8
Četrtek, 8. junija 2017, št. 108 www.finance.si OGLASNA PRILOGA IKT-informator Športniki in trenerji vse zaupajo sodobni tehnol keje zaidejo na športne stadione, pa toli- ko bolj podrobno in pogosto šport sprem- ljajo prek spleta, prispevajo ogromno vse- bine na spletnih dnevnikih in forumih, v športnih spletnih trgovinah kupujejo bla- go, označeno z logotipi in imeni svojih špor- tnih junakov. Prav tako jim je nadvse blizu športna panoga e-šport, ki je starejšim ta- ko rekoč nerazumljiva – na spletu gledajo vrstnike, kako igrajo računalniške igre in zanje navijajo. Dobra zgodba lahko izkoristi potenciale digitalnega sveta Šport je z digitalizacijo dobil lastno komer- cialno platformo, ki jo znajo predvsem glo- balni igralci odlično izkoriščati. »Prek digi- talnih kanalov se komunicira širša zgodba, tako športnega subjekta kot tudi sponzorjev, ki se povezujejo s športnimi zgodbami. Dob- ra zgodba je tista, ki lahko izkoristi potenci- ale digitalnega sveta,« pojasnjuje Ambrožič in dodaja, da ima šport takšnih zgodb neš- teto, interakcija z navijači pa tem zgodbam daje dodatno težo. »Občutek, ki ga dobi na- vijač, ko prek družabnih omrežij komunicira z drugimi navijači in s klubom oziroma špor- tnikom samim, daje tovrstnemu komunici- ranju dodatno težo in razsežnost.« Sponzorji so s spletom, spletnimi in mo- bilnimi tehnologijami dobili odlične platfor- me za aktivacijo svojih zgodb in precej laž- jo interakcijo s ciljnimi skupinami. Digita- lizacija ne prinaša novih razsežnosti samo na področju komuniciranja, temveč tudi na področju celostnega trženja športa – od pro- daje vstopnic, navijaških in športnih pripo- močkov, oblačil in obutve, članstva do pla- čljive distribucije izjemno priljubljenih vi- deovsebin. Danes smo priča poplavi športnih zgodb, za pozornost ciljnih javnosti se je treba boje- vati. »Dobra vsebina oziroma dobra zgodba vedno najde svojo ciljno skupino. Je pa tre- ba tako ciljno skupino kot sam šport in nje- gove akterje in privržence dobro poznati. Treba se je zelo poglobiti v vsakega športni- ka, klub, športno zgodbo. Ne obstajajo prep- rosti vzorci, ki bi jih lahko zgolj kopirali,« tr- ženjske izzive analognega in digitalnega sve- ta povzema Ambrožič. Šport je posel oziroma industrija, ki ponuja priložnosti tako z vidika trže- nja kot razvoja poslovanja. Digitali- zacija pa pomaga pri njegovi popula- rizaciji, saj ga naredi dostopnega šir- šim množicam in deluje kot pospeše- valnik. Digitalne tehnologije zbližu- jejo športnike, igralce, trenerje, navi- jače in druge deležnike. Športni klubi in društva spoznavajo moč di- gitalizacije, ki spreminja to, kako se ustvarja in »porablja« športna vsebina. Digitalizacija v športu na eni strani omogoča ustvarjanje in distribucijo kakršnekoli vsebine prek sple- tnih kanalov, med katerimi so različne sple- tne strani, družabna omrežja, spletni dnev- niki, forumi, klepetalnice in druge platfor- me za interakcijo med športnimi navdušen- ci. Ne le podjetja, tudi športne organizacije potrebujejo učinkovite digitalne strategije za privabljanje množic, globalno širitev pri- ljubljenosti in nove oglaševalske priložnosti. Športniki so postali samostojni mediji »Šport je z nastankom družabnih omre- žij vstopil v novo dimenzijo. Dobil je nepo- sreden stik z navijači, simpatizerji in kupci. Uporabnik športne industrije ima svet špor- ta zdaj vedno pri roki – bodisi prek profilov družabnih omrežij bodisi prek videokanalov, kjer si lahko prenose v živo ali najzanimivej- še trenutke ogleda na telefonu ali računalni- ku,« pravi Tomaž Ambrožič, direktor podje- tja Sport Media Focus, ki skrbi za komunici- ranje v športu. Medtem ko so bili v preteklosti mediji po- sredniki med športnimi subjekti in navijači, so zdaj po njegovih besedah športni klubi, športniki ali športni dogodki postali samos- tojni mediji. »Najbolj fascinanten je podatek, da so kanali največjih športnih subjektov da- nes v digitalnem svetu močnejši kot klasični mediji, čeprav so se ti preselili na digitalne platforme. Facebook, Twitter ali Instagram profili največjih športnih klubov ali športni- kov posameznikov so nekajkrat močnejši od sorodnih profilov medijskih hiš. Predvsem pa imajo vsi globalni doseg brez nacionalnih omejitev,« pravi Ambrožič. Manj na stadionih, toliko bolj zagrizeni na spletu Prava digitalna pot omogoča dodatno iz- postavljanje in aktivacijo športnih navdu- šencev, ki so pripravljeni za športne vsebine tudi plačati. Klubi in športniki posamezniki danes ničesar več ne prepuščajo naključju, v času, ko je vsakdo in vse na spletu, stavijo na diferenciacijo. Digitalizacija jim pri tem izdatno pomaga, je že »naravna sestavina«, del zgodbe, ki jo prodajajo. Mlajše generacije so digitalizacijo vze- le za svojo, zanje je to normalen način in- terakcije z okolico. Čeprav milenijci red- Zaradi tehnologije so športniki lahko bolj fit Sodobna tehnologija v športu meri tako re- koč vse, kar se meriti da. Od sil in obremeni- tev, ki delujejo na telo športnika, njegovo od- zivanje na različne spremembe in celo vzorce spanja. Skupaj z natančnimi prehrambnimi načrti tehnologija športnikom omogoča, da so bolj zdravi, fit in da lahko iz sebe iztisnejo vse. Opremljeni z ustrezno analiziranimi po- datki lahko trenerji športnikom povedo, ka- ko doseči svoj maksimum – in to precej bolj varno kot brez tehnologije. Brez nje bi težko ugotovili, da morajo ekstremni deskarji na snegu ob pristankih po skokih prestati tu- di sile okoli 20 G in da mora temu biti kos tu- di njihovo telo. Izziv tudi za programerje velikih IT-podjetij Šport so si za izziv vzeli tudi programerji po- slovnih rešitev. SAP je denimo izdelal oblač- no platformo Sports One, ki nogometni eki- pi in trenerjem močno olajša delo in pripra- vo na tekme. Napredna analitična rešitev ze- lo natančno analizira lastne igre in delo ter igro nasprotnikov, s čimer trenerjem omo- goča skrben in natančen razvoj posameznih igralcev in spremljanje njihovega napredka in razvoja. V rešitev SAP Sports One so združe- ne številne namenske aplikacije, kot so Team Manager, Training Planner, Player Fitness, Match Insights, Team One App ter Scouting. Rešitev SAP, opremljena s podatki o no- gometaših in nogometni igri, obdelanimi v realnem času, omogoča trenerjem lažje oblikovanje zmagovalne taktike in ustvar- janje konkurenčne prednosti pred nasprot- nikom. To rešitev že od leta 2013 uporablja nemška nogometna reprezentanca, letos pa so jo uvedli tudi Slovaki, ki se v aktualnem kvalifikacijskem ciklusu za nastop na sve- tovnem prvenstvu bojujejo v kvalifikacijski skupini skupaj s Slovenijo. Digitalizacija za razvajanje gledalcev V ameriški košarkarski ligi NBA so že lani na finalu tekmovanja All-Star poskrbeli za izje- mno novost. S kamerami so posneli celot- no igrišče in dogajanje na njem, ga s progra- mom združili v 360-stopinjski videoposne- tek in gledalcem prek spleta omogočili, da si mete na koš, preigravanja, blokade, prekr- ške in vse druge dele košarkarske igre ogle- dajo iz tako rekoč kateregakoli kota oziro- ma perspektive. Z nadaljnjim razvojem tehnologije bo ta postala dostopnejša, zato bomo podobno lahko spremljali vse več športnih dogodkov, ne le tiste najprestižnejše in najbogatejše. Če si bomo na glavo poveznili še očala za navi- dezno resničnost, se bomo virtualno lahko kar preselili na igrišče. Pa naj še kdo reče, da digitalizacija ni največja sprememba, kar jo je šport doživel v svoji zgodovini. Zaradi tehnologije je šport postal natančnejši, digitalizacija pa bo poskrbela za popolnoma novo raven njegovega dojemanja in spremljanja Napredna analitična rešitev natančno analizira lastne igre in delo ter igro nasprotnikov, s čimer trenerjem omogoča skrben in natančen razvoj posameznih igralcev ter spremljanje njihovega napredka in razvoja. Analitična podjetja oce- njujejo, da e-šport danes po svetu spremlja okoli 300 milijonov ljudi, že do leta 2020 pa naj bi šlo za polmilijardno občinstvo. Pred leti se je o e-športu govo- rilo kot o skupnosti ljubiteljev računalniških iger, ki so se zbi- rali na dogodkih in igrali pri- ljubljene večigralske igre, kot so Counter Strike, Call of Du- ty ali League of Legends. Stvar je hitro začela rasti, zato so se v njej prepoznali tudi spon- zorji, ki so zagotovili bogate denarne sklade – tudi po več milijonov evrov. Letošnji tur- nir v priljubljeni igri DOTA2 se je pohvalil z nagradnim skla- dom, večjim od 20 milijonov dolarjev. Med najbolj priljubljenimi športi na svetu Igranje igric je obsedlo sta- ro in mlado. Ima svoje zvez- dnike in zvezdniške ekipe, ki trdo trenirajo in služijo milijone – prav tako kot te- nisači, nogometaši ali drugi športniki. Odkar e-šport prenaša tu- di ena največjih televizijskih hiš na svetu, ameriški ESPN, številke le še rastejo. Število gledalcev in obiskovalcev se letno povečuje za približno 30 odstotkov. Ljudje radi gledajo, ka- ko poteka vrhunsko igranje igric, saj se pri tem tudi sa- mi naučijo kakšnega trika ali pa zgolj občudujejo izjemne spretnosti igralcev in uigra- nost ekip. Spletna platforma Twitch, ki ponuja ogled pre- točnih videoprenosov v ži- vo, hkrati streže videopre- nose več milijonom ljudi. Le- ta 2014 jo je prevzel Amazon in ohranil njeno blagovno znamko, Youtube pa mu že- li konkurirati s kanalom You- tube Gaming. E-šport vsako leto obn

OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

Četrtek, 8. junija 2017, št. 108 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

IKT-informator

Športniki in trenerji vse bolj zaupajo sodobni tehnologiji

keje zaidejo na športne stadione, pa toli-ko bolj podrobno in pogosto šport sprem-ljajo prek spleta, prispevajo ogromno vse-bine na spletnih dnevnikih in forumih, v športnih spletnih trgovinah kupujejo bla-go, označeno z logotipi in imeni svojih špor-tnih junakov. Prav tako jim je nadvse blizu športna panoga e-šport, ki je starejšim ta-ko rekoč nerazumljiva – na spletu gledajo vrstnike, kako igrajo računalniške igre in zanje navijajo.

Dobra zgodba lahko izkoristi potenciale digitalnega svetaŠport je z digitalizacijo dobil lastno komer-cialno platformo, ki jo znajo predvsem glo-balni igralci odlično izkoriščati. »Prek digi-talnih kanalov se komunicira širša zgodba, tako športnega subjekta kot tudi sponzorjev, ki se povezujejo s športnimi zgodbami. Dob-ra zgodba je tista, ki lahko izkoristi potenci-ale digitalnega sveta,« pojasnjuje Ambrožič in dodaja, da ima šport takšnih zgodb neš-teto, interakcija z navijači pa tem zgodbam daje dodatno težo. »Občutek, ki ga dobi na-vijač, ko prek družabnih omrežij komunicira z drugimi navijači in s klubom oziroma špor-tnikom samim, daje tovrstnemu komunici-ranju dodatno težo in razsežnost.«

Sponzorji so s spletom, spletnimi in mo-bilnimi tehnologijami dobili odlične platfor-me za aktivacijo svojih zgodb in precej laž-jo interakcijo s ciljnimi skupinami. Digita-lizacija ne prinaša novih razsežnosti samo na področju komuniciranja, temveč tudi na področju celostnega trženja športa – od pro-daje vstopnic, navijaških in športnih pripo-močkov, oblačil in obutve, članstva do pla-čljive distribucije izjemno priljubljenih vi-deovsebin.

Danes smo priča poplavi športnih zgodb, za pozornost ciljnih javnosti se je treba boje-vati. »Dobra vsebina oziroma dobra zgodba vedno najde svojo ciljno skupino. Je pa tre-ba tako ciljno skupino kot sam šport in nje-gove akterje in privržence dobro poznati. Treba se je zelo poglobiti v vsakega športni-ka, klub, športno zgodbo. Ne obstajajo prep-rosti vzorci, ki bi jih lahko zgolj kopirali,« tr-ženjske izzive analognega in digitalnega sve-ta povzema Ambrožič.

Šport je posel oziroma industrija, ki ponuja priložnosti tako z vidika trže-nja kot razvoja poslovanja. Digitali-zacija pa pomaga pri njegovi popula-rizaciji, saj ga naredi dostopnega šir-šim množicam in deluje kot pospeše-valnik. Digitalne tehnologije zbližu-jejo športnike, igralce, trenerje, navi-jače in druge deležnike.

Športni klubi in društva spoznavajo moč di-gitalizacije, ki spreminja to, kako se ustvarja in »porablja« športna vsebina. Digitalizacija v športu na eni strani omogoča ustvarjanje in distribucijo kakršnekoli vsebine prek sple-tnih kanalov, med katerimi so različne sple-tne strani, družabna omrežja, spletni dnev-niki, forumi, klepetalnice in druge platfor-me za interakcijo med športnimi navdušen-ci. Ne le podjetja, tudi športne organizacije potrebujejo učinkovite digitalne strategije za privabljanje množic, globalno širitev pri-ljubljenosti in nove oglaševalske priložnosti.

Športniki so postali samostojni mediji»Šport je z nastankom družabnih omre-žij vstopil v novo dimenzijo. Dobil je nepo-sreden stik z navijači, simpatizerji in kupci. Uporabnik športne industrije ima svet špor-ta zdaj vedno pri roki – bodisi prek profilov družabnih omrežij bodisi prek videokanalov, kjer si lahko prenose v živo ali najzanimivej-še trenutke ogleda na telefonu ali računalni-ku,« pravi Tomaž Ambrožič, direktor podje-tja Sport Media Focus, ki skrbi za komunici-ranje v športu.

Medtem ko so bili v preteklosti mediji po-sredniki med športnimi subjekti in navijači, so zdaj po njegovih besedah športni klubi, športniki ali športni dogodki postali samos-tojni mediji. »Najbolj fascinanten je podatek, da so kanali največjih športnih subjektov da-nes v digitalnem svetu močnejši kot klasični mediji, čeprav so se ti preselili na digitalne platforme. Facebook, Twitter ali Instagram profili največjih športnih klubov ali športni-kov posameznikov so nekajkrat močnejši od sorodnih profilov medijskih hiš. Predvsem pa imajo vsi globalni doseg brez nacionalnih omejitev,« pravi Ambrožič.

Manj na stadionih, toliko bolj zagrizeni na spletuPrava digitalna pot omogoča dodatno iz-postavljanje in aktivacijo športnih navdu-šencev, ki so pripravljeni za športne vsebine tudi plačati. Klubi in športniki posamezniki danes ničesar več ne prepuščajo naključju, v času, ko je vsakdo in vse na spletu, stavijo na diferenciacijo. Digitalizacija jim pri tem izdatno pomaga, je že »naravna sestavina«, del zgodbe, ki jo prodajajo.

Mlajše generacije so digitalizacijo vze-le za svojo, zanje je to normalen način in-terakcije z okolico. Čeprav milenijci red-

Zaradi tehnologije so športniki lahko bolj fitSodobna tehnologija v športu meri tako re-koč vse, kar se meriti da. Od sil in obremeni-tev, ki delujejo na telo športnika, njegovo od-zivanje na različne spremembe in celo vzorce spanja. Skupaj z natančnimi prehrambnimi načrti tehnologija športnikom omogoča, da so bolj zdravi, fit in da lahko iz sebe iztisnejo vse. Opremljeni z ustrezno analiziranimi po-datki lahko trenerji športnikom povedo, ka-ko doseči svoj maksimum – in to precej bolj varno kot brez tehnologije. Brez nje bi težko ugotovili, da morajo ekstremni deskarji na snegu ob pristankih po skokih prestati tu-di sile okoli 20 G in da mora temu biti kos tu-di njihovo telo.

Izziv tudi za programerje velikih IT-podjetijŠport so si za izziv vzeli tudi programerji po-slovnih rešitev. SAP je denimo izdelal oblač-no platformo Sports One, ki nogometni eki-pi in trenerjem močno olajša delo in pripra-vo na tekme. Napredna analitična rešitev ze-lo natančno analizira lastne igre in delo ter igro nasprotnikov, s čimer trenerjem omo-goča skrben in natančen razvoj posameznih igralcev in spremljanje njihovega napredka in razvoja. V rešitev SAP Sports One so združe-ne številne namenske aplikacije, kot so Team Manager, Training Planner, Player Fitness, Match Insights, Team One App ter Scouting.

Rešitev SAP, opremljena s podatki o no-gometaših in nogometni igri, obdelanimi v realnem času, omogoča trenerjem lažje oblikovanje zmagovalne taktike in ustvar-janje konkurenčne prednosti pred nasprot-nikom. To rešitev že od leta 2013 uporablja nemška nogometna reprezentanca, letos pa so jo uvedli tudi Slovaki, ki se v aktualnem kvalifikacijskem ciklusu za nastop na sve-tovnem prvenstvu bojujejo v kvalifikacijski skupini skupaj s Slovenijo.

Digitalizacija za razvajanje gledalcevV ameriški košarkarski ligi NBA so že lani na finalu tekmovanja All-Star poskrbeli za izje-mno novost. S kamerami so posneli celot-no igrišče in dogajanje na njem, ga s progra-mom združili v 360-stopinjski videoposne-tek in gledalcem prek spleta omogočili, da si mete na koš, preigravanja, blokade, prekr-ške in vse druge dele košarkarske igre ogle-dajo iz tako rekoč kateregakoli kota oziro-ma perspektive.

Z nadaljnjim razvojem tehnologije bo ta postala dostopnejša, zato bomo podobno lahko spremljali vse več športnih dogodkov, ne le tiste najprestižnejše in najbogatejše. Če si bomo na glavo poveznili še očala za navi-dezno resničnost, se bomo virtualno lahko kar preselili na igrišče. Pa naj še kdo reče, da digitalizacija ni največja sprememba, kar jo je šport doživel v svoji zgodovini.

Zaradi tehnologije je šport postal natančnejši, digitalizacija pa bo poskrbela za popolnoma novo raven njegovega dojemanja in spremljanja

Napredna analitična rešitev natančno analizira lastne igre in delo ter igro nasprotnikov, s čimer trenerjem omogoča skrben in natančen razvoj posameznih igralcev ter spremljanje njihovega napredka in razvoja.

Analitična podjetja oce-njujejo, da e-šport danes po svetu spremlja okoli 300 milijonov ljudi, že do leta 2020 pa naj bi šlo za polmilijardno občinstvo.

Pred leti se je o e-športu govo-rilo kot o skupnosti ljubiteljev računalniških iger, ki so se zbi-rali na dogodkih in igrali pri-ljubljene večigralske igre, kot so Counter Strike, Call of Du-ty ali League of Legends. Stvar je hitro začela rasti, zato so se v njej prepoznali tudi spon-zorji, ki so zagotovili bogate denarne sklade – tudi po več milijonov evrov. Letošnji tur-nir v priljubljeni igri DOTA2 se je pohvalil z nagradnim skla-dom, večjim od 20 milijonov dolarjev.

Med najbolj priljubljenimi športi na svetuIgranje igric je obsedlo sta-ro in mlado. Ima svoje zvez-

dnike in zvezdniške ekipe, ki trdo trenirajo in služijo milijone – prav tako kot te-nisači, nogometaši ali drugi športniki.

Odkar e-šport prenaša tu-di ena največjih televizijskih hiš na svetu, ameriški ESPN, številke le še rastejo. Število gledalcev in obiskovalcev se letno povečuje za približno 30 odstotkov.

Ljudje radi gledajo, ka-ko poteka vrhunsko igranje igric, saj se pri tem tudi sa-mi naučijo kakšnega trika ali pa zgolj občudujejo izjemne spretnosti igralcev in uigra-nost ekip. Spletna platforma Twitch, ki ponuja ogled pre-točnih videoprenosov v ži-vo, hkrati streže videopre-nose več milijonom ljudi. Le-ta 2014 jo je prevzel Amazon in ohranil njeno blagovno znamko, Youtube pa mu že-li konkurirati s kanalom You-tube Gaming.

E-šport vsako leto obnori 30 odstotkov več navdušencev

Page 2: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

Četrtek, 8. junija 2017, št. 108 www.finance.si

Športniki in trenerji vse bolj zaupajo sodobni tehnologiji

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: [email protected] Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: [email protected]

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: [email protected] Prelom: Finance Lektoriranje: Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT–informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT-informator bo izšel 6. julija 2017.

E-šport vsako leto obnori 30 odstotkov več navdušencevNa stadionu 173 tisoč, prek spleta 45 milijonov gledalcevPodjetje ESL, največji organi-zator e-športnih dogodkov na svetu, je veliki finale 11. sezone turnirja Intel Extreme Masters organiziralo v Katovicah na Poljskem. Priredili so največji in najbolj gledan dogodek ESL doslej. Elitna turneja profesio-nalnih igralcev je na stadion in v njegovo neposredno oko-lico, kjer so prek velikih zaslo-nov lahko spremljali tekmova-nje, privabila neverjetnih 173 tisoč ljudi, prek spleta pa si je veliki finale ogledalo 46 mi-lijonov gledalcev – pri čemer kaže omeniti, da je tekmova-nje prenašalo tudi 70 klasič-nih in digitalnih televizijskih postaj, prenos pa je bil preva-jan v 19 jezikov. Prek družab-nih omrežij je podporo »sve-tovnemu igričarskemu prven-stvu« izrazilo 55 milijonov lju-di. To pa so številke, o katerih

marsikatera športna panoga lahko le sanja.

Sponzorji s čedalje bolj razvezanimi mošnjičkiKako zelo razširjen je e-šport, nazorno pokaže že naslednji preizkus. Če v spletni iskalnik Google vpišemo kratico »lol«, prvi zadetek ne bo pričakova-na okrajšava za zelo priljublje-no spletno frazo »laughing out

loud«, temveč spletno mesto igre League of Legends, ki jo danes igra na stotine milijonov ljudi (čeprav izraz LOL verje-tno pozna več ljudi).

Analitična podjetja ocenju-jejo, da e-šport danes po svetu spremlja okoli 300 milijonov ljudi, že do leta 2020 pa naj bi šlo za polmilijardno občin-stvo. Industrija e-športa obra-ča milijone, po podatkih por-

tala Newzoo so lani sponzorji e-športnih dogodkov zanje na-menili 128 milijonov dolarjev, oglaševalci pa 197 milijonov. Podatka o tem, koliko so orga-nizatorjem za pravice preno-sov tekmovanj plačale medij-ske hiše, ni. Letos naj bi po oce-nah BII Estimates sponzorji in oglaševalci e-športu prispeva-li 440 milijonov dolarjev, leta 2019 pa že 800 milijonov.

" V Katovicah si je na velikih zaslonih na stadionu in v njegovi okolici finale turnirja Intel Extreme Masters ogledalo 173 tisoč gledalcev.

D igitalizacija je naj-večja sprememba v športu v njegovi zgodovini. In pot

njegove prihodnosti. S tem, ko tako rekoč vse v športu postaja digitalno in mer-ljivo, začenši s športniki in športnimi prizorišči, se spreminja tudi naše doje-manje športa. Digitalizacijo danes na vsakem koraku povezujemo s podjetji in poslom, a resnične sposob-nosti preobrazbe utegne najprej dokazati prav v športu.

Že res, da šport ostaja tekmo-vanje, dokazovanje, most do ljudi in njihove pripadnosti, a sodobna tehnologija mu da-je povsem novo razsežnost. Vse, kar počnejo profesional-ni športniki in kar lahko sto-rimo mi sami kot ljubiteljski ali amaterski športniki, lah-ko z različnimi napravami in senzorji zapišemo v obli-ki podatkov – vsako podrob-nost, še tako majhno (na pri-mer kot komolca ob metanju žoge, moč v zapestju, »navor« v nogah tekačev …). Senzorji, vgrajeni v športne pripomoč-ke, denimo teniški lopar, bej-zbolski kij, smučarski kombi-nezon ali pa nogometno žo-go, lahko o naših športnih ak-tivnostih povedo marsikaj. Z analizo teh podatkov profe-sionalni športniki in trenerji ugotavljajo, kaj delajo prav in kaj narobe, primerjajo, spre-minjajo, se učijo, skratka, iz-boljšujejo in napredujejo. To pa je velika sprememba na-vad – večina športnikov, ne glede na športno panogo, se je v svojem športu ravnala po občutku, v prihodnje pa se bo prilagajala napotkom sodob-ne tehnologije.

Naslednji korak digitaliza-cije v športu je šele na začet-ku – objava (skoraj) vseh mo-gočih podatkov v realnem

času. Zato, da se lahko navi-jači zlijejo s svojimi športni-mi junaki. Občudovanja vre-den je ogled kabinskega vi-deoposnetka dela reli dirka-ča, ki mu je s tehnologijo sli-ke v sliki dodana še živa slika dela nog, zvočni zapis pa je sestavljen iz ropota v dirkal-niku in sovoznikovega bra-nja dirkaških zapiskov. Če k temu interaktivno dodamo še vrsto tehničnih podatkov o hitrosti in stanju dirkalni-ka, silah, ki delujejo na voz-nika, njegov srčni utrip, pa zemljevid etape, je jasno, da ima gledalec prek spleta (mo-rebiti tudi televizije) na dlani kar najboljšo možno uporab-niško izkušnjo. Le tisti najbolj zagrizeni ljubitelji športa, po-vezanega z bencinskimi hla-pi, raje stojijo ob progi na zu-nanji strani ovinka ter s tele-fonom lovijo nemogoč posne-tek dirkalnika, ko se ta izstre-li mimo njih, in si z drugo ro-ko zakrivajo obraz pred lete-čim peskom ali blatom. Vsa-kemu svoje.

Tehnologija bo torej spre-menila šport na vseh ravneh. Na bolje. Upam si trditi, da ji bomo najbolj hvaležni prav amaterski športniki. Zakaj? Ker se bomo prek tehnolo-gije naučili pravilnih gibov v svojem priljubljenem športu in izognili poškodbam. Lju-biteljski in priložnostni teka-či bi se lahko zaradi senzor-jev v tekaških copatih in ob-lačilih izognili številnim po-škodbam gležnjev, kolen in drugih delov telesa, če bi jih njihova pametna naprava ob analizi podatkov v realnem času še pravočasno opozori-la na čezmerne obremenitve ali napačne gibe. Sam igram badminton in me pogosto boli rama, ker očitno občas-no naredim napačen udarec. Želim si tehnologije, ki bi mi pokazala, kaj delam narobe. V moje dobro.

Ko se digitalno dotakne športa

UVODNIKMiran Varga

[email protected]

Kenneth Stevens, tehnološki svetovalec v podjetju SAP:Podjetjem moram pogosto poudarjati, da danes ne prodajajo več izdelkov, temveč pomenljive izkušnje ali pa rezultate.

Matjaž Mušič, vodja digitalizacije v NLB:Kot prva slovenska banka s strankami komuniciramo prek videopovezave.

Page 3: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

18 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 8. junija 2017, št. 108

Kenneth Stevens, ki na trgih Belgije in Luksemburga deluje kot glavni teh-nološki svetovalec ter strankam in partnerjem pomaga pri prehodu v di-gitalno gospodarstvo, je eden tistih, ki vedo, kako naj bo videti sodobna plat-forma za digitalno poslovanje.

" Ste glavni tehnološki svetovalec. O čem najpogosteje svetujete podjetjem?Področje mojega delovanja je izredno ši-roko. Digitalno gospodarstvo je realnost. Digitalna nevihta se bo dotaknila vseh in-dustrij, nihče ji ne bo ubežal. Podjetjem pogosto svetujem, naj izzivajo status quo. Treba je iskati nove poti, kako ljudje delajo, prenavljati poslovne procese, vse to pa vo-di tudi v nove poslovne modele. S takšnim pristopom se ustvarja nova dodana vred-nost. Če kdo nima prave motivacije, jo do-bi, ko se mu omeni, da bi takšno prednost lahko prvi dosegel njegov konkurent.

" SAP svet spreminja predvsem s po-slovno programsko opremo. Pa je res tehnologija tista, ki v novi dobi prinaša glavno razliko?Tehnologija je del rešitve, delo še vedno op-ravijo ljudje. Trenutni trend je takšen, da si poslovni uporabniki želijo enostavnosti in praktičnosti potrošniških rešitev. Veste, tu-di SAP dolgo ni bil znan kot do uporabnika prijazen programski paket, a z rešitvijo Fi-ori se je to spremenilo. Danes je SAP seksi, dobil je nagrado red dot za uporabniško prijaznost svoje programske opreme. To je velik korak. Pa ne gre le za barve v uporab-niškem vmesniku, za tem je namreč tehno-logija, ki podjetjem omogoča sodelovanje in poslovanje v realnem času, predvsem pa uvajanje sprememb. Podjetjem lahko posel poenostavimo in pospešimo, predvsem z avtomatizacijo ponovljivih procesov, pod-prto z umetno inteligenco.

" Pa bomo v prihodnosti res delali dru-gače?Bomo, sprememb bo veliko, nekatere bodo velike. Veste, v digitalnem svetu ne bomo imeli časa učiti ljudi vsega živega, tu nasto-pi tehnologija. Strojno učenje in umetna in-teligenca bosta postala naša digitalna po-moč, s tehnologijo obogatene resničnosti

bomo delali drugače. Vprašanje je na pri-mer, kako dolgo bomo v poslu sploh še pot-rebovali miške, tipkovnice in celo zaslone.

" Številne industrije so procesno ure-jene, tam štejejo (mili)sekunde, na-tančnost, produktivnost. V teh podje-tjih se pogovarjajo predvsem o proce-sih. Kako pa gledajo na digitalizacijo?Zdajšnje procese je treba prenoviti, če že-limo doseči večjo produktivnost. Zelo po-membne so inovacije. V ospredje stopa izku-šnja stranke, tej je vse podrejeno. Ena izmed naših strank je desetletja prodajala barve. Danes prodaja izkušnjo lepšanja doma. Njen marketing je 45-krat hitrejši, prodaja skoko-vito narašča, še tako standardna rešitev, kot je klicni center, se lahko pohvali s 30 odstot-kov večjo učinkovitostjo. To je mogoče, ko znaš razmišljati in delati drugače. Poslova-ti v realnem času pomeni uporabljati takoj-šnje podatke iz različnih virov. Takoj nekaj zaznati in se ustrezno odzvati na povpraše-vanje. Primer učinkovitosti iz klasične indu-strije je na primer pristanišče v Hamburgu.

Z vidika površine in števila zaposlenih se ni razširilo niti za meter ali dodatnega člove-ka, a mu je z osrednjim informacijskim sis-temom, ki podatke zajema iz resnično vseh mogočih virov, vseeno uspelo že tako viso-ko učinkovito delo dvigniti na povsem novo raven. Zmogljivost pristanišča bodo kmalu podvojili. Informacijski sistem nadzira pri-hod in odhod vsake ladje, delo žerjavov, to-vornjakov, zasedenost parkirišč. To je moč takojšnjih digitalnih podatkov.

" Toda podatki brez ustrezne obdela-ve so le breme.Vsekakor. Kdor zbira podatke, naj jih tudi analizira. Vse več poslovnih orodij premore prediktivno funkcionalnost. Predvidevanja, simulacije, vse to podjetjem pomaga pri od-ločitvah. In dobičkonosnosti. Italijanske že-leznice so prešle na prediktivno vzdrževa-nje, saj so izračunale, da je pravočasna me-njava precej cenejša od kakršnihkoli težav z vlaki in z njimi povezanih stroškov. Najbrž največji dvig učinkovitosti zaradi tehnologije smo izmerili na področju kadrovske službe.

Naš sodobni program za podporo delu v ka-drovski službi premore tehnologijo strojne-ga učenja. Tako lahko v samo nekaj sekun-dah primerja na tisoče življenjepisov in dru-gih kadrovskih podatkov ter kadrovniku po-maga poiskati ustrezne oziroma združljive profile ljudi za določeno delovno mesto. Ka-drovnik bi to ročno lahko počel več dni, pa ne bi bil tako natančen niti ne bi našel vseh povezav. Kombiniranje tehnologij, kot so strojno učenje, umetna inteligenca in avto-matizacija, pospeši vse operacije in poceni poslovanje. Ko vse povežeš, šele vidiš, česa je res sposobna tehnologija.

" Digitalna preobrazba je oziroma bi morala biti v mislih vseh podjetij. Ka-ko naj se je lotijo?Podjetja imajo danes precej podobne izzive – morajo postati vitka, znižati stroške, naj-ti poti, kako naj bodo hkrati še inovativna, vpeljati najboljše prakse … Novi svet zahte-va ustvarjanje novih stvari, nove vrednosti. Pri inovacijah je treba hiteti, druga področ-ja pa zaradi tega ne smejo trpeti. V bistvu je

Digitalni nevihti ne bo ubežal nihčeINTERVJU: Kenneth Stevens, tehnološki svetovalec v podjetju SAP, o moderni platformi za digitalno poslovanje

Podjetjem moram pogosto poudarjati, da danes ne prodajajo več izdelkov, temveč pomenljive izkušnje ali pa rezultate.

Slovenski proizvajalec bele tehnike se je digital-ne preobrazbe lotil celo-vito. Že letos načrtujejo predstavitev več novih po-vezljivih gospodinjskih aparatov, ki bodo kakovost uporabniške izkušnje dvi-gali z digitalnimi storitva-mi. Prve bodo predstavili septembra na sejmu IFA v Berlinu.

O tem, kaj digitalna preobrazba prinaša proizvajalcem gospo-dinjskih aparatov in bele teh-nike, so v Gorenju začeli raz-mišljati že pred leti, lani pa so strokovne ekipe ključnih od-delkov digitalno strategijo za-čele spreminjati v realnost. Po-membni gradniki nove usmeri-tve so digitalne storitve in po-vezljivi aparati, ki jih bo Gore-

nje začelo prodajati še letos. A najprej so morali razviti osre-dnjo infrastrukturo za povezlji-ve aparate, ustrezno aplikativ-no podporo ter podporo za ser-visno dejavnost. Povezane go-spodinjske aparate bodo upo-rabniki lahko upravljali prek mobilnih aplikacij, razvitih za okolji Android in iOS.

Sodobna platforma za digitalne storitve»Ključen je bil razvoj enotne platforme za digitalne storitve, za kar smo uporabili SAP-ovo orodja Hybris in C4C. Razvi-te so bile povsem nove digital-ne storitve, ki zagotavljajo eno-tno uporabniško izkušnjo na eni strani ter integracijo vseh internih podatkovnih in dru-gih virov in komunikacijo s po-vezljivimi aparati na drugi stra-

ni,« pojasnjuje Jože Steblovnik, direktor informatike v skupi-ni Gorenje. Nove digitalne sto-ritve bodo omogočile povsem nove poslovne modele. Temelj-na informacijska infrastruktu-ra pa zdaj deluje v oblaku.

V Gorenju so prepričani, da bo prav kombinacija na-prednih in povezanih naprav skupaj z digitalnimi storitva-mi v očeh uporabnikov zma-govalna. Ob analizi zahtev inženirjev in načrtovalcev so ugotovili, da zdajšnji spletni sistemi nalogi ne bodo kos, saj ne premorejo vseh zahte-vanih funkcionalnosti, zato so se odločili za celovito preno-vo. Iskali so integrirano, mo-dularno, skalabilno in prila-godljivo rešitev, hkrati pa so si želeli platformo, ki bo omogo-čala personalizirano in od ko-

Gorenjevi aparati v prihodnje z digitalnimi storitvami

Page 4: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

IKT-INFORMATOR 19www.finance.si Četrtek, 8. junija 2017, št. 108

Konec prejšnjega leta je podjetje EPPS spisalo no-vo strategijo, usmerjeno v inovativne tehnologije, no-ve poslovne modele in di-gitalni razvoj storitev ter širitev zdajšnjih rešitev na tuje trge. Osnovnim sto-ritvam množičnega izpi-sa digitalnih podatkov (iz-pisnemu centru) so doda-li storitve e-poslovanja, 3D-tiska ter storitev zuna-njega izvajanja obračuna in fakturiranja.

»Inoviranje je nuja,« pravi Mo-nika Zajc, namestnica direktor-ja družbe EPPS. »Imamo vizijo, katere poti mora podjetje pre-hoditi, da na eni strani dopolni in podpre osnovno dejavnost, torej storitve izpisnega centra, na drugi pa z novimi storitvami strankam ponudi zaokroženo rešitev – predvsem na podro-čju IT-storitev in digitalizacije. Da to dosežemo, bo treba ne le prehoditi, ampak preteči več poti. Je naporno, a hkrati raz-burljivo, veliko je novih izzivov. Zavzemamo se za odličnost, drugačnost in inovativnost.«

Obračun kot storitevNovost na slovenskem trgu je tudi inovativni model, poime-novan Obračun kot storitev, ki podjetjem ponuja zunanje iz-vajanje obračunskega sistema. Podjetje EPPS strankam ponuja celostno storitev in zaokroženo ponudbo: obračun storitev ter fakturiranje, tiskanje in/ali po-šiljanje e-računov, arhiviranje, spremljanje odprtih postavk in nazaj v tisk, e-račune in e-arhiv.

Obračun kot storitev poleg praktičnosti stavi predvsem na stroškovni vidik, saj gre za precej cenejšo alternativo lastnemu obračunskemu sis-temu. »Stranki ni treba vlagati v programsko in infrastruktur-no opremo in druge vire, zato ima takojšnje poslovne koristi

ob uporabi. Izboljša se ji denar-ni tok in poveča prilagodljivost pri uvajanju novih poslovnih modelov,« pojasnjuje Zajčeva. Med prednostmi kaže omeniti, da je storitev podjetju na voljo takoj po hitri prilagoditvi (kon-figuraciji) sistema glede na pro-cese in podatke podjetja, pod-jetje pa jo plačuje mesečno kot operativni strošek.

3D-tisk kot storitevPodjetje EPPS se je odločilo uvesti storitev 3D-tiska, s kate-ro ciljajo tudi na trge zunaj Slo-venije. Gre za celostno storitev 3D-tiska, in sicer od ideje do iz-delka, vanjo so vključeni sve-tovanje, modeliranje, 3D-ske-niranje, 3D-tisk izdelkov in nji-hova morebitna dodatna ob-delava. Proizvodni obrat 3D-ti-ska družbe EPPS je eden več-jih v širši regiji, podjetje pa bo v središču slovenske prestolni-ce kmalu odprlo večji razstav-ni prostor, kjer bo storitev in primere 3D-tiskanih izdelkov predstavilo širši javnosti.

Z novo storitvijo EPPS sledi trendom digitalizacije in glo-balnemu povpraševanju orga-nizacij po inovativnih tehnolo-gijah. Tehnologija 3D-tiska po-meni revolucijo, saj ni področ-ja, kamor ne bi posegla. Z vse večjo dovršenostjo in dosto-pnostjo bo tehnologija 3D-ti-ska močno vplivala na način poslovanja posameznih indu-strij. »Povpraševanja že pre-jemamo iz različnih vrst indu-strije – avtomobilske, elektron-ske, orodjarske, letalske, trgo-vsko-potrošniške, oblikoval-ske, modne industrije, indu-strije bele tehnike … Tehnolo-gija namreč s konkurenčnimi prednostmi spreminja klasič-no oskrbovalno verigo v proi-zvodnih podjetjih, jim znižuje stroške proizvodnje, transpor-ta in skrajšuje dobavne roke. Z uporabo v medicini pa izboljšu-je kakovost življenja ljudi. Ver-

jamemo, da bo EPPS imel po-membno vlogo v razvijanju in izvajanju novih načinov aditiv-ne proizvodnje kot del industri-je 4.0,« pravi Zajčeva.

Že zdaj na voljo precej širok spekter izdelkovTehnologija 3D-tiska tako rekoč ne pozna idejnih in izvedbenih omejitev, med pogosteje iskani-mi so funkcionalni prototipi, maloserijski končni izdelki, re-zervni deli, kalupi, unikatni iz-delki, makete in poslovna dari-la. Tehnologija izdelave temelji na naprednem selektivnem la-serskem sintranju (SLS), lahko pa uporabijo tudi različne pla-stične in kovinske materiale oziroma njihove zmesi.

Zanimiv je tudi pristop trže-nja storitve, saj je storitev 3D-ti-ska na voljo v tako imenova-nem vozlišču 3D, gre za spletno platformo za globalno povezo-vanje ponudbe storitev 3D-ti-ska in povpraševanja po njih. Ta združuje lokalne in global-ne ponudnike 3D-tiska, razi-skovalno-znanstvene labora-torije ter kupce – tako podjetja kot končne porabnike.

Mirovanje ne pride v poštevV podjetju EPPS za jesen že na-povedujejo vrsto novosti na po-dročju 3D-tiska in mobilnih re-šitev. »Vedno poudarjam, da ne zmagujejo najpametnejši, ampak najhitrejši. Stavimo na hitrost in učinkovitost, pri če-mer se ne smemo bati pokaza-ti svojega ega. To lahko dose-žemo le s pravo motivacijo in daljnovidnostjo. Vemo, da ne bo preprosto, a še tako ambi-ciozen načrt je uresničljiv: s pravimi recepti, pravim so-delovanjem lastnikov in par-tnerjev družbe ter s pravo ka-drovsko zasedbo, kompeten-cami in energijo lahko doseže-mo vse in še več,« je še dejala sogovornica.

Ne zmagujejo najpametnejši, ampak najhitrejši

MIT

JA R

ES

NIK

Stavimo na hitrost in učinkovitost, pri čemer se ne smemo bati pokazati svojega ega.

" Monika Zajc, namestnica direktorja družbe EPPS

Digitalni nevihti ne bo ubežal nihčeINTERVJU: Kenneth Stevens, tehnološki svetovalec v podjetju SAP, o moderni platformi za digitalno poslovanje

podobno kot v informatiki. Analitsko podje-tje Gartner pravi, da se na tem področju ob-likuje bimodalni IT, IT dveh hitrosti. Če to razširimo na celotno podjetje, ugotovimo, da v bistvu podjetja potrebujejo tako mara-tonce kot sprinterje, kar je velik izziv. V pra-ksi je zato treba biti zelo prilagodljiv, iskati nove načine dela, tudi sodelovati s tistimi, s katerimi si sodelovanja prej nisi predstavljal. Med optimizacijo poslovanja in inoviranjem je treba najti pravo ravnotežje. Eden boljših receptov na področju IT je delati veliko ze-lo hitrih majhnih korakov.

" Kako se bodo podjetij dotaknili spre-menjeni poslovni modeli?Podjetjem moram pogosto poudarjati, da danes ne prodajajo več izdelkov, temveč pomenljive izkušnje ali pa rezultate. Na-ša stranka, dolgoletni proizvajalec kom-presorjev, je te v zadnjih letih opremila z vsemi mogočimi senzorji in iz zbranih po-datkov ugotovila vse mogoče. Danes ima drugačen poslovni model – ne prodaja več kompresorjev, ampak zrak kot storitev. Nji-hove stranke kupujejo kubične metre sti-snjenega zraka. Zavarovalnice bodo kma-lu vse bolj podrobno spremljale naše voz-niške navade in nam na tej podlagi prila-godile zavarovanje. Kdor lepo vozi, lahko precej prihrani, dobri vozniki pa ne bodo več plačevali zavarovanja še za slabe. Brez sodobne tehnologije kaj takega seveda ne bi bilo mogoče. Podjetja morajo začeti raz-mišljati o tem, kako strankam inovativno ponuditi novo vrednost. Globalni logist UPS že postavlja na noge poslovni model, po katerem strankam ne bo zgolj vozil iz-delkov, ampak jim bo te na podlagi prilago-jenega 3D-načrta natisnil na 3D-tiskalniku in dostavil. To so disruptivne spremembe.

" Vse bolj prodorna je tudi delitvena ekonomija. Kako gledate nanjo?Delitvena ekonomija se bo močno uvelja-vila, saj porabnikom in podjetjem omogo-ča cenovno ugoden dostop do manj izko-riščenih ali neizkoriščenih virov. Je trajno-stno naravnana. V bistvu delitvena ekono-mija skupaj s tehnologijo, tako analitiko kot marketingom, prinaša novo razsežnost po-slovanja. Podjetja danes tekmujejo na ravni ekosistema – vse mora biti povezano, nima

vsega le eno podjetje. Sodelovanje in soino-viranje sta vse pomembnejša. Podjetja naj razmislijo, kako bodo delala jutri, ne le sa-ma, ampak skupaj s partnerji, dobavitelji …

" Vse vendarle ni stvar tehnologije. Ka-ko boste rešili izziv človeškega dejavni-ka v enačbi digitalne preobrazbe?Ljudje so pomembni, človeški dejavnik je treba upoštevati v vsaki enačbi. Čeprav sem tehnološki svetovalec, ki se ukvarja z digitalno preobrazbo, se veliko ukvarjam tudi z ljudmi. Vsak direktor je obseden z dvojim – s strankami in zaposlenimi, to je vse, kar ga zanima. Tehnologija ga že manj zanima. En del rešitve je zagotavljanje naj-boljše, k uporabnikom usmerjene izkušnje obojim. Da bodo zaposleni laže delali in bo-do stranke zadovoljne. V vsakem podjetju danes najdemo od tri do pet generacij ljudi. To zahteva veliko prilagajanja. Ciljamo na to, da ima vsak na voljo tista orodja, s kate-rimi najlaže dela in sodeluje ter pripomo-re k skupnemu rezultatu. Tudi starejši za-posleni so pomembni.

" Poslovni guruji poudarjajo po-membnost stalnega inoviranja. Kako to doseči?Inovacije in inoviranje morajo postati kultu-ra podjetja. Tudi pristop velikega števila kraj-ših inovacijskih ciklov je stalno inoviranje. SAP uporablja pristop »design thinking«, ki ima temelje v logiki, domišljiji in sistemskem razmišljanju. Storimo vse, da najdemo naj-boljšo rešitev za stranke. Vedno se postavi-mo v čevlje naših strank – torej ciljnega po-rabnika. In potem pogledamo, s katero teh-nologijo in rešitvami bi to najbolje uresničili.

Gorenjevi aparati v prihodnje z digitalnimi storitvamimunikacijskega kanala neod-visno uporabniško izkušnjo ter uvedbo najnaprednejših digitalnih storitev za deležni-ke podjetja. Rešitev se je mo-rala vključiti v izrazito zahtev-no okolje, saj podjetje upravlja več blagovnih znamk, ki ima-jo različne podatkovne vire in strukture podatkov ter nasto-pa na več kot 40 trgih z različ-nimi spletnimi vsebinami in lokalnimi posebnostmi.

Projekt go-Hy končali v 12 mesecihV izbirnem postopku so v sku-pini Gorenje med več uveljav-ljenimi ponudniki platformnih rešitev za digitalno poslova-nje izbrali rešitev SAP Hybris. Družba tudi sicer že uporablja več poslovnih programskih re-šitev SAP, SAP Hybris pa prina-

ša celovito in enotno platformo za digitalno poslovanje poslov-ne skupine Gorenje.

Projekt implementacije so poimenovali »go-Hy« (iz zače-tnic Gorenje-Hybris) ter ga kon-čali v 12 mesecih. V tem času so izvedli integracijo rešitve SAP Hybris Commerce in poveza-nih rešitev, ki podjetju zagota-vljajo poslovne funk cionalnosti vodenja informacij o izdelkih (PIMS) in informacij o vsebi-nah (CMS), spletno trgovino, rešitev za upravljanje odnosov s strankami (CRM) in druge. In-formatiki so na omenjeni plat-formi razvili nove digitalne sto-ritve za kupce ter konsolidirali in prenesli že obstoječe vsebi-ne ter digitalne storitve na no-vo platformo, ki je prinesla tu-di poenotenje informacijske-ga sistema.

" V Gorenju so prepričani, da bo kombinacija naprednih in povezanih naprav skupaj z digitalnimi storitvami v očeh uporabnikov pomenila zmagovalno kombinacijo.

Ciljamo na to, da ima vsak na voljo tista orodja, s katerimi najlaže dela in sodeluje ter pripomore k skupnemu rezultatu. Tudi starejši zaposleni so pomembni.

Page 5: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

www.finance.si Četrtek, 8. junija 2017, št. 10820 OGLASNA PRILOGA

ERP iz oblaka postaja zanimiv tudi za slovenska podjetjaOblačni sistem ERP je lahko za podjetje s sto zaposlenimi v štirih letih polovico cenejši od lokalno nameščenegaZa ERP v oblaku se odloča-jo predvsem manjša pod-jetja oziroma podjetja, ki ne želijo vlagati v lastno IKT-infrastrukturo. Praksa kaže, da se podjetje že v nekaj mesecih popolnoma privadi na to, da ima ERP na voljo kot celostno stori-tev. Povpraševanje po re-šitvah iz oblaka se poveču-je zadnji dve leti.

»Za ERP iz oblaka smo se odlo-čili zaradi več razlogov. Eden je razvejenost lokacij podjetja – sa-mo v Sloveniji jih je 22, vedeli pa smo, da bomo sistem v nasled-nji fazi uvedli tudi v hčerinskih družbah na Hrvaškem, v BiH in Srbiji. Poleg tega na matični lo-kaciji nimamo primernega sis-temskega prostora, ki bi v skla-du s priporočili ITIL zagotavljal vse pogoje za sodoben ERP. Tu-di finančni izračun, izdelan na petletni podlagi, je pokazal, da je ekonomika v prid programski opremi kot storitvi,« pravi Tadej Krošlin, direktor razvoja poslo-vanja v podjetju Gorenje Suro-vina. Dodaja še eno pomembno dejstvo: »Zaradi skromne IT-eki-pe, kjer zgolj dva zaposlena skrbi-ta za 150 uporabnikov, se nima-mo časa ukvarjati z infrastruk-turo. Večino časa želimo pora-biti za vsebinsko delo pri aplika-ciji in delo z uporabniki.«

V oblaku že sedem letGorenje Surovina je eno prvih večjih slovenskih podjetij, ki se je odločilo svoje informacijsko okolje preseliti v računalniški oblak. Že leta 2010 so se odločili za gostovanje IT-infrastrukture. »Pred sedmimi leti vsi poslovni modeli v oblaku, ki jih poznamo danes, še niso bili na voljo. Infra-strukturo že od začetka plačuje-mo mesečno glede na zahteva-no zmogljivost, pri čemer velja, da je popolnoma skalabilna. Li-cence za sistem ERP smo kupi-li in s ponudnikom podpisali vzdrževalno pogodbo. Vse ver-tikalne nadgradnje poslovnoin-formacijskega sistema, ki so sle-dile, so vštete v mesečni najem,« razlaga Krošlin.

Težka odločitev, ki zelo vpliva na poslovanjeIn kaj je glavna razlika med lo-kalno nameščenim sistemom ERP in ERP v oblaku? Lokal-ne namestitve tečejo na strojni opremi (strežnikih) v podjetju in jih upravlja IT-osebje podje-tja. Medtem pa je oblačni ERP na voljo kot »programska opre-ma kot storitev« (SaaS). V tem primeru rešitev ERP upravlja in vzdržuje ponudnik, poslov-ni uporabniki podjetja pa do nje dostopajo prek spletnega brskalnika.

Odločitev o tem, kateri pri-stop ubrati, ima lahko velik vpliv na poslovanje podjetja. Pri teh-tanju med lokalnim in oblač-nim poslovnoinformacijskim sistemom je treba proučiti več dejavnikov. Podjetja zanimajo predvsem stroški. Lokalna na-mestitev sistema ERP je pove-zana z visoko začetno naložbo v strojno in programsko opremo ter osebje, ki bo zanjo skrbelo, še posebej če podjetje že ne za-posluje izkušenih IT-strokovnja-kov. V tem primeru mora raču-nati še s stroški dodatnega izo-braževanja. Tako kot pri vseh lo-kalno nameščenih sistemih tudi vzdrževanje sistema ERP zahte-va veliko človeških in finančnih virov, posebej ob nadgradnjah in večjih posodobitvah, pa tu-di morebitnih prilagoditvah in zahtevnih integracijah.

Podjetja se privadijo v nekaj mesecih»Za ERP iz oblaka pa se odločajo podjetja, ki se želijo osredotočiti na svojo osnovno dejavnost, od katere živijo. Skrb za zagotavlja-nje odlične poslovne informati-ke želijo zaupati izvajalcu, ki je za to specializiran. Tako pod-jetje dobi vrhunsko storitev ob enakih ali celo nižjih stroških, kot če bi se s poslovno informa-tiko ukvarjalo samo. Praksa ka-že, da se podjetje že v nekaj me-secih povsem privadi na to, da ima ERP na voljo kot celostno storitev,« pravi Igor Kavčič, vod-ja prodaje rešitev SAP v podjetju Avtenta. Avtenta podobno kot še nekateri domači in tuji poslovni partnerji SAP že trži poslovno programsko opremo SAP iz ob-laka, ponudba pa se posrečeno imenuje kar SAPaaS.

Nižji začetni in zelo verjetno tudi končni stroškiS stroškovnega vidika je oblač-ni ERP v startu v prednosti, saj

ne zahteva velike naložbe. Pod-jetje mora zagotoviti le kakovo-stno internetno povezavo (od te je še kako odvisna kakovost upo-rabniške izkušnje) in integracijo storitve iz oblaka pri poslovnih uporabnikih. Vse upravljanje in vzdrževanje rešitve pristaneta na ramenih ponudnika, ki vzdr-žuje in varuje infrastrukturo v oblaku. V tem primeru se infor-matiki v podjetju lahko osredo-točijo na druge naloge.

Prednost rabe sistema ERP v oblaku so tudi predvidljivi me-sečni stroški v najemnem mo-delu. Tudi model plačila po de-janski porabi oblačnih virov podjetjem še vedno olajša na-črtovanje porabe IT. Prihranki pa se seveda seštevajo. Študija skupnih stroškov lastništva, ki jo je opravilo analitsko podjetje Hurwitz & Associates, je ugoto-vila, da je lahko oblačni ERP za podjetje s sto zaposlenimi v šti-rih letih polovico cenejši kot lo-kalno nameščen sistem ERP.

Predrage prednosti lokalne namestitveLokalna namestitev sicer ima svoje prednosti, ki pa so nava-dno zelo drage. Ena takšnih je denimo možnost bolj izdatne-ga prilagajanja rešitve poslova-nju podjetja, kar pa se izkaže za zelo težavno ob nadgradnjah, saj je treba upoštevati vse poseb-nosti posamezne lokalne name-stitve. Zlahka gre kaj narobe in zaposleni izgubijo več ur ali ce-lo dni dela, informatiki pa dobi-jo kak siv las več.

V praksi se zato podjetja s pri-lagojenimi rešitvami ERP sploh ne odločajo za nadgradnje, kar je v svetu, polnem digitalnih nevarnosti, zelo tvegana pote-za. Virus WannaCry je to zelo nazorno pokazal. Strokovnjaki ocenjujejo, da kar okoli dve tre-tjini srednjih podjetij uporablja-ta sisteme ERP starejših ali celo zastarelih različic, saj prepros-

to ne potrebujejo vseh funkcio-nalnosti novih rešitev ali pa za-nje niso pripravljena plačati – stroški nadgradenj in integraci-je prilagojenih rešitev so pogos-to astronomski.

V primeru oblačnega ERP je drugače. Tam ima uporabnik vedno na voljo najnovejšo raz-ličico aplikacije z najnovejšimi funkcionalnostmi. Prilagodi-tve, ki jih je opravil v tej aplika-ciji, se tako kot podatki avtomat-sko prenesejo ob nadgradnjah brez dodatnih stroškov.

Za oblak se odloči tretjina novih naročnikov»Zanimanje za oblak se je pove-čalo predvsem v zadnjih dveh letih. Podjetja zaradi stroškov-ne optimizacije vse bolj zani-ma najem programske opreme in infrastrukture,« pravi Mar-jeta Povalej, direktorica podje-tja MIT inženiring. Dodaja, da je možnost najema ERP v obla-ku že standardna, zanjo pa se odloča približno tretjina novih naročnikov. »Za ERP v oblaku se odločajo predvsem manjša pod-jetja oziroma podjetja, ki ne želi-jo vlagati v lastno IKT-infrastruk-turo. Takšen pristop uberejo tu-di podjetja, kjer se dogajajo or-ganizacijske ali poslovne spre-membe, na primer odpiranje hčerinskih družb ali zamenja-va lastnika,« pravi Povalejeva.

Verjetno ima največ »oblač-nih strank« v Sloveniji spletni računovodski program Mini-max podjetja SAOP, ki ga upo-rablja več kot 21.500 organiza-cij, poslovni informacijski sis-tem ERP iCenter istega proizva-jalca pa uporablja prek 14 tisoč organizacij. V SAOP že razvijajo nov poslovni informacijski sis-tem ERP, ki bo deloval kot sis-tem v oblaku. Namenjen bo tako javnim kot zasebnim oblakom, za katere se navadno odločajo večja podjetja. »V oblačnih po-stavitvah iCentra je uporabni-

Navedeni so naziv in opis, organizator, mes-to, datum in kraj dogodka ter spletna stran za doda-tne informacije.

" OTS 2017, 22. konferen­ca o sodobnih tehnologijah in storitvah, Fakulteta za elektrotehniko, računalni­štvo in informatiko Univer­ze v Mariboru, Maribor, 13. in 14. junija, prostori FERI (www.ots.si)

" SAP Financials 2017/BI 2017/GRC 2017/BI 2017/HANA 2017 in tri druge vzporedne konference, SAP, Amsterdam, 14.–16. junija, RAI Amsterdam Conventi­on Centre (www.sap.com)

" Napredni poslovni pristo­pi, kompetence za poslova­nje prihodnosti (NextGen Business Competencies), IIBA Chapter Slovenia, Ljub­ljana, 15. junija, Plaza Hotel (www.poslovni­pristopi.si/sl/konferenca­2017)

" GDPR – Kako se ustrezno pripraviti, poslovni zajtrk podjetja Smart Com, Ljublja-na, 15. junija, Austria Trend Hotel (www.smart­com.si)

" 30th Bled eConference, mednarodna konferenca o elektronskem poslova­nju pod geslom »Digitalna transformacija – od povezo­vanja stvari do preobrazbe naših življenj«, Fakulteta za organizacijske vede, Bled, 18.–21. junija, Hotel Golf (www.bledconference.org)

" MEDTEC Europe, vodil­ni evropski sejem industrij­ske proizvodnje za medici­no, Stuttgart, 17.–19. junija, Messe Stuttgart (medteceu­rope.com)

" Automatica 2017, med­narodni sejem avtomatiza­

cije in mehatronike, Mes­se München, München, 19.–22. junija, Messe München (automatica­munich.com)

" Cisco Live! 2017, največje srečanje uporabnikov opre­me in rešitev podjetja Cis­co, Cisco Systems, Las Ve-gas, 25.–29. junija, Las Vegas, Mandalay Bay Convention Center (www.ciscolive.com)

" IWCMC 2017, 13. medna­rodni simpozij o brezžičnih komunikacijah in mobil­nem računalništvu, Valen-cia, 26.–30. junija, Holiday Inn Hotel (iwcmc.org/2016)

" DICTAP 2017, 7. mednaro­dna konferenca na temo ob­delave digitalnih informacij in komunikacijskih tehno­logij, Society of Digital Infor­mation and Wireless Com­munications (SDIWC), Bra-tislava, 29. junija–1. julija, Fakulteta za menedžment Univerze Comenius (www.wikicfp.com/cfp)

" Microsoft Inspire 2017 (prejšnja Worldwide Part­ner Conference, WPC), le­tna svetovna partnerska konferenca, Microsoft, Wa-shington, 9.–13. julija, Wal­ter E. Washington Conven­tion Center (partner.micro­soft.com/en­us/inspire)

" International SAP Con­ference for Financial Sha­red Services, konferenca na temo rešitev SAP za deljene storitve, SAP in T. A. Cook Conferences, Praga, 10.–12. julija, hotel Prague Marriott (www.sap.com)

" EdIT 2017 (Education for Inovative Thinkers), pole­tna šola v okviru mednaro­dnega izobraževalnega pro­grama, Comtrade, Ljublja-na in Maribor, 17.–28. julija (www.comtrade.com/si)

Od 9. junija do 31. julijaKOLEDAR IKT-DOGODKOV

Skupaj proti spletnemu kriminalu

EdIT 17 v Ljubljani in Mariboru

Prva Windows cona v Sloveniji

Cisco in IBM Security sta naznanila sodelovanje v spopadu z vse večjo globalno grožnjo, ki jo prinaša spletni kriminal. Podjetji bos­ta tesno sodelovali na področjih izdelkov, storitev in obveščanja o grožnjah. Da bi zaščitili organizacije, bosta združili svoje varnostne rešitve Cisco Security Solutions in IBM’s QRadar na področjih omre­žij, končnih uporabniških naprav in računalništva v oblaku. Pred­nost za uporabnike bo tudi podpora, ki jo bo IBM Global Services za­gotavljal za produkte, ki jih Cisco ponuja v okviru svojih internetnih storitev pod nazivom Managed Security Service Provider (MSSP).

Mednarodna poletna IT­šola EdIT (Education for Innovative Thin­kers) že od leta 1996 navdihuje inovacije in pripravlja prihodnje ge­neracije tehnoloških strokovnjakov. Letošnji EdIT bo med 17. in 28. julijem na šestih lokacijah, in sicer po dveh v Sloveniji, Srbiji in BiH. V Sloveniji bosta potekala modula »Premagajmo hekerje z vpogledom v varnostne incidente in njihovo analizo« v Ljubljani ter »Pametni chatbot kot komunikacijski uporabniški vmesnik« v Mariboru.

Microsoft je stopil korak naprej v zagotavljanju najboljše nakupoval­ne izkušnje. V Big Bangu BTC je odprl prvo Windows cono v Sloveniji, s ponudbo najnovejših vrhunskih tehnologij. V Windows coni so na enem mestu zbrani različni modeli naprav Windows, ki jih je mogoče preizkusiti – od klasičnih prenosnikov za osnovno delo do bolj zah­tevnih računalnikov z zaslonom na dotik ali s pisalom za ustvarjanje in pisanje. Razstavljene bodo tudi vrhunske naprave za strastne igri­čarje, med drugim tudi VR­očala Oculus Rift.

CISCO IN IBM SECURITY

COMTRADE

MICROSOFT

NA K R AT K O

Page 6: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

www.finance.si Četrtek, 8. junija 2017, št. 108 IKT-INFORMATOR 21

ERP iz oblaka postaja zanimiv tudi za slovenska podjetjaOblačni sistem ERP je lahko za podjetje s sto zaposlenimi v štirih letih polovico cenejši od lokalno nameščenega

kov manj kot v primeru progra-ma Minimax, a je zanimanje za iCenter v zadnjem času začelo skokovito naraščati tako v Slove-niji kot na tujih trgih,« pravi Ro-bert Leskovar, direktor razvoja in tehnologije v podjetju SAOP.

Tudi Igor Kavčič iz Avten-te ugotavlja podobno: »Za po-slovno programsko opremo iz oblaka se odloča večina novih strank, predvsem tiste iz sre-dnjih in manjših podjetij.«

Pomisleki glede varnosti so odvečPodjetja imajo glede oblaka tudi pomisleke. Predvsem jih skrbi-ta varnost in zaupnost podat-kov, šele potem pa sta pod drob-nogledom hitrost in stabilnost delovanja rešitve. »Podjetja še vedno raje vidijo, da imajo po-datke pri sebi, čeprav jim var-nost v oblaku zagotavljajo pro-fesionalci. Ti njihove podatke varujejo z uporabo vrhunskih varnostnih rešitev, ki si jih pod-jetja sama niti ne morejo privo-ščiti,« pravi Povalejeva. »Treba se je zavedati, da je lahko ob-lačna rešitev precej bolj kako-vostna od ERP-sistema na lo-kalni infrastrukturi. Ker gre za celostno storitev, se pogodbe-na kakovost zagotavlja tako na ravni same infrastrukture kot tudi na ravni delovanja poslov-nih aplikacij. To pomeni bolj za-nesljivo delovanje ERP-sistema, manj prekinitev poslovnih pro-cesov in s tem izgub ter večje za-dovoljstvo zaposlenih in poslov-nih partnerjev.«

Leskovar je podobnega mne-nja: »Varnost je ena naših najviš-jih prioritet in ji strokovna ekipa inženirjev v razvoju in informa-tiki posveča veliko pozornos-ti. Vpeljano imamo tudi odlič-no organizacijsko etiko obve-ščanja med delovnimi skupina-mi, kar nam omogoča, da se pre-ventivno odzovemo na sumljive dogodke, tako na sistemski kot

aplikativni ravni. Ob zadnjih he-kerskih napadih so nas spraše-vali, ali smo imeli tudi mi kakšne težave. Ni jih bilo. Že od začetka namreč uporabljamo varnostne standarde z asimetričnimi klju-či, torej z digitalnimi certifikati. Prav tako smo postavili lasten oblak z varnostnimi mehanizmi na različnih ravneh in z aktivno redundanco strojne opreme.«

Lokalni računalniki in pomnilniški mediji so prazniKrošlin je pojasnil, da so ob od-ločitvi za IaaS in SaaS morali v Gorenju Surovini premagati marsikateri dvom, predvsem tistega, ali so podatki bolj varni na njihovih lokalnih diskih ali v oblaku. Nekaj napak na opremi in nezgod pri delu (na primer požari) jih je prepričalo o tem, da danes na svojih lokalnih ra-čunalnikih in pomnilniških me-dijih (USB-ključkih in diskih) ne hranijo več ničesar.

Obenem oblak prinaša do-datne sinergije, te so zlasti vi-dne takrat, ko podjetje uporab-lja različne programske rešit-ve istega ponudnika v oblaku, predvsem zaradi združljivosti vseh aplikacij, podobnih upo-rabniških vmesnikov, prepros-tega upravljanja pravic uporab-nikov ter minimalno (dodatne-ga) dela z ustvarjanjem varno-stnih kopij podatkov.

Bitke za optimizacijo aplikacijKaj pa pravi praksa? V podjetju Gorenje Surovina imajo dobre izkušnje, čeprav so imeli na za-četku nekaj težav pri zagotavlja-nju dostopa do aplikacij za zuna-nje uporabnike (na primer IT-podizvajalce) in dostope upo-rabnikov zunaj lokalne mreže. Kot pravijo, je bila to bolj pos-ledica stroge varnostne politi-ke podjetja in manj arhitekture postavitve rešitve.

»Infrastruktura kot stori-tev s sistemskega vidika tako rekoč nemoteno deluje že se-dem let, medtem ko s ponudni-ki programske opreme kot sto-ritve bijemo bitke pri optimiza-ciji aplikacij, da bi nam omogo-čale optimizacijo naših poslov-nih procesov,« pravi Krošlin in svari, da v oblaku ni nujno vse rožnato. »Nekaterih program-skih rešitev nismo selili v oblak. Tak primer je Azure, in sicer za-to, ker nam Microsoft ni zagoto-vil ustrezne podpore, ko smo v testnem obdobju imeli težave. V njihovih klicnih centrih se vča-sih vrtiš v nedogled, medtem ko se z domačim ponudnikom gostovanja lažje dogovoriš, saj mu posamezna stranka pome-ni mnogo več kot velikemu glo-balnemu ponudniku.«

Čedalje bolj jasno je, da se približno tri leta stara na-poved zlasti Gartnerjevih analitikov o delitvi infor-matikov na razvojnike in vzdrževalce ne bo uresni-čila. Vsi informatiki se bo-do morali vesti kot razvoj-niki, prostora za »počasni« IT ni več.

Še pred letom ali dvema se je veliko pisalo in razpravljalo o tem, kako se bo v prihodnosti oblikoval model IT dveh hi-trosti, kjer bodo »hitri« infor-matiki skrbeli za uresničeva-nje poslovne strategije na po-dročju razvoja ter ustvarjali rešitve in storitve za čim bolj agilno poslovanje, »počasni« pa bodo skrbeli, da bo IT-in-frastruktura delovala. Čeda-lje več direktorjev informa-tike pravi, da to ni ustrezna rešitev.

Izraz bimodalni IT je zače-lo leta 2014 popularizirati ana-litsko podjetje Gartner. Njiho-vi analitiki so razlagali, da se bodo informatiki v prihod-nje razdelili na razvojnike in vzdrževalce. Kot kaže, se to ne bo zgodilo. Sodobni porab-niki in družbe namreč zahte-vajo hiter odziv vseh, ki imajo opravka s tehnologijo. »Že res, da se nekateri sistemi in rešit-

ve, ki jih uporabljajo podje-tja, spreminjajo počasneje od drugih, a spremembe je treba vpeljati čim prej. Prostora za počasni IT tako rekoč ni več,« pravi Tim Sheedy, analitik pri Forrester Researchu, ki po-gosto svetuje direktorjem in-formatike.

Direktorji informatike se s svojimi oddelki vse bolj vede-jo kot razvojniki. »Najprej raz-vijejo osnutke aplikacij, jih po-nudijo poslovnim uporabni-kom, zberejo povratna mnenja in komentarje ter rešitve ustre-zno prilagodijo – ali pa jih zavr-žejo,« pojasnjuje Trevor Schult-ze, direktor informatike v pod-jetju Micron Technology. »Ne verjamem v nakladanje o bi-modalnem IT. Gre le za to, da se informatika čim bolje in hitreje prilagaja zahtevam trga. Vrlina novih IT-okolij je agilnost,« do-daja Schultze.

Kakšen naj bo torej sodo-ben IT-oddelek? Predvsem bolj odprt in povezan. Njego-va vloga ni zgolj podpirati de-lo drugih oddelkov, temveč prispevati svoj delež k inova-cijam in razvoju. Predvsem pa bo treba v IT-oddelkih izkore-niniti misel, da so vsemogoč-ni, ko gre za tehnologijo. »Ne-kateri IT-oddelki zaradi lastne-ga udobja počasneje uvajajo novosti in tako precej ome-jujejo poslovne uporabnike. V takšnih okoljih prej ali slej poči, poslovni uporabniki se znajdejo po svoje in IT-rešit-ve ter storitve preprosto ku-pijo oziroma naklikajo drug-je,« svari Schultze. Ne nazad-nje potrebujejo le (službeno) kreditno kartico, IT-oddelek pa pogosto niti ne ve, kako se v podjetju bohoti z varnostne-ga vidika še kako problematič-ni »senčni IT«.

IT dveh hitrosti je bila zabloda

Celovita rešitev na področju poslovno-informacijskega sistema. Deluje na platformi SAP HANA in je varno shranjena v podatkovnem centru Telekoma Slovenije.Za več informacij pokličite 080 70 70, pišite na [email protected] ali preverite na www.telekom.si.

SAP ERPZa učinkovito in organizirano poslovanje vsakega podjetja. BREZ

INVESTICIJE, Z MESEČNO NAROČNINO

Tele

kom

Slo

veni

je d

.d.,

Ljub

ljana

SAP_ERP_173x239_03.indd 1 5.6.2017 12:32:23

TH

INK

STO

CK

Direktorji infor-matike se s svojimi oddelki vse bolj vedejo kot razvoj-niki.

Page 7: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

22 Oglasna prilOga www.finance.si Četrtek, 8. junija 2017, št. 108

V podjetju Špica Interna­tional so za svojo rešitev za registracijo delovnega ča­sa Time & Space zagotovili zanesljivo in brezšivno in­tegracijo s sistemom SAP ERP ter jo ustrezno certifi­cirali.

Informacijsko okolje je učinko-vito takrat, ko nima očitnih oz-kih grl in šibkih členov. Ker so sodobna IT-okolja, sploh v sta-rejših podjetjih, zaradi stopni-častega razvoja informatike izrazito heterogena, je zagota-vljanje kakovostne integracije novih in starih rešitev še toliko pomembnejše. Podjetja si želi-jo, da se podatki med sistemi, poslovnimi aplikacijami in dru-gimi rešitvami pretakajo samo-dejno, brez ročnega posredova-nja zaposlenih, saj je to časovno in stroškovno potratno, hkrati pa v delovne procese in doku-mente vnaša tudi možnost člo-veških napak.

Rešitev Time & Space certificirana za sistem SAP ERPV ljubljanskem podjetju Špica International so želeli domačim in tujim strankam, ki uporablja-jo poslovnoinformacijski sistem

SAP ERP, še olajšati uvedbo ka-kovostnih in dolgoročnih re-šitev za upravljanje delovnega časa in varnosti (kontrole pri-stopa). Zato so standardizirali integracijo lastne rešitve Time & Space s sistemom SAP ERP in poskrbeli za brezhibno sinhro-nizacijo kadrovskih podatkov in podatkov o delovnem času zaposlenih z aplikacijo za obra-čun plač v programu SAP.

Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International, je povedal, da jim standardizi-rana in za SAP ERP certificira-na rešitev Time & Space odpi-ra nove poslovne možnosti pri uporabnikih poslovnih rešitev SAP. »Kot ponudniku certifici-rane rešitve in SAP-partnerju nam je zagotovljena povečana prepoznavnost predvsem v širši regiji EMEA. Naša glavna pred-nost je večjezičnost, ki omogo-ča uporabnikom, da centralizi-rani sistem Time & Space upo-

rabljajo v sestrskih podjetjih, ki so geografsko razpeta prek več različnih govornih območij. Ve-liki sistemi se s pomočjo agilnih in učinkovitih rešitev na svojih robovih hitreje prilagajajo stal-nim spremembam.«

Med elito ponudnikov naprednih rešitev za širitev poslovnega ekosistemaSAP je pred kratkim uresničil obljubo o prizadevanjih za več-jo prilagodljivost svojih rešitev. Splavitev centra SAP APP, na-menjenega predstavitvi par-tnerskih rešitev, daje proizva-jalcem visokotehnoloških reši-tev možnost, da se kot del ekosi-stema SAP dokazujejo na global-ni ravni. Podjetje Špica Interna-tional se je vključilo tudi v pro-gram SAP PartnerEdge, prek katerega tesno sodeluje s pod-jetjem SAP pri razvoju in certi-fikaciji tehnične integracije svo-jih rešitev s programsko opre-

mo SAP. Povezane partnerske aplikacije razširjajo, dopolnju-jejo in dodajajo vrednost rešit-vam SAP, kar skupnim uporab-nikom pomaga pri učinkovitem prilagajanju rešitev poslovnim potrebam strank in doseganju odličnih poslovnih rezultatov.

Time & Space s certificirano integracijo za SAP ERP (in kad-rovski modul HCM) zmanjšu-je tveganja uvedbe in uporabe Špicine programske in strojne opreme za načrtovanje in ob-vladovanje podatkov o delov-nem času zaposlenih. Global-ni SAP-uporabniki tako prido-bijo visokokakovostno in preiz-kušeno rešitev, s katero zmanj-šajo administracijo, odpravijo napake in pohitrijo zbiranje po-datkov za obračunavanje plač. Na podlagi ažurnih in kakovo-stnih podatkov lahko opravlja-jo tudi analize porabe delovne-ga časa ter hitro in enostavno pripravijo poročila, s katerimi

povečajo učinkovitost opera-tivnega vodenja in zagotovijo pravilnost strateških odločitev pri upravljanju človeških virov.

Priprava časovnih podatkov za obračun plač v SAPŠpica je že razvila še naprednej-šo povezavo za SAP, ki omogo-ča, da se upravljanje delovne-ga časa in priprava podatkov za obračun plač izvajata v rešitvi Time & Space. Ta možnost je za nekatere SAP-uporabnike lah-ko primernejša, saj rešitev Ti-me & Space premore zelo zmo-gljiv modul za pripravo časov-nih kategorij, ki omogoča nas-tavljanje kompleksnih pravil, izplačil dodatkov, bonusov, pre-našanje nadur, zaokroževanje, kar olajša obračun plač v SAP.

Večjim podjetjem na voljo tudi kiosk InfozoneŠpicina osnovna dejavnost je

že četrt stoletja razvoj rešitev za upravljanje delovnega ča-sa, njene rešitve so tehnološko in procesno specializirane za ta del poslovanja. Večja podje-tja se lahko odločijo za uvedbo kio ska Infozone, na katerem zaposleni v proizvodnji eno-stavno upravljajo svoj delov-ni čas (pregledujejo svoj saldo, oddajajo prošnje za dopust …). Dostop do sistema SAP je na-mreč težje zagotoviti vsakemu od zaposlenih v proizvodnji.

Navezo sistema SAP in rešit-ve Time & Space že uporablja-jo številna domača podjetja, in sicer Spar, Intereuropa, Luka Koper, Eta Cerkno, Domel Že-lezniki, skupini HSE in Kolek-tor, Cimos in druga.

Rešitve iz Špice so celovite in povezljive

Tone Stanovnik, direktor podjetja Špica International:Naša glavna prednost je večjezičnost, ki omogoča uporabnikom, da centralizirani sistem Time & Space uporabljajo v sestrskih podjetjih v tujini. " Navezo sistema SAP in rešitve Time & Space uporabljajo že

številna slovenska podjetja.

Preverjena rešitev za podjetja različnih branžin različnih obsegov poslovanja.

Celovita informacijska rešitev za skladiščno poslovanje

ČRTNA KODA I GLASOVNO VODENJE I RFID

Špica International d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1000 Ljubljana, tel.: 01 568 08 00 www.spica.si, www.spica.si/accellos

NEPOGREŠLJIV PARTNER PRI DIGITALNI PREOBRAZBI

Večopravilne naprave iz serije Kyocera TASKalfa vam poleg izjemnih barvnih izpisov in prilagodljivih možnosti ravnanja s papirjem, nudijo še veliko več. Po zaslugi programske platforme HyPAS lahko napravo enostavno vključite v delovni proces podjetja in na njej poganjate širok nabor poslovnih programov. Preprosto pa je tudi tiskanje z mobilnih naprav. Pravi partner v moderni – digitalni pisarni.

Za več informacij obiščite kyocera.xenon-forte.siKYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.comKYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.si

Kyocera_Print_Ad_Nepogresljivi_129x179_Finance.indd 1 21.4.2017 10:27:31

Marsikatero podjetje se skoraj dobesedno utaplja v papirnatih in digital­nih dokumentih. Na drugi strani pa so podjetja, ki te težave skoraj ne poznajo (več), saj so uvedla rešitve za upravljanje dokumen­tov in drugih digitalnih datotek. Dokumentni sis­temi, rešitve za upravlja­nje vsebin in optimizaci­ja z dokumenti povezanih delovnih tokov in poslov­nih procesov, »delajo ču­deže«.

Zadnja leta, ki so jih gospodar-stva označevala z besedo »kri-za«, podjetniki pa kot »preži-vetje«, so na trgu vsekakor pus-tila posledice. Naložbena aktiv-nost se je skoncentrirala skoraj izključno na tiste projekte, ki so bili povezani z varčevanjem. Med njimi začuda ni bilo doku-mentnih sistemov in podobnih rešitev, čeprav so njihove pred-nosti tako očitne, da že laičen izračun pokaže, da se nalož-ba vanje podjetju razmeroma hitro povrne. Sploh če podje-tje ob uvedbi poskrbi za inte-gracijo z drugimi rešitvami v svojem IT-okolju.

Rešitve, ki se znajo prilagoditi uporabnikuZ avtomatizacijo z dokumenti

povezanih postopkov, kot so zajem, avtorizacija, podpiso-vanje, arhiviranje in podob-ni, se močno pospeši in poe-nostavi delo zaposlenih. Po-sebej, če avtomatizacija po-slovnih procesov omogoča še simultano izvajanje delovnih tokov dokumentov ter naredi delo z dokumenti preprostej-še in bolj razumljivo – ne gle-de na to, katere mobilne, »fi-ksne« ali tiskalniške napra-ve uporabljajo za delo z do-kumenti.

»Najboljše so tiste rešitve, ki se znajo prilagoditi upo-rabnikom – in ne naspro-tno. Ena takšnih je Kyocera Workflow Manager, ki vklju-čuje že vnaprej pripravljene predloge in vzorce dela z do-kumenti, hkrati pa se prilaga-ja zahtevam uporabnikov, in to brez zahtevnih prilagodi-tev, za katere bi moral skrbe-ti oddelek IT,« ugotavlja Ciril Kraševec, direktor podjetja Xenon Forte.

Kakovostna integracija prihrani ogromno časaČe isto vprašanje, torej kate-ra rešitev upravljanja doku-mentnih tokov je najboljša, postavimo informatikom, bo-mo dobili takšen odgovor: tis-ta, ki skrbnikom ponuja opti-malni nadzor. Dodatni pred-

nosti sta hitra in preprosta namestitev programa pa tu-di upravljanje prek preproste-ga in preglednega vmesnika. Sistemski skrbniki si pač želi-jo možnosti, da v vsakem tre-nutku lahko preverijo, v ka-teri fazi je katerikoli z doku-menti povezan poslovni pro-ces, kdo je zadnji popravljal dokument in kateri je nasled-nji predvideni korak.

Za res produktivno de-lo zaposlenih je priporočlji-vo, da je programska opre-ma med seboj povezana, saj imajo tako poslovni uporab-niki večje možnosti sodelova-nja, delajo na isti podatkovni osnovi (ena različica resnice) in precej hitreje. Kakovostna integracija zaposlenim tudi prihrani ogromno časa ob is-kanju digitaliziranih doku-mentov in datotek ter njiho-ve vsebine.

»Kyocera Workflow Mana-ger prilagodljivost upravljanja dokumentov in z njimi pove-zanih procesov v poslovnih okoljih dviga še stopnjo više. Z različnimi specializiranimi moduli, ti so na voljo za od-delke nabave, prodaje in dis-tribucije, kadrovske službe ter delo s pogodbami, produk-tivnost zaposlenih res posta-ne pisana z veliko začetnico,« končuje Kraševec.

Dokumenti so nujno zlo, ni pa treba, da so ovira

Page 8: OGLASNA PRILOGA portniki in trenerji vse bolj zaupajo … · keje zaidejo na portne stadione, pa toli - ... ku,« pravi Toma Ambro i , direktor podje - tja Sport Media Focus, ki skrbi

IKT-INFORMATOR 23www.finance.si Četrtek, 8. junija 2017, št. 108

Mobilna banka za vaš posel.

www.nlb.si/klikpro 01 477 20 00

Na letošnji prireditvi CIO le­ta so prvič podelili tudi nag­rado digitalna preobraz­ba leta. Dobila jo je največja slovenska banka NLB. »Ze­lo smo počaščeni, da je stro­kovni odbor prepoznal na­ša prizadevanja na področ­ju digitalizacije z optimiza­cijo palete produktov in ra­cionalizacijo poslovanja,« je dejal Matjaž Mušič, vodja di­gitalizacije v NLB. Poudaril je, da se zavedajo, da so ven­darle šele na začetku poti in da jih čakajo še zahtevni ko­raki v smeri zagotavljanja digitalne uporabniške iz­kušnje.

" Tehnološki vizionarji na-povedujejo, da bo bančni-štvo ena izmed dejavnosti, ki bodo najbolj občutile po-sledice digitalizacije. Kaj me-nite o tem?Bančništvo v Sloveniji se sreču-je z novimi konkurenčnimi re-šitvami, ki jih v grobem lahko združimo v tri skupine. Prva so nove inovativne digital-ne tržne znamke tujih evrop-skih finančnih ustanov, v dru-go skupino sodi ponudba več-jih slovenskih podjetij, ki svo-jo osnovno dejavnost širijo z dodatnimi bančno-finančni-mi storitvami, v tretjo pa spe-cializirane tehnološke rešitve manjših podjetij, ki izkorišča-jo sprostitev regulatornega okvirja ter nove tehnološke re-šitve. Vse tri že danes prinašajo nov pogled na bančno poslova-nje. Ugotavljamo, da bo imela tehnologija skupaj s spremem-bo regulative in potrošniških navad glavni vpliv na razvoj bančništva v prihodnjih letih.

" Imate kakšno vizijo, ka-ko naj bi bile videti banke

čez pet, morda tudi čez de-set let?Bančništvo bo v prihodnosti usmerjeno v zagotavljanje na-prednih digitalnih storitev, ki bodo komitentom ponuja-le napredne bančne storitve. Osnova poslovanja bodo tran-sparentnost, intenzivna ob-delava velike količine podat-kov ter hiter odziv na dogod-ke in spremembe v okolju. Ta trenutek kaže na prevlado mo-bilnih tehnologij, s katerim iz-koriščamo širši ekosistem di-gitalnega poslovanja, vendar obstaja vrsta novih tehnologij, ki lahko zelo hitro prevzame-jo prevladujoč položaj. Banke tako na primer že preizkušajo nove tehnologije na področju interneta stvari.

" Kateri so največji izzivi di-gitalizacije v bankah?Prvi je sprememba miselnosti.

Uvajanje novih rešitev zahteva spremembo načina razmišlja-nja o produktih, komitentih in tudi o samem ustroju poslova-nja. Digitalizacija zahteva tudi nova znanja, ki jih na lokalnem trgu primanjkuje. Naslednji iz-ziv je prepoznavanje tistih novih tehnologij, ki bodo zares vpli-vale na poslovanje. Potem so tu prizadevanja bank za uvajanje naprednih tehnoloških rešitev pri partnerjih in strankah, ne nazadnje pa je treba omeniti še varnost internetnega poslova-nja ter uvajanje novih platform in načel upravljanja podatkov.

" Kakšne korake v smeri di-gitalne preobrazbe ste v NLB že naredili in jih še boste?Lani smo osvežili poslovno in IT-strategijo ter elemente digitalne preobrazbe vklju-čili v osnovno dejavnost ban-ke. Digitalno preobrazbo vodi

uprava banke, vzpostavili pa smo tudi posebno skupino za spremembe, ki mesečno nad-zoruje in usmerja izvajanje sprememb na različnih rav-neh, med drugim na področ-jih infrastrukture, upravlja-nja zaposlenih, tehnologije, operacij ter novih produktov in storitev.

" Kakšna pa je vloga vas kot CDO in celotnega IT-oddel-ka v procesu digitalne preo-brazbe banke?Preobrazba poslovanja in digita-lizacija za banko ni preprost pro-ces, saj delujemo v tradicionalni panogi, kjer je na prvem mestu zaščita komitenta. Vloga CDO je usmerjanje procesa z različnih vidikov. Ocenjevati mora, ka-ko nove tehnologije in poslov-ni modeli vplivajo na dejavnost banke in komitente, spremljati mora spremembe, ki jih zahteva

odpiranje zaprtih sistemov nav-zven, spremljati mora področje varnosti in zakonodajo, poveza-no z delovanjem avtonomnih sistemov, varstvom konkuren-ce, procesnim pravom in odlo-čanjem na podlagi algoritmov.

" Kateri je najbolj svež digi-talni produkt, ki ste ga spla-vili? Lahko morda napoves-te tudi že naslednjega?Uvajamo nove rešitve na vseh segmentih. Na področju poslo-vanja s fizičnimi osebami redno nadgrajujemo mobilno banko KlikIn, v prihodnjih mesecih bomo ponudili tudi možnost kreditiranja neposredno prek mobilnega telefona. Kot prva banka v Sloveniji smo prejšnji mesec uvedli novo storitev ko-municiranja prek videopove-zave in spletne klepetalnice, kjer že znanim strankam po-nujamo celovito možnost po-slovanja z banko zgolj prek vi-deoklica. Novosti so deležne tudi pravne osebe prek mobil-ne banke KlikPro.

" Obstaja kakšna banka, ki ste si jo v NLB vzeli za zgled, oziroma od kod črpate ide-je za novosti?Banke v EU uvajajo zelo ino-vativne rešitve. Banki ING in BBVA na primer že vrsto let uvajata zelo napredne rešitve in prek elektronskih poti do-segata že precejšen delež pri-hodkov. Vendar je treba biti pri primerjavi z drugimi ban-kami previden, saj delujejo na trgih, ki so precej večji od naše-ga, imajo pa tudi neprimerno večje proračune za preverja-nje novih rešitev, ki pa niso nuj-no vedno primerne za naš trg.

" Bančništvo veliko priča-kuje od tehnologije veriže-

nja blokov oziroma block-chain. Je to po vašem res teh-nologija prihodnosti?Največje finančne ustanove ogromno vlagajo v razumeva-nje tehnologije blockchain in skupaj z velikimi tehnološki-mi podjetji iščejo ustrezne pri-mere uporabe. Zdaj se najpo-gosteje uporablja za dokazila o lastništvu in izvrševanju tran-sakcij, za poravnave, pame-tne pogodbe in druge name-ne. Širše področje uporabe bo po pričakovanjih možno z na-slednjo različico, saj se trenu-tna še preveč razhaja z regula-tornimi okviri in performanč-nimi izzivi.

" Koliko se z njo ukvarja-te v NLB?Spremljamo jo prek različnih dogodkov in poslovnih par-tnerjev, vendar aktivnega pro-jekta na tem področju še nis-mo oblikovali.

" Koliko spremljate digita-lizacijo na drugih področjih ter kakšno je vaše mnenje o poteku digitalizacije in digi-talne preobrazbe nasploh v naši državi?Na splošno velja, da so podjetja v Sloveniji naredila velik korak naprej na področju digitaliza-cije in tudi kazalniki kažejo na zelo zadovoljivo raven digitali-zacije v državi.

" Kaj bi bilo treba spreme-niti?Zlasti bi spodbudil regulatorja, da prilagodi zakonodajo na po-dročju elektronskega poslova-nja, saj v marsikaterem delu ne moremo ponujati primerljivih rešitev, kot jih domačim komi-tentom lahko zagotavljajo tuje ustanove, za katere veljajo dru-gačna pravila.

Kot prva slovenska banka s strankami komuniciramo prek videopovezave

I N T E RVJ U:

Uvajanje novih rešitev zahteva spremembo načina razmišljanja o produktih, komitentih in tudi o samem ustroju poslovanja.

Matjaž Mušič, vodja digitalizacije v NLB