.

(Zahtevo naj se vpiše

v PIP).

/ HK-65 HK7/SSe-

2/OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Kras

pNV Karbonati







zmrzlikar, sršenar, podhujka, bukov kozliček,…). Širitev je

predvidena zunaj okvirov naselja in predstavlja trajno izgubo

habitata ogroženih vrst in naravovarstveno pomembnih HT.

naj se ne

izvede

odločitev

na podlagi

OP

Sprememba


ne izvede.

/ HK-71 HK1/SSs-

1/OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras



travniki in njihova kombinacija s HT 31.8D Grmičasti gozdovi


vrstami, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT

82.11 Njive, HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in

grmov (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih je

naravovarstveno pomembnejši HT 34.753, saj v kombinaciji z

ostalimi prisotnimi HT predstavlja habitat ogroženih vrst (npr.

rjavi srakoper,…) ter koridor za selitev divjadi in drugih živali

naj se ne

izvede

odločitev

na podlagi

OP

/

(Za območje je že

izdano gradbeno

dovoljenje, zato

umaknitev stavbnega

zemljišča ni možna).


134

pNV Karbonati do Hrpeljskega dola.

/ HK-72 HK3/SSs-

1/OPPN

SS – območja

stanovanjske

prostostoječe

gradnje pretežno

enodružinskih hiš

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati


habitatnih tipov: HT 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in


vrstami, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki

in njihova kombinacija s HT 31.8D Grmičasti gozdovi


vrstami, HT 82.11 Njive, HT 84.2 Mejice in manjše skupine

dreves, HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane

površine. (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih je

naravovarstveno pomembnejši HT 34.753. Območje

predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. podhujka, rjavi

srakoper) ter koridor za selitev divjadi in ostalih živali do in iz

Hrpeljskega dola, ki bo na območju širitve trajno uničen.

priporočajo, da

se območje

zmanjša

odločitev

na podlagi

OP

Sprememba


ne izvede oz. v

primeru da to ni

možno, vsaj zmanjša.

/ HK-78 HK1/SSv-

3/OPPN

SS – območja

večstanovanjske

gradnje

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc

Na območju so bili v času izvedbe kartiranja habitatnih tipov

(Erjavec in sod., 2007) prisotni HT 34.752 Submediteransko-

ilirski pašniki in suhi kamniti travniki, HT 82.11 Njive, HT

84.3 Gozdni otoki in HT 87.2 Ruderalne združbe. Kasneje je

bilo območje izsekano nasuto. Trenutno se območje spontano

zarašča. Območje je pomembno kot koridor za selitev živali

do Hrpeljskega dola.

V del območja

naj se izloči

odločitev

na podlagi

OP

Priporočamo, da se

vzhodni del območja

izloči iz območja

načrtovane

spremembe

namenske rabe. To

območje naj se

prepusti spontanemu

zaraščanju ali zasadi

z avtohtonimi

drevesnimi in

grmovnimi vrstami.

96 KL-14 OC2/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras


habitatnih tipov: HT 24.1 Regulirani potoki, HT 31.8D


listnatimi drevesnimi vrstami, HT 34.753 Submediteransko-

lirski polsuhi travniki, HT 44.3 Srednjeevropska črnojelševja

in jesenovja ob tekočih vodah, HT 81.1 Zmerno suhi

intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15

Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni


grmov in HT 84.3 Gozdni otoki. Sprememba rabe se nahaja

med dvema zaselkoma, zaradi česar je pomen območja kot

habitata za ogrožene vrste zmanjšan. Vpliv na naravo


/ / /

/ KL-15 OC2/SS-

2/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park


habitatnih tipov: HT 31.81 81 Srednjeevropska in

submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, 31.8D


priporočajo, da

se J tretjino

parcele 3145/3

in parcele

/ /


135

EPO Kras listnatimi drevesnimi vrstami, HT 34.753 Submediteransko-

ilirski polsuhi travnik (in kombinacija teh dveh HT), HT 44.3

Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah,


Vlažni intenzivno gojeni travniki, HT 82.11 Njive, HT 83.15


sadovnjaki, HT 83.22 Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki,

HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3

Gozdni otoki, HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej

obdelovane površine in HT 87.2 Ruderalne združbe (Erjavec

in sod., 2007). Od navedenih so naravovarstveno pomembna

sledeča HT: 34.753 in 44.3. V letu 2007, ko je bilo izvedeno

kartiranje, je bil na območju spremembe prisoten tudi HT

37.313 Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko.

Območje, kjer se je nahajal ta HT je bilo kasneje nasuto in

degradirano. Tega HT na območju ni več. Sprememba rabe se

nahaja med dvema zaselkoma, zaradi česar je pomen območja

kot habitata za ogrožene vrste zmanjšan. Vpliv na naravo


3146/2 k.o.

Ocizla izloči

/ KP-5 DR1/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju bodo trajno izgubljene površine submediteranskih

suhih travišč in habitati nekaterih ogroženih živalskih vrst.

Območje širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. V

sedanjem obsegu širitev posega v naravovarstveno pomembne

habitate v manjši meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na

naravo ocenjujemo kot nebistven.

priporočajo, da

se območje

zmanjša

usklajeno /

/ KP-6 DR1/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju bodo trajno izgubljene površine submediteranskih

suhih travišč, delno pa je območje predlagano za širitev že

pozidano. Glede na to, da je območje že delno degradirano in

ker se širitev nahaja v neposredni bližini naselja ter športnega

objekta (hrup, povečana prisotnost človeka) ocenjujemo, da je

z vidika narave manj pomembno. Vpliv spremembe namenske

rabe ocenjujemo kot nebistven.

priporočajo, da

se območje

zmanjša

usklajeno /

/ MR-4 MK1/SS-

2/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras


habitatnih tipov: HT 31.81 Srednjeevropska in

submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh, HT



83.15 Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni


grmov (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih so

naravovarstveno pomembnejši sledeči HT: 34.753, 34.752 in

83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr.

veliki skovik, rjavi srakoper.

/ / Sprememba


zmanjša tako, da bo

obsegala predvsem

že v obstoječem

stanju pozidane

površine.


136

/ MR-5 MK1/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati


habitatnih tipov: HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča,



HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov (Erjavec

in sod., 2007). Naravovarstveno pomembnejši habitatni tip na

območju je 83.151. Območje širitve je bilo od prvotnega

predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev posega v

naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri. Vpliv

zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot nebistven.

priporočajo, da

se sadovnjake

ohranja

/ /

111 MT-3 MT1/SS-4

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju prevladujejo že utrjene površine za dostop do

obstoječe stanovanjske hiše. Zaradi manjše naravovarstvene

vrednosti območja in navezave na obstoječe stanovanjsko

območje večjega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

182 MT-4 MT1/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju bo trajno izgubljena manjša površina HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 83.151

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki in HT 82.11 Njive (

(Erjavec in sod., 2007). Območje spremembe predstavlja

manjši poseg v naravovarstveno pomembna območja in se


kot nebistven.

/ / /

47, 88 NA-3 DR2/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati


Submediteransko-ilirski polsuhi travniki in HT 84.2 Mejice in

manjše skupine dreves in grmov (terenski ogled november

2011). Območje spremembe namenske rabe se sicer navezuje

na obstoječo poselitev, vendar posega tudi v neokrnjen habitat

ogroženih vrst.

/ / Sprememba


zmanjša.

12,

146, 159

OB-15 OB1/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

Predlagana sprememba predstavlja širitev stanovanjskih

površin na HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki, 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane

površine in 82.11 Njive (Erjavec in sod., 2007). Na območju

je prisoten habitat ogroženih vrst.

predlagajo, da

se izloči

odločitev

na podlagi

OP

Sprememba


zmanjša.


137

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

30 OB-16 OB1/SS-4

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju širitve že v obstoječem stanju stoji objekt. Na

južnem delu širitve je HT 82.11 Njive (Erjavec in sod., 2007).

Habitatni tipi na območju nimajo večje naravovarstvene

vrednosti. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.

/ / /

24 OC-7 OC1/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

Na območju širitve bodo trajno izgubljene manjše površine


in sod., 2007). Območje predstavlja manjši del


obstoječo poselitev. Vpliv na naravo ocenjujemo kot

nebistven.

/ / /

/ PE-7 OC4/SS-

2/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc



travniki, HT 34.753x31.8D Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki x Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče

se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 83.151 Ekstenzivno

gojeni senožetni sadovnjaki, HT 83.21 Vinogradi, HT 84.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 87.1

Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine

(Erjavec in sod., 2007). Območje širitve sicer predstavlja

mozaično kmetijsko krajino, ki predstavlja primeren habitat za

mnoge ogrožene vrste. Ker se območje širitve drži strnjenega

naselja in obsega relativno manjše območje kmetijsko

obdelanih površin, ocenjujemo vpliv širitve na naravo kot

nebistven.

območje

sadovnjaka naj

se ohranja

/ /

/ PR-15 PR1/SS-

1/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati



travniki, HT 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine,

zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 81.1


83.15 Sadovnjaki, HT 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni

sadovnjaki, HT 83.21 Vinogradi, HT 84.2 Mejice in manjše

skupine dreves in grmov, HT 87.1 Neobdelane njive in druge

dotlej obdelovane površine, HT 87.2 Ruderalne združb

predlagajo, da

se območje

zmanjša

odločitev

na podlagi

OP

/

(Za območje so že

predvidene

komasacija in

gradnja).


138

(Erjavec in sod., 2007). Od navedenih sta naravovarstveno

pomembna sledeča HT: 34.753 in 83.151. Območje

predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki skovik, rjavi

srakoper), ki bo na območju širitve trajno uničen.

/ PV-6 MT3-SS-1

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju širitve bodo trajno izgubljene površine HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 38.13

Ruderalizirana opuščena travišča, HT 81.1 Zmerno suhi



sadovnjaki in HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in

grmov (Erjavec in sod., 2007). Po izvedbi kartiranja HT je bilo

območje HT 83.131 v večji meri uničeno, saj je bila na parceli

2640/1 k.o. Materija zgrajena stanovanjska hiša. Območje

spremembe namenske rabe se navezuje na obstoječo poselitev,

zaradi česar ocenjujemo, da bo vpliv na naravo nebistven.

predlagajo

izločitev

ekstenzivnega

sadovnjaka na

2640/1 k.o.

Materija

/ /

107, 16,

7

RD-17 RD1/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

EPO Kras

pZO Kraški

regijski park

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc

Na območju bodo prizadete predvsem HT 34.7

Submediteranska in mediteransko-montanska suha in polsuha

travišča x 83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki.

Del predvidene spremembe posega tudi v gozdni HT 42.67

Pogozditve s črnim borom. (terenski ogled november 2011).

Na območju je predvidena dokaj obsežna širitev naselja, ki bo

posegla tudi v habitate ogroženih vrst.

priporočajo, da

se območje

zmanjša



zmanjša na JZ delu

tako, da bo območje

J od ceste primerno

za eno vrsto hiš.

23 RŽ-3 MT4/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko

podolje – meja K-

Tc

Na območju širitve so HT 82.11 Njive in 81.1 Zmerno suhi

intenzivno gojeni travniki (Erjavec in sod., 2007), ki nimajo

večje naravovarstvene vrednosti. Vpliv na naravo ocenjujemo

kot nebistven.

/ / /

/ SK-4 MK3/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

POO, pPOO Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras



pašniki in suhi kamniti travniki x Grmičasti gozdovi listavcev

in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami, HT


Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki, HT 84.2 Mejice in

območje naj se

izloči ali

zmanjša

/ Sprememba


zmanjša.


139

manjše skupine dreves in grmov, HT 87.2 Ruderalne združbe

(Erjavec in sod., 2007). Od navedenih so naravovarstveno

pomembnejši sledeči HT: 34.753, 34.752 in 83.151. Območje

predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr. veliki skovik, rjavi

srakoper).

/ SV-2 SL1/SS-

1/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

ZO Slivje –

Slivarske ponikve

pZO Kraški

regijski park

NV Slivarska

slepa dolina

(geomorf,

(geomorfp, hidr))

Območje širitve zaokrožuje obstoječe naselje. Ob robu naselja

so prisotni HT 31.8D/83.324 Grmičasti gozdovi listavcev in

površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami /

Nasadi in gozdni sestoji robinije (Erjavec in sod., 2007).

Območje širitve se nahaja na območju zavarovanega območja

Slivje – Slivarske ponikve kjer je kakšno koli poseganje

prepovedano. Območje je razglašeno tudi za naravno

vrednoto. Širitev naselja bi trajno okrnila zavarovano območje

in naravno vrednoto ter posegla v neokrnjene habitate

ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

sprememba naj

se ne izvede

oz. se izvede

izven NV

/ Sprememba


izvede le na

območju, ki je

pozidano že v

obstoječem stanju.

/ SV-3 SL1/SS-

2/OPPN

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras




34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 31.8F

Mešani grmičasti gozdovi in površine zaraščajoče se z

listnatimi in iglastimi drevesnimi vrstami. HT 34.752x31.8122

Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki x

Submediteranska listopadna grmišča. HT 81.1 Zmerno suhi



manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni otoki, HT

87.2 Ruderalne združbe (Erjavec in sod., 2007). Od navedenih

so naravovarstveno pomembnejši sledeči HT: 34.753, 34.752

in 83.151. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst

(npr. veliki skovik, rjavi srakoper.

območje naj se

izloči ali

zmanjša

/ Sprememba


zmanjša.

167 TU-3 HK9/SS-2

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

Območje predvidene spremembe je že v obstoječem stanju

antropogeno spremenjeno – pozidano. Širitev je predvidena

tudi na območju HT 31.8F Mešani grmičasti gozdovi in


vrstami, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki,

HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov. Območje

predstavlja manjši del naravovarstveno pomembnih območij

ter se navezuje na obstoječo poselitev. Vpliv na naravo


/ / /

53 TU-4 HK9/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

SPA Kras

(dodatek) (EUP

po spremembi

Na območju bodo trajno izgubljene manjše površine HT


Mejice in manjše skupine dreves in grmov in HT 84.3 Gozdni

/ / /


140

Uredbe leta 2013

ne posega več v

Naturo 2000)

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

otoki (Erjavec in sod., 2007). Območje predstavlja manjši del



nebistven.

/ VR-2 GR1/SS-1

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Kras

Na območju bodo trajno izgubljene površine mozaične

kmetijske krajine. Na območju bodo izgubljene predvsem

površine HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki

in robni del HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev in

HT 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja (terenski ogled

november 2011). Sprememba rabe predstavlja zaokrožitev

naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

/ VR-3 GR1/SS-3

SS –

stanovanjske

površine

POV Kras

pZO Kraški

regijski park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Kras

Na območju bodo izgubljene manjše površine HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki in robni del HT 41.8

Termofilni gozdovi mešanih listavcev in HT 41.7 Toploljubna

in primorska hrastovja (terenski ogled november 2011).

Sprememba rabe predstavlja zaokrožitev naselja. Bistvenega

vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

SK – površine podeželskega naselja

118, 172,

115

BE-4

OC3/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

POO, pPOO Kras

POV Kras

EPO Kras


park

Na območju pobude bodo trajno izgubljene manjše površine


in sod., 2007). Upoštevani del pobude predstavlja zaokrožitev

naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

81 BZ-4 BR1/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

ZO Brezovica –

Brezoviška slepa

dolina


park

NV Brezovica –

slepa dolina

geomorf, hidr

(geomorfp)

Na območju predvidenih sprememb namenske rabe so prisotne

predvsem opuščene kmetijske površine, ki se v večji meri

zaraščajo s HT 83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije. Na

nekaterih predelih je prisoten tudi HT 83.151 Ekstenzivno

gojeni senožetni sadovnjaki. Območje predstavlja manjši del



nebistven.

/ / /

/ GM-5 GD2/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


so prisotni HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki, 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT


Mejice in manjše skupine dreves in grmov, HT 84.3 Gozdni

otoki in HT 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane

na SZ in S delu

naj se širitve ne

izvede

usklajeno /


141


park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko


površine (Erjavec in sod., 2007). Območje širitve je bilo od

prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu širitev

posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši meri.

Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo kot

nebistven.

70 HO-2 HT1/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja


park

NV Hotenjske

ponikve – slepa

dolina (geomorf,

(hidr geomorfp)

pNV Karbonati

pNV Matarsko


Območje spremembe je že v obstoječem stanju pozidano. Na

območju ne pričakujemo ogroženih živalskih ali rastlinskih

vrst. Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.

/ / /

33 MR-3

MK1/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

NV Markovščina –

lipa v bližini cerkve

sv. Antona

Padovanskega

(drev)

pNV Karbonati


so prisotni HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi

travniki, 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki, HT

83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki in HT 84.2

Mejice in manjše skupine dreves in grmov. Območje širitve je

bilo od prvotnega predloga že zmanjšano. V sedanjem obsegu

širitev posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši

meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo

kot nebistven.

sadovnjake naj

se izloči

/ /

/ OB-11 OB1/SS-

3/OPPN

SK – površine

podeželskega

naselja


park

pNV Karbonati

pNV Matarsko






z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 31.8F Mešani grmičasti

gozdovi in površine zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi

drevesnimi vrstam, HT 34.753 Submediteransko-ilirski

polsuhi travniki (Erjavec in sod., 2007). Območje širitve je

bilo od prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem obsegu

širitev posega v naravovarstveno pomembne habitate v manjši

meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo ocenjujemo

kot nebistven.

predlagajo, da

se sadovnjake

in

submediteransk

a travišča izloči

/ /

171 OC-4 OC1/SS-2 SK – površine POV Kras Na območju spremembe se pojavljajo HT 83.151 Ekstenzivno predlagajo, da / /


142

podeželskega

naselja pZO Kraški regijski

park

EPO Kras

gojeni senožetni sadovnjaki in HT 31.8D Grmičasti gozdovi


vrstami (Erjavec in sod., 2007). Širitev stanovanjskega

območja je predlagana na robu poseljenega območja, ki je že v

obstoječem stanju obremenjeno s hrupom in prisotnostjo

človeka. Območje spremembe je bilo od prvotno

predstavljenega zmanjšano. Predvidena sprememba

predstavlja manjši poseg v naravovarstveno pomembna

območja in se nahaja na robu strnjene poselitve. Vpliv na

naravo ocenjujemo kot nebistven.

se območje

zmanjša

104 PE-5 OC4/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

POV Kras

EPO Kras


park

Na delu predvidene spremembe namenske rabe že stoji objekt,

na naravno ohranjenem predelu pa je prisoten HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec in sod.,

2007). Sprememba predstavlja ažuriranje stanja in manjšo

zaokrožitev naselja, ki ne bo predstavljala večjega posega v

naravo. Vpliv ocenjujemo kot nebistven.

/ / /

214 PV-3 MT3/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju bo trajno izgubljena manjša površina HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki (Erjavec in sod.,

2007). Območje predstavlja manjši del naravovarstveno

pomembnih območij ter se navezuje na obstoječo poselitev.

Vpliv na naravo ocenjujemo kot nebistven.

/ usklajeno /

2, 39, 42

in 94

RŽ-2 MT4/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko


Na območju širitve bo trajno izgubljena manjša površina HT

81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki in del HT 83.151

Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki (Erjavec in sod.,

2007). HT 83.151 ima večjo naravovarstveno vrednost.

Sprememba predstavlja ažuriranje stanja in manjšo

zaokrožitev naselja, ki ne bo predstavljala večjega posega v

naravo. Vpliv ocenjujemo kot nebistven.

predlagajo, da

se sadovnjak

na JZ delu

območja ohrani

/ /

129 TA-3

TT1/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

NV Šmagurka –

dolina (hidro)

Na območju bodo trajno izgubljene kmetijske površine (HT

34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travnik, HT 83.151


manjše skupine dreves in grmov) in del gozda (HT 41.1

Bukovja) (terenski ogled november 2011). Na območju širitve

je hidrološka NV Šmagurka – dolina. Ob zmanjšanju

/ / Sprememba


zmanjša tako, da ne

bo posegala na

območje naravne

vrednote.


143

spremembe namenske rabe bo naravna vrednota ohranjena.

187

VR-1 GR1/SK-1

SK – površine

podeželskega

naselja

POV Kras


park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Kras

Na območju bodo trajno izgubljene manjše površine HT


Njive, HT 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki

(terenski ogled november 2011). Sprememba rabe predstavlja

zaokrožitev naselja. Bistvenega vpliva na naravo ne

pričakujemo.

/ / /

BT – površine za turizem

136 HK-2 HK3/BT-1

BT – površine

za turizem SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju že v obstoječem stanju stoji objekt. Večjega

negativnega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča, G – gozdna zemljišča

15 B-239

KE3/K2-68

iz gozda v K2

– druga

kmetijska

zemljišča

(pašnik)

ZO Odolina – Slepa

dolina s ponikvami


park

NV Odolina – slepa

dolina (geomorf,

(geomorfp, hidr))

pNV Karbonati

EPO Mrzlek

Na območju pobude prevladuje gozd (HT 41.8 Termofilni

gozdovi mešanih listavcev in HT 41.7 Toploljubna in

primorska hrastovja, kmetijske površine v zaraščanju ter (HT


z listnatimi drevesnimi vrstami) in travniki (HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki) (terenski ogled

november 2011). Pobuda med drugim posega v zavarovano

območje Odolina – Slepa dolina s ponikvami, kjer je z

Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih

spomenikov na območju Sežana (Primorske novice 13/92)

prepovedano vsako poseganja, ki bi spremenilo rastiščne

razmere na lokaliteti.

/ / Na zavarovanem

območju naj se paša

ne izvaja.

143.203 G-99

G-23

KE2/K2-

26,

KE2/G-136

K2 – druga

kmetijska

zemljišča in G

– gozdna

zemljišča

(iz zazidljivega

v nezazidljivo

)

POV Kras


park

EPO Kras

pNV Karbonati

Na območju se pojavljajo HT 31.8D Grmičasti gozdovi


vrstami ter gozdne površine (Erjavec in sod., 2007).

Zmanjševanje zazidljiv področij bo dolgoročno na naravo

vplivalo pozitivno.

/ / /

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

/ KP-7 DR1/ZS-1 ZS – površine POO, pPOO Kras Na območju bodo trajno izgubljene površine sledečih predlagajo, da usklajeno /


144

za oddih,

rekreacijo in

šport

(oddaljeno cca 130

m)

POV Kras


park

EPO Kras

pNV Karbonati




z listnatimi drevesnimi vrstami, HT 31.8F Mešani grmičasti

gozdovi in površine zaraščajoče se z listnatimi in iglastimi

drevesnimi vrstam, HT 34.753 Submediteransko-ilirski

polsuhi travniki (terenski ogled november 2011). Delno pa je

območje že pozidano s športnimi in drugimi objekti. Območje

širitve je bilo od prvotnega predloga zmanjšano. V sedanjem

obsegu širitev posega v naravovarstveno pomembne habitate v

manjši meri. Vpliv zmanjšane širitve naselja na naravo


se območje

zmanjša

BC – športni centri

/ HK-1 HK3/BC-1 BC – športni

centri SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)

POO, pPOO Kras

(oddaljeno cca 40

m)

POV Kras

(oddaljeno cca 220

m)


park

NV Jama pri

Podgorici

(geomorfp)

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko



habitatnih tipov: HT 31.8D/83.324 Grmičasti gozdovi


vrstami/Nasadi in gozdni sestoji robinije, HT 34.753

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, HT 34.753x31.8D

Submediteransko-ilirski polsuhi travniki x Grmičasti gozdovi


vrstami, HT 42.67 Pogozditve s črnim borom, 81.1 Zmerno

suhi intenzivno gojeni travniki, HT 84.2 Mejice in manjše

skupine dreves in grmov, HT 87.1 Neobdelane njive in druge

dotlej obdelovane površine (Erjavec in sod., 2007 in terenski

ogled november 2011). Od navedenih je naravovarstveno

pomemben HT 34.753, ki bo v primeru izvedbe spremembe

uničen. Območje predstavlja tudi habitat ogroženih vrst (npr.

podhujka,…). V primeru izvedbe so možne tudi poškodbe ali

celo uničenje naravne vrednote – jame.

naj se ne

izvede

odločitev

na podlagi

OP

Za izvedbo športnega

centra naj se poišče

druga, primernejša

lokacija.

- ostalo -

22 BZ-1 BR2/Acd-1

Acd – površine

razpršene

poselitve za

centralne

dejavnosti

(mrliška

vežica)

ZO Brezovica –

Brezoviška slepa

dolina


park

NV Brezovica –

slepa dolina

Na območju predvidene spremembe namenske rabe že stoji

objekt. Večjega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /


145

geomorf, hidr

(geomorfp)

pNV Karbonati

pNV Matarsko


164 KP-1 DR1/Aik-1

Aik – površine

razpršene

poselitve z

objekti za

kmetijsko

proizvodnjo

POV Kras


park

EPO Kras

Na območju že v obstoječem stanju stoji objekt. Večjega

negativnega vpliva na naravo ne pričakujemo.

/ / /

143.203 HK-81 HK5/ZD-1

ZD – druge

urejene zelene

površine

SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Karbonati

pNV Matarsko


Območje predstavlja zeleno cono med stanovanjskim

območjem in industrijsko cono. Območje je bilo v preteklosti

že delno degradirano. Oblikovanje zelenih površin na območju

ne bo imelo večjih negativnih vplivov na naravo, saj na

območju ne pričakujemo ogroženih vrst.

/ / /

/ HK-90

HK-91

HK7/ZP-1

ZP – parki SPA Kras (dodatek)

(EUP po spremembi

Uredbe leta 2013 ne


2000)


park

EPO Kras

pNV Kras

pNV Karbonati







zmrzlikar, sršenar, podhujka, bukov kozliček,…). Ureditev

parka je predvidena v relativno neokrnjenem kar bi

predstavljalo trajno izgubo habitata ogroženih vrst in

naravovarstveno pomembnih HT.

naj se ne

izvede

/ Sprememba


ne izvede.

/ KL-17 OC2/ZS-1

ZP - parki POV Kras


park

EPO Kras

NV Glinščica (hidr,

ekos)

Območje vodnega telesa predstavlja habitat mnogih ogroženih

vrst (npr. vrstam iz skupine dvoživk, kačjih pastirjev,…). Na

območju spremembe namenske rabe so poleg HT 22.13

Evtrofne vode še sledeči habitatni tipi: HT 24.1 Potoki s

pretežno naravnimi bregovi in Regulirani potoki, HT

31.8D/44.9 31.8D Grmičasti gozdovi listavcev in površine,

zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami / Močvirni

listnati gozdovi, HT 38.13 Ruderalizirana opuščena travišča in

HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov.

pred izvedbo

posegov je

treba pridobiti

strokovno

mnenje

/ Pred posegom v

vodno telo ali njegov

breg je treba

pridobiti strokovno

mnenje organizacije,

pristojne za varstvo

narave.

Legenda:


146

* EUP oznaka – nova: EUP oznaka, ki je bila navedena v grafičnem delu OPN-ja, posredovanega 16. 11. 2011

** EUP oznaka – stara: EUP oznaka, ki je bila navedena v grafičnem delu OPN-ja, ki je bil posredovan Nosilcem urejanja prostora v začetku leta 2011

*** S spremembo Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 33/13, 35/13-popr., 39/13-odl. US, 3/14) je bilo nekaj površin »SPA Kras – dodatek«

izbrisanih. Ker ta območja predstavljajo potencialen habitat kvalifikacijskim vrstam, jih iz tabele nismo brisali. Omilitveni ukrepi v tem primeru veljajo kot priporočilo.

POV – posebno območje varstva – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic

SPA (dodatek) – območje, ki izpolnjuje pogoje za posebno območje varstva (del teh območij je bilo s spremembo Uredbe priključenih POV, del pa izbrisanih)

POO – posebno ohranitveno območje – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

ZO – zavarovano območje

pZO – območje, predlagano za zavarovanje

EPO – ekološko pomembno območje

NV – naravna vrednota (zvrsti naravnih vrednot: geomorfp – podzemeljska geomorfološka, hidr – hidrološka, ekos – ekosistemska, geomorf – geomorfološka, geol – geološka, bot – botanična,

zool – zoološka)

pNV – pričakovana naravna vrednota

Ukrepi so izvedljivi. Vključi se jih v izvedbeni del OPN. Ukrepe izvajata pripravljavec plana in Občina Hrpelje-Kozina v času priprave plana, nadzor vrši

MOP.


147

IV.5.5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Izvedbo omilitvenih ukrepov v času priprave in sprejemanja planov izvaja MOP-CPVO.

Za spremljanje izvajanja uspešnosti vseh omilitvenih ukrepov se zadolži občino Hrpelje-Kozina.

V skladu s 117. členom Zakona o ohranjanju narave izvaja ZRSVN spremljanje stanja ohranjenosti

narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot.

V skladu s 155. členom Zakona o ohranjanju narave neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji

in naravovarstveni nadzornik.

Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naročilu investitorja

usposobljeni strokovnjaki.

Občina vsakih pet let izdela poročilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov in preko

kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poročilo se odda na MOP – sektor za celovite presoje, ki

ga posreduje pristojnim ministrstvom oz. organom.

IV.5.6. OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE IN UPOŠTEVANJU SMERNIC

Smernice Zavoda Republike Slovenije so bile upoštevane, razen v primeru, ko je bilo na terenu

ugotovljeno, da je območje predvidene spremembe namenske rabe že spremenjeno. Take so na primer že

v obstoječem stanju degradirane površine ali površine vrstno revnih ali slabo ohranjenih naravovarstveno

vrednejših habitatnih tipov. Upoštevanje smernic je razvidno tudi iz tabele 17 – »Omilitveni ukrepi (in

vplivi) po posameznih EUP«.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Nova Gorica je 8. 6. 2012 izdal Mnenje o ustreznosti

in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije za Občinski prostorski načrt občine Hrpelje-

Kozina, št. 5-II-459/2-O-12/BFACG. V mnenju so bile podane pripombe na Center varne in športne

vožnje, ki pa je bil iz OPN izločen zaradi česar te pripombe niso več relevantne. V nadaljevanju

podajamo odgovore o upoštevanju ostalih pripomb:

ZRSVN, OE Nova Gorica: V dodatku v poglavju, ki obravnava kumulativne vplive in poseganje v

notranje cone kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov je navedeno, da se je za izračun površin izločilo

območja, ki so kot zazidljiva opredeljena že v trenutno veljavnem planu. Slednje ni ustrezno, saj je

potrebno presojo izvesti tudi za območja, ki so po veljavnem planu stavbna, niso pa še pozidana.

Stališče Aquarius d.o.o. Ljubljana:

Pripombo smo upoštevali.

ZRSVN, OE Nova Gorica: Za oceno vpliva na varovane habitatne tipe je možno uporabiti

natančnejše podatke kot je conacija in sicer kartiranje habitatnih tipov. V dodatku na varovana

območja naj se iz obstoječih kartiranj (Kras-jug in Kras - Kozina) dostopnih na

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705 prikaže poseganje v

habitatne tipe varovane v okviru Natura območja. Podatek naj se uporabi v presoji pri čemer

predlagamo, da se v dodatku prikaže površina in delež habitatnega tipa v občini Hrpelje Kozina.


Pri presoji smo uporabili podatke o navedenih kartiranjih habitatnih tipov. Habitatni tipi niso vezani

na administrativne meje, zaradi česar izračunov nismo naredili na mejo občine. Izračun je bil izveden

na mejo kartiranja, ki obsega zaokroženo območje sorodnih habitatnih tipov. Za izračun poseganja v


148

notranje cone habitatnih tipov smo uporabili notranje cone, ki smo jih prejeli 12. 6. 2014 od

[email protected] v sklopu izdelave Okoljskega poročila za OPN Sežana.

ZRSVN, OE Nova Gorica: Pri presoji bi bilo potrebno upoštevati tudi kumulativni vpliv poseganja

OPN-jev ostalih občin. Ker pa noben OPN na Krasu še ni bil sprejet, predlagamo, da se poseganje v

cone posameznih vrst in habitatnih tipov oceni na delež teh con v občini Hrpelje Kozina.


Habitati živalskih vrst in habitatni tipi niso vezani na administrativne meje, zaradi česar Natura 2000

območja tudi niso bila določena po mejah občin ampak na ravni države oziroma na ravni Evropske

unije. Strinjamo se, da bi bilo pri izračunu treba upoštevati tudi plane sosednjih občin, ki pa še niso

izdelani do take mere, da bi bilo to mogoče.

ZRSVN, OE Nova Gorica: V okoljskem poročilu v poglavju, ki obravnava vplive plana na habitatne

tipe (poglavje 5.3.1) predlagamo, da se napiše koliko se bo posegalo v habitatne tipe, ki jih je

potrebno varovati na podlagi Uredbe o habitatnih tipih.



ZRSVN, OE Nova Gorica: Območje Kras- Kozina je bilo kartirano v okviru kartiranja: Kaligarič. M.,

Skornik, S., Saj na N., Otopal, J, Pipenbaher, N., Ivajnšič, D. 2011: Kartiranje negozdnih habitatnih

tipov Slovenije. Območje KRAS - Kozina in KRAS - Vremščica. Končno poročilo. Fakulteta za

naravoslovje in matematiko UM, Maribor. Rezultati kartiranja so dostopni na

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp7id_meta_type=62&id_informacija=705 Predlagamo, da se

rezultati kartiranja upoštevajo tudi pri presoji na habitatne tipe.



Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kmetijske površine

149

IV.6. KMETIJSKE POVRŠINE


150

IV.6.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KMETIJSKE POVRŠINE KOT NARAVNI VIR

IV.6.1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV PLANA

Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi naslednjih zavezujočih zakonskih določil:

- Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14),

- Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - UPB in 58/12)

-

Cilj plana je ohranjanje kmetijskih površin in njihove pridelovalne funkcije.

IV.6.1.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za kmetijske površine se na območju predvidenega plana

identificira na podlagi prisotnosti najboljših in drugih kmetijskih površin na območju plana ter njihove

kolizije z zasnovami plana. Analizira se tudi talno število ter dejanska raba, predvsem na območjih

zasedbe kmetijskih površin.

Stran 151

Tabela 46: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljski cilj za kmetijske površine


Ohranjanje kmetijskih površin in

njihove pridelovalne funkcije

Umeščanje posegov v okviru

plana na kmetijske površine

različnih kvalitet

Vrednotenje

Na podlagi namenske rabe, dejanske rabe ter talnega števila se:

- identificira prisotnost kmetijskih površin, kvaliteta kmetisjkih tal in njihova

kolizija z drugimi zasnovami v okviru plana.

Ocenjevanje

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje z

vidika kmetijstva, kot naravnega vira se bo ugotavljala v naslednjih velikostnih

razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: ni vpliva: ni sprememb na kmetijskih površinah;

pozitiven vpliv: kmetijske površine zaradi izvedbe plana se povečajo; kmetijski

potencial je ohranjen, hkrati se spodbuja trajnostne oblike kmetijstva;

B – nebistven vpliv: manjša prizadetost manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč

zaradi izvedbe plana; najboljša kmetijska zemljišča/kmetijska zemljišča niso

prizadeta oz. v manjši meri; spodbuja se le intenzivno kmetijstvo, ostali načini

kmetijstva se ne razvijajo;

C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: zmerna prizadetost

manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč zaradi izvedbe plana ali manjša prizadetost

najboljših kmetijskih zemljišč; možni so učinkoviti nadomestni ukrepi

D – bistven vpliv: velika prizadetost najboljših kmetijskih površin;

E – uničujoč vpliv: zelo velika/nedopustna prizadetost najboljših kmetijskih

zemljišč; izravnalni ukrepi (nadomestna kmetijska zemljišča) niso mogoči.


Stran 152


IV.6.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN


V kmetijsko pridelovalnem pogledu se območje deli na Brkine, Matarsko podolje in Čičarijo. Klimatsko

in geografsko je to območje zelo raznoliko. Bližina velikih mest kot sta Trst in Koper pa sta kot nalašč za

trženje vseh vrst kmetijskih pridelkov in izdelkov tega območja. Celotno območje je uvrščeno med

območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje.

Glede na osnutek OPN se kot prednostna območja razvijajo območja v ravninskem delu doline

Matarskega podolja v zaledju naselij ob glavni cesti Trst-Reka, na kraškem robu med Prešnico in Beko ter

območja v okolici naselja Rodik in naselij na prisojni strani Brkinov.

Na območju Brkinov je glavna panoga sadjarstvo, na Čičariji reja drobnice. Z rejo goveda pa se ukvarjajo

posamezne kmetije na celotnem območju. Prašičereja predstavlja bolj samooskrbo. Poljedelstvo je

usmerjeno le v pridelavo krme za živino ter samooskrbo gospodinjstev s poljščinami. Tudi vrtnarstvo

predstavlja le pridelavo zelenjavo za lastne potrebe, čeprav so nekatera območja primerna za pridelavo

le-te.

V obstoječem stanju se v Občini Hrpelje – Kozina nahaja 7351 ha kmetijskih zemljišč glede na

namensko rabo ter 3792 ha kmetijskih zemljišč po evidencah dejanske rabe.

Tabela 47: Kmetijske površine glede na namensko ter dejansko rabo

Raba

Opis kategorij rabe Delež (%)

Površina

(ha)

Namenska raba

Območje kmetijskih zemljišč 37,7 7351,1

Dejanska raba (njiva, vinograd, intenzivni sadovnjak, travniški sadovnjak,

oljčnik, trajni travnik) 19,47 3792,3

Pri namenski rabi spada 2071 ha oz. 28 % kmetijskih zemljišč v kategorijo najboljših kmetijskih zemljišč

(K1) oz. zemljišč ter 5280 ha oz. 71,8 % kmetijskih zemljišč pod ostala kmetijska zemljišča (K2).

V obstoječem planu obstaja kot posebnost t.i. dvojna namenska raba »poselitveno območje« to so

površine na katerih je upravna enota izdajala gradbena dovoljenja navkljub namenski rabi kmetijstvo. To

so površine, ki ležijo neposredno ob naseljih in so namenjene pozidavi, v primeru da so obstoječa

zazidljiva območja že zasedena.

Tabela 48: Kmetijske površine glede na K1/K2 ter poselitvena območja

K1

(ha)

K2

(ha)

običajna namenska raba 2029 5102

poselitveno območje 42 179

SKUPAJ 2071 5280


Stran 153

Pregled talnega števila na območju občine Hrpelje – Kozina, kaže, da se največji delež (59 %) tal nahaja

med talnim številom 30 in 40. Naslednji razred s talnim številom med 41 in 65 zavzema 25 % površine

občine. Glede na zgornje napisano tla niso najbollj ugodna za kmetijsko pridelavo.


IV.6.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Za segment kmetijskih površin navajamo povzetke Elaborata posegov na najboljša kmetijska zemljišča

(Geateh d.o.o., julij, december 2011), ki je obvezna strokovna podlaga v postopku priprave Občinskega

prostorskega načrta in je potrebna na podlagi Pravilnika o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in

posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Ur. l. RS, št. 110/08). S

spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS št.: 43/11) se ukinjajo elaborati, ki pa še veljajo v

prehodnem obdobju.

Celotna bilanca najboljših kmetijskih zemljišč bo z OPN – 56 ha. Pri posegu na K2 pa znaša negativna

bilanca 161 ha. Skupaj bo torej glede na namensko rabo manj za 217 ha kmetijskih zemljišč.

Tabela 49: Bilanca kmetijskih površin na območju občine Hrpelje - Kozina

K1 K2 Skupaj

veljavni plan 2070,7 5280,4 7351,1

predvideni OPN 2014,7 5119,7 7134,4

razlika -55,9 -160,7 -216,7

Večina te negativne bilance kmetijskih površin je posledica aktualizacije plana - obstoječi plan se

uskladi z obstoječim stanjem. Največji del pripada uskladitvi z gozdnimi površinami (519 ha). Velik del

površin se spremeni zaradi ažuracije obstoječih prometnih površin - 153 ha. Ceste (134 ha) ter železnice

(19 ha) v obstoječem planu niso bile posebej opredeljene.

Tabela 50: Posegi na kmetijska zemljišča

predvidena podrobna namenska raba (ha)*

PO

SE

LIT

VE

NO

OB

MO

ČJ

E

druga območja centralnih dejavnosti 0,57

druge urejene zelene površine 3,90

gospodarske cone 2,72

gozdna zemljišča 2,87

območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport 1,48

Vsota območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene dejavnosti, manjšo obrt 2,43

Vsota območja energetske infrastrukture 8,23

Vsota območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš 6,01

Vsota območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš 1,96

Vsota območja večstanovanjske gradnje 0,24

Vsota območja za potrebe obrambe v naselju 0,00

Vsota osrednja območja centralnih dejavnosti 3,36

Vsota parki 3,43

pokopališča 0,11


Stran 154

površine cest 18,76

površine podeželskega naselja 9,15

površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti 0,03

površine razpršene poselitve za kmetijsko proizvodnjo 0,04

površine razpršene poselitve za proizvodnjo 0,06

površine razpršene poselitve za turizem 0,16

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo 1,00

površine za industrijo 0,73

površine za oddih, rekreacijo in šport 3,63

površine železnic 2,04

stanovanjske površine 59,60

športni centri 4,14

Skupaj 136,65

OB

IČA

JN

A N

AM

EN

SK

A R

AB

A

druga območja centralnih dejavnosti –ni več poselitveno 0,15

druge urejene zelene površine 1,96

gospodarske cone 2,63

gozdna zemljišča 518,93

območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene dejavnosti, manjšo obrt 0,12

območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš 0,83

območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš 0,28

območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 0,01

osrednja območja centralnih dejavnosti 1,42

ostale prometne površine 34,62

parki 0,09

pokopališča 0,33

površine cest 114,83

površine podeželskega naselja 5,77

površine razpršene poselitve podeželskega zaselka 0,29

površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti 0,19

površine razpršene poselitve za kmetijsko proizvodnjo 2,07

površine razpršene poselitve za proizvodnjo 0,17

površine razpršene poselitve za turizem 0,18

površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo 0,53

površine za oddih, rekreacijo in šport 0,60

površine za turizem 0,03

površine železnic 17,45

stanovanjske površine 8,84

stanovanjske površine razpršene poselitve 0,08

Skupaj 712,39

Skupna vsota 849,05

*pri preseku obstoječega ter predvidenga plana prihaja do napake zaradi prostorskega zamika med planoma, tako

nastanejo manjši strigi (do 0,2 ha za posamezen strig), ki niso dejansko posegi na kmetijske površine

Obstoječi prostorski plan uporablja za namensko rabo »območje kmetijskih zemljišč«, tudi podkategorijo

»poselitveno območje«, kar pomeni, da je bilo možno na kmetijskih površinah (po namesnki rabi)

pridobiti gradbeno dovoljenje, tam kje je bilo v podkategoriji označeno »poselitveno območje«. Z novim

OPN se ta območja z dvojno namensko rabo ukinjajo, delno se območja, ki so bila v tem času pretežno


Stran 155

pozidana oz kako drugače rezervirana (nakup, pridobitev gradbenega dovoljenja) spremenijo v stavbna

območja (137 ha), deloma se t.i. »poselitvena območja«, vrnejo nazaj v kmetijska območja –K2 oz K1.

Površine, ki se bodo z OPN spremenile iz kmetijskih površin v druge rabe so to glede na dejansko rabo v

največji meri gozdna zemljišča (66 %) ter že pozidana območja (17 %) in trajni travniki (11 %).

Tabela 51 : Dejanska raba na površinah, ki se spreminjajo iz kmetijske namenske rabe v druge rabe

Šifra rabe Opis rabe Površina (ha) Delež (%)

1100 njiva 1,33 0,2

1211 vinograd 0,49 0,1

1221 intenzivni sadovnjak 0,15 0,0

1222 travniški sadovnjak 7,70 0,9

1300 trajni travnik 89,72 10,6

1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju 17,38 2,0

1500 drevesa in grmičevje 15,04 1,8

1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdom 6,82 0,8

2000 gozd 562,25 66,2

3000 pozidano 146,20 17,2

5000

odprto zemljišče s posebnim rastlinskim

pokrovom 1,46 0,2

Skupna vsota 849,04 100,0

Površine, ki se bodo z OPN spremenile iz kmetijskih površin v druge rabe imajo na 81 % vseh površin

talno število med -8 do 41. Glede na povprečje v celotni občini (71,7 % površin ima talno število med -8

ter 41) so posegi na K1 na nekoliko slabših tleh od povprečja.

Tabela 52 : Talno število na celotni spremembi kmetijskih površin

Talno število

Površina

(ha)

Delež

(%)

-8 16,82 1,98

13 7,29 0,86

25 0,08 0,01

31 313,81 36,97

36 95,39 11,24

37 78,05 9,20

38 11,77 1,39

39 29,23 3,44

41 138,40 16,30

42 16,04 1,89

43 12,62 1,49

50 96,16 11,33

59 14,96 1,76

64 2,97 0,35

69 6,54 0,77

73 4,44 0,52

74 4,28 0,50

Skupna vsota 848,86 100


Stran 156

SKLADNOST PLANA S SMERNICAMI

Dne 02.02.2012 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo Smernice k osnutku

Občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje- Kozina, št. 350-41/2008/25. V nadaljevanju navajamo v

tabelah pregled skladnosti OPN s smernicami MKGP, za tiste posege, ki jih je MKGP opredelili kot

neustrezne.

Tabela 53: posegi na K1 ki so glede na smernice MKGP neustrezni zap. st. iz smernic

EUP oznaka

Površine (m

2) OPOMBE

10 BA-2 5242 Z izjemo dela kjer je obstoječi objekt ter cesta se poseg

umakne. Smernica se torej pretežno upošteva.

13 KV-1 882 Poseg se ohrani, na mestu je predvidena izgradnja vaškega

doma (območje centralnih dejavnosti).

55 RD-15 8379 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana.

57 SV-3 11011 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana.

66 BA-5 13759 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana.

76 BA-12 538 Smernica se ne upošteva.

109 BB-3 666 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana!

131 OB-15 1376 Zazidljivo območje se ohrani. Zaokrožitev poselitve.

132 OB-15 9619 Smernica se upošteva. Ohrani se le del ki je že pozidan

(cesta, stanovanjski del)

141 RD-18 5291 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana, razen v

manjši meri na površinah, ki so že pozidane.

143 RD-17 6810 Smernica se upošteva. Ohrani se edino del ki je že pozidan

(cesta, stanovanjski del)

147 SP-4 926 Smernica se delno upošteva, ohrani se del kjer je obstoječa

cesta.

148 TU-4 1323 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana

149 TU-4 436 Smernica se upošteva. Poseg je umaknjen iz plana

151 VL-3 505 Poseg se ohrani. Obstoječe zazidljivo (poselitveno) območje,

izvajal se je promet s temi zemljišči.

153 VR-2 463 Območje VR-2 ostaja kot zazidljivo, ker je bilo že v

obstoječem planu in se je dogajal promet s temi zemljišči.

154 BA-9 12125 Smernica se delno upošteva. Poseg se zmanjša.

156 GM-7 466 Smernica se ne upošteva. Pas (1 – 3 m širok) med obstoječo

poselitivijo ter cesto se ohrani kot zazidljivo.

Tabela 54 : posegi na K2 ki so glede na smernice MKGP neustrezni zap. st. iz smernic EUP oznaka

Površine (m

2)

OPOMBE

3 OB1/SS-3/OPPN 20885,46 Smernice so v pretežni meri upoštevane. Ohrani se del

zazidljivega območj ob obstoječi poselitvi.

4 OB1/ZS-1 5375,142 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani.

14 JV1/ZS-1 3581,432 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

18 BR3/SK-1 1116,287 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani.


Stran 157

zap. st. iz smernic EUP oznaka

Površine (m

2)

OPOMBE

23 HK2/CDo-1 3860,321 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Bencinski

servis.

27 HK2/ZD-1 9992,06

Posega v dejansko stanje ne bo. Zelene površine se določijo z namenom, da se ohrani obstoječi gozd ob

železnici, kot protihrupna bariera.

28 HK4/ZD-2 3686,54



29 HK2/SSe-5/OPPN 24429,47

Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe zazidljivo (poselitveno) območje.

31 HK3/SSs-1/OPPN 20727,99


34 HK3/BC-1 8383,16 Smernica se upošteva. Poseg se umakne.

37 HK1/ZP-1 231,0064 Smernica se ne upošteva. Območje obstoječe poti.

38 HK1/ZP-2 607,7363 Smernica se ne upošteva. Aktualizacija z obstoječim

stanjem – gozd.

41 HK3/PC-1 23926,69 Ceste na tem mestu ne bo. Cesta (južna obvoznica

Hrpelje – Kozina) se premakne ca 50 m severno.

43 HK1/ZP-4 6414,8 Smernica se ne upošteva. Dejansko stanje se z opredelitvijo v parkovne površine ne spreminja.

44 HK1/ZP-5 6570,853 Smernica se ne upošteva. Dejansko stanje se z opredelitvijo v parkovne površine ne spreminja.

45 HK2/SSe-4/OPPN 18186,18


50 HK1/PC-1 17951,14 Ceste na tem mestu ne bo. Predvidene so zelene

površine.

51 HK4/SSe-3/OPPN 2397,875


53 HK4/ZD-1 5469,37



55 HK4/ZD-3 187,5756



56 HK4/SSe-4/OPPN 7741,323


60 HK1/SSs-1/OPPN 12517,02


71 OC5/IG-1/OPPN 117,8125 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

72 HK3/IG-2/OPPN 13431,04 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

84 HK5/ZD-2 1092,4 Smernica se ne upošteva. Aktualizacija obstoječega

stanja – območje avtoceste.

86 HK3/BC-1 3109,265 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

94 GL1/SS-2/OPPN 6387,202 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

99 GL3/SS-2 2227,855 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

103 OB1/SS-4 213,6097 Smernica se ne upošteva. Aktualizacija obstoječega

stanja – cesta.

106 SL1/SS-2/OPPN 6103,376 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

116 MT2/SS-5/OPPN 6004,907 Smernica se delno upošteva.

124 HK4/SSe-4/OPPN 1319,573

Smernica se ne upošteva.


Stran 158

zap. st. iz smernic EUP oznaka

Površine (m

2)

OPOMBE

131 HK1/SSv-3/OPPN 1360,336


132 HK1/ZD-1 106,3756 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe

zazidljivo (poselitveno) območje.

166 GD2/SK-1 5485,685 Smernice se v manjši meri upoštevajo. Obstoječe


171 OC2/SS-1 992,1372 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe


175 OC2/E-1 18444,48 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

217 DR4/SSe-1/OPPN 701,6845

Smernica se ne upošteva.

218 DR4/SSe-1/OPPN 2936,794

Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

237 GR1/SS-1 1505,053 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe


253 HK4/ZD-2 1462,025



255 HK4/ZD-3 7197,962 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe


256 HK4/SSe-4/OPPN 8740,407


257 HK1/PC-2 436,8242 Smernica se ne upošteva. Poseg se ohrani. Obstoječe


271 KV2/SS-1/OPPN 7452,783 Smernica se upošteva. Ohrani se K2.

273 HT2/SS-2/OPPN 6484,076 Smernica se pretežno upošteva. Obstoječe zazidljivo

(poselitveno) območje.

302 AR2/SK-1 2944,313 Smernica se pretežno upošteva. Obstoječe zazidljivo

(poselitveno) območje.

Na zahtevo Občine Hrpelje – Kozine je izdelovalec OPN del posegov na K1 in K2, ki jih MKGP v

smernicah obravnava kot neustrezne ohranil. Problem je nastal predvsem zaradi obstoječe dvojne

namenske rabe t.i. »poselitveno območje«, na katerem je upravna enota v preteklosti lahko izdajala

gradbena dovoljenja, čeprav je glede na namensko rabo zemljišče bilo opredeljeno kot kmetijsko. Tako so

na nekaterih parcelah, ki jih MKGP v smernicah opredeljuje kot nezazidljivo že izdali gradbeno

dovoljenje ali pa je bilo na podlagi izdane lokacijske informacije (ki je dovoljevala gradnjo na kmetijskih

površinah) izveden promet s parcelami, pod tržnimi vrednostmi, ki veljajo za zazidljiva.

Za širitev vrtca (Bač pri Materiji) MKGP v smernicah prosi za dodatne informacije, ki bodo izkazovale

upravičenost posega na najboljša kmetijska zemljišča (0,58 ha):

- omogoča predšolsko vzgojo otrokom, ki bivajo v odročnih Brkinskih vaseh ter je blizu kraja

njihovega bivanja

- z odprtjem dugega oddelka se omogočili vključitev otrok, ki bi zaradi pomanjkanja prostora v enoti

Hrpelje ostali brez varstva

- z lastnim prostorom bi se izognili plačevanju drage obstoječe najemnine

- pogoji bivanja bi bili boljši, saj bi bili grajeni v skaldu s Pravilnikom o normativih in minimalnih

tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca

Osnutek OPN za občino Hrpelje - Kozina podaja uravnoteženo razporeditev namenske rabe. Širitve

naselij so usmerjene v največji možni meri na območja manj kvalitetnejših tal ter na način zaokrožitve


Stran 159

naselja, torej zapolnjevanja notranjih neposeljenih con naselij. Ocenjuje se, da so cilji plana v skladu z

okoljskimi cilji plana za kmetijstvo. Pobude občanov, ki niso bile usklajene s cilji za kmetijstvo (so

posegale v odprt kmetijski prostor) so bile v postopku priprave OPN že zavrnjene. Zaradi posegov na

najboljša kmetijska zemljišča se vpliv izvedbe plana ocenjuje kot nebistven – ocena B. Daljinski,

sinergijski in kumulativni vplivi ne bodo izraženi.


Omilitveni ukrepi niso predvideni.


Dodatno spremljanje vpliva izvedbe plana OPN za občino Hrepeje – Kozina na okoljski cilj za kmetijske

površine ni potreben. Spremljanje stanja kmetijskih površin se redno izvaja v okviru MKGP ter ostalih

pristojnih inštitucij, kot so Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Agencija Republike Slovenije za

kmetijske trge in razvoj podeželja.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Gozd

Stran 160

IV.7. GOZD


Stran 161

IV.7.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA GOZD


Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi naslednjih zavezujočih zakonskih določil:

- Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 - ZON, 67/02, 110/02 - ZGO-1, 115/06 -

ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 - ZDavNepr in 17/14).

Cilji plana so:

- Ohranjanje gozdov, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb

gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes

- Zagotoviti sonaravno ter večnamensko gospodarjenje z gozdom, v skladu z načeli varstva okolja in

naravnih vrednot

- Ohranjanje gozdov v njihovi funkciji

IV.7.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE

IN VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za gozd je bil ocenjevan in vrednoten na podlagi kazalca okolja:

»Funkcije gozdov«.

V spodnji preglednici so predstavljena okoljska izhodišča in metodologija oz. izbrana merila za

ocenjevanje in vrednotenje vpliva izvedbe plana.

Stran 162

Tabela 55: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za gozd


Zagotoviti sonaravno ter

večnamensko gospodarjenje z

gozdom, v skladu z načeli varstva

okolja in naravnih vrednot

Ohranjanje gozdov v njihovi

funkciji

Posegi v gozd v odnosu do funkcij gozdov

Posegi na varovalne gozdove in gozdne rezervate

Vrednotenje

Kazalec Funkcije gozdov temelji na razvrstitvi gozdov na območju občine,

glede na funkcijo, ki jo imajo: proizvodna, ekološka in socialna funkcija.

Ocenjevanje

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite

presoje z vidika gozda se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: ni vpliva: ni sprememb glede na obstoječe

stanje; pozitiven vpliv: gozdne površine in njihove funkcije zaradi izvedbe

plana niso prizadete; dolgoročno se trajnostno upravlja z gozdom, ni

posegov na varovalni gozd;

B – nebistven vpliv: manjša prizadetost gozdnih površin in njihovih

funkcij zaradi izvedbe plana; prizadete so predvsem gozdne površine z

lesno-proizvodno funkcijo, manjša;

C - nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: zmerna

prizadetost gozdnih površin in njihovih funkcij zaradi izvedbe plana;

prizadete so predvsem gozdne površine z lesno-proizvodno funkcijo;

možni omilitveni ukrepi;

D – bistven vpliv: velika prizadetost gozdnih površin zaradi izvedbe

plana; prizadete so predvsem gozdne površine z ekološko in socialno

funkcijo;

E – uničujoč vpliv: zelo velika/uničujoča prizadetost gozdnih površin

zaradi izvedbe plana, prizadete so predvsem gozdne površine z ekološko in

socialno funkcijo; izravnalni ukrepi niso mogoči.


Stran 163


IV.7.2.1 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE

OBREMENJENOSTI OKOLJA

Pretežni del občine poraščajo gozdovi, ki pa so v večji meri mladi gozdovi. Območje Krasa je bilo še pred

200 leti brez gozda, na določenih mestih je bila pokrajina »kamnita puščava.« Za tem so začeli z

načrtnim pogozdovanjem območja s črnim borom. Z večanjem gozdnatosti so se oblikovali sklenjeni

koridorji gozdov, ki povezujejo Kras in Istro z Brkini in obsežnimi snežniškimi gozdovi. S tem so

možnost širjenja v novo okolje dobile številne populacije divjadi, prostornost zveri je postalo stalnica,

celotno območje je tudi izrednega ornitološkega pomena.

Visok delež mladih gozdov, pojavljanje številnih bolezni in gradacije žuželk ter požarna ogroženost

celotnega prostora so glavni problemi pri zagotavljanju uspešnega gospodarjenja.

Pestrost gozdov je kljub prisotnosti monokultur črnega bora in drugih iglavcev izredno velika. V

kraškem GGO gospodarijo s 42 drevesnimi vrstami, veliko več najdemo grmovnih in ostalih rastlinskih

vrst, ki podobi gozdnate krajine dajejo svojevrsten pečat.

Brkini z dolino reke Reke na severu predstavljajo vezni člen s celinsko Slovenijo. Večino gozdne

vegetacije predstavljajo gozdovi bukve, različnih hrastov in kostanja.V novejšem času zaradi opuščanja

košnje na strminah in grebenih gozd ponovno napreduje iz globeli proti slemenom.

Podgorski kras, Čičarija in Podgrajsko podolje sestavljajo kraško pokrajino med flišnimi koprskimi

brdi, apneniškim Krasom in flišnimi Brkini. Podgrajski kras je kraški ravnik, ki se dvigne v hribovito

Čičarijo, v Podgrajskem podolju pa naletimo na uravnan zakrasel svet. Zaradi preteklega gospodarjenja

na Čičariji in Slavniku nad 800 m nm. prevladuje bukev s primesjo jelke in smreke. V nižjih legah (600 -

800m) se bukvi pridružita tudi črni in beli gaber, še nižje pa prevladujejo degradirana grmišča hrasta -

kraška hosta.

Kras obsega manjši del občine zahodno od Hrpelj. Na Krasu prevladuje gozdna združba črnega gabra z

ojstrico, na ilovnatih kraških tleh pa se ji pridruži tudi primorska različica združbe gradna in domačega

kostanja. Posebno mesto med drevesnimi vrstami imajo umetni nasadi črnega bora, ki v zadnjih letih

zarašča opuščene pašnike.

Tabela 56: Prikaz namenske ter dejanske rabe gozdnih površin v občini Hrpelje - Kozina

Površina (ha)

Delež glede

na celotno

občino (%)

Namenska raba

gozd 11871,5 61,0

Dejanska raba

gozd 13811,6 70,92

drevesa in grmičevje 255,1 1,31

kmetijsko zemljišče poraslo z gozdom 388,5 1,99

Evidenca ZGS

Gozdna maska 13289 68,2


Stran 164

V občini zaseda gozd po dejanski rabi 71 % površin občine oz. 61 % po namenski rabi, kar pomeni, da je

proces zaraščanja še vedno aktiven.

V obstoječem planu za občino Hrpelje - Kozina je posebnost pri kategoriziranju namenske rabe t.i.

kategorija gozd - poselitveno območje. To je neke vrste dvojna kategorija, ki je dovoljevala poseljevanje

tudi območij gozda v neposredni bližini poseljenih območij. Takih območij z dvojno namensko rabo je v

veljavnem planu 129 ha od skupaj 11871 ha gozdnih zemljišč, to je ca 1 %.

V občini Hrpelje – Kozina se nahaja gozdni rezervat na SZ pobočju V. Plešivca z imenom Plešivski

gozd, v velikosti 40 ha. Gozdni rezervati so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v

prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov.

V občini imamo tudi 3 varovalne gozdove:

17 ha varovalnega gozda na zaključku brkinske doline (potok Brsnica) pri Baču pri Materiji

28 ha na pobočju dsoteske potoka Griža severno od Beke

6 ha na pobočju soteske potoka Glinščice ter Krvavega potoka.




V predvidenem planu OPN Hrpelje – Kozina je določenih 11 579,3 ha gozdnih zemljišč po namenski

rabi. S predlogom OPN Hrpelje – Kozina se načrtuje negativna bilanca gozdnih površin. Obstoječi plan

namreč vsebuje 11 871 ha gozdnih zemljišč, kar je zmanjšanje za 283 ha. Pri tem bo glede na obstoječo

namensko rabo 519 ha površin gozda določenih na novo ter 802 ha gozda odstranjeno iz plana. Velik del

tega bo posledica aktualizacije plana (upoštevanje procesa zaraščanja). Glej spodnjo tabelo.

Tabela 57 : Sprememba namenske in dejanske rabe gozda

Dejanska raba Namenska raba

Sprememba iz

drugih površin v

gozd (ha)

Sprememba iz

gozda v druge

površine (ha)

1100 Njiva 0,00 0,34

1221 Intenzivni sadovnjak 0,06 5,07

1222 Ekstenzivni sadovnjak 0,00 2,74

1300 Trajni travnik 2,80 99,23

1410 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 3,99 48,31

1500 Drevesa in grmičevje 1,04 17,27

1800 Kmetijsko zemljišče poraslo z drevjem 4,75 15,83

2000 Gozd 503,77 526,68

3000 Pozidano in sorodno zemljišče 0,84 83,79

5000

Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim

pokrovom 1,46

6000

Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim

rastlinskim pokrovom 0,48

Skupaj +519,14 -802,28

Razlika -283,14 ha


Stran 165

S izvedbo plana se ne zmanjšujejo območja gozda na območjih gozdnega rezervata niti na območjih

varovalnih gozdov. Na delu gozdnega rezervata (Plešivski gozd) se na ca 1 ha spremeni namenska raba iz

območja K2 v gozd.

Tabela 58: Pregled večjih posegov z vidika vpliva na gozd z omejitvami (varstvene funkcije na 1 stopnji)

Lokacija Opis posega Omejitve Opredelitev

MI-4 (Mihele) 4,4 ha gozda v

površine železnic

PŽ

Funkc. 1. st. varov.

naravnih vrednot: Beka –

Soteska Glinščice

Že sprejet državni lokacijski

načrt za izgradnjo II. tira

železniške proge Divača –

Koper. Aktualizacija plana.

(ocena B)

Mestni gozd -

Kozina

HK – 64, HK – 28,

HK – 43, HK -55,

HK – 30, HK – 62,

5,6 ha gozda v

območje

stanovanj SSe,

površine cest Pc

Klimatska ter higiensko-

zdravstvena funkc. 1. st.:

mestni gozd Kozina

Posek gozda bo imel

nebistven vpliv na klimatsko

stanje v naselju Kozina ob

upoštevanju omilitvenih

ukrepov. (ocena C)


Stran 166

Lokacija Opis posega Omejitve Opredelitev HK – 68 (Kozina)

B-239 (Odolina –

Bač pri Materii)

Povirje potoka

Brsnica.

2,7 ha gozda v K2 Funkc. 1. st. varov.

naravnih vrednot: ponikve

v Odolini.

Posek gozda bo imel

nebistven vpliv na naravno

vrednoto slepe doline

(geomorf., hidr.) ob

upoštevanju omilitvenih

ukrepov. (ocena C)

B - 76, B – 253,

(Slivje)

1,2 ha v K2 Funkc. 1. st. varov.

naravnih vrednot:

Slivarska dolina, fliš

naklon

Posek gozda bo imel


vrednoto slepe doline

(geomorf., hidr.) (ocena B)


Stran 167

Lokacija Opis posega Omejitve Opredelitev

BZ-4, B-

140,(Brezovica)

0,8 ha v K2 ter v

SS

Funkc. 1. st. varov.

naravnih vrednot: Slepa

dolina - Brezovica

Posek gozda bo imel


vrednoto slepe doline –

Brezovica (geomorf., hidr.)

(ocena B)

B-163, B-175, B –

184 (Šmagur –

Dolina v Brkinih)

ob potoku

Šmagurka

0,9 ha v K2 1. st. hidrološke funkc.,

fliš, naklon, Šmagurka -

dolina. VVO 3.st.

Posek gozda bo imel


vrednoto doline z vodotokom

v Brkinih (hidr, ekos. zvrst.)

ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov. (ocena C)

Vpliv izvedbe plana na gozd ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena

C.


Stran 168


Za omilitev vpliva OPN Hrpelje – Kozina na gozd je potrebno izvesti naslednje ukrepe:

Ob poseku mestnega gozda v Kozini, s klimatsko, higiensko in zdravstveno funkcija na 1. stopnji,

na enotah urejanja prostora HK – 64, HK – 28, HK – 43, HK -55, HK – 30, HK – 62, HK – 68 naj

se ohranijo posamezna vitalnejša drevesa, ki bodo služila kot blažilec klimatskih ekstremov

(sonce, burja, površinski odtok ob nalivih).

Na območju slepe doline – Odolina (naravna vrednota državnega pomena) naj se ob poseku gozda

na enoti B-239 ohrani obrežni pas drevesne vegetacije ob potoku Brsnica in njegovih pritokih.

Na območju doline v Brkinih – Šmagur naj se na območjih (B-163, B-175, B – 184) pri poseku

gozda ob potoku Šmagurka ohrani obrežni pas drevesne vegetacije.


Spremljanje vpliva izvedbe plana na okoljski cilj za gozd se določi v fazi izvedbe posameznih posegov,

t.j. v fazi priprave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v fazi priprave lokacijskega

načrta.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje – Kozina: Kulturna dediščina

Stran 169

IV.8. KULTURNA DEDIŠČINA


Stran 170




zakonskih podlag:

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Ur. l. RS, 16/2008, 123/2008, 08/11 –

ORZVKD39, 90/12 in 111/13);

Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD) (Ur. l. RS,

24/99);

Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, 76/2004);

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (Ur.l. RS, 35/08);

Zakon o ratifiakciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur.l. RS, 74/2003);

Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope (Granadska konvencija) (Ur.l. SFRJ, 4-11/1991,

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih

protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za

katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, Ur.l. RS, 14/92);

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (UNESCO, sprejeta 1972, veljavna

od 1975; Ur.l. SFRJ, 56/74, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO,

mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela,

konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih

mednarodnih večstranskih pogodb, Ur.l. RS – Mednarodne pogodbe, 15/92, 54/92).

IV.8.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA

VPLIVOV PLANA




Stran 171

Tabela 59 :: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za kulturno dediščino


1. Ohranjanje objektov in območij kulturne

dediščine, upoštevajoč njihov status,

pomen, zvrst, režim varovanja,

zgodovinski kontekst in umeščenost v

prostor

2. Ohranjanje arheoloških najdišč in

arheoloških ostalin.

1. Vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do

strateških usmeritev celostnega varstva kulturne dediščine

2. Vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih

sprememb v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne

dediščine in njihovih vplivnih območij

3. Upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in

njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju enot

urejanja prostora

4. Ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za

podpiranje celostnega ohranjanje kulturne dediščine

5. Ustreznost podpore prostorsko izvedbenih pogojev, v

enotah urejanja prostora kjer je prisotna kulturna

dediščina, celostnemu ohranjanju in upoštevanju

varstvenih režimov iz strokovnih zasnov in aktov o

razglasitvi

6. Združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi

režimi enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih

območij

7. Zagotovljenost varstva arheoloških ostalin po ZVKD-1

(registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso

bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v

OPN

A - ni vpliva/pozitiven vpliv: OPN na objekte in območja kulturne

dediščine ter arheološka najdišča in ostaline.ne bo vplival oz. bodo

posledice pozitivne.

B – nebistven vpliv: OPN nebistveno tangira/spreminja objekte in območja

kulturne dediščine ter arheološka najdišča in ostaline.

C – nebistven vpliv pod pogoji: OPN bistveno tangira/spreminja objekte in

območja kulturne dediščine ter arheološka najdišča in ostaline, vendar se

vplive lahko z učinkovitimi omilitvenimi ukrepi zmanjša.

D – bistven vpliv: OPN bistveno tangira/spreminja objekte in območja

kulturne dediščine ter arheološka najdišča in ostaline, vplive z omilitvenimi

ukrepi ni možno zmanjšati.

E – uničujoč vpliv: OPN tangira objekte in območja kulturne dediščine ter

arheološka najdišča in ostaline in bo popolnoma spremenil njihove

značilnosti/jih uničil. Omilitveni ukrepi niso možni.



Stran 172




Na območju občine so evidentirane naslednje enote kulturne dediščine, vpisane v Register

nepremične kulturne dediščine (Register kulturne dediščine, stanje podatkov z dne 12.7.2011) (gl. tudi

grafično prilogo 3):

Slika 13: Kulturna dediščina na območju Občine Hrpelje - Kozina


Stran 173

Tabela 60: Seznam kulturne dediščine v občini Hrpelje-Kozina

Ime Režim Podrežim Predpis Esd Tip Datacija

Beka - Arheološko območje Mali Kras

arheološko

najdišče 9164 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba

Brezovica pri Materiji - Arheološko

območje Bilenvrh

arheološko

najdišče 9165 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba

Beka - Arheološko najdišče Punjert

arheološko

najdišče 16010 arheološka dediščina srednji vek

Brezovo Brdo - Ruševine cerkve sv. Petra

arheološko


Petrinje - Arheološko najdišče Acijev

spodmol

arheološko

najdišče 16498 arheološka dediščina

mlajši neolitik, bakrena doba, bronasta doba, pozna

rimska doba

Artviže - Arheološko območje Križev drev

arheološko

najdišče 17290 arheološka dediščina rimska doba, srednji vek

Artviže - Arheološko območje Sv. Socerb

arheološko

najdišče 17289 arheološka dediščina zgodnji srednji vek

Petrinje - Arheološko najdišče jama Jazbina

arheološko

najdišče 17303 arheološka dediščina prazgodovina

Slope - Arheološko najdišče sv. Križ

arheološko


Rodik - Arheološko najdišče Krvice

arheološko

najdišče 17304 arheološka dediščina rimska doba, zgodnji srednji vek

Skadanščina - Arheološko območje Na

Gnojinah

arheološko

najdišče 17306 arheološka dediščina pozni srednji vek

Obrov - Arheološko območje Grublje

arheološko

najdišče 17301 arheološka dediščina rimska doba, srednji vek

Petrinje - Arheološko območje V Trpcah

arheološko

najdišče 17302 arheološka dediščina rimska doba, srednji vek, novi vek

Bač pri Materiji - Protiturški tabor

arheološko

najdišče 7334 arheološka dediščina 15. stol.

Petrinje - Arheološko najdišče Brgod in

Brgodec

arheološko

najdišče 15530 arheološka dediščina bronasta doba

Gradišče pri Materiji - Arheološko najdišče

Hajnovca

arheološko

najdišče 28836 arheološka dediščina prazgodovina

Artviže - Spomenik NOB dediščina

memorialna

dediščina 17296 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna

Materija - Spomenik Francu Segulinu-Boru dediščina

memorialna


Slivje - Spomenik NOB dediščina memorialna 17308 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna


Stran 174


dediščina

Ostrovica - Domačija Ostrovica 11 dediščina

stavbna

dediščina 23912

profana stavbna

dediščina zadnja četrtina 18. stol., 1792


stavbna

dediščina 23911

profana stavbna

dediščina 19. stol.

Ostrovica - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 23219 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol.

Artviže - Cerkev sv. Servula dediščina

stavbna

dediščina 3585

sakralna stavbna

dediščina pozni srednji vek

Hotična - Cerkev sv. Pantaleona dediščina

stavbna

dediščina 4009

sakralna stavbna

dediščina druga polovica 17. stol.

Vrhpolje pri Kozini - Cerkev sv. Tomaža dediščina

stavbna

dediščina 3628

sakralna stavbna


Odolina - Dvorec Odolina dediščina

stavbna

dediščina,

vrtnoarhite

kturna

dediščina 12162

profana stavbna

dediščina 17. stol., 1628

Tatre - Cerkev sv. Janeza Evangelista dediščina

stavbna

dediščina 3954

sakralna stavbna


Skadanščina - Cerkev sv. Roka dediščina

stavbna

dediščina 4007

sakralna stavbna

dediščina zadnja četrtina 17. stol.

Golac - Cerkev sv. Kancijana dediščina

stavbna

dediščina 3654

sakralna stavbna

dediščina sredina 17. stol.

Odolina - Razvaline cerkve sv. Petra dediščina

stavbna

dediščina 3588

sakralna stavbna

dediščina prva polovica 17. stol.

Nasirec - Cerkev sv. Trojice dediščina

stavbna

dediščina 3630

sakralna stavbna


Tatre - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 15936 naselbinska dediščina 19. stol.

Kozina - Vaško jedro dediščina

naselbinska


Klanec pri Kozini - Vas dediščina

naselbinska


Kozina - Domačija Bazoviška 20 dediščina

stavbna

dediščina 16830

profana stavbna


Hrpelje - Vas dediščina

naselbinska



Stran 175


Obrov - Vas dediščina

naselbinska



stavbna

dediščina 23910

profana stavbna


Ocizla - Korito na kali dediščina

stavbna

dediščina 27334

profana stavbna


Brezovica pri Materiji - Kapelica pri Brinšci dediščina

stavbna

dediščina 27616

sakralna stavbna

dediščina

prva četrtina 20. stol., 1901, zadnja četrtina 20. stol.,

1996

Rožice - Kapelica in križ dediščina

stavbna

dediščina 27843

sakralna stavbna

dediščina

tretja četrtina 17. stol., 1674, tretja četrtina 19. stol.,

1856

Brezovica pri Materiji - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 27857 naselbinska dediščina prelom 14. stol. in 15. stol., 19. stol., 20. stol.

Golac - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 17298 naselbinska dediščina prelom 14. stol. in 15. stol., 19. stol., 20. stol.

Tublje pri Hrpeljah - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 16066 naselbinska dediščina tretja četrtina 14. stol., 1370, 19. stol., 20. stol.

Mihele - Vas dediščina

naselbinska


Gradišica - Vas dediščina

naselbinska


Materija - Vas dediščina

naselbinska


Artviže - Vas dediščina

naselbinska


Velike Loče - Vas dediščina

naselbinska


Skadanščina - Vas dediščina

naselbinska


Slope - Vas dediščina

naselbinska


Vrhpolje pri Kozini - Vas dediščina

naselbinska


Javorje pri Obrovu - Vas dediščina

naselbinska


Slivje - Vas dediščina

naselbinska


Rožice - Vas dediščina

naselbinska



Stran 176


Gradišče pri Materiji - Vas dediščina

naselbinska


Golac - Zaselek Gojaki dediščina

naselbinska

dediščina 27886 naselbinska dediščina 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Golac - Zaselek Brdo dediščina

naselbinska


Golac - Zaselek Zagrad dediščina

naselbinska


Beka - Vas dediščina

naselbinska


Brezovo Brdo - Vas dediščina

naselbinska


Hotična - Vas dediščina

naselbinska


Kovčice - Vas dediščina

naselbinska


Brezovica pri Materiji - Župnijsko središče dediščina

stavbna

dediščina 27874

sakralno profana

stavbna ded.

13. stol., prva četrtina 15. stol., 1400, prva četrtina 17.

stol., 1610, 19. stol.

Rodik - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 16061 naselbinska dediščina prva četrtina 15. stol., 1400, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Prešnica - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 16060 naselbinska dediščina zadnja četrtina 14. stol., 1398, 18. stol., 19. stol.

Povžane - Vas dediščina

naselbinska


Orehek pri Materiji - Vas dediščina

naselbinska

dediščina 16056 naselbinska dediščina prva četrtina 15. stol., 1412, 19. stol., 20. stol.

Ocizla - Vas dediščina

naselbinska


Mrše - Vas dediščina

naselbinska


Nasirec - Vas dediščina

naselbinska


Poljane pri Podgradu - Vas dediščina

naselbinska


Petrinje - Vas dediščina

naselbinska


Markovščina - Vas dediščina

naselbinska



Stran 177


Krvavi Potok - Zaselek dediščina

naselbinska


Hotična - Kapelica dediščina

stavbna

dediščina 27960

sakralna stavbna

dediščina tretja četrtina 19. stol., 1875

Povžane - Pri križu dediščina

stavbna

dediščina 27961

sakralna stavbna

dediščina

zadnja četrtina 17. stol., 1678, prva četrtina 21. stol.,

2001

Prešnica - Kapelica dediščina

stavbna

dediščina 28407

sakralna stavbna


Brezovica pri Materiji - Cerkev sv. Štefana spomenik * 3584

sakralna stavbna

dediščina

13. stol., prva četrtina 17. stol., 1610, tretja četrtina 18.

stol., 1774, zadnja četrtina 19. stol., 1895, prva četrtina

20. stol., 1908

Bač pri Materiji - Vas dediščina

naselbinska


Ostrovica - Spominska plošča političnim

dogodkom NOB dediščina

memorialna


Ostrovica - Spominska plošča vojaški enoti dediščina

memorialna


Golac - Spomenik NOB dediščina

memorialna

dediščina 16039 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Hrpelje - Spomenik Dragomirju Benčiču-

Brkinu dediščina

memorialna

dediščina 16831 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1967

Rožice - Spominsko znamenje NOB dediščina

memorialna

dediščina 17300 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Rodik - Spomenik NOB dediščina

memorialna

dediščina 17305 memorialna dediščina druga četrtina 20. stol., 1945, druga svetovna vojna

Skadanščina - Spomenik NOB dediščina

memorialna

dediščina 17307 memorialna dediščina zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna

Slope - Spomenik NOB dediščina

memorialna


Golac - Križ ob Poljanski cesti dediščina

stavbna

dediščina 23377

sakralna stavbna

dediščina prva četrtina 20. stol.

Vrhpolje pri Kozini - Oštirščeva ledenica v

Dolini dediščina

stavbna

dediščina 26118

profana stavbna


Obrov - Križ na koncu vasi dediščina

stavbna

dediščina 27796

sakralna stavbna

dediščina prva četrtina 19. stol., 1806.

Prešnica - Pil pred vasjo dediščina

stavbna

dediščina 27798

sakralna stavbna

dediščina

tretja četrtina 19. stol., 1870, zadnja četrtina 20. stol.,

1997

Prešnica - Pil na križišču dediščina

stavbna

dediščina 27799

sakralna stavbna



Stran 178


Brezovica pri Materiji - Kapelica pri šoli dediščina

stavbna

dediščina 27617

sakralna stavbna


Golac - Palačkov križ dediščina

stavbna

dediščina 27714

sakralna stavbna

dediščina prva četrtina 20. stol., tretja četrtina 20. stol., 1972

Golac - Slošarova kapelica dediščina

stavbna

dediščina 27715

sakralna stavbna


Golac - Kapelica pri Palačkovi hiši dediščina

stavbna

dediščina 27716

sakralna stavbna

dediščina prva četrtina 20. stol., 1910

Golac - Šimina kapelica dediščina

stavbna

dediščina 27717

sakralna stavbna

dediščina druga četrtina 20. stol., 1936

Golac - Palačkova kapelica dediščina

stavbna

dediščina 27718

sakralna stavbna


Vrhpolje pri Kozini - Kapelica dediščina

stavbna

dediščina 27962

sakralna stavbna

dediščina druga četrtina 20. stol., 1927

Ocizla - Napajalni koriti v ključi dediščina

stavbna

dediščina 28122

profana stavbna


Rožice - Križ na polju dediščina

stavbna

dediščina 28405

sakralna stavbna

dediščina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Obrov - Križ pri Brigu dediščina

stavbna

dediščina 28427

sakralna stavbna

dediščina prelom 19. stol. in 20. stol.

Golac - Arheološko območje Gradina spomenik * 7271 arheološka dediščina 12. stol., druga četrtina 13. stol., 1249

Golac - Hiša na domačiji Golac 5 spomenik * 7336

profana stavbna

dediščina prva četrtina 19. stol., 1806

Kačiče - Arheološko območje Gabrova stran spomenik * 7281 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba

Klanec pri Kozini - Cerkev sv. Petra spomenik * 3744

sakralna stavbna


Ocizla - Cerkev sv. Marije Magdalene spomenik * 3748

sakralna stavbna


Ocizla - Domačija Ocizla 26 spomenik * 7345

profana stavbna

dediščina druga polovica 19. stol., 1865, 1868, 1893

Hrpelje - Cerkev sv. Antona Puščavnika spomenik * 3682

sakralna stavbna


Petrinje - Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana spomenik * 3745

sakralna stavbna


Prešnica - Cerkev sv. Jedrti spomenik * 3746

sakralna stavbna


Markovščina - Cerkev sv. Antona

Padovanskega spomenik * 4005

sakralna stavbna



Stran 179


Hotična - Arheološko območje Gavje spomenik * 7279 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba

Slivje - Cerkev sv. Martina spomenik * 4004

sakralna stavbna


Orehek pri Materiji - Cerkev sv. Štefana spomenik * 4008

sakralna stavbna


Javorje pri Obrovu - Cerkev sv. Janeza

Evangelista spomenik * 3685

sakralna stavbna

dediščina

druga četrtina 17. stol., 1646, zadnja četrtina 18. stol.,

1793

Rodik - Cerkev sv. Trojice spomenik * 3976

sakralna stavbna

dediščina

druga četrtina 17. stol., 1647, zadnja četrtina 18. stol.,

1785

Gradišče pri Materiji - Cerkev sv. Primoža spomenik * 4006

sakralna stavbna


Obrov - Cerkev Gospodovega oznanjenja spomenik * 3684

sakralna stavbna


Obrov - Arheološko območje Gradina spomenik * 7300 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Golac - Arheološko območje Velika vrata spomenik * 7272 arheološka dediščina rimska doba

Golac - Cerkev sv. Nikolaja spomenik * 3652

sakralna stavbna


Poljane pri Podgradu - Cerkev sv. Antona

Padovanskega spomenik * 3653

sakralna stavbna


Bač pri Materiji - Cerkev sv. Jurija spomenik * 3590

sakralna stavbna


Slope - Cerkev sv. Križa spomenik * 3589

sakralna stavbna


Mihele - Cerkev sv. Elije spomenik * 3629

sakralna stavbna


Beka - Cerkev sv. Lovrenca spomenik * 3747

sakralna stavbna


Nasirec - Gradišče Gradec spomenik * 483 arheološka dediščina železna doba, zgodnja rimska doba

Rodik - Arheološko najdišče Ajdovščina spomenik * 624 arheološka dediščina železna doba, rimska doba

Beka - Arheološko najdišče Lorencon spomenik * 9163 arheološka dediščina

pozna bronasta doba, železna doba, visoki srednji vek,

13. stol., 14. stol.

Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko

Gradišče spomenik * 850 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Vrhpolje pri Kozini - Arheološko najdišče

Mandarje spomenik * 17297 arheološka dediščina rimska doba

Rodik - Arheološko najdišče Tabor spomenik * 7306 arheološka dediščina srednji vek

Slope - Arheološko najdišče Pod lipami spomenik * 7312 arheološka dediščina rimska doba


Stran 180


Nasirec - Arheološko najdišče Grublje spomenik * 7299 arheološka dediščina rimska doba

Rožice - Arheološko najdišče Obešenca spomenik * 633 arheološka dediščina mezolitik, rimska doba

Gradišče pri Materiji - Arheološko najdišče

Orlek spomenik * 7274 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Gradišica - Gradišče Sv. Hrib spomenik * 7276 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba

Bač pri Materiji - Arheološko najdišče

Štefakova pečina spomenik * 7210 arheološka dediščina prazgodovina

Hrpelje - Arheološko najdišče Debela griža spomenik * 7278 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Nasirec - Grad nad Botačem spomenik * 9166 arheološka dediščina visoki srednji vek, pozni srednji vek

Kozina - Spomenik NOB spomenik * 7366 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna

Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko

Gradišče vplivno območje 850 arheološka dediščina pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Orehek pri Materiji - Vas vplivno območje 16056 naselbinska dediščina prva četrtina 15. stol., 1412, 19. stol., 20. stol.

Orehek pri Materiji - Cerkev sv. Štefana vplivno območje 4008

sakralna stavbna


Obrov - Vas vplivno območje 16054 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol.

Markovščina - Vas vplivno območje 16049 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol.

Materija - Vas vplivno območje 16050 naselbinska dediščina 19. stol., 20. stol.

Hrpelje - Cerkev sv. Antona Puščavnika vplivno območje 3682

sakralna stavbna


Hrpelje - Spomenik Dragomirju Benčiču-

Brkinu vplivno območje 16831 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1967

Kozina - Spomenik NOB vplivno območje 7366 memorialna dediščina tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna

Mihele - Cerkev sv. Elije vplivno območje 3629

sakralna stavbna


Petrinje - Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana vplivno območje 3745

sakralna stavbna


Golac - Cerkev sv. Kancijana vplivno območje 3654

sakralna stavbna

dediščina sredina 17. stol.

Kozina - Domačija Bazoviška 20 vplivno območje 16830

profana stavbna


Dolenja vas pri Senožečah - Bižonova

kapelica

dediščina

priporočilno

stavbna

dediščina 16394

sakralna stavbna

dediščina prva četrtina 20. stol.

* Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek)


Stran 181

Ocena stanja kulturne dediščine

Ocena stanja kulturne dediščine je povzeta iz smernic k OPN. V Občini Hrpelje-Kozina je trenutno

registriranih 143 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine. 41 enot ima status kulturnega

spomenika.

Stavbna profana dediščina

Status kulturnega spomenika imata 2 enoti in 8 enot ima status kulturne dediščine Ni izrazito

ogrožena, najpomembnejše je vzdrževanje objektov in ustrezni programi.

Sakralna stavbna dediščina in sakralno profana stavbna dediščina

Status kulturnega spomenika ima 19 enot in 27 enot ima status kulturne dediščine. Je zvrst kulturne

dediščin ki ni ogrožena.

Memorialna dediščina

Status kulturnega spomenika ima 1 enota in 11 enot ima status kulturne dediščine. Dediščina ni ogrožena

oz. je dobro vzdrževana.

Arheološka dediščina

Status kulturnega spomenika ima 19 enot in 16 enot ima status kulturne dediščine. Arheološka dediščina

je najbolj ogrožena zvrst kulturne dediščine, zlasti tista, ki se nahaja neposredno ob naseljih, ki izkazujejo

trend širitve. Ravno tako pa je ranljiva tudi za kmetijstvo in gozdarstvo.

Naselbinska dediščina

V občini Hrpelje-Kozina ima 40 naselij status kulturne dediščine. Ogrožajo jih predvsem neprimerne

širitve naselij (Brezovica pri Materiji. Markovščina), razpršene gradnje in propadanje stavbne dediščine

znotraj zavarovanih naselij. Številna naselja v občini Hrpelje-Kozina zgubljajo dediščinske lastnost zaradi

neprimernih posegov. Zlasti se spreminjajo:

- velikost naselja (predvidene prevelike širitve naselij glede na obstoječe stanje),

- robovi naselij (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja),

- gradbene linije, parcelacija in funkcionalne enote, kar ima vpliv na volumen naselja (silhueta,

pogledi),

- oblikovanje objektov, ki ne upošteva več prevladujočega stavbnega tipa in posebnih stavb ter

v zadnjih letih uporaba neustreznih fasadnih barv,

- združevanje obstoječe poselitve z novo brez ustreznih cezur, prehodov... Kulturna krajina je obdelana v posebnem poglavju.




Skladno z usmeritvami v smernicah Ministrstva za kulturo k OPN, se v okoljskem poročilu vrednoti:

1. vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev celostnega varstva kulturne

dediščine,

2. vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih sprememb v odnosu do varstvenih

režimov enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij,

3. upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju

enot urejanja prostora,


Stran 182

4. ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za podpiranje celostnega ohranjanje kulturne

dediščine,

5. ustreznost prostorsko izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora, kjer je prisotna kulturna

dediščina, da podpirajo njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene režime iz strokovnih

zasnov in aktov o razglasitvi,

6. združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in njihovih

vplivnih območij,

7. zagotovljenost varstva arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in

površine, ki še niso bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v OPN.

Vplivi OPN na kulturno dediščino bodo naslednjega značaja: - neposredni vplivi: ti so izraženi z neposrednim posegom v enoto kulturne dediščine in pomenijo njeno (delno) uničenje, razvrednotenje, v kolikor niso posegi v skladu z omilitvenimi ukrepi (npr. pri kmetijski in gozdni rabi na območjih arheološke dediščine je prepovedano poseganje v podtalje – oranje, rigolanje, odkopavanje, zasipavanje ipd.); - posredni vplivi: so vplivi, ki nastanejo posredno zaradi posegov v OPN, npr. širitev naselja v bližino kulturne dediščine in s tem krnitev njene integritete; - daljinski vplivi: so predvsem vizualni vplivi zaradi novih posegov oz. spremembe vedute (npr. spreminjanje meje med tradicionalnim naselbinskim jedrom vasi na vzpetini in novogradnjami), praviloma trajnega značaja.

1. Vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev celostnega varstva

kulturne dediščine

Prostorski koncept OPN je usklajen s strateškimi usmeritvami varstva kulturne dediščine v smernicah in

strokovnih podlagah, kar je razvidno iz ciljev in razvojnih interesov prostorskega razvoja opredeljenih

v OPN, ki imajo poudarek na vzdržnem razvoju, racionalni rabi prostora, ohranjanju značilnih krajinskih

vzorcev idr: V nadaljevanju so citirana določila odloka, ki utemeljujejo skladnost s celostnim varstvom

kulturne dediščine:

- vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami,

- upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora,

- spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,

- racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se

zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje

negativnih stanj v prostoru,

- prizadevanje za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje poseljenosti

podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter zaviranje

razvoja razpršene gradnje, oziroma saniranje obstoječe,

– kvaliteten razvoj in privlačnost naselij, ter skladen razvoj celotnega območja občine, odpiranje novih

večjih površin za poselitev prednostno v območju Hrpelij in Kozine ter zgoščevanje oziroma

zaokroževanje obstoječih naselij.

Zasnova prostorskega razvoja občine za poselitev temelji na naslednjih usmeritvah (v nadaljevanju so

citirana določila odloka OPN):

- poselitev je usmerjena na notranji razvoj naselij, prenovo in zaključevanje obstoječih poselitvenih

območij; prenovi se stara vaška jedra vključno z jedrom Hrpelij in večstanovanjske objekte z večjo

gostoto poselitve,


Stran 183

- stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča; dolgoročno se predvidijo širitve

centralnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano

prometno in komunalno infrastrukturo,

- razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih poselitvenih

območjih,

- notranji razvoj naselij temelji predvsem na zgoščevanju poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti

bivanja, ustvarjanju nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora, ohranjanju stavbne in

naselbinske dediščine,

- celovita prenova naselij se izvaja s prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, z ohranjanjem

kvalitetnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi

elementi, z varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, s sanacijo degradiranih območij,

- s širitvijo naselij se ohranja morfologija naselij, krajinske in arhitekturne prepoznavnosti ter tipologije

naselij,

- upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Brkini z Markovščino in Kras-Sežana,

- razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem; nova razpršena gradnja

ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb

prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti,

- rekonstrukcija, dozidava in nadzidava imajo prednost pred novogradnjami.

Smernice MK za zasnovo prostorskega razvoja občine in za razvoj poselitve z vidika varstva

kulturne dediščine so v OPN upoštevane, kar sledi iz naslednjih določil OPN:

- poselitev v arheološka območja ne posega,

- z zelenim pasom se kolikor je mogoče ohranja cezura oz. rob naselja v katerem je naselbinska

dediščina; vzpostavljena je povezava z zaledjem,

- nova poselitvena območja se združujejo z naselji, ki so evidentirana kot kulturna dediščina.

V dopolnilnih smernicah MK (29.11.2011) je podana usmeritev, da se v tekstualni del odloka doda

naslednje vsebine:

- v pogl. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami se doda vsebine za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo

stavbne dediščine, naselbinske dediščine, memorialne dediščine, kulturno krajino, vplivna območja,

območja druge dediščine in arheološka najdišča;

- v pogl. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote

prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti se doda splšne

varstvene usmeritve za objekte in območja kulturne dediščine.

Smernice k zasnovi gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena z vidika varstva kulturne

dediščine so v OPN upoštevane, kar sledi iz naslednjega:

- novi infrastrukturni objekti se arheološki dediščini izogibajo, izjemi sta:

A) magistralni plinovod - alternativni potek, ki poteka preko arheološkega območja, kulturnega

spomenika Vrhpolje pri Kozini – Gradišče Veliko Gradišče (EŠD 3000850)

B) načrtovani produktovod, ki poteka preko arheološke dediščine Petrinje – Arheološko najdišče

Brgod in Brgodec (EŠD 15530); v kolikor je le mogoče naj se potek plinovoda in produktovoda umakneta

območjema, v kolikor to ni možno je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe;

- komunalni in drugi infrastrukturni vodi se v skladu z OPN izvajajo podzemno,

- infrastrukturni vodi se urejajo s celovitimi prostorskimi dokumenti (OPPN),

- lokacije objektov mobilne telefonije v dopolnjenem osnutku OPN še niso bile opredeljene zato ni bilo

mogoče presojati njihove umeščenosti glede na kulturno dediščino.

Upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe za umeščanje lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki so

navedeni v smernicah MK.


Stran 184

2. Vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih sprememb v odnosu do varstvenih

režimov enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij

V odloku OPN so podane naslednje usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč:

- Obstoječa stavbna zemljišča se ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev

prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

- Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan

interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja. Stavbna zemljišča se v

kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot

za gradnjo neustrezna zemljišča.

- Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi

racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene

gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni

pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na

ekološko stanje območja).

Smernice MK za določitev namenske rabe zemljišč z vidika varstva kulturne dediščine so v OPN

upoštevane, kar sledi iz naslednjega:

- namenska raba na območjih kulturne dediščine je prilagojena rabi, ki bo v največji možni meri

omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine,

- v arheološka območja se ne posega,

- na območjih dediščine in vplivnih območjih ni načrtovanih območij za potrebe obrambe in

območij proizvodnih dejavnosti,

- obrtni in industrijski obrati so umeščeni v obrtno cono centralnih naselij. V OPN na območjih kulturne dediščine prevladujejo naslednje spremembe namenske rabe:

- iz primarne rabe, predvsem kmetijskih zemljišč se raba spreminja v pozidane površine (stavbne

površine, ceste, centralne dejavnosti…),

- iz pozidanih površin se raba spreminja v primarno rabo, predvsem v kmetijska zemljišča.

Ob pregledu vseh sprememb namenske rabe v predlogu OPN na območju enot kulturne dediščine se

ugotavlja naslednje:

- opredelitev do načrtovanih ureditev OPN, ki izhajajo iz smernic MK so v glavnem upoštevane:

- spremembe namenske rabe na enotah naselbinske kulturne dediščine so predvsem posledica

prilagajanja dejanski rabi, tj. pozidanosti območja, ki se je v obstoječem planu nenadzorovano in

neusmerjeno širila na nezazidljiva poselitvena območja; ohranjanja obstoječe planske rabe oz. v nekaterih

primerih zmanjševanja poselitvenega zazidljivega območja in smiselnega zaokroževanja pozidanih

območij,

- pri določenih ureditvah se usmeritve z vidika varstva kulturne dediščine ujemajo z usmeritvami

varstva narave, zato se ohranja zelena meja med starimi vaškimi jedri oz. naselbinsko dediščino, so se

zmanjšala območja za poselitev. Takšni primeri so med drugimi Povžane (zmanjšanje med PV-6 in PV-

3), Markovščina, Hrpelje (zelena cezura HK-93), Gradišče (zmanjšanje GM-5 in GM-7), Ocizla

(zmanjšanje OC-4), Obrov (zmanjšanje M-363), Golac (zmanjšanje GO-3), Krvavi potok (zmanjšanje

KP-6 in KP-5), Rodik (zmanjšanje RD-17)

- na enotah arheološke dediščine je prisotna primarna namenska raba; spremembe namenske rabe v

OPN so odraz spreminjanja rabe iz gozdne v kmetijsko ter obratno; ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

za arheološko dediščino to ni sporno.


Stran 185

Stike naselbinske dediščine z območji širitve stanovanjskih površin, na do zdaj nezazidljivih poselitvenih

površinah se v OPN ureja z OPPN. Takšni primeri so:

- Brezovica: širitev novih stanovanjskih površin na nezazidljive poselitvene površine,

- Gradiščica: širitev novih stanovanjskih površin na nezazidljive poselitvene površine proti vzhodu,

- Bač pri Materiji: širitev stanovanjskih površin in območja centralnih dejavnosti na nezazidljive

poselitvene površine,

- Markovščina: širitev novih stanovanjskih površin na SZ nezazidljive poselitvene površine,

- Slivje: širitev novih stanovanjskih površin na jugu na nezazidljive poselitvene površine,

- Gradišče pri Materiji: območje stanovanjskih površin ob cesti proti JV na nezazidljive poselitvene

površine,

- Obrov: območje stanovanjskih površin proti zahodu, ki je v obstoječi rabi območje kmetijskih zemljišč

– poselitveno območje idr.

V preglednici v nadaljevanju so predstavljene spremembe namenske rabe po posameznih enotah urejanja

prostora kjer je prisotna kulturna dediščina ter ocena vpliva in omilitveni ukrepi za posamezno dediščino.


Stran 186

Tabela 61: Pregled kulturne dediščine po posameznih enotah urejanja prostora z opisom in oceno vpliva ter omilitvenimi ukrepi EUP Namen

pobude KD Opis vpliva Omilitveni ukrep

CD – območja centralnih dejavnosti

OB-5 OB-6 OB-7 OB-8

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

Obrov– Vas Režim vplivno območje Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je potrebno v celoti ohranjati zeleni nepozidani pas okrog območja naselbinske dediščine oz. med območje naselbinske dediščine in novo poselitvijo na Z vasi, kamor je potrebno usmeriti vse gradbene posege

- zelena cezura okoli starega jedra vasi je vzpostavljena, poselitev se na Z širi ob komunikacijah Vpliva ni – ocena A.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

HK-3 CD – območje centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in šport

Hrpelje – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- cezura med predvidenimi centralnimi dejavnostmi in vasjo je vzpostavljena, kot je podana usmeritev v smernicah MK; cezura s parki je vzpostavljena tudi v vse druge smeri – proti jugu, vzhodu in zahodu. Vpliv: ocena A.


HK-16 CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

I – območja proizvodnih dejavnosti

GM-2 IG – gospodarske cone

Gradišče pri Materiji - Cerkev sv. Primoža Režim spomenik

Spomenik se nahaja tik ob gospodarski coni. Vpliva ni – ocena A. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme posegati. Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.

HK-21 IP – površine za industrijo

Hrpelje – Vas Režim dediščina

Tip: naselbinska dediščina

/


HK-30 PC – površine cest

Kozina – Spomenik NOB Režim: spomenik

Vpliva ni – ocena A. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme posegati. Potrebno upoštevati režim za memorialno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.

BB-2 PC – površine cest

Brezovo Brdo - Ruševine cerkve sv. Petra Režim arheološko najdišče

Vpliva ni – ocena A. Ob posegih v dediščino je potrebno upoštevati režim za arheološko dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.


Stran 187

HK-28 PC – površine cest (SV obvoznica)

Kozina - Domačija Bazoviška 20 Režim vplivno območje Tip: profana stavbna dediščina

Vpliva ni – ocena A. Domačija Bazoviška 20 mora ostati nedotaknjena. Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.

HK-33 PC – površine cest

Hrpelje – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

Vpliva ni – ocena A. Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.

Hrpelje - Spomenik Dragomirju Benčiču-Brkinu Režim dediščina Tip – memorialna dediščina

Vpliva ni – ocena A. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme posegati. Potrebno upoštevati režim za memorialno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.

PO – ostale prometne površine

PE-2 Površine cest (AC A1)

Petrinje - Arheološko najdišče Brgod in Brgodec Rezim arheološko najdišče

- na severnem delu arheološkega najdišča poteka AC A1, kjer je bil sprejet Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Klanec – Srmin, Uradni list RS št. 51/99-2444 Vpliva ni – ocena A..

Na ostalem območju arheološke dediščine je potrebno upoštevati režim za arheološko dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi.

S – območja stanovanj

BA-8 BA-9 BA-10 BA-11 BA-12


Bač pri Materiji - Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- širitev stanovanjskih površin na do sedaj nezazidljive poselitvene površine - sprememba namenske rabe je predvsem posledica prilagajanja dejanski rabi, tj. pozidanosti območja, ki se je v obstoječem planu nenadzorovano in neusmerjeno širila na nezazidljiva poselitvena območja - smernice MK so delno upoštevane: širitev območja za poselitev na V je zmanjšana; proti Z je ob komunikacijah Nebistven vpliv – ocena B.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

BE-5


Beka - Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- širitev stanovanjskih površin na do sedaj nezazidljive poselitvene površine - sprememba namenske rabe je predvsem posledica prilagajanja dejanski rabi, tj. pozidanosti območja, ki se je v obstoječem planu nenadzorovano in neusmerjeno širila na nezazidljiva poselitvena območja - smernice MK so upoštevane Nebistven vpliv – ocena B.


BZ-6 BZ-8


Brezovica pri Materiji - Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- obstoječe planske poselitvene površine so bile bistveno zmanjšane in omejene na komunikacijo

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita


Stran 188

- smernice MK so delno upoštevane

- Nebistven vpliv – ocena B.

prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

GM-7 GM-8 GM-10


Gradišče pri Materiji - Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- obstoječe planske poselitvene površine so bile na S in ob cesti bistveno zmanjšane

- smernice MK niso upoštevane saj območje med cesto in vasjo ni ostalo nepozidano

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje med vasjo in cesto (GM-7) se ureja z OPPN.

GM-5 GM-6

SK –površine podeželskega naselja

- okrog naselbinske dediščine je vzpostavljen zeleni pas/cezura Nebistven vpliv – ocena B.

GO-8 GO-9 GO-10


Golac - Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- obstoječe planske poselitvene površine so bile na S in V bistveno zmanjšane Nebistven vpliv – ocena B.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje GO-10 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

GO-3 SK –površine podeželskega naselja

Golac – Hiša na domačiji Golac 5 Režim: spomenik Profana stavbna dediščina

Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. V spomenik in njegovo vplivno območje se ne sme posegati. Potrebno upoštevati režim za stavbno dediščino naveden v pogl. Omilitveni ukrepi. Za domačijo se izdela konzervatorski načrt.

GO-11 GO-12


Golac – Zaselek Gojaki Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

Na V (GO-11) se je območje zelo zmanjšalo. Nebistven vpliv – ocena B.


HK-44 HK-48


Kozina – Vaško jedro Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

Nebistven vpliv – ocena B. Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

KL-14 KL-15


Klanec pri Kozini – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

V smernicah MK ni usmeritev.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje KL-15 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

KL-13 SK –površine Nebistven vpliv – ocena B.


Stran 189

podeželskega naselja

KP-5 KP-6


Krvavi potok – Zaselek Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- v smernicah MK je napisana usmeritev, da je potrebno okrog območja naselbinske dediščine (ki sta dejansko 2 stanovanjska objekta) ohranjati zeleni nepozidan pas/vzpostaviti cezuro. Ta usmeritev ni upoštevana, saj so v OPN okrog naselbinske dediščine predvidene stanovanjske površine. Razlogi za to so, da so z vseh strani razen z vzhodne, sosednje parcele že pozidane, kar je ostalo »lukenj« oz. nepozidano je sedaj zaokroženo v skupne stanovanjske površine. Nebistven vpliv – ocena B.


MK-4 MK-5 MK-9


Markovščina – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- v smernicah MK je napisana usmeritev, da je območje za poselitev preveliko ter da ga je potrebno zmanjšati ter da je okrog vasi potrebno ohranjati zeleni nepozidani pas oz. vzpostaviti cezuro. V središču je bilo iz obstoječega poselitvenega območja izvzeto območje trajnih sadovnjakov, tako da je vzpostavljena cezura med MR-3 in MR-5.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje MR-4 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

MR-3 SK –površine podeželskega naselja

Obstoječe poselitveno nezazidljivo območje (MR-4) na S se močno zmanjša, s čimer se vzpostavlja cezura. Nebistven vpliv – ocena B.

MT-3 MT-4 MT-5 MT-6


Materija – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

Ni usmeritev v smernicah MK Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

MT-2 SK –površine podeželskega naselja

Nebistven vpliv – ocena B.

NA-2 NA-3


Nasirec – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da poselitev na JV ni dopustna, proti Z pa je možna ob že obstoječih komunikacijah, kar je upoštevano


NA-1 SK –površine podeželskega naselja


OB-7 OB-13

SS – stanovanjske

Obrov – Vas Režim vplivno območje

- iz smernic MK izhaja, da je potrebno v celoti ohranjati Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.


Stran 190

OB-14 površine Tip: naselbinska dediščina zeleni nepozidani pas okrog območja naselbinske dediščine oz. med območje naselbinske dediščine in novo poselitvijo na Z vasi, kamor je potrebno usmeriti vse gradbene posege

Območje OB-14 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

OB-11 OB-12


- zelena cezura okoli starega jedra vasi je vzpostavljena, poselitev se na Z širi ob komunikacijah in na že obstoječih poselitvenih območjih Nebistven vpliv – ocena B.

OC-5 OC-7


Ocizla – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina Ocizla – Domačija Ocizla 26 Režim dediščina Tip: stavbna dediščina

Nebistven vpliv – ocena B. Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.

- za Domačijo Ocizla 26 je v smernicah predviden konzervatorski načrt; za Korito na kali je predpisano izdajanje kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske in stavbne dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

OC-4 SK –površine podeželskega naselja

Ocizla - Korito na kali Režim dediščina Tip: stavbna dediščina

PE-6 PE-7


Petrinje – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je poselitev možna le ob že vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture - poselitev se širi, vendar v manjši meri, kot je v obstoječem planu, pretežno ob obstoječih komunikacijah; zelena cezura se ne ohranja

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje PE-7 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, ki se urejujejo z OPPN je njegov sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

PE-5 SK –površine podeželskega naselja


PR-14 PR-15


Prešnica – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja usmeritev, da je potrebno vso novo poselitev usmeriti v SZ del; na SV širitev ni dopustna

- usmeritev je upoštevana; poselitveno območje iz obstoječega plana je na SZ in Z zmanjšano

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območji PR-14 in PR-15 se urejata z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne


Stran 191

krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

PR-13 SK –površine podeželskega naselja


.

PV-4 PV-5 PV-6


Polžane – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni pas okrog dediščine in da je poselitev možna le ob že vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture


PV-3 SK –površine podeželskega naselja

- nepozidani zeleni pas okrog dediščine je ohranjen v dobršni meri

- v glavnem se ohranja poselitveno območje iz obstoječega plana Nebistven vpliv – ocena B.

RD-15 RD-18


Rodik – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni pas okrog dediščine in poselitev usmeriti v novonastalo naselje ob glavni cesti Kozina-Kačiče

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje RD-15 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

RD-14 SK –površine podeželskega naselja

- usmeritev je delno upoštevana; proti JV se ohranja nepozidani pas, proti S cezura ni vzpostavljena Nebistven vpliv – ocena B.

RŽ-2 SS – stanovanjske površine

Rožice – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je poselitev možna le ob že vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture


RŽ-3 SK –površine podeželskega naselja

- na SZ in JZ je ustrezno vzpostavljena cezura, na S stanovanjske površine zaokrožajo že obstoječe poselitveno območje Nebistven vpliv – ocena B.

SK-4 SK-6


Skadanščina – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da poselitev proti JV ni dopustna

- nepozidani pas med vasjo in pokopališčem je ohranjen, kar je bila tudi usmeritev v smernicah MK


SK-3 SK –površine - poselitev proti JV je na mestu poselitve v obstoječem planu in


Stran 192

podeželskega naselja

se celo malo zmanjša - na J se vzpostavi zelena cezura Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

SV-2 SV-3


Slivje – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni pas pred vasjo in da je poselitev možna le ob že vzpostavljenih komunikacijah po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture


SV-1 SK –površine podeželskega naselja

- obstoječe poselitveno območje na J in S se je opazno zmanjšalo, tudi zelena cezura pred vasjo je vzpostavljena Nebistven vpliv – ocena B.

Območji SV-2 in SV-3 se urejata z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

TU-4 SS – stanovanjske površine

Tublje pri Hrpeljah – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je potrebno ohraniti nepozidani zeleni pas vse do vzpostavljenih novih gradenj ter zgostiti pozidavo znotraj slednjih


TU-2 SK –površine podeželskega naselja

- obstoječe območje za poselitev se je močno zmanjšalo in zaokrožilo na že postavljene objekte

- zelenega pasu okoli naselbinske dediščine tako rekoč ni več možno vzpostaviti, saj so ob starem jedru že postavljene nove hiše Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

Vsaj mestoma bi bilo potrebno vzpostaviti zeleno cezuro okoli dediščine.

VR-2 VR-3


Vrhpolje pri Kozini – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- v smernicah ni usmeritev za naselbinsko dediščino

- zelena cezura okoli vasi je ustrezno vzpostavljena Nebistven vpliv – ocena B.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine in stavbne dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

VR-1 SK –površine podeželskega naselja

Oštirščeva ledenica v Dolini Režim dediščina Stavbna dediščina

Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov Predpisano je izdajanje kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja

HO-3 SS – stanovanjske površin

Hotična – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je pozidava dopustna ob že vzpostavljeni komunikaciji, kar je upoštevano


HO-2 SK –površine podeželskega naselja

Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

MR-7 MR-1


Mrše – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je proti JV pozidava možna ob že vzpostavljenih komunikacijah in po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture ter da širitev na V ni dopustna

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje MR-1 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje


Stran 193

celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

MR-2 SK –površine podeželskega naselja

- stanovanjske površine so na mestu obstoječega poselitvenega območja, vendar se niso zmanjšale Nebistven vpliv – ocena B.

OS-3 SK –površine podeželskega naselja

Ostrovica – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina Domačija Ostrovica 10 Domačija Ostrovica 11 Domačija Ostrovica 3 Režim dediščina Tip: profana stavbna dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je proti JV pozidava možna ob že vzpostavljenih komunikacijah, kar je upoštevano Nebistven vpliv – ocena B. Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Predpisano je izdajanje kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja

OR-4 OR-5 OR-6


Orehek pri Materiji – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je pozidava možna ob že vzpostavljenih komunikacijah; proti SV širitev poselitev ni možna

- smernice so upoštevane, saj se poselitev na SV ne širi Nebistven vpliv – ocena B.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. Območje OR-6 se ureja z OPPN. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se le ta urejuje z OPPN katerega sestavni del konservatorski načrt za prenovo.

TA-3 SK –površine podeželskega naselja

Tatre – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina

- iz smernic MK izhaja, da je proti JV pozidava možna ob že vzpostavljenih komunikacijah in po tipologiji historično izpričanega vzorca naselbinske strukture, kar je upoštevano Nebistven vpliv – ocena B.


A – površine razpršene poselitve

AR-1 Površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti (cerkev)

Artviže - Cerkev sv. Servula Režim dediščina Podrežim: stavbna dediščina Artviže - Arheološko območje Sv. Socerb Režim arheološko najdišče

- cerkev, ki je že zgrajena predstavlja spremembo namenske rabe – A – vpliva ni - kmetijska zemljišča se spremenijo v površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo stavbne in arheološke dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi. V arheološko najdišče ni dovoljeno posegati.

BA-1 Površine razpršene

Bač pri Materiji - Cerkev sv. Jurija

- cerkev, ki je že zgrajena predstavlja spremembo namenske rabe – A – vpliva ni.

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo stavbne in arheološke dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.


Stran 194

poselitve za centralen dejavnosti (cerkev)

Režim spomenik

BZ-1 Površine razpršene poselitve za centralen dejavnosti (mrliška vežica)

Brezovica pri Materiji - Župnijsko središče Režim dediščina in vplivno območje

- mrliška vežica, ki je že zgrajena predstavlja spremembo namenske rabe – A – vpliva ni.

ostalo

AR-2 Območje za potrebe obrambe v naselju

Artviže – Vas Režim dediščina Tip: naselbinska dediščina Artviže - Arheološko območje Sv. Socerb Režim arheološko najdišče

- območje za potrebe obrambe meji na območji kulturne dediščine Vpliv: C – nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naselbinske dediščine in arheološke dediščine v pogl. Omilitveni ukrepi.

K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča, G – gozdna zemljišča

G-27 B-37 B-2 B-10 B-225 B-85 B-154 BB-2 G-138 R-8 B-37 B-173 B-63 B-113 B-165 B-166 B-168 B-37 R-25

arheološko najdišče

- Beka - Arheološko območje Mali Kras - Brezovica pri Materiji - Arheološko območje Bilenvrh - Beka - Arheološko najdišče Punjert - Brezovo Brdo - Ruševine cerkve sv. Petra - Petrinje - Arheološko najdišče Acijev spodmol - Artviže - Arheološko območje Križev drev - Artviže - Arheološko območje Sv. Socerb - Petrinje - Arheološko najdišče jama Jazbina - Slope - Arheološko najdišče sv. Križ

- na naštetih območjih arheološke dediščine se ohranja primarna namenska raba ali pa se raba spreminja iz kmetijskih zemljišč v gozdna in obratno

Iz smernic MK za arheološko dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, izhaja da večji zemeljski posegi kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih cest in vlak, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi zemlje, ipd. niso sprejemljivi. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Za arheološko dediščino, ki ima status kulturne dediščine izhaja, da je pred posegi (tudi pred večjimi zemeljskimi deli, kot so globoko oranje in urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje…) potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave s katerimi se pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi


Stran 195

M-53 M-331 M-39 M-356 M-80 G-20 Č-29 G-147 Č-133 M-235 M-34 M-224 G-21 G-13 G-133 G-33

- Rodik - Arheološko najdišče Krvice - Skadanščina - Arheološko območje Na Gnojinah - Obrov - Arheološko območje Grublje - Petrinje - Arheološko območje V Trpcah - Bač pri Materiji - Protiturški tabor - Petrinje - Arheološko najdišče Brgod in Brgodec - Gradišče pri Materiji - Arheološko najdišče Hajnovca

poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. Potrebno upoštevati usmeritve za varstvo arheološke dediščin v pogl. Omilitveni ukrepi.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Kulturna dediščina

Stran 196

3. Upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij pri

opredeljevanju enot urejanja prostora

V OPN so EUP opredeljene z upoštevanjem celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih

območij, kar je še posebej opazno pri opredeljevanju stavbnih zemljišč, ki se z zelenimi pasovi

navezujejo na enote naselbinske kulturne dediščine, jih zaokrožujejo, poudarjajo njihovo celovitost ipd.

ter pri opredeljevanju namenske rabe na arheoloških območjih.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv nebistven – ocena C.

4. Ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za podpiranje celostnega ohranjanje

kulturne dediščine

V splošne prostorsko izvedbene pogoje OPN je varstvo kulturne dediščine med drugim vključeno na

naslednji način (navedena so citirana določila odloka):

- v naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v

prihodnje,

- odstranitve, razen prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene v območjih varstva

kulturne stavbne dediščine, razen v primeru, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov

objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu in ob soglasju pristojnega organa za

varstvo kulturne dediščine,

- objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati, … , na zemljiščih in

objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pa le s soglasjem organov,

pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave,

- na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine je treba

za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine,

- objekte in naprave mobilne telefonije ni dovoljeno postavljati na zavarovana območja kulturne

dediščine oz. jih je dopustno umestiti v objekte, ki so zavarovani kot kulturni spomenik ali kulturna

dediščina, le na podlagi soglasja pristojnega soglasodajalca za varstvo kulturne dediščine,

- vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim

kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih

črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora,

ograje, oporni zidovi, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora,

- gradnja elektroenergetskega omrežja se praviloma izvede v podzemni izvedbi.

5. Ustreznost podpore prostorsko izvedbenih pogojev, v enotah urejanja prostora kjer je prisotna

kulturna dediščina, celostnemu ohranjanju in upoštevanju varstvenih režimov iz strokovnih

zasnov in aktov o razglasitvi

Prostorsko izvedbeni pogoji v enotah urejanja prostora, kjer je prisotna kulturna dediščina podpirajo

njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene režime iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi. Med

drugim je v OPN določeno:

- podrobni prostorsko izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih določajo usklajenost s

tradicionalnimi objekti,

- podrobni prostorsko izvedbeni pogoji določajo, da se ohranjajo vidno privlačni deli krajine, vedute

oziroma kvalitetni pogledi.,

- določeno je, da naj bodo detajli objektov v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni,


Stran 197

- pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte

krajine ter kakovostnih grajenih struktur,

- na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti

območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti,

- posegi v območjih varstva kulturne stavbne dediščine praviloma niso dovoljeni, razen v primeru, ko se

na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak

odstranjenemu objektu in ob soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

6. Združljivost podrobnejše namenske rabe z varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in

njihovih vplivnih območij

Podrobnejša namenska raba v OPN upošteva varstvene režime enot kulturne dediščine v zadovoljivi meri.

Kot varovalka je v 99. čl. OPN krovno opredeljeno varstvo kulturne dediščine:

(1) Za posege na območjih in objektih nepremičnih kulturnih spomenikov in registrirane kulturne

dediščine je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

(2) Če so določbe tega odloka v neskladju z varstvenim režimom nepremičnih kulturnih spomenikov, je

treba upoštevati varstveni režim nepremičnega kulturnega spomenika.

(3) Če so določbe tega odloka v nasprotju z varstvenim režimom registrirane kulturne dediščine, je treba

upoštevati pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

V dopolnilnih smernicah MK (29.11.2011) je podana usmeritev, da se v tekstualni del odloka doda

naslednje vsebine:

- v pogl. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami se doda vsebine za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo

stavbne dediščine, naselbinske dediščine, memorialne dediščine, kulturno krajino, vplivna območja,

območja druge dediščine in arheološka najdišča;

- v pogl. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote

prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti se doda splošne

varstvene usmeritve za objekte in območja kulturne dediščine.

7. Varstvo arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso

bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin)

V pogl. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred

naravnimi in drugimi nesrečami se v tekstualni del OPN, v skladu z dopolnilnimi smernicami MK, doda

vsebine za varstvo arheološka najdišč:

- na območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval

arheološke ostaline; dopustnost posegov se določi na podlagi predhodnih arheoloških raziskav;

- na območjih registrirane kulturne dediščine kjer so posegi dopustni, se pred izvedbo posega v prostor

opravi predhodne arheološke raziskave, rezultate pa se upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (projektna

dokumentacija, gradnja);

- v postopkih izvedbenih aktov je določena obveznost predhodnih arheoloških raziskav;

- na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča

še ni znana, se priporoča izvedba arheoloških raziskav pred gradnjo.

Ob upoštevanju teh določil odloka OPN se potencialen vpliv v arheološke ostaline ocenjuje z oceno C –

nebistven vpliv, v kolikor bodo upoštevani omilitveni ukrepi.


Stran 198


Kulturna dediščina Občine Hrpelje-Kozina je z upoštevanjem usmeritev za varstvo kulturne dediščine v

odloku OPN in omilitvenih ukrepov ustrezno varovana. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za kulturno

dediščino se zato ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.


Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje na dan 2. 11. 2011):


DPN: po podzemni izvedbi je predvidena sanacija v obstoječe stanje, plan poteka preko

območja arheološke dediščine Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko Gradišče; potrebne bodo

predhodne arheološke raziskave; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani

omilitveni pogoji (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana;


Klanec, osnutek: glede na to, da gre za poseg, ki se vsebinsko navezuje na AC ter da bo v

sklopu AC koridorja, je vpliv nebistven (ocena B);


CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini Glinščice le

to preči z dvema mostovoma; vpliv se ocenjuje kot nebistven v kolikor bodo upoštevani

omilitveni pogoji (ocena C), ki so predvideni v CPVO postopku predmetnega plana.


Izvedba plana je sprejemljiva le ob upoštevanju usmeritev in ukrepov za varstvo kulturne dediščine, ki so

navedeni:

- v odloku OPN,

- v smernicah MK za OPN,

- v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine občine Hrpelje-Kozina,

- ob izdaji soglasja ali mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oz. priprave OPPN s strani

pristojne strokovne službe za kulturno dediščino,

- v preglednici 3 in v nadaljevanju.

Vse usmeritve in ukrepi so izvedljivi; za njihovo izvedbo je odgovoren investitor; v pripravi poročila o

vplivih na okolje je potrebno ukrepe specificirati, izvedejo pa se v času gradnje.

V nadaljevanju podajamo pomembnejše usmeritve za varstvo kulturne dediščine in za doseganje

okoljskih ciljev plana, ki so navedeni v OPN.

Režim za varovanje arheološke dediščine

Zlasti se varuje:

- zemljišča in zemeljske plasti z arheološkimi ostanki pred različnimi destruktivnimi posegi in rabami

(izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in gozdarska raba, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih

naprav, iskanje najdb s strani nepooblaščenih ljudi itd.);

- prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča.


Stran 199

Arheološka dediščina so zemljišča in zemeljske plasti, ki hranijo sledove človekovega delovanja v

zgodovinskih obdobjih, ter predmeti iz teh plasti oziroma obdobij, ne glede na to ali so na kopnem ali pod

vodo.

Osnovna izhodišča pri varovanju arheološke dediščine so:

- varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih

območij (prezentacija »in situ«);

- ohranitev kulturnega in znanstvenega pomena dediščine pri posegih v prostor z izvedbo predhodnih

arheoloških raziskav, pri čemer je treba dati prednost nedestruktivnim metodam (geofizikalni,

georadarski terenski pregledi);

- integralno varstvo s sistematičnim vključevanjem v prostorsko načrtovanje na vseh ravneh.

Novi posegi v prostor naj se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v

najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na

osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. Pri gradnji zahtevnih objektov in objektov

gospodarske javne infrastrukture je treba zagotoviti predhodno arheološko vrednotenje na

celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke

dediščine.

Konkretni omilitveni ukrepi za infrastrukturne objekte:

- A) magistralni plinovod - alternativni potek, ki poteka preko arheološkega območja, kulturnega

spomenika Vrhpolje pri Kozini – Gradišče Veliko Gradišče (EŠD 3000850) in B) načrtovani

produktovod, ki poteka preko arheološke dediščine Petrinje – Arheološko najdišče Brgod in Brgodec

(EŠD 15530) naj se umakneta območjema, v kolikor to ni možno je potrebno upoštevati omilitvene

ukrepe za arheološko dediščino.

Iz smernic MK izhajajo naslednji pogoji za posege v namenski rabi gozd in kmetijstvo na območju

arheološke dediščine:

- Iz smernic MK za arheološko dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, izhaja da večji zemeljski

posegi kot so urejanje novih dostopnih poti, izgradnja novih dostopnih poti, izgradnja gozdnih cest in

vlak, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi zemlje, ipd. niso

sprejemljivi. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.

- Za arheološko dediščino, ki ima status kulturne dediščine izhaja, da je pred posegi (tudi pred večjimi

zemeljskimi deli, kot so globoko oranje in urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje

kamnitih grobelj in izkopi zemlje…) potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave s katerimi se

pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi

tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi

poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih

ostalin na mestu odkritja.

Za varstvo arheoloških ostalin izven registriranih arheoloških najdišč je potrebno v okviru postopkov

OPPN ali DPN, v katerih se bo izvajal postopek CPVO na podlagi Uredbe o vrstah posegov v okolje, za

katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti predhodne arheološke raziskave, na osnovi

katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo.

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika

zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje

nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo

dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.


Stran 200

Režim za varovanje stavbne dediščine

Zlasti se varuje:

- tlorisna in višinska zasnova (gabariti);

- gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;

- oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno

pohištvo, barvo, detajli itd.);

- funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;

- komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin

ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov

na parceli in do sosednjih stavb);

- prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah,

gradovih, znamenjih itd).

Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v

širšem prostoru brez motečih prvin.

V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli

v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili

konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške

dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd.), ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev,

tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.

Režim za varovanje memorialne dediščine

Zlasti se varuje:

- avtentičnost lokacije;

- materialno substanco in fizično pojavnost objekta;

- vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute.

Memorialna dediščina prvenstveno obeležuje spomin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše

zgodovine. Kot memorialno dediščino lahko obravnavamo spominska obeležja, spominske plošče,

grobove in nagrobnike ter določene prostore in stavbe. V memorialno dediščino se lahko posega z

raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije ter v

skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

Režim za varovanje naselbinske dediščine

Zlasti se varuje:

- zgodovinski značaj naselja;

- naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);

- odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;

- prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);

- prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);

- naravne in druge meje rasti ter robove naselja;

- podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);

- odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);

- stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).


Stran 201

Praviloma je za naselbinsko dediščino potrebno programiranje revitalizacije in rehabilitacije v okviru

urbanističnih, krajinskih ali programskih zasnov. Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim

posameznega tipa kulturne dediščine (stavbne, memorialne, arheološke itd.) znotraj naselja. V

naselbinsko dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu

boljše prezentacije v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.

Režim za varovanje vrtnoarhitekturne dediščine

Zlasti se varuje:

- kompozicijo zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze);

- kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture);

- naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.);

- funkcionalno zasnovo z navezavo na stavbno dediščino oz. stavbe in površine, ki so pomembne za

delovanje celote;

- podobo v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor.

Pri drevoredih se zlasti varuje:

- oblikovno zasnovo drevoreda (dolžino, drevesne vrste, sadilno razdaljo, sistem zasajanja itd.);

- ekološke pogoje, ki so potrebni za razvoj in obstoj drevja;

- rastišče pred gradbenimi deli, ki lahko prizadenejo posamezna drevesa;

- posamezna drevesa pred škodljivimi posegi vanje (obsekavanje, poškodbe itd.).

Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko vrši le primerno usposobljen

izvajalec v soglasju s pristojno kulturnovarstveno službo.

Smernice za območja, ki se urejajo z OPPN

Območja, kjer se predvideva izdelava OPPN morajo upoštevati registrirane enote kulture kulturne

dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režime, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita

prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se

urejujejo z OPPN katerega sestavni del je konservatorskl načrt za prenovo (v nadaljevanju KNP).

Pripravljavec OPPN mora ob izdelavi osnutka OPPN izdelati osnutek KNP, t.j. analitični del KNP

skladno s Pravilnikom o konservatorskem načrtu za prenovo (Uradni list RS, št. 76/2010). Do izdelave

OPPN za prenovo je za vse vrste gradenj potrebno določiti prostorsko izvedbene pogoje v OPN, ki veljajo

do sprejema OPPN.

Režim za varovanje vplivnih območij

Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine varuje tudi določena okolica varovane

dediščine oz. njeno vplivno območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na

varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega in

vizualnega vidika. V njem pristojna kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen

poseg možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske

integritete, pričevalnosti, dominantnosti, možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti,

lahko služba ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista možna. V primeru

načrtovanja bistvenih sprememb ali intenziviranja rabe, ki bi utegnile imeti negativne posledice na

lastnosti, pomen ali celo samo materialno substanco varovane dediščine ter na kvaliteto njene okolice, se

lahko območje vpliva na dediščino obravnava tudi izven zarisanih območij.

Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za

kulturno krajino, ki varujejo krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), procese sonaravnega


Stran 202

gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko

dediščino.

Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo optimalno v njihovem vplivnem

območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši

okolici oziroma vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in gospodarske osnove

ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem fizično, prostorsko pomembne in izpostavljene

objekte pa tudi v njihovem vplivnem območju.


Z namenom varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije

skladno s 55. členom ZVKD-1 omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in

opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. V tem primeru je lastnik zemljišča/investitor/odgovorni

vodja o dinamiki gradbenih del dolžan pisno obvesti ZVKDS OE Nova Gorica vsaj 10 dni pred pričetkom

zemeljskih del.

IV.8.6 VIRI



Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana,

Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek), s

katerim so bili na območju občine razglašeni kulturni spomeniki;

Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Hrpelje-Kozina, ZVKDS OE

Nova Gorica februar 2008, ki so bile izdane za potrebe izdelave prostorskih aktov;

Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in

posegih v prostor v območjih kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;

podatki Registra nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;

Smernice za načrtovanje OPN občine Hrpelje-Kozina, št. 3501-29/2010/10, 13.4.2011; št. 3501-

29/2010/16, 29.11. 2011 (dopolnilne smernice).

Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni

kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl.

geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Krajina

Stran 203

IV.9. KRAJINA


Stran 204

IV.9.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KRAJINO



zakonskih podlag:

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Ur. l. RS, 16/2008, 123/2008);

Zakon o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (MEKVAD) (Ur. l. RS,

24/99);

Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. RS, 76/2004);

Uredba o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/2004);

Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B,

108/2009

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 (Ur.l. RS, 35/08);

Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur.l. RS, 74/2003);

Konvencija o varstvu stavbne dediščine Evrope (Granadska konvencija) (Ur.l. SFRJ, 4-11/1991,

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih

protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za

katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, Ur.l. RS, 14/92);

Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (UNESCO, sprejeta 1972, veljavna

od 1975; Ur.l. SFRJ, 56/74, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO,

mednarodnih večstranskih pogodb o zračnem prometu, konvencij mednarodne organizacije dela,

konvencij mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in nekaterih drugih

mednarodnih večstranskih pogodb, Ur.l. RS – Mednarodne pogodbe, 15/92, 54/92).

IV.9.1.2. MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA



Ohranjena biotska raznovrstnost in naravne vrednote, ki so pomemben del naravnih kakovosti krajine so

obdelane v pogl. narava.




Stran 205

Tabela 62: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za krajino

Okoljski cilji Kazalci Metodologija

1. Ohranjanje zaokroženih, predvsem krajinsko pestrih in prepoznavnih območij.

1. Način posega v zaokrožena in krajinsko prepoznavna območja.

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Poseganje na območja razvrednotene krajine. Poseg predstavlja sanacijo območja ter izboljšanje obstoječega stanja. B – nebistven vpliv: Poseganje na območja brez posebne krajinske pestrosti. C – nebistven vpliv pod pogoji: Poseganje v krajinsko nekoliko pestrejša in/ali prepoznavnejša krajinska območja. D – bistven vpliv: Poseganje v krajinsko pestra in/ali prepoznavna krajinska območja na način, da se bistveno zmanjšujejo kakovost krajine kot celote. E – uničujoč vpliv: Poseganje v območja izjemne krajine. X – vplivov ni možno oceniti

2. Ohranjanje značilnih krajinskih vzorcev in posameznih krajinskih prvin (dreves, gozdnega roba, reliefnih struktur in značilnosti, vidnih prehodov… ).

2. Obseg posega v značilne krajinske prvine. Sprememba krajinske pestrosti.

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Ureditve se nahajajo na območju brez značilnih krajinskih vzorcev in posameznih krajinskih prvin. Prostorske ureditve ne spreminjajo krajinske pestrosti. B – nebistven vpliv: Prostorske ureditve bistveno ne spreminjajo krajinske pestrosti. Značilni krajinski vzorci in prvine so ohranjeni. C – nebistven vpliv pod pogoji: Poseganje v krajinsko nekoliko pestrejša območja. Zaradi izvedbe plana prihaja do poškodb značilnih krajinskih vzorcev in prvin, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Poseganje v krajinsko pestra območja. Z vzpostavitvijo plana prihaja do obsežnih poškodb značilnih krajinskih vzorcev in prvin. E – uničujoč vpliv: V širšem merilu pomembne krajinske značilnosti so uničene. X – vplivov ni možno oceniti

3. Ohranjanje merila in oblike členjenosti, zveznosti in prehodnosti prostora, prilagajanje obstoječim krajinskim strukturam.

3. Stopnja členitve zaokroženih strukturnih območij. Vpetost predvidenih grajenih struktur v prostor.

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Ureditve se nahajajo na robu zaključenih prostorskih enot, ne spreminjajo zveznosti in prehodnosti prostora. Upoštevajo merilo prostora in obstoječe krajinske strukture. B – nebistven vpliv: Prostorske ureditve ne posegajo v zaokrožena strukturna območja. Zaradi majhnega posega sprememb ne spreminjajo merila prostora. Ureditve ne vplivajo na spremembo obstoječih krajinskih struktur. C – nebistven vpliv pod pogoji: Prostorske ureditve ohranjajo celovitost posameznih krajinskih območij ter deloma posegajo v zaokrožena strukturna območja. Z izvedbo omilitvenih ukrepov se poveča vpetost posega v prostor. D – bistven vpliv: Ureditve v sklopu posega so tako velikega obsega, da


Stran 206

bistveno in dolgoročno vplivajo na opredelitev zaokroženih območij. Prekinjena bodo zvezna območja. Bistveno bo spremenjeno merilo prostora. E – uničujoč vpliv: Prostorske ureditve bistveno degradirajo strukturne značilnosti območja. X – vplivov ni možno oceniti

4. Ohranjanje značilnosti krajinske slike.

4. Sprememba značilnosti in kakovosti krajinske slike.

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Prostorske ureditve ne spreminjajo značilnosti krajinske slike. B – nebistven vpliv: Spremembe krajinske slike zaradi majhnega obsega sprememb ni bistvena. C – nebistven vpliv pod pogoji: Prostorske ureditve vplivajo na spremembo krajinske slike, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Ureditve v sklopu posega so tako velikega obsega, da bistveno in dolgoročno spreminjajo krajinsko sliko. E – uničujoč vpliv: Ureditve za stalno uničijo krajinsko sliko. X – vplivov ni možno oceniti




Kulturna krajina Skoraj celotno območje občine zavzema predlog Regijskega parka Kras, izjema je le severo-vzhodni del

občine. Krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi ne segajo na območje občine.

Slika 14: Predlog Kraškega regijskega parka in krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi Občina Hrpelje–Kozina spada med Krajine Primorske regije, ki pa se nadalje še podrobneje delijo na

širše krajinske enote. Skrajno severni del občine spada v širšo krajinsko enoto Prave primorske regije,

ostali večji del pa med Subdinarske primorske regije. Ti dve širši krajinski enoti se delita še na manjše

krajinske enote, izmed katerih se v občini Hrpelje – Kozina pojavljajo naslednje krajinske enote: Kras

na severnem predelu v okolici Kozine, Dolina Glinščice na severu, Hribovje Slavnika in Čičarije na

Prem-Suhorje

Bržanija in Movravška dolina

Brkini-Zg.del Vremske doline, Divaški Kras

Občina Hrpelje-Kozina


jugu, Matarsko podolje v osrednjem delu občine, Brkini na severovzhodnem delu in Podgorski kras v

skrajnem zahodnem delu občine.

Za območje krasa v okolici Kozine je značilen prehod Brkinskega mehkega sveta v skalnati kras.

Razvoj poselitve je uničil tradicionalno obliko kmetijskega prostora in vasi, prisotno pa je zaraščanje.

Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin imajo lokalni pomen.

V dolini Glinščice je opazno bohotnejše rastje, ki je opazen kontrast skalnatemu in golemu svetu

Krasa. Območje je vključeno v predlagani Kraški regijski park.

Največji del občine spada med Subdinarske primorske regije, za katere je značilna nehomogena

podoba zaradi različne geološke zgradbe. Značilna je dinarska usmeritev dolin, suhih dolov, višjih

hrbtov ter vodotokov, cest in verig naselij. Območje Matarskega podolja je znatno submediteransko–

kraško območje z večjim obsegom gozdov in travinja. Brkini se kot otok sredi kraškega sveta

dvigujejo na vzhodni strani Matarskega podolja kot tipična krajina mehkih flišnih kamnin, ki svoj

sredozemski značaj kaže v obliki poselitve. Prisotno je upadanje prebivalstva, predvsem zaradi

obrobne lege, revnih tal in zaostrenega podnebja v višjih predelih.

Največja posebnost na celotnem območju so slepe doline v južnem podnožju Brkinov, ki jih je ustvaril

stik mehkih kamnin s krasom Matarskega podolja. V njih so potoki, ki so doline ugreznili globoko pod

okoliško zemljišče, na spodnji strani pa so doline zaprte s skalnatim zatrepom Matarskega podolja. Za

območje Brkinov so značilne njive na izravnavah na hrbtih in položnejših pobočjih, njihovo tipično

podobo pa ustvarja sadno drevje med obdelovalnimi površinami in značilna pozidava na slemenskih

robovih v obliki gručastih vasi in slemenskih cest.

Za osrednji predel občine je značilna okrog 500 m visoka planota, sredi katere se dviga snop vrhov. Na

tem območju ni površinskih voda, ker vsa padavinska voda ponikne neposredno v kraško podtalje.

Za celotno območje občine Hrpelje – Kozina je značilno opuščanje tradicionalne rabe prostora,

predvsem kmetijstva, kar vodi v pospešeno zaraščanje površin.

Glede na regionalno razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (Krajine Primorske regije, RS-MOP, OPP,

1998) so krajinska območja na območju občine Hrpelje-Kozina s svojimi značilnostmi podrobneje

predstavljena v preglednici v nadaljevanju.


Tabela 63: Krajinski tipi v Občini Hrpelje-Kozina

Širše krajinske enote

Krajinske enote

Opis Krajinske podenote

Opis Smernice za varovanje in urejanje

Primorske regije

5.2. Prave primorske regije

5.2.4. Kras - relief je tipično kraški-vrtačasti ravnik z vmesnimi bolj ravnimi deli; posebnost kraškega mikroreliefa so suhe doline in koliševke ter udorne jame; - edine površinske vode so kali v vsaki kraški vasi in ki so le malokje vzdrževani;

5.2.4.07 Rodiški Kras

- krajina prehoda Brkinskega mehkega sveta v skalnati kras - razvoj poselitve je narušil tradicionalno obliko kmetijskega prostora in vasi; zaraščanje vse bolj zapira krajino - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

- zadržati spontano zaraščanje Krasa in s tem ohranjati značilnost rastlinskih družb in botaničnih posebnosti - vzdrževanje vinogradništva, sadjarstva in določenega obsega živinoreje, z namenom ohranjanja prašnikov in travnikov ter suhozidov in kupov zloženega kamenja

- spontano zaraščanje (kraška gmajna); začetne stopnje zaraščanja so ruj, rešeljika, brin; - obdelovanje dna vrtač in globokih dolov - strnjene gručaste vasi z obzidanimi dvorišči in ozkimi vaškimi ulicami; lega vasi v zavetnih legah, zato pogled na Kras iz juga daje vtis goste (in iz severne strani redke) poselitve

5.2.4.08 Dolina Glinščice

- bohotnejše rastje je opazen kontrast sicer golemu in skalnatemu svetu Krasa - območje je vključeno v predlog Kraškega regijskega parka - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

- usmerjati je treba sodobne oblike kraških melioracij, zlasti še, ker se odstranjevanje kamenja ne zgleduje po starih načinih, temveč se s stroji zgrnejo v kup in se z njimi zapolni vrtača - ohranjati njive v vrtačah - usmerjati pozidavo, ki se kaže kot obnova hiš v vaseh , pa tudi kot novogradnja na obrobju vasi, ki mora slediti tipičnim prostorskim smerem in značilnim oblikam vasi

5.3. Subdinarske primorske regije

5.3.2. Brkini

- flišni relief, dinarske smeri; na hrbtu (do 700 m) so vasi, grape so poraščene in strme; - na južnih pobočjih potoki poniknejo v kras Matarskega podolja (slepe doline) - manjše slepe doline v južnem podnožju Brkinov, ki jih je ustvaril stik mehkih kamenin s krasom Matarskega podolja so krajinska posebnost; - nenavadnost teh slepih dolinic je v tem, da je v njih tekoča voda – potoki;

- ohranjati tradicionalne vzorce kmetijskih zemljišč - izboljšati splošno urejenost vasi in krajine - spremljati uvajanje novih oblik sadnih nasadov - opuščene kmetijske površine prepustiti naravni sukcesiji



Krajinske enote



so sorazmerno globoko ugreznjene nasproti okoliškemu zemljišču, na spodnji strani pa so doline zaprte s skalnatim zatrepom Matarskega podolja; - sorazmerno visoka nadmorska višina in kisla tla ne ustvarjajo posebno ugodnih pogojev za kmetijsko pridelavo; tipično podobo ustvarja sadno drevje v nizkih terasah; - pozidava na slemenskih robovih ali na najvišjih točkah slemen z gručastimi vasmi; - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

5.3.3. Kraško Subdinarsko Primorje

- izrazita dinarska smer; - doline na višji nadmorski višini; - kraški hribi s kopastimi vrhovi, ki imajo le v Slavniku nekoliko bolj grebensko podobo; - gozdnata pobočja z večjimi krpami travniških površin;

5.3.3.01 Hribovje Slavnika in Čičerije

- greben s severne strani gozdnat, z južne tipično dinarski, je ocenjen visoko zaradi tega, ker je to prvi višji greben od morja v notranjost, je priljubljeno izletniško – planinsko območje z razgledi v notranjost in proti morju; - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

- ohranjati območja pravega (avtohtonega) gozda - ohranjati nezaraščenost pašnikov

5.3.3.02 Podgorski kras

- eno najskalovitejših, tipično kraških primorskih območij v Sloveniji; - močno načeto s kamnolomi; - kraški rob - krajina izjemnih kakovosti - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

- varovati pred večjimi posegi (npr. dirkališče za avtomobile) - ohranjati videz golega krasa - omejevati pogozdovanje



Krajinske enote



- prostranost, puščobnost; - brinje, razgibana kraška planota

5.3.3.03 Matarsko podolje

- Matarsko podolje je na površini dokaj razgiban relief, ki daje videz doline; - južna obrobja Matarskega podolja so močno obraščena; - bogati mikroreliefni pojavi; - prevladuje travinje, njive so urejene v vrtačah in širših dolinah ter na stiku s flišem Brkinov; - značilna poselitev vzdolž ceste Kozina-Rupa s številnimi gostinskimi objekti in z nekaj industrije; - zanimiv suhi dol med Čičarijo in Brkini je prizadet s pomembno komunikacijo in poselitvijo; - znotraj podenote je nekaj izjemnih manjših krajinskih območij manjših dolinic s ponikujočimi potočki, npr. Brezovica, Hotična, Slivje, Odolina; - simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin so lokalnega pomena

- usmerjati razvoj poselitve s prilagajanjem tradicionalnim oblikam poselitve in njihovim temeljnim značilnostim - omejevati razpršeno gradnjo - izvajati gradbeno disciplino



IV.9.3.1 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Izhodišča za doseganje trajnostnega razvoja z vidika prostorskega razvoja so opredeljena v dveh

pomembnih dokumentih, v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in v Skupnem razvojnem

programu občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana ter kraškega dela občin Koper Miren-

Kostanjevica, Strateški del 2001-2010. V obeh dokumentih so opredeljena izhodišča, ki usmerjajo

razmerja med prenavljanjem stavbnega fonda in načrtovanjem novogradenj. In v obeh dokumentih sta

predvsem prenova in ohranjanje krajine opredeljena kot ustrezen model integralnega trajnostnega

razvoja.

Aktualni problemi spreminjanja krajine v občini Hrpelje-Kozina so:

- gradnja “satelitskih naselij” in razpršena/ekstenzivna gradnja v bližini vasi, kar je v nasprotju s

tipično poselitvijo, ki je ohranjena v strnjenih naseljih in na izpostavljenih lokacijah kot pomemben

element privlačnosti prostora; posledica je, da se značilnosti kulturne krajine izgubljajo;

- brisanje cezure/zelenega pasu med tipično tradicionalno poselitvijo in novogradnjami;

- izginjanje tipičnega krajinskega vzorca sestavljenega iz gozdnih površin in večjih nezaraščenih

pašnih površin zaradi zaraščanja;

- propadanje značilnih elementov krajinske slike, kot so njive v dnu vrtač, suhi zidovi;

- neurejenost vasi, pomanjkljivo obnovljen stavbni fond;

- nesanirani kamnolomi;

- pomanjkanje strateške in izvedbene razvojne usmerjenosti, ki bi temeljila na krajinskih danostih

občine.

Vplivi OPN na krajino bodo naslednjega značaja:

- neposredni vplivi: ti so izraženi z novogradnjami (stanovanjski objekti, proizvodni objekti, športna

infrastruktura, ipd.) in pomenijo trajno spremembo krajine;

- posredni vplivi: ki so izraženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in prepuščanja propadanju tipičnih

krajinskih elementov (kamnitih suhih zidov, njiv na dnu vrtač, počiščenih pašnikov, ipd.); zaradi širših

družbenih sprememb ni realno za pričakovati, da se bo kulturna krajina ohranjala sama sebi v namen,

zato lahko govorimo o trajnem vplivu; v kolikor pa bi država razglasila Kraški regijski park ali s

sistemskimi ukrepi ohranjala tradicionalno krajinsko sliko na določenih območjih je ta vpliv možno

jemati kot začasen;

- daljinski vplivi: to bodo vizualni vplivi zaradi večjih in vidnejših novih posegov in spreminjanja mej

v krajini, praviloma trajnega značaja.

V OPN so podane splošne usmeritve za razvoj v krajini, za vsako od petih krajinskih enot posebej (KE

Rodiški kras, KE Matarsko podolje, KE Dolina Glinščice, KE Brkini, KE Krajinska enota Hribovje

Slavnika in Čičarije); opredeljeni pa so tudi tipi krajine v občini: naravna krajina (hribovita območja

Čičarije, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi), pretežno kulturna krajina (podeželska

območja Brkinov s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci), pretežno urbana krajina

(dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine) in kmetijsko intenzivna

krajina (ravninska območja Matarskega podolja).

Opredeljena je tudi razvojna usmeritev v turizem in sicer v podeželski in športno-rekreacijski turizem,

predvsem na podeželskih območjih Čičarije in Brkinov z navezavo tudi v dolinski del občine

(kolesarski turizem).

OPN večjih poselitvenih posegov v odprto krajino, torej v kulturno, naravno in kmetijsko intenzivno

krajino ne predvideva. Praviloma so se območja za poselitev, ki so bila v obstoječem planu


nezazidljiva, vendar so z upravno in gradbeno nedisciplino postala območja razpršene gradnje,

zaokrožila in zmanjšala. Kjer je bilo le mogoče so bile vzpostavljene zelene cezure med tradicionalno

in tipično poselitvijo ter novejšimi deli naselij, kot tudi ohranjena tipična prostorska smer poselitve.

Večja sklenjena območja predvidena za poselitev se nahajajo v Hrpeljah in Kozini. Vpliv na krajino s

poselitvijo, ki bo neposreden in trajen se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov –

ocena C.

V OPN je določeno, da se razvoj poselitve usmerja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim

razvojem - z zgostitvami, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu

z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij. Prvenstveno se

zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v

naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih

poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih

območij. Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma

prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih

zmogljivosti. Bistvena za uresničenje zapisanih usmeritev je upravna disciplina pri izdajanju

gradbenih dovoljenj in nadzor izvedbe na terenu.

Gospodarska dejavnost, predvsem območja za proizvodnjo, so ob cestah (ob AC A1, ob cesti Kozina –

Rupa, Kozina – Divača) oz ob glavnih naseljih, kar je z vidika vpliva na krajino ugodno – ocena B:

nebistven vpliv.

Večji infrastrukturni koridorji, kot so novi daljnovodi in produktovod, so praviloma načrtovani

podzemno in v istih koridorjih, kot so že obstoječi daljnovodi na zahodu občine, kar je z vidika vpliva

na krajino ugodno – ocena B: nebistven vpliv.

Nove večje prometnice se ne načrtujejo, z izjemo severne obvoznice v Kozini in Hrpeljah, ki bo

zaključila, zaprla in ločila sklenjeno urbano poselitev od zaledja; v tem vidiku je vpliv nebistven –

ocena B.

Opuščeni kamnolomi (Golac, Vrhpolje, Beka, …) predstavljajo sicer trajno degradacijo krajine,

vendar so manjšega obsega in v delnem zaraščanju, zato tovrsten vpliv ni pomemben – nebistven vpliv

(ocena B).

Vpliv spreminjanja kulturne in naravne krajine, ki se dogaja zaradi opuščanja kmetijske rabe ter

posledično zaraščanja krajine je neizbežen in povezan z načinom življenja, zato bi bilo za njegovo

zmanjšanje potrebno sprejeti sistemske in namenske ukrepe s strani države za širšo območje.

Večjo degradacijo krajine predstavlja že obstoječa deponija gradbenega materiala (EUP RD-5), ki se v

OPN izvedbeno ureja z OPPN. Glede na terenski ogled se da sklepati, da se na lokaciji poleg

skladiščenja izvaja tudi separacija, saj je na lokaciji prisotna mobilna separacijska naprava. Z OPN se

predvideva legalizacija (predvideva se, da dejavnost še ni legalizirana) dejavnosti v obstoječih okvirih.

Vpliv na krajino je neposreden in trajen in se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov – ocena C. V sklopu legalizacije bo potrebno izdelati OPPN ter načrt krajinske ureditve, ki bo

omilil vpliv.

Vpliv na krajino bo neposreden in trajen in se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov – ocena C.



Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za krajino se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov – ocena C. V sklopu izdelave OPPN bo potrebno načrt krajinske ureditve, ki bo omilil vpliv.


Na območju občine so v pripravi sledeči državni prostorski načrti (MOP, stanje april 2014):


DPN: po podzemni izvedbi je predvidena sanacija v obstoječe stanje, zato se kumulativni

vpliv ocenjuje kot nebistven (ocena B);


Klanec, osnutek: glede na to, da gre za poseg, ki se vsebinsko navezuje na AC ter da bo v

sklopu AC koridorja, je vpliv nebistven (ocena B);


CPVO; trasa na območju občine Hrpelje-Kozina poteka v predoru, razen v dolini

Glinščice le to preči z dvema mostovoma; kumulativni vpliv na krajino bo glede na potek

železnice nebistven (ocena B).


Izvedba plana je sprejemljiva le ob upoštevanju usmeritev in ukrepov za varstvo krajine, kot so

navedeni v OPN ter spodaj. Vse usmeritve in ukrepi so izvedljivi; upošteva se jih pri izdelavi OPPN

oz. pred izdajo gradbenega dovoljenja. Za njihovo izvedbo so odgovorni upravna enota pri izdajanju

gradbenih dovoljenj, občinski svet pri usmerjanju investicij, država v vidiku usmerjanja

medobčinskega oz. regijskega sodelovanj in razglasitvi regijskega parka ter investitor pri izvedbi

posega.

Priporočila in usmeritve:

- razglasitev Kraškega regijskega parka in nadaljevanje s postopkom za vpis Klasičnega krasa

na UNESCO Seznam;

- priprava sistemskih ukrepov (državne spodbude, davki) s katerimi bi se preusmerile investicije

v prenovo obstoječega neizrabljenega stavbnega fonda oziroma obstoječih propadajočih in

zapuščenih nepremičnin; na osnovi poglobljene analize opravljenega popisa nepremičnin;

- vse kraške občine naj s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor na področju urejanja prostora

izdelajo skupno strategijo posegov v kraško krajino, kot tudi njenega ohranjanja (regionalni

prostorski načrt);

- država naj strokovno sodeluje pri izvajanju prostorske politike v občini; tudi preko

subvencioniranih projektov za sanacijo tradicionalne krajine, participatornih projektov z

lokalnim prebivalstvom; prostorsko vzorčnih razvojnih projektov, ozaveščanja prebivalstva o

krajini in njenih potencialih ipd.

Omilitveni ukrepi: Za vse ureditve v sklopu OPN, ki se urejajo z OPPN je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture, ki

naj predvidi najboljše možne omilitvene ukrepe, v smislu zasaditve, razporeditve dejavnosti,

arhitekturnega načrta, izbire konstrukcijskih materialov, ipd., da bo vizualni vpliv čim manjši ter da se

bodo upoštevali razvojne usmeritve zapisane v OPN.


Za posege na kulturni dediščini je potrebno upoštevati kulturnovarstvene smernice in omilitvene

ukrepe navedene v pogl. Kulturna dediščina.


Med gradnjo Centra varne in športne vožnje je obvezna geološko-krasoslovna spremljava gradbenih

del, s čemer se bo lahko vrednejše dele površinskega in podzemnega fosilnega kontaktnega krasa

ustrezno vrednotilo in varovalo.

Krajinski načrti, ki jih je potrebno izdelati v sklopu OPPN-jev naj vsebujejo tudi spremljanje in

saniranje krajinske ureditve.

IV.9.6 VIRI

- Občinski prostorski načrt za Občino Hrpelje-Kozina, osnutek odloka za pridobivanje smernic –


- Preliminarno mnenje za center varne vožnje Hrpelje-Kozina, Geateh, d.o.o., julij 2010

- Razvojni program razvoja podeželja za občine Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za programsko

obdobje 2007-2013, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov;

- Regionalni razvojni program Južne Primorske 2007-2013, Regionalni razvojni center Koper, julij

2006.

- Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Krajine primorske regije, 1998. Republika

Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.

- Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Hrpelje-Kozina, ZVKDS OE


- Smernice MK za načrtovanje OPN občine Hrpelje-Kozina, št. 3501-29/2010/10, 13.4.2011

- Strokovno mnenje in ocena vplivov na območje Petrinjskega krasa v primeru umestitve Centra varne

in športne vožnje Hrpelje-Kozina - segment narava, Lutra – Inštitut za ohranjanje naravne dediščine,

julij 2010.

- Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na kontaktni

kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek, univ. dipl.

geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Svetlobno onesnaženje

IV.11. SVETLOBNO ONESNAŽENJE


IV.10.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA S SVETLOBNIM ONESNAŽENJEM


Okoljski cilji plana so bili določeni na podlagi naslednjih zakonskih izhodišč:

1. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,

109/07, 62/2010, 46/13).

IV.10.1.2 MERILA VREDNOTENJA TER METODE ZA UGOTAVLJANJE IN

VREDNOTENJE VPLIVOV PLANA

Oceno vrednosti svetlobnega onesnaženja smo določili skladno z Uredbo o mejnih vrednostih

svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS , št. 81/07, 109/07, 46/13). Okoljski cilj je preprečiti

škodljivo delovanje svetlobnega onesnaženja na naravo in bivalne prostore, zaščititi ljudi pred

bleščanjem, zmanjšati porabo električne energije zaradi razsvetljave ter varovanje astronomskih

opazovanj pred sijem neba. Vpliv plana na svetlobno onesnaženje smo določili glede okoljske cilje in

kazalce stanja okolja. Indikativni kazalec svetlobnega onesnaženja je osvetljenost zaradi izvedbe plana

ter letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest

in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim

prebivališčem v tej občini. Osvetljenost je fotometrična veličina za merjenje osvetlitve površine

zaradi sevanja svetlobe enega ali več virov svetlobe. Osvetljenost se izraža v luksih.


218

Tabela 64: Metodologija vrednotenja in ocenjevanja vpliva izvedbe plana na okoljske cilje za elektromagnetno sevanje

Okoljski cilji plana Merila vrednotenja Metodologija

Preprečiti škodljivo delovanje svetlobnega onesnaženja Doseganje ciljne vrednosti letne porabe elektrike vseh svetilk vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja

Osvetljenost zaradi izvedbe plana Letna poraba elektrike vseh svetilk na območju občine preračunana na prebivalca občine.

A - ni vpliva/vpliv je pozitiven: obremenjenost s svetlobnim onesnaženjem se bo zmanjšalo oz. se ne bo spremenilo; B – nebistven vpliv: obremenjenosti s svetlobnim onesnaženjem zaradi načrtovanih posegov v okviru izvedbe OPN, ne bo bistveno višja. Zakonsko predpisane mejne vrednosti svetlobnega onesnaženja ne bodo presežene. C – nebistven vpliv, v kolikor so upoštevani omilitveni ukrepi: S OPN načrtovani posegi bodo imeli vpliv na raven svetlobnega onesnaženja. Zakonsko predpisane mejne vrednosti bi bile zaradi izvedbe posegov lahko presežene, vendar se vse vplive lahko z izvedbo učinkovitih omilitvenih ukrepov omeji. D – bistven vpliv: S OPN načrtovani posegi bodo na raven svetlobnega onesnaženja vplivali bistveno. Zakonsko predpisane mejne vrednosti bodo zaradi izvedbe posegov presežene. Vse vplive (neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske) posegov na raven svetlobnega onesnaženja se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov sicer omeji, vendar lahko kljub temu pričakujemo prekomerno obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaženjem. E – uničujoč vpliv: S OPN načrtovani posegi bodo imeli s svetlobnim onesnaženjem uničujoč

vpliv. Svetlobno onesnaženje se bo izjemno povečalo, zakonsko predpisane mejne

vrednosti bodo presežene.


219



Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost

okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek

bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega

sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno

ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje ter s

sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.

K svetlobnemu onesnaženju najbolj prispevajo tisti viri svetlobe oz. svetilke, ki imajo svetlobni tok

usmerjen proti nebu. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je razmerje med svetlobnim tokom, ki

seva v smeri nad vodoravnico, in celotnim svetlobnim tokom, ki seva iz žarnic ali sijalk v tej svetilki..

Upošteva se ves svetlobni tok, ki prihaja iz njenega telesa, ne upošteva pa se odbita svetloba iz okolice

svetilke (npr. od podpornega stebra, s tal in drugih osvetljenih predmetov). Sevanje proti nebu je

sevanje v smeri nad vodoravnico. Zato ni pomembna samo jakost svetilke temveč predvsem oblika

svetilke, da se prepeči sevanje nad vodoravnico.

Za osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/2010), se uporabljajo svetilke, katerih

delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.

Na območju občine Hrpelje – Kozine znaša poraba električne energije za javno razsvetljavo po

podatkih Elektro Primorska d.d. leta 2008 slabih 649 MWh. Od leta 2002 do 2008 se je poraba

električne energije povečala za 4,63%. Poraba električne energije za razsvetljavo je v letih od 2006 do

2008 rasla s povprečno letno stopnjo 0,66 %.

Tabela 65: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Hrpelje - Kozina

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

javna

razsvetljava

(kWh)

619.971 606.018 723.477 597.890 714.701 700.510 648.688

Maja 2009 je bila izdelana Analiza učinkov zamenjave svetilk javne razsvetljave v občini Hrpelje-

Kozina. Po podatkih iz analize je bilo v občini leta 2009 884 svetil javne razsvetljave s skupno močjo

179,43 kW.

Javna razsvetljava v občini je dokaj dotrajana, svetlobna telesa so v nasprotju z Uredbo, v prihodnosti

občina načrtuje sprotno posodabljanje javne razsvetljave, da bo ta v skladu z Uredbo o mejnih

vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Podjetje Elektro Primorska d.d., ki upravlja z javno razsvetljavo v občini Hrpelje- Kozina, nam je

posredovalo zgolj podatke o splošnem stanju javne razsvetljave v občini. In sicer, da je zgrajena javna

razsvetljava starejšega datuma izvedbe, večinoma grajena po letu 1980.

Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Hrpelje in Kozina. Za ostala naselja se

predvideva dopolnitev in izgradnja javne razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in

neosvetljenih pohodih.


220

IV.10.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Uredba v svojem 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju

posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina

upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati

ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca. Za občino Hrpelje-Kozina znaša ta vrednost med 146 kWh in

175 kWh na prebivalca.

Tabela 66: Poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Hrpelje –

Kozina (vir: LEK za občino Hrpelje – Kozina, Eco Consulting, d.o.o. januar 2010)

Leto kWh Št.

prebivalcev

Površina

občine (km2) kWh/preb.

2002 619.760 4160

194

148,98

2003 606.018 4188 144,70

2004 723.477 4135 174,96

2005 597.890 4093 146,08

2006 714.701 4081 175,13

2007 700.510 4121 169,99

2008 648.688 4049 160,21

Iz preračuna je razvidno da letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine

vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana

na prebivalca znaša presega zakonsko postavljeno ciljno vrednost (44,5 kWh/preb.).

Na podlagi osnutka OPN za občino Hrpelje – Kozina ni razvidno ali se bo na novih posegih

uporabljala javna razsvetljava. Posegi, ki bi lahko imeli dodaten negativni vpliv na svetlobno

onesnaženje so:

severna obvoznica Hrpelje – Kozina

V okviru posameznih OPPN bodo izdelani podrobni načrt razsvetljave, kjer bodo tudi razvidni

natančnejši podatki o osvetljenosti.

Za nove ureditve v OPN v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih niso navedene smernice za

ščitenje pred svetlobnim onesnaženjem. V planu je pomanjkljivo opisano predvsem saniranje obstoječih

svetilk, ki tudi največ doprinesejo k svetlobnem onesnaženju v celotni občini.

Vpliv na svetlobno onesnaženost območja je prisoten, vendar ocenjujemo, da bo vpliv ob upoštevanju

ukrepov v nadaljevanju tega poročila, sprejemljiv – ocena C.


Vsi novi viri razsvetljave (severna obvoznica) naj imajo razsvetljavo dimenzionirano na

najmanjši tehnično in prometno - varnosten še dopusten nivo.

Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v

razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na

prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti

44,5 kW. Odlok OPN Hrpelje – Kozina naj vsebuje opise sanacije obstoječe javne razsvetljave

skladno z 28. in 5. členom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.


221


Monitoring svetlobnega onesnaževanja v času gradnje ni potreben.

Upravljavec razsvetljave, katere celotna električna moč svetilk presega 10 kW ali 1 kW, če gre

za razsvetljavo fasad ali objektov za oglaševanje, mora izdelati načrt razsvetljave z vsebino, ki

je določena v 21. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Načrt

je potrebno posredovati Ministrstvu za okolje in prostor v elektronski obliki najpozneje tri

mesece po začetku obratovanja. Vsako peto leto po začetku obratovanja je potrebno načrt

razsvetljave ponovno izdelati in ga poslati na ministrstvo najpozneje do 31. marca v prvem

letu po tem, ko se je končalo obdobje petih koledarskih let obratovanja razsvetljave.

Upravljavec ene ali več razsvetljav skupaj, katerih celotna električna moč svetilk presega 50

kW ali 20 kW, če gre za razsvetljavo cest in javnih površin, ali 5 kW, če gre za razsvetljavo

fasad ali objektov za oglaševanje, je dolžan skladno s predpisom, ki ureja monitoring

svetlobnega onesnaževanja, zagotoviti izvedbo obratovalnega monitoringa v obsegu,

predpisanem v 22. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Poročilo o obratovalnem monitoringu za pretekla tri leta mora posredovati ministrstvu

najpozneje do 31. marca v prvem letu po tem, ko se je končalo obdobje treh koledarskih let

obratovanja razsvetljave.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina : Ravnanje z odpadki

222

IV.11. RAVNANJE Z ODPADKI


223

IV.11.1 OKOLJSKI CILJI PLANA, MERILA VREDNOTENJA TER METODE UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Z ODPADKI

Okoljski cilj 1:

Zmanjšanje količin in volumna odloženih odpadkov

Okoljski cilj 2:

Ustrezno ravnanje z različnimi vrstami nevarnih in nenevarnih odpadkov

Kazalci stanja okolja:

Razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov

Zakonska izhodišča:

Uredba o odpadkih. Uradni list RS, št. 103/11.

Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Uradni list RS, št. 34/08, 61/11.

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Uradni list RS, št. 34/08.

Ravnanje z odpadki je uvrščeno med prednostne naloge okoljske politike Slovenije. V vseh državnih

aktih za področje okolja se poudarja uveljavljanje temeljnih načel pri ravnanju z odpadki in nujnost

ukrepov, ki bodo privedli do uresničitve osnovnih ciljev na področju ravnanja z odpadki:

o zmanjšanje nastajanja odpadkov pri izvoru, tudi z večkratno uporabo materialov

o zmanjšanje njihovega nevarnostnega potenciala

o vzpostavitev učinkovitih sistemov ravnanja z odpadki

o ločeni zajem različnih snovnih tokov odpadkov

o povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov

o organsko recikliranje biorazgradljivih odpadkov

o postopna odprava starih bremen.

Vpliv izvedbe plana v zvezi z ravnanjem z odpadki se na območju predvidenega plana določi in

vrednoti na podlagi naslednjih kazalcev:

razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov (urejenost deponij nenevarnih

odpadkov, ekološki otoki, zbirni centri)

Metodologija vrednotenja za vpliv na okoljske cilje za ravnanje z odpadki je:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv: pri izvedbi plana nastali odpadki nimajo vpliva na stanje okolja/

količina in vrsta nevarnih odpadkov se zmanjšuje;

B – nebistven vpliv: pri izvedbi plana imajo nastali odpadki le nebistven vpliv na stanje okolja;

C - nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov): pri izvedbi plana imajo nastali

odpadki zaradi omilitvenih ukrepov le nebistven vpliv na stanje okolja;

D – bistven vpliv: pri izvedbi plana imajo nastali odpadki bistven vpliv na stanje okolja;

E – uničujoč vpliv: pri izvedbi plana imajo nastali odpadki uničujoč vpliv na stanje okolja;

X – ugotavljanje značilnosti vpliva plana na ravni CPVO ni možno.


224

IV.11.2 OPIS OBSTOJEČEGA IZHODIŠČNEGA STANJA IN OBSTOJEČE OBREMENJENOSTI OKOLJA

Komunalne odpadke iz občine Hrpelje – Kozina se v obstoječem stanju odvaža v občino Sežana, kjer

se tudi odlaga v Centeru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana). KSP d. d. Sežana izvaja javno

službo ravnanja s komunalnimi odpadki na območju štirih občin (Občina Sežana, Občina Divača,

Občina Hrpelje-Kozina, Občina Komen). Na celotnem območju je obvezno ločeno zbiranje

odpadkov. Vseh ekoloških otokov (v vseh 4 občinah) je trenutno 334. Zaradi goste mreže ekoloških

otokov presega državni normativ (500 oseb/1 eko otok) in znaša 92 prebivalcev na 1 ekološki otok ( v

OHK). V letu je bilo posredovanih v predelavo (ne odloženo na odpad) 43,42 % odstotkov odpadkov.

V občini Hrpelje – Kozina je postavljen zbirni center za individualni dovoz odpadkov. Zbirni center

Hrpelje - Kozina se nahaja v OIC Hrpelje. Zbirni center je ograjen prostor s postavljenimi zabojniki, v

katere lahko občani (ki so vključeni v organiziran odvoz odpadkov) brezplačno oddajo različne

kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev pa tudi večje količine plastične in papirne embalaže.

Tako so v zbirnem centru postavljeni zabojniki za les, kovine, kosovne odpadke, zeleni odrez,

plastiko, ravno steklo, nevarne odpadke. (vir: http://www.ksp-sezana.si). Količina odpadkov je v

občini Hrpelje-Kozina v letu 2009 znašala 1.769.651 kg.

Občinski svet je potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za "Izgradnja

regijskega centra za ravnanje z odpadki Notranjska - Istra - Kras" (CERO NIK).

Projekt izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO NIK obsega projektiranje in

izgradnjo:

1. objektov za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki vključuje naslednje tehnološke celote:

sprejem odpadkov, mehansko ločevanje odpadkov ter anaerobna oziroma aerobna obdelava

biorazgradljive frakcije, ločene iz mešanih komunalnih odpadkov,

2. objektov za predelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov (objekt za anaerobno-aerobno

obdelavo)

3. objektov za pripravo trdnega goriva,

4. vseh drugih pomožnih objektov (npr. plinski motorji, objekti za ponovno izrabo toplote, objekti za

obdelavo izpušnih plinov, plinohram, objekti za predčiščenje odpadnih voda, infrastruktura -

tehnološka in komunalna, zgradbe, objekti prometne infrastrukture…).

Cilj projekta:

1. Izgradnja celotne regijske infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki na enem mestu razen

zbiranja in transporta odpadkov v CERO ter ločevanja ločeno zbrane frakcije odpadkov

2. Predelava komunalnih odpadkov na novi, za to namenjeni lokaciji ob spoštovanju vseh okoljskih

smernic

3. Snovna izraba odpadkov s pridobivanjem in izkoriščanjem sekundarnih energentov

4. Energetska izraba in SPTE iz bioplina

5. Zmanjšanje odpadkov za odlaganje na 15% vseh komunalnih odpadkov

http://www.ksp-sezana.si/


225

IV.11.3 OPREDELITEV IN PRESOJA UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV PLANA GLEDE NA OKOLJSKE CILJE

Odpadki in zemeljski izkopi, ki bodo nastajali med gradnjo posameznih EUP se bodo obravnavali na

nivoju OPPN. Za strateško presojo OPN so vplivi med gradnjo nebistveni. Presojanje vpliva izvedbe

plana OPN na okoljske cilje za ravnanje z odpadki, so: razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza

odpadkov, ki se presoja na podlagi urejenosti deponij nenevarnih odpadkov, urejenosti ekoloških

otokov in zbirni centrov. Glede na to, da je pri reševanju deponije za odlaganje komunalnih odpadkov

občina vezana na rešitev v zvezi CERO NIK je razumljivo, da to področje ni rešeno znotraj OPN.

Osnovno orodje OPN je namenska raba, le ta pa ne določa količine proizvedenih odpadkov in načina

gospodarjenja z njimi. Gostota in porazdelitev ekoloških otokov (kar bi lahko vplivalo na količino

recikliranih odpadkov in s tem zmanjšanjem količine odloženih odpadkov) pa se določa z zakonodajo

in se ne določuje posebej v OPN. Glede na opis obstoječega stanja (predhodno poglavje) pa je gostota

ekoloških otokov že sedaj zadostna.

V OPN je ravnanje z odpadki obravnavano v naslednjih členih:

V 26. členu je predvideno, da se s sistemom za ločeno zbiranje odpadkov opremi vsa naselja.

Vsa nelegalna odlagališča odpadkov v občini se sanira. Zagotovi se lokacija za ureditev in

izgradnjo odlagališča gradbenih odpadkov.

V 68. členu OPN opredeljuje, da je na celotnem območju OHK dopustna postavitev zbiralnice

za odpadke.

Objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov so opredeljene v 96.členu OPN. V

tem členu so povzeta splošna določila za ureditev zbrinega in odjemnega mesta, ekoloških

otokov ter določila za ureditev zbirnega centra.

Zbirni center za odpadke se lahko umesti na enote urejanja prostora z naslednjo namensko

rabo: IG, IP, IK, O. Izjemoma je dopustna tudi gradnja teh objektov na drugih območjih, ob

soglasju pristojne občinske strokovne službe.

Za EUP RD-5 je predvidena legalizacija obstoječe deponije gradbenega materiala, ki se izvedbeno

ureja z OPPN. Glede na terenski ogled se da sklepati, da se na lokaciji poleg skladiščenja izvaja tudi

separacija, saj je na lokaciji prisotna mobilna separacijska naprava. Z OPN se predvideva legalizacija

dejavnosti v obstoječih okvirih. Separacija gradbenih odpadkov ima pozitiven vpliv na zmanjšanje

količin odloženih odpadkov. Urejena deponija tudi zmanjšuje možnosti črnih odlagališč gradbenih

odpadkov.

Iz zgoraj navedenega ocenjujemo vpliv OPN Hrpelje - Kozina na ravnanje z odpadki kot nebistveno –

B.


Omilitveni ukrepi niso potrebni.


Spremljanje izvedbe plana z vidika ravnanja z odpadki vključno z obravnavanjem viškov zemljine pri

gradbenih izkopih izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Sklepna ocena

226

V. SKLEPNA OCENA

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Sklepna ocena

Stran 227

V. SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI PLANA

V.1 OCENA SPREJEMLJIVOSTI IZVEDBE PLANA

V predmetnem okoljskem poročilu, ki je vezan na pripravo Občinskega prostorskega načrta občine

Hrpelje - Kozina so ugotovljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje,

ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo

okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. V spodnji preglednici so predstavljene

ocene vpliva izvedbe plana na posamezne obravnavane segmente okolja.

Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev celovite presoje se je ugotavljala

v naslednjih velikostnih razredih:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv

B – nebistven vpliv

C – nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov

D – bistven vpliv

E – uničujoč vpliv


Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za

uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi. Iz spodnje preglednice izhaja, da bo vpliv izvedbe

obravnavanega plana sprejemljiv, saj je po posameznih segmentih najvišja ocena vpliva izvedbe plana C,

t.j. nebistven vpliv, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.

Tabela 67: Ocena vplivov izvedbe plana

Segment okolja

Plan

1. Podzemne vode C

2. Površinske vode C

3. Podnebne spremembe in kakovost zraka B

4. Hrup C

5. Narava C

6. Kmetijske površine B

7. Gozd C

8. Kulturna dediščina C

9. Krajina C

10. Svetlobno onesnaženje C

11. Ravnanje z odpadki B

Ugotovitev okoljskega poročila za pripravo Občinskega prostorskega načrta občine Hrpelje - Kozina je, da je plan zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov sprejemljiv.

Okoljsko poročilo v postopku priprave OPN Hrpelje - Kozina: Povzetek

Stran 228

VI. POVZETEK

V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Hrpelje - Kozina je potrebno

izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolja. Sestavni del postopka je izdelava

Okoljskega poročila (OP) izvedba presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo

na varovana območja. OPN je temeljni občinski dokument za usmerjanje prostorskega razvoja občine.

Njen namen je zagotoviti pogoje za vzdržen in usklajen razvoj na območju občine. OPN Hrpelje -

Kozina določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru z

usmeritvami za namensko rabo, zasnovo poselitve, infrastrukture in krajine ter ukrepe za izvajanje

strategije. OPN določa usmeritve za razvoj treh prostorskih sistemov na nivoju občine: razvoj

poselitve, razvoj gospodarske javne infrastrukture in razvoj krajine.

V okoljskem poročilu se obravnavajo naslednji segmenti okolja:

1) Podzemne in površinske vode,

2) Podnebne spremembe in kakovost zraka,

3) Hrup,

4) Narava:

5) Kmetijske površine

6) Gozd

7) Kulturna dediščina,

8) Krajina

9) Svetlobno onesnaženje

10) Odpadki

Vpliv izvedbe plana na varstvo človekovega zdravja je vključen v oceni vpliva izvedbe plana na

okoljske cilje za podzemne vode, kakovost zraka, obremenitev s hrupom in svetlobno onesnaženje.

Vpliv izvedbe plana na tla je posredno vključen preko vrednotenja vplivov na kmetijske površine.

V obdobuju 2012-2014 je bil v plan tudi umeščen regisjski Center varne in športne vožnje za južno

primorsko regijo. Center je bil predviden severovzhodno od naselja Meterije¸v velikosti 59 ha bruto.

Zaradi vplivov na okolje, to je naravo in kraške jame, vplivov na hrup in krajino, potencialnih vplivov

na podzemne vode in vire pitne vode je bil Center varne in športne vožnje v letu 2014 umaknjen iz

OPN Hrpelje Kozina.

Podzemne in površinske vode Okoljska cilja za površinske vode sta Zagotovitev realizacije predmetnega plana, ki ne bo vplival na

kemijsko stanje površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana in Zagotovitev realizacije

predmetnega plana, ki ne bo vplival na ekološko stanje površinskih voda, ki se nahajajo na vplivnem

območju plana. V občini je zaradi kraškega terena malo površinskih vodotokov – manjši potoki z

Brkinov ponikajo v slepih dolinah, na zahodu občine pa tečeta Glinščica in Grižnik. Na teh vodotokih

se ne izvaja redni državni monitoring (MOP – ARSO) kakovosti vode, zato o kakovosti površinskih

vodotokov ni podatkov.

Območja naselij z obremenjenostjo med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha

in 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju, morajo biti opremljena z

javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa

mora biti priključene na javno kanalizacijo tudi najmanj 80% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne

vode na teh območjih. V občini Hrpelje-Kozina je takšnih aglomeracij 16. Letos je predvideno

dokončanje ČN (2000 PE) za Hrpelje-Kozina, na katero bodo priključeni vsi prebivalci in

gospodarstvo Hrpelj ter Kozine. Za ostale aglomeracije nad 50 PE iz obveznega programa je


Stran 229

predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja in priključitev naselij na lokalne ČN. Glede na to, da

posegi OPN na vodotokih niso predvideni, z izjemo kumulativnih vplivov v dolini Glinščice zaradi

gradnje drugega železniškega tira, do vplivov na vodotoke ne bo prišlo. Določila odloka OPN

predstavljajo ustrezno sistemsko podlago za varstvo površinskih voda pred onesnaženjem. Vpliv

izvedbe plana na okoljske cilje za površinske vode se ocenjuje kot nebistven z upoštevanjem

omilitvenih ukrepov – ocena C.

Okoljska cilja za podzemne vode sta Zagotovitev izvedbe OPN, ki ne bo vplivala na količinsko stanje

podzemnih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana in Zagotovitev izvedbe OPN, ki ne bo

vplivala na kemijsko stanje podzemnih voda, ki se nahajajo na vplivnem območju plana.

Za območje Brkinov so značilne nepropustne flišne kamnine, kjer se zbirajo površinsko tekoče vode.

Matarsko podolje nasprotno tvorijo večinoma kredni apnenci, redkeje pa dolomiti. Apnenci in deloma

dolomiti zaradi razpokanosti in dovzetnosti za raztapljanje dobro zakrasevajo, zato se na njih

površinske vode ne pojavljajo, temveč takoj poniknejo pod zemljo, tam pa se jim pridružijo tudi vode

iz nepropustnega površja (Brkinov). Govorimo o t.i. terciarni ali kraški poroznosti, v primeru

zapolnjenosti z vodo pa o kraškem vodonosniku.

Na območju Občine Hrpelje-Kozina so vodni viri zavarovani z Uredbo o vodovarstvenem območju

(VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008). I. varstveni režim se nahaja v

okolici Brezovice, Mrš, Slivij, Slop. Rodika, Klanca pri Kozini; II. varstveni režim obsega južna

pobočja Brkinov in Podgrajsko podolje; III. varstveni režim pa Podgorski kras in obronke Čičarije.

Uredba določa pogoje, omejitve in prepovedi za gradnjo na vodovarstvenih območjih.

Prevladujoči potencialni vplivi OPN na podzemne vode bodo naslednjega značaja: neposredni vplivi:

so vplivi, ki bi nastali pri gradbenih posegih, ki sežejo neposredno v telo podzemne vode, kar pomeni

neposredno onesnaženje; ocenjuje se, da do takšnih posegov ne bo prišlo; posredni in daljinski vplivi:

so vplivi, ki posredno in daljinsko povzročijo spremembo fizikalno-kemijskih lastnosti podzemne

vode (npr. pronicanje neočiščene odpadne vode v tla, iztekanje goriv in drugih nevarnih snovi v tla

ipd.), spremembo odtočnega količnika oz. infiltracije padavin, spremembo vodnega režima ipd.;

kratkoročni oz. začasni vplivi: so vplivi, ki so omejeni so na čas gradnje oz. vplivi manjšega obsega, ki

se zaradi samočistilnih sposobnosti narave zmanjšajo oz. izničijo. Na I. vodovarstvenem območju v

OPN posegi niso predvideni. Na III. vodovarstvenem območju so predvidena območja individualne

stanovanjske gradnje, območja centralnih dejavnosti, gospodarske cone. Le te se nahajajo v naseljih

Kozina in Hrpelje, kjer obstaja javna kanalizacija, zato bodo odpadne vode kanalizirane na čistilno

napravo. V ostalih aglomeracijah kjer bo zgrajena javna kanalizacija bo obvezen priklop na javno

kanalizacijo oz. čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih vod. V ostalih naseljih, kjer javna

kanalizacija ne bo zgrajena, odvajanje komunalne odpadne vode ureja občinski odlok. Sprejemljivost

obstoječa deponije gradbenega materiala se bo ugotavljala v postopku izdaje mnenja k OPPN ugotovi

sprejemljivost posega. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za podzemne vode se ocenjuje kot

nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C.

Vse posege na VVO Rižanskega vodonosnika je potrebno načrtovati skladno z Uredbo o

vodovarstvenem območju (VVO) za vodno telo vodonosnikov Rižane (Ur.l. RS št. 49/2008).

Odvajanje odpadne vode je potrebno izvajati skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in

padavinske odpadne vode v Občini Hrpelje – Kozina (Ur. l. 81/09) in z Uredbo o emisiji snovi pri

odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, Ur.l. RS, št. 98/2007, 30/2010.



Stran 230

Podnebne spremembe in kakovost zraka

Okoljska cilja v zvezi z zagotavljanjem čim manjših negativnih vplivov na zrak in klimatske

spremembe v celoti sta: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in ohranjanje in izboljšanje kakovosti

zraka.

Kakovost zraka na tem območju bi tako lahko ocenili kot dobro. Največji delež emisij

toplogrednih plinov v občini Hrpelje – Kozina odpade na individualna kurišča. Izrazit onesnaževalec

zraka v občini je tudi promet. Občina meji na industrijska območja v severni Italiji, ki je velik vir

onesnaženja zraka, zato je to območje bolj občutljivo za čezmejni transport onesnaženja zraka.

Glede na obstoječe stanje ocenjujemo, da z uresničitvijo OPN ne bo prišlo do bistvenih vplivov na

podnebne spremembe ter kakovost zraka. V OPN Hrpelje - Kozina se z OPN ne načrtuje objektov za

proizvodnjo elektrike oz. večjih industrijskih objektov, ki bi lahko poslabšali kakovost zraka oz.

izpuščali toplogredne pline. Navkljub načelnim strateškim usmeritvam OPN za trajnostni promet, iz

izvedbenega dela OPN ni razvidnih ukrepov za uvajanje trajnostnejšega načina prevoza (npr.

kolesarskih oz. peš poti, linij avtobusnega prometa, ipd.) Nove prometne obremenitve in severna

obvoznica, ki so predvidene s OPN na tem nivoju obravnave niso še do te mere specificirane, da bi

bilo možno vpliv računsko oceniti. To naj se izvede ob presojanju vplivov na okolje pri posameznih

OPPN. Vpliv izvedbe plana na podnebne spremembe in kakovost zraka ocenjujemo z oceno B –

nebistven vpliv.

Hrup

V okoljskem poročilu so opredeljeni in ugotovljeni pomembni vplivi OPN občine Hrpelje -

Kozina tudi z vidika hrupne obremenjenosti. Vplivi izvedbe plana so ovrednoteni na podlagi

»Skladnosti namenske rabe prostora z obstoječimi in novimi viri hrupa«. Najpomembnejši vir hrupa v

občini Hrpelje – Kozina v obstoječem stanju je promet. Obremenjenost s hrupom zaradi izvedbe plana

ob izvedbi omilitvenih ukrepov bo zanemarljivo višja od obstoječe. V OP navajamo nekatera območja,

kjer bi lahko prišlo do konfliktne umestitve rabe prostora. Takšna območja so predvsem območje

širitve gospodarskih con v Kozini, širitev gospodarske cone v Bačah pri Materiji ter severna in južna

obvoznica v Hrpeljah – Kozini. Za umestitve novih posegov ocenjujemo vpliv plana OPN Hrpelje -

Kozina na obremenitev s hrupom, kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov –C. Predlagani

omilitveni ukrepi so predvsem ustrezna razporeditev dejavnosti ter protihrupne bariere.

Narava Na območju občine se nahajajo 3 Natura 2000 območja, in sicer: SPA Kras, SCI Kras in SCI Matarsko

podolje ter 24 zavarovanih območij. Na območju so tudi 3 ekološko pomembna območja (EPO Kras,

EPO Matarsko Podolje, EPO Mrzlek) in 413 naravnih vrednot. Na območju sprememb namenske rabe,

kjer se bo vršila gradnja bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne

živalske vrste. V primeru poseganja v vodotoke ali obrežno vegetacijo lahko pride do negativnega

vpliva na vodne organizme. Negativen vpliv lahko predstavljajo tudi nedelujoče čistilne naprave, ki

imajo iztoke speljane v vodotoke. Ob neupoštevanju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega

onesnaževanja okolja, se bo povečala osvetljenost okolja, kar negativno vplivalo na fototaktične

živalske vrste in njihove plenilce. Obnovitvena ali druga dela na cerkvah, kjer so evidentirani netopirji

oz. predvsem njihova kotišča, lahko začasno ali trajno povzročijo zmanjšanje populacij teh ogroženih

in zavarovanih vrst. Za zmanjšanje negativnih vplivov je treba upoštevati omilitvene ukrepe kot so

npr.: ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT

na varovanih območjih, ohranjanje ekstenzivnih travišč, gozda in ekstenzivnih senožetnih sadovnjakov


Stran 231

in zaščitni ukrepi za varovanje podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot – jam. Kjer je to

potrebno, so podani tudi specifični omilitveni ukrepi po posameznih EUP. Spremljanje stanja narave

se izvaja skladno z zakonodajo. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del

morajo opravljati po naročilu investitorja usposobljeni strokovnjaki. Občina mora vsakih pet let

izdelati poročilo v katerem se pojasni izvajanje omilitvenih ukrepov in preko kazalcev prikaže

doseganje okoljskih ciljev.

Kmetijske površine

Okoljski cilj za kmetijske površine, v kontekstu katerega se je vrednotil vpliv izvedbe plana je:

ohranjanje kmetijskih površin in njihove pridelovalne funkcije.

V občini Hrpelje – Kozine spada 38% površin pod namensko rabo kmetijskih zemljišč glede na

dejansko rabo pa je kmetijskih površin okoli 20 %. Pogoji za kmetijstvo v občini niso ugodni zaradi

slabše kvalitete tal ter razdrobljene lastniške strukture. Celotno območje je uvrščeno med območja z

omejenimi dejavniki za kmetovanje. Po drugi strani pa je zaradi bližine večjih mest lokacija ugodna za

trženje vseh vrst kmetijskih pridelkov. Z novim planom se ne predvidevajo večji posegi na kmetijska

zemljišča temveč se predvsem aktualizira dejansko stanje. Predvsem se zaradi procesa zaraščanja na

novo določijo gozdne površine na območjih zaraščenih kmetijskih površin. Posodobi se tudi stanje na

obstoječih prometnih površinah ter na poselitvenih območjih, ki so bile na mnogih delih še

opredeljene, kot kmetijske površine. Bilanca kmetijskih površin bo tako z OPN negativna vendar je

pretežni del te negativne bilance posledica posodabljanja plana. Vpliv izvedbe plana na kmetijske

površine ocenjujemo kot nebistven– ocena B.

Gozd Kazalci na področju gozda so: »Posegi v gozd z varovalnimi funkcijami « ter »Posegi na varovalne

gozdove in gozdne rezervate«. Gozdovi zavzemajo v občini izrazito največji delež rabe prostora

(70,9%), izrazit je tudi proces zaraščanja in zaradi tega posegi na območje gozdov, v kolikor le ti niso

posebej zaščiteni (gozdni rezervat, varovalni gozd, gozd z ekološkimi in socialnimi funkcijami na 1.

stopnji) niso problematični.

Z novim OPN se ne posega na območja varovalnih gozdov oz. gozdne rezervate. Vseeno pa

ugotavljamo v okviru OPN naslednje posege v gozd, ki zahtevajo določene manjše omilitvene ukrepe.

Na območju mestnega gozda Kozine (klimatska in higiensko zdravstvena funkcija) pri avtocesti je

predvideno stanovanjsko območje (5,6 ha). Na območju slepe doline Odoline (1. funkcija varstva

naravnih vrednot) je predviden izsek gozda za kmetijske namene (2,7 ha). Vpliv izvedbe plana na gozd

ocenjujemo kot nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. Omilitveni ukrepi so

predvsem ohranitev posameznih dreves ter na območjih ob vodotokih, ohranitev vegetacije

neposredno ob vodotoku.

Kulturna dediščina

Okoljska cilja za presojo vpliva na varstvo kulturne dediščine sta Ohranjanje objektov in območij

kulturne dediščine, upoštevajoč njihov status, pomen, zvrst, režim varovanja, zgodovinski kontekst in

umeščenost v prostor in Ohranjanje arheoloških najdišč in arheoloških ostalin. V Občini Hrpelje-

Kozina je trenutno registriranih 143 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine. 41 enot ima status

kulturnega spomenika. Arheološka dediščina in naselbinska dediščina sta najbolj ogroženi zvrsti

kulturne dediščine. Skladno z usmeritvami v smernicah Ministrstva za kulturo k OPN, se je v

okoljskem poročilu vrednotil: vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev


Stran 232

celostnega varstva kulturne dediščine; vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih

sprememb v odnosu do varstvenih režimov enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij;

upoštevanje celovitosti enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij pri opredeljevanju enot

urejanja prostora; ustreznost splošnih prostorsko izvedbenih pogojev za podpiranje celostnega

ohranjanje kulturne dediščine; ustreznost prostorsko izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora,

kjer je prisotna kulturna dediščina, da podpirajo njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene

režime iz strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi; združljivost podrobnejše namenske rabe z

varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij in zagotovljenost varstva

arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in površine, ki še niso bile

ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v OPN. Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za

kulturno dediščino se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov – ocena C. Podani

so omilitveni ukrepi oz. pogoji pod katerimi je izvedba plana sprejemljiva.

Krajina Okoljski cilji plana za krajino so: 1. Ohranjanje zaokroženih, predvsem krajinsko pestrih in

prepoznavnih območij, 2. Ohranjanje značilnih krajinskih vzorcev in posameznih krajinskih prvin), 3.

Ohranjanje merila in oblike členjenosti, zveznosti in prehodnosti prostora, prilagajanje obstoječim

krajinskim strukturam in 4. Ohranjanje značilnosti krajinske slike. Skoraj celotno območje občine

zavzema predlog Regijskega parka Kras, izjema je le severo-vzhodni del občine. Krajinska območja s

prepoznavnimi značilnostmi ne segajo na območje občine. Občina Hrpelje–Kozina spada med Krajine

Primorske regije, ki pa se nadalje še podrobneje delijo na širše krajinske enote. Skrajno severni del

občine spada v širšo krajinsko enoto Prave primorske regije, ostali večji del pa med Subdinarske

primorske regije. Ti dve širši krajinski enoti se delita še na manjše krajinske enote, izmed katerih se v

občini Hrpelje – Kozina pojavljajo naslednje krajinske enote: Kras na severnem predelu v okolici

Kozine, Dolina Glinščice na severu, Hribovje Slavnika in Čičarije na jugu, Matarsko podolje v

osrednjem delu občine, Brkini na severovzhodnem delu in Podgorski kras v skrajnem zahodnem delu

občine.

Aktualni problemi spreminjanja krajine v občini Hrpelje-Kozina so: gradnja “satelitskih naselij” in

razpršena/ekstenzivna gradnja v bližini vasi, kar je v nasprotju s tipično poselitvijo, ki je ohranjena v

strnjenih naseljih in na izpostavljenih lokacijah kot pomemben element privlačnosti prostora;

posledica je, da se značilnosti kulturne krajine izgubljajo; brisanje cezure/zelenega pasu med tipično

tradicionalno poselitvijo in novogradnjami; izginjanje tipičnega krajinskega vzorca sestavljenega iz

gozdnih površin in večjih nezaraščenih pašnih površin zaradi zaraščanja; propadanje značilnih

elementov krajinske slike, kot so njive v dnu vrtač, suhi zidovi; neurejenost vasi, pomanjkljivo

obnovljen stavbni fond; nesanirani kamnolomi; pomanjkanje strateške in izvedbene razvojne

usmerjenosti, ki bi temeljila na krajinskih danostih občine.

Vplivi OPN na krajino bodo naslednjega značaja:

- neposredni vplivi: ti so izraženi z novogradnjami (stanovanjski objekti, proizvodni objekti, športna

infrastruktura, ipd.) in pomenijo trajno spremembo krajine;

- posredni vplivi: ki so izraženi zaradi opuščanja kmetijske rabe in prepuščanja propadanju tipičnih

krajinskih elementov (kamnitih suhih zidov, njiv na dnu vrtač, počiščenih pašnikov, ipd.); zaradi širših

družbenih sprememb ni realno za pričakovati, da se bo kulturna krajina ohranjala sama sebi v namen,

zato lahko govorimo o trajnem vplivu; v kolikor pa bi država razglasila Kraški regijski park ali s

sistemskimi ukrepi ohranjala tradicionalno krajinsko sliko na določenih območjih je ta vpliv možno

jemati kot začasen;

- daljinski vplivi: to bodo vizualni vplivi zaradi novih posegov in spreminjanja mej v krajini,

praviloma trajnega značaja.


Stran 233

OPN večjih poselitvenih posegov v odprto krajino, torej v kulturno, naravno in kmetijsko intenzivno

krajino ne predvideva.

Vpliv izvedbe plana na okoljske cilje za krajino se ocenjuje kot nebistven, ob upoštevanju omilitvenih

ukrepov – ocena C.

Za vse ureditve v sklopu OPN, ki se urejajo z OPPN bo potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture,

ki bo predvidel najboljše možne omilitvene ukrepe, v smislu zasaditve, razporeditve dejavnosti,

arhitekturnega načrta, izbire konstrukcijskih materialov, ipd., da bo vizualni vpliv čim manjši ter da se

bodo upoštevali razvojne usmeritve zapisane v OPN.

Svetlobno onesnaženje

Vpliv izvedbe plana na svetlobno onesnaženje se ugotavlja s kazalcem »osvetljenost zaradi

izvedbe plana« ter »letna poraba elektrike vseh svetilk na območju občine preračunana na prebivalca

občine«. Izdelovalci OP ugotavljamo, da letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine

vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana

na prebivalca znaša 160 kWh/preb, kar bistveno presega zakonsko postavljeno ciljno vrednost (44,5

kWh/preb.). Zaradi česar predlagamo naj OPN Hrpelje - Kozina vsebuje bolj podrobne opise sanacije

obstoječe javne razsvetljave. Vpliv plana na svetlobno onesnaženje ocenjujemo kot nebistveno zaradi

izvedbe omilitvenih ukrepov – C.

Ravnanje z odpadki

Na področju ravnanja z odpadki smo upoštevali cilja: »Zmanjšanje količin in volumna

odloženih odpadkov«, ter »ustrezno ravnanje z različnimi vrstami nevarnih in nenevarnih odpadkov.«.

Te cilje smo ocenjevali na podlagi kazalca »razvitost sistema ločenega zbiranja in odvoza odpadkov«.

Glede na to, da je pri reševanju deponije za odlaganje komunalnih odpadkov občina vezana na rešitev

v zvezi CERO NIK je razumljivo, da to področje ni rešeno znotraj OPN. Stanje z ekološkimi otoki je

že v obstoječem stanju ustrezno.

V povezavi z ravnanjem z odpadki je v OPN določena le lokacija obstoječe deponije

gradbenih odpadkov na severni strani avtoceste pri Kozini. Iz zgoraj navedenega ocenjujemo vpliv

OPN Hrpelje - Kozina na ravnanje z odpadki kot nebistveno – B.

VII. VIRI

Dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje - Kozina. LUZ, d.o.o.,

april 2014

Atlas Slovenije, četrta izdaja 2005. Založba mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije.

ARSO, Interaktivni naravovarstveni atlas, http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/

http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/


Stran 234

Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S. & Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za

vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo. Biološki

inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana. 297 str., digitalne

priloge.

Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in

energijo – Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004.

Jogan, N., M. Kotarac & A.Lešnik (ured.), 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih

negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlnskih vrst (2. delno

poročilo). Naročnik MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž

na Dravskem polju. 337 str., digitalne priloge.

Društvo temno nebo Slovenije, 2010. Svetlobno onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja

razsvetljava

Kotarac, M., A. Šalamun & S. Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja

Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana.

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge.

Kryštufek, B., P. Presetnik & A. Šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja

Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje,

prostor in energijo, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str.,

digitalne priloge.

Poboljšaj, K. & A. Lešnik, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000:

Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za

kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge.

Povž M., Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sladkovodne ribe in piškurji, 2001

(v.ARSO, 2001, Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske

pestrosti v Sloveniji).

Povž M., Sket B., 1990. Naše sladkovodne ribe. Založba mladinska knjiga, Ljubljana. 369 str.

Slapnik R., 2003. Strokovna izhodišča z vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci

(Mollusca). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Znanstveno raziskovani center SAZU,

Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. 40 str., digitalne priloge.

Lokalni energetski koncept občine Hrpelje-Kozina, Eco Consulting, d.o.o., januar 2010.

Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje SV od Materije – vidik vpliva na

kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti območja. (dr. Mitja Prelovšek,

univ. dipl. geogr., ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa, Postojna, oktober 2011).

RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača,

Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013 dopolnjen in noveliran 2008, Območna

razvojna agencija Krasa in Brkinov. URL:




Stran 235

Izvedbeni načrt Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične

regije) za obdobje 2010-2012. Januar 2010.

Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2009, ARSO. URL:

http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/podz

emne10.html

Program upravljanja z obalnim območjem CAMP Slovenija. REGIONALNI PROGRAM

VARSTVA OKOLJA IN VODNIH VIROV. Inštitut za vodarstvo, d.o.o. februar 2006.

Zasnova prostorskega razvoja Južne primorske in program ukrepov za njeno izvajanje. Acer,

d.o.o., Novo mesto. 2006.

Regionalni razvojni program Južne Primorske. Strateški in izvedbeni del programa, predlog.

Regionalno razvojni center Koper. Koper, julij 2006, dop. nov. 2006.

Investicijski program z analizo stroškov in koristi, Gradnja čistilne naprave in kanalizacije

Kozina za območje Kozina jug. Občina Hrpelje Kozina. Hrpelje, maj 2008.

Celinski biogeografski seminar (Continental Biogeographical Seminar; Darova (CZ) 26 – 28

April 2006. Conclusions. ETC – BD, Paris, 1 June 2006))

Gregorc in Nekrep, 2010: Strokovno mnenje in preliminarna ocena vplivov umestitve Centra

varne in športne vožnje Hrpelje-Kozina na območje Petrinjskega krasa (segment narava).

Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, 49 str.

http://www.bioportal.si (citirano 2011)

http://www.park-skocjanske-jame.si/ (citirano 2011)

http://www.riservavalrosandra-glinscica.it (citirano 2011)

Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave:

CKFF, 2007. Podatki popisa kalov v okviru projekta SLO-ITA 1001 kal – 1001 zgodba o

življenju. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, digitalne priloge

Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc S., Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za

vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo – 2. mejnik.

Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU. Ljubljana, 298 str., digitalne priloge

Čušin B. (Ur.), 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000.

Rastline (Pterydophyta in Spermatophyta). Elaborat. Ljubljana, Biološki inštitut ZRC

SAZU, 234 str., digitalne priloge

Drovenik B. in Pirnat A., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura

2000. Hrošči (Coleoptera). Projektna naloga. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana

Hadžija, ZRC SAZU, Ljubljana, 89 str., digitalne priloge

Erjavec D., Jakopič M., Trčak B., Šalamun A., 2007. Kartiranje negozdnih habitatnih

tipov – Sklop: Kras – južni del. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na

Dravskem polju. 19 str., digitalne priloge

Govedič M., Bedjanič M., Grobelnik V., Kapla A., Veenvliet Kus J., Šalamun A.,

Veenvliet P., Vrezec A., 2007. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s




Stran 236

predlogom spremljanja stanja - raki (končno poročilo). Center za kartografijo favne in

flore, Miklavž na Dravskem polju, 128 str., digitalne priloge

Kryštufek B., 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji.

Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 682 str., digitalna priloga

Kryštufek B., Presetnik P., Šalamun A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje

omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Prirodoslovni muzej

Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.

Poboljšaj, K., Lešnik A., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura

2000: Dvoživke (Amphibia) (končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore,

Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge


izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF,

251 str., digitalne priloge


izbranih ciljnih vrst netopirjev 2008 – 2009 (Zaključno poročilo). Miklavž na Dravskem

polju, CKFF, 121 str., digitalne priloge

Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2013. Odkup in obdelava

podatkov monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev za leto 2013 (Končno

poročilo). Miklavž na Dravskem polju, CKFF

Vernik M., 2009. Zbrani podatki o pojavljanju nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, digitalne

priloge

Jogan in sod., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 – tipologija. Ljubljana, ARSO

Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M., Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar

A., 2009. Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura

Sloveniae 11(2): 61-99. Ljubljana.

Marinček L. in Čarni A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v

merilu 1:400.000. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana, digitalne priloge.

Mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila in njegove revizije za Občinski

prostorski načrt občine Hrpelje-Kozina, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE

Nova Gorica, št. 5-II-459/2-O-12/BFACG, 8. 6. 2012.

Polak S. (Ur.), 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Monografija

DOPPS št. 1. Ljubljana, 227 str.

Prelovšek M., 2011. Strokovno mnenje za Center varne in športne vožnje (CVŠV) SV od

Materije (vidik vpliva na kontaktni kras, podzemne jame in hidrogeološke značilnosti

območja). Znanstvenoraziskovalni center SAZU, enota Inštitut za raziskovanje krasa ZRC

SAZU, Postojna




Stran 237

Smernice Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-8/2010-4, 29. 8. 2011

Strokovne osnove za razglasitev za naravne znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi

naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana (Primorske novice

- uradne objave, 13/92), Zavod za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, prejeto dne

25. 10. 2011

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Kartiranja habitatnih tipov,

http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705, 19. 6. 2012:

o Kaligarič M. in sod., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Kras-

Kozinam Kras-Vremščica (končno poročilo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za

narovoslovje in matematiko.

o Čarni A., Juvan N., 2011. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Reka,

Maindol, Volčeke, Kras-Lokev, Mirna (končno poročilo). Biološki inštitut,

Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine

Sežana, Uradne objave (Primorske novice), št. 13/92-68, Ur.l. RS, št. 68/95-3115, 4/96

(popravek), s katerim so bili na območju občine razglašeni kulturni spomeniki;

Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Hrpelje-Kozina, ZVKDS OE


Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in

posegih v prostor v območjih kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;

podatki Registra nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo;

Smernice za načrtovanje OPN občine Hrpelje-Kozina, št. 3501-29/2010/10, 13.4.2011; št.

3501-29/2010/16, 29.11. 2011 (dopolnilne smernice).

Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Krajine primorske regije, 1998. Republika

Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.

Documents

OKOLJSKO POROČILO V POSTOPKU PRIPRAVE OBČINSKEGA