OIS Predavanja v2004 11

1OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV

2. letnik, visokoolski tudij

smer PROGRAMSKA OPREMA

UNIVERZA V LJUBLJANIFakulteta za raunalnitvo in informatiko

SLOVENIJA

PREDSTAVITEV PREDMETA

Splone informacije

Vsebina predmeta

2OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV2. Letnik VSP, Programska oprema

- 3 - Marko Bajec, Rok Rupnik

Splone informacije (1)

Predavatelj: dr. Rok Rupnik

[email protected]

Asistenti dr. Rok Rupnik (strukturni pristop)

[email protected] Mag. Damjan Vavpoti (objektni pristop)

[email protected]://aris.fri.uni-lj.si/~damjan/

OSNOVE INFORMACIJSKIH SISTEMOV2. Letnik VSP, Programska oprema



Namen predmeta Osnovni namen predmeta je nauiti se:

osnovnih pojmov v povezavi z informacijskimi sistemi: kaj je informatika, kaj je sploni sistem, kaj poslovni sistem, kakni procesi se izvajajo v poslovnem sistemu, kakna je razlika med podatkom in informacijo, kaj je informacijski sistem, kakne so njegove znailnosti in kakna je njegova vloga v poslovnem sistemu.

sistematinih pristopov k razvoju kakovostnih informacijskih sistemov. Skozi vsebino predmeta spoznamo ivljenjske cikle razvoja informacijskih sistemov, razline metode in tehnike izvajanja posameznih korakov razvoja, strukturni in objektni razvoj, razne metodologije, strateko planiranje ipd.

Namen predmeta




Priporoena literatura STEVEN ALTER (1999). Information Systems A Management

Perspective, third edition, Addison-Wesley. LAUDON K. C., J. P. LAUDON (1999). Management Information

Systems New Approach to Organization and Technology, fifth edition, Prentice Hall, Inc.

BOOCH, G., J. RUMBAUGH in I. JACOBSON (1999). The Unified Modelling Language User Guide. Addison Wesley Longman, Inc.

JACOBSON, I., G. BOOCH in J. RUMBAUGH (1999). The Unified Software Development Process. Addison Wesley Longman, Inc.

CVI-Ljubljana, FRI-Ljubljana, IPMIT (2004). EMRIS-Enotna metodologija razvoja IS, druga izdaja, CVI-Ljubljana.

HOFFER, J. A., J. F. GEORGE in J. S. VALACICH (1999). Modern Systems Analysis and Design, (second edition), Addison-Wesley.

Priporoena literatura



Vsebina predmeta (1)1. Predstavitev predmeta

2. Opredelitev osnov informacijskih sistemov Informatika in informacijska druba O podatku in informaciji Splono o sistemih Poslovni sistem Informacijski sistem (formalni/neformalni, raunalniko podprt/roni) Raunalniki sistem, aplikacija, aplikacijski sistem WCA shema obravnave poslovnih sistemov Gradniki WCA sheme

3. Splono o razvoju informacijskih sistemov ivljenjski cikli razvoja: Zaporedni model, Iterativni model,

prototipiranje, Inkrementalni model, Kombinirani model Metodologija ali proces, jezik, metoda ali tehnika Zgodovina razvoja informacijskih sistemov CASE orodja, orodja za podporo pri razvoju informacijskih sistemov



Vsebina predmeta (2)4. Strukturni pristop

Osnovne znailnosti Primer strukturnega pristopa: IE-Information Engineering

5. Objektni pristop Osnovne znailnosti Modelirni jezik UML-Unified Modeling Language Primer objektnega pristopa: RUP-Rational Unified Process

6. Informacijske tehnologije Podatkovna skladia Portali Elektronsko poslovanje Arhitekture informacijskih sistemov Zagotavljanje varnosti



OPREDELITEV OSNOV INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Informatika in informacijska druba

Podatek in informacija

Splono o sistemih

Poslovni sistem

Informacijski sistem (formalni/neformalni, raunalniko podprt/roni)

Raunalniki sistem, aplikacija, aplikacijski sistem



Informatika

Informatika je znanstvena disciplina, ki raziskuje zgradbo, funkcije, zasnovo, organiziranje in delovanje informacijskih sistemov.

tudija IS je multidisciplinarno podroje. Glavne veje, ki se z IS ukvarjajo, so: Raunalnitvo (Computer Science) Upravljanje (Management Science) Operacijske raziskave (Operations Research) Sociologija (Sociology) Politologija (Political Science) Psihologija (Psyhology)

Tehnini pristop

Vedenjski pristop



Raunalnitvo in informatika

Raunalnitvo (Computer Science) Raunalnik je predmet prouevanja

Informatika (Information Science) Raunalnik je sredstvo za dosego cilja

INFORMATIKA = INFORMACIJA + AVTOMATIKA



Informacijska druba

Informacijska druba je sinonim za novo nastajajoo drubo, ki ne temelji zgolj na izkorianju surovin in energije, temve kot najpomembneji vir jemlje informacije in znanje. Bivi MID Ministrstvo za informacijsko drubo E-uprava

Informacijska drubaje izrazito storitveno naravnana druba, kjer je uspenost tako posameznika kot tudi organizacije temelji na sposobnosti pridobiti imve razlinih podatkov ob pravem asu, iz njih hitro izluiti pravilno informacijo na njeni podlagi uinkovito ukrepati



E-uprava

E-uprava V srediu pozornosti, vendar e vedno razmeroma

neopredeljen pojem

Koncept e-uprave zahteva prouitev iz ve vidikov Iz organizacijskega vidika

Iz pravnega vidika

Iz vidika informacijske arhitekture

SEP-2004, Akcijski nart

SEP-2008



E-storitve in e-postopki E-uprava z e-storitvami omogoa dravljanom in organizacijam

oddaljen dostop do podatkov in storitev v zvezi z upravnimi postopki: Razni podatki o upravnih postopkih, Pridobivanje obrazcev in vlog za sproitev upravnih postopkov ali Izvedba vseh faz upravnega postopka prek interneta.

Upravnih postopkov je veliko in jih ni mo vseh podpreti z e-storitvami najvije stopnje. Z akcijskim nartom e-uprave je doloen nabor e-storitev, ki jih je potrebno realizirati v prvi fazi.

Za spremljanje razvoja e-storitev akcijski nart definira naslednjo lestvico: 0 ni informacij, 1 informacija, 2 Enosmerna interakcija,

3 Dvosmerna interakcija, 4 Transakcija

E-postopek je upravni postopek, za katerega so na voljo e-storitve vsaj prve stopnje razvoja.



Klasifikacija elektronskih storitev

Vir: Zelena knjiga o informacijah javnega

sektorja v informacijski drubi, Evropska

komisija, 1988

Informacijske storitve

Komunikacijske storitve

Transakcijske storitve

Vsakodnevno ivljenje

Informacije v zvezi z zaposlovanjem, stanovanjsko problematiko, izobraevanjem, zdravstvom, kulturo, transportom, okoljske informacije ipd.

Razprave o razlinih vpraanjih iz vsakodnevnega ivljenja, oglasna deska slub ipd.

Rezervacija kart ali vstopnic, prijavljanje na teaje ipd.

Tele-uprava Katalog javnih storitev;

Vodnik po upravnih postopkih;

Javne podatkovne baze in registri

Komuniciranje z javnimi uslubenci preko elektronske pote

Elektronsko izpolnjevanje in poiljanje vlog, zahtevkov, proenj ipd.

Sodelovanje v politinih procesih

Zakoni, dokumenti Dravnega zbora, politini programi, informacije o posvetovanjih in podlage za procese odloanja

Razprave o razlinih politinih vpraanjih, komuniciranje s politiki preko elektronske pote ipd.

Referendumi, volitve, ankete, peticije



Informacijskestoritve

Komunikacijskestoritve

Transakcijskestoritve

Integriranestoritve

zahtevnost

koris

ti

Integrirane storitve

Vir: Mateja Kunstelj, Zasnova prenove

procesov pri razvoju e-uprave, magistrska

naloga, 2002



OMREJEHCOM

DRAVNI ORGAN DRAVNI ORGAN

UPRAVNI POSTOPKI

BAZEPODATKOV IS

BAZEPODATKOV IS

UPRAVNI POSTOPKI

DRAVNIORGAN

DRAVNIORGAN

DRAVNIORGAN

Upravni portali

Upravni portalEnotna vstopna toka do

integriranih elektronskih storitevInformacijskestoritveKomunikacijske

storitveTransakcijske

storitve

IVLJENSKE SITUACIJE

Dostopni mediji

DRAVLJANORGANIZACIJA

DR. USLUBENEC



Podatek in informacija

Nekaj dejstev o podatku in informaciji

Podatek je predstavitev informacije na formaliziran nain, ki je primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo (s strani loveka ali stroja). Predstavimo ga lahko s pomojo simbolov ali analognih veliin, ki ji je pripisan, ali se ji lahko pripie nek pomen.

Informacija je znanje, ki se nanaa na objekte, kot so dejstva, dogodki, stvari, procesi ali ideje, vkljuno s koncepti, ki imajo v okviru nekega konteksta doloen pomen (ISO).

Dejstva o podatku in informaciji



Podatek in informacija (2)

Borje Langefors informacijska enaba Informacija je novo spoznanje, ki ga lovek doda svojemu

poznavanju sveta. Odnos med informacijo, podatki, asom in interpretatorjevim znanjem predstavlja infomacijskaenaba:

I = i(D, S, t)

I informacija, ki jo posredujejo podatkii informacijska funkcijaD podatkiS prejemnikovo znanjet as, ki je na voljo prejemniku za interpretacijo podatkov

Informacijska enaba

10



Podatek in informacija (3)

Langefors zakljuuje, da: Podatki niso informacija Podatki ne vsebujejo informacije Podatki posredujejo informacijo prejemniku, katerega

znanje je konsistentno z izbrano predstavitvijo podatkov in modelom sveta, na katerega se nanaajo.

e je koliina podatkov tako velika, da se jih v asu, ki je na voljo za ukrepanje na njihovi osnovi, ne da interpretirati, se lahko zgodi, da s podatki ni posredovana nobena informacija.



Informacija v informacijski teoriji

V informacijski teoriji je informacija opredeljena kot: znanje, ki zmanja negotovost, povezano s pojavom

doloenega dogodka iz konne mnoice monih dogodkov.

Informacija, ki jo pridobimo s tem, ko zvemo, da se je pripetil doloen dogodek, se izrauna po formuli:

I = - log2 p(x) [bit]

Podatek je v zgornji definiciji sporoilo, da se je zgodil dogodek xi, znanje je prepoznavanje verjetnosti nastopa posameznih dogodkov p(xi), i = 1..n.

11



Splono o sistemih

Sistem je celota, ki se sestoji iz ve komponent ali podsistemov in mnoice povezav med njimi.

S sistemi je mogoe ponazoriti vse lovekovo notranje in zunanje okolje.

Sisteme lahko razdelimo v tri temeljne skupine (Kukulea, 1972): NARAVNI SISTEMI: so iz naravnih sestavin, delujejo po naravnih zakonitostih, za

naravne smotre; uravnavajo se sami TEHNINI SISTEMI: iz naravnih snovi jih snuje lovekov razum, uporabljajo naravne

zakonitosti in delujejo za cilje organizacije; krmiljenje je avtomatizirano, samodejno

ORGANIZACIJSKI SISTEMI: jih snuje lovekov razum iz naravnih in tehninih sistemov, delujejo po naelih in predpisih za smotre in cilje organizacije; krmiljenje je zavestno izhaja iz lovekove volje.

S sistemi se ukvarja teorija sistemov

Definicija sistema



Shema sistema

Vsaka komponenta je za sistem pomembna obstoj in funkcija komponente vplivata na obstoj in funkcijo celotnega sistema.

Nobena komponenta ni izolirana. Sistem s svojo funkcijo vpliva na funkcijo komponente.

1

2

34

OKOLJE

SISTEM

izhodvhod

12



Shema sistema (2)

OKOLJE sistema Okolje sistema je mnoica komponent, ki so v interakciji s

sistemom, vendar niso del sistema.

VHOD in IZHOD sistema Sistem deluje z doloenim namenom oz. za dosego

doloenega cilja. K cilju strmi z izvajanjem procesa, s pomojo katerega pretvarja vhod v izhod.

PROCESVHOD IZHOD

povratna zanka



Kaj nas pri obravnavi sistema zanima?

Namen sistema namen sistema opredeljuje razlog za obstoj sistema

Meje sistema meje sistema doloajo, kaj je znotraj in kaj zunaj sistema

Okolje sistema okolje sistema je vse, kar je izven meja sistema in s sistemom

sodeluje, oziroma je za sistem pomembno.

Vhod in izhod sistema vhod in izhod sistema tvorijo fizini objekti (material, blago ipd)

in podatki, ki bodisi prihajajo v sistem (vhod) ali gredo iz sistema v okolje (izhod).

13



Pomembne lastnosti sistema Entropija

Entropija sistema je mera nereda v sistemu. Je funkcija verjetnosti stanja sistema.

Dinamino ravnovesje Sposobnost sistema, da se kljub razlinim vplivom in motnjam,

vselej znajde v nekem stanju relativne stabilnosti, imenujemo dinamino ravnovesje.

Prilagodljivost Sposobnost sistema, da spreminja sebe ali povzroa spreminjanje

okolja, v primeru, ko je lastno obnaanje sistema ali okolja njemu kodljivo.

Povratna zveza Povratna zveza je mehanizem, ki omogoa oz. ohranja dinamino

ravnovesje v sistemu. Je temeljni mehanizem kontrole delovanja dinaminega sistema



Poslovni sistem

Poslovni sistem (business system, work system) opredelimo kot sistem, v katerem sodelujejo ljudje kot izvajalci poslovnih procesov in pri tem uporabljajo informacije, tehnologijo in druga sredstva za produkcijo dobrin (izdelkov in storitev) za notranje ali zunanje stranke.

Temeljni proces poslovnega sistema je reprodukcijski proces, temeljni cilj pa ekonomski.

Opredelitev poslovnega sistema

14



Sestavine poslovnega sistema

Poslovni sistem je razlenjen na izvajalni, organizacijski in informacijski podsistem, od katerih vsak zase spet nastopa kot delni sistem.

Poslovnisisitem

Izvajalnisistem

Organizacijskisistem

Informacijskisistem



Proizvodno podjetje kot PSProizvodno podjetje kot poslovni sistem s tirimi podsistemi

Namen sistemaMeje sistemaOkolje sistemaVhod in izhod sistema

PROIZVODNOPODJETJE

Proizvodnja

Razvojizdelkov

Prodaja Izdaja

STRANKA

naroila

izdeleknaroila

planiranazaloga

izdelek

DOBAVITELJ

naroila

naroeno blago

nartizdelka

eljestranke

meja sistema

okolje sistema

vhod sistema izhod sistema

15



Poslovni procesi v poslovnem sistemu

Poslovni proces je povezana skupina korakov oziroma aktivnosti, ki se izvajajo

v poslovnem sistemu in posredno ali neposredno vplivajo na dodano vrednost pri uresnievanju skupnega cilja poslovnega sistema.

Podprocesi in aktivnosti

Obseg in dodana vrednost poslovnega procesa

Prenovitev poslovnih procesov



Kljuni in podporni poslovni procesi

Poslovni procesi: Kljuni poslovni procesi Podporni poslovni procesi

STRANKA

STRANKA

aktivnost

aktivnost

aktivnost

dog

dog

dog

aktivnost

dog

16



Poslovni procesi v poslovnem sistemu funkcionalna vs. procesna orientiranost

Poslovni sistemi se tradicionalno organizirajo okrog funkcionalnih podroij (prodaja, nabava, proizvodnja,...)

Funkcionalno usmerjena organizacija temelji na profesionalizmu in ekspertizi. avtonomnost vsako podroje svoje kadre strokovnjaki za posamezna podroja usmeritev navznoter vodenje s pomojo funkcionalnih silosov negativen vpliv na procese, ki potekajo ez ve silosov



Poslovni procesi v poslovnem sistemu funkcionalna vs. procesna orientiranost

Slabosti funkcionalne orientiranosti silijo podjetja v procesno orientiranost: izbira najpomembnejih poslovnih procesov skrb za optimalno izvajanje poslovnih procesov poslovni procesi imajo lahko svojega skrbnika oziroma

vodjo

17



Poslovni procesi in funkcionalna podroja

Tipini procesi znotraj funkcionalnih podroij

Poslovni procesi, ki zahtevajo koordinirano delo na razlinih funkcionalnih podrojih

Trenje in prodaja

y Identifikacijapotencialnih strank

y Opredelitev potreb terelja strank

y Identifikacija trnihprilonosti

y Oglaevanjey Vodenje in nadzor

prodaje

Razvoj

y Raziskave o novihmetodah in principihproizvodnje

y Priprava tehnolokihpostopkov in nartaizdelave novih izdelkov

y Iskanje izboljavobstojeih izdelkov instoritev

Proizvodnja

y Nabava materialay Izdelava konnega

izdelkay Dostava in montaay Servisiranje izdelkov

Finannoraunovodsko

poslovanje

y Vodenje plana in analizy Vodenje raunovodstvay Vodenje finanne

operativey Upravljanje denarnih

sredstevy Vodenje kontrolinga

Pravno kadrovskoposlovanje

y Vodenje pravnihrazmerij zaposlenih

y Vodenje kadrovskeevidence

y Vodenje nartovanja inrazvoja kadrov

y Vodenje pravnihodnosov

y Vodenje pogodbenihodnosov

Podprocesi in aktivnosti, ki potekajo na vseh funkcionalnih podrojih

y Kominikacijay Analiza podatkov

y Planiranje inorganizacija dela

y Nadzor in spremljanjeopravljenega dela

y Nadzor kakovostiy Motiviranje zaposlenih

y Priprava in razvoj novega izdelka/storitvey Realizacija naroila

y Sprejem in obravnava reklamacijy Odprava napak



Potek poslovnega procesa

Potek poslovnega procesa lahko prikaemo na razlinih ravneh funkcionalne razgradnje: Na ravni elementarnih funkcij Na ravni aktivnosti Na ravni funkcij

Odloitev o primerni predstavitvi zavisi od nivoja podrobnosti, ki jih elimo v predstavitvi poteka zajeti.

18



Pogled na organizacijo kot sistemPoslovni procesi v poslovnem sistemu opis poteka poslovnega procesa

Razdelitev funkcij po funkcionalnih podrojih prikaemo s funkcionalno dekompozicijo ali razgradnjo.

Funkcionalnopodroje

Elementarnafunkcija

Funkcija

Aktivnost alikorak

se sestoji iz

se sestoji iz

se sestoji iz

se sestoji iz

Funkcije se zdruujejo v funkcionalna podroja. Navadno so to glavna podroja dejavnosti nekega podjetja.

Vsaka elementarna funkcija ima tono doloen vhod in izhod.

Pri funkciji ni mogoe opredeliti zaetka in konca izvajanja in tudi ne doloiti posameznih primerov izvedba funkcije.

Elementarne funkcije so na najnijem nivoju sestavljene iz aktivnosti oziroma korakov.

FINANNO-RAUNOVODSKO POSLOVANJE

Vodenje raunovodstva

Izdaja rauna

Tiskanje rauna



POSLOVNISISTEM

TS

OMREJA STORITVE INNARONIKI POSLOVANJE

Primer Funkcionalna razgradnja poslovnega sistema TS

19



POSLOVNISISTEM

TS

OMREJA

UPRAVLJANJEPROJEKTOV

21

UPRAVLJANJEINFRASTRUKTURE VZDREVANJE

3




UPRAVLJANJEINFRASTRUKTURE

1

Vzdrevanjevirov podatkov

1.41.1

Planiranjerazvoja

infrastrukture

Razvojinfrastrukture

1.2 1.3

Zagotavljanjeinfrastrukture


20



v


1.2

1.2.1

Priprav aprojektov in

tudij razvoja

Izgradnjanov ih sistemov

in omreij

1.2.2 1.2.3

Izvedbaspremembena obstojeiinf rastrukturi

Nadgradnjaobstojee

inf rastrukture

1.2.2




Potek procesa na ravni elementarnih funkcij

Funkcionalno podroje

Funkcija 1 Funkcija 2

Funkcija 1.1 Funkcija 1.3Funkcija 1.2 Funkcija 2.1 Funkcija 2.3Funkcija 2.2

El.funk. 1.1.2El.funk. 1.1.1 El.funk. 2.1.n+1

El.funk. 2.1.n El.funk. 2.1.n+1

Dog

Vloga

Dog Dog

Dog

Dog

Vloga Vloga

Vloga

Vloga

21



Potek procesa na ravni aktivnostiFunkcionalno

podroje

Funkcija 1 Funkcija 2

Funkcija 1.1 Funkcija 1.3Funkcija 1.2 Funkcija 2.1 Funkcija 2.3Funkcija 2.2

El.funk. 1.1.n+1El.funk. 1.1.n El.funk. 2.1.n+1El.funk. 2.1.n

AktivnostA

AktivnostG

AktivnostD

AktivnostB

AktivnostE

AktivnostF

AktivnostC

Dog A

Dog B

Dog C

Dog D

Dog E

Dog FVloga 1

Vloga 2

Vloga 1 Vloga 2

Vloga 2 Vloga 4

Vloga 3



Potek procesa na ravni funkcijFunkcionalno podroje - funkcije organizacijskega

sistema

Funkcija 1.1

Funkcija 2Funkcija 1

Funkcija 1.2 Funkcija 1.3 Funkcija 2.1 Funkcija 2.2

Funkcija 1.2.1 Funkcija 1.2.2

Dog

Vloga

Funkcija ADog Vloga

Dog

Vloga

Dog

Vloga

Dog

Dog

Vloga

22



Informacijski sistem (IS)

Definicija Informacijski sistem opredelimo kot mnoico medsebojno odvisnih

komponent (strojna oprema, komunikacijska oprema, programska oprema, ljudje), ki zbirajo, procesirajo, hranijo in porazdeljujejo podatke in s tem podpirajo tako temeljne kot tudi odloitvene procese v organizaciji.

Zanimajo nas formalni in raunalniko podprti informacijski sistemi Formalni informacijski sistem ima jasno doloene podatke, s

katerimi operira, doloene postopke za njihovo obdelavo ter jasno definirana pravila

Neformalni informacijski sistem je odvisen od implicitnih dogovorov in nedefiniranih pravil.

Raunalniko podprt informacijski sistem temelji na uporabi raunalnikov in informacijske tehnologije.

Opredelitev IS



Lastnosti dobrega informacijskega sistema: Zagotavlja podatke, iz katerih lahko zaposleni na razlinih

ravneh v organizaciji pridobijajo informacije, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

Daje podlago tako za reevanje vsakodnevnih vpraanj kot tudi za izvajanje upravljalskih ukrepov ter sprejemanje stratekih odloitev.

Je usklajen s poslovnim sistemom!

Znailnosti dobrega IS

23



Primer: podjetje, ki se ukvarja z izvajanjem raunalnikih teajev. IS v podjetju daje podlago za reevanje vpraanj, kot so: Vsakodnevna vpraanja:

Je Janez Novak prijavljen na teaj Windows XP, ki se prine naslednji teden?

Je podjetje MIX d.o.o. plaalo raun za svojih sedem udeleencev teaja iz prejnjega tedna?

Kdo so udeleenci teaja Visual Studio, ki se prine jutri? Upravljalska vpraanja:

Je prijavljenih za teaj JBuilder dovolj, da je izvedba teaja upraviena? Kaken je bil dobiek s teajem, ki je bil izveden v Mariboru? Kateri teaji so bili v zadnjem letu najbolj donosni?

Strateka vpraanja: Bi bilo smiselno dvigniti cene teajev? Je smiselno pripravljati nadaljevalne teaje? Informatika je v krizi. Je smiselno razmiljati o dodatni dejavnosti?

Stru

ktur

iran

ost

vpra

anj

?IS - podpora odloanju na vseh ravneh



Med osnovne vrste IS tejemo: Transakcijske IS (TPS-Transaction Processing System) Upravljalske (poslovodne) IS (MIS-Management Information

System) Direktorske IS (ESS-Executive Support System) Odloitvene IS (DSS-Decision Support System) Ekspertne IS (EIS-Expert Information System) Sisteme za avtomatizacijo pisarnikega poslovanja (OAS-

Office Automation System) Sisteme za podporo delovnim procesom (WfS-Workflow

Management System)

Vrste IS

24



TRansakcijski IS (TPS Transactional Processing System) so namenjeni zajemu in hranjenju podatkov o dnevnih operacijah, imenovanih tudi transakcije.

Transakcija je poslovni dogodek, ki generira ali spremeni podatke v podatkovni bazi informacijskega sistema.

Primeri TPS: Sistem za rezervacijo kart Sistem za zajem naroil Sistem za raunanje pla Sistem za vodenje raunov Sistem za vodenje evidence gradiva v knjinici itd.

TPS so v pomo pri izvajanju in sledenju vsakodnevnih operacij v poslovnem sistemu, vasih pa nudijo podporo tudi pri odloanju v sklopu izvajanja transakcij (primer: iskanje najprimernejega leta za izbrano destinacijo).

So najstareji sistemi. Prvi so obstajali e v petdesetih letih, predvsem v raunskih centrih vejih podjetij.

Transakcijski IS (TPS)



TPS gradimo na osnovi podrobnih specifikacij o tem: kako naj se transakcije izvajajo (postopek), kakne podatke zajemamo o transakcijah, v kakni obliki naj bodo zajeti

ter katerim pravilom, predpisom in ciljem organizacije morajo ustrezati (struktura).

TPS navadno podpirajo visoko strukturirane procese. Veinoma vkljuujejo uporabnika, obstajajo pa tudi popolnoma avtomatizirani sistemi (npr. ATM). Nekateri avtomatizirajo celo odloitvene procese v zvezi s transakcijami (npr. iskanje najbolje letalske karte glede na doloene predpogoje)

Dober TPS preveri vsako transakcijo glede na mone predvidene napake (npr. napaen vnos ipd.)

TPS so za organizacije kljunega pomena. Izpad TPS lahko pomeni hude teave. Varnost TPS zagotavljamo z ustreznimi backup & recovery postopki.

Razvoj TPS

25



TISporo ila

TISporoila

PC

Dogodek

Obvestilo o dogodku

Odziv Vnos transakcije

TPS programOdziv

TPS podatki

TPS DB

Poroilo

Arhitektura TPS



Glede na nain procesiranja transakcij loimo med: Interaktivnimi procesiranjem (on-line processing) in Paketnim procesiranjem (batch processing).

V primeru interaktivnega procesiranja je vsaka transakcija procesirana takoj. Uporabnik je v interakciji s sistemom, poda podatke o transakciji, po njenem procesiranju pa dobi obvestilo o izvedbi. Uporabnik je na voljo, ko so za transakcijo potrebni dodatni podatki.

Pri paketnem procesiranju se podatki o transakcijah najprej zbirajo, kasneje pa procesirajo. Procesiranje se izvede za cel paket transakcij in je lahko sproeno avtomatsko, ob doloenem asu ipd.

Dananji TPS veinoma zajemajo obe vrsti procesiranja. Interaktivno procesiranje je veliko bolj obutljivo na odzivnost.

Procesiranje transakcij v TPS

26



Celoviti IS (ERP Enterprise Resourse Planing) predstavljajo viji nivo TPS. Zdruujejo procesiranje transakcij z razlinih funkcionalnih

podroij. Dajejo enotno podatkovno bazo, iz katere lahko pooblaeni

uporabniki pridobijo katerekoli podatke, ki so jim v pomo pri odloanju znotraj organizacije.

Uvajanje ERP sistemov je zelo teko. Podjetja ERP sistemov navadno ne gradijo sama, temve jih kupijo. Dragi sistemi (SAP, Baan,...) Visoki stroki uvajanja (dragi svetovalci) Nizka vpeljana funkcionalnost Zahteva veliko prilagajanja (prenovitev PP)

Celoviti informacijski sistemi



Upravljalski IS (MIS Management Information Systems) so namenjeni vodstvenim delavcem. Iz TPS jemljejo podatke ter jih oblikujejo (agregirajo) v poroila, ki so v pomo pri upravljanju organizacije.

MIS so se pojavili tudi zaradi pomanjkljivosti TPS, ki so sicer izboljali procesiranje transakcij, za upravljanje pa niso dali veliko informacij.

MIS se veliko uporabljajo, predvsem v kontrolne namene. Vasih so v pomo tudi pri planiranju in organizaciji dela.

MIS se ne ukvarjajo z vsakodnevnimi operacijami, temve z aktivnostmi, ki so namenjene njihovemu usmerjanju.

TIS

UIS

Upravljalski informacijski sistemi

27



TISporoila

Podatki iz transakcijskihsistemov

TPS DB1

TPS DB2

TIS DBn

MIS program

Podatkovnoskladi e

MIS podatki

PCZahteva po poroilu

TISporoila

Poroilo

TPS DBn

Arhitektura upravljalskih IS



Direktorski IS (EIS Executive Information Systems) so poseben primer upravljalskih sistemov. V primerjavi s klasinimi MIS: so bolj interaktivni (MIS omogoajo monitoring na osnovi vnaprej

izdelanih poroil.) so bolj prilagodljivi razlinim poslovnim situacijam (MIS so v

pomo pri iskanju odgovorov na vnaprej znana vpraanja, EIS pa s posebnimi mehanizmi podpirajo reevanje poljubnih vpraanj managementa (npr. iskanje v globino).

uporabljajo vmesnike, ki so enostavni in primerni za delavce na vodilnih poloajih (ti navadno nimajo veliko izkuenj z raunalniki)

dajejo poudarek na enostavnih vmesnikih ter uinkoviti predstavitvi podatkov.

Direktorski informacijski sistemi

28



Odloitveni IS (DSS Decision Support Systems) so interaktivni sistemi, ki na osnovi podatkov, orodij za njihovo obdelavo ter modelov omogoajo odloevalcem, da se laje odloajo v situacijah, ki niso predvidene in formalizirane.

Tradicionalni DSS omogoajo interaktivno reevanje odloitvenih situacij, delujejo na osnovi modelov odloanja nudijo posebne mehanizme za analizo alternativnih monosti

(npr. kaj e analiza)

DSS lahko sluijo kot pomo pri reevanju ponavljajoih poslovnih situacij ter pri reevanju specifinih, enkratnih situacij.

Odloitveni informacijski sistemi



Primeri DSS Sistem za pomo zavarovalnikemu agentu pri sklepanju

zavarovanj (del odloitvene situacije, ki je strukturiran, reuje sistem, nestrukturiran del zahteva odloevalca)

Pomo pri trenju sistem uporabniku daje na voljo razne interne podatke in podatke, pridobljene iz raznih zunanjih virov. Na voljo ima modele, ki se nanaajo na zadeve, kot so: uinkovitost trenja, strategije konkurence, uporabniko dojemanje izdelkov ipd. Uporabnik lahko s spreminjanjem parametrov v modelih analizira razline alternativne monosti.

Odloitveni informacijski sistemiPrimer

29



DSS so nastali kot posledica pomanjkljivosti TPS in MIS na podroju reevanja neformaliziranih odloitvenih situacij.

DSS se delno prekrivajo z EIS, njihova uporaba pa je drugana. Direktorji, ki uporabljajo EIS, pridobijo podatke o analizah, analitino delo pa opravijo drugi. Uporabniki DSS pa sami opravijo analitino delo. Uporabniki DSS so izkueni za delo s sistemom, uporabniki EIS za delo s sistemom vekrat zahtevajo pomo informatikov.

DSS sistemi zajemajo irok spekter sistemov, od navadnih preglednic (npr. Excel) pa do posebej razvitih sistemov za reevanje doloenih poslovnih situacij.

Noveji pristopi k reevanju odloitvenih situacij zajemajo mehanizme, kot so: OLAP (On-line Analitical Processing), Data Minning in skupinsko odloanje.

Presek med MIS in DSS



Podatki oposameznih primerih

TPS DB

Zunanjipodatki

DSS program

MIS podatki DSS podatki DSS modeli

TISporoila

PCPodatki, zahteve, modeli

odzivi

TISporoila

Poroilo

Arhitektura odloitvenih IS

30



ES so sistemi, ki se v doloenih situacijah obnaajo kot izurjene osebe. Znailnosti: Sposobni so reevanja problemov, ki sicer zahtevajo

ekspertno znanje z nekega podroja. Znajo obravnavati nepopolne in nezanesljive podatke Delujejo na osnovi baze znanja, ki vsebuje znanje,

specifino za problemsko domeno. Z obravnavo vhodnih podatkov glede na znanje, zajeto v

bazi znanja, predlagajo reitev oziroma podajo diagnozo problema.

Svoje predloge in diagnoze znajo razloiti.

Ekspertni informacijski sistemi



ES sestavljajo trije pomembni moduli: Baza znanja (KnowledgeBase), mehanizem sklepanja (Inference Engine) in uporabniki vmesnik (User Interface).

Baza znanja vsebuje znanje, ki je specifino za problemsko domeno. Obiajno vsebuje: preprosta dejstva ter pravila, ki doloajo oziroma opisujejo

relacije v domeni, metode in razline ideje ter hevristiko za reevanje problemov v

domeni.

Mehanizem sklepanja je vmesnik, ki zna uporabljati bazo znanja.

Uporabniki vmesnik omogoa preprosto komunikacijo med uporabnikom in sistemom. Skupaj tvorita lupino ES, ki je lahko splona za ve ES (bazo znanja ES poljubno zamenjamo, lupina pa ostaja ista).

Ekspertni informacijski sistemi

31



Lupina ekspertnega sistema

Mehanizemsklepanja

UporabnikivmesnikBaza znanja

Arhitektura ekspertnih IS



Za zapis znanja v ES se najve uporabljajo t.i. produkcijska pravila, ki jih zapiemo v obliki if-then.

Produkcijsko pravilo je pogojni stavek, ki ima lahko razline oblike: e pogoj P potem sklep S e situacija S potem akcija A e pogoj P potem sklep S do doloene meje M e pogoj p1 in pogoj p2 potem ni res pogoj p3

Predstavitev znanja v ekspertnih IS

32



Predstavitev znanja s pomojo produkcij ima vedobrih lastnosti: Modularnost: pravila vedno veljajo neodvisno od drugih

pravil. Razirljivost: bazo znanja lahko preprosto razirimo. Prilagodljivost: ker so pravila neodvisna med seboj, jih

lahko neodvisno spreminjamo. Transparentnost: sistem zna pojasniti, zakaj in kako je

priel do nekega sklepa.

Predstavitev znanja v ekspertnih IS (2)



Sistemi za avtomatizacijo pisarnikega poslovanja (OAS Office Automation Systems) vsebujejo orodja za podporo osnovnemu pisarnikim aktivnostim: Izdelava raznih izraunov (TPS), Urejanje dokumentov, Organizacija sestankov, Nadzor nad pisarnikim poslovanjem ipd.

OAS zajemajo irok spekter orodij: Preglednice (DSS), Urejevalniki besedil, Orodja za pripravo predstavitev Komunikacijski sistemi

Telekonferenni sistemi (Teleconferencing Systems), Sporoilni sistemi (Messaging Systems), Sistemi za podporo skupinskemu delu (Groupware Systems), Sistemi za upravljanje z znanjem (Knowledge Management Systems)

Sistemi za avtomatizacijo pisarnikega poslovanja

33



Sistem za podporo delovnim procesom (WfS WorkflowSystem) je sistem, kjer so definirani, krmiljeni, izvajani in nadzorovani delovni procesi ali deli delovnih procesov z uporabo informacijske tehnologije, pri emer je zaporedje izvajanja aktivnosti v celoti definirano z loginim zapisom delovnih procesov, ki ga razume ta sistem.

Upravljanje delovnih procesov zajema: Definiranje Krmiljenje Izvajanje Nadzorovanje

Sistemi za podporo delovnim procesom



Informacijski sistemSistemi za podporo delovnih procesom (WfS)

WfS podpira tiri funkcije: Funkcija izgradnje sistema, ki pomeni definiranje in

modeliranje delovnih procesov. Funkcija izvajanja delovnih procesov, ki pomeni poganjanje

primerkov delovnih procesov v realnem okolju. Funkcija razporejanja nalog in sistemskih vmesnikov, ki

pomeni razporejanje nalog med uporabnike sistema ali udeleence procesov.

Funkcija interakcije v asu izvajanja, ki pomeni sodelovanje konnih uporabnikov WfC ter informacijske tehnologije pri izvedbi posameznih korakov ali aktivnosti procesa.

Modeliranje in definiranje delovnih procesov

Izvajanje delovnih procesov

Definicija delovnega

procesa

Nove aplikacije ter druga pomona

orodja

Izgradnja

Izvajanje

Interakcija v asuizvajanja

Razporejanjenalog

34



Podroje IT se hitro razvija. Sodobni IS ne ustrezajo ve klasinim kategorijam, temve pogosto podpirajo funkcionalnosti, ki pripadajo vekategorijam.

Kljub temu, da kategorizacija IS ne ustreza vedejanskemu stanju ali pa obstajajo razlini pogledi nanjo, se izkae koristna, saj poudarja karakteristike posameznih kategorij, med katerimi so mnoge take, ki jih kae upotevati v vsakem IS.

Sodobni informacijski sistemi



Mesto IS v poslovnem okolju

Poslovno okolje

PodjetjePoslovnisistem Informacijski

sistem

Informacijskatehnologija

35



Mesto IS v poslovnem okolju Informacijska tehnologija - IT Informacijska tehnologija oznauje:

programsko opremo (software) in strojno opremo (hardware),

ki se uporablja za podporo delovanju informacijskega sistema.

Strojna oprema se nanaa na naprave in drugo fizino opremo: delovne postaje, streniki, tiskalniki, omreje, UPS ipd.

Programska oprema so raunalniki programi, ki sprejemajo vhodne podatke in vodijo delo strojne opreme. sistemska programsko opremo (npr. operacijski sistem) uporabnika oprema (npr. urejevalnik besedil, preglednice, specializirana

oprema, namenjena podpori doloeni poslovni funkciji, itd.)

Med informacijsko tehnologijo tejemo tudi t.i. tehnologijo papir in pisalo, ki je v uporabi v raunalniko nepodprtih informacijskih sistemih.

Poslovno okolje

PodjetjePoslovnisistem Informacijski

sistem




Veanje preseka med PS in IS

Presek med poslovnim sistemom in podpornim informacijskim sistemom se vea.

Delo se izvaja v poslovnem sistemu, podatki o tem pa se zbirajo in obdelujejo v informacijskem sistemu.

Primerjava med razlinima poslovnima sistemoma: poslovni sistem, katerega osnovni namen je gojenje trt in prodaja

grozdja ter sistem, ki podpira Izbirni postopek za vpis na visokoolske zavode v Sloveniji

Veanje preseka je posledica hitrega razvoj informacijskih tehnologij

Poslovnisistem

Informacijskisistem

36



Obravnava poslovnih sistemov

WCA Work Centered Analysis framework WCA predstavlja splono shemo, ki daje zaeten okvir za

prouevanje poslovnih ter informacijskih sistemov. WCA je dobila ime po tem, ker poudarja potrebo poslovnih

uporabnikov po dobrem razumevanju poslovnega sistema, da bi se lahko odloali o potrebi po gradnji, izboljavah, ali prenovitvi informacijskih sistemov.

WCA zdruuje ideje razlinih disciplin, na primer: Upravljanje kakovosti Prenovitev poslovnih procesov Teorija sistemov ipd.



Gradniki sheme WCA

Osnovni gradniki sheme WCA zajemajo: Notranje in zunanje stranke (uporabniki poslovnega

sistema) Izdelke (proizvode, produkte) poslovnega sistema Aktivnosti (korake) poslovnega sistema Udeleence poslovnega sistema Podatke (informacije), ki jih poslovni sistem kreira ali

uporablja Tehnologijo, ki jo poslovni sistem uporablja

37



Gradniki sheme WCA (2)

IZDELKI

STRANKE

POSLOVNI PROCESI

TEHNOLOGIJAPODATKIUDELEENCI



Stranke (gradnik WCA)

Notranje stranke

Zunanje stranke

Kdo so stranke tovarne, ki izdeluje otroke igrae?

TOVARNA ODPREMA

TRGOVINA KUPEC

OTROKnotranja stranka notranja stranka

zunanja stranka zunanja stranka

zunanja stranka

38



Izdelek (gradnik WCA)

Izdelek je rezultat oziroma izhod poslovnega sistema.

Izdelek je lahko: fizien objekt storitev podatek

Karakteristike izdelka: Cena - Odzivnost Kakovost - Zanesljivost Dostopnost - Ustreznost standardom



Poslovni proces (gradnik WCA)

Ponovitev Poslovni proces je povezana skupina korakov oziroma

aktivnosti, ki se izvajajo v poslovnem sistemu in posredno ali neposredno vplivajo na dodano vrednost pri uresnievanju skupnega cilja poslovnega sistema.

Aktivnost je je majhna naloga, korak ali operacija znotraj procesa in je navadno najmanja enota, ki jo doloimo pri obravnavi poslovnega procesa.

Aktivnosti so asovno in prostorsko povezane, imajo zaetek in konec ter vhodne in izhodne elemente.

Poslovni proces je kljuen, vendar ne edini element, ki ga obravnavamo po WCA shemi.

39



Udeleenci (gradnik WCA)

Udeleenci v poslovnem sistemu so posamezniki, ki opravljajo svoje vloge v sklopu aktivnosti posameznih delovnih procesov.

e tako avtomatizirani sistemi vkljuujejo ljudi, ki morajo biti kdaj pa kdaj prisotni.

Vloge udeleencev so razline. Sodelujejo tako v izvedbenem, poslovnem kot tudi v informacijskem sistemu.



Udeleenci (gradnik WCA) (2)

Obravnava udeleenca v poslovnem sistemu je pomembna tako iz psiholokega in sociolokega kot tudi iz tehninega vidika.

Poslovni sistemi so odvisni od znanja, ki ga imajo bodisi posamezniki ali organizacija kot celota.

Analiza poslovnega sistema razkrije tudi informacije, ki niso nikjer zapisane. So v glavah posameznikov Upravljanje z znajem

(Knowledge Management)

40



Upravljanje z znanjem

Znanje je strateka pridobitev vsake organizacije oziroma njeno premoenje.

Uspenost organizacije postaja vse bolj odvisna od njene sposobnosti upravljanja z znanjem.

Podroje, ki se ukvarja z upravljanjem znanja, lahko delimo po pomenu obravnave: Upravljanjem z znanjem kot objektom, ki ga lahko identificiramo

in z njim upravljamo v sklopu raunalniko podprtih sistemov (raunalnika in informacijska znanost).

Upravljanjem z znanjem kot sklopom izkuenj, sposobnosti in know-how-a posameznikov ali organizacije, ki je dinamino in se konstantno spreminja (filozofija, sociologija in psihologija).



Podatki (gradnik WCA)

Podatki, s katerimi imamo opravka v poslovnem sistemu, lahko zavzamejo tevilne oblike: tekst, tevilke, slike, zvok, video zapis itd.

Podatki lahko prihajajo od zunaj ali v sistemu nastajajo.

Kakno je razmerje med podatki, informacijo in znanjem?

41



Podatek, informacija, znanje

Akumulacijaznanja

Oblikovanje, filtriranje, agregacija

Interpretacija, odloevanje,

ukrepanje

podatki rezultatinformacije

znanje



Vrste znanja

Znanje lahko delimo na: tacitno ali skrito zanje in eksplicitno zanje.

Eksplicitno znanje je formalizirano znanje, ki ga je morazmeroma enostavno izraziti, obiajno v obliki principov, postopkov, dejstev, likov, pravil, formul itd. Sasoma postane rutinsko in prevzame znaaj podatkov

Tacitnega znanja ni enostavno izraziti niti videti. Je precej subjektivno in prepleteno z vedenjem in asom. Obsega izkunje, ideale, ustva, intuicijo in notranji vpogled. Deli se na tehnino znanje (know how) in zaznavno ali kognitivno znanje.

42



Tehnologija (gradnik WCA)

Tehnologija so orodja, ki bodisi neposredno izvajajo doloene aktivnosti znotraj poslovnega sistema ali pa so v pomo udeleencem pri izvajanju njihovega dela.

Posebna vrsta tehnologije, ki je pri obravnavi informacijskih sistemov najpomembneja, je informacijska tehnologija.

Informacijska tehnologija oznauje programsko (software) in strojno (hardware) opremo, ki se uporablja za podporo delovanju informacijskega sistema.



SPLONO O RAZVOJU INFORMACIJSKIH SISTEMOV

ivljenjski cikli razvoja: Zaporedni model, Iterativni model, prototipiranje, Inkrementalni model, Kombinirani model

Metodologija ali proces, jezik, metoda ali tehnika

Zgodovina razvoja informacijskih sistemov

CASE orodja, orodja za podporo pri razvoju informacijskih sistemov

43



ivljenjski cikli razvoja IS

Kot veina razvojnih procesov sledi tudi razvoj IS doloenemu ivljenjskemu ciklu, oziroma razvojnemu modelu, ki doloa zaporedje faz razvoja.

Razvojni modeli IS zajemajo analizo, nartovanje,izvedbo ter vpeljavo. Med seboj se razlikujejo predvsem po podrobneji delitvi faz na aktivnosti ter v zaporedju in nainu njihovega izvajanja.



Zaporedni ali slapovni model

Zaporedni ali slapovni model (waterfall model) Najstareji razvojni model, znailen za prve oblike strukturnega

pristopa Faze si sledijo zaporedno Vraanje nazaj ni mogoe

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

44



Zaporedni ali slapovni model (2)

SLABOSTI zaporednega modela Zahteve nikoli niso statine in se spreminjajo. Posamezne faze ne moremo preprosto zakljuiti, potrebno

je vraanje nazaj. Zaporedni model ne dopua vraanja nazaj razvit

sistem lahko ne ustreza dejanskim zahtevam Tveganje, da sistem ne ustreza zahtevam je visoko vse do

zadnje faze razvoja

Slabosti



Zaporedni ali slapovni model (3)

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

TVEG

AN

JE

AS

Visoko tveganje

45



Iterativni model

Razvit kot odziv na pomanjkljivosti slapovnegapristopa.

Pri iterativnem pristopu izvajamo korake slapovnegapristopa v ve iteracijah.

V vsaki iteraciji razvijemo doloen del funkcionalnosti celotnega sistema.

V zaetnih iteracijah razvijemo najbolj tvegane dele sistema.

Sistem se razvija inkrementalno.



Iterativni model (2)

Najbolj tvegane so zaetne iteracije najprej razvijemo najbolj tvegan del sistema

Rezultat vsake iteracije je izvrljiv dodaten del celotnega sistema

Vsaka iteracija vkljuuje povezovanje v celoten sistem in preizkuanje

A S

UI

NA

1. Iteracija 2. Iteracija

UI

NA

3. Iteracija

UI

NA

46



Iterativni razvoj (3)

SlapovniIterativni

TVEGANJE

A SIteracija Iteracija Iteracija Iteracija Iteracija Iteracija Iteracija

Nizko tveganje



Iterativni razvoj (4)

Prednosti iterativnega razvoja (proti zaporednemu): Najbolj tvegani deli so razreeni e preden postane

investicija velika Zaetne iteracije omogoijo zgodnje povratne informacije s

strani uporabnikov Preizkuanje in povezovanje v sistem sta nepretrgana Ciljni mejniki omogoajo kratkorono osredotoenje Napredek merimo z ocenjevanjem izvedenega dela Mona je predaja izvedenega dela projekta e preden je

dokonan celoten projekt

Prednosti

47



Prototipni razvoj

Pojavi se z iterativnim modelom

Danes se uporabljajo pri veini razvojnih modelov

Obstaja tudi poseben prototipni model

Prototipni model temelji na izdelavi prototipov

Prototip oznauje predhodno izdelane in navadno nepopolne verzije sistema.

Uporaba v razlinih fazah razvoja.

Za izdelavo prototipov so bila razvita posebna razvojna okolja.



Prototipni razvoj (2)

Prototipi se lahko uporabljajo: kot del specifikacije sistema, za pridobitev jasneje podobe

bodoega sistema in se v nadaljevanju zavrejo, kot osnova za izdelavo produkcijskega sistema (npr. Rapid

Application Development RAD).

Vrste prototipov: Funkcionalni Tehnoloki

48



RAD Rapid Application Development

delovniprototip

zaetnezahteve

ANALIZAPROBLEMA

RAZVOJPROTOTIPA

UPORABA INTESTIRANJEPROTOTIPA

REVIZIJA INIZBOLJAVAPROTOTIPA

problemi,napake,

pomanjkljivosti

novprototip

novezahteve



Inkrementalni model

Vsebuje prvine iterativnega modela

Sistem razbijemo na neodvisne dele razvoj posameznega dela pomeni poseben projekt

Iteracija iz iterativnega modela oznauje sklop opravil znotraj projekta, inkrement iz inkrementalnega modela pa zakljuuje sklop sistema

49



Inkrementalni model (2)

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

NABAVA PRODAJA RAUNOVODSTVO KADROVSKE ZADEVE



Kombinirani razvojni model

ANALIZA

NARTOVANJE

IZVEDBA

VPELJAVA

50



Kombinirani model (2)

Zasnovan na osnovi zaporednega modela

Omogoa vraanje v predhodne faze

Nudi hrbtenico neobhodno pri vejih projektih

V praksi se veliko uporablja je zelo brizunaravnemu procesu razvoja nudi osnovno zaporedje ter dopua poljubna prehajanja med fazami



Metodologije razvoja IS

Pristopi k razvoju IS so se oblikovali skozi leta in izkunje. Nastale so metodologije razvoja IS.

Metodologija razvoja IS navadno sledijo izbranemu pristopu in natanko predpisujejo korake, postopke, tehnike, izdelke in orodja za njihovo izdelavo v posameznih korakih razvoja IS.

Metodologije so preete s filozofijo njihovih snovalcev.

Mnoge metodologije so nastale v raziskovalnih krogih, mnoge pa so rezultat praktinih izkuenj posameznih podjetij s podroja razvoja IS.

51



Metodologije razvoja IS (2)

Metodologija Postopek

AktivnostVloga

Izdelek

Vzorec

OrodjeTehnika

Faza

Najpomembneji gradniki metodologije

Osnovni gradniki metodologije



Primer postopka iz metodologije RUP

Arhitekt

Nartovalec

Analiza arhitekture

Pregledovalec arhitekture

Pregled narta

Pregled arhitekture

Analiza primerov uporabe

Nart arhitekture

Nartovanje vzporednosti

delovanja

Nartovanje porazdeljeno-

sti

Nartovalec podatkovne baze

Nartovanje razredov

Nartovanje podsistemov

Nartovanje primerov uporabe

Nart podatkovne baze

Pregledovalec narta

Arhitekt

Nartovalec

Analiza arhitekture

Pregledovalec arhitekture

Pregled narta

Pregled arhitekture

Analiza primerov uporabe

Nart arhitekture

Nartovanje vzporednosti

delovanja

Nartovanje porazdeljeno-

sti

Nartovalec podatkovne baze

Nartovanje razredov

Nartovanje podsistemov

Nartovanje primerov uporabe

Nart podatkovne baze

Pregledovalec narta

52



Primeri metodologij razvoja IS

IE - Information Engineering (Strukturni pristop/ James Martin/ 1981)

CASE *Method (Strukturni pristop/ Richard Barker, Oracle)

SSADM Structured System Analysis and Design Method (Strukturni pristop/ CCTA-Central Computing and Telecommunications Agency (1981) razvije metodologije za vladne organizacije/ CCTA predlaga SSADM kot standard)

OMT Object Method Technique (Objektni pristop/ Jim Rumbaugh)

RUP Rational Unified Process (Objektni pristop/ Rational)



Znailnosti sodobnih metodologij

Sodobne metodologije razvoja IS so zaznamovane z: Z naglim naraanjem procesne moi vseh vrst

raunalnikov, Z integracijo poslovnih procesov ter poslovnih IS, S porazdeljenim procesiranjem in razvojem raunalnikih

mre, Z bogato ponudbo standardnih aplikativnih reitev, Z razvojem in naglo uveljavljanje raunalnikih orodij za

razvoj in projektiranje IS.

53



Znailnosti sodobnih metodologij (2)

Sodobna metodologija razvoja IS upoteva naslednje zahteve: Zajemati mora celoten ivljenjski cikel IS in pripadajoe

programske opreme, in ne zgolj posameznih faz. Omogoati mora sistematien prehod v naslednjo fazo. Omogoati mora preverjanje pravilnosti procesa skozi vse

faze ivljenjskega cikla IS. Podpirati mora skupinsko delo na projektu razvoja IS ter

omogoati uporabo sodobnih metod organizacije in vodenja projektov.



Znailnosti sodobnih metodologij (3)

Sodobna metodologija razvoja IS upoteva naslednje zahteve (nadaljevanje): Biti mora uporabna za im iri spekter raunalnikih

projektov. Biti mora dovolj enostavna za priuitev. Omogoa mora uporabo im irega spektra avtomatiziranih

orodij za poveanje produktivnosti posameznikov in celotne skupine.

Omogoati mora dokumentiranje in spremljanje razvoja IS skozi vso njegovo ivljenjsko dobo.

54



Razvojni sistemi

Danes so na voljo razlina orodja za podporo posameznim aktivnostim razvoja IS.

CASE orodja: Computer Aided Software Engineering Upper CASE: orodja, ki podpirajo aktivnosti prvih faz

razvoja IS: poslovno modeliranjem, vzpostavitev okvirjev projekta, zajem informacij, konceptualno modeliranje, analiza in nartovanje IS.

Lower CASE: orodja, ki so specializirana za podporo izvedbeni IS ter njegovemu vzdrevanju: generiranjeprogramske kode, podatkovne baze, baznih sproilcev in baznih procedur.

I-CASE: Skupina integriranih orodij, ki podpirajo vse faze ivljenjskega cikla razvoja IS.

CASE orodja



Razvojni sistemi (2)

Sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami (SUPB), npr: Oracle, MS SQL Server, Ingress, DB2, Inormix, Sybase itd.

Sistemi SUPB omogoajo delo s podatki (hranjenje, iskanje, obdelava).

Vrste podatkovnih baz: Hierarhine PB Mrene PB Relacijske PB Objektne PB

SUPB

55



STRUKTURNI PRISTOP in METODOLOGIJA IE-Information Engineering

Osnovne znailnosti

Faze

Tehnike

Prednosti in slabosti



Strukturni pristop

Eden prvih sistematinih pristopov k razvoju IS

Zgleduje se po standardnih postopkih razvoja tehninih izdelkov: aktivnosti si sledijo zaporedno.

Izoblikoval se je konec 60 in v zaetku 70 let. Razlog: uvedba discipliniranega izvajanja analize in

nartovanja. Cilj: zmanjanje strokov izgradnje in uvajanja IS.

Pristop Top Down

Strukturni pristop

56



Strukturni pristop (2)

Koraki strukturnega pristopa: Strukturna analiza Strukturno nartovanje Strukturno programiranje

Najpomembneje tehnike: Diagrami podatkovnih tokov Funkcionalna dekompozicija Diagrami entiteta-razmerje

Strukturni pristop



IE Information Engineering

IE je primer metodologije, ki opisuje razvoj IS po strukturnem pristopu.

Nastane leta 1981, glavni avtor je James Martin.

Uveljavitev v sredini 80-tih let, uporablja se e danes.

IE je zasnovan na teoretinih in praktinih dosekih 80-tih let iz metodolokega in tehnolokega vidika.

IE-osnovne znailnosti

57



IE Information Engineering (2)

Osnovne znailnosti IE so: sloni na povezani mnoici tehnik za planiranje, analizo,

nartovanje, razvoj in vzdrevanje informacijskega sistema celotne organizacije ali vsaj njenih glavnih delov.

uporablja pristop od vrha navzdol (top-down approach) je podatkovno usmerjen podpira avtomatizacijo razvoja uveljavlja strateko planiranje poveuje produktivnost.





IE predpostavlja, da so poslovni sistemi veinoma podatkovno usmerjeni, tehnini sistemi pa procesno ali dogodkovno.

Podatki so stabilneji od procesov in dogodkov.


PODATKI PROCESI

58




IE v grobem zajema tiri faze: Strateko planiranje Analiza Nartovanje Izvedba

IE posebej obravnava podatke, posebej aktivnosti

Planiranje

Analiza

Nartovanje

Izvedba

Faze SP



Strateko planiranje

Razvoj IS organizacije se po IE zane s fazo stratekega planiranja informatike.

Cilji stratekega planiranja so: Povezati razvoj IS s poslovno strategijo organizacije. Izboljati komunikacijo med vodstveno strukturo in

informatiki. Nartovati pretok informacij in procesov (zmanja obseg

nepotrebnega dela, nekonsistentnost in redundanco podatkov, povea kakovost in tonost informacij).

Cilji SP

59



Strateko planiranje (2)

Cilji stratekega narta (nadaljevanje): Zmanjati stroke in skrajati as, potreben za razvoj

aplikacij. Predlagati optimalno zaporedje nadaljnjih korakov pri

planiranju in razvoju IS. Pripraviti vsa potrebna izhodia za pomo pri nadaljnjih

korakih informatizacije vse do izdelave aplikativnih sistemov.

Zagotoviti uporabo standardov za enotne tehnoloke reitve.

Pokazati na organizacijske probleme pri uvajanju informacijske podpore in predlagati organizacijske reitve za dosego racionalneje uporabo informacijske podpore.

Cilji SP




Metamodel stratekega planiranja prikazuje elemente, ki jih obravnavamo v sklopu stratekega planiranja, izdelke, ki pri tem nastanejo ter opredeljuje povezave med njimi.

Metamodel elementov SP

Usmeritev

Organizacijskisistem

Informacijskisistem

imapripada

prip

ada

prip

ada

Ciljipripada pripada

posplouje

Problem

ovira

reuje

prip

ada

pripada

Kritini dejavnikuspeha Delovni procesPregledni model

Organizacijskaenota

obravnava

obravnava

obsega

sestoji

sestoji

Entiteta Funkcija

Odgovornaoseba

Funkcionalnopodroje

se izvaja

izva

ja

obravnavaobravnava

upor

ablja

uporablja je uporabljena

uporablja

opravljasestoji

sestoji

sest

. del

Elementarnafunkcija

pote

ka p

reko

sest. del

sest

oji

Lokacija Nart ITAktivnost

se iz

vaja

izvaja

upor

ablja

upor

ablja

ima

je lo

cira

na

vplivavpliva


se nahaja

opredeljuje

Analizaobstojeega

stanja ISopisuje

opisuje

Organizacijainformatike

je doloena

doloa

opisuje

Potreba poinformacijskitehnologiji

oblik

uje

se pojavi

Tehnolokasprememba

vpliva,narekuje doivi

zadeva

Nart kadrov

je doloen

doloa

Standard

Omejitev

zadeva

zade

va

Programskaoprema

Strojna oprema

Uporabnikaaplikacija

Komunikacijskaoprema

sest

oji

Vir financiranja

Projekt Plan razvoja IS

Vloga

Delovna nalogaNotranjiizvajalecZunanjiizvajalec

Prioritetaaplikacije Operativni plan

potrebuje

zado

sti

zaht

eva

posl

edic

a

doloa

potre

buje

sodeluje

vsebuje

vseb

ovan

a

doloa

doloa

predstavlja

sodeluje

potre

buje

je o

snov

a

pripada

Zunanjiorganizacijski

sistemMedorganizacijski

proces

Informacijski vir

Povezovalnatehnologija

prip

ada

pripada

podpira

prip

ada

uporablja

Poslovnopravilo

upra

vlja

/na

dzira

se s

klic

uje

se sklicuje

se lahko izraa

upra

vlja

/nad

zira

VizijaPoslanstvo izhaja

izhaja

pripada

pripada

60




Pri stratekem planiranju obravnavamo naslednje elemente: cilje, usmeritve, probleme in kritine dejavnike uspeha

(KDU), organizacijske enote, geografske lokacije, funkcionalna podroja, funkcije in postopke, delovne procese, entitete, informacijsko tehnologijo, kadre itd.

Izdelki, ki pri tem nastanejo, so: Seznam stratekih elementov Pregledni model, Analiza obstojeega stanja IS, Nart IT in Plan razvoja IS.

Strateki elementi

Organiza

cijske en

ote

FunkcijeDelovni procesi

IT

KadriEntitete

Obravnavani elementi, izdelki




Izdelava stratekega plana traja priblino od 3 do 6 mesecev.

Pri izdelavi sodelujejo: Zunanji svetovalci Metodologi (informatike izven organizacije) Kljuni uporabniki lani vodstvene skupine organizacije

Strateki plan je potrebno osveevati! Govorimo o skrbnitvu stratekega plana

Trajanje izdelave SP in izvajalci

61




Strateko planiranje je stalni proces.

Uresnievanje stratekega narta traja priblino od 2 do 5 let.

Zaradi zunanjih in notranjih sprememb, je potrebno strateki nart osveevati.

Skrbnitvo SP

Spremembe z vseh treh podroij

Analiza stratekih elementovPregled obstojeega stanja IS

Pregledni model

Nart ITVpliv IT

Plan razvoja IS

Slovar izrazov

Repozitorij izdelkov stratekega planiranja

Informacijska in komunikacijska tehnologija

- Strojna oprema- Programska oprema- Komunikacijska oprema

Poslovno okolje- Poslovni partnerji- Stranke- Konkurenti- Zakonodaja in standardi- Globalizacija

Organizacijski sistem- Organiziranost poslovanja- Novi izdelki in storitve- Kadrovska struktura- Stil vodenja




Izdelki, ki nastanejo vfazi izdelave stratekeganarta, sluijo kot vhodv razvoj posameznih informacijskih projektov.

Strateki nart je podlagaza organizacijo projektovter analizo podroja, zakaterega razvijamo informacijsko podporo.

Povezava med RIS in SP

Analiza stratekih elementovPregled obstojeega stanja IS

Pregledni model

Vpliv ITNart IT

Plan razvoja IS

Slovar izrazov

Opredelitev poslovnih zahtev

Analiza obstojeega informacijskega

sistema

Opredelitev tehnolokih zahtev

Planiranje informacijskega

sistema

Dokumentacija

Stratekoplaniranje

Trije moni pristopi k razvoju informacijskega sistema

Izdelki stratekega planiranja

Strukturni razvoj IS

Objektni razvoj IS

Razvoj IS za upravljanje delovnih procesov

62




Postopek izdelave stratekega planiranja opiemo z naslednjimi aktivnostmi: Analiza obstojeega stanja Opredelitev poslovnih zahtev Opredelitev tehnolokih zahtev Planiranje informacijskega sistema Dokumentacija

Postopek izdelave SP

Analiza obstojeega stanja



Dokumentacija

Planiranje IS



Posnetek organizacijske

sheme

2.1Izdelava globalnega

funkcionalnega modela


modela delovnih procesov


podatkovnega modela

2.5

Stratekoplaniranje


Analiza obstojeega

informacijskega sistema

Dokumentacija

Analiza obstojeega

stanja IS

3Analiza

stratekih elementov

1

Opredelitev tehnolokih

zahtev

Analiza vpliva IT

4Izdelava narta IT

5

Izdelava operativnega

plana

6.4

Izdelava slovarja izrazov

7 Dokumentacija

Opredelitev tehnolokih

zahtev

Analiza obstojeega

informacijskega sistema


Stratekoplaniranje

Planiranjeinformacijskega

sistema

Planiranjeinformacijskega

sistema

2.3Izdelava globalnega modela podatkovnih

tokov

Doloitev prioritet

aplikacijam

6.1Planiranje po

podrojih

6.2Planiranje sredstev in

potreb po kadrih

6.3

63




Namen analize obstojeega stanja je analizirati strateke elemente organizacije, da bo razvit IS v celoti usklajen z njenimi smernicami in cilji ter podati pregled obstojeega stanja IS.

Opravila: Analiza stratekih elementov Analiza obstojeega stanja IS

Namen in koraki




Dokumentacija

Planiranje IS



Analiza obstojeega stanja (2)

Analiza stratekih elementov obravnava: Poslanstvo: najviji strateki element, ki opredeljuje smisel

obstoja organizacije. Vizijo: jedrnat zapis elenih dosekov, ki jih organizacija s svojim

delovanjem skua dosei. Cilje: taktini (kratkoroni) in strateki (dolgoroni) cilji eleno

stanje organizacije. Cilj mora biti definiran po obsegu in asu, biti mora merljiv

Usmeritve: posploitev ciljev. Probleme: problemi, ki ovirajo delovanje sistema. Kritine dejavnike uspeha (KDU): dejavniki, ki so kljuni za

zagotovitev uspenega delovanja organizacije.

Cilji, problemi in KDU se obravnavajo posebej za PS in IS.

Analiza stratekih elementov

64




Podatke o strateki elementih pridobimo s pomojo: Dokumentov in podatkovnih zbirk, Delovnih sestankov, Vpraalnikov, Intervjujev, Zakljunega sestanka.

Pomembno je sodelovanje najvijega vodstva. To je hkrati tudi problem.

Analiza stratekih elementov




V okviru analize obstojeega stanja IS opravimo analizo oz. pregled trenutnega stanja za naslednja podroja: strojna oprema, programska oprema, komunikacijska oprema, pregled organiziranosti informatike in kadrov, Informacije na internetu, Analiza vlaganj in strokov.

Analiza obstojeega stanja IS

65




Namen opredelitve poslovnih zahtev je dosei im vejo stopnjo razumevanja dogajanja v organizaciji ali delovnem podroju.

Opravila zajemajo izdelavo naslednjih izdelkov: Organizacijske sheme Globalnega funkcionalnega modela Globalnega modela podat. tokov Globalnega modela del. procesov Globalnega podatkovnega modela Povezovalnih matrik




Dokumentacija

Planiranje IS

Namen in koraki



Opredelitev poslovnih zahtev (3)

Definicija: Organizacijska shema je sestavljena iz grafinega prikaza

organizacijske strukture ter opisa organizacijskih enot.

Tehnika: Za izdelavo organizacijske sheme uporabljamo funkcionalno

dekompozicijo, do najve etrte ravni. Poznamo navpino in vodoravno razgradnjo. Najenostavneji je prikaz v obliki drevesa.

Povezovalna matrika med organizacijskimi enotami in lokacijami

Organizacijska shema

66




Metoda dela: Podatke za izdelavo organizacijske sheme pridobimo s

pomojo: Obstojee dokumentacije Delovnih sestankov.

Pri opisu organizacijskih enot podamo: Kratek opis podroja dela organizacijske enote, Podatke o tevilu zaposlenih ter o izobrazbi lanov

organizacijske enote





PRIMER


TELEKOM SLOVENIJE d. d.

UPRAVA

TABNE SLUBE

SEKRETARIAT UPRAVE SLUBA NOTRANJEGA REVIDIRANJA SLUBA ZA KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI SLUBA ZA IZBOLJANJE KAKOVOSTI SLUBA ZAVAROVANJA IN

SAMOZAVAROVANJA PODRONI SVETOVALCI IN VODJE

PROJEKTOV

PODROJEOMREJA

PODROJE ZAPRODAJO INMARKETING

PODROJE ZANABAVO INLOGISTIKO

PODROJE ZAEKONOMIKO ININFORMATIKO

PODROJE ZAKADROVSKE IN

SPLONEZADEVE

67




Definicija: Globalni funkcionalni model je sestavljen iz grafinega

prikaza razgradnje funkcij ter opisa funkcij.

Tehnika: Za izdelavo globalnega funkcionalnega modela uporabljamo

funkcionalno dekompozicijo, do tretje ali etrte ravni. Poznamo navpino in vodoravno razgradnjo. Najenostavneji je prikaz v obliki drevesa.

Povezovalna matrika med funkcijami in organizacijskimi enotami

Glob. funkcionalni model




Funkcionalna podroja

Poslovne funkcije

Elementarne funkcije

Aktivnosti


AKTIVNOST

ELEMENTARNA FUNKCIJA

Sestoji iz

FUNKCIJA

Sestoji izSestoji iz

FUNKCIONALNO PODROJE

Na najnijemnivoju sestoji iz

68




Metoda dela: Pri izdelavi globalnega funkcionalnega modela se opiramo

na naslednje vire: Obstojea dokumentacija Organizacijska shema Gradivo delovnih sestankov

Problemi: Terminologija Neuravnoteenost med elementi posameznih vej drevesa

razgradnje





PRIMER


POSLOVNISISTEM

TS

OMREJA STORITVE INNARONIKI POSLOVANJE

69



POSLOVNISISTEM

TS

OMREJA

UPRAVLJANJEPROJEKTOV

21

UPRAVLJANJEINFRASTRUKTURE VZDREVANJE

3



UPRAVLJANJEINFRASTRUKTURE

1

Vzdrevanjevirov podatkov

1.41.1

Planiranjerazvoja

infrastrukture


1.2 1.3

Zagotavljanjeinfrastrukture

70




1.2

1.2.1

Priprav aprojektov in

tudij razvoja

Izgradnjanov ih sistemov

in omreij

1.2.2 1.2.3

Izvedbaspremembena obstojeiinf rastrukturi

Nadgradnjaobstojee

inf rastrukture

1.2.2




Definicija: Globalni model podatkovnih tokov zajema diagram

podatkovnih tokov ter opis elementov diagrama. Z njim pokaemo medsebojno sodelovanje funkcij znotraj organizacije ter sodelovanje z okoljem.

Tehnika: Za izdelavo globalnega modela podatkovnih tokov

uporabljamo tehniko DFD diagram podatkovnih tokov.

Glob. model podatkovnih tokov

Nabava materiala

Dobavitelj

blago

naroilo

NAROILA

podatki o naroilu

...

71




Metoda dela: Izdelava globalnega modela podatkovnih tokov lahko

zajema: Izdelavo kontekstnega diagrama prikae kontekst poslovnega

sistema organizacije: medsebojno sodelovanje funkcionalnih podroij ter sodelovanje sistema z okoljem.

Izdelavo podronih diagramov podatkovnih tokov, ki za posamezna funkcionalna podroja prikaejo glavne procese ter podatkovne tokove.

Lahko se odloimo tudi za prikaz preko razirjenega kontekstnega vidika (primer na naslednji strani)





PF 1

GOSPODARKA FUNKCIJA

PF 4

SPLONA FUNKCIJA

PF 3

KADROVSKA FUNKCIJA

PF 2

AKADEMSKA FUNKCIJA

PF 5

INFORMACIJSKA FUNKCIJA

BAZA PODATKOV

TUDENT

LANICA

SVET ZA VISOKO OLSTVO

MZ

ZUNANJI IZVAJALEC

(RA.OPREMA)

MEDIJI

ZUNANJI PARTNER

FINANNA INTITUCIJA KANDIDAT

pronja za nostrifikacijo

prijava na razpis

razvrstitev

prijava krenja pravic

predlog novega programa

razvrstitev

poroilo o kakovosti ped.

dela

prijava mag.

naloge ali disertacije

gradivo o izvolitvi

soglasje potrebe po kadrih

pogodbe za podpis

predlog investicije

investicije Univerze

odloitev o financiranju

investicij

potrdilo o izvedeni

transakaciji

nalog za izvedbo

transkacije

LANICA

raun

najava

naroilo

blago ali storitev

prijava na razpis

nakazilopotrjen predlog

ocena predloga

sklep v zvezi s kritvijo pravic

odstop vloge za

nostrifikacijo

podatki o raz.delu ter med. sodelovanju

predloitev skupne najave

finanna poroila

MZ

poroila o izvedbi programov

pogodba

zahteva po

storitvistoritev

vpraanje

informacija

LANICA

pripombe

informacije o novostih

informacije


72



Opredelitev poslovnih zahtev (15)Glob. model poslovnih procesov

Definicija: Poslovni proces oznauje mnoico povezanih aktivnosti, ki

se izvajajo v organizaciji in posredno ali neposredno vplivajo na dodano vrednost pri uresnievanju skupnega cilja organizacije.

Globalni model poslovnih procesov je sestavljen iz grafine ter besedne predstavitve glavnih poslovnih procesov.

Tehnika: Poslovne procesa lahko predstavimo z razlinimi tehnikami.

Ena bolji je eEPC diagram.




Najpomembneji gradniki eEPC tehnike so: Aktivnost: aktivnost je konno zaporedje korakov oziroma

operacij, ki ima neko opredeljeno asovno trajanje. Dogodek: Dogodek je bodisi rezultat aktivnosti ali impulz,

ki sproi aktivnost. Krmilni tok: Krmilni tok prikazuje potek procesa. Toke razvejitve in zdruevanja: Toke razvejitve in

zdruevanja oznaujejo toke, kjer se kontrolni tokovi razvejijo oz. zdruijo. Za zdruevanje in razdru. uporabljamo logine operatorje AND, OR in XOR.

Vloga: Vloga predstavlja subjekt, ki aktivnost izvaja oz. je zanjo odgovoren (posameznik, skupina ljudi, organizacijska enota, ipd.)

Glob. model poslovnih procesov

73



Opredelitev poslovnih zahtev (17)Glob. model poslovnih procesov

AKT

IVN

OST

POD

PRO

CES




Analiza poslovnih procesov Namen analize je zajeti najpomembneje procese, ki se

izvajajo v organizaciji ter identificirati morebitne nove procese za izboljavo poslovanja.

Podrobneja predstavitev in modeliranje poslovnih procesov je stvar projektov, ki sledijo. Ti za osnovo jemljejo izhodia stratekega plana.

Analiza poslovnih procesov vekrat razkrije teave, ki nastanejo zaradi poteka procesov ez ve funkcionalno loenih enot.

Pojavlja se vpraanje, kdo je v doloenem trenutku odgovoren za izvajanje poslovnega procesa.


74




Metoda dela: V okviru stratekega plana zajamemo zgolj

najpomembneje poslovne procese. V tipini organizaciji je okrog 8 do 15 taknih procesov.

Zajete procese prikaemo grafino (npr. Z uporabo eEPCdiagramske tehnike) ter besedno opiemo.

Na voljo so tevilna orodja, ki omogoajo modeliranje poslovnih procesov v eEPC tehniki.

ARIS omogoa poleg modeliranja tudi simulacijo ter analizo uinkovitosti poslovnih procesov.

Viri za zajem glavnih poslovnih procesov so: Obstojea dokumentacija in Delovni sestanki





PRIMER glavnih postopkov v telekomunikacijskem podjetju Razvoj in vzdrevanje TK infrastrukture in sistemov Dobava TK storitev Zaraunavanje TK storitev Zagotavljanje TK storitev Trenje in razvoj TK storitev Financiranje poslovanja Nabava in logistika Splona podpora


Predlogpripravl jen

Predlaganogradivo

Obravnavagradiva

Slu ba Vladeza zakonodjo

Drug organ DU

Mnenje SlubeVlade

Obravnava na DT Vlade

Delovna teles a Vlade

PripravapredlogaPredlagatelj DO

Obravnava gradiva

Mnenje DO

Obravnav a zakljuena

Mnenje DT

Obravnava zakl juena

Obravnava naseji Vlade

mnenj e pozi tivno

Vlada

Predlaganogradivo

Dopol jnjevanje gradiva

Gradivo dopoljnjeno

Dopoljnj eno gradivo

Predlaganogradivo

Dopoljnjeno gradivo

Priprava mnenja

Obravnava zakl juena

negativno mnenje

negativno mnenje

Bes edilo predloga z akona

za prvo obravnavo

Matino delovno telo DZ

Prva obravnava

Mnenje priprav ljeno

Priprava mnenja

Sekretariat zazakonodajo

Pripombe

pozitivno mnenje

Mnenjesekreteriata

Zapisnik seje

Skl epi in sta lia

Dr avni zbor

Zakon ni sprejet

PredlagateljPriprav a predloga za drugo obrav nav o

Prva obravnavazakl

Documents

OIS Predavanja v2004 11