Odvetniški pokojninski sklad Priložnosti in pasti javno

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto IX, št. 12 (33) - december 2006

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

mag. Mihovil Rismondo

Odvetniški pokojninski sklad

dr. Matjaž Nahtigal

Priložnosti in pasti javno-zasebnega partnerstva

dr. Bojan Kukec

ESČP: Quis custodet (ipsos) custodes?

Tomaž Marušič

Slovensko smučarsko pravo invarnost na smučiščih

mag. Helena Devetak

Odvetniška hospitacija v Nemčiji

odvetnik st-33_OK:odvetnik st/31-prelom 1/18/07 8:50 AM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnikMaja Krašovec Orel: Kratkovidno

Člankimag. Mihovil Rismondo: Odvetniški pokojninski sklad

Jernej Podlipnik: Davek na dediščine in dariladr. Matjaž Nahtigal: Priložnosti in pasti javno-zasebnega partnerstva

Članki – primerjave mag. Srđan Šimac: Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove

stranke? – 2. delmag. Helena Devetak: Odvetniška hospitacija v Nemčiji

Dogodkidr. Bojan Kukec: Slovenija na prangerju svetovne javnosti

Iz tujih zbornicmag. Gregor Velkavrh: Plenarna seja CCBE v Bruslju

Aleksandra Janežič: Španski barometer o odvetništvu in pravosodju

Mednarodna dejavnostdr. Bojan Kukec: Že tretje usposabljanje makedonskih odvetnikov za

ESČP v Strasbourgu

Odvetniška zbornica Slovenije Iz dela UO OZS (Tanja Sedušak)

Statistika

Sodna praksa VS RSVinjenost na delu – krivdni razlogi za izredno odpoved (dr. B. K.)

Sodna praksa ESČPQuis custodet (ipsos) custodes? (dr. B. K.)

Priznanji Priznanji ZDP za leto 2006 – odvetniku in odvetnici

Prikazi Zbornik Modernizacija pravosodnega sistema v RS (Irena Vovk)

Sodna praksa – Italijadr. Karlo Primožič: Pisava nečitljiva – sodba nična

RecenzijeTomaž Marušič: Slovensko smučarsko pravo in varnost na smučiščih

(dr. Bojan Kukec)

PrikaziZEN – pravo od A do Ž za direktorje (dr. Bojan Kukec)

Pravna zgodovinadr. Janez Kranjc: Jurij Wohinz, Berhnardt Windscheid in BGB

Rekreacija Andrej Razdrih: Za nami je 11. ljubljanski maraton

Mediji o odvetništvuOdvetnik rubil svojega klienta (dr. B. K.)

RazvedriloŠale o odvetnikih

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (5. poglavje)

Zgodovinadr. Peter Čeferin: Iz arhiva odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška

zbornica v letih 1977/1978

Stvarno in avtorsko kazalo prispevkov v Odvetniku – letnik 2006(Boštjan Koritnik)

Avtorski sinopsis

EditorialMaja Krašovec Orel: Shortsighted

ArticlesMihovil Rismondo, LL.M: Attorney’s pension fundJernej Podlipnik: Tax on inheritance and presentsdr. Matjaž Nahtigal: Opportunities and traps of public-privatepartnership

Articles – comparisonsSrđan Šimac, LL.M: Why mediation is beneficial for attorneys andtheir clients? – part 2Helena Devetak, LL.M.: Attorney hospitation (occasional lectureattendance) in Germany

Eventsdr. Bojan Kukec: Slovenia at the pillory of world community

From foreign BarsGregor Velkavrh, LL.M: Plenary session of the CCBE in BrusselsAleksandra Janežič: Spanish barometer on attorneyship and judicature

International activitiesdr. Bojan Kukec: Third training of Macedonian attorneys for ECHR inStrasbourg

Bar Association of SloveniaThe work of the Managing Board of the Bar Association of Slovenia(Tanja Sedušak)Statistics

Jurisprudence of the Supreme Court of Republic of SloveniaDrunkenness at work – personal fault for extraordinary employeenotice (dr. B. K.)

Jurisprudence of the ECHRdr. Bojan Kukec: Quis custodet (ipsos) custodes? (dr. B. K.)

Awards Award of the Union of Lawyer’s Associations of Slovenia for the year2006 – to an attorney (male and female)

ReviewsCollection “Modernization of the judicial system in the Republic ofSlovenia (Irena Vovk)

Iurisprudece – Italydr. Karlo Primožič: Handwriting Illegible – Null Judgement

CritiqueTomaž Marušič: Slovene skiing law and safety on ski slopes (by dr.Bojan Kukec)

ReviewsZEN – Law from A to Z for managers (by dr. Bojan Kukec)

History of lawdr. Janez Kranjc: Jurij Wohinz, Berhnardt Windscheid and BGB

RecreationAndrej Razdrih: 11th international Ljubljana marathon

Attorneys in mediaAttorney seized his client (dr. B. K.)

PastimeJokes about lawyers

From the court hallsIgor Karlovšek: Murder of Sonja Lipec (chapter 5)

History dr. Peter Čeferin: From the archives of the Bar Association of Slovenia– the Bar in years 1977/1978

2006 Annual Table of Contents of the Odvetnik magazine – bySubjects and Authors (Boštjan Koritnik)

Authorial synopses

S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Mag. Helena Devetak, odvetnica v Novi Gorici. Aleksandra Janežič, odvetnica v Ljubljani. Igor Karlovšek,odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik, Pravna praksa, GV Založba, d.o.o. Dr. Janez Kranjc, profesor na Pravni fakulteti Univerzev Ljubljani. Maja Krašovec Orel, odvetnica v Ljubljani – podpredsednica Odvetniške zbornice Slovenije. Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki –specialist za delovno pravo. Dr. Matjaž Nahtigal, strokovni svetovalec v odvetniški družbi Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.n.o. Jernej Podlipnik,odvetniški pripravnik na Vrhniki. Dr. Karlo Primožič, odvetnik v Gorici (Italija). Andrej Razdrih, odvetnik v Ljubljani. Mag. Mihovil Rismondo,Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje. Tanja Sedušak, strokovna sodelavka na OZS. Mag. Srđan Šimac, predsednik Visokog trgovačkog suda(gospodarskega sodišča) Republike Hrvaške v Zagrebu. Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prakse.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 34/2007!

3

4

12

16

17

20

21

24

25

26

26

27

28

30

31

33

34

37

38

39

40

III

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. prav., sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st-33_OK:odvetnik st/31-prelom 1/18/07 8:50 AM Page II

3Odvetnik 33/december 2006

Poslanstvo odvetniškega poklica je varovanje pravnihinteresov in koristi strank, ki iščejo našo strokovnopomoč. To poslanstvo je lahko kaj hitro ogroženo s

premalo premišljenimi posegi države, in ti se naglo razra-ščajo.

Pred nedavnim sem se udeležila delovnega sestanka znaslovom Unione Triveneta dei Consigli dell Ordine degliAvvocati – združenja treh odvetniških redov iz severne Ita -lije, ki vključujejo približno 20.000 odvetnikov. Ob ravnavaliso predlog zakona o svobodnih poklicih, ki položaj odvet-nikov ureja enotno s položajem denimo arhitektov, geode-tov, davčnih svetovalcev, in sicer kot pridobitno dejavnost,in povsem spregleda posebnosti razmerja med odvetnikomin stranko. Italijanski kolegi so bili z vsebino predvidenegazakona seznanjeni šele tik pred predložitvijo besedila v par-lament. Zato so na seji razpravljali o skrajnih ukrepih, kotje stavka, odpoved ex offo zastopanja ipd.

Ob tem me je spreletel globok občutek, da se tudi nadposlanstvom odvetniškega poklica pri nas zgrinjajo temnioblaki. In ta zla slutnja, žal, temelji tudi na objektivnih dej-stvih.

Slovenski zakon o odvetništvu določa, da sprejema odvet-niško tarifo Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) v sogla-sju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

Povsem v nasprotju s tem določilom so še sveže spre-membe in dopolnitve zakona o izvršbi uzakonile, da je douveljavitve sprememb odvetniške tarife odvetnik za vložitevpredloga o izvršbi upravičen do plačila v znesku 80 evrov.(Na določilo ne opozarjam zaradi višine zneska, temveč kergrobo enostransko posega v pristojnost OZS in je v naspro-tju z določili zakona o odvetništvu.) Upravni odbor OZS jezato sprejel sklep, da se Pravni fakulteti v Ljubljani in Evrop-ski pravni fakulteti v Novi Gorici naroči mnenje glede sklad-nosti tega zakonskega določila z ustavo, kar bo podlaga zasprožitev ustavnega spora s strani prizadetih odvetnikov innjihovih strank.

Nadalje novi zakon o upravnem sporu (velja od 1. januar-ja 2007) določa, da se tožniku, ki s tožbo uspe, prizna pav-šalni znesek stroškov, ta znesek pa s predpisom določi mini-ster, pristojen za pravosodje. S tem se ne upošteva dejstvo,da v upravnem sporu tožnika največkrat zastopa odvetnik,ki stranki zaračuna stroške v skladu z odvetniško tarifo. Negre le za posredno ignoriranje naše tarife, temveč tako dolo-čilo neposredno škodi posamezniku kot tožniku v upravnemsporu zoper državo oziroma njene organe, saj bo po novem

tožniku država povrnila le določene pavšalne stroške, neglede na dejansko nastale stroške. Tako določilo pa obidetudi odločbo Ustavnega sodišča RS iz aprila 2006, ki gledestroškov strank v upravnem postopku napotuje na uporabozakona o pravdnem postopku.

Ali pa je namen zakona prav v omejevanju zastopanjastrank po odvetnikih pred Upravnim sodiščem RS in ome-jitev kakovostne pravne pomoči državljanom v spopadu zdržavnimi institucijami?

Po do zdaj dostopnih informacijah se poseben ocvirekobeta s predvideno spremembo zakonodaje na področju ure-ditve brezplačne pravne pomoči. Med drugim se predvide-va prepolovitev sedanje odvetniške tarife; pa še ta polovicanaj bi bila vplačana v pokojninski sklad Odvetniške zbor-nice Slovenije, vendar tak sklad sploh še ne obstaja. Lepprimer brezglavega prepisovanja tuje zamisli. Tako bo ponapovedani verziji zakona brezplačno pravno pomoč pred-pisovala država, odvetniki pa jo bomo izvajali brezplačnooziroma v dobro sklada, ki ga ni. Tudi to ni prav nič spod-budno za pravno varnost upravičencev do te pomoči, ki soiz socialno najšibkejših slojev.

Pri tej zadnji zamisli, ki še ni uzakonjena, si OZS pri-zadeva aktivno sodelovati pri pripravi besedila zakona, ven-dar ostaja njena možnost za zdaj žal povsem omejena – naravni prošenj za posredovanje delovnega gradiva.

In kako lahko odvetniki preprečimo, da se ne zamaje inzruši položaj odvetništva ter s tem v zvezi varnost in kori-sti naših strank, kar so kolegi pred nami dolga leta zavzetogradili?

Z neprofesionalnim ravnanjem nekaterih odvetnikov, kijih vodi pohlep, namesto interes strank in poklicna etika,sami slabimo položaj in prihodnost odvetništva. Tudi nego-dovanje ob kavici in kritiziranje družbenega sistema, mini-stra in (ne)delovanja odvetniške zbornice ne bo razrešiloničesar. Odvetniška zbornica si in si mora še odločneje pri-zadevati za uveljavitev svojih stališč pri sprejemanju zako-nov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na odvetništvo.Ena najpomembnejših orožij pa sta zagotovo enotnost inodločnost vseh članov odvetniške zbornice v zagotavljanjuvisoke mere odvetniške etike in skrajno odgovorno ravna-nje do pravne varnosti naših strank.

Maja Krašovec Orel,podpredsednica OZS

Kratkovidno

Uvodnik

odvetnik st-33_OK:odvetnik st/31-prelom 1/18/07 9:01 AM Page 3

Pravni okviri za to obliko pokoj-ninskega zavarovanja so v slo-venskem sistemu predvideni kot

možnost vzpostavitve prostovoljnegadopolnilnega pokojninskega zavarova-nja, kot »zbiranje denarnih sredstev naposebnih računih zavarovancev z name-nom, da po izpolnitvi določene staro-sti ali v drugih primerih, glede na pokoj-ninski plan, uresničijo dopolnilne pokoj-nine in druge pravice«.2 K tej oblikipokojninskega zavarovanja lahko pri-stopijo zavarovanci oziroma prejemni-ki pokojnine in glede na pogoje za ure-sničitev pravice je prepovedana vsakadiskriminacija, ki bi temeljila na spolu.

Potreba po vzpostavitvi in preuči-tvi pravnih okvirjev za ureditev dopol-nilnega pokojninskega zavarovanja seje pojavila v postopku pristopanja EUin pri usklajevanju zakonodaje s prav -nim temeljem EU (acquis communau-taire). V EU je tovrstno pokojninskozavarovanje urejeno v treh direktivah,3

medtem ko je 4. direktiva tik pred spre-jemom.4 Za države nekdanje socialisti-čne družbene ureditve, kamor spadatatudi Slovenija in Hrvaška, velja, da sotovrstnemu pokojninskemu zavarovanjuzačele namenjati večjo pozornost šelev postopkih usklajevanja svojih zako-nodaj s pravnim redom EU.

V nadaljevanju si bomo ogleda-li in prikazali to obliko pokojnin-skega zavarovanja z zornega kotaodvetniškega poklica, potrebe povzpostavitvi (za odvetniško poklic)dopolnilnega pokojninskega zavaro-vanja kot vzporednico obveznemupokojninskemu sistemu za zagotovi-tev boljše in popolnejše socialne var-nosti v pokojninskem zavarovanju,tako za odvetnike kot za člane nji-hovih družin. Pred drugo svetovnovojno so namreč odvetniki že imelisvoj pokojninski sklad,5 zato ni raz-loga, da se danes ne bi začela resnarazprava o njihovi ponovni vzposta-vitvi.

1. Pojem in oblike strokovnega dopolnilnegapokojninskega zavarovanja

S strokovnim oziroma dopolnilnimpokojninskim zavarovanjem razume-mo pokojninsko zavarovanje, s kate-rim se skupini zaposlenih pri enem delo-dajalcu, skupini delodajalcev, gospo-darske panoge ali sektorja oziroma čla-nom sindikata ali njihovih združenj,ali skupini pripadnikov samozaposle-nih ali svobodnih poklicev zagotovijosredstva dolgoročne narave (pokojni-ne), ki v razmerju do obveznega pokoj-ninskega zavarovanja zamenjujejo ozi-roma dopolnijo sredstva (pokojnine) iztakšnega zavarovanja.

Pojem strokovno pokojninsko zava-rovanje izvira iz dejstva, da sta nje-gova vzpostavitev in izvedba vezanana določeno skupino zaposlenih ali

določeno stroko oziroma poklic.6 Stro-kovno pokojninsko zavarovanje se ime-nuje tudi dopolnilno – ponekod tudidodatno pokojninsko zavarovanje, kernudi zagotavlja sredstva glede na splo-šno pokojninsko zavarovanje oziromakorporativno pokojninsko zavarovanjekot oblike zavarovanja znotraj podje-tja ali za njegove zaposlene. V tembesedilu bom uporabil izraz dopolnil-no pokojninsko zavarovanje, ki je vuporabi tudi v Sloveniji.

V zakonodaji EU je dopolnilnopokojninsko zavarovanje definirano kotdopolnilni pokojninski sistem, ki jevzpostavljen skladno z nacionalno zako-nodajo in prakso, kot je skupna pogod-ba o zavarovanju sistem, ki temelji naodmeri (razrezu) in je ustanovljena zaeno ali več panog ali sektorjev, kapi-talizirani sistem ali obljubljena pokoj-nina, ki se jamči v finančnih rezervahpodjetja, ali vsaka druga kolektivna alipodobna odločitev, katere cilj je zago-tovitev dopolnilnih pokojnin delavcemoz. samostojnim podjetnikom ali usluž-bencem.7

Kot že rečeno, so se dopolnilnapokojninska zavarovanja izvajala in sobila znana že pred drugo svetovnovojno. V zahodnoevropskih državahpa so se takšna zavarovanja razvila zla-sti v drugi polovici dvajsetega stole-tja. Glede na fakultativnost uvajanjadopolnilnega pokojninskega zavarova-nja ni vnaprej odrejenih oblik takšne-ga zavarovanja, kar pomeni, da je odvi-sno od pravnega sistema (okvirja), tra-dicije ter kulture urejanja medseboj-nih odnosov socialnih partnerjev vposamezni državi. Vseeno pa so se vEvropi razvili trije osnovni tipi dopol-nilnega pokojninskega zavarovanja: • britanski (s prejemki, ki so inte-

grirani v splošni sistem), • skandinavski (z enotno organiza-

cijo) in • kontinentalni, ki se uvede pravi-

loma s kolektivno pogodbo (kate-rega nosilci so blagajna ali skladi,ki izvajajo to zavarovanje za posa-mezne delodajalce, sindikate indruge organizirane oblike dela).8

Čeprav je uvedba dopolnilnegapokojninskega zavarovanja prostovolj-na, to je fakultativne narave, in je odvi-


Čla

nki

1 Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje, Zagreb,e-pošta: mihovil [email protected] J. Prijatelj (2000): Pokojninsko in invalidskozavarovanje 2000 – Zakon z uvodnimi pojasniliin komentarji, Center marketing international,Ljubljana, 2000, str. 433 in nasl. 3 To je direktiva 86/378/CEE o izvedbi načelaenakega pristopa moških in žensk k strokovnimpokojninskim sistemom (Council Directive86/378/EEC of 24. July 1986), Direktiva 98/49/CE– Council directive 98/49/EC in Direktiva2003/41/CE – Directive 2003/41/EC. Vir:www.evropa.eu.int/eur.lex. 4 Predlog direktive COM/2005/0507. Vir: pravtam.

Odvetniški pokojninskisklad

mag. Mihovil Rismondo1

Strokovno oziroma dopolnilno pokojninsko zavarovanje kot posebna obli-ka pokojninskega zavarovanja, ki je vezana na dejavnost, ni neznana vevropskih sistemih pokojninskega zavarovanja, čeprav je danes v Sloveni-ji, članici EU, pa tudi na Hrvaškem, kandidatki za članstvo v EU, to zava-rovanje šele na začetku svojega razvoja.

5 Glej Pravilnik mirovinskog fonda Advokatskekomore v Splitu, 1931. Pokojninski skladi za odvet-nike v Kraljevini Jugoslaviji so se ustanavljaliin so poslovali na področju tedanjih apelacijskihsodišč.

6 V angleški terminologiji: Occupational retire-ment insurance; v francoski terminologiji: Régi-me professionel dens pensions.7 Direktiva 98/49/CE, čl. 3/b.8 Enciklopedija Le Travails, Dans l´Entrepriseet Societe Modernes, str. 424, Hachette, Pariz,1974.


sna od odločitve tistega, ki jo vzpo-stavi, je običajno, da zaobseže večinoali vse osebe, ki jim je namenjena, karpomeni, da se nanaša na večino zapo-slenih pri nekem delodajalcu ali pro-fesionalnem združenju. S strokovnimpokojninskim zavarovanjem se lahkov celoti uredi obvezno pokojninskozavarovanje neke skupine zaposlenih,9čeprav je najpogosteje urejeno kotdopolnilno pokojninsko zavarovanjetako, da zagotavlja dodatno pokojni-no, poleg tistih, ki se uresničujejo izsplošnega pokojninskega sistema.Dopolnilno pokojninsko zavarovanjeje lahko v javni ali zasebni lasti, odvi-sno od tega, kdo in s kakšnim ciljemga je vzpostavil. Denimo, če je usta-novljeno kot dopolnilno pokojninskozavarovanje za zaposlene pri zasebnemdelodajalcu, bo zasebne narave, če paga je država ustanovila za svoje usluž-bence, pripadnike vojske ali policije,pa bo v javni lasti, ne glede na to, alije bilo ustanovljeno kot dopolnilno aligre za celovito obvezno zavarovanje.Takšno je denimo dopolnilno zavaro-vanje javnih uslužbencev v Sloveni-ji na podlagi zakona o kolektivnemdodatnem pokojninskem zavarovanju zajavne uslužbence.10

Dopolnilno pokojninsko zavarova-nje je lahko ustanovljeno tudi tako, dauporabnikom ne garantira trajnegaizplačila, ali tako, da delodajalci izpla-čujejo denar iz posebnih rezerv.11 Vteh primerih zavarovanje ne temeljinujno na vplačevanju prispevkov. Inkončno – v nasprotju s pri nas usta-ljenim razumevanjem – se lahko dopol-nilno pokojninsko zavarovanje financiratudi proračunsko (na temelju razreza– pay-as-you-go), kot je primer priobveznem pokojninskem zavarovanju,ki temelji na generacijski solidarno-sti.12 Upoštevajoč najpogostejši namenzavarovanja dopolnilnih pokojnin polegredne pokojnine, odvisno seveda odtega, kakšne so obveznosti proti zava-

rovancem (zavarovanje in izplačilodoločene pokojnine, zavarovanje inizplačilo razlike pokojnine do dolo-čenega odstotka od zadnje plače itd.),je mogoče njihovo financiranje s kom-binacijo kapitalizacije in odmere (raz-reza), s katerim se pokrivajo mogočimanjki potrebnih sredstev (sočasnauporaba sistema prispevkov in daja-tev). Vzpostavitev te oblike pokoj-ninskega zavarovanja je mogoča zzakonom, s prakso, s kolektivnimipogodbami ali odločitvijo (delodajal-ca, sindikata ali strokovnega združe-nja).13

Kot je razvidno, so modeli in mož-nosti izvedbe strokovnega pokojninskegazavarovanja zelo različni, celo takozelo, da je v isti državi mogoč obstojin izvedba več oblik tega zavarovanja.Prav tako ni nujno, da so pravni okvi-ri za vzpostavitev te oblike pokojnin-skega zavarovanja predpisani, lahko socelo posledica dobre prakse, seveda skla-dno z avtonomijo urejanja odnosovznotraj organizacij, v katerih se vzpo-stavi takšna oblika zavarovanja in prav -nega sistema, v katerem se uresniču-je in uporablja.

2. Pravni okviri dopolnilnegapokojninskega zavarovanja vSloveniji

V Sloveniji poznamo tri oblikestrokovnega oziroma dopolnilnegapokojninskega zavarovanja:– obvezno dopolnilno pokojninsko

zavarovanje, – dopolnilno dodatno zavarovanje

kolektivne narave ter– pokojninsko in invalidsko zavaro-

vanje na podlagi računov zasebnihvarčevalcev.14

Za potrebe tega strokovnega pri-spevka so zlasti zanimiva prostovolj-na dodatna kolektivna zavarovanja, kilahko zajemajo osebe, ki so povezanez delovno aktivnostjo, kar pomeni tudiodvetnike in vse ostale, ki spremljajota poklic (odvetniški kandidati, pri-pravniki in člani njihovih družin).Dopolnilno pokojninsko zavarovanjese izvaja s pomočjo odprtih in zapr-tih vzajemnih pokojninskih skladov(fondov), ki niso pravne osebe, ali spomočjo pokojninskih (gospodarskih)družb.15

Vzajemni pokojninski sklad lahkoposluje, če ima najmanj sto članov, med-tem ko je pokojninska družba lahkoustanovljena, če ima najmanj 15 tisočzavarovancev.16 Odprti pokojninskisklad lahko sprejme kot člana vsakoosebo, ki za to izpolnjuje predpisanepogoje, medtem ko je zaprti pokojninskisklad rezerviran samo za zaposlene pridoločenem delodajalcu, ki je ustano-vitelj tega sklada. Delodajalec, ki jeustanovitelj zaprtega pokojninskegasklada, je lahko velika gospodarska dru-žba ali več njih, Republika Slovenija,zadruga, ki posluje kot velika gospo-darska družba, ali javni zavod, ki imaveč kot tisoč zaposlenih (310. člen).Vzajemni pokojninski sklad upravljazavarovalna družba ali banka, ki skle-ne pogodbo z delodajalcem, ustanovi-teljem takšnega sklada, kadar gre zazaprti sklad (315. člen).

Pravica do dodatne pokojnine seuresničuje na podlagi pokojninskegaplana, ki vsebuje pogoje za vključitevv zavarovanje, višino premije (pri-spevkov) in roke za njihovo plačilo,določbo o neprenosljivosti pravic, pogo-je in načine izračuna pokojnin ter vseostale pomembne določbe za izvedbodopolnilnega pokojninskega zavarova-nja v konkretnem primeru (296. člen).V pokojninskem planu, ki ga financi-ra delodajalec, se mora slednji obve-zati na popolno ali delno plačilo pre-mije in da se bodo vsi zaposleni podenakimi pogoji lahko vključili v zava-rovanje (za davčno olajšavo jih morabiti vključenih najmanj 51 odstotkov– 302. člen). Za vsakega člana dopol-nilnega pokojninskega sklada se odprein vodi osebni račun, na katerem seevidentirajo premije in ostali prispev-ki (319. člen), kar kaže na to, da sepokojnine (starostne, predčasne sta -rostne, invalidske ali družinske), kitemeljijo na tej obliki dopolnilnegapokojninskega zavarovanja, uresniču-jejo z uporabo kapitalizacije.

V Sloveniji je z zakonom ustanov-ljen posebni zaprti pokojninski skladza obrtnike (382. do 388. člen), karje izjema, ker so sicer zaprti pokoj-ninski skladi z zakonom rezervirani zgoljza osebe v delovnem razmerju.

3. Direktive EU o dopolnilnem pokojninskemzavarovanju

Direktive EU so po svojem name-nu in naravi obvezni pravni akti, ki jih


Čla

nki

9 Takšen primer je v Avstriji in Nemčiji, kjer jepokojninsko zavarovanje zaposlenih na železni-ci ali rudarjev urejeno s posebnimi predpisi. Pravtako je veliko držav pokojninsko zavarovanjedržavnih (javnih) uslužbencev, pripadnikov poli-cije ali vojske uredilo s posebno zakonodajo inv okviru posebnih nosilcev. Tako je s pomorci vdržavah z bogato pomorsko tradicijo (npr. Nemči-ja). 10 Ur. l. RS št. 126/03.11 Glej člen 2/2 Direktive 2003/41/CE, ki poznate dodatne oblike pokojninskih zavarovanj, čepravse zanje ne uporablja. 12 Kot pod tč. 9, to je primer javnih uslužben-cev v Sloveniji. Podoben primer je s strokovnimpokojninskim zavarovanjem v Franciji.

13 Glej prej navedeno definicijo strokovnegapokojninskega zavarovanja po Direktivi 98/49/CE.14 J. Prijatelj, prav tam, str. 415 in nasl.15 Zakon o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju (ZPIZ-1-UPB1), Ur. l. RS, št. 26/03, 307.in 337. člen. 16 J. Prijatelj, prav tam, str. 415 in nasl.


sprejemata Evropski parlament in SvetEU, zaradi izenačevanja posameznihdelov zakonodaj držav članic EU terza zagotavljanje enotnih politik inpostopkov, ki se uporabljajo pri nji-hovem izvajanju in uporabi. Direktiveso obvezne, vendar se ne uporabljajoneposredno v državah članicah EU, tem-več so države dolžne le uskladiti zako-nodajo z njihovo vsebino ter zagoto-viti njihovo porabo v praksi. Pri temdržave prosto izbirajo urejanje in izva-janje obveznosti iz direktiv, tako gledeoblike kot modela in teles za izvaja-nje obveznosti, ki iz njih izhajajo.

V direktivah so po potrebi vsebo-vane tudi obveznosti do države, davčasih v svoji zakonodaji predvidijoin zagotovijo pravna sredstva oziromasodno varstvo pravic zoper odločitvesvojih teles, kadar odločajo o pravi-cah in obveznostih pravnih subjektovv posamičnih zadevah. Direktive obi-čajno vsebujejo tudi odredbe o časov -nem odlogu njihove uporabe (imple-mentacije), da bi države članice EU,katerim so namenjene, imele dovolj časa,da njihovo vsebino vgradijo v svojozakonodajo in ustvarijo razmere zauporabo ter izvedbo v praksi.

Direktiva 86/373/CEE

Ta direktiva iz leta 1986 vsebujeobveznosti glede zagotavljanja ena-kosti moških in žensk v postopkihsocialnega zavarovanja na enakihpodročjih uporabe (področje uporabesistema in pogoji za pristop vanj, obvez-nost plačil in izračun prispevkov, vklju-čujoč tudi povečanje za vzdrževanoosebo, pogoji za ohranitev in izrabopravic).17 Spremenjena in dopolnjenaje z Direktivo 86/97/CE z dne 20. de -cembra 1996, v kateri so navedeni pri-meri, ko je prepovedana posredna alineposredna diskriminacija po spolu.

Direktiva 98/49/CE

V nasprotju s predhodno direktivose ta nanaša na dopolnilno pokoj-ninsko zavarovanje, pri čemer ima zacilj ohranitev pravic na dopolnilnopokojnino zaposlenih in samozaposle-nih, ki se gibljejo znotraj Unije. Tadirektiva igra vlogo zagotavljanja svo-bode gibanja oseb kot ene od štirihsvoboščin, na katerih temelji EU.

Upoštevajoč dejstvo, da se dopol-nilna pokojninska zavarovanja ne uva-jajo z zakonom, temveč s predpisi avto-nomne narave, odredbami statutov, z

nje obveznih rezerv in vlaganje pre-moženja na nov način v vsaki državičlanici lahko odložen do 23. septem-bra 2010 (22. člen).

Predlog nove direktive

Pričakuje se sprejem nove direkti-ve, in sicer na podlagi Lizbonske stra-tegije EU, ki bo prispevala k zboljša-nju mobilnosti oseb in tako tudi k stal-nosti pravice do dopolnilne pokojnine(glej op. 3. – predlog direktive,www.evropa.eu.int/eur.lex).

Očitno je, da se bodo s to novodirektivo zaprti pokojninski skladi ize-načili z odprtimi glede ohranitve pra-vic članov zaprtih skladov, kadar izsto-pijo iz sklada ali ga spremenijo. Odstra-nila pa bo tudi ovire, ki so obstajalev strokovnem pokojninskem zavarova-nju glede zagotavljanja svobodnegagibanja znotraj EU.

4. Sklep

Na koncu tega članka se zastavljabistveno vprašanje: Ali je za odvet-nike v Sloveniji primeren sedanjizakonski okvir takšnega zavarova-nja, v katerem za pripadnike samo-stojnih poklicev in dejavnosti nimogoče ustanavljanje zaprtih vza-jemnih pokojninskih skladov?

Odvetniki so v neenakopravnempoložaju v primerjavi z zaposlenimiv delovnem razmerju, ker (tudi če biželeli imeti zasebno dopolnilno pokoj-ninsko zavarovanje) bi morali usta-noviti posebno pokojninsko družbo vobliki gospodarske družbe z najmanj15 tisoč zavarovanci.18 Opazil sem,da je slovenski zakonodajalec (ki seje očitno želel izogniti problemom vfinanciranju, ki spremljajo javno sploš -no obvezno pokojninsko zavarovanjena temelju generacijske solidarnosti)financiranje dopolnilnega zavarovanjaomejil le na kapitalizacijo in izved-bo zavarovanja, ki temelji na oseb-nih računih. Kapitalizacija je, samapo sebi, drag način financiranja pokoj-ninskega zavarovanja in ne zagotav-lja zadostne varnosti ter transparent-nosti v njegovi izvedbi, glede na toda se uresničuje z vlaganjem premo-


Čla

nki odloki ali s kolektivnimi pogodbami,

s katerimi so urejene pravice v teh pokoj-ninskih zavarovanjih, se je v praksi pogo-sto dogajalo, da so pomenile tudi ome-jevanja ali celo izgubo pravic zavaro-vancev, kadar so zapustili podjetje,strokovno združenje ali državo. To paje pomenilo tudi oviro pri svobodnemgibanju oseb v EU. Prav zato je bilaleta 1998 ta direktiva tudi sprejeta.

Direktiva 2003/41/CE

Sprejeta je bila leta 2003 in je zazdaj zadnja med direktivami, s kateri-mi se v EU ureja dopolnilno pokoj-ninsko zavarovanje. Je najobsežnejša,ker ureja dejavnost in nadzor nosilcev(ustanov) tega zavarovanja, ki se finan -cira s kapitalizacijo (2. člen). Iz njeneuporabe so izvzeti nosilci obveznegain javnega pokojninskega zavarovanja,ki je bilo ustanovljeno z zakonom,nosilci kolektivnih zavarovanj v pri-meru nezgod v podjetjih, nosilci zava-rovanj, ki se financirajo s proračunom(razrez), in tisti uporabniki, ki nima-jo zakonite pravice do prispevkov, tem-več se izplačilo lahko kadar koli pre-kine. Prav tako so izvzeti nosilci ozi-roma podjetja, ki v svojih bilancah obli-kujejo rezerve za izplačilo pokojninnekdanjim zaposlenim.

Uporabiti jo je mogoče pri zava-rovalnih organizacijah in družbah, kiizvajajo strokovno pokojninsko zava-rovanje po Direktivi 2002/83/CE(4. člen). Države članice se lahko odlo-čijo, da ne bodo izvajale te direktivena t. i. male in statutarne strokovnepokojninske sisteme, tj. na sisteme zmanj kot sto zavarovancev, in na siste-me, v katerih je strokovna pokojninastatutarnega značaja ter jo zagotavljajavna oblast (5. člen). Ta direktiva vse-buje vse potrebne definicije (6. člen),pa tudi določena načela in obveznostiza države članice. (8. do 17. člen)

Vsebuje tudi posebne določbe očezmejnih dejavnostih (20. člen), toje o možnosti ustanovitve dopolnil-nega pokojninskega zavarovanja enedržave članice (država porekla) poddoločenimi pogoji, ki lahko ponuja-jo storitve tega zavarovanja deloda-jalcem, sindikatom in organizacijamsamostojnih dejavnosti na ozemljudruge države članice (država prejem-nica) in urejajo postopek za pridobi-tev ali odklonitev dovoljenja za delov takšnih primerih.

Rok za uskladitev nacionalnih zako-nodaj s to direktivo je potekel 23. sep-tembra 2005, medtem ko je oblikova-

18 V Sloveniji deluje danes (podatki za 30. 11.2006) 1104 odvetnikov, 111 odvetniških kandi-datov, 361 odvetniških pripravnikov, 46 odvetni-ških družb in 3 civilne odvetniške družbe, kar jepribližno 2000 oseb (skupaj z upokojenimi odvet-niki), kar je seveda premalo za ustanovitev pokoj-ninske družbe, vendar dovolj za zaprti vzajemnipokojninski sklad. 17 Člena 4 in 5 Direktive 86/378/CEE.


ženja pokojninskih skladov na trgvrednostnih papirjev. Ob tem je izva-janje pokojninskega zavarovanja spomočjo osebnih računov varčeval-cev strogo individualne narave in niprimerno za pokritje določenih rizi-kov in izplačil iz pokojninskega zava-rovanja, v katerih je vsebovana soli-darnost. To se še zlasti nanaša narizike invalidnosti in smrti, izrazitopri mladih ljudeh, na katerih osebnihračunih varčevanja v času nastankazavarovalnega primera zagotovo ne bodovolj denarja za izplačilo prihodnjeinvalidske ali družinske pokojnine.Zato bodo ustanovitelji zaprtih vza-jemnih pokojninskih skladov morali(če bodo želeli pokriti še ta dva rizi-ka) vzpostavljati posebne rezerve.

Prav zato se nagibam k ideji,naj se spodbudi razprava o mogo-čih spremembah veljavne zakono-daje o dopolnilnih pokojninskihzavarovanjih v Sloveniji in takoomogoči ustanovitev zaprtih vza-jemnih skladov tudi ostalim samo-stojnim dejavnostim (npr. odvet-nikom), ne le obrtnikom, s čimerbi se tudi slednji izenačili z ose-bami v delovnem razmerju.Takšnim skupinam pripadnikovsamostojnih poklicev in dejavno-sti (odvetniki), katerih pripadnikigredo v pokoj znatno kasneje kotdrugi zaposleni19 in katerih sta rostnastruktura pokaže razmerje mogo-čih zavarovancev in koristnikovpravic večje od 3 : 1, bi bilo trebaprav tako omogočiti oblikovanjepokojninskega sklada (fonda), kibi se financiral na temelju gene-racijske solidarnosti (pay-as-you-go) in ki bi ga upravljali le zava-rovanci ter uporabniki dopolnilnihpokojnin. S tem bi se dosegloracionalnost in preglednost v fina-nciranju ter znatno pocenilo izved-bo zavarovanja v primerjavi s siste-mom kapitalizacije.

Direktive EU za to niso ovira.Nasprotno, s tem bi se izvedbadopolnilnega pokojninskega zava-rovanja v Sloveniji bolje prilago-dila potrebam posameznih profe-sionalnih skupin, kar je v skladu zdobrimi praksami v evropskih drža-vah.

Prevedel: dr. B. K.


Čla

nki

19 Po pravilu pripadniki samostojnih dejavnostiupravičeni so do starostne pokojnine šele po 65.letu starosti, odvetniki pa med 65. in 70. letomstarosti.

1. Predmet obdavčitve (2. člen ZDDD)

Predmet obdavčitve po ZDDD je pre-moženje, ki ga prejme: • fizična oseba od druge fizične ali

pravne osebe kot dediščino ali dari-lo in se takšen prenos premoženjane šteje za dohodek po Zakonu odohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 –ZDoh-2).4

• pravna oseba od fizične ali drugepravne osebe kot darilo ali dediščino,ki se ne šteje za dohodek po Zako-nu o davku od dohodkov pravnihoseb (Ur. l. RS, št. 117/06 – ZDDPO-2).ZDDD v drugem odstavku 2. člena

določa, da med premoženje sodijo nepre-mičnine, premičnine ter premoženjskein druge stvarne pravice. Najmanj, karlahko pravniki rečemo za to določbo,je, da je malce nenavadna. Povsem

dovolj bi bilo, da bi zakonodajalec zapi-sal, da med premoženje sodijo stvar-ne5 in premoženjske pravice.6 ZDDDtudi določa, da med premičnine sodi-jo tudi vrednostni papirji in denar. Voli-lo pa se davčnopravno obravnava enakokot darilo. Darila in dediščine nisopredmet obdavčitve, kadar jih davčnizavezanec (obdarjenec ali dedič) prej-me zgolj kot premične stvari, če skup-na vrednost teh premičnih stvari ne pre-sega 5.000 EUR (1.198.200 SIT).7 Tadoločba se navezuje na četrti odstavek5. člena, ki določa, da se pri pre-mičninah davčna osnova zniža za 5.000EUR.8

Davek na dediščine indarila Jernej Podlipnik

Novembra 2006 je bilo v Uradnem listu RS objavljenih kar sedem novihdavčnih zakonov. Eden od njih je tudi zakon o davku na dediščine in dari-la (ZDDD),1 ki ga odvetniki pogosto uporabljajo pri delu, saj stranke prinasvetih glede pogodb večkrat sprašujejo, katera pogodba bi bila zanje, zdavčnega vidika, najugodnejša in koliko davka bodo morale plačati.

Obdavčevanje dediščin in daril se v Sloveniji že dalj časa ni spreminja-lo. Od leta 1988 smo uporabljali, z materialnopravnega vidika, pravzapravnespremenjeni zakon o davkih občanov2 (ZDO).3

5 Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/02 –SPZ) v prvem odstavku 2. člena določa, da jepredmet stvarne pravice zgolj stvar. Za stvarnepravice velja numerus clausus, zato med stvar-ne pravice sodijo zgolj tiste, ki jih našteva 2. členSPZ: lastninska pravica, zastavna pravica, zem-ljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega breme-na, stavbna pravica.6 Zgolj za potrebe SPZ je v 14. členu tega zako-na določeno, da med premoženjske pravice sodi-jo tiste pravice, ki so prenosljive in katerih vred-nost je mogoče izraziti v denarju. Predmet zastav -ne pravice in užitka je lahko tudi premoženjskapravica. Če je premoženjska pravica predmet stvar-ne pravice, se smiselno uporabljajo določila, kiveljajo za stvar (drugi in tretji odstavek 3. členaSPZ).7 Predlog za prvo obravnavo ZDDD te davčneoprostitve ni poznal. Njen smisel je verjetno vtem, da je praktično nemogoče spremljati vsehtransakcij premičnih stvari. Drugače kot pri pre-nosih nepremičnin poseben pridobitni način(modus aquirendi) ni predpisan, saj zadostujesoglasje volj in dejanska izročitev. Moti pa dis-kriminatornost te določbe. Zamislimo si primer,da 15 dedičev deduje neko manjše zemljišče. Vsakod njih prejme relativno tolikšen delež tega zem-ljišča, da vrednost podedovanega premoženja nadediča znaša 4.200 evrov (1,006.488 SIT). Tidediči bodo morali plačati davek, medtem ko jenekdo drug, ki prejme celo višjo vrednost pre-moženja, vendar v premičnih stvareh, davkaoproščen.

1 Ur. l. RS, št. 117/06 – ZDDD.2 Ur. l. RS, št. 36/88 s spremembami in dopol-nitvami – ZDO.3 Pregled ureditve po ZDO je pregledno pred-stavljen v B. Škof, R. Vrenčur in N. Vidovič(2003): Civilnopravni in davčnopravni vidiki pro-meta nepremičnin, Maribor, Davčni inštitut, str.80–84. 4 Ta določba je povezana s 1. do 3. točko 19. člena ZDoh-2, ki določa, da med dohodkefizičnih oseb, ki so obdavčeni z dohodnino, nesodijo:– dediščine;– volila, razen tistih, ki jih fizična oseba prej-

me v zvezi z opravljanjem dejavnosti;– darila, prejeta od fizične osebe, ki ni deloda-

jalec prejemnika (ali z delodajalcem poveza-na oseba) ali delodajalec osebe, ki je pove-zana s prejemnikom, razen daril, ki jih fizičnaoseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavno-sti.

Če bi npr. odvetnik prejel volilo ali darilo odsvoje stranke, bi se takšno darilo štelo za doho-dek, in ne za pravo darilo, zato bi bilo obdav-čeno po ZDoh-2, in ne po ZDDD.


vsak solastnik davek od tistega brez-plačno prejetega premoženja, ki prese-ga njegov solastniški delež. Gre torejza mešan posel, ki v delu vsebuje tudielemente darilne pogodbe.12

Drugi odstavek tega člena določa,da so pri skupni lastnini davčni zave-zanci vsi lastniki premoženja solidar-no.13 Ta določba je nenavadno formu-lirana, saj skupna lastnina nastane zgoljv zakonsko določenih primerih. SPZ sicerres ne vsebuje določbe, da lahko skup-na lastnina nastane le v primerih in podpogoji, ki jih določa zakon, ki jo jepoznal Zakon o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80(20/80 – popr.), 36/90, Ur. l. RS, št.50/02 – odl.US: U-I-224/00 – ZTLR),toda dve ali več oseb se torej ne moredogovoriti, da bodo nepremičnino pri-dobili v skupni lastnini.14 Ker bo davčnaobveznost pri dedovanju vedno nastalašele po pravnomočnosti sklepa o dedo-vanju, tudi ne bodo uporabne določbe145. člena Zakona o dedovanju (Ur. l.SRS, št. 15/76, 23/78, Ur. l. RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odl.US: U-I-3/93, 82/94 – ZN-B, 117/00 –odl. US: U-I-330/97, 67/01, 83/01 – OZ,v nadaljevanju ZD), saj skupnost dedičevpreneha tudi s pravnomočnostjo skle-pa o dedovanju, ki vsebuje določbo odeležih dedičev na zapuščini.15 Z določit-vijo deležev skupna lastnina postanesolastnina.

4. Davčna osnova (5. člen ZDDD)

Davča osnova je vrednost podedo-vanega ali v dar prejetega premoženja

v času nastanka davčne obveznosti poodbitku dolgov, stroškov in bremen, kiodpadejo na premoženje, od kateregase plačuje davek.

V Sloveniji trenutno precej duhovburi popis nepremičnin in z njim pove-zan davek na nepremičnine. Malokdopa ve, da bo s tem popisom ugotovlje-na vrednost vplivala tudi na obdavčitevdediščin in daril. Skladno z drugimodstavkom 5. člena ZDDD se pri nepre-mičninah kot vrednost davčne osnoveupošteva 80 odstotkov posplošene tržnevrednosti, ugotovljene po Zakonu omnožičnem vrednotenju nepremičnin(Ur. l. RS, št. 50/06 – ZMVN), kakorje določena nepremičnini v registrunepremičnin na dan nastanka davčneobveznosti. Do vzpostavitve te eviden-ce je davčna osnova vrednost nepre-mičnine, ki bi se dala doseči v prostemprometu v času nastanka davčne obvez-nosti in je ugotovljena v odmernempostopku.16 Če se po vzpostavitvi evi-dence davčni zavezanec ne bo strinjalz 80-odstotno posplošeno vrednostjo,bo lahko v 15 dneh17 vložil posebnopritožbo zoper davčno osnovo pri nepre-mičninah (19. člen ZDDD). S to pri-tožbo bo zahteval, da se namestoposplošene tržne vrednosti nepremičninekot davčna osnova upošteva ocenjenaposamična tržna vrednost nepremični-ne. Pri tem zavezanec sam nosi stroškecenitve.

Pomembno je opozoriti še na kumu-lacijo daril v obdobju dvanajstih mese-cev. Vrednosti daril, ki jih posameznaoseba prejme od istega darovalca v temroku, se seštevajo. Rok dvanajstih mese-cev začne teči z dnem sprejema prve-ga darila. Ta določba je smiselno enakakot določba 11. člena ZDO, le da jebolj natančna.

Pri ugotavljanju davčne osnove sene upoštevajo predmeti gospodinjstva,to so tisti predmeti, ki so namenjeni zazadovoljitev vsakdanjih potreb zave-zanca, kot so: pohištvo, gospodinjskistroji in naprave ter druga hišna opre-ma, posteljnina in podobno, vendar ne,če so ti predmeti večje vrednosti (koli-ko je to, ZDDD ne pove).

2. Davčni zavezanec (3. člen ZDDD)

Zavezanci za plačilo davka so fizičneosebe, ki pridobijo premoženje z obda-ritvijo, (zakonitim ali testatnim) dedo-vanjem, na podlagi pogodbe o do -smrtnem preživljanju ali z darilom zaprimer smrti,9 ter pravne osebe zaseb-nega prava, ki pridobijo premoženjekot darilo ali na podlagi oporočnegadedovanja. ZDDD že taksativno našte-je, katere so tiste pravne osebe zaseb-nega prava, ki sodijo med davčne zave-zance: društva, fundacije, skladi, usta-nove, zasebni zavodi in gospodarska inte-resna združenja. V primerjavi s prejšnjozakonodajo je to novost, saj je ZDO v3. členu med davčne zavezance uvrščalzgolj fizične osebe.

Praktik se bo hitro vprašal: »Kakšnaje obdavčitev drugih poslov, ki imajopodobne učinke kot dedovanje, kot sodenimo izročilna pogodba (546. do 556.člen OZ) in pogodba o preužitku (564.do 568. člen OZ)?« Te pogodbe sedavčno obravnavajo kot darila (tretjiodstavek 6. člena ZDDD).10 Seveda bozaradi davčnih razlogov zelo pomem-bno ugotavljanje dejanske vrednosti pre-jetega premoženja, še zlasti kadar bodoprejemniki osebe, ki davka nisooproščene. Še pomembnejša bo ugoto-vitev stroškov, ki jih bo imel prevzem-nik s preužitkarjem, saj vendarle gre zaodplačno pogodbo.11 Podobno vprašanjese bo pojavilo tudi pri izročilni pogod-bi, saj je predmet te pogodbe pogostotudi kakšna obveznost prevzemnikov,ki se nanaša na pomoč izročitelju.

3. Posebne določbe gledesolastnine in skupne lastnine(4. člen)

V prvem odstavku je določeno, dapri delitvi (razdružitvi) solastnine plača


Čla

nki

12 Tako tudi drugi odstavek 533. člena OZ, kidoloča, da se odpoved pravici šteje za darilo, čese zavezanec s tem strinja. 13 Takšne določbe ZDO ni poznal, v 12. členu jeobravnaval le delitev solastnine.14 M. Tratnik (2004): Lastninska pravica na nepre-mičninah. Ljubljana, GV Revije, Pravna praksa,str. 75.15 Tako je odločilo Vrhovno sodišče RS v sodbi,opr. št. II Ips 357/2003, z dne 1. 7. 2004, v obra-zložitvi katere je zapisalo: »Pravilno je sklepa-nje pritožbenega sodišča, da s tem, ko se dedi-nji nista pritožili zoper sklep o dedovanju in zem-ljiškoknjižni sklep, sta pristali na to, da je deli-tev opravljena. Res se zakon izraža, da se zadelitev šteje tudi dogovor dedičev, da postanejov sorazmerju z dednimi deleži solastniki posa-meznih zapuščinskih stvari (četrti odstavek 146.člena ZD). Izraza ‘dogovor‘ ne gre razlagati tako,da mora iti vselej za izrecen dogovor med dedi-či (tretji odstavek 214. člena ZD, če gre za dogo-vor pred sklepom o dedovanju), marveč zadoščatudi strinjanje z deleži, ki jih določi sodišče vsklepu o dedovanju. Skupnost dedičev torej pre-neha tudi s sklepom o dedovanju, ki vsebuje določ-bo o deležih dedičev na zapuščini, in ko je tadoločba izvedena v zemljiški knjigi.«

16 To določa 23. člen ZDDD, ki sodi med pre-hodne določbe. V tem členu se je zakonodajal-cu pripetila napaka, ki je verjetno posledicahitrega sprejemanja davčnega paketa zakonov.Ta člen se namreč sklicuje na drugi odstavek 6. člena ZDDD, čeprav bi se moral sklicevati nadrugi odstavek 5. člena.17 Gre za splošni pritožbeni rok po prvem odstav-ku 86. člena ZDavP-2.

8 Če bi torej določena oseba od prijatelja v dva-najstih mesecih kot darilo prejela 5.500 evrov,bi davek plačala zgolj od zneska 500 evrov.9 Darilo za primer smrti ureja 545. člen Obli-gacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04,28/06 – odl. US: U-I-300/04 – OZ), ki določadva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumula-tivno: oblika notarskega zapisa in izročitev telistine obdarjencu. Pri tej vrsti darila je prenospremoženja odložen do darovalčeve smrti. 10 Davčnopravna teorija opozarja, da je izročil-na pogodba bližje dedovanju kot obdarovanju.Vendar pa pri nas praktičnih razlik ni, saj so zadediščine in darila določene enake davčne stop-nje. Tako F. Pernek in A. Kobal (2001): Obdav-čitev fizičnih oseb, Dopolnilno gradivo za štu-dente magistrskega študija davčnega prava, Mari-bor, Pravna fakulteta, str. 72–73. 11 Lahko se celo zgodi, da bo prevzemnik dalpreužitkarju več kakor obratno in bo zato dejan-sko obdarovan preužitkar, in ne prevzemnik.


5. Nastanek davčneobveznosti (6. člen ZDDD)

Kdaj nastane davčna obveznost, jenadvse pomemben podatek, saj se odtega roka šteje rok za vložitev davčnenapovedi.

Sankcija za nevložitev napovedi paso denarne globe od 210 do 1200 EURza fizične osebe, od 1.600 do 25.000EUR za pravne osebe zasebnega pravain od 420 do 4.100 EUR za odgovor-ne osebe pravnih oseb zasebnega prava.

Tabela 1: Kdaj nastane davčnaobveznost

nastanek davčne obveznosti

dedovanje dan pravnomočnosti sklepa odedovanju

volilo dan pravnomočnosti sklepa o volilu

darilo dan sprejema darila (podpis darilnepogodbe, izročilne pogodbe, pogodbeo preužitku oziroma na dandejanskega prejema darila)

dosmrtno preživljanje smrt preživljanca

darilo za primer smrti smrt darovalca

6. Davčne stopnje inoprostitve (8. do 11. členZDDD)

Davčne stopnje so različne glede nadedne redove in glede na vrednost pode-dovanega premoženja. ZDDD vsebujeposebno tabelo, iz katere je moč hitrougotoviti davčno stopnjo. Tabelo sempoenostavil:

Tabela 2: Poenostavljen prikaznekaterih oprostitev po ZDDDI. dedni red in zet, snaha, II. dedni red III. dedni red Ostalipastorek in dedič, ki je (starši, bratje, (babice, živel z zapustnikom ali sestre in dedki)darovalcem v registrirani njihovi istospolni partnerski potomci)skupnosti

Oprostitev 5–14 % 8–17 % 12–39 %

Davka so oproščene še pravne osebezasebnega prava, ustanovljene na podla-gi zakona za opravljanje verske, člo-vekoljubne, dobrodelne, zdravstvene,socialno-varstvene, izobraževalne, razi-skovalne ali kulturne dejavnosti ali zaopravljanje dejavnosti zaščite in reševa-nja, pod pogojem, da gre za dediščinoali darilo, ki je namenjeno opravljanjutake dejavnosti. Enako je oproščen tudidavčni zavezanec, ki brez povračilaodstopi takim osebam podedovano aliv dar prejeto premoženje, če je pre-moženje namenjeno izključno za nepri-


Čla

nkidobitne namene prejemnika. Pod ena-

kimi pogoji velja, če odstopnik pre-moženje odstopi državi ali občini.Odstopa ni treba opraviti takoj, ampakv roku šestih mesecev po prejemudediščine in darila. V tem primerulahko zavezanec zahteva vračilo plačane-ga davka.

Ostale oprostitve so še, da se davkane plača od podedovanega ali podarje-nega začasnega ali dosmrtnega užitkanepremičnine in tudi ne od tistega delanepremičnin, na katerih dedič ali obdar-jenec po veljavnih predpisih ne morepridobiti lastninske pravice, pravice upo-rabe ali užitka.

Posebne oprostitve veljajo še zadedovanje kmetijskih zemljišč in kme-tij18 ter dedovanje premoženja, ki imastatus kulturnega spomenika.19

Če davčni zavezanec odstopi svojdedni delež sodediču, se plača davekob prenosu premoženja samo enkrat,tako da se oprosti plačilo davka tiste-mu dediču, ki je prvi prejel dediščino,davek pa se odmeri glede na razmerjemed zapustnikom in dejanskim pre-jemnikom dediščine.

7. Odmera davka (12. do 19. člen ZDDD)

Novost v primerjavi z ureditvijopred 1. januarjem 2007 je tudi ta, dapostopek odmere davka ni urejen vposebnem postopkovnem zakonu, ampakkar v ZDDD.

Davek se odmeri z odločbo. Kadardavčni organ odloča po postopku o eno-stavnih zadevah, bo izdal odločbo z odti-som žiga na sklepu o dedovanju, pogod-bi ali drugem dokumentu. Po 81. členuZakona o davčnem postopku (Ur. l. RS,št. 117/06 – ZDavP-2) gre za enostav -no zadevo takrat, ko davčni organ priodločanju v celoti upošteva podatke izdavčne napovedi, obračuna davka, carin-ske deklaracije, drugega dokumenta aliuradne podatke ali ugodi strankini zah-tevi. Vendar mora tudi v teh primerihdavčni organ navesti materialnopravnopodlago.

Pri darilih, izročilnih pogodbah indarilnih za primer smrti je treeba vložitidavčno napoved pri pristojnem davčnemuradu20 v 15 dneh od nastanka davčneobveznosti (glej tabelo 1). Izročilnopogodbo in darilno pogodbo za primersmrti je treba po sklenitvi prijaviti priprisojnem davčnem uradu (tam, kjer jepremoženje ali kjer je davčni zaveza-nec vpisan v register).21 Pri dedovanjihin volilih davčni zavezanci ne bodoimeli skrbi z davčnimi napovedmi, sajbodo enako kot do sedaj pravnomočnesklepe o dedovanju (in po novem tudivolilu) pristojnim davčnim uradompošiljala kar sodišča.

Davčni urad je dolžan odmeriti davekv roku 30 dni od prejema napovedi ozi-roma sklepa o dedovanju (volilu). Greza instrukcijski rok.

Po odmeri davka bo treba ta davektudi plačati, saj brez dokazila, da jedavek plačan, oziroma potrdila, da gani treba plačati, enako kot do zdaj, nebo mogoče overiti podpisov na pogod-bi o prenosu lastninske pravice.

Davčni zavezanec je upravičen zah-tevati odpravo odločbe o odmeri davka,če se pogodba, ki je podlaga za prenospremoženja, sporazumno razdre ali josodišče z odločbo izreče za neveljavno.V teh primerih potem zahteva, da semu plačani davek vrne. Če gre za pre-nos nepremičnine, je zavezanec pri spo-razumem razdrtju pogodbe do vračiladavka upravičen le, če še ni bil oprav-ljen zemljiškoknjižni prenos. Vračilodavka je mogoče zahtevati tudi v soraz-merno manjšem deležu, če se pogod-ba le delno razdre. V nobenem prime-ru pa se plačani znesek davka ne obre-stuje.

18 Davka je oproščen dedič ali obdarjenec:– s statusom kmeta, ki deduje ali dobi v dar

kmetijska zemljišča, – ki je prevzemnik kmetijskega gospodarstva, ki

se šteje za zaščiteno kmetijo, – ki ima status kmeta in podeduje ali dobi v dar

celo kmetijo. Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagiprejšnjega odstavka oproščen davka, podedova-no ali podarjeno nepremičnino pred potekom petihlet od pridobitve odtuji ali se v tem roku prene-ha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obde-luje zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kme-tijska zemljišča, se mu davek naknadno odmeritako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediš-čine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev zaoprostitev. Navedeno ne velja za odtujitve, izvr-šene na podlagi sporazuma o izročitvi in razde-litvi premoženja po obligacijskem zakoniku, zaodtujitve oziroma oddaje premoženja po zakonu,ki ureja preživninsko varstvo kmetov, ter za odtu-jitve, izvedene zaradi agrarnih operacij po zako-nu, ki ureja kmetijska zemljišča.19 Oprostitev velja pod pogojem, da dedič aliobdarjenec podarjenega ali podedovanega kul-turnega spomenika ne odtuji pred potekom 10let in pod pogojem, da je kulturni spomenikdostopen za javnost ali da je namenjen izvaja-nju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedičali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim za kul-turo, sporazum z neomejenim trajanjem.

20 Pristojni davčni urad je tisti, kjer je davčnizavezanec prijavljen ali pa kjer premoženje leži. 21 Prijava izročilne pogodbe ni nič novega, sajje takšno obveznost določal že 377. člen ZDavP-1,po novem pa bo treba prijavljati tudi darilnepogodbe za primer smrti.


Uvodoma naj poudarim, da je JZPsamo eden od možnih novihdodatnih instrumentov za sode-

lovanje pri zagotavljanju določenih javnihstoritev, nikakor pa ni čarobna paličica,s katero bi bilo možno razrešiti vsetežave pri zagotavljanju javne infra-strukture in kvalitetnih javnih storitev.

Model JZP se je razvil v specifič-nih angleških razmerah konec osem-desetih let prejšnjega stoletja. Za tistoobdobje so bile značilne velike težavepri financiranju javnih storitev, pod-hranjena javna infrastruktura in zavezavlade, da ne bo uvajala novih davkovoziroma povečevala davčnih obvezno-sti. Da bi se rešili iz nastale situacije,se je oblikoval model javno-zasebnegapartnerstva kot poskus, kako z zaseb-nimi sredstvi, znanjem in konkurenč-nostjo zasebnega sektorja okrepiti inizboljšati tudi področje javnih storitev.Model je torej nastal kot odgovor naspecifične razmere, obenem pa je nastalin se razvijal v razmerah visoko kon-kurenčne družbe ter razvitega pravne-ga sistema z vrsto specializiranih stro-kovnih znanj s tega področja. Osnovninamen JZP je zagotoviti večjo kvalite-to javnih storitev, večjo zanesljivost inučinkovitost ter cenejše javne storitve.

JZP se je v praksi uveljavilo najprejna področju transporta ter se postopo-ma preneslo tudi na druga področja, kotso energetika, zdravstvo, varovanje oko-lja in druga. JZP ne premore enovitepravne definicije; gre za instrument, zamožnost zagotavljanja javnih storitev ssodelovanjem zasebnega sektorja. Kottak predpostavlja sposobnost javne upra-ve (na državni in lokalni ravni), da dol-goročno načrtuje javne storitve, razvojna državni in lokalni ravni ter sevedastalno izboljšavo kvalitete javne infra-

strukture in javnih storitev. Predpostav-lja torej učljivo, kreativno in proaktiv-no javno upravo. Po drugi strani zahte-va JZP visoko stopnjo konkurenčnostizasebnega sektorja ter vzpostavljeneposredniške institucije, ki naj pripeljejodo takšnih modelov JZP, ki bodo na dalj-ši rok (tudi do 25, 30 ali več let) zago-tavljali določene storitve (ali gradnjo).

JZP je torej kompleksen pogodbe-ni odnos med posameznim nosilcemjavnega sektorja in zasebnim izvajal-cem. Za dosego uravnoteženega razmerjaje treba v takem pogodbenem odnosudoreči celo vrsto pomembnih podrob-nosti, ki odločajo o tem, ali gre v resni-ci za uspešno in upravičeno porazdeli-tev bremen, tveganj in koristi. Izgubadoločenega tradicionalnega javnega sek-torja oziroma zmanjšanje nadzora nadnjim mora biti nadomeščena z izbolj-šano kvaliteto storitev na tem podro-čju, o čemer na koncu seveda presoja-jo uporabniki, torej državljani sami.

Prednosti in omejitve

Med prednosti, ki jih JZP na podla-gi dosedanjih primerjalnih izkušenj pri-naša, sodijo na primer izboljšani dosež-ki glede preseganja časovnega okvirain preseganja stroškov, ki so jim mno-gokrat podvržena klasična javna naro-čila. Prav tako se JZP ne osredotočazgolj na gradnjo določene infrastruktu-re, temveč na zagotavljanje kvalitetnihstoritev. Pomemben je prenos tveganj,s katerimi se lahko za to usposobljeniin konkurenčni zasebni sektor boljesooča. Porazdelitev stroškov fi nan ciranjadoločenega projekta JZP omogoča boljenakomerno porazdelitev bremen kotklasična javna naročila. Medtem ko sejavni projekti financirajo iz javnih sred-

stev, zbranih z davkoplačevalci, se pro-jekte JZP pretežno financirajo uporab-niki oziroma tisti, ki določene javne sto-ritve uporabljajo. Projekti JZP omogo-čajo tudi mobilizacijo zasebnih sredstevza storitve, ki drugače morda ne bi biledosegljive.

Po drugi strani je treba imeti predočmi tudi omejitve projektov JZP. Mednjesodi velika strokovna zahtevnost pri-prave in izvedbe projektov JZP, če želi-mo, da v praksi uspejo. Kot že naka-zano zgoraj, to zahteva dobro pripra-vo, kvalitetne in usposobljene skupineza JZP v javnem sektorju. Sicer selahko zgodi, da storitve ne dosežejo pri-čakovane kvalitete ali postanejo pre drage.Posamezni projekti JZP tudi v najboljrazvitih državah (npr. Railtrack v Angli-ji) lahko spodletijo. Poseben problemse lahko pojavi v primeru, da zasebnipartner v projektu propade. Tedaj seprojekti rešujejo s pomočjo javnih sred-stev ali pa propadejo. Po drugi stranise lahko pojavijo projekti, v katerihzasebnemu partnerju v projektu uspeiztržiti nesorazmerno velike dobičke alirento. Nadalje se pojavi izguba dolo-čenega neposrednega nadzora nad zago-tavljanjem neke storitve, ki je bila tra-dicionalno v rokah javnega sektorja.Lahko se pojavijo situacije, ko se mejaodgovornosti javnega in zasebnega part-nerja zabriše. Nastopi lahko torej situa-cija, ko ne odgovarja niti javni niti za -seb ni partner. V takem primeru lahkonamesto najboljšega iz obeh svetovdobimo najslabše iz obeh svetov.

Da bi se takim in podobnim slabimizkušnjam izognili, so potrebni detajli,ki odločilno vplivajo na končni uspehali neuspeh projekta. Javnost je običajnoskeptična do takšnih modelov, zato jepri njihovi pripravi in izvedbi potrebnavisoka stopnja transparentnosti, jasni stra-teški in razvojni cilji ter jasni nadzor-ni mehanizmi. Razumevanje značilno-sti javnega in zasebnega sektorja jeposebej pomembno, če naj pride do uspe-šnega partnerskega razmerja. Vsak začet -ni neuspeh dodatno poveča nepriprav-ljenost in odpor do takšnih inovacij, kotso projekti JZP.

Kljub vsem težavam in zahtevnostise projekti JZP vse bolj uveljavljajo poEvropi, pa tudi drugod, denimo v Kana-di in drugod v svetu. Na JZP se ne gledaveč kot na konzervativni model angle-ške vlade, temveč kot na nov instru-ment, ki ponuja novo možnost in po -memb no inovacijo pri razvoju javnegasektorja ter pri zagotavljanju bolj kva-litetnih javnih storitev. Modeli JZP setako uveljavljajo tudi na Portugalskem,


Čla

nki Priložnosti in pasti

javno-zasebnegapartnerstva

dr. Matjaž Nahtigal

V Sloveniji je pred sprejetjem v zakonodajnem postopku zakon o javno-zasebnem partnerstvu (JZP), ki predvideva vrsto novosti pri razvijanju inizvajanju javnih storitev, predvsem s pomočjo večjega sodelovanja zaseb-nega sektorja. Ker gre za nov koncept, za katerega še ne premoremo prak-tičnih izkušenj, in ker se v prihodnjih letih načrtuje velik poudarek na javno-zasebnem partnerstvu v številnih sektorjih, velja imeti pred očmi dovoljcelovito vrednotenje, kaj JZP omogoča in prinaša ter tudi kje so meje JZP.



Čla

nkiIrskem, Danskem, v Grčiji, na Nizo-

zemskem, v baltskih državah, v Avstri-ji, Nemčiji in še kje. Obseg je sicer raz-ličen, ponekod gre za posamezne pro-jekte, vendar večina držav postopomaoblikuje celovito politiko JZP. Največ-ja JZP in tudi največ izkušenj imajosicer v Angliji, kjer je bilo doslej skle-njenih že blizu 500 projektov v skupnivrednosti 45 milijard BDP (prednjačijopodročja zdravstva, transporta, obram-be, izobraževanja), vendar se lahko tudiv vrsti drugih držav pohvalijo s posa-meznimi uspešnimi projekti JZP. Neka-teri projekti so sicer manjši (npr. na podro-čju izobraževanja, manjših klinik), drugipa večji (npr. večji cestni infrastruktur-ni projekti ali v energetiki).

Od novih držav članic EU so priizvajanju projektov JZP trenutno prišlenajdlje baltske države. V Vilni, glavnemmestu Litve, trenutno poteka deset raz-ličnih projektov JZP. Mednje sodijo 163mio evrov vredna oddaja v 15-letninajem in prenova ogrevalnega sistemaza okrog 200.000 stanovanjskih enot,25-letna koncesija zdravstvene oskrbev dveh klinikah, ki naj bi pritegnila štirimilijone evrov zasebnih sredstev, med-tem ko ostaja vsaj za zdaj zdravstvenaoskrba brez zaračunavanj državljanom,obnova in dolgoročno vzdrževanje (za25 let) vrste šol in vrtcev v mestu, kiso v slabem stanju in naj bi pritegnili30 milijonov zasebnih sredstev, preno-va tržnice, priprava projekta tramvaj-ske linije v središču mesta za rešitevprometnih zastojev in varovanje okolja,odprtje deponije za predelavo odpad-nega gradbenega in odpadnega medi-cinskega materiala.

Tudi zaradi takšnih prizadevanj jeFinancial Times razglasil regijo med

Vilno in Kavnasom za evropsko regijoprihodnosti za leto 2006/2007. Velikone zastajata tudi drugi baltski državi.Kljub nekaterim normativnim nejasno-stim in praktičnim težavam poskušataz modeli JZP izvesti določene obvoz-nice, izboljšati infrastrukturo in podob -no. Za Litvo je zanimivo, da prednjačirazvoj JZP na lokalni ravni in se ne raz-vija na državni ravni, medtem ko je vvečini drugih držav proces ravno obra-ten. Najprej se projekti JZP razvijejo nadržavni ravni in se začnejo kasneje izva-jati na mestni oziroma lokalni ravni.

Razvoj zakonodaje

Sočasno z razvojem JZP se razvijatudi zakonodaja. Nekatere države dopol-njujejo obstoječe zakone o koncesijahali drugo zakonodajo, druge poskuša-jo celotno področje sistemsko urediti.Vsaka izhaja iz svojih izkušenj in svo-jega pravnega konteksta. V pomoč sojim prizadevanja in usmeritve Evrop-ske komisije, kot je Zelena knjiga o javno-zasebnem partnerstvu.

Kako bo javno-zasebno partnerstvopotekalo v Sloveniji, je še težko napo-vedati. Ob sprejemanju novega zakonao javno-zasebnem partnerstvu se napo-veduje ambiciozen pristop k izvajanjuvrste projektov v praksi. Gre za dobro-došlo novost, ki pa utegne ostati neiz-koriščena, če se ne bo upoštevalo zna-nja in izkušenj nam primerljivih držav.Upoštevati bo treba tudi dejstvo, da doslejs kompleksnejšimi nalogami, kot so naprimer bolj zahtevni javni razpisi, nismoimeli vedno dobrih izkušenj. Prav takonimamo dovolj izkušenj s koncesijami.Zakon o koncesijah, ki je bil pred letinekajkrat napovedan, ni nikoli prišel do

faze sprejemanja, ostali smo ena redkihdržav v EU, ki nima celovitega zakonao koncesijah, s tem pa tudi nismo ustva-rili dovolj znanja in izkušenj s tega podro-čja. Morda utegne del tega nadoknaditizakon o javno-zasebnem partnerstvu,vendar le ob upoštevanju navedenih pred-postavk za uspešno pripravo in izvedboprojektov JZP v praksi.

Uspešen pristop bo terjal izdelavocelovite politike JZP, ustvarjanje ustrez -no izobraženih skupin v javnem sek-torju ter transparenten, premišljen inodgovoren pristop. Priprave prvih pro-jektov utegnejo trajati nekaj dlje, ven-dar njihova natančna premišljenost, ocenein analize utegnejo pripeljati do uspe-šnih projektov v praksi, kar bo ustvari-lo tako javno zaupanje kot potrebnanova znanja in izkušnje ter več in hitre-je pripravljene projekte v prihodnje. Inobratno, ne dovolj premišljen in prehi-ter pristop utegne pripeljati do prvihneuspehov in do hitre uplahnitve inte-resa za enega od zanimivih in inova-tivnih modelov, katerega končni namenje povečevanje javnega dobra in skup-nih koristi.

V vsakem primeru velja imeti predočmi, da je JZP samo eden od instru-mentov, ena od možnosti za zagotav-ljanje boljših javnih storitev, ki mora itiz roko v roki skupaj s celotnim razvo-jem javnega sektorja in iniciativo terkonkurenčnostjo zasebnega sektorja.

Predstavitev nekaterih koristnihtujih izkušenj pri pripravi in izved-bi javno-zasebnega partnerstva bi vprihodnje utegnile biti zanimive tudiza odvetnike, zlasti v luči sprejema-nja novega zakona.


3. Vloga odvetnika v mediaciji (glej Odvetnik št. 32)

3.1. Priprava stranke na postopekmediacije (glej Odvetnik št. 32)

3.2. Vloga odvetnika med mediacijskim postopkom

Odvetnik, ki sodeluje v postopkumediacije, ima povsem drugačno vlogood tiste, ki jo ima v pravdnem ali arbi-tražnem postopku. V mediaciji odpa-de potreba po prepričevanju mediator-ja ali nasprotne strani o pravnih vidi-kih zadeve, zato je tudi odveč »pred-stava« odvetnika, ki jo včasih ti upri-zorijo v sodni dvorani, bodisi za potre-be klienta bodisi za razpravljajočegasodnika.2 V postopku mediacije imajozato osrednjo vlogo stranke, in ne nji-hovi odvetniki (v nasprotju s pravdnimpostopkom).3

Stranke se v mediaciji poskušajoosredotočiti na bodočo rešitev sporain pri tem izhajajo iz obojestranskihinteresov. Zato odvetnik v mediacijideluje bolj kot diplomat iz ozadja,4ki se, odvisno od faze mediacije, boljpostavi kot svetovalec, ki vodi svojostranko pri iskanju rešitve, s katerobo slednja zadovoljna. Čeprav imajostranke v postopku mediacije osre-dnjo vlogo, kajti mediator (naj bo naskupnem ali ločenem srečanju), moraprav od strank slišati največ (ne paod njihovih odvetnikov), da bi lahkoodločil, v kateri smeri jih bo spod-budil, da bi dosegle poravnavo v skup-

nem interesu, stranke med mediacijonajpogosteje iščejo nasvet od svojihodvetnikov ter zaupajo njihovem mne-nju in stališču. Res, nekaterim stran-kam ni prijetno, da imajo same gla-vno vlogo pri reševanju lastnega sporana takšen način, vendar morajo nji-hovi odvetniki takšna njihova občutjain spoznanja anticipirati in poskušatiodstraniti vse, da bi dosegli rešitevspora.5

Odvetnik skrbi, da je v mediacij-skem postopku predstavljeno vse, karje v interesu njegove stranke. Zagotav-lja ravnotežje položaja svoje stranke vodnosu na nasprotno, lahko se celokreativno vključi v predlaganje možno-sti in izbor rešitev za poravnavo v skup-nem interesu in stranki svetuje gledeveljavnosti vsebine predložene sodneporavnave, prav tako tudi glede njenepravne veljavnosti, dopustnosti in izvršlji-vosti.

Stranke in njihovi odvetniki lahkoodločajo samostojno o tem, ali boodvetnik navzoč med celotnim postop-kom mediacije. Odsotnost odvetnikaje lahko upravičena, če gre za manjzapletene zadeve in kadar gre za stran-ke, ki so sposobne samostojno dobroizraziti svoje lastne interese ter o njihskrbeti. Tudi kadar odvetnik ni navzočves čas mediacijskega postopka, je pri-poročljivo, da ga stranka občasno tele-fonsko obvešča o razvoju dogodkov(med pavzami), da ga na koncu ne bipresenetil predlog sodne poravnave, kimorda ni povsem v skladu z začet-nim razumevanjem najboljše rešitvespora v konkretnem primeru. Takšnoeventuelno odvetnikovo nesoglasje ozi-roma neinformiranost je lahko pogu-bno za uspeh mediacije.

3.3. Vloga odvetnika po neuspelimediaciji

Če stranke v postopku mediacije nedosežejo poravnave, so za stranko ven-darle dragoceni odvetnikovi nasvetiglede njenih nadaljnjih korakov v sporu,najpogosteje glede priprave sodnegapostopka oziroma njegovega nadaljevanja,ali redkeje, glede priprave za morebit -ni arbitražni postopek.

3.4. Razlogi, zaradi katerihodvetniki še vedno ne sprejemajomediacije kot želeno metodoreševanja sporov

Mediacija kot prostovoljni nefor-malni ter izjemno hitri in poceni posto-pek, v katerem stranke ohranijo popolnnadzor nad njim, v katerem nihče razennjih samih ne more odločati o sporuin v katerem dosežejo poravnavo, ki jev skupnem interesu, zaradi česar obestranki postopka iz spora prideta kotzmagovalca, kaže na očitne prednostimediacije v primerjavi z drugimi meto-dami reševanja sporov. Še zlasti je torazvidno, kadar se postopek mediacijeprimerja z nam vsem najbolj znanimsodnim postopkom.6

Stranke v Republiki Hrvaški zareševanje svojih sporov uporabljajo sko-raj izključno ta institut. Prav zaradi tegaso sodišča prenatrpana s spori, medkaterimi mnogi niso primerni za reševa-nje v sodnem postopku.

Prav tako niso vsi spori primerni zapostopek mediacije. Tudi vse stranke(in trenutno še manj vsi odvetniki) vsporih, ki so primerni za mediacijo, nisopripravljene privoliti v takšen postopek.

Kako med množico različnih spo-rov, ki v glavnem »ležijo« na sodiščih,prepoznati in izbrati tiste, ki so pri-merni za mediacijo?7

Takšne spore najlažje prepoznamo,če prepoznamo tiste stranke, ki so pri-pravljene spor rešiti po mirni poti.Splošno gledano je moč reči, da za uspehmediacije ni toliko pomembna vrstaspora, kolikor so pomembne stranke vsporu, kajti prav od njihove pripravlje-nosti za reševanje spora na miren načinje odvisen tudi njihov uspeh, ne gledena vrsto in zapletenost spora, v kate-rem sodelujejo.

Izjemno vlogo pri usmerjanju strankk mediaciji imajo lahko prav odvetni-ki. Gre za to, kot smo že zapisali, da


Čla

nki –

pri

mer

jave

Zakaj je mediacijadobra za odvetnike in

njihove stranke (2. del)mag. Srđan Šimac1

V Odvetniku št. 11 (32) – oktober 2006 je bil objavljen prvi del prispev-ka mag. Srđana Šimca. V tej številki nadaljujemo z drugim delom, zadnjidel pa je predviden za spomladansko številko naše revije, seveda s potreb-nimi prilagoditvami in okrajšavami.

1 Avtor je predsednik Visokog trgovačkog suda(gospodarskega sodišča) RH v Zagrebu.2 P. Lovenheim, (1996): How to mediate yourdispute, Nolo press, Berkley, str. 6–49. 3 E. Brunet, C. B. Carver, (2001): Alternativedispute resolution: The advocates perspective, Cont.edition, Lexis Nexis, Danvers, str. 67.4 P. Lovenheim, prav tam, str. 6, 51. 5 E. Brunet, C. B. Carver, prav tam, str. 197.

6 Več o tem: S. Šimac (2004): Mirenje i sudci,Hrvatska pravna revija št. 7/2004, Inženerski biro,d.d., Zagreb, str. 127, 128.7 Več o tem S. Šimac, prav tam, str. 105–107.


stranke v sporu od trenutka, ko je nji-hov spor eskaliral v tolikšni meri, daga same niso več sposobne rešiti, pogo-sto iščejo pomoč pri pravnih strokov -njakih – odvetnikih (zdravnikih za spore).Od tistega trenutka se praviloma stran-ke prepustijo avtoriteti odvetnika. Odvet-nik prevzame skrb o njihovem sporu,pri čemer stranke najpogosteje prev-zamejo pasivno vlogo, pričakujoč rešitevod nekoga drugega. Odvetniki po tem,ko so »prevzeli« spor od stranke s ciljemvarstva njenih prekršenih pravic, naj-pogosteje svoje delovanje usmerijo protidržavnemu sodišču kot redni in običaj-ni poti pravne zaščite. To storijo, čepravzelo dobro vedo, kako zelo so sodiščazatrpana z zadevami in da bo pretekloveliko časa, preden bo zadeva njihovestranke sploh prišla na vrsto za obra-vnavo.

Dobro tudi vedo, da je sodni posto-pek, ob tem da dolgo traja, lahko obre-menjen tudi z znatnimi stroški (takse,izvedeniški stroški, nagrade in stroškiodvetnika itd.), pri čemer se zavedajo,da bodo njihove stranke, še zlasti tiste,ki so bile pred sporom v bližnjih med-sebojnih odnosih, med sodnim postop-kom izpostavljene močnemu in večkrat-nemu čustvenemu stresu, da ne bodoimele pomembnega vpliva na potekpostopka, še manj na njegov rezultat,ki je pogosto nepredvidljiv, pogosto pane bo zadovoljiv niti za tisto stranko,ki je pred sodiščem uspela. In končno:odvetniki zelo dobro vedo, da sodba vsodnem postopku ustvarja na eni stra-ni zmagovalca, na drugi strani poražen-ca, kar pripelje do eskalacije njihove-ga že tako motenega medsebojnegaodnosa, ki potem dobi še oznako traj-nosti.

Zakaj je tako? Na eni strani lahkorazloge za dejstvo, da se odvetniki nera-di spopadajo z mediacijo, iščemo v nji-hovem nepoznavanju ali nezadostnempoznavanju mediacije kot metode zareševanje sporov. Na drugi strani pa jerazlog tudi strah (menimo, da neupra-vičen), da se bodo njihovi dohodkizaradi povečanja števila mediacijzmanjšali.

3.5. Nepoznavanje ali nezadostnopoznavanje mediacije kot alterna-tivnega postopka za reševanjesporov

Povsem razumljivo je, da se ljudjeboje tistega, česar ne razumejo.8 Nezna-

nje vzbuja negotovost in strah, strahpa preprečuje, da bi se spopadli zvsem tistim, kar nam povzroča nego-tovost.9 Zagotovo lahko takšen obra-zec uporabimo tudi pri mediaciji, kije v kakršnikoli obliki v naši pravniareni popolna novost. Vsaka novost papri ljudeh povzroči manjši ali večjiodpor, ker zahteva napor za obvlado-vanje. In kar je še pomembneje: zah-teva spremembo našega dosedanjegadobro naučenega načina obnašanja, skaterim se počutimo prijetno in varnoter imamo občutek, da obvladujemorazmere. Vsaka sprememba je zato zanas nelagodna in naš prvi odziv je –odpor proti spremembi.

Vse pomembnejše novosti v raz-voju človeške civilizacije10 so na začet -ku pri ljudeh izzvale začudenje, kri-tiko in obrambo dotedanjega »stareganačina življenja«. Vendar se je od tre-nutka, ko so bile novosti sprejete, zgo-dila svojevrstna revolucija v človeškemobnašanju, v obnašanju celotne družbe-ne skupnosti in po nekem času bi vsiradi postavili vprašanje: Kako je bilomogoče, da smo tako dolgo delali nastari način? Drznemo si trditi, da jemediacija prav tako revolucionarnakakovostna sprememba v pravosodnemsistemu države in da bo veliko pri-spevala k pozitivni spremembi pogle-da na spore med strankami ter takopostala nepogrešljivi civilizacijskidosežek.

Nezadostno poznavanje mediacijekot alternativnega reševanja sporovmed odvetniki,11 še bolj pa med stran-kami, je razlog, da po preteku dvehlet od uveljavitve zakona o mediaci-jah RH mediacij ne zaznamo kotpomembnega pojava v vsakodnevnipraksi reševanja sporov. Podporo media-cijam v zadnjem času dajejo državain pomembni projekti, ki se priprav-ljajo,12 sledeč evropskim (in sveto-vnim) smernicam, z željo po prilago-ditvi našega pravosodnega sistemasodobnim evropskim državam, kar bogotovo prispevalo k uveljavitvi media-cije med širšimi množicami in spre-

jemanju mediacije kot najugodnejšeganačina za reševanje medosebnih spo-rov.

3.6. Bojazen odvetnikov o zmanjšanju honorarjev spovečanjem mediacij

Večina naših odvetnikov še vednomeni, da je vprašljivo svetovati stran-kam v mediacijah, ker je poravnava vtem postopku nepridobitna za njihovodvetniški posel.13 Zato si mnogi odvet-niki še vedno glasno zastavljajo vprašanje:»Zakaj odstopiti od pravde, ki zara-di dolgotrajnosti zagotavlja stalneprihodke?«

Zato je njihova ocena, da se boljsplača ne samo spustiti se v pravdo,temveč jo celo podaljšati.

Ko so se alternativni načini reševa-nja (alternative dispute resolution –ADR) sporov prvič pojavili v ZDA,so odvetniki, v šali, kratico ADRtolma čili kot alarmni upad prihod-kov (Alarming drop off resources).Potem pa, ko so ameriški odvetnikisčasoma uvideli, da se njihovi pri-hodki, tudi s sodelovanjem v postop-kih mediacij (in to ne samo kot poo-blaščenci strank, temveč tudi kotmediatorji), niso zmanjšali, so ustva-rili novo geslo: Srečne stranke plačajosvoje račune14 (Happy clients paytheir bills.).

Zato se še danes v ZDA, kjer jeporavnavanje oziroma mediacija postalnajpogostejši način za reševanje spo-rov sploh, več kot 90 odstotkov vsehsodnih postopkov reši z zunajsodnoporavnavo, postopki mediacij pa sekončajo z 80-odstotnim uspehom. Ktemu so največ prispevali prav od -vetni ki s svojimi pobudami in priza-devanji. Pravijo, da bi ameriški pra-vosodni sistem doživel kolaps breztega, predvsem odvetniškega prispev-ka.15

Ali se lahko enak ratio uporabi tudina Hrvaškem (kjer pravosodni sistemprav tako ne zmore slediti zahtevamčasa, v katerem živimo) in za hrvaškeodvetnike?16


8 B. Sells (1994): The Soul of the Law, Dorset,England (prevedena tudi v slovenščino, Vodni-kova založba, Ljubljana, 1997, str. 74 – op. p.).

9 M. Vukmir (2005): Zagreb, Novinarski dom,str. 24.10 Spomnimo se na pojav računalnikov.11 A. H. Goodman (2002): Basic skills for thenew mediator, Solomon, Publication, Rocville,str. 40.12 Ministrstvo za pravosodje RH je v letu 2005izdelalo Strategijo razvoja alternativnih načinovreševanja sporov. Prvi takšni projekt je predvi-den na Trgovačkom sudu u Zagrebu in Visokomtrgovačkom sudu Republike Hrvatske. Avtor šenavaja: (op. prev.): »Držimo im čvrsto palčevena njihovom putu ka uspjehu projekta.«

13 A. H. Goodman, prav tam, str. 40.14 G. Ristin: Zakaj so ameriški odvetniki pod-prli alternativno reševanje sporov, torej tudimediacije?, pisno poročilo s študijskega potova-nja po ZDA, brez datuma, str. 1.15 Miller Avster (2002): ADR v praksi – nekoli-ko naučenih lekcij, Odvjetnik 3-4/2002, str. 24.16 M. Vukmir, prav tam: »Nije lako reči jednojprofesiji koja sama mora prehraniti sebe – idimediira! Ja sam intuziast i imam kancelariju skojom to sebi mogu priuštiti i ja to radim!«


Zagotovo, vendar je pri tem nujnopričakovati ter zahtevati tudi prispe-vek odvetnikov. Problem v tem pro-cesu je postopnost in verjetno je vprihodnje možno pričakovati blagorečeno »pasivni odpor« številnihhrvaških odvetnikov proti širši upora-bi mediacije v vsakodnevni praksireševanja sporov.17

Praksa mediacij v modernih zahod-nih državah, zlasti v ZDA, je poka-zala, da je največ mediatorjev mne-nja, da odvetnik, ki v imenu svojestranke vloži tožbo pred rednimsodiščem, če se prej ne posvetuje ssvojo stranko o rešitvi njenega sporapo mirnem ali drugem alternativnemnačinu za reševanje spora, ravnaneetično. Teorija, ki podpira to sta-lišče, je preprosta: tožba bo verjetnoodvetnikom prinesla večji dohodek oddohodka, ki ga lahko zaslužijo vmediacijskem postopku ali v kateremdrugem alternativnem postopku reševa-nja sporov.

Zato mediatorji menijo, da odvet-niki, ki vlagajo tožbe pri rednem sodiščubrez predhodne seznanitve stranke zdrugimi (alternativnimi) možnostmireševanja njihovega spora (z njihovi-mi prednostmi, pomanjkljivostmi,dostopnostmi, posebej glede na sodnipostopek), povzročajo kolizijo intere-sov s svojo stranko.18 Takšno ravna-nje verjetno ni tuje niti našim odvet-nikom. Glede na dejstvo, da mediaci-ja ne pomeni procesne predpostavkeza vodenje sodnega spora,19 to ne pov-zroča izrecne zakonske obveze, daodvetnik svetuje stranki, naj poskusirešiti spor na ta hitrejši in cenejšinačin.

Ali ravnajo odvetniki na tak načinv najboljšem interesu svojih strank, paje vprašanje, na katerega bomo odgo-vorili v naslednjem (zadnjem) delu pri-spevka.20

Prevedel: dr. B. K.

dob no kot v Sloveniji opravlja eno-ten državni izpit za pravnike (ne pose-bni izpit za odvetnika kot denimo vItaliji), le da sta državna izpita dva.Če pa pripravnik opravlja pripravni-štvo v odvetniški pisarni, ga financi-ra zvezna dežela, tako da odvetnik spripravnikom načeloma nima nobenihstroškov. V Nemčiji deluje 28 regio-nalnih odvetniških zbornic.

Skladno z nemško zakonodajo(Rechtsberatungsgesetz) lahko oprav-ljajo dejavnost pravnega svetovanja leodvetniki. Prav tako lahko zastopastranko pred sodiščem le odvetnik (inne denimo oseba z opravljenim prav -niškim državnim izpitom). Skladno znemškim zakonom o pravdnem postop-ku (ZPO) je v civilnih sporih predokrožnim sodiščem (Landesgericht, kije pristojno za zadeve z vrednostjospornega predmeta najmanj 5000 evrov)zastopanje stranke po odvetniku obve-zno, medtem ko v sporih pred okraj-nim sodiščem (Amtsgericht) to niobvezno in se lahko stranka zastopasama. Obvezna obramba v kazenskihzadevah je določena v nemškem zako-nu o kazenskem postopku (StPO),denimo za kazniva dejanja, za kate-ra je predpisana kazen najmanj enegaleta zapora. Pri kaznivih dejanjih, zakatera je predpisana nižja kazen odnavedene, se lahko obdolženec zasto-pa sam.

Ustanavljanje družb z omejeno odgo-vornostjo, ki jih poznamo v Sloveni-ji, kot so denimo Odškodnina, d.o.o.,in Poravnava, d.o.o., v Nemčiji ne bibilo dovoljeno, saj bi takšna d.o.o.lahko obstajala le kot odvetniška dru-žba (Rechtsanwaltsgesellschaft), kate-re družbeniki pa so lahko le odvetni-ki ter nekateri drugi poklici (npr. dav-čni svetovalci), pri čemer morajo imeti


Čla

nki –

pri

mer

jave

17 M. Vukmir, prav tam: »Dakle nema mediaci-je koje se mogu naplatiti. Teško je očekivati, dače odvjetnici gurati mediaciju. Stvarnost je, damnogi odvjetnici nemaju dovoljno sredstava, dasi taj luksus dopuste. Zato jih treba stimuliratinekakvim drugim mjerama, kao što je primericerad po satu, kao najadvekatniji način nagradži-vanja.18 E. Brunet, C. B. Carver, prav tam, str. 250.19 Tu je seveda treba opozoriti na slovenske reši-tve, ki (npr. v 23. čl. ZDSS-1) procesno predpo-stavko le predvidevajo (op. prev.).20 Povzeto in prirejeno s soglasjem avtorja inHOK, Odvjetnik št. 5-6/06.

Dvotedenski uvodni seminar jepotekal v Bonnu. Vsak dan(razen vikenda, ki je bil rezer-

viran za izlete) smo poslušali preda-vanja o nemškem pravu in se tako pri-pravljali na hospitacijo v pisarnah.Podrobno smo se seznanili s statusomodvetnika v Nemčiji in tudi s števil-nimi zanimivimi nemškimi pravnimiinstituti, predvsem iz civilnega in gospo-darskega, pa tudi evropskega prava.Po dvotedenskem uvodnem seminarjusmo bili razporejeni v odvetniške pisar-ne v različna nemška mesta, ki smosi jih lahko predhodno izbrali. Takosem hospitacijo opravljala v zelo ugled -ni pisarni Hoffman & Partner v Main-zu.

Glede na to, da se odvetnikom vSloveniji obetajo že pred časom napo-vedane spremembe odvetniške tarife,ki naj bi se zgledovale po nemški ure-ditvi, bom podrobneje predstavile neka-tere značilnosti nemškega sistema.

Odvetniška tarifa v Nemčiji V Nemčiji je trenutno dejavnih pri-

bližno 140 tisoč odvetnikov, od tegaje slaba tretjina odvetnic, pri čemerse število odvetnikov vsako leto pove-ča za približno šest odstotkov. Naj-večja gostota odvetnikov (merjena sštevilom prebivalcev na enega odvet-nika) je v Frankfurtu (104), Münch-nu (131) in Berlinu (336). V Nemči-ji iščejo rešitev, da se ne bi tolikomladih odločalo za poklic odvetnika,saj je pogosto razlog za izbiro pokli-ca odvetnika v tem, da ne dobijo drugeslužbe.

Pogoj za pridobitev statusa odvet-nika sta opravljena dva državna izpi-ta ter osebnostna primernost, medtemko opravljanje pripravništva pri odvet-niku ni pogoj. Tudi v Nemčiji se po -

Odvetniška hospitacija v Nemčiji

mag. Helena Devetak

Kot vsako leto je tudi v letu 2006 Nemška ustanova za mednarodno prav -no sodelovanje (Deutsche Stiftung für Internationale rechtliche Zusam-menarbeit) v sodelovanju z nemško Zvezno odvetniško zbornico (Bun-desrechtsanwaltskammer) in nemškim Odvetniškim združenjem (Deu -tscherAnwaltVerein) organizirala hospitacijo odvetnikov iz srednje- invzhodnoevropskih držav v Nemčiji, ki je trajala poldrugi mesec. Sodelo-valo je 17 odvetnikov iz 15 držav.


odvetniki v takšni družbi večinskiposlovni delež in večino pri glasoval-nih pravicah (59.c člen BRAO).

Glede ustanavljanja odvetniškihdružb in zaposlitev pri odvetniku jenemška ureditev zelo fleksibilna. Izha-ja iz stališča, da naj bi bile možnevse oblike družb, torej tudi denimodelniška družba in oblike odvetni-ških družb, kot jih poznajo v tujini(npr. Limited, LLP). Izvzete so leoblike družb, namenjene izvajanjuobrti (npr. OHG, kar sovpada s slo-vensko d.n.o.). Pred desetletji je bilaedina možna oblika odvetniške druž-be civilnopravna družba (BGB), kitemelji na osebni odgovornosti vsehdružbenikov.

Danes se uveljavlja predvsem part-nerska družba (Partnerschaftliche Gesell-schaft), ki je zaradi svoje privlačneoblike postala vodilna oblika povezo-vanja odvetnikov, predvsem v večjihpisarnah. Bistveno je, da navzven vsiodvetniki nastopajo enako, če pa pridedo odgovornosti posameznika iz druž-be, odgovarja le slednji, ne pa tudiodvetniška družba kot celota oziromaostali odvetniki.

Zaposlitev odvetnika (46. in nasl.členi BRAO) je mogoča tako v odvet-niški družbi kot tudi pri odvetnikuposamezniku. Zaposleni odvetnik moraimeti sklenjeno zavarovanje odgovor-nosti, enako kot njegov delodajalec,sicer pa se problem (ne)samostojnostizaposlenih odvetnikov ne pojavlja. Nače-loma stranka za zastopanje pooblastiodvetniško pisarno, lahko pa poobla-sti tudi npr. samo enega odvetnika izpisarne.

Skladno z nemško zakonodajo (43.bčlen BRAO) je dovoljeno tudi ogla-ševanje odvetnikov.

Nemška odvetniška tarifa temeljipredvsem na urni postavki (Stunden-satz), pri čemer se za višino urnepostavke odvetnik in stranka pred hod -no dogovorita. V praksi je višina hono-rarja odvisna predvsem od ugledaodvetniške pisarne ter od mesta, kjerima pisarna sedež. Tako denimo znašaurna postavka 200 evrov, celo 500 ali600 evrov! Res pa je, da denimo odvet-nik po uradni dolžnosti v kazenskihzadevah (Pflichtverteidiger) zasluži le80 odstotkov zneska kot odvetnik popooblastilu.

PrimerZa boljšo predstavo si oglejmo upo-

rabo nemške odvetniške tarife na dvehpoenostavljenih primerih:

1. Zastopanje v kazenskem postopku:

G. si je na svojem delovnem mestu v podjetju iz blagajne neupravičeno pri-svojil znesek 1.100 evrov, posledica tega pa je bila kazenska ovadba zaradi kaz-nivega dejanja tatvine. Pred zaslišanjem v fazi preiskave je za zastopanje poo-blastil odvetnika.

Oglejmo si naslednje možnosti:a.) V primeru, da je po zaslišanju v fazi preiskave kazenska ovadba zavrže-

na in kazenski postopek ustavljen (skladno s 170/II čl. nemškega zakona o kazen-skem postopku – StPO), je G. dolžan odvetniku skladno z nemško odvetniškotarifo plačati naslednje odvetniške stroške: – temeljni strošek (Grundgebühr) skladno s št. 4100 RVG 165,00 €,– strošek postopka (Verfahrensgebühr) skl. s št. 4104 RVG 140,00 €,– strošek obravnave (Termingebühr) skl. s št. 4102 RVG 140,00 €,– strošek oprave dejanja (Erledigungsgebühr) skl. s št. 4141 RVG 140,00 €,– materialni stroški (Auslagenpauschale) skl. s št. 7002 RVG 20,00 €,

skupno 605 € (ter 16-odstotni DDV).

b.) Odvetniški stroški zastopanja obtoženca G. na glavni obravnavi znašajo:– temeljni strošek (Grundgebühr) skladno s št. 4100 RVG 165,00 €,– strošek postopka (Verfahrensgebühr) skl. s št. 4104 RVG 140,00 €,– strošek postopka (Verfahrensgebühr) skl. s št. 4106 RVG 140,00 €,– strošek obravnave (Termingebühr) skl. s št. 4108 RVG 230,00 €,– materialni stroški (Auslagenpauschale) skl. s št. 7002 RVG 20,00 €,

skupno 677 € (ter 16-odstotni DDV).

V primeru, da odvetnik samo vpogleda v kazenski spis pred prvim zasliša-njem v fazi preiskave, nato pa mu stranka odpove pooblastilo:– temeljni strošek (Grundgebühr) skladno s št. 4100 RVG 165,00 €,– strošek postopka (Verfahrensgebühr) skl. s št. 4104 RVG 140,00 €,– materialni stroški (Auslagenpauschale) skl. s št. 7002 RVG 20,00 €,– skupno 325 € (ter 16-odstotni DDV).

2. Zastopanje v civilnem postopku

Zakonca S. sta posodila gospe F. znesek 5.050 evrov, ki se ga je F. zaveza-la vrniti čez en mesec. F. denarja v dogovorjenem roku ni vrnila, prav tako tegani storila po številnih pisnih pozivih zakoncev S., zaradi česar sta slednja poi-skala pomoč odvetnika.

a.) Odvetnik vloži tožbo zoper toženo stranko F. pred sodiščem in se udele-ži glavne obravnave:– 1,3 strošek postopka (Verfahrensgebühr) skl. s št.3100 RVG 439,40 €,– povečanje za 0,3 (zastopanje zakoncev) skl. s št. 1008 RVG 101,40 €,– 0,5 strošek obravnave (Termingebühr) skl. s št.3104 RVG 169,60 €,– materialni stroški (Auslagenpauschale) skl. s št. 7002 RVG 20,00 €,

skupno 730,40 € (ter 16-odstotni DDV).b.) Še pred vložitvijo tožbe odvetnik pošlje F. dopis, s katerim jo pozove na

takojšnje vračilo posojila. F. še pred vložitvijo tožbe res vrne celoten znesekzakoncema S.:– 0,8 strošek postopka (Verfahrensgebühr) skl. s št.3101, tč. 1 RVG 270,40 €,– povečanje za 0,3 (zastopanje zakoncev) skl. s št. 1008 RVG 101,40 €,– materialni stroški (Auslagenpauschale) skl. s št. 7002 RVG 20,00 €,

skupno 391,80 € (ter 16-odstotni DDV).c.) Na glavni obravnavi pred sodiščem je sklenjena sodna poravnava, skla-

dno s katero je F: – dolžna zakoncema S. vrniti znesek 3.800,00 €:– 1,3 postopkovni strošek (Verfahrensgebühr) skl. s št.3100 RVG 439,40 €,– povečanje za 0,3 (zastopanje zakoncev) skl. s št. 1008 RVG 101,40 €,– 1,2 strošek obravnave (Termingebühr) skl. s št.3104 RVG 405,60 €,– sklepanje poravnave (Einigungsgebühr) skl. s št.1000 RVG 338,00 €,– materialni stroški (Auslagenpauschale) skl. s št. 7002 RVG 20,00 €,

skupno 1304,40 € (ter 16-odstotni DDV).


Čla

nki –

pri

mer

jave


uradno priznanih dvojezičnih občinah.Leta 2000 je ustavno sodišče na njegovopritožbo razveljavilo dele uredbe o dopust-nosti slovenščine kot uradnega jezika inodločilo, da je tudi v občini Doberla vasslovenščina eden od uradnih jezikov. Leta2001 je ustavno sodišče po njegovi pri-tožbi razveljavilo klavzulo 25 odstotkovv zakonu o narodnih skupinah in del ured-be o dvojezični topografiji na Koroškem.Odločilo je, da za pravico do dvojezič-nih krajevnih napisov zadostuje 10 odstot-kov slovenskega prebivalstva v daljšemčasovnem obdobju. Tedaj je ustavno sodiš-če razveljavilo enojezično krajevno tablov Škocjanu. Po njegovi pritožbi je ome-njeno sodišče konec leta 2005 razvelja-vilo tudi enojezične krajevne napise v Pli-berku in Drveši vasi.3

Mag. Vouk je »postregel« z aktualnonovico, da je o tej zadevi nedavno raz-pravljalo avstrijsko ustavno sodišče in dakaže na težnje po zmanjševanju meha -nizma za uresničitev (izvršbo) ustavne odlo-čitve, pri čemer je poudaril, da je usta-vno sodišče porabilo kar sedem let, da jeodločilo o »škocjanskem primeru«, ki gaje slikovito označil kot »moj trik«.4 Danesje na Koroškem okoli 800 vasi – naselijs slovenskim prebivalstvom, v kratkempa bo spet potekala obravnava po členu7/3 avstrijske državne pogodbe, kajti mag.Vouk zastopa pripadnike slovenske naro-dne skupnosti v številnih nadaljnjih postop-kih pred ustavnim sodiščem (tudi v šti-rinajstih primerih o dvojezični topografi-


Dog

odki

Slavnostni nagovor je prispeval zaslu-žni profesor ljubljanske Pravne fakul-tete dr. Ljubo Bavcon.1 Kritično

je spregovoril o stanju človekovih pravicin temeljnih svoboščin na Slovenskem,opozoril na pomembnost sistema zavorin ravnotežij v demokratični pravni drža-vi ter priporočil branje knjižice profeso-rice pravne fakultete dr. Katje Vodopi-vec in poročila varuha človekovih pravicza leto 2005 (še zlasti strani 12 do 17).Ocenil je, da je Matjaž Hanžek odličnoopravljal svoje poslanstvo. Opozoril paje, da je zaradi aktualnih kršitev člove-kovih pravic Slovenija prišla na prangersvetovne (ne zgolj pravne) javnosti.

Ustavna presoja položaja narodnih manjšin v Avstriji,Italiji in RS

Moderator, ustavni sodnik dr. CirilRibičič je vodil okroglo mizo z naslo-vom Ustavna presoja položaja narodnihmanjšin v Avstriji, Italiji in Sloveniji, nakateri so sodelovali ustavna sodnica dr. Mirjam Škrk ter zamejska Sloven-ca – Bojan Brezigar iz Italije in odvet-nik mag. Rudi Vouk iz Avstrije.

Odvetnik mag. Rudi Vouk (pravnikleta 2006) je predstavil svoja dolgoletnapravna (odvetniška) in politična priza-devanja za uveljavitev pravic pripadnikovslovenske narodne skupnosti na avstrij-skem Koroškem.2 Odvetniški kolega, kije samostojni odvetnik v pisarni Grilc vCelovcu od leta 1997, je povedal, da jeleta 1998 dosegel odločitev Ustavnegasodišča Avstrije, da slovenščino lahkopred okrajnimi glavarstvi in deželnimi uradiuporabljajo tudi občani, ki niso doma v

Slovenija na prangerjusvetovne javnosti

dr. Bojan Kukec

Na povabilo dekana Pravne fakultete v Ljubljani dr. Rajka Pirnata, pred-sednika Društva za ustavno pravo dr. Ivana Kristana, predsednika Dru-štva za mednarodno pravo dr. Danila Türka in vodje IDC Sveta EvropeLijane Kalčina se je 5. decembra 2006 v zlati predavalnici ljubljanskePrav ne fakultete 200 povabljenih udeležilo slovesnosti ob dnevu človeko-vih pravic.

ji, glede katerih bo ustav no sodišče šeodločalo).

Urednik Primorskih novic iz ItalijeBojan Brezigar je prispevek o položajuslovenske narodne manjšine začel z duho-vito mislijo, da se v Italiji »ustavne odloč-be najprej interpretirajo, šele nato izva-jajo«, zato je glede tega Italija nenava-dna država.

Opozoril je na posebnosti italijan-skega ustavnopravnega sistema, po kate-rem posameznik ne more pred ustavnosodišče, saj zanj veljajo statuti sedem-najstih dežel ter dveh avtonomnih pokra-jin. Pred ustavnim sodiščem se preizku-šajo zgolj zakoni. Od leta 1965 do danesje italijansko ustavno sodišče sprejelodeset pomembnih sodb za manjšino indve odredbi. Pomembni sta dve sodbi šeiz leta 1992 v Trstu, ki ju je podpisalprof. Samo Pahor.5

Tudi starejša odločitev iz leta 1987 opravici izobešanja slovenske zastave polegitalijanske, po kateri slovenski borci NOBne morejo biti kaznovani, je pomembnas stališča manjšine in odločitev iz leta1996 o pravici do prevajalske službe.

Ustavna sodnica dr. Mirjam Škrk jepovedala, da je bilo v obdobju od leta1998 pred slovenskim ustavnim sodiščemizdanih osem odločb s področja proble-matike narodnih manjšin. Pravni okvir dolo-čajo 5., 11., 64., 65. (Romi) in 80. členUstave RS. Le dvakrat je ustav ni sporsprožila manjšina,6 vse ostale spore pa sospodbudili državni organi.

Tudi slovensko ustavno sodišče je obodločanju7 poznalo precedenčno odloči-tev italijanskega ustavnega sodišča gledepravice izobešanja zastav. Problem je zizvršitvijo odločitve ustavnega sodišča vzvezi s članom občinskega sveta v neka-terih okoljih.8

V razpravi so nekateri opozorili nakritiko načela avtohtonosti (Romi), naproblematiko verskih manjšin, na koncupa je predsednik Društva za ustavno pravodr. Ivan Kristan izrazil protest gledeaktualnih dogodkov, ki zadevajo romskomanjšino.

4 Šlo je za domiselno odvetnikovo ravnanje, daje pridobil pravni interes, s tem ko je kršil dovo-ljeno hitrost v prometu. Problem pa je bil v obli-ki krajevnega napisa oziroma table – plava obro-ba, dvojezičnost itd.5 Prva je bila v zvezi s parkiranjem, globo poli-cistom in prevajalci, pri drugi pa je šlo za upo-rabo slovenskega jezika v pisnem odgovoru vcivilnem postopku.6 Poslanec italijanske narodne skupnosti Rober-to Battelli in pripadnik Romov Šainovič iz Nove-ga mesta.7 Zadeva Šainovič glede statuta Novo mesto inmestnih svetnikov.8 Gre za zakon o lokalni samoupravi, v kateremso naštete takšne občine (20).

3 Na javni obravnavi pred avstrijskim ustavnimsodiščem je ljudski odvetnik (ombudsman) PeterKostelka na Dunaju nedavno dejal: »Zavestnoje bila izbrana pot, ki pomeni zasmehovanje pra-vne države,« s čimer je označil ravnanje koro-škega deželnega glavarja Jorga Haiderja, ki bimoral v Pliberku in Drveši vasi postaviti dvo-jezična krajevna napisa. Namesto tega je nemški-ma napisoma dodal tablici s slovenskim ime-nom kraja. Februarja je Haider prestavil enoje-zična napisa v obeh krajih za nekaj metrov intako (po njegovem mnenju) uspešno izigral raz-sodbo ustavnega sodišča. Matija Grah, Delo, 7. 12. 2006, str. 4, v članku Zasmehovanje pra-vne države – o dvojezičnih napisih v Avstriji.

1 Povzetek referata prof. dr. Ljuba Bavcona jebil objavljen v Pravni praksi, št. 47/2006, str. 3.2 Vse od leta 1975, ko je bil denimo kriterij zapostavitev krajevna table vsaj 25 odstotkov slo-venskega prebivalstva (270 krajev), je slediloobdobje, ko so bile krajevne table postavljene,kjer je slovenska večina, do trenutne situacije,ko je dvojezičnih krajevnih tabel 77.


Od 24. do 25. novembra 2006 je vBruslju potekala plenarna sejaCCBE, ki ji je predsedoval Manuel

Cavaleiro Brandao iz Portugalske,1 kimu konec leta 2006 poteče mandat v pred-sedstvu. Leta 2007 ji bo predsedoval ColinTyre iz Škotske.

Ena od osrednjih točk seje so bile voli-tve drugega podpredsednika. Ta bo leta2007 in 2008 podpredsednik, leta 2009pa bo organizaciji predsedoval. Leta 2008bo predsednik Peter Koves iz Madžar-ske, leta 2007 pa bo prvi podpredsed-nik.

Kandidirali so štirje, in sicer Belgi-jec Carl Bevernage, ki je izpadel prvi,Avstrijka Marcella Prunbauer Glaser, kije izpadla v drugem krogu, Španec JoseMaria Davo Fernandez, ki je izpadel vtretjem krogu, in Danka Anne BirgitteGammeljord, ki je bila izvoljena za drugopodpredsednico.

Na seji je bila v CCBE sprejeta Švica.Zdaj CCBE šteje 29 nacionalnih zbor-nic. Švica si je že leta prizadevala vsto-piti v CCBE. Na seji smo, posebej zavstop Švice, spremenili statut, bilo pa jedokaj jasno rečeno, da je Švica edina izje-ma. Sicer je CCBE odprt samo za novečlanice EU (kot redne članice).

Kot opazovalki sta bili sprejeti odvet-niški zbornici Srbije in Črne gore. Raz-pravljali smo tudi o tem, da bi zborniceiz držav, ki štejejo kot opazovalke, dobi-le status pridruženih članic, nove drža-ve vzhodne Evrope pa bi bile opazoval-ke. O tem še ni odločeno, bo pa temarazprav na prihodnjih sejah.

CCBE se pripravlja tudi na spre-jem Bolgarije in Romunije, ki sta iz opa-zovalk prešli v redni članici z vstopom vEU s 1. januarjem 2007. Bolgarija naj bi

imela 6 glasov, Romunija 10 (Slovenijaima 3 glasove).

Unifikacija pogodbenegaprava v EU

Popolnoma jasno je, da je koncept skup-nega evropskega trga ter prostega preto-ka blaga in storitev le delno izpeljan, čenimamo enotne sodne zaščite in enotnepravne ureditve materije pogodbenegaprava kot osnovnega segmenta prava, kisluži trgovanju. Do enotne sodne zaščiteje še zelo daleč, lahko pa bi unificiralipogodbeno pravo, kar ne bi smelo bitizelo težko. A kar se zdi enostavno, se vpraksi lahko pokaže za zapleteno. Evrop-ska komisija je začasno »obupala«, pri-zadeva pa si to materijo urediti Evropskiparlament, ki je preučil pravo različnihevropskih držav, prav tako tudi položajin zaščito potrošnika posameznih držav.

Če res želimo imeti učinkovit eno-ten trgovski prostor, moramo poenotitipogodbeno pravo. Današnje stanje napodročju evropskega prava (pri nas se zato redno uporablja izraz acquis commu-nautaire) je kaotično. Evropski zakono-dajalec je skušal urediti nekaj vprašanj varo-vanja potrošnikov in preprečevanja ome-jevanja konkurence, žal pa je rezultat ševedno sila skromen. Denimo v Evropinismo poenotili niti pojma »potrošnik«.Glavni razlog je dejstvo, da se vsaj neka-tere, in to v večini primerov največje evrop-ske države ljubosumno oklepajo svojihpravnih ureditev pogodbenega prava, ki sovčasih zaradi zgodovinskih okoliščin tudizelo posebne. Problem je tudi 65. členPES,2 ki ne daje dovolj pooblastil.

Zavedajoč se težav, so skušali neka-teri pravniki obiti zadevo tako, da so selotili urejanja enotnih kolizijskih norm.Torej, če že imamo različne ureditve

pogodbenega prava, naj bi vsak pogod-benik vnaprej vedel zanesljivo vsaj to,katero pravo bo v primeru spora upo-rabljeno.

Kje smo zdaj? Pripravljene so osno-ve (teze) za evropsko pogodbeno pravo.To bo izdano v obliki delovnega gradiva(tool-box) v upanju, da bo posredno vpli-valo kot sekundarni pravni vir (t. i. softlaw) na razvoj nacionalnih zakonodaj inevropskega prava na posreden način. Ciljje seveda evropski civilni kodeks pogod-benega prava, do katerega pa je še dolgapot.

CCBE je sprejela resolucijo, da pod-pira prizadevanja Evropske komisije inEvropskega parlamenta, da se izoblikujeskupen okvir za poenotenje evropskegapogodbenega prava.3

Razvoj odvetništva v GruzijiNa seji CCBE smo razpravljali tudi

o razvoju odvetništva v Gruziji, sajskušamo pomagati tamkajšnjim odvet-nikom. Sodelujejo tudi Američani, kiso v ta namen ustanovili poseben sklad.Pomagali so jim že pripraviti kodeksin tarifo, seveda po ameriškem vzoru.

Predlog je bil, da bi tudi CCBE usta-novila poseben sklad, ker se brez avto-nomnega vira sredstev ne da delati. Trebaje imeti plačane svetovalce, ki na terenuz lokalnimi zbornicami delajo na raznihprojektih. Ideja je naletela na zelo razli-čne odzive, nekateri so bili energično proti,tako da je zadeva odložena. Gre pred-vsem za pomisleke o osnovnem smisludelovanja CCBE. To je organizacija, kizastopa evropske odvetnike pri »evrop-skih ustanovah«, lobira zanje, dela na skup-nih evropskih projektih, skuša poenotitipoložaj odvetnikov v Evropi in čezmej-no delovanje ipd.

Povsod enaki problemi Delos Lutton, predsednik UIA, nam

je na kratko predstavil njihovo delo in nasprepričal, da so problemi odvetnikov povsem svetu enaki – bodisi v Avstraliji,ZDA, Evropi ali Indiji. Bistveni problemiso: pritisk držav na zmanjševanje odvet-niške neodvisnosti (avtonomije zbornic)in na zmanjševanje, omejitev ali odprav-ljanje privilegija zaupnosti podatkov, kijih stranka pove odvetniku.

Zelo zanimiva je tudi ugotovitev UIA(ki ima podatke iz vsega sveta, kjer sorazmere dosti bolj pestre kot v Evropi,saj na Stari celini, v okviru držav EU,razlike med sistemi po demokratičnostiureditev vendarle v osnovi niso tako hude),da je položaj odvetnikov v neposrednemsorazmerju s položajem sodstva: kjerimamo močno in neodvisno sodstvo, je


Iz t

ujih

zbo

rnicPlenarna seja CCBE v

Bruslju mag. Gregor Velkavrh

V svetu je več združenj odvetniških zbornic, najstarejša je UIA (Medna-rodno združenje odvetnikov), ki je bila ustanovljena leta 1927. Združujezbornice iz 110 držav in več sto drugih članov, posameznikov in organi-zacij. Je univerzalna mednarodna nevladna organizacija.

Regionalno je najmočnejša mednarodna organizacija odvetnikov CCBE– Svet evropskih odvetniških zbornic, ki pokriva vse države članice EUin EEA (Norveška, Islandija, Lichtenstein), od novembra pa tudi Švico.Zagovarja interese več kot 700 tisoč odvetnikov, ki so člani nacionalnihzbornic. Drugo najmočnejše regionalno združenje je ABA (American BarAssociation), katerega članstvo šteje nekaj več kot 400 tisoč odvetnikov.

3 T. i. common frame of reference.2 Štetje členov po amsterdamski spremembi.

1 Portugalska ima slabih 10,500.000 prebivalcevin 25.000 odvetnikov, kar pomeni, da ima pri-bližno 2.400 odvetnikov na milijon prebivalcev.


močno in neodvisno odvetništvo. Verjet -no to kar drži, eno brez drugega ne gre.Menim, da velja tudi obratno: ne more-mo imeti dobre pravne ureditve in dobre-ga sodstva brez dobrega, neodvisnega inkvalitetnega odvetništva.

Evropski odvetniški kodeksNa seji v Portu so dopolnili izho-

dišča za evropski odvetniški kodeks. Vdilemi, ali je realno možno izdelati eti-čni kodeks, ki bi bil osnova za kode-kse vseh nacionalnih zbornic, ali bo toprevelik zalogaj, so se odločili, da bodoizdelali le osnove za kodeks odvetni-ške etike. Vsaka nacionalna zbornicase bo odločila, kako bo to udejanjila.4

Ta načela so prvi korak – če bodo ude-janjena, se bo delo nadaljevalo z izdelavokomentarja načel, ki bodo le sekundarenvir prava. Gre za naslednja načela:– neodvisnost odvetnika, – svobodno zastopanje stranke, – zaupnost podatkov stranke, – izogibanje konfliktu interesov, – zaščita časti in ugleda poklica, – lojalnost odvetnika do stranke, – pravično zaračunavanje storitev, – strokovnost odvetnika, – spoštovanje kolegov, – spoštovanje prava in pravično delo-

vanje v okviru pravnega sistema, – avtonomnost odvetniškega stanu.

Slovenski odvetniški etični kodeksvsebuje vsa ta načela, torej smo jih žeudejanjili in nam za zdaj ni treba nare-diti ničesar.

Zaščita odvetništvaCCBE varuje odvetništvo pred pro-

diranjem pravnih svetovalcev, ki nisoodvetniki, na območje ponudbe storitev,ki jih tradicionalno ponujajo odvetniki.Gre za razna področja, še zlasti prodajonepremičnin.5 Srečujemo se z dvema pro-blemoma.

En je zunanji, tj. evropske ustanove,ki se borijo za povečanje konkurenčnostistoritev, skušajo odpraviti ovire, ki one-mogočajo osebam, ki niso odvetniki, dabi ponujale določene storitve. V Slove-niji ovir ni prav veliko: izjemi sta zago-

varjanje v kazenskih postopkih in ome-jitev s pravosodnim izpitom oziroma nekajomejitev v zakonu o pravdnem postop-ku. V nekaterih drugih državah, denimov Angliji, so stroge omejitve celo medrazličnimi vrstami odvetnikov, saj so lenekateri pripuščeni pred določena sodiš-ča, najbolj elitni so t. i. Queen’s benchbarristeriji.

Drug element, ki ni zanemarljiv, paje interes določenih zbornic, da bi se dovo-lilo, da se odvetnikom v odvetniški zbor-nicah pridružijo pravniki v gospodarstvu.K temu se nagibajo v Nemčiji, Poljski,Nizozemski ipd. (ideja je, da je bolje, daso z nami, kot da so proti nam), v drža-vah Sredozemlja pa tudi Avstriji. Nacio-nalne zbornice pa temu nasprotujejo. Tubomo morali strpno iskati dialog, zlastibomo morali biti bolj fleksibilni, ne dabi hkrati opustili naša osnovna načela.

Pranje denarja Direktive so sprejete in zdaj je le še

vprašanje, do katere mere naj se udeja-njijo. Zdaj bodo nacionalne zakonodajedoločile, kaj je v posamezni državi obve-zno (kolikor že niso). Glavni vprašanji pasta obseg in sistem obveznega poročanjaodvetnikov.6 Bistveno seveda je, ali boenaka obveznost, če odvetnik pri delu izveza določen podatek, katerem mora poro-čati, ali pa gre za podatek, ki mu ga stran-ka zaupno sporoči. Pri prvi skupini nitežav, pri drugi skupini pa pride do kon -flikta med varovanjem zaupnosti in poro-čanjem.7

Direktiva o storitvahDirektiva je sprejeta, zdaj gre za to,

kako jo bodo posamezne nacionalnedržave udejanjile. Prizadevati si mora-mo, da ne bomo žrtve prenosa določil vnacionalno pravo na za nas škodljiv alineugoden način (tam, kjer so alternative).CCBE si bo prizadevala, da bi se izobli-kovala priporočila, po katerih bi se ta direk-tiva vgradila v nacionalna prava, in sicerv segmentu, ki se nanaša na odvetnike.

Izobraževanje CCBE se trudi, da bi se v državah

izoblikovali prostovoljni sistemi dodat-nega izobraževanja Temelj je t. i. per-manentno izobraževanje (lifelong lear-ning).8

Nakup nepremičninCCBE je izdelal obsežno študijo o

sistemih, ki veljajo za nakup nepremič-nin v posameznih državah (conveyan-cing). Opis sistemov v približno polovi-ci držav EU je opisan v skripti na pri-bližno 200 straneh. To nazorno kaže, kakozapleteno bo poenotenje pogodbenegaprava.9

Elektronsko poslovanje inpravo

Gre za obsežno področje, od vpraša-nja enotnega evropskega elektronskega pod-pisa itd., kar bo tudi treba urediti. Nemo-goče si je namreč zamišljati čezmejno elek-tronsko poslovanje sodišč brez čezmejnopriznanega elektronskega podpisa.

Preživnine Pripravlja se evropska uredba o pla-

čevanju preživnin, pa tudi o skupnempremoženju zakoncev in delitvi tega pre-moženja. Bistvo je, da se kot merodajnouvaja pravo po zadnjem skupnem bivali-šču. V Evropi je že skoraj četrtina takšnih,ko vsak od zakoncev izhaja iz drugegapravnega reda, do pet odstotkov pa jetakšnih, ki se jih med trajanjem zakon-ske zveze preseli iz države sklenitvezakonske zveze v drugo državo. Zato sodruge navezne okoliščine slabše.

Evropske kolizijske norme zapogodbena razmerja

CCBE se zavzema za prevladujočouporabo prava po izbiri strank. Kot pred-stavnik Slovenije sem glasoval proti, enakoGrki. Argument je, da je bolje izbrati pravopo sedežu potrošnika. Če obstane pravopo izbiri strank, bo redno prihajalo dotega, da bodo proizvajalci v splošnihpogojih, pogojih prodaje, garancijskihlistih itd. narekovali, katero pravo se izbe-re (seveda njihovo), potrošnikova izbirapa je: vzemi – ali pusti. Izbira ni velika.Slovenci kot državljani majhne državebomo tako žrtev vsiljenih izbir velikihevropskih distributerjev, bodisi da gre zakataloško ali poštno prodajo, elektronskoprodajo ipd.


Iz t

ujih

zbo

rnic

4 V veljavi pa ostaja kodeks CCBE, ki velja ozi-roma je obvezen za odvetnika iz ene države, kodela v drugi državi EU, t. i. trans border acti-vity ali čezmejno delovanje. Takrat se torej neuporabi ne kodeks matične države ne kodeksdržave gostiteljice, ampak kodeks CCBE. Tegase morda premalo zavedamo. Mnogi odvetniki,vsaj tisti, ki delajo s tujimi strankami, kdaj pakdaj potujejo v tujino k strankam in jim tam dajonasvet, imajo konferenco s stranko, morda obi-ščejo kolega ali pa gredo z njim na sodišče, arbi-tražo ipd. To so primeri, ko se uporabi etičnikodeks CCBE. 5 Pri nas so problem tudi podjetja tipa Odškod-nine, d. o. o., medtem ko drugje tega ni.

6 Gre za STR (suspicious transactions reporting).7 FATV, posebna skupina za finančne dejavno-sti, ki ima razmeroma močan vpliv, je sprejeladoločena tolmačenja, ki se jim posamezne drža-ve ne bodo mogle izogniti. Če jih ne spoštuješ,lahko FATV doseže, da se vse banke te državeznajdejo na t. i. črni listi. CCBE je skušala vpli-vati na stališča FATV, vendar za zdaj brez več-jega uspeha.

8 Španci so ponosno predstavili svoj novi zakono izobraževanju pripravnikov in pravosodnemizpitu. Do zdaj tega niso imeli. Z mnogimi pri-zadevanji so dosegli sprejem zakona, ki je v teme-ljih dokaj podoben sistem, kot ga imamo mi. Dani šlo zlahka, kaže denimo vacatio legis – pet letin nič manj.9 Zanimivost: na Danskem so odvetniki dosegli,da se jih obravnava kot odvetnike takrat, ko dela-jo odvetniško delo, da pa zanje veljajo enakamerila in načela, etika ipd. kot za nepremičnin-ske posrednike, ko se ukvarjajo s prometom nepre-mičnin.



Iz t

ujih

zbo

rnic

precej slaba. Čeprav se stanje izboljšuje,je lani 65 odstotkov vprašanih meni-lo, da deluje slabo oziroma zelo slabo.

Glavni očitek pravosodju je,pričakovano, njegovo počasno delo-vanje, nad katerim se je pritožilo kar85 odstotkov vprašanih. Pri tem bise bilo treba vprašati, koliko k temupripomorejo odvetniki, vendar so tumnenja deljena. Večina (55 odstot-kov) jih sicer zavrača trditev, da odvet-niki namenoma zavlačujejo postopek,vendar to po drugi strani pomeni, dase jih kar 45 odstotkov s to trditvi-jo strinja. Drugi očitek se nanaša narazmerja znotraj pravosodja: kar 84odstotkov vprašanih meni, da odvet-niki in tožilci večinoma niso deležnienake obravnave sodnika, ki je pona-vadi bolj naklonjen slednjim; 61 odstot-kov jih meni, da naletijo na prevečproblemov, ko poskušajo zbrati gra-divo za obrambo; 63 odstotkov pri-trjuje trditvi, da sodniki pogosto zlo-rabijo svojo avtoriteto nasproti odvet-nikom.

Velika večina jih ugodno gleda naobstoj odvetniške zbornice, tako nasvoj odnos z njo kot tudi na njenovlogo na pravosodnem področju.

Mnenja o odvetniškem poklicu

Kot že rečeno, večina anketiranihodgovarja, da gre za enega družbe-no bolj potrebnih poklicev, na karkaže tudi dejstvo, da je odstotek ljudi,ki se je po pomoč že zateklo k odvet-niku, v zadnjih 25 letih močno nara-sel, in sicer s 23 na 53 odstotkov.Pri tem tudi odvetniki sami skorajenoglasno menijo, da ima njihov poklicpomembno socialno vlogo ter da je

Demografski portret

Študija je pokazala naraščanje po -mlajevanja v pravnem sektorju, in sicer33 odstotkov ljudi, ki se ukvarjajo spravom, je mlajših od 35 let, velikavečina (75 odstotkov) je mlajših od45 let, starejših od 45 let pa je le 25odstotkov. Med pravniki je še vednobistveno manj žensk kot moških, ven-dar delež iz leta v leto narašča – tre-nutno je delež žensk približno 37-od -stoten. V najmlajši skupini – pod 35let – je število moških in žensk žezelo izenačeno – žensk je kar 48odstotkov.

O izkušnjah iz ankete izhaja, dajih ima kar 46 odstotkov manj kot 10let, vendar pa ima po drugi strani le22 odstotkov več kot 20 let izkušenj.Pri tem se največ odvetnikov ukvar-ja s civilnim pravom (77 odstotkov),sledijo pa kazensko (26 odstotkov),upravno (16 odstotkov) in delov -no/socialno pravo (15 odstotkov).

Večina odvetnikov pravi, da v pri-meru sporov raje poskušajo dosečidogovor, kot da bi sprožili pravdo. Strditvijo, da bi vsekakor šli pred sodiščezato, da bi stranki lahko zagotovilitisto, kar meni, da ji pripada, se stri-nja le 15 odstotkov vprašanih.

Prevladujoče mnenje med odvet-niki je, da njihov poklic ni dobroplačan: kar 64 odstotkov jih meni, daima veliko odvetnikov finančne težave.

Mnenje o pravosodju

Mnenje družbe glede vseh pravnihpoklicev je zelo enotno, in sicer sedojemajo kot nujni za utrditev pome-na pravosodja, demokratičnosti in mir-nega sobivanja. Kljub temu pa jepodoba pravosodja v očeh javnosti

Španski barometer oodvetništvu in pravosodju

Aleksandra Janežič

Od CCBE smo prejeli podatke o rezultatih ankete (notranji in zunanji baro-meter), ki jo je pred kratkim izvedla španska odvetniška zbornica medodvetniki ter javnostjo, da bi ugotovili splošno mnenje o trenutnem sta-nju odvetniškega poklica kot tudi pravosodja. S tem namenom je bila postav-ljena vrsta vprašanj približno štiri tisoč odvetnikom in tudi laikom, pokaterih je bilo možno ugotoviti stanje odvetništva v družbi, mnenje odvet-nikov o svojem poklicu in njegovi pomembnosti za družbo ter tudi demo-grafski prikaz odvetnikov v Španiji.

nepogrešljiv za zagotavljanje varstvačlovekovih pravic in svoboščin.

Vendar je za zadnja leta značilenupad kakovosti pri opravljanju tegapoklica kot posledica prevelikega šte-vila delujočih odvetnikov. Prevladu-joče mnenje v zvezi s tem je, da jev zadnjih 25 letih kakovost upadla,toda v mislih je treba imeti tudi dej-stvo, da se hkrati 78 odstotkov vprašanihstrinja, da odvetništvo ni izjema. Šte-vilo tistih, ki slabo opravljajo svojpoklic, je tu enako številu pri vsehostalih poklicih. Z namenom ohrani-ti kakovost se je treba zateči k načinom,s katerimi se lahko omeji število tistih,ki lahko opravljajo poklic. V Špani-ji so bili pri tem vprašani najboljnaklonjeni uvajanju obveznega pri-pravništva v odvetniški pisarni, naj-slabše ocenjena možnost pa je biloopravljanje izpita.

Z opravljanjem tovrstne ankete ješpanska odvetniška zbornica omo-gočila vpogled v to dejavnost ne lejavnosti, ampak tudi odvetnikom, zara-di česar je vredno razmisliti o oprav-ljanju podobne ankete tudi pri nas.Pri tem bi si lahko enako najprejustvarili idejo o povprečnem sloven-skem odvetniku, prek osnovnih podat-kov, kot so spol, starost, izkušnje, patudi o navadah opravljanja poklica(področje delovanja, število opravlje-nih ur na teden itd.). Zanimivo bibilo dobiti mnenje o poklicu od raz-ličnih skupin: odvetnikov na eni stra-ni in javnosti (vključno s sodniki inštudenti prava) na drugi, ter njihovemorebitne izkušnje z odvetniki. Lahkobi se razpravljalo o vprašanjih o potre-bi po odvetnikih, njihovi vlogi pridelovanju pravosodja, kakovosti (pred-vsem v zvezi z uvajanjem bolonjskereforme), uvajanju novega kadra (pomenpripravništva, državnega pravniškegaizpita). Kljub številnim obstoječimrazpravam o pravosodju bi bilo vre-dno nekaj vprašanj nameniti tudi temupodročju, ki je še precej neraziska-no.

Slovenski odvetniški barome-ter bi bil po opisanem vzorcunedvomno (še) bolj zanimiv inmorda bo prispevek spodbudilupravni odbor, da se bo tudi Odve-tniška zbornica Slovenije lotilačesa podobnega.

Vir: Podatki Consejo General de la AbogaciaEspanola (Main findings of the II Internaland External Barometer).


Obravnavali smo splošne material-nopravne predpise (konvencija, proto-koli, pravila, juriprudenca itd.) ESČP vStrasbourgu, pri čemer smo se osredo-točili na trenutno situacijo ter izzive.

V uvodnem predavanju sem podalstatistično in vsebinsko predstavitev slo-venskih zadev, zlasti tistih, pri katerihso bili do zdaj kot pritožniki po pokli-cu odvetniki pred ESČP, pa tudi ana-lizo dvanajstih makedonskih zadev,v katerih je bila doslej država obsoje-na oziroma spoznana kot kršiteljicatemeljnih človekovih pravic.4

Usposabljanje je potekalo tako, daje bilo prvi dan slušateljem posredo-vanih nekaj teoretičnih in praktičnih vse-bin o pogoju sprejemljivosti (addmis-sibility criteria po 45. členu EKČP).Drugi dan se je začelo praktično delov dveh skupinah po 12 do 15 ljudi(case study), ko so kandidati morali poskupinah obdelati primere, ki jih jeposredovalo ESČP (v angleškem jezi-ku) za obravnavo. Trenerja sva v obde-lavo ponudila tudi dva lastna primera,ki sta se nama zdela primerna za obrav -navo, ter opozorila na ključne točke inprobleme v zvezi z uporabo EKČP,postopkom pred ESČP ter argumenta-cijo v (primernih) odvetniških vlogah.Pokazalo se je, da obstaja precej pomanj-kljivo znanje predvsem o tem, kako ini-cirati postopek (s pismom ali aplikaci-jo), kdaj v postopku postaviti zahtevek


Med

naro

dna

deja

vnos

t

Vvlogi trenerjev oziroma stroko-vnjakov za posamezne delovneskupine (Workshops) sva sode-

lovala skupaj s hrvaškim kolegom,odvetnikom mag. Tonijem Vukičevi-ćem iz Splita.3 Na prvem usposablja-nju je sodeloval mag. Simeon Petrov-ski, strokovni sodelavec na ESČP v Stras-bourgu, pristojen za makedonske zade-ve.

Zagotovo je bilo najdragocenejšeusposabljanje novembra, ko je (kot nekevrste supervizor) vse tri dni delo obehodvetnikov (international trainers) nadzi-rala in s slušatelji sodelovala sodnicaESČP iz Makedonije, Margerita Tsa -tsa Nikolovska.

Gre za znano dejstvo, da je pri pre-davanjih in pri praktičnem delu s kan-didati pot izobraževanja vedno dvo-smerna. Tudi predavatelji in trenerjismo se marsikaj naučili od kandidatov,da ne omenjam vseh tistih »podrobno-sti«, ki jih je večletna sodnica ESČP(govori šest tujih jezikov) dodala knašem delu.

Že tretje usposabljanjemakedonskih odvetnikov

za ESČP v Strasbourgu dr. Bojan Kukec

V Odvetniku še nisem pisal o letošnjem sodelovanju pri usposabljanjumakedonskih odvetnikov za zastopanje pred ESČP v Strasbourgu.1

Na povabilo Sveta Evrope, OSCE – misije v Skopju, ESČP ter Zdru-ženja mladih pravnikov in odvetnikov Makedonije sem v letu 2006 tri-krat (po tri dni) sodeloval pri usposabljanju makedonskih kolegov in kole-gic na praktičnem seminarju, dvakrat na Ohridu, enkrat v Skopju.2

in kako ga specificirati, na kakšni prav -ni podlagi in v kakšnem obsegu. Tudiodvetniški stroški so bili žgoča tema,saj vemo, da ima v tem delu ESČP pre-cej arbitraren pristop, glede na to, izkatere države primer izhaja.

Ni vseeno, ali odvetnik priglaša stro-ške postopka pred nacionalnimi sodiš-či in pred ESČP, pa zadeva izvira izdenimo Francije ali Anglije, iz Slove-nije ali celo iz Bolgarije ali Makedo-nije. Višina priznanih stroškov se gledena te okoliščine bistveno razlikuje.

Ugotovili smo tudi (ob analizi resiudicata, predvsem makedonskih, patudi nekaterih slovenskih), da odvetni-ki pogosto stroškov sploh ne priglasi-jo, predvsem pa ne priložijo relevant-nih dokazov (računi itd.), nato pa sopresenečeni, da sodišče ne dosodi stro-škov v uveljavljanih višinah.

Ta prispevek naj bo razumljen kotpobuda OZS, da bi morda tudi vslovenskem odvetniškem prostoru pre-mislili o podobnem usposabljanju, sajimamo za takšno delo že kar nekajusposobljenih odvetnikov.5 Skrb zbu-jajoče pa je dejstvo, ki nam ga je naodvetniški šoli 2006, ko smo obrav -navali naslovno temo, predstaviladirektorica IDC Sveta Evrope v Ljub-ljani, da vse manj odvetnikov prev-zema oziroma podpisuje soglasja zazastopanje pred ESČP. Sodim, darazlog za to ni zgolj neurejenost vodvetniški tarifi, temveč so ti razlo-gi globlji.

No, pa o tem (morda) kdaj kasne-je…

1 O tem v Pravni praksi, 22. 6. 2006.2 Training seminar for lawyers and attorneys onthe ECHR – Articles 5 and 6, Sharing legal prac-tical experience in taking cases under the Con-vention – Application of article 5 and 6 of theECHR, v dneh 10.–13. 5. 2006, 2.–5. 11. 2006in 14.–16. 12. 2006.3 Ki je bil pooblaščenec v judikatni zadevi Ble-čić proti Hrvaški pred strasbourškim 17-član-skim velikim senatom (Grand chambre), kjer jepo njegovem prepričanju pomembno vlogo odi-gral slovenski sodnik ESČP dr. Boštjan M. Zupan-čič, vsaj v tistem delu, ko se je z neposrednimivprašanji na glavni obravnavi (hearingu) trudilostalim evropskim sodnikom oziroma preostalim16. članom velikega senata prikazati problem sta-novanjske pravice in pomembnih pravnih dejstev(na območju nekdanje SFRJ) v zvezi z zatrjeva-no kršitvijo 6. in 13. člena ter Protokola št. 1 kEKČP, čeprav na koncu pritožnica s pritožbo niuspela.

4 V času drugega predavanja (stanje 26. 10. 2006)je ESČP sprejelo 171 odločitev, ki so se nana-šale na Republiko Slovenijo. Od tega je le v šti-rih primerih ugotovilo, da ni prišlo do kršitev.Zgolj na podlagi kršitve pravice do sojenja vrazumnem roku, ki jo zagotavlja EKČP, je bilaRS obsojena na izplačilo 560.950 evrov zaodškodnine in 154.765 evrov za stroške sodnihpostopkov. Vse skupaj bo torej Slovenija mora-la izplačati 715.715 evrov, obsodilne sodbe pase še nadaljujejo.

5 Npr. odvetnik Roman Završek iz Ljubljane, odvet-niška pisarna Vrstovšek iz Celja itd.

Z leve: mednarodna trenerja odvetnikmag. Toni Vukučević, odvetnik dr. BojanKukec in sodnica Evropskega sodišča začlovekove pravice iz MakedonijeMargerita Tsatsa Nikolovska.



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

Seja, 19. 9. 20061. Pojasnilo odvetniške tarife

Odvetnik je prosil za pojasnilo ozi-roma tolmačenje tar. št. 22 odvetnišketarife. Ni jasno, katere vloge so mišlje-ne kot obrazložene vloge med postop-kom pod točko a in katere kot drugeobrazložene vloge pod točko b.

Skladno z 22. členom odvetnišketarife je upravni odbor sprejel pojasnilo:

Kot obrazložene vloge pod točko 1.a) tar. št. 22 odvetniške tarife so mišlje-ne naslednje vloge: predlog in prva pri-pravljalna vloga ter odgovor na pred-log in prva pripravljalna vloga nasprot-nega odvetnika, druge vloge pa se tari-firajo po točki 1. b) tar. št. 22 odve-tniške tarife.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe zazaposlene v odvetniški pisarni

Po mnenju odvetnice je kolektivnapogodba za negospodarske dejavnosti,ki se uporablja tudi za zaposlene priodvetnikih, neuporabna in neprilagoje-na novi delovni zakonodaji. Njeno sta-lišče je, da bi bolj ustrezala pred krat-kim sprejeta Kolektivna pogodba onačinu usklajevanja plač, povračilustroškov v zvezi z delom in regresu zaletni dopust (Ur. l. RS, št. 76/06).

Kolektivna pogodba za negospo-darske dejavnosti, ki je še v veljavi,določa, da spada dejavnost pravnega sve-tovanja 74.11 po SKD v njeno stvarnopristojnost. Kolektivna pogodba o načinuusklajevanja plač, povračilu stroškov vzvezi z delom in regresu za letni dopustpa velja za delodajalce v zasebnem sek-torju, ki opravljajo dejavnost na prido-biten način in za katere ni sklenjenaustrezna kolektivna pogodba dejavno-sti. Hkrati pa je treba poudariti, da je

bil cilj te kolektivne pogodbe zapol-nitev pravne praznine na področju plačin ostalih prejemkov, ki bi nastala s pre-nehanjem veljavnosti splošne kolektiv-ne pogodbe za gospodarstvo.

Sklep:

Kolektivna pogodba za negospo-darske dejavnosti, ki je še v veljavi,določa, da spada dejavnost pravnega sve-tovanja 74.11 po SKD v njeno stvarnopristojnost. Stališče upravnega odbora– da velja za delavce, zaposlene pri odvet-nikih, Kolektivna pogodba za nego-spodarske dejavnosti – ostaja nespre-menjeno.

3. Ali lahko odvetnik vodi zavod?

Odvetnik iz Ljubljane sprašuje, alilahko odvetnik vodi zavod, pri čemeropozarja na 21. člen zakona o odve-tništvu, ki prepoveduje le opravljanjeposlovodne funkcije v podjetju.

Sklep:

Odvetnik ne more voditi zavoda ozi-roma ne more biti poslovodni organ zavo-da.

Seja, 24. 10. 2006

1. Objava oglasa o začetku oprav -ljanja odvetništva kot zaposleniodvetnik

Odvetnico, ki se je zaposlila priodvetniku, zanima, ali lahko v časopi-su objavi oglas, da je začela delati, čepravne odpira samostojne odvetniške pisar-ne.

Sklep:

Določbe o objavljanju obvestil oodprtju odvetniške pisarne v sredstvihjavnega obveščanja ne veljajo za pri-mere, ko odvetnik opravlja odvetniškipoklic kot zaposleni pri odvetniku ozi-roma odvetniški družbi. Objavljanje vtakih primerih ni dovoljeno.

2. Načelo zaupnosti razmerjaodvetnik – stranka

Objavljamo sporočilo za javnostupravnega odbora OZS:

Odvetniška zbornica Slovenije jeprejela prijavo gospoda Zorana Janko-vića zoper svojega člana, odvetnika Sto-jana Zdolška, v zvezi z njegoviminedavnimi izjavami v sredstvih javne-ga obveščanja. Prijavo bo odstopila vreševanje pristojnim disciplinskim orga-nom.

V javnosti pa bi se lahko ustvarilobčutek in pojavila skrb, ali ljudje lahkozaupajo odvetnikom, ki so jih poobla-stili za zastopanje svojih interesov inpravic. Zavedajoč se resnosti proble-ma, podaja Odvetniška zbornica Slo-venije, ki združuje 1086 odvetnikov,163 odvetniških kandidatov in 383 odve-tniških pripravnikov, ki so vsi zaveza-ni ravnati v skladu z zakonom o odve-tništvu in kodeksom odvetniške pokli-cne etike, naslednje

načelno stališče: Slovenska ustava določa, da je odve-

tništvo del pravosodja. Odvetnik v okvi-ru opravljanja odvetniškega poklica pra-vno svetuje, zastopa in zagovarja stran-ke pred sodišči in drugimi državnimiorgani, sestavlja listine in zastopa stran-ke v njihovih pravnih razmerjih. Za oprav-ljanje navedenih nalog pa zakon o odve-tništvu ne zahteva zgolj strokov ne uspo-sobljenosti, temveč tudi višji standardobnašanja odvetnikov pri opravljanjuodvetniške dejavnosti, saj od odvetni-ka zahteva, da je pri zastopanju stran-ke dolžan ravnati vestno, pošteno, skr-bno ter po načelih odvetniške poklicneetike.

Odvetnik je nedvomno prvi, ki jedolžan upoštevati načelo domnevenedolžnosti in braniti temeljne člove-kove oziroma ustavne pravice državljanoviz členov 34 in 35 Ustave RS.

Osnovno načelo poklica je prizade -vanje za resnico in skrb za zaupanjestrank ter organov, pred katerimi odvet-niki opravljajo svoj poklic. Zakonoda-jalec je imel opravičljiv razlog, da jekot pogoj za opravljanje odvetniškegapoklica določil, da je lahko odvetnik letista oseba, ki je vredna zaupanja za

Iz de la UO OZS


opravljanje odvetniškega poklica. Osno-vno vodilo odvetnikovega dela je zau-panje stranke, ki ga mora upoštevati inga ne sme omajati.

Samoumevno pa je, da odvetnik znobenim svojim ravnanjem ne sme ško-diti svoji stranki.

Odvetnikova dolžnost, da varujepoklicno skrivnost, je ena temeljnihdolžnosti v razmerju do stranke in jetemelj zaupnega odnosa odvetnik –stranka. V odvetnikovi dolžnosti varo-vanja poklicne tajnosti ima strankagarancijo, da bodo njene skrivnosti zane-sljivo ostale znotraj zaupnega odnosa.Zaradi izjemnosti svojega poklica soodvetniki, bolj kot drugi državljani,podrejeni zahtevam etike, to je dosto-janstva, neodvisnosti in zaupnosti.

Zaupnost sodi k bistvu odvetniške-ga poklica in kot taka je opredeljenatudi v zakonu o odvetništvu, ki v prvemodstavku 6. člena določa, da mora odvet-nik kot tajnost varovati, kar mu je zau-pala stranka. Nespoštovanje tega določilapomeni kršitev temeljnega načela odve-tništva – načela zaupnosti.

Upravni odbor OZS

Seja, 28. 11. 20061. Pojasnilo o odvetniški tarifi

Odvetnik je prosil za pojasnilo, alipripada odvetniku, ki zastopa samo-stojnega podjetnika (s. p.) v postopkuo prekršku, zaradi kršitve zakona otrgovini, v zvezi z opravljanjem njenegospodarske dejavnosti, nagrada po d)točki prvega odstavka tar. št. 37. Sodiščeje priznanje stroškov zavrnilo z obra-zložitvijo, da sicer s. p. res opravlja regi-strirano gospodarsko dejavnost kot svojoizključno dejavnost, vendar v svojstvufizične osebe, in je v posledici tega priz-nalo odvetniku storitve po točki a) prve-ga odstavka tar. št. 37.

Glede na dejstvo, da zakon o gospo-darskih družbah določa status samo-stojnega podjetnika, ki ni pravna oseba,je bilo skladno z 22. členom odvetnišketarife sprejeto

pojasnilo:

Odvetnika se obvesti, da se v pri-meru, ko odvetnik, ki zastopa s. p. vpostopku o prekršku, zaradi kršitvezakona o trgovini, v zvezi z opravlja-njem njene gospodarske dejavnosti, neprizna nagrada po d) točki prvega odstav-ka tar. št. 37, temveč se uporabljajodoločbe a, b, c in č prvega odstavkatar. št. 37.

2. Pojasnilo o uporabi odvetniške tarife

Odvetnika je zanimalo, ali je upra-vičen, kolikor zahteva povračilo stroškovo izvršbi, do nagrade za obrazloženovlogo po tar. št. 27/7 odvetniške tarife.Skladno z 22. členom odvetniške tari-fe sprejme upravni obor

pojasnilo:

Odvetniku, ki zahteva povračilostroškov o izvršbi, ne pripada nagradaza obrazloženo vlogo po tar. št. 27/7odvetniške tarife.

3. Predlogi in prošnja za pojasnilo

Odvetnik je predlagal, da upravniodbor zavzame stališče v zvezi s prev-zemom evra in uporabe nove valute vodvetniški tarifi po 1. januarju 2007.Prav tako ga zanima glede plačevanjasodnih taks v evrih in morebitni zame-

njavi dosedanjih sodnih in upravnihkolekov za koleke v evrih.

Opozarja tudi na pomanjkljivostiodvetniške tarife v gospodarskih zade-vah, izvršilnih zadevah ter na delovnempodročju ter glede svetovanja prek novihtelekomunikacij (mobiteli, elektronskapošta). Odvetnik tudi meni, da bi mora-la sodišča v primerih ex offo zastopa-nja stroške obračunavati bolj ažurno.

Sklepi:

1. Odvetnika se opozori na določbeZakona o uvedbi Eura (Ur. l. RS, št. 114/06), ki določa način zaokroževanja,in sicer tako, da se cene preračunajona najmanj tri decimalna mesta in zao-krožijo ter izkazujejo na ne manj kotdve decimalni mesti. Prav tako je v členu13 zakona določena rešitev zneskov vaktih.

2. Upravni odbor se strinja, da jeodvetniška tarifa v mnogih točkahpomanjkljiva. Predlogi odvetnika bodo


Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 28. novembra 2006

1104 odvetnikov, 161 kandidatov, 361 pripravnikov, 46odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Odvetnice/ki– vpisanih 1104 – med njimi 696 odvetnikov in 408 odvetnic– v razdobju od 1. 10. 2006 do 30. 11. 2006 se jih je vpisalo 25 – 12 odvetni-

kov in 13 odvetnic– izbrisalo se jih je 7 – 3 odvetniki in 4 odvetnice – izbris – ponovni vpis 2. decembra 2006: Milomir Jovanović, odvetnik iz

Ljubljane

Odvetniške/i kandidatke/ti– vpisanih 161 – med njimi 57 kandidatov in 104 kandidatk– v razdobju od 1. 10. 2006 do 30. 11. 2006 se jih je vpisalo 14 – 5 kandida-

tov in 9 kandidatk– izbrisalo pa se jih je 16 – 9 kandidatov in 7 kandidatk

Odvetniške/i pripravnice/ki– vpisanih 361 – med njimi 118 pripravnikov in 243 pripravnic– v razdobju od 1. 10. 2006 do 30. 11. 2006 se jih je vpisalo 14 – 5 pripravni-

kov in 9 pripravnic– izbrisalo pa se jih je 21 – 7 pripravnikov in 14 pripravnic

Odvetniške družbe– aktivno posluje 45 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe– na seji 24. 10. 2006 je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi:

Odvetniške družbe MATOZ, ZOBARIČ, ROJKO o.p., d.n.o., Divača– na seji 28. 11. 2006 je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi:

Odvetniške pisarne PAVLIN in partnerji d.n.o., Kranj

Imenik tujih odvetnikov– po 34. b členu zakona o odvetništvu se je vpisal:

Avvocato Mitja Ozbič, pisarna: Gorjansko 98/b, 6223 Komen



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

jeposredovani pristojnim za pripravo spre-memb odvetniške tarife.

3. Skladno z 22. členom odvetnišketarife sprejme upravni odbor pojasni-lo: za svetovanje strankam po mobil-nem telefonu oziroma po elektronskipošti pripada odvetniku nagrada zaposvet s stranko po točki 1 tar. št. 39odvetniške tarife.

4. V zvezi s problematiko izplačeva-nja nagrad v primerih ex offo zastopa-nja je upravni odbor na seji dne 24. 1.2006 sprejel obvezno razlago: drugiodstavek 21. člena odvetniške tarife niv nasprotju z 2. točko prvega odstavka23. člena zakona o izvrševanju proračunaRepublike Slovenije za leti 2004 in2005. Odvetnik je upravičen do zamud-nih obresti, če sodišče ne odloči o povr-nitvi stroškov zastopanja v 30 dnehod prejema odvetnikovega predloga.

4. Obveznost poročanja Statističnemu uradu RS

Odvetnica Nataša Vidovič je posklepu upravnega odbora z dne 24. 10.2006 pripravila mnenje glede izpolni-tve vprašalnika o poslovnih storitvah vletu 2005, ki jih je Statistični urad RS(SURS) pošiljal v izpolnitev odvetni-kom. Pri tem je SURS navajal, da mora-jo poročevalske enote obvezno izpol-niti vprašalnik glede na določbe Zako-na o državni statistiki (Ur. l. RS, št. 45/95in 9/01), po katerem so poročevalskeenote opredeljene kot fizične in pravneosebe, ki so z Nacionalnim programomstatističnih raziskovanj določene kotdajalci podatkov.

Zakon o državni statistiki v prvemodstavku 35. člena določa, da mora-jo poročevalske enote, ki v skladu zNacionalnim programom statističnihraziskovanj obvezno poročajo uradu inpooblaščenim izvajalcem, posredovatipopolne in pravilne podatke brezplač -no, pravočasno in na predpisani način.Raziskovanje poslovne storitve in vzvezi s tem pripravljen vprašalnik oposlovnih storitvah v letu 2005 stapredvidena v letnem programu stati-stičnih raziskovanj za 2006 (Ur. l. RS,št. 99/06), v prilogi 2, med razvojni-mi nalogami pod zaporedno št. R442.01.V primeru, da podatki niso posredo-vani, lahko urad izreče predvidenesankcije.

Upravni odbor se je z mnenjemodvetnice strinjal in sklenil, da seobvestilo o obveznosti izpolnitve vprašal-nika o poslovnih storitvah v letu 2005,ki ga je Statistični urad RS poslaldoločenim odvetnikom, objavi na splet -

ni strani Odvetniške zbornice Sloveni-je.

5. Pojasnilo – obveznost po 27. členu zakona o varstvu osebnihpodatkov

Odvetnica Nataša Vidovič je skla-dno s sklepom upravnega odbora zdne 24. 10. 2006 podala pojasnilo, daso tudi odvetniki in odvetniške družbeupravljavci osebnih podatkov v smi-slu ZVOP-1 in kot taki zavezani posre-dovati podatke o zbirkah osebnih podat-kov informacijskemu pooblaščencu.

Po zakonu o varstvu osebnih podat-kov so vsi upravljavci osebnih podat-kov dolžni posredovati podatke, določenev prvem odstavku 26. člena pod točka-mi 1, 2, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 12 in 13,državnemu nadzornemu organu za var-stvo osebnih podatkov (tj. informacij-skemu pooblaščencu) najmanj 15 dnipred vzpostavitvijo zbirke osebnihpodatkov ali pred vnosom nove vrsteosebnih podatkov.

Upravljavec osebnih podatkov je v6. točki 6. člena ZVOP-1 opredeljenkot vsaka fizična ali pravna oseba alidruga oseba javnega ali zasebnega sek-torja, ki sama ali skupaj z drugimidoloča namene in sredstva obdelaveosebnih podatkov, oziroma oseba,določena z zakonom, ki določa tudinamene in sredstva obdelave.

Pri tem še posebej poudarjamo, dav primeru, da gre za zbirko osebnihpodatkov strank, ne gre za kršenje taj-nosti po zakonu o odvetništvu, saj seinformacijskemu pooblaščencu ne posre-duje nobenih konkretnih osebnih podat-kov (konkretnih imen, priimkov, nara-ve zadev itd.), temveč le podatke ozbirki osebnih podatkov (katere vrsteosebnih podatkov se zbirajo, namenzbiranja itd.).

Glede zbirke osebnih podatkov ozaposlenih pa bo za odvetnike in odve-tniške družbe pogosto prišel v poštevtretji odstavek 27. člena ZVOP-1, kidoloča pomembno izjemo od obvez-

nosti, in sicer: podatkov iz prvegaodstavka tega člena ni treba posredo-vati tistemu upravljavcu osebnih podat-kov, ki nima več kot 20 oseb zapo-slenih za nedoločen čas, o tistih zbir-kah osebnih podatkov, ki jih o svojihzaposlenih vodi v skladu z zakonom,ki določa zbirke osebnih podatkov napodročju dela. V tem primeru morale vsaki osebi zagotoviti informacijeiz 26. člena ZVOP-1.

Za vse tiste, ki zbirk ne registri-rajo skladno z ZVOP-1, so predvide-ne tudi sankcije, in sicer za primer,da ne ravnajo v skladu s prvim odstav-kom 27. člena ZVOP-1, z globo odmilijona do treh milijonov tolarjev zaprekršek, če ne posreduje podatkov zapotrebe registra zbirk osebnih podat-kov po 27. členu (12. točka prvegaodstavka 91. člena ZVOP-1). Z globood 200.000 do 500.000 tolarjev sekaznuje za tak prekršek tudi odgo-vorna oseba pravne osebe (drugi odsta-vek 91. člena ZVOP-1).

Upravni odbor se je strinjal z mne-njem odvetnice in sprejel sklep, daOdvetniška zbornica Slovenije pripra-vi osnutek internih aktov skladno s25. členom ZVOP-1 in ga objavi nazaprtih spletnih straneh. Odvetnikomse posredujejo informacije o obrazcihoziroma obrazci, ki so jih dolžni izpol-niti in posredovati informacijskemupooblaščencu.

6. Glavni tajnik

Predsednik zbornice predlaga, da sena mesto vršilke dolžnosti glavnega taj-nika imenuje strokovna sodelavka TanjaSedušak.

Sklep:

Za vršilko dolžnosti glavnega taj-nika se imenuje strokovna sodelavkaTanja Sedušak in se z njo sklene ustrez -na pogodba.

Pripravila: Tanja Sedušak

SKILEX: na Kopah in v Obersdorfu Obveščamo Vas, da bo:

– domača prireditev SKILEX 2007 v petek, 2. 2. 2007, naKopah,

– SKILEX International Law Congress 2007 od 10. 3. do 17. 3. 2007 v Obersdorfu v Nemčiji.

SKILEX Slovenija


pričljivo ugotovljena prisotnost alkoholav izdihanem zraku 1,70 ‰ dokazujetakšno stopnjo alkoholiziranosti, ki upošte-vaje okoliščine tožnikovega dela, na kate-rem je bil med drugim zadolžen za nasta-vitve parametrov proizvodnega procesa nadelovnih napravah in med katerim se jemoral gibati po ozkih, tudi nezaščitenihprehodih na višini tudi do treh metrov,pomeni hujšo kršitev pogodbenih in dru-gih obveznosti.

Zoper pravnomočno sodbo sodiščadruge stopnje vlaga tožnik revizijo iz raz-loga zmotne uporabe materialnega prava.Navaja, da mu je bila odpoved pogodbeo zaposlitvi dejansko vročena šele 27. 6.2003, tako da mu je tožena stranka neza-konito zaključila delovno razmerje že z19. 6. 2003, hkrati pa je sporna izrednaodpoved o zaposlitvi nezakonita, ker tožni-ku ni bila vročena v zakonitem 15-dnev -nem roku od kar je tožena stranka zve-dela za razloge, ki utemeljujejo izrednoodpoved, saj so bila vsa pravno pomemb -na dejstva v zvezi s tožniku očitanim ravna-njem znana že 11. 6. 2003. Poleg tegaponavlja trditve, da je bil alkotest oprav-ljen z aparaturo, ki ni bila brezhibna, takoda rezultat alkotesta ni bil realen. Na tokaže tudi dejstvo, da tožnik sicer ni kazalznakov vinjenosti.

Revizija je bila v skladu s 375. čle-nom zakona o pravdnem postopku3

vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgo-vorila, in Vrhovnemu državnemu tožil-stvu v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.V skladu s 371. členom ZPP revizij-

sko sodišče preizkusi izpodbijano sodbosamo v tistem delu, v katerem se izpod-bija z revizijo, in v mejah razlogov, ki sov njej navedeni, pri čemer pazi po urad -ni dolžnosti na pravilno uporabo mate-rialnega prava. Pri tem revizije zaradi zmot -ne ali nepopolne ugotovitve dejanskegastanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek370. člena ZPP).

Nižji sodišči sta izrecno ugotovili, daje tožena stranka po svojih delavcih dne

19. 6. 2003 v prostorih tožene strankeosebno vročila listino o izredni odpove-di pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožnikprevzem listine odklonil, je vročevalec toustrezno zabeležil na vročilnici. Revizij-sko sodišče soglaša, da je bila na tak načinna podlagi tretjega odstavka 87. člena ZDRin 144. člena ZPP listina o izredni odpo-vedi pogodbe o zaposlitvi tožniku veljav -no vročena dne 19. 6. 2003, torej v okvi-ru 15-dnevnega roka iz drugega odstav-ka 110. člena ZPP. Dejstvo, da naj bi tožnikto listino kasneje prevzel šele 27. 6. 2003,na veljavnost njene vročitve z 19. 6. 2003ne more vplivati.

Revizijske navedbe, da naj bi bil alko-test opravljen z aparaturo, ki ni bila teh-nično brezhibna, in zato rezultat alkote-sta ni bil realen, ter da je tožnik do preiz-kusa alkoholiziranosti svoje delo oprav-ljal brezhibno, pomenijo poskus uveljav-ljanja drugačnega dejanskega stanja. Tov reviziji ni dovoljeno in zato sodišče tehnavedb ni moglo upoštevati.

Glede na to, da je bilo pri toženi stran-ki prihajanje na delo pod vplivom alko-hola prepovedano, glede na ugotovljeneokoliščine tožnikovega dela, ki so zah-tevale popolno treznost in pozornost pridelu in glede na dokaj visoko stopnjoalkoholiziranosti, ugotovljeno z alkote-stom ter glede na ugotovitev, da je tožnikpred prihodom na delo užival alkoholnopijačo, revizijsko sodišče soglaša, da jebilo tožnikovo alkoholiziranost na delumogoče opredeliti za hujšo kršitev pogod-bene ali druge obveznosti iz delov negarazmerja, storjeno najmanj iz hude malo-marnosti, saj se je tožnik zavedal, da morabiti na delu trezen, pa je pred prihodomna delo kljub temu užival alkohol. Gledena ugotovljene zahteve tožnikovega delo-vnega mesta se je tožena stranka ute-meljeno postavila na stališče, da zaradiuživanja alkohola tožnik ne more nada-ljevati delovnega razmerja do potekaodpovednega roka.

Zato sodišče soglaša, da so bili izpol-njeni zakoniti razlogi za izredno odpo-ved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb110. in 111. člena ZDR. Da tožnik zara-di ugotovljene visoke stopnje alkoholi-ziranosti ni mogel nadaljevati delovne-ga razmerja do izteka odpovednega roka,kaže tudi dejstvo, da mu je tožena stran-ka v skladu z drugim odstavkom111. člena ZDR prepovedala opravljatidelo že za čas trajanja postopka izre-dne odpovedi.

Glede na povedano revizijski razlogzmotne uporabe materialnega prava nipodan. Zato je sodišče v skladu s 378. čle-nom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavr-nilo.

Povzel: dr. B. K.


Sodn

a pr

aksa

VS

RS

Dejansko stanje Glede na to, da je bilo pri toženi stran-

ki prihajanje na delo pod vplivom alko-hola prepovedano, glede na ugotovljeneokoliščine tožnikovega dela, ki so zahte-vale popolno treznost in pozornost pri delu,in glede na dokaj visoko stopnjo alko-holiziranosti, ugotovljeno z alkotestom,ter glede na ugotovitev, da je tožnik predprihodom na delo užival alkoholno pijačo,revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožni-kovo alkoholiziranost na delu mogočeopredeliti za hujšo kršitev pogodbene alidruge obveznosti iz delovnega razmerja,storjeno najmanj iz hude malomarnosti,saj se je tožnik zavedal, da mora biti nadelu trezen, pa je pred prihodom na delokljub temu užival alkohol.

Glede na ugotovljene zahteve tožni-kovega delovnega mesta se je tožena stran-ka utemeljeno postavila na stališče, dazaradi uživanja alkohola tožnik ne morenadaljevati delovnega razmerja do pote-ka odpovednega roka.

Iz obrazložitveSodišče prve stopnje je kot neuteme-

ljen zavrnilo tožbeni zahtevek na ugoto-vitev nezakonitosti in razveljavitev izred -ne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne19. 6. 2003 ter priznanje pravic iz delov -nega razmerja od 20. 6. 2003 dalje invrnitev tožnika nazaj na delo. Ugotoviloje, da je bil zaradi dne 11. 6. 2003 ugo-tovljene alkoholiziranosti tožnika na delu,upoštevaje tudi zahteve in okoliščine nje-govega dela, podan razlog za izrednoodpoved pogodbe o zaposlitvi v smisludoločb 110. in 111. člena zakona o delo-vnih razmerjih,2 saj je bilo pri toženi stran-ki prihajanje na delo v vinjenem stanjuizrecno prepovedano.

Sodišče druge stopnje je tožnikovopritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in kotpravilno potrdilo sodbo sodišča prve stop-nje. Soglašalo je, da z alkotestom pre-

Vinjenost na delu – krivdnirazlogi za izredno odpoved

Vrhovno sodišče je vloženo revizijo zavrnilo in izdalo sodbo,1 v kateri je(povzeto skrajšano) ugotovilo, da je »…vinjenost delavca (1,7 ‰) in odklo-nitev listine – hujša kršitev pogodbe o zaposlitvi, najmanj iz hude malo-marnosti (110. in 111. člen ZDR), zato ne more delati niti do poteka odpo-vednega roka«.

1 Sodba Delovno-socialnega oddelka Vrhovnegasodišča RS, opr. št. Pdp 952/2004, z dne 11. 4.2006.2 ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02.

3 ZPP – Ur. l. RS, št. 36/04 – prečiščeno bese-dilo.



Sodn

a pr

aksa

ESČ

P

LB, posledice monetarne krize v bivšiSFRJ ter rešitve po osamosvojit vi takoSlovenije kot Hrvaške.

Zanimivo pri tem je, da sodišče, koopisuje odločitve slovenskega ustavnegasodišča, omenja, da je neki drugi hrvaškivarčevalec6 že aprila 1996 podal ustavnopobudo za preizkus ustavnega zakona izleta 1994 in njegovo izpodbijanje, vendarbrez uspeha, saj Ustav no sodišče RS nipristojno za presojanje ustavnih zakonov.

Ko sodišče pojasnjuje položaj pritož-nikov7 in njihove argumente pred ESČP,ugotavlja, da so se pritožili zaradi krši-tve 1. člena 1. Protokola k EKČP (pra-vica do lastnine oziroma premoženja)in diskriminacije (14. člena Konvenci-je).

Povsem nenavadno (čeprav dopustno)je, da je hrvaška vlada nastopila kot tre-tja stranka (v podporo pritožnikov) terzatrjevala, da je Slovenija s svojimi ukre-pi praktično »razlastila« varčevalce. Slo-venija pa je v nasprotju s tem trdila, da jezagrebška podružnica kreditirala mnogeinvesticije na Hrvaškem, ki je sama one-mogočila podružnici razpolagati s sred-stvi.

3. Komentar

V hrvaški in slovenski javnosti (takomed strokovnjaki kot v tisku) je zaznatikar precej nasprotujočih si stališč o pri-kazani sodbi. Od tega, da je odločitev stras-bourškega sodišča ugod na za Slovenijo,8do nekoliko bolj umirjenih (in realnih op.p.) stališč9 in do povsem skeptičnih sta-

lišč, da s to zadevo sploh še ni nič reše-no.10

Ne bi bilo korektno, če ne bi upošte-vali tudi odmevov s hrvaške strani.11 Zani-mivo pa je, da je precej pozornosti naHrvaškem povzročil bolj umirjeni komen-tar, ki državi poziva, naj se izogneta poli-tizaciji in nepotrebnim strastem ter večenergije namenita razumevanju in med-sebojnemu spoštovanju, ki vodi k reševa-nju problemov.12 Pa vendar je v sloven-ski strokovni javnosti še kar nekaj skep-tikov.13

Menim, da zadeva zagotovo še ni kon-čana in jo je treba še resneje vzeti kotpred časom. Zato se je moč pridružiti ocenidr. Udeta,14 da »…seveda pa za dokon-čno rešitev poplačila terjatev hrvaških var-čevalcev tudi v prihod nje ne bodo odlo-čilni le pravni razlogi, temveč tudi eko-nomski in politični«.

Ne bom opozarjal na tisto znano, daje kovačeva kobila zmeraj bosa, saj je izprikazane sodbe razvidno, da je ESČPporabilo kar osem let za odločitev, in setorej zastavi vprašanje, kdo bo nadziralnadzornike, v smislu sojenja brez nepo-trebnega odlašanja oziroma v razumnemroku tudi ESČP, kadar se sámo nevarnobliža kršenju človekovih pravic (po 6. členuEKČP). Zato je retorično vprašanje iz naslo-va tega komentarja sodbe ESČP – Quiscustodet (ipsos) custodes? – še kako aktual-no, ne le slogovna figura ali metaforapisca.15

ESČP je zavrglo tožbo treh hrvaškihdeviznih varčevalcev NLB proti Slo-veniji ter odredilo izbris pritožbe (37.

člen EKČP), ker da je bila zadeva že reše-na (glede prvih dveh varčevalcev, ki stanesporno dobila svoje prihranke v celotiizplačane v letu 2005) oziroma da nadalj-nje obravnavanje pritožbe ni več upravi-čeno (pritožnica Golubovićeva), saj bi bilood nje razumno pričakovati, da uporabivsa pravna sredstva, s katerimi so bilidrugi pritožniki uspešni. Vendar na Hrva-škem ni sprožila nobenih postopkov, čepravbi bila v njih zelo verjetno uspešna (para-grafi 217 do 230 sodbe). Nihče od pri-tožnikov tudi ni postavil zahtevka za pra-vično zadoščenje (oziroma Golubovićevani postavila tega v določenem roku), zatojim ji ga sodišče tudi ne more dodeliti.4

1. Dejansko stanje Sodba izredno podrobno prikaže vse

dejanske in pravne okoliščine spora, vseslovenske in hrvaške predpise ter pred-pise razpadle SFRJ o obravnavani pro-blematiki ter zelo natančno povzema tudivsa stališča obeh strani v postopku predtem sodiščem. Razloge za svojo proce-sno odločitev pa opredeli zelo na kratko.Ker je sodišče zadevo izbrisalo s sezna-ma (v slovenski pravni terminologiji: zavr-glo), ni odgovorilo na nobeno odločilnihmaterialnopravnih (vsebinskih) vprašanj.5

2. Iz obrazložitve sodbeSodišče v obrazložitvi najprej prika-

že pravni status zagrebške podružnice

Quis custodet (ipsos) custodes? 1

Kovačič, Mrkonjić, Golubović proti Sloveniji

Zagotovo je sodba2 v tej zadevi precedenčna za Slovenijo, vendar pomoji oceni še ni dokončna. Pritrditi je moč nekaterim ocenam pravne stro-ke,3 da je odločitev ESČP v tej zadevi predvsem procesna, ki pa mordavsaj posredno odgovori na katero od vsebinskih vprašanj.

stran torej v preteklih letih, ko je zatrjevala, dao zahtevkih deviznih varčevalcev, pred dogovo-rom o pravnem nasledstvu pri državnem jamstvuza devizne hranilne vloge, ni mogoče odločati,ni imela prav.« Pravna praksa, 10. 11. 2006, vuvodniku: Hrvaški varčevalci proti RS.10 Npr. dr. Jože Mencinger.11 Tako sta npr. odvetnika pritožnikov M. Žugićin Z. Nogolica izjavila: »Takšne sodbe nisva pri-čakovala. Bilo je popolno presenečenje, saj se jesodišče odločilo za tretjo možnost, ne pa za spre-jetje ali zavrnitev tožbe,« Delo, 7. 11. 2006. Podobno tudi hrvaški premier I. Sanader: »Vresnici se ni nič zgodilo. Še naprej bomo vztra-jali, da LB poravna svoj dolg do hrvaških var-čevalcev. Doslej so bile zavrnjene 3 tožbe, todako bodo prišli novi primeri, bo zadeva povsemdrugačna«, Delo, 8. 11. 2006, str. 28, v članku:Sanader bo vztrajal – to ni triumf Slovenije. 12 Ž. Trkanjec, Jutranji list, v članku: Zgodovi-no je treba pustiti za seboj. 13 Npr. mag. Katarina Zidar, strokovna delavkana ESČP, navaja: »Glede na navedbe obeh vladv obravnavani zadevi je mogoče sklepati, da zasedaj tudi v okviru teh predlogov (Sveta Evropev resoluciji 1410/2004, ki je pozval države nasled-nice SFRJ – Slovenija, Hrvaško, BiH in Make-donijo –, naj nemudoma poiščejo rešitev gledevprašanja deviznih vlog, ki so bile vložene v eno-tah LB zunaj slovenskega ozemlja) niso bili stor-jeni resnejši koraki, da bi bil dosežen sporazum,Pravna praksa, 16. 11. 2006, str. 26.14 Dr. Lojze Ude, prav tam, 16. 11. 2006, str. 2.15 Več o tem glej dr. Janez Kranjc (1994): Latin-ski pravni reki, CZ, Pravna obzorja, Ljubljana,str. 207–208.

6 Vukašinović, op. p., paragraf 54 citirane sodbe.7 Kovačič in Golubovićeva sta med postopkomumrla, pritožbi pa so prevzeli njuni dediči.8 Dr. Miha Pogačnik, Delo, 7. 11. 2006, str. 1,v članku: Streznitvena razsodba Strasbourškegasodišča – Evropsko sodišče gladko zavrglo tožbohrvaških varčevalcev.9 Npr. dr. Lojze Ude: »Sporočilo odločbe je vpogledu obstoja individualnih zahtevkov protistari LB jasno. Taki zahtevki obstajajo tudi sedaj,ko vprašanje pravnega nasledstva glede jamče-vanja za te devizne hranilne vloge z dogovorommed obema državama še ni rešeno. Slovenska

1 »Kdo bo varoval (same) varuhe?«; v konkret-nem primeru je z »varuhi« mišljeno ESČP (op.p.).2 Sodba 3. senata ESČP, z dne 6. 11. 2006, opr.št. 44574/98, 45133/98 in 48316/99.3 Npr. dr. Lojze Ude v uvodniku Pravne praksez dne 10. 11. 2006, str. 3 in 4.4 Paragraf 227 sodbe ESČP, ki v angleškem jezi-ku obsega kar 44 strani.5 O podrobnejših podatkih o dejanskem stanjuin proceduri že leta 1997 in 1998 vloženih pri-tožb se bralec lahko pouči iz sodbe na spletnistrani ESČP, http://www.echr.coe.int.



Sodn

a pr

aksa

ESČ

PZb

orni

kMorda bi kazalo, v prid dosedanji slo-

venski argumentaciji, dodati le še prav -no pomembni judikat v zadevi Jeličićproti BiH, ki je do zdaj ostal napolzamolčan, tudi v strokovni javnosti. Vtej zadevi je namreč Ruža Jeličić16 odBiH zahtevala denar in s pritožbo v Stras-bourgu uspela; s tem da so bili sprejetislovenski argumenti o teritorialnem nače-lu pri izplačilu hranilnih vlog. Ali bo včasu najbolj problematičnih zadev predESČP (izbrisani, pritožbe najemnikovstanovanj, denacionalizacije itd.) ta argu-ment pokazal vsaj kakšno svetlejšo luč.Bomo videli …

Pripravil: dr. B. K.

16 Sodba Jeličić proti BiH (z dne 31. 10. 2006,Pritožba št. 41183/02), 4. sekcija, kjer je bilo pri-tožnici ugotovljena kršitev 6. in 1. člena Proto-kola št. 1 k EKČP ter je bila BiH obsojena naplačilo 163.460 evrov iz naslova materialne škodeter 4.000 evrov iz naslova nematerialne škode,zavrnjen pa je bil zahtevek za pravično zadošče-nje – sodba dosegljiva na citirani spletni stra-ni.

Priznanja Zveze društev pravnikov za leto2006 – odvetniku in odvetnici

Na 32. Dnevih slovenskih pravnikov med 12. in 15. oktobrom 2006 v Por-torožu sta priznanji prejela tudi kolegica (s slovenske) in kolega iz (avstrij-ske) Koroške:– Nada Pogorelčnik je prejela priznanje za delo v zvezi ali njenih članih,– mag. Rudi Vouk pa je prejel priznanje pravnik leta.

Priznanje pravnik leta je prejel mag. Rudi Vouk, samostojni odvetnik vpisarni Grilc iz Celovca in tajnik Društva koroških slovenskih pravnikov. Vsvojem okolju je ves čas politično zelo aktiven. S svojim strokovnim (pred-vsem odvetniškim) delom pri uveljavljanju narodnostnih pravic koroških Slo-vencev v Avstriji, zlasti s svojimi pritožbami na avstrijsko ustavno sodišče, jeodločilno vplival na nov zagon v njihovem večdesetletnem prizadevanju zauveljavljanje temeljnih človekovih pravic, še posebej glede na obveznosti Repu-blike Avstrije po avstrijski državni pogodbi. Pri tem je pokazal poglobljenostrokovno znanje ter tudi velik človeški in državljanski pogum.1

Nada Pogorelčnik2 je odvetnica v Slovenj Gradcu in vrsto let aktivnapravnica, ki vodi Društvo za gospodarsko pravo Koroške, katerega predsed-nica je že 18 let, pa tudi njegova pobudnica in soorganizatorka ustanovitveleta 1988, zato si je nedvomno zaslužila priznanje za delo v Zvezi društevpravnikov Slovenije ali njenih članih.3

Čestitamo!

1 S pravnikom leta mag. Rudijem Voukom uredništvo načrtuje intervju v naslednji številki Odvetnika. 2 Obširneje že v Odvetniku št. 32, str. 21.3 Podjetje in delo, št. 8/2006, str. 1888 in 1890.

Prvi sklop prispevkov v poglavju Ana-liza pravosodnega sistema RS sestav-ljajo predvsem poročila o delova-

nju slovenskih pravosodnih organov.Nadgradnjo analize normativne ureditvein praktičnega delovanja slovenskega pra-vosodja predstavljajo strokovni in znan-stveni prispevki, zbrani v tretjem pogla-vju in v vsebinskem smislu opredeljujejosmernice za sodobni razvoj slovenskegapravosodnega sistema. V četrtem pogla-vju so zbrani v pisni obliki dokumentira-ni nasveti in priporočila. Končno poroči-lo projekta twinning je objavljeno v petempoglavju in omogoča podrobnejšo sez-nanitev s časovno dinamiko poteka pro-jekta, izvedenimi aktivnostmi in kratkimpovzetkom glavnih rezultatov projekta.

Pomemben dodatek k objavljenemugradivu v publikaciji je projekt Lukenda,

ki se v precejšnji meri opira na spoznanjain rezultate twinninga med RS in Zveznorepubliko Nemčijo.

Projekt twinninga med RS in Zveznorepubliko Nemčijo je prinesel vrsto ugoto-vitev in priporočil za normativno prenovoslovenskega pravosodnega sistema. Od apri-la 2004 do decembra 2006 je bilo v skla-du s priporočili narejenega veliko.

1. Na področju organizacije sodišč insodniškega prava so bila priporočila pro-jekta twinning zlasti: zagotoviti stalnostsodnikov predvsem skozi stimulativnonapredovanje in dodatno nagrajevanje,zagotoviti večjo mobilnost v smislu pre-dodelitev, s čimer se zagotovi nadomešča-nje sodnic in sodnikov, vzpostavitev ustrez-nih meril za ugotavljanje pričakovanegaobsega dela, vzpostavitev ustreznejšeganadzora nad sodnikovim delom pri oce-

njevanju in napredovanju ter krepitev vlogepredsednikov sodišč.

2. Na področju civilnega prava so se pri-poročila strokovnjakov projekta twinningnanašala zlasti na področje izvršbe in zem-ljiške knjige.

3. Na področju delovnega in socialne-ga sodstva so svetovalci v twinningu poda-li priporočilo, da je treba uzakoniti zakono delovnih in socialnih sodiščih, ki bozadostil posebnostim materialnega prava inzahtevi, da je treba delovnopravne postop-ke rešiti kar najhitreje. Zakon o delovnihin socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki je začelveljati 1. 1. 2005, je uvedel številne novo-sti, ki pospešujejo postopek v delovnihsporih.

4. Na področju kazenskega postopko-vnega prava so strokovnjaki v twinningupodali priporočila, ki se nanašajo na: ure-ditev predhodnega postopka (predkazenskipostopek in postopek sodne preiskave) teruvedbo možnosti za izrek mandatne kazniv kazenskem postopku za bagatelne zade-ve.

5. V analizi upravnega sodstva se pri-poročila svetovalcev nanašajo na: razširi-tev dopustnosti tožbe, tudi na obveznostnetožbe, s katero sodišče upravnemu organunaloži obveznost izdaje upravnega akta,uveljavitev instituta odločanja po sodnikuposamezniku, preučitev rokov, odločanje nadrugi stopnji v senatu petih sodnikov terproučitev smotrnosti vključitve državnegatožilca v postopek upravnega spora z vlo-žitvijo zahteve za varstvo zakonitosti.

Modernizacijapravosodnega sistema RS

Irena Vovk

V zborniku Modernizacija pravosodnega sistema RS so zbrani predvsemdokumenti, ki so nastali v okviru projekta tesnega medinstitucionalnegasodelovanja (twinninga) med RS in Zvezno republiko Nemčijo, ki ga jefinancirala Evropska komisija. Projekt twinning se je začel novembra 2002in se končal aprila 2004.


Vkonkretnem primeru je bila navrhovno sodišče vložena pritožba(rekurz) zoper sodbo prizivnega

sodišča v Catanii, ki je obsodilo razpe-čevalca kokaina.

Zakonik v kazenskem postopku1 sicerpredvideva (126. in 134. člen), da sodni-ka asistira zapisnikar pri sestavi vsehaktov, ki jih je treba dokumentirati z zapi-snikom. Zapisnik se vodi s pomočjo teh-ničnih sredstev, če pa to ni mogoče, sepiše tudi ročno (134. člen).

V praksi se dogaja, da sodnik napi-še sodbo ročno.

V konkretnem primeru je zadevo, kotže rečeno, obravnavalo kasacijsko sodiš-če na skupnem zasedanju vseh sekcij, kersta se do tedaj pri posameznih sekcijahuveljavili dve nasprotujoči si stališči gledeveljavnosti sodb, ki so nečitljive.

Sodišče je prišlo do zaključka, daje v takem primeru sodba nična, kerstranka ne more razumeti obrazložitvesodbe in je zato prizadeta njena pra-vica do pravne varnosti.

Vrhovno ali kasacijsko sodiščev Italiji

Naj torej zapišem, da je kasacijskosodišče najvišji sodni organ in njegovaglavna naloga (poleg drugih) je, dazagotavlja dosledno spoštovanje in eno-tno razlago zakonov.2 Je torej predvsemvaruh zakonov.

Sodbe vrhovnega sodišča niso obve-zujoče (v nasprotju s sodbami v uredit-vah Common Law) za sodišča nižjih sto-penj, ki pa se nanje pogosto sklicujejokakor tudi odvetniki v svojih spisih.

Vrhovno sodišče sestavlja več sek-cij. Njihovo število je določeno vsako leto;trenutno je šest sekcij, od katerih tri kazen-ske in tri civilne, ki sodijo na skupnem

zasedanju (civilnih ali kazenskih sekcij),ko pride do nasprotujočih si stališč posa-meznih sekcij pri interpretaciji zakona.

Rojstvo kasacijskega sodišča kot vrho-vnega organa sodstva sega v čas franco-ske revolucije. Ustavodajna skupščina jez dekretom zu dne 27. 11. 1790 ustano-vila Tribunal de Cassation, katerega funk-cija je bila že tedaj ugotavljati morebitneerrores in judicando et errores in proce-dendo v sodbah sodišč nižje stopnje.

Sodstvo v krizi Sicer pa je splošno znano, da je sod-

stvo v Italiji v kronični krizi. Italija jenamreč v Evropski Uniji država, ki je bilanajvečkrat obsojena zaradi kršitve nače-la sojenja v razumnem roku. Vzroki zatako stanje so različni. Običajno se nava-jajo zapletenost bodisi civilnega bodi-si kazenskega postopka, slaba organi-zacija sodišč, pomanjkanje osebja in tudisodnikov. V Italiji je vseh sodnikov, vklju-čno s tožilci, ki po našem sodnem reduspadajo k sodstvu, približno 9500.

Pomanjkanje pomožnega osebja jenajbolj opazno v sodnih dvoranah. Zakon3

nalaga kanclistu (cancelliere), da sodni-ku »asistira« pri sestavi aktov, ki zahte-vajo pisno obliko. V praksi pa se doga-ja, da zaradi pomanjkanja osebja pišezapisnik sam sodnik (večinoma ročno, mlaj-ši pa že uporabljajo računalnike) ali edenod odvetnikov, tudi pri zaslišanju strank(ki v našem postopku niso priče) in prič.

Nerešenih sporov je z leti čedaljeveč. Tako je bilo na apelacijskih sodiš-čih konec leta 2000 91.606 nerešenihzadev, konec leta 2005 pa trikrat več, insicer 289.588, medtem ko se je trajanjepostopkov podaljšalo s 578 dni leta 2000na 845 konec leta 2005, pri tem pa tudina okrožnih sodiščih ni nič boljše.

Ob takem stanju – ki tudi v Slove-niji ni veliko boljše – se lahko vpraša-mo, ali je to še pravna država!


Sodn

a pr

aksa

– I

talij

a Pisava nečitljiva –sodba nična

dr. Karlo Primožič

Italijansko vrhovno (ali kasacijsko) sodišče je na skupnem zasedanjuvseh sekcij s sodbo št. 42363 z dne 28. 12. 2006 razsodilo, da se ročnonapisana sodba smatra za nično, če je pisava nečitljiva, kar se še danes več-krat dogaja.

Zadeva je seveda anahronistična, a v sodnih palačah je še precej, pred-vsem kazenskih sodb napisanih ročno.

1 Zakonik o kazenskem postopku (Codice di pro-cedura penale), Dekret predsednika republike zdne 22. 9. 1988, št. 447 s spremembami.2 Člen 65 Zakona o sodni ureditvi, Kraljevi dekretz dne 30. 1. 1941, št. 12 s spremembami (RegioDecreto 12/41).

3 Člen 57 Zakonika o civilnem postopku (Codicedi procedura civile), Kraljevi dekret z dne 28. 10.1940, št. 1443 (R.D. 1443/40) s spremembami.

Pravni blog»Danes je na internetu več kot 50milijonov blogov, današnje področjeblogosfere pa je stokrat večje od tiste-ga pred tremi leti. Ta sfera se danespodvoji po 200 dneh, vsak dan pa naspletu nastane 175.000 novih blo-gov,« je pred časom dejala predsed-nica združenja Internet Society Euro-pe ter profesorica na EF Univerze vLjubljani, dr. Borka Jerman Blažič.

Da pri blogih ne gre le za kvan-titeto, temveč da je ta »virtualni svet«tudi zelo vpliven, pa dokazuje tudi,da je približno 90 blogerjev – ti naspletu pišejo predvsem o novih teh-nologijah –, pred božičem od družbeMicrosoft prejelo drage prenosneračunalnike Acer Ferrari, ki so vre-dni več kot 2.000 dolarjev. Sevedaso »povsem slučajno« opremljeni znovim Microsoftovim operacijskimsistemom Vista, ki bo uradno na pro-daj od konca januarja.

Microsoft je po polemiki, ki jezavladala med blogerji – »srečnežem«so kolegi očitali neetičnost in spre-jemanje podkupnin –, prejemnikeprenosnikov obvestil, da lahko dari-la obdržijo ali pa jih vrnejo. Odziv(še) ni znan.

Za zdaj pravniški blogi takegavpliva, vsaj pri nas, še nimajo. Je pato zagotovo eden od načinov za pred-stavljanje in soočanje mnenj. Tak pri-mer je spletna stran <http://kon -tekst.blogspot.com> oz. »skupinskipravni blog (pravlog), ki za zdajvključuje nekaj mlajših sodelavcev PFUniverze v Ljubljani«. Med avtorjiso navedeni dr. Matej Accetto, dr.Matjaž Ambrož, dr. Katja Filipčič,Primož Gorkič, Andrej Matić, mag.Polona Pičman Štefančič, dr. KatjaŠkrubej, dr. Katja Šugman, mag. SašaZagorc, dr. Katarina Zajc in AlešZavršnik, blog pa je, kot je zapisaleden od snovalcev, prvenstveno name-njen kratkim zapisom o(b) aktualnihpravnih temah ali dogodkih, občasnopa tudi razpravam o izbranih temahmed soavtorji ali z gosti.

Med drugim so avtorji denimorazpravljali o spremembah ureditvepravniškega državnega izpita, o odve-tniških tarifah in pravu ES, o pome-nu veznika »ali« v pravu ipd.

Po vzklitju tovrstnih idej pa bomolahko kmalu videli, ali bi si tudi našiblogerji zaslužili kar brezplačen pre-nosnik.

Boštjan Koritnik



Rece

nzije

smučišča za škodo, ki jo smučar utrpipri padcu med smučanjem.« (str. 84)

Knjiga opisuje razvoj smučarskegaprava od najzgodnejših začetkov pa dodanašnjih dni.

Poudarek je seveda na varnosti nasmučiščih, ki je bila do zdaj v ozadju,čeprav 1600 nesreč v zadnji sezoni negovori temu v prid. V teh nesrečah seje lažje poškodovalo 235 ljudi, huje 274,en smučar je celo umrl.

Predgovor je napisala dr. Katari-na Zajc (nekdaj vrhunska smučarka,danes pa docentka na Pravni fakultetiv Ljubljani). Vsebinski del knjige jerazčlenjen na: uvod, zgodovinski pre-gled razvoja smučarskega prava, zakono varnosti na javnih smučiščih, kongresFIS v Portorožu, zakonsko ureditev var-nosti na žičniških napravah za prevozoseb po Sloveniji, sedanjo zakonskoureditev varnosti na smučiščih, zakono varnosti na smučiščih (ZVSmuč-UPB1). Knjigi dajejo posebno vrednosttudi priloge, kjer avtor predstavi dvazakona, šest pravilnikov, dva odloka,strokovni kodeks učiteljev in trenerjevsmučarjev Slovenije, pa tudi vloge obraz-cev, ki bodo morda marsikomu prišliprav.

Knjiga je opremljena tudi z ilustra-cijami Mikija Mustra.

Menim, da je najdragocenejša vse-bina knjige izjemno obsežno in natan-čno citiranje (ter mestoma tudi razlagain celo komentar) sodne prakse, saj jeta, razen redkih izjem, v literaturi zeloredka. Navduši pokončno in pogumnopiščevo stališče (ki ga je redko srečatipri komentarjih sodne prakse na Slo-venskem), ko ob tisti znani sodbi nekda-njega SZD iz leta 1979, ki smo jo neka-teri, ki smo takrat sodili, zelo dobropoznali in v športnih smučarskih kro-

gih pogosto komentirali, da bi danesmorda sodišča odločila drugače (sic!).Sodišče je namreč razsodilo, da je bilapodana objektivna odgovornost osno-vne šole za škodo, ki jo je utrpel uči-telj pri poučevanju smučanja v okvirušole v naravi, ker je smučanje na neure-jenem smučišču in v neurejenih raz-merah treba šteti za nevarno dejavnost.

Avtor o že (nekoliko arhaični sodnipraksi) izrazi utemeljen dvom oziromapripombo, ko v opombi ali komentar-ju (str. 109) zapiše: »Danes bi mordasodišče odločilo drugače. Učitelj kotstrokovna oseba bi moral oceniti, alije neurejena proga primerna za varnosmučanje. Tudi šola ne bi mogla objek-tivno odgovarjati osebi, ki jo je samaizbrala za učenje smučanja. Odgovar-jati bi moral kvečjemu upravljavec smu-čišča iz krivdnih razlogov, ker bi moralob tako neugodnih razmerah progozapreti.«

Nadaljujem z izbranimi primerisodne prakse k posameznim členomZVSmuč.

Pretrese revizija VS RS (1990), koje šlo za smrtni primer z otroškega tek-movanja in je sodišče reklo: »Polede-nelo območje tekmovalne proge je nevar-na stvar – objektivna odgovornost pri-reditelja oz. organizatorja tekmovanjaje podana.« V tem primeru je šlo zaresza izjemnost, kajti pobočje in strminapod štartnim mestom sta bilo takomočno poledenela, da je žirija določi-la nižje štartno mesto, pri čemer pa jemlajšemu pionirju pri sestopu zdrsni-lo, dokler ga ni ustavila skala. Šlo jeza izredne in posebne okoliščine, tako

Ali ste vedeli, kakšna je defini-cija smučanja? »Smučanje jedrsenje po snegu s pomočjo

smuči in smučem podobnih športnihrekvizitov z različnimi smučarskimi teh-nikami.«

Kdo je smučar? »Smučar je tudideskar, telemark smučar, fun carver, tekačna smučeh in drugi.«

Definicija, smučišča je verjetno naj-pomembnejša, saj je sodna praksa žezavzela stališče, da smučišče samo posebi ni nevarna stvar (VS RS, 1988).Gre za definicijo smučišča in odgo-vornost upravljavca smučarju, ki se naeni od prog na smučišču poškoduje. Zatoje sklep vrhovnega sodišča (čeprav jestar že 28 let) še vedno pomemben:»Odškodninska odgovornost tožene stran-ke (upravljavca) je krivdna, ne objek-tivna. Smučišče samo po sebi ni nevar-na stvar. Objektivno nevarno pa je lahkov zvezi z nekaterimi izjemnimi okoli-ščinami ali lastnostmi (plazovi, izrednestrmine ipd.). Nevarno pa je smučanjekot šport, katerega bistveni elementi sohitrost, obvladovanje terena, prilaga-janje na hitro se spreminjajoče situa-cije ipd. Zaradi tega so poškodbe prismučanju pogoste. Normalno tveganje,ki izvira iz narave smučarskega špor-ta, zadene smučarja samega. Smuča-nje mu nudi zadovoljstvo, hkrati pa jenevarno zaradi možnih poškodb.Odškodninska odgovornost za poškod-bo zadane drugega le, če škodo pov-zroči krivdno. V tem okviru je trebapresojati tudi odgovornost upravljavca

Tomaž Marušič

Slovensko smučarskopravo in varnost na

smučiščih dr. Bojan Kukec

Tomaž Marušič je na 22. knjižnem sejmu decembra v Ljubljani predstavilsvojo novo knjigo Slovensko smučarsko pravo in varnost na smučiščih.1

»Mar je treba smučarski dan končati v bolnišnici in šele na sodišču izve-deti, kdo je odgovoren za škodo, ki je bila prizadejana v smučarski nezgo-di?« se sprašuje avtor. In še doda, da smuča kar pol milijona Slovencev. Avtor: Tomaž Marušič

Recenzentka: dr. Katarina ZajcIzdajatelja: Smučarska zveza Slove-nije in Uradni list RS, Ljubljana, 2006,253 strani

1 V Delu so ga označili kot: Smučar, partizan,pravnik in nekdanji pravosodni minister, 30. 11.2006, str. 7, v članku Gorazda Utenkarja: Davarnost ne bi bila zadnja skrb.



Rece

nzije

da je bilo smučišče nevarno, polede-nelost pa tolikšna, da je zdrsnilo celogorskemu reševalcu (str. 108).

Sodna praksa je v knjigi citiranane več mestih. Tako stara, ki je velja-la od zakona o varnosti na javnih smu-čiščih (1977) in zlasti zakona o obli-gacijskih razmerjih (ZOR/1978) vsedo uveljavitve obligacijskega zakoni-ka (OZ/2003). Ni spregledana nitikazenskopravna odgovornost smučar-ja, upravljavca, službenega osebja indrugih oseb na smučišču (str. 66–75).Gre za zanimive judikate, ki pravijodenimo, da je vsakdo na smučiščulahko storilec kaznivega dejanja opu-stitve pomoči po 140. členu KZ alikaznivega dejanja neodvrnitve nevar-nosti po 323. členu KZ. Tudi za nespo-štovanje pravil o prilagojeni hitrosti smu-čanja je sodišče v Novi Gorici (2003)spoznalo smučarja za krivega kazni-vega dejanja povzročitve splošne nevar-nosti po 317. členu KZ.

Zanimiva je sodna praksa o žični-čarjevi kazenski in civilni odgovorno-sti ter s tem v zvezi citirana pravnamnenja in judikati VS RS (ravnanje priizpolnjevanju obveznosti in uveljavlja-nju pravic – skrbnost (18. člen ZOR –6. člen OZ), podlage za odgovornost(154. člen ZOR – 131. člen OZ), kdajje podana krivda (158. člen ZOR – 135.člen OZ), kdo odgovarja za škodo (174.člen ZOR – 150. člen OZ itd.), viju-ganje smučarja ob robu smučarske progena meji z vlečno traso vlečnice, zdrsi.Nalet v smučarja na vlečnici, na pri-mer, v katerem je vrhovno sodišče vreviziji odločilo, da je odgovoren zgoljsmučar ali deskar, ki je smučal ob robuproge ob trasi vlečnice, kjer je zdrsnilin zadel v smučarko na vlečnici in jopoškodoval (sodbi VS, obe iz leta 2002,str. 58–61).

Najnovejši ZVSmuč je prav takokomentiran ter obogaten z obsežno juri-sprudenco. Tako je vrhovno sodišče vreviziji odločalo o deljeni krivdi in napr-tilo deskarju 70 odstotkov, ker je očit -no s prehitro in nekontrolirano vožnjoustvaril nevarno situacijo na progi,upravljavcu pa 30 odstotkov krivde zara-di 1,5 m širokega pasu nesteptanegasnega na območju proge, ko je nezna-ni smučar prekrižal pot deskarju, ki jepadel in zdrsnil v kovinski količek terse pri tem poškodoval.

Med vrsticami je opaziti tudi sodnoprakso, ki posredno opozarja na slabopravdanje, tudi odvetnika. Gre zapadec smučarja v kotanjo zunaj smu-čišča, kjer je na klubskem treningusmučar padel in zdrsnil v kotanjo, od

6 do 7 m oddaljeno od roba smučar-ske proge. Zanimivo je razlogovanjesodbe VS (1985), da je tožnik prehitro,neprilagojeno smučal v oster ovinek (pritem se kot blanketna določba v opom-bi avtorja odkazuje na pravilo FIS št. 2),kotanja pa je bila zunaj roba proge inv mejah smučišča. Tožnik v tožbi nipostavil vprašanja niti ni grajal tehni-čne nepravilnosti proge, ker je bil ovi-nek proge oster in nevaren. Argumen-tum a contrario je moč sklepati, da jesodišče nakazovalo, da, če bi šle tož-bene trditve in naracija ter zahtevek vtej smeri, bi bil lahko tožnik uspešen,pa sta se z odvetnikom očitno slabopravdala (str. 88).

Zaradi izrednih vremenskih razmerje smučišče lahko nevarna stvar (sodbaVS 1988, str. 91). Šlo je za šolo v nara-vi in v zadnji noči je zapadlo 20 cmsnega, zjutraj pa je začel pihati še močanveter, sprožil se je plaz in zasul na potiv dolino šest dijakov.

Pravno zanimiva je tudi sodba (VS1991, str. 93) glede vrste čakajočih navlečnico, ko je bila tožnica na smu-čarski progi. Sodišče je odgovornostupravljavca in neznane smučarke oce-nilo kot solidarno, in sicer je 90 odstot-kov naložilo upravljavcu smučišča, kipa bo imel pravico do regresa zoperneznano smučarko.

V opombah je dobrodošla navedbarelevantnih (tedaj veljavnih) členov ZORin danes veljavnih členov OZ, kot deni-mo oprostitev odgovornosti 177. členZOR – 153. člen OZ, deljena odgo-vornost 192. člen ZOR – 171. člen OZin solidarna odgovornost 206. člen ZOR– 186. člen OZ (str. 92).

So pa nekateri judikati, v katerihne najdemo končnega odgovora. Takodenimo glede dejstva, ali je bila pra-vilna odločitev prvostopenjskega sodiš-ča z vmesno sodbo, ko je štelo uprav-ljavca smučišča zaradi opustitve name-stitve opozorilnega znaka odgovornegaza polovico, smučarko pa za drugopolovico, ker je nase prevzela nevar-nost in tveganje, ko je smučala na lede-ni plošči, ki je pokrila 25 m2 proge. Vcitirani sodbi odgovora ni, kajti vrhov -no sodišče je sodišču vrnilo tožbo naprvostopenjsko ponovno sojenje (2000,str. 93–95).

Verjetno bi bilo dobro izbirati judi-kate, ki bi bili dokončno rešeni, čepravje s strokovnega stališča razumljivo, dase opozori na eklatantno zapleteno dejan-sko in pravno vprašanje s področja smu-čarskega prava. Odvetnikom so pač res

iudicata najuporabnejše pri vsakdanjempraktičnem delu, odprti pravni proble-mi pa izziv za popoldansko razmišlja-nje in filozofsko-pravne debate.

Preobsežno bi bilo navajanje vsehjudikatov iz sodne prakse, so pa boga-ti in odgovarjajo denimo na vprašanjagoste megle na progi ter poslabšanjevidljivosti (deljena krivda 50 odstotkovproti 50 odstotkov, VS 2005, str. 95),narinjen sneg na izteku proge, kup nari-njenega in nesteptanega snega na progi(deljena krivda 70 odstotkov proti 30odstotkom, sodba VS 2002 v škodoupravljavca itd.). Glede sodne prakse vzvezi s 5. členom ZVSmuč je zanimi-va še novejša sodba vrhovnega sodiš-ča iz leta 2005, ki govori o soodgo-vornosti zaradi neprilagojene hitrosti innačina vožnje, ki jo je treba dokazati.Sodišče je menilo, da ni mogoče odnobenega smučarja zahtevati, da bi znalsmučati po ledu. Upravljalec bi moralz opozorilnim znakom opozarjati smu-čarje na nevarnost…

Tomaž Marušič je delo namenil pro-fesionalnim in rekreativnim smučar-jem, pa tudi vsem tistim, ki se poklic -no ali ljubiteljsko ukvarjamo s proble-mi smučarskega prava oziroma varno-sti na smučiščih. Nekaj vsebin je celotako mejno uporabnih, da se bodo neka-teri o tem, kako doseči razlastitev nepre-mičnin za graditev žičniških naprav vjavnem interesu ali na smučišču, pove-zanim s takšno napravo, lahko v knji-gi pregledno poučili o postopku terprav nih podlagah za zakonito izvedbotakšne razlastitve na podlagi zakona ožičniških napravah za prevoz oseb,2skladno z direktivo EU št. 2000/9/EC(str. 55–57).

Slovenska smučarska, pravna,zavarovalniška, sodna in še kateraprofesionalna in laična javnost si ježe dolgo želela knjigo, ki jo pred-stavljamo. Z veseljem jo priporočamprofesionalcem, tako na pravnem kotna smučarskem področju, pa tudivsem, ki uživamo na smučiščih …še zlasti ko naletimo na strokovniali praktični problem, ki zadeva smu-čarsko pravo ali varnost na smuči-šču. Mene navdušuje bogata sodnaprak sa, kajti tovrstna literatura jevsaj na Slovenskem redka, še manjpa zbrana pregledno in relevantnona enem mestu. Tomaž Marušič jeočitno zadel žebljico na glavico. »Nazdravje… in naj velja smuk!« kot mije v posvetilu v recenzijskem izvo-du knjige zapisal avtor knjige.

2 Ur. l. RS, št. 126/03 – ZŽNPO.



Prik

azi

mi sodišči (kot denimo ESČP, SodiščeES, Sodišče prve stopnje), čeprav vzadnjem delu govori o zunajsodnem reše-vanju sporov, vendar zgolj o (medna-rodni) arbitraži, spregleda pa vse druge,danes aktualne načine reševanja konf-liktov v delovnih okoljih, kot so deni-mo mediacija (ki je včasih – na primerpo 23. členu ZDSS-1 – celo procesnapredpostavka itd.). Tudi podatek, da botreba pred ITC odšteti najmanj 15 mili-jonov tolarjev, za direktorje zagotovoni spodbuden. Pogosto se z mirnimreševanjem sporov da doseči boljši uči-nek, zato bi bilo oportuno v nasled njihizdajah priročnika uporabiti to vrstnospodbujanje direktorjev k reševanjukonfliktov v delovnih okoljih, na mirennačin.

Priporočljivo bi seveda tudi bilo, dase tovrstni priročniki, podprti celo z elek-tronsko izdajo, dopolnijo, ažurirajo intudi strokovno recenzirajo.

Založba Verlag Dashöfer zagotav-lja, da priročnik vsebuje temeljna zna-nja za razumevanje prava, financ, trže-nja, prodaje in poslovne komunikacije.Menim, da je takšna trditev vprašlji-va. Še zlasti, če upoštevamo, da so pri-ložili tudi zgoščenko s pravno podla-go, vzorci izbranih pogodb, najpogo-stejšimi vprašanji direktorjev ter raču-novodskimi izkazi v angleškem innemškem jeziku.

Brez zadržka lahko zapišem, dabo treba dopolniti kar nekaj vsebin,da bi bila publikacija za direktorjeuporabna, čeprav napovedujejo rednotrimesečno aktualizacijo in servis.

zovanje družb s podjetniškimi pogod-bami, Odpoved in razveza podjetniškihpogodb, Prenehanje družb, Rešiti druž-bo za vsako ceno ali prisilna poravna-va, Splošno o obligacijah (obvezno-stih), Še o spremembah in prenehanjuobveznosti, Tempus regit actum (čas vodipravni posel – gospodarske pogodbe),Ubi ius, ubi remedium (kjer je pravo,je pravniška pomoč), Varstvo pravic,Sodno reševanje sporov (sodna praksav razmerjih direktorjev in družb) terZunajsodno reševanje sporov.

Namen tega prikaza ni podajati kri-tično oceno gradiva, saj bi marsikdo odbralcev imel kar precej povedati. Takodenimo v poglavju, ko Ana Jug zasta-vi vprašanje: Kaj pa direktorji – kate-ri so tisti zakoni, ki ne bi smeli mimonas?, navaja zgolj deset zakonov (breznavedbe pravnega vira), kamor bi goto-vo sodili vsaj še ZDR, ZDSS, KZ, SZitd. Moč pa se je strinjati z ugotovit-vijo avtorice, da »sestava zakona ni lepo-slovno delo«. Zato uporabnika usmeri,ko zapiše: »Če bomo hoteli vedeti zavse prepovedi zakonov, potem bomoodprli zadnje strani, kjer bomo našlikazenske določbe.« Gre očitno torejbolj za napotilno kot pa uporabno vse-bino. Na to okoliščino kaže tudi poda-tek v uvodu, ki navaja, da takšen pri-ročnik izhaja najmanj štirikrat letno.

Zato naj bo dovoljeno, dobrona-merno, svetovati k izboljšavi nasled -njih izdaj te publikacije.

Poglavje o varstvu pravic in sod-nem reševanju sporov je pomanjkljivo.Ne vsebuje nemožnosti glede mirnega– predsodnega reševanja sporov, za kate-ro bi zagotovo vsak direktor moral vede-ti, ob tem se osredotoča zgolj na sodnoreševanje sporov, pri čemer se omejizgolj na redna sodišča. Spregleda patudi nadaljnje stopnje, ki se dogajajopri reševanju sporov in o katerih direk-torji zelo malo vedo. To je reševanjesporov pred ustavnim ali mednarodni-

Gre za priročnik direktorjem spomenljivim naslovom ZENvodenja (zelo enostaven način

vodenja), ki vsebuje mapo z osmimipoglavji različnih avtorjev. Za nas jeseveda pomembna zadnja avtorica, odvet-nica Ana Jug, ki je napisala poglavjePravo od A do Ž za direktorje.

Drugih poglavij v tem prikazu nebomo podrobneje predstavljali, naj lenaštejemo njihove naslove: Vsebina inuvod, Aktualne informacije, Vodenje,Trženje, Prodaja, Poslovno komunici-ranje in pogajanja, Finance ter Pravood A do Ž za direktorje.

Že v predgovoru avtorji navajajo,da želijo odgovoriti na vprašanje, kate-ra znanja mora imeti direktor, da bolahko uspešno vodil podjetje? »Vsak pro-blem ima svojo rešitev, tako ima tudivprašanje svoj odgovor. Mi smo poi-skali našo pot skozi blodnjak potreb-nih direktorskih znanj zato, da smo selotili zadev iz temeljev. Ja, prav iz teme-ljev, ki so načeloma preprosti in vsemznani, pa jih kljub temu tako malodirektorjev upošteva.«

Če se osredotočimo na zadnje pogla-vje – Pravo od A do Ž za direktorje –ki ga avtorica razdeli na naslednja pod-poglavja: Kakšno pravno znanje potre-buje direktor, aequm et bonum est lexlegum (pravično in dobro je najvišjizakon), Bona fides (dobra vera), Celo-vita ureditev družb, Čisto sam, Samo-stojni podjetnik, Družbe, Ex lege (pozakonu – značilnosti gospodarskih družb),Funkcije zastopanja (enotirni in dvo-tirni sistem upravljanja ter vodenja ponovem ZGD), Gospodarski register,Honestus rumor alterum patrimonium(dobro ime je drugo premoženje – d.n.o.)Interesna skupnost ljudi in kapitala,Javnost tihega družbenika pri tihi druž-bi (s.t.d.), Kapitalske družbe, Ločeva-nje družbenikov ali komanditna delni-ška družba (k.d.d.), Možnosti povezo-vanja družb, Netipične družbe, Pove-

ZEN – pravo od A do Žza direktorje

dr. Bojan Kukec

Uredniška politika naše revije je že dolgo takšna, da zaznamujemo vsakavtorski dogodek, v katerem so udeleženi naši odvetniški kolegi, stro kovnoznanstveno delo, priročnik, umetniško delo itd. Odvetnica iz Nove Gori-ce Ana Jug nam je tako posredovala knjigo ZEN – pravo od A do Žza direktorje.

Avtorji: Ana Jug, Jana Bogdanov-ski, Robert Bric, mag. David Dju-kić, Lidija Robnik, Bojan Stražein Igor Štimac.Založnik: Verlag Dashöfer, d.o.o.,Ljubljana, julij 2006

Odvetniška uradnica z daljšimstažem, visoko izobrazbo tersolidnim znanjem trehsvetovnih jezikov (italijanščine,nemščine in angleščine) iščeslužbo v primerni odvetniškipisarni v Ljubljani.

Informacije: Stanislav Fo r tuna , odvetnik v pokojue-mail: [email protected]



Prav

na z

godo

vina

Kot značilen primer tega pre-hoda si oglejmo delo dvehznamenitih juristov. Prvi je

kot ugleden profesor rimskega pravaoblikoval temelje finančnega prava inpredvsem formuliral nekatera od os -novnih davčnih načel, drugi pa je kotznameniti profesor rimskega pravapostal eden od ustvarjalcev nemškegacivilnega zakonika. Razlog, zakaj juomenjamo, je v tem, da se vključu-jeta v tri zanimive obletnice.

Letos mineva 330 let od usta-novitve znamenite Knafljeve usta-nove. Leta 1676 je namreč takratnidunajski rektor Jurij Wohinz (Bohi-njec) sestavil ustanovno listino Knaf-ljeve ustanove (Lukas Knaffel’sche Pri-vatstiftung). S pomočjo štipendij, kijih je dajala ustanova, se je odtlej naDunaju šolalo nekaj več kot 1200 štu-dentov s Kranjskega. Premoženje usta-nove so upravljali superintendenti, kiso bili s pravne fakultete (ex facul-tate juridica) in »po možnosti kranj-ske narodnosti«, da bi laže spoznaliprimerne kandidate za štipendijo. Supe-rintendente sta prvotno imenovala rek-tor in univerzitetni konzistorij, kasne-je pa univerzitetni senat. Z dobrimgospodarjenjem je premoženje usta-nove do konca 19. stoletja močno nara-slo. Ustanova je bila med petimi naj-večjimi ustanovami na dunajski uni-verzi. Med superintendenti se je šeposebej izkazal Ferdinand Zupančič(Suppantschitch), ki je vodil ustano-vo v letih 1855–1873. Takrat so prvot -no Knafljevo hišo podrli in nadome-stili z novo, večjo in lepšo stavbo, kiše danes pomeni temeljno premože-nje ustanove.

Kljub nedvomnemu pomenu, ki gaje imela Knafljeva ustanova za razvojslovenskega izobraženstva, pa naš namen

ni razpravljati o njej, marveč o avtor-ju ustanovne listine Juriju (Georgu)Wohinzu (Bohinjcu). Ta se je rodilleta 1618, verjetno v Smokuču ali naBledu. Po šolanju v jezuitskem kole-giju v Ljubljani je v Gradcu študiralfilozofijo in bil promoviran za dok-torja filozofije. Za tem je na Dunajuštudiral pravo in bil leta 1647 pro-moviran tudi za doktorja prava. Napravni fakulteti dunajske univerze jepostal profesor rimskega prava, toč-neje Digest in Kodeksa. Leta 1665 in1676 je bil dekan pravne fakultete, leta1676 pa tudi rektor dunajske univer-ze. Poleg profesure rimskega in ver-jetno tudi kanonskega prava je oprav-ljal še druge funkcije. Kot izhaja iznjegovega podpisa na ustanovni listi-ni Knafljeve ustanove, je bil tudi dvor-ni in sodni odvetnik (aulae et judi-ciorum advocatus) ter svetnik dunaj-skega škofijskega konzistorija (consi-liarius episcopalis consistorii Vienne-nsis). Od Wohinzovih del nam ni veli-ko ohranjenega. Tako npr. ni ohranjennjegov nemško-latinski slovar (Novumonomasticum sive vocabularium Ger-manico Latinum), ki je izšel leta 1671.Ohranil se tudi ni spis o obligacij-skem pravu.1 Najbolj znano Wohin-čevo delo je bil spis o fiskalnem pravu(Idea fiscalis seu assertiones de iurefisci). V njem je v obliki 75 tez obde-lal različne vidike finančnega prava,med katerimi so tudi nekatera davčnanačela, kakršna so, kot ugotavlja Vla-dimir Murko, pripisovali navadno šeleAdamu Smithu (1723–1790). Polegtega se je ohranil slavnostni govor v

čast patronu pravne fakultete svetemuIvu,2 ki ga je v stolnici sv. Štefanapred profesorskim zborom pravne fakul-tete govoril njegov sin Jurij.3

Že omenjeno ustanovno listino zaKnafljevo ustanovo je napisal Wohinzpet let po smrti Luke Knaflja. Kotmeni Janko Polec,4 se imamo pravWohinzovemu nasvetu zahvaliti, da jeprišlo do nastanka te za slovenski narodtako pomembne ustanove. Na Wohin-zovo poštenost kaže, če nič drugega,že dejstvo, da je dosledno izpolnilKnafljevo poslednjo voljo in prvihosem let ustanovo tudi vodil. Ob temvelja omeniti, da je tudi sam Wohinzzaostanke svoje profesorske plače, dokaterih je prišlo v času obleganjaDunaja leta 1683, podaril v dobro-delne namene.

Ustanovna listina Knafljeve usta-nove je zanimiva v več pogledih. Vnjej je natančno popisano premoženje,ki naj zagotavlja sredstva za štipendi-je. Ob tem velja pripomniti, da stabila dva od prvih štirih prejemnikovštipendije Wohinzov sin Jurij in Knaf-ljev nečak Andrej Matevšič (AndreasMateuschiz). Druga zanimivost je goto-vo popolna prostost superintendantovpri izbiri prejemnikov štipendije. Tre-tja zanimivost pa je določitev izraža-nja hvaležnosti, ki jo morajo prejem-niki štipendije izkazovati pokojnemuustanovitelju. Vsak štipendist je moralnamreč ob nedeljah moliti za dušopokojnega Luke Knaflja, ob določe-nih praznikih pa zanj opraviti tudimašo. Kdor bi tega zavestno ne izpol-njeval, bi ipso facto izgubil štipendi-jo.

Posebnost ustanovne listine je tudizelo stroga odgovornost superinten-dantov kot upravnikov ustanove. Ti soza svojo morebitno malomarnost (prop-ter aliquam culpam aut negligentia)odgovarjali z vsem svojim premože-njem.

Jurij Wohinz brez dvoma sodi mednajbolj ugledne slovenske pravnike sta-rejše dobe. Dejstvo, da je postal celorektor dunajske univerze, kaže na nje-gov velik, danes bi verjetno rekli med-narodni ugled. Njegovo (žal slabo ohra-njeno delo) pa predvsem kaže, kakoje kot profesor rimskega prava razši-

Jurij Wohinz, BerhnardtWindscheid in BGB

dr. Janez Kranjc

Ena od temeljnih predpostavk za nemoteno delovanje prava je vsekakorkontinuiteta oziroma postopnost v njegovem razvoju in uporabi. Nagli inhudi zasuki pravnemu redu praviloma ne koristijo. Zadržana premišljenostje za razvoj prava enako pomembna kot prizadevanje za udejanjanje temelj-nih pravnih načel. Temeljna značilnost razvoja civilnega prava v Evropi jeprav postopnost. Iz kazuistike rimskih virov so se postopoma izoblikova-la splošna pravila in načela, ki so spodbudila nastanek pravne teorije, tapa je pripeljala do obsežnih kodifikacij civilnega prava.

2 Elogium Domino Ivoni incluti facultatis juri-dicae patrono. Ivo iz Kermartina (1253–1303)je bil pravnik in teolog. Častili so ga kotpatrona odvetnikov in pravnikov nasploh. 3 Gl. J. Polec, Slovenski pravni znanstvenikipretekle dobe v tujini, v: Pol stoletja društvaPravnik, spominska knjiga, 1939, 165. 4 Gl. Polec, ibid.

1 Izvirni naslov naj bi se bil glasil: Hecatombeobligationum seu assertionum centuria univer-sam obligationum materiam continens. Gl. pri-spevek Vladimira Murka o Wohinzu v SBL(1986), 712 in nasl.



Prav

na z

godo

vina

ril svoje raziskovanje na novo podro-čje in postal eden od utemeljiteljevfinančnega in davčnega prava.

Drugi dve obletnici, ki ju veljaomeniti, se nanašata na civilno pravo.Letos mineva namreč 110 let od spre-jema nemškega civilnega zakonika(BGB),5 prihodnje leto pa bomo obha-jali 190-letnico rojstva enega največjihpravnikov 19. stoletja Bernharda Wind-scheida in hkrati enega od očetovnemškega državljanskega zakonika. Rodilse je leta 1817 v Düsseldorfu. Po štu-diju v Berlinu in Bonnu se je leta 1840habilitiral za privatnega docenta v Bonnu.Redni profesor je postal v Baslu (1847),od koder je odšel v Greifswald (1852).Od tod je bil povabljen v München(1857), od koder je po treh letih delav Heidelbergu (1871–1874) odšel v Leip-zig, kjer je ostal vse do svoje smrtileta 1892.

Windscheid je užival sloves odlič-nega pravnika in bil zato povabljen vkomisijo za pripravo osnutka nemške-ga državljanskega zakonika. Kot člankomisije je predvsem s svojim glav -nim delom Učbenik pandektnega prava(Lehrbuch des Pandektenrechts)6 bistve-no vplival na zasnovo, sistematiko invsebino kasnejšega BGB. Windschei-dov učbenik pandektnega prava jepomenil povsem novo kakovost. Po enistrani je avtor v njem na strnjen načinkritično predstavil vso pomembno so -dob no literaturo na področju civilne-ga prava. Ob tem so zaradi njegoveavtoritete in slovesa nepristranskegarazsodnika mnenja, ki jih je zastopalv zvezi z različnimi objavami, velja-la kot nesporno prevladujoče stališče.Po drugi strani pa je Windscheid vsvojem delu do popolnosti zgradilsistem pandektnega prava. Z natanč-nimi in izpiljenimi opredelitvami poj-mov ter njihovim povezovanjem v eno-ten sistem civilnega prava mu je uspe-lo nadgraditi pandektno miselnost znovo miselnostjo civilnega prava, kitemelji na jasno opredeljenih splošnih

načelih ter predpostavlja obstoj abstrak-tno zasnovanega zakonika.

Poleg splošnega pregleda in siste-ma pa je Windscheid izoblikoval tudinekaj konkretnih konceptov. Najpo-membnejša med njimi sta vsekakormaterialnopravni koncept zahtevka ininstitut spremembe pogodbenega teme-lja. Windscheid je zasnoval zahtevekkot materialnopravni pojem v naspro-tju z rimskim konceptom pravice kotprocesnega pojma.7 Materialnopravnazasnova zahtevka je bila tako rekočnujna predpostavka za izoblikovanjesistema civilnega materialnega prava,ki takrat še ni bil povsem samoume-ven. Dotlej so namreč v veliki meriizhajali iz rimske zasnove pravice kotprocesne možnosti, ki lahko torej obsta-ja samo, če jo je mogoče uveljavljativ postopku. Sistematika oziroma željapo čim bolj popolnem in logičnemsistemu je botrovala tudi nastanku kon-cepta instituta odpada pogodbenegatemelja oziroma spremenjenih okoli-ščin.8 Ta institut je namreč dopolnje-val koncept dobre vere in poštenja(Treu und Glauben), ki bi mu vztra-janje pri nespremenjeni vsebini pogod-be ob spremenjenih okoliščinah vse-kakor nasprotovalo.

Nemški BGB je v svojem prvemosnutku nosil povsem vidne sledi Wind-scheidovega dela. V nadaljnjih dvehosnutkih se je očitnost tega vpliva vposameznih formulacijah sicer zabri-sala, vendar je ostal nedvomen vse-binski vpliv.

BGB, katerega obletnico obhaja-mo, je nastal v želji, da bi odpravilrazdrobljenost in poenotil veljavnopravo. Temeljna politična ideja zako-nika je bil gospodarski liberalizem. Vospredju je zato svoboda posamezni-ka, ki se kaže v prostem sklepanjupravnih poslov in oblikovanju živ-ljenjskih razmer. Ta svoboda prihajado izraza v načelu pogodbene svobo-de, ki se kaže v prostem sklepanju inoblikovanju pogodbenih razmerij, vpravici oporočitelja, da po svoji pre-soji postavi oporočne dediče, v pra-vici lastnika, da počne s svojo stvar-jo, kar ga je volja itd. Seveda pa sose snovalci nemškega državljanskegazakonika zavedali, da potrebuje svo-

boda urejanja pravnih razmerij dolo-čen socialni korektiv, saj si neredkokot pogodbeni stranki stojita nasprotiosebi, ki imata zelo različen socialniprestiž in moč. Med tovrstne social-ne korektive vsekakor sodijo določilao ničnosti pravnega posla, pri kate-rem je ena od strank izrabila težaveali neizkušenosti druge stranke, pa tudidoločilo, po katerem sme lastnik pro-sto ravnati s svojo stvarjo le v mejahzakona in ob upoštevanju pravic tre-tjih. Končno je pomemben socialnikorektiv, ki ga vsebuje zakonik, tudinačelo dobre vere in poštenja, pa tudivarstvo dobrovernosti nasploh.

Na splošno lahko rečemo, da jepomenil nemški BGB novo kakovostna področju razvoja civilnega prava.Njegov vpliv je bil velik. Opazimo gav številnih kasnejših zakonih s podro-čja civilnega prava po vsem svetu, tudipri nas. Eden od razlogov za njegovuspeh in kakovost je poleg značilnenemške natančnosti in sistematike, kije prišla do izraza zlasti v delu Bern-harda Windscheida, tudi želja po nadgra-jevanju in izboljševanju, ne pa slepaželja po spreminjanju za vsako ceno,ki žal spremlja številne sodobne refor-me. O premišljenosti snovalcev nemške-ga BGB priča navsezadnje tudi izred -no dolga vacatio legis.

Če strnemo protagoniste trehobletnic, ki smo jih omenili, v skup-no misel, potem lahko ponovimoidejo o kontinuiteti kot temeljnipredpostavki za kakovostni razvojprava. Hkrati pa lahko ugotovimo,da študij rimskega prava ne pome-ni gledanja nazaj, temveč razmi-šljanje, ki lahko utemelji številnenove rešitve. Povedano drugače:resnično ustvarjalen je praviloma leširoko razgledan pravnik, ki je orien-tiran v času in prostoru in ni zaprtv ozke meje svoje specialnosti alidomačega pravnega sistema. Lezmožnost umestitve v širši časovniin prostorski kontekst namreč lahkopripelje do resničnega napredka inkakovosti.

5 Nemški državljanski zakonik BGB je bil spre-jet 18. avgusta leta 1896, v veljavo pa je stopil1. januarja 1900. Konkretne priprave na izde-lavo zakonika so začeli leta 1874. Prvi osnutekje bil objavljen leta 1888. Osnutek je bil zavr-njen in do leta 1895 predelan v drugi osnutek.Državni zbor je sprejel tretji osnutek. 6 Prva izdaja je izšla v štirih zvezkih v letih1862–1870, druga pa v letih 1870–1871. Leta1906 je izšla zadnja, deveta izdaja, ki nosinaslov Lehrbuch des Pandektenrechts vonBernhard Windscheid, Neunte Auflage untervergleichender Darstellung des deutschen bür-gerlichen Rechts bearbeitet von Theodor Kipp.Fotomehanični ponatis devete izdaje je izšelleta 1984.

7 Gl. Die Actio des römischen Civilrechts vomStandpunkte des heutigen Rechts. Düsseldorf1856.8 Die Voraussetzung, v: Archiv für die civilisti-sche Praxis (AcP), 78. Band (1892), str.161–202. Z veliko novelo na področju obliga-cijskega prava leta 2001 je prišel ta koncepttudi v sam zakonik (gl. § 313 BGB: Störungder Geschäftsgrundlage).

Dopisujte v Vaše glasilo

• o izkušnjah iz neposredneodvetniške prakse,

• objavite svoja mnenja o novihpredpisih!



Rekr

eaci

ja

Na 11. Ljubljanskem maratonu je bila udeležba rekord -na, statistika pa kaže naslednjo sliko:• na maratonski progi 42,195 km 596 moških in 70 žensk• na malem maratonu 21,98 km 2082 moških in 657 žensk• na rekreativnem teku 10 km 916 moških in 935 žensk

Maratonsko progo, ki je bila tokrat izpopolnjena z dodat-nimi vzponi in zavoji, sta najhitreje pretekla Kenijec SamuelNjoroge s časom 2:15:47 in Slovenka Daneja Grandovec sčasom 2:50:42.

Kot že vrsto let so se tudi 11. Ljubljanskega marato-na udeležili slovenski odvetniki in odvetnice ter doseglizelo dobre rezultate. Iz tabele je razvidno, da jim najboljustreza polmaratonska proga, kar je razumljivo, saj pripra-ve za klasično maratonsko progo zahtevajo precej časa, kiga kolegicam in kolegom ob napornem delu v pisarni vednoprimanjkuje.

Za nami je 11. Ljubljanski

maratonAndrej Razdrih

Ljubljanske ulice in trge so 29. oktobra 2006 že enaj-sto leto zapored preplavili tekači in tekačice iz Slo-venije in od drugod. K mednarodni udeležbi je pri-pomogla tudi srečna okoliščina, da je bil Ljubljanskimaraton hkrati tudi prireditelj (skupaj s Slovensko voj-sko) 40. svetovnega vojaškega prvenstva v maratonu(CISM), ki ga je izpeljal vzorno.

Rekreativni tek – moškišt. kat. ime priimek spol lr Rezultat5513 10M Aleš Avbreht M 1971 00:53:005665 10M Matej Erjavec M 1973 00:59:31

Rekreativni tek – ženskešt. kat ime priimek spol lr Rezultat5061 10Z Mateja Logar Ž 1976 00:49:505258 10Z Barbara Gerbec Rozman Ž 1971 01:05:224627 10Z Bogdana Žigon Ž 1949 01:08:13

Polmaraton – moškišt. kat ime priimek spol lr Rezultat1737 21MD Emil Zakonjšek M 1950 01:44:021092 21MB Borut Soklič M 1973 01:46:271361 21MD Igor Zemljarič M 1951 01:48:001665 21MD Dušan Tršan M 1955 01:49:232401 21MB Matej Verce M 1973 01:50:303150 21MB Igor Pišek M 1969 01:51:013403 21MC Pavle Pensa M 1958 01:53:281732 21MD Janez Šurk M 1953 01:56:25694 21MB Matjaž Medle M 1973 02:02:011824 21MB Marko Pirnat M 1970 02:10:04

Polmaraton – ženskešt. kat ime priimek spol lr Rezultat1250 21ZB Nataša Platovšek Ž 1974 01:54:06

Maraton – moškišt. kat ime priimek spol lr Rezultat404 42MB Robert Prelesnik M 1969 03:10:26282 42MB Boštjan Rejc M 1972 03:16:14

Kolegicam in kolegom čestitamo za udeležbo in rezul-tat. Nasvidenje na 12. Ljubljanskem maratonu. Pri-pravljati se začnite že zdaj!


1. Težko je utemeljeno odgovoriti,ali so disciplinski postopki pogosti,glede na to, da od skoraj 3000 odvet-nikov in 1600 odvetniških pripravnikovobstaja disciplinska odgovornost …Prav tako moram reči, žal, da je pre-cejšnje število prijav takšnih, ki govo-rijo o težjih kršitvah dolžnosti in ugle-da odvetništva. V vseh teh primerih dis-ciplinski organi reagirajo ažurno … Vzadnjem času je bila ena od najostrejšihsankcij izrečena kolegu, ki mu je biloprepovedano opravljati odvetništvo karosem let. Ta disciplinska odločitev jepravnomočna.

Leo Andreis, predsednik HOK, Infor-mator, 27. 9. 2006, str. 3

2. Po načrtu naj bi informatizaci-jo pravosodja izvedli v treh korakih. Naj-prej bo na vrsti uvedba vpisnika v elek-tronski obliki, sledila bo informatiza-cija sodnih spisov, zadnji korak pa bozahteva, da vsi odvetniki, notarji, tožil-ci in pravobranilci s sodišči poslujejov elektronski obliki. Minister S. napo-veduje, da bodo do leta 2010 v elek-tronski obliki vsi novi in nerešeni spisi… Na informatizaciji pravosodja namrečdelajo že zadnjih 10 let. Tako niti nivprašanje, ali sodstvo projekt podpiraali ne, ministra zgolj opozarjajo, da jeleto 2010 zelo blizu. Slišati je tudipomisleke, da gre za projekt, všečenjavnosti. Še posebno, ker so nekateretehnično težje izvedljive podrobnostinekoliko nejasne.

S. T., Dnevnik, 21. 10. 2006, str. 4,v članku: Elektronsko pravosodje do leta2010

3. Menda vsi poznamo antičnologično uganko Emineide iz Krete: »Jazsem Krečan. Vsi Krečani lažejo«. …Te trditve ni mogoče razvozlati, kajtinajprej a maiori ad maius sledi sklep,da torej tudi ta Krečan laže. … Na zna-meniti sofizem me je spomnila ab surd -na prigoda v kampanji za minule lokal-ne volitve. Odvetnik neke štajerske pivo-varne je nagovoril volilce našega glav -nega mesta, povzetek tiskovne konfe-rence (ki se je na javni RTV pokazalav luči manire najslabšega agit propa)pa prav tako lahko strnemo v logičnouganko, kot če bi nekdo rekel: »Tažupanski kandidat ni pošten. Bil semnjegov odvetnik« … Njegov ugled jebil celo tako velik, da si je lepo števi-

lo mojih kolegov privoščilo faux pas inga v nekem primeru pooblastilo zazastopanje – brez plačila. Ta spodrsljajse mi je zdel nedopusten že takoj, kose je porodila ideja o odvetnikovem zasto-panju sodnikov pro bono. … Javnopozivam vse kolege sodnike, da se vsajod sedaj naprej odpovedo zastonjskimodvetniškim storitvam. Zaradi etike patudi zaradi logike: domnevam, da je »bal-kanski despot« svojega advokata dobroplačeval. Kaj torej še lahko čaka neko-ga, ki je bil zastonj?!

dr. Vesna Bergant – Rakočević, Prav -na praksa, 26. 10. 2006, v kolumni: Vplivsodnikov na »berlusconizacijo« gla-vnega mesta?

4. Stroški sodnih postopkovnaraščajo. Po izračunih Vrhovnegasodišča RS so kar polovica vseh mate-rialnih stroškov sodišč, od tega grepolovica za plačilo odvetnikov po ura-dni dolžnosti. Ena od možnih rešitev,ki jo ponuja sodstvo, je, da bi ta delstroškov iz proračuna sodišč prenesli vproračun državnih tožilstev, ki lahko kotorgan pregona s svojimi procesnimidejanji bolj vplivajo na njihovo višinokot sodišča.

Delo, 2. 11. 2006, str. 2, v članku:Cilj: prepolovitev sodnih zaostankov

5. Odvetnik Z. je do sedaj veljalpredvsem za velikega profesionalca.Zakaj je po vašem posegel v predvo-lilno bitko, mu je kdo zvil roko?

Dr. Ude: »Res ne vem, kaj se jezgodilo. Zelo ga cenim kot strokovnja-ka in kot človeka, a se mu je očitnonekaj primerilo. Ne vem, čemu se muje zdelo potrebno politično ocenjevatiosnutek nekega poročila. Sicer pa jebila to njegova lastna odločitev, ker resni kakorkoli uklonljiv, ni plašen človek.Odvetniki naj bi se po mojem mnenjuvzdržali obravnavanja tistih subjektov,ki so jih zastopali. Drugače lahko izra-zijo svoje politično prepričanje.«

Peter Petrovčič, Mladina, 4. 11. 2006,v intervjuju z dr. Lojzetom Udetom

6. Napisal sem šest strani in natostoril svojo prvo napako, ko sem odšeldo odvetnice, da bi mi napisala patent,toda čeprav je to storila, so predlogzavrnili. Samo v patentnih pisarnahnamreč vedo, kako patent ustreznonapisati.

D. H. L., Nedeljski dnevnik, 5. 11.2006, str. 19, v pogovoru z AndražemOgorevcom z naslovom: Slovenec spatentom

7. Za kaznivi dejanji goljufije inoveritve listin z lažno vsebino so nanovogoriškem okrožnem sodišču obso-dili nekdanjega lucijskega odvetnika Z.F. na 4 leta in 3 mesece zapora, oško-dovanki B. A. pa bo moral vrniti 48milijonov tolarjev s pogodbenimi inzamudnimi obrestmi. Sodišče mu jenaložilo tudi vračilo vseh sodnih stroškovin plačilo pol milijona tolarjev pov-prečnine, sodba še ni pravnomočna …F. so sodniki prisodili še 3 mesece višjozaporno kazen, kot jo je predlagalatožilka. Kot zanimivost še to, da se pobranju obtožnice v začetku maja obtoženiF. ni udeležil niti enega naroka, prišelni niti na izrek sodbe.

Iztok Umer, Delo, 6. 11. 2006, str.6, v članku: Nekdanjemu lucijskemuodvetniku zaporna kazen

8. »Ljudje niso nikdar takopametni kot takrat, ko se vračajos sodišča.«

Angleški pregovorIskrica, Delo, 14. 10. 2006, str. 32.

9. S. Z. je pa res perla med advo-kati. Potem ko je bil 8 let osebni odvet-nik Z. J., je tik pred lokalnimi volit-vami začel v medijih pljuvati po svojidolgoletni stranki in razkrivati osebnezadeve svojega klienta. To pa je obram-ba, a? Kot bi v najbolj napetih trenut-kih nogometne tekme obrambni igra-lec začel streljati na lasten gol. Fuuuuj!

Tone Fornezzi –Tof, Nedeljski dnev-nik, november 2006, str. 10

10. Prav včeraj so mi s carine spo-ročili, da so zaplenili 11 tisoč torbic,denarnic in pasov, je dejal zagrebškiodvetnik Z. K., zastopnik ene najboljprestižnih svetovnih blagovnih znamkL. V…. Naša odvetniška pisarna je lemajhno kolesce v sistemu odkrivanja,nekakšen koordinator, dodaja odvetnik,ki pa bi bil brez odličnega sodelovanjaz državnimi organi nemočen. … Odve-tniška pisarna se je pred le nekaj dneviokitila tudi s sodno zmago zoper podje-tje V. S. … Visoko trgovinsko sodišče(verjetno gospodarsko, op. p.) v Zagre-bu jih je kaznovalo z rekordno kazni-jo skoraj 2,7 milijona ameriških dolar-jev… Ponarejajo tudi slovenske izdel-ke, najpogosteje toaletni papir Paloma,pred časom tudi Cocto.

Rok Kajzer, Delo, FT, 6. 11. 2006,str. 13, v komentarju: Hrvaškim pona-rejevalcem 2,7 milijona dolarjev kazni


Med

iji o

odv

etni

štvu Odvetnik rubil svojega

klienta



Med

iji o

odv

etni

štvu

11. V slovenski praksi med podjet-niki in odvetniki velja zmotno prepričanje,da je arbitraža dražja od postopka predsodiščem. Stroški so določeni v pose-bni tarifi stalne arbitraže pri GZS, ki jev primerjavi z nekaterimi arbitražami vtujini občutno cenejša. Upoštevajoč vred-nost sporov, so določeni v razponu od8,5 do 0,7 odstotka. »Stroški odvetnikaso, tako K., odmerjeni v skladu z odve-tniško tarifo, ki velja v državi, iz kate-re prihaja odvetnik.« Praksa kaže, da sestroški enega ali obeh odvetnikov, zla-sti v večjih sporih, približujejo stroškomarbitraže, lahko pa so celo višji od nagradarbitrov. Posebna situacija nastane vmednarodnih sporih, kjer so stroški zasto-panja tujih odvetnikov lahko celo višjiod stroškov arbitraže.

Blaž Kondža, Delo, FT, 6. 11. 2006,str. 28, v članku: Arbitraža za cenejšereševanje sporov

12. Po osmih letih mletja stras-bourških mlinov pravice in po sedem-najstih letih od »izvorne« napakeodločevalcev v Ljubljanski banki, ki sosamostojno pravno osebo v Zagrebupreoblikovali v podružnico LB, s temda so na Ljubljano tudi padle obvezno-sti, ostajamo tako na začetku. Pri mne-njih in stališčih, ki so enako razdvoje-na – od teh, da gre za vprašanje nasled-stvenih pogajanj, do teh, da je ljudemtreba denar vrniti ne glede na vse, karse je dogajalo. Epilog Strasbourga je prav-zaprav pisan na kožo le odvetnikom.

Suzana Kos, Monika Wiess, Fina-nce, 7. 11. 2006, v članku: V Strasbourguse je rodila miš

13. Zgodba se je začela že predosmimi leti, ko je F. leta 2002 za izter-javo 6 neplačnikov, ki so ji dolgovaliokoli 4 milijone tolarjev, najela odvet-nika P. Z. »Zadeve so se vlekle, rezul-tatov ni bilo, zato približno tretjino odvet-nikovih računov nismo plačali,« poja-snjuje B. Odvetnik je sprožil izvršbo, kise je včeraj neuspešno končala z dražbo.»To je prva in edina stranka, ki jo v svoji14-letni karieri tožim,« je povedal Z. indodal, da navadno neplačnikom le odpo-ve pooblastila. Za izvršbo se je odločil,ker je iz lastnih sredstev plačeval sub-stituta, to je odvetnika, ki ga je v F.zadevah zastopal na koprskem sodišču.B. je Z. prijavil Odvetniški zbornici Slo-venije. Z. je potrdil, da ga je zbornicav zvezi s tem primerom zaprosila za poja-snilo in da po prejemu njegovega odgo-vora niso sprožili postopka, saj za kajtakšnega ni bilo podlage. »Gre za izmišlje-ne obtožbe,« trdi Z. in dodaja, da so vseF. primere kakovostno pripravili, da paso se zaradi počasnega delovanja sodiščvlekli, stroške pa je bilo treba vseeno

tekoče poravnati. F. iz leta 2002 Z. dol-guje še 205.200 tolarjev glavnice.

Janez Zalaznik, Dnevnik, 8. 11. 2006,str. 21, v članku: Poravnajte račune inne pravdajte se z odvetniki

14. PIC svetuje, naj ničesar ne pod-pisujejo brez odvetnika. Čemu se ob takorazvpitem primeru ni pojavil kakšen slo-venski odvetnik, ki bi družini ponudilzastopanje njihovih pravic? Dr. L. B.,zaslužni profesor na PF v Ljubljani, namje na to vprašanje odgovoril: »To je stvarpravne in siceršnje kulture. Pred pet-najstimi leti, ko sem vodil Svet za zaščitočlovekovih pravic, se je na našo pobu-do oglasilo več kot 100 slovenskih odvet-nikov, ki so ponudili svojo pomoč in sobili pripravljeni brezplačno prevzeti pri-mere. To je potem nekako zamrlo. Ver-jetno je sedaj pravi trenutek, da se vseslovenske odvetnike ponovno vljudnopozove, naj se angažirajo ob takšnih inpodobnih primerih.«

Povejmo, da kodeks odvetniške etikev 42. členu posebej poudarja, da je»zastopanje in obramba socialno šibkihobičajna in častna naloga odvetnikov«.

Rok Praprotnik, Dnevnik, 9. 11. 2006,str. 2, v članku: Odvetnika Z. in Č. pri-pravljena zastopati romsko družino S.

15. Z večjo prepoznavnostjo mobin-ga se po zgledu EU napoveduje tudi večodškodninskih tožb. Za zdaj se takih pri-merov odvetniki branijo, češ da je doka-zati šikaniranje hudičev preizkus. Če sebodo dosojene odškodnine približevaleevropskim ali celo ameriškim, bo zani-mivo spremljati, ali se bo odvetnikommobing zdel še tako težko dokazljiv.

Nataša Ručna, Finance, 10. 11. 2006,v komentarju: Hudičev preizkus za odvet-nike

16. Ko so leta 1976 v Nedeljskemdnevniku 12 znanih odvetnikov in odvet-nic povprašali, ali je smrtna kazen potre-bna, so le trije vztrajali, da je še potre-bna. Preostalih 8 je dokazovalo, da jesmrtna kazen nečloveška (kdo nam dajepravico ubijati, se je spraševal D. J.), danima nobenega vzgojnega smisla, zara-di nje ni nič manj kaznivih dejanj in daje vsak človek, četudi ubijalec, poprav-ljiv, če so prevzgojni načini pravilni indostopni.

Ranka Ivelja, Objektiv, 11. 11. 2006,str. 5, v članku: Odločno v preteklost?– zadnja usmrtitev v Sloveniji

17. Verjamem, da ste v zadnjemčasu opazili, kako združenje »juris Pro-tecta« znova nastopa v medijih ter nere-snično blati odvetništvo v celoti… Morampa vas opozoriti, da ni dvoma, da bo povstopu Republike Hrvaške v EU moralbiti spremenjen zakon o odvetništvu.Zato vse kolege in kolegice prosim, da

že sedaj začnejo razmišljati o tem, kajbi bilo možno modernizirati in spreme-niti v veljavnem zakonu o odvetništvuRH razen reguliranja dela tujih odvet-nikov na teritoriju Republike Hrvaške.

Leo Andreis, Odvetnik, št. 9-10/2006,beseda predsednika

18. Mnenje in ocene, kdo so naj-boljši odvetniki v državi, se zelo razli-kujejo, najzanesljivejše naj bi bile ševedno manjše pisarne, v katerih se posa-meznim pravnim primerom lahko podrob -no posvetijo. … 15 let po vzpostavitvitržnega sistema ter 2 leti in pol po vsto-pu Slovenije v EU, s čimer smo poeno-tili pravna področja z državami članica-mi, se zdi, da se je mit o velikih in uspešnihodvetniških družbah s 50 ali več odvet-niki, kakršne so uspešne v ZDA, dokončnorazblinil. Te lahko pri nas naštejemo naprste ene roke; namesto njih se je uve-ljavil model »butičnega odvetništva«, vkaterem sta zaposlena eden ali dva odvet-nika, ki kujeta dobiček s stalnimi pogod-bami o svetovanju z velikimi gospodar-skimi družbami, ki jim za pravne stori-tve izplačujejo tudi več milijonov tolar-jev na mesec …. Po vsem povedanemlahko sklenemo, da niti podrobnejša ana-liza ne bi dala nedvoumnega odgovora,kateri odvetnik ali odvetniška pisarnanajbolje opravlja svoj posel, saj sloven-ski odvetniški ceh ne deluje po enotnemnačelu, zato je tu stanje bolj ali manjzamegljeno. Sicer lahko ugotavljamo,katera družba je poslovno najuspešnejšaali največja, kdo je najbolj priljubljen odvet-nik, kdo ima največ izkušenj … kar smov tem prispevku navsezadnje tudi stori-li. Poleg tega je nemalokrat opaziti, daso odnosi med stranko, zlasti ko gre zapravne osebe, in njenim pravnim zastop-nikom tako prepleteni, da bolj kot na značil-no razmerje spominjajo na trgovino z veza-nimi posli. Zlasti nepregledne so situa-cije, ko so odvetniki člani političnihstrank, nekdanji visoki lokalni, državniali strankarski funkcionarji …

Rok Šonc, MAG, št. 46/2006, 15. 11.2006, str. 33–35, v članku: Gospodarjizakona

19. Največja verjetnost za korup-cijo je v zdravstvu. Temu sledijo odvet-niki, policisti, poslanci in inšpektorji, naj-manj koruptivni pa so učitelji in profe-sorji ter davčni uslužbenci.

Matjaž Albreht, Delo, 17. 11. 2006, včlanku: Raziskava o korupciji – podkup-nino bi uslužbencu ponudila le peščica

20. Hrvaško te dni pretresa najhujšiodvetniški škandal, kar jih pomnijo hrvaškipravniki. Zadrski odvetnik in mož nekda-nje pravosodne ministrice M. M. je v javno-sti priznal, da je namerno lagal o tem,da je njegova stranka žrtev družinskega


nasilja. M. je branil A. M., obtoženo zaumor svojega soproga, v javnosti pa joje začel blatiti po tistem, ko se je odpo-vedala njegovim odvetniškim storitvam… Čeprav naj bi šlo za umor v samoo-brambi, je A. M. izrečena kazen 9 let inpol zapora. To je na Hrvaškem največjakadarkoli izrečena kazen za takšno kaz-nivo dejanje. Po tistem, ko so se pritožilina drugostopenjsko sodišče, so ji kazensicer zmanjšali, vendar le na 8 let zapo-ra. Nezadovoljna s svojim odvetnikom,ki na sodišču ni uporabil vseh možnihdokazov za njeno obrambo, poleg tegapa je zahteval za svoje delo kar 68.000evrov honorarja, mu je M. odpovedalapooblastilo. M., sicer prijatelj družinepokojnega soproga, pa jo je začel ostronapadati v javnosti … V hrvaški odve-tniški zbornici, kjer proti M. že teče dis-ciplinski postopek zaradi grobe kršitveodvetniškega kodeksa, so podrobnejepogledali tudi na račun in ugotovili, daje stranki zaračunal kar trikrat več, kotje določeno po odvetniški tarifi.

Tanja Borčič Bernard, Dnevnik, 17.11. 2006, v članku: Odvetniku groziodvzem licence

21. Predsednik sodnega senata G.K. je zaradi neudeležbe na sodni obra-vnavi, ki je bila razpisana za 4. 9. 2006,zagovornika kaznoval s 547.000 tolarjiglobe, sodišče mu je naložilo še stroškepreložitve glavne obravnave in mu odme-rilo 1,8 milijona tolarjev povprečnine. Zodločitvijo višjih sodnikov je kazenpostala pravnomočna… Višje sodišče vKopru je zavrnilo pritožbo zagovornikaobtoženega Z. F., odvetnika B. G., in vceloti potrdilo sklep Okrožnega sodiščav Novi Gorici, ki je 4. 9. 2006 na podla-gi določb prvega odstavka 140. člena inprvega odstavka 94. člena ZKP zago-vornika G. kaznovalo z denarno kazni-jo in mu odmerilo povprečnino. T. šenavaja, da sme sodišče med postopkomz denarno kaznijo kaznovati zagovorni-ka, če njegovo dejanje očitno meri nazavlačevanje kazenskega postopka. G.na omenjeni narok ni bilo, ker je sampreklical pooblastilo, vendar bi po ZKPmoral vsaj še 30 dni od preklica zasto-pati svojega klienta. Za kaznivo dejanjegoljufije in ponarejanja listin je 31. 10.2006 sodni senat Z. F. obsodil na 4 letain 3 mesece zapora.

Iztok Umer, Delo, 23. 11. 2006, str.7, v članku: Zagovornika zasoljeno oglo-bili

22. Da bo stvar še bolj bizarna, nesamo, da je sodni postopek zavlačevalopravosodno ministrstvo, zavlačevalo gaje pod vodstvom sicer v strokovnih kro-gih izredno spoštovanega L. Š. In to kotkak brezkompromisni odvetnik, ki raz-

mišlja zgolj o tem, kako rešiti svojo stran-ko z neskončnim nagajanjem sodišču. Inkatero stranko je reševal »odvetnik« Š.?… Povsem odvetniški način zavlačeva-nja po postane zanimiv predvsem v dru-gem postopku, ki se je začel s tožbo M.T. zaradi imenovanja R. Upravno sodiščeje recimo ministrstvo za pravosodje poz-valo, naj odgovori na tožbo v roku 8 dni,odgovor pa je prejelo več kot mesec dnipozneje, po večkratnih sodnih urgencah.V tem času so tudi po pomoti poslaliodgovor na tožbo na napačno, ljubljan-sko upravno sodišče. Poleg tega mari-borsko upravno sodišče po pomoti ni pre-jelo celotnega upravnega spisa, odgovors strani ministra pa po pomoti sploh nibil podpisan. Vse to so po naravi boljmale skrivnosti iznajdljivih odvetnikovkot pa način dela pravosodnega ministr-stva in pravosodnega ministra.

Peter Petrovčič, Mladina, 25. 11.2006, str. 25, v članku: Politično izbi-ranje notarjev

23. Vlada je opravila tudi nadzornad delom sodnih izvršiteljev in stečaj-nih upraviteljev, ministrstvo za pravo-sodje pa spremlja učinkovitost dela dis-ciplinskih organov Odvetniške zborniceSlovenije in ugotavlja, da je treba dis-ciplinsko odgovornost odvetnikov zakon-sko urediti.

Matjaž Albreht, Delo, 27. 11. 2006,str. 2, v članku: Poročilo Matjaža Hanžka

24. Zaradi nepravične izgube službesem pred leti najela odvetnika, da bi do -kazala svojo nedolžnost. Ta pa je na de -lovnem sodišču zamudil pri vložitvi ugo-vora. Zaradi malomarnosti nameravamod njega zahtevati odškodnino, saj semizgubila »dobro ime«. Kako naj se lotimpostopka? Odškodninska odgovornostodvetnika se presoja po splošnih pravilihobligacijskega zakonika, ki veljajo zamandatno pogodbo in ob specialnihdoločilih zakona o odvetništvu … Pri-meri se obravnavajo posamično … Odvet-nik ni ravnal kot dober strokovnjak …Odvetnik je kot član OZS seveda vezantudi na spoštovanje statuta OZ ter kode-ksa odvetniške poklicne etike, sicer je lahkodisciplinsko odgovoren pred organi zbor-nice. Vsak odvetnik ima po OZ tudi zava-rovano odgovornost, kar pomeni, da sena zavarovalnico lahko posreduje zahte-vek za izplačilo morebitne škode.

Finance, 29. 11. 2006, Svetovalnica:Tožila bi svojega odvetnika, kako?

25. Ministrstvo za pravosodje in OZo višjih cenah storitev in taks pravitaeno, Finance opozarjamo na drugo. Zgoljzaradi uvedbe evra ni pričakovatipodražitve sodnih taks in zvišanja vred-nosti notarske točke, pravijo na mini-strstvu za pravosodje. Spremenile se ne

bodo niti odvetniške tarife. A po našihocenah se bodo odvetniki vendarlepodražili. »Odvetniška točka ne bo dražja,saj za dvig cen niso izpolnjeni zakon-ski pogoji,« pravi predsednik OZS MihaKozinc.

Vendar pa odvetniki ne delajo le potarifah, temveč se s strankami posebejdogovarjajo. Pričakovati je, da bodoubrali evrske podražitve. … »Pravično«bi bilo, da se odvetniki zaradi evra nebi podražili. Ampak Justicia je slepa.

Andreja Rednak, Finance, 1. 12.2006, v komentarju: Notarji se zaradievra ne bi smeli podražiti; kaj pa odvet-niki?

26. Odvetnik F. M. meni, da bolista Izola je naša za njegovo dosedanjesvetovanje in pravno mnenje R. P. v izol-ski županjski bitki odštela okoli dvamilijona tolarjev … Odv. I. K., ki je naseji občinskega sveta svetoval volilnikomisiji, je povedal, da ima z občinosklenjeno pavšalno pogodbo, tako da sonjegove odvetniške ure – medtem ko jesedel na maratonski ustanovni seji –»tekle v prazno« … Po nekaterih oce-nah bi lahko stranki B. P. in T. K. zanasvete in pravna mnenja odšteli tudipo 10 milijonov tolarjev.

Nataša Sučna, Finance, 5. 12. 2006,v komentarju: Odvetniški milijoni v izol-ski županjski bitki

27. Odvetnik je od sodnice zahte-val opravičilo in ga tudi dobil … Soje-nje se ni začelo, saj na obravnavo ni bilonjegovega odvetnika M. P. Sodnica T. R.je takrat dejala, da je odvetnik P. spo-ročil, da ima ob isti uri obravnavo napravdnem oddelku mariborskega Okrožne-ga sodišča. R. je obravnavo preložila zapoldrugo uro, saj naj bi bil odvetnik poz-neje prost. Vendar odvetnik tudi po pre-moru ni prišel, čeprav so ga poskušali opreložitvi obvestiti, a so ugotovili, da gana omenjeni obravnavi na pravdnemoddelku ni bilo, je takrat pojasnila R.Prepričana, da odvetnikova odsotnost niupravičena, mu je zato naložila plačilo200.000 tolarjev kazni. Na včerajšnjemnaroku pa se je zadeva malce obrnila. R.je dejala, da je P. dan pred obravnavovložil zahtevo, naj se mu opraviči, kottudi odškodninski zahtevek (višine niizdal) in zahtevo za njeno izločitev. Sod-nica T. R. se mu je opravičila, saj je ugo-tovila, da je bil pred dvema tednoma naobravnavi na pravdnem oddelku, vendarga je zamenjala z nekom drugim.

Robert Galun, Delo, 8. 12. 2006, str.7, v članku: Je profesor spolno nadle-goval študentke – sojenje za zaprtimivrati

Pripravil: dr. B. K.


Med

iji o

odv

etni

štvu



Razv

edri

lo

S šalami1 o odvetnikih je križ! Odvet-nikom se ne zdijo smešne, drugi ljudjepa ne mislijo, da gre za šalo!

1. Kadar odvetnikova stranka vsporu zmaga, ji odvetnik čestita:»Čestitam, zmagala sva!«

Kadar pa odvetnikova strankaspor izgubi, ji odvetnik reče: »Žalmi je, izgubili ste!«

��

2. Starejši odvetnik je bilslužbeno odsoten teden dni. Popovratku izve, da je njegov mlajšikolega preživel vikend z njegovoženo v počitniški hiši na morju. Kosreča mlajšega kolega, ga ogovori.

Starejši odvetnik: »Spoštovanikolega, slišim, da ste se preteklivikend na morju ukvarjali znedovoljenim ribolovom. Mar neveste, da storilcu zaradi krivolovaodvzamejo orodje, s katerim jekaznivo dejanje storil?«

Mlajši odvetnik: »Motite se,cenjeni učeni kolega, vsa stvar sesploh ni odvijala na morju, temvečv vaši počitniški hišici na deželi. Inv stvarnem pravu je tako, da tisti,ki seje v tujo zemljo, izgubilastninsko pravico na semenu.Pridelek pa pripade lastniku.«

��

3. Mladenič vpraša starejšegagospoda: »Gospod, morda veste, alije v mestu kakšen odvetnik, ki jespecializiran za kazniva dejanja?«

Starejši gospod odgovori:»Prepričan sem, da jih je kar nekaj,a jim tega še nihče ni dokazal!«

��

7. K mlademu odvetniku vstopiv pisarno prva stranka. Da binanjo napravil vtis, dvigne telefonin reče: »Žal mi je, toda imamtoliko dela, da vašega primeraresnično ne morem sprejeti!« Natoodloži slušalko in možaka vpraša:»Dober dan, kaj lahko storim zavas?«

Možak mu odvrne: »Nič, prišelsem priključit vaš telefon!«

��

8. Dobri odvetniki so znani potem, da so pred sodiščem pogostouspešno izposlovali oprostilno sodboza svoje stranke, in to tudi vprimerih, ko so bile njihove strankejasno in nedvomno nedolžne.

��

4. Božiček, Miklavž, poštenodvetnik in stari pijanec gredo pocesti. Zagledajo bankovec za 10.000SIT in vsi se poženejo za njim. Kdoga je dobil? Stari pijanec, seveda!Vsi ostali so izmišljene osebe.

��

5. Odvetnik: »Naj vam dam enpošten nasvet!«

Stranka: »Ne, ne, plačujem vamza strokovno svetovanje!«

��

6. Zakaj odvetniški kodeks nedovoljuje seksa s klienti?

Da kliente obvaruje preddvakratnim plačilom za istostoritev!

1 Vir Codex Iuris Maribor – www.codex-iuris.com

Šale o odvetnikihV tem sproščenem prazničnem času smo pripravili nekaj zabavnejše in

lahkotnejše vsebine. Srečno in uspešno 2007!

Uredništvo

Les geus de Justice

»Da, obrati hočemo to siroto, ki je nimam za mlado, ker je stara sedeminpetdeset let,

vendar zato ni nič manj sirota… Vendar sem miren, gospod, kajti pravica ima vedno

odprte oče za vse privedene krivce…«

št. 34Z Vašim prispevkom?



IZ s

odne

dvo

rane

Dolenc se je še bolj zaupno sklonilnaprej proti priči.

– Gospa, je bila Sonja Lipec veli-ko doma?

Bregarjeva je kradoma pogledalaproti tožilcu in zaupno spustila ton.

– Kje pa! Videla sem, kakšna tičkaje, in sem ji prepovedala moške obi-ske. Saj veste, mimogrede imate mladodružino v stanovanju in se je ne more-te znebiti, pa še ostali najemniki gode-jo, če jočejo dojenčki sredi noči. Sajne, da imam kaj proti otrokom, ampak...

Dolenc si ni ničesar zapisoval. Samokadar je šlo za dejstva, je vestno zabe-ležil odgovore prič, vendar pa je znalustvariti vzdušje zaupljivosti in posve-til se je pričam, kakor da so njihovebesede suho zlato. Dal jim je občutekpomembnosti, kar se mu je vedno močnoobrestovalo.

– Razumem, razumem, otroci pačprinesejo svoje. Kaj pa ste mislili s tem,da je bila Lipčeva tička?

– Niste videli njene slike? No ja...Mislim, da je bila manekenka, modelin hostesa, ki je spremljala poslovnežepo raznih kongresih. Ni bila velikodoma. Pa še ta (obrnila se je protiobdolžencu in dvignila kazalec na des-nici proti njemu) se je kar naprej sti-kal okoli. Po moje je bil kar precej lju-bosumen nanjo.

Dvignilo me je pokonci, priča je zaja-drala v nevarne vode. Nikakor nisemsmel dopustiti, da bi priča mirno nada-ljevala s svojim razmišljanjem.

– Ugovarjam, priča pripisuje obdol-žencu nekaj, česar ne ve.

– Sedite, zagovornik, me je Dolencposadil nazaj, ne da bi izpustil pričo zoči.

– Je imel razlog za to?– Če vprašate mene, ga je zagoto-

vo imel. Gospodična se je pripeljaladomov velikokrat v precej razkošnih avto-mobilih.

V klopeh je završalo, vendar ženaslednji trenutek pod vplivom Dolen-čevega nagubanega čela tudi potihnilo.Zavrtal sem se z očmi v Podvina, ki jepostal škrlatno rdeč, in prešinilo me je,da rdi zaradi tega, ker je to priča pri -vlekla na plan, in ne zaradi tega, kerto ne bi bilo res.

– Pa ste videli kaj konkretnega?

Veste, pravzaprav me niti ne briga,kaj se dogaja z mojimi strankami, dale nimam težav.

Dolenc se je nasmejal– Oh, gospa Bregarjeva, vidim, da

vam vseeno ne uide veliko... Kaj je bilotakšnega, kar vam je vzbudilo pozor-nost?

– Kakšna dva meseca nazaj semse po naključju vračala precej pozno sklepeta pri prijateljicah, veste, ob četrt-kih se zberemo pri eni od nas in semna hodniku srečala zelo razburjenegastarejšega gospoda, ki je vpil, da muže ne bo razbila družine.

– Lažeš! je izbruhnil Podvin, ki seočitno ni mogel več zadrževati.

Nakazal je, da bo vstal in planil protipriči, toda še preden je prenesel težona kolena, sta ga od zadaj držala obačuječa paznika.

– Točno tako je zavpil. Razločnosem slišala, se ni pustila priča.

– Tišina, obdolženi!Obrnil se je k meni.– Zagovornik, poučite obdolženca,

da naj ne moti postopka, če želi priso-stvovati.

Ledeni glas izkušenega sodnika jepljusknil po Podvinu kot hladna prha,da je v trenutku povesil napadalno dvi-gnjena ramena.

– Je Lipčeva kaj odgovorila?– Ne. Moški je zavpil, naj ga ne

kliče nikdar več in da je bilo zadnjič,da je plačal.

Tožilec Novak je z dolgimi, ele-gantnimi prsti dvignil nalivnik, zapisalnekaj kratkega v spis in odločno pod-črtal napisano.

Zadovoljno me je premeril in neza-vedno našobil spodnjo ustnico kot vedno,kadar je bil prepričan, da mu kažedobro.

– Ampak potem sta me zagledalain sta utihnila, moški je skril obraz inskoraj pobegnil mimo mene.

Dolenc je postal strogo formalen.– Bi ga prepoznali?Bregarjeva je odkimala.– Ne. Bilo je okoli enajstih zvečer

in na hodniku ni bilo luči v pritličju.Otroci kar naprej uničujejo luči in resne vem, zakaj bi morala kar naprej kupo-vati nove žarnice.

– Je Lipčeva še kaj odgovorila?

– Ne. Pobrala se je kot podlasica,ko me je zagledala.

Dolenc je vzdihnil in zaradi učin-ka pobrskal po spisu, čeprav je pravdobro vedel, kaj mora vprašati.

– Tudi njen fant ni smel ostati čeznoč?

– Podvin? Ne. Čeprav ne mislite,da se ni baraba mala tihotapil k njej.Saj postelja vse izda, pa če še tako paziš.Če sem jo potem trdneje prijela, je bilonekaj časa mir.

– Je potem ona hodila k njemu?Dolenc si je dovolil malo čez rob,

vendar nisem imel veselja, da bi pro-testiral.

– Ne vem, ampak veliko je pa resni bilo doma.

– Ste morda slišali, kdaj je priha-jala domov?

– A mislite ponoči?– Ja.– Tudi v zgodnjih jutranjih urah. Proti

četrti, peti zjutraj. Veste, težko spim zju-traj in me predrami vsak šum, da potemne morem zaspati.

Zdelo se je, kakor da z vsakim stav-kom zabija nov žebelj v obdolženčevokrsto.

Ljubosumje je bilo na Slovenskemzagotovo najbolj priznan motiv za umor,in čeprav tega motiva tožilec pred temni znal preveč dobro utemeljiti, mu jesedaj Bregarjeva na stežaj odprla vrata.Če je ta stara kavka zalotila Sonjo, daje pripeljala starejšega moškega domov,potem je to zagotovo uspelo tudi nje-nemu partnerju. Kaj drugega bi bilopravzaprav neverjetno.

Dolenc se je odločil, da je zadostiza narek. Pokimal je priči, da si lahkooddahne in se obrnil k strojepiski.

S Tomažem sva se spogledala inobema je bilo popolnoma jasno, dalahko proces reši samo nepričakovan innenaden preobrat.

Medtem je Janez Kosmač prispelna Bled in se namenil v tamkajšnji infor-macijski center, kjer je bil dogovorjenz Bredo Polanec. Hitro sta preskočilauvodna tipanja in formalnosti ter se loti-la zadeve.

– Zaradi tiste nesrečnice prihajate,kaj ne?

– Ja. Sojenje se je sicer že začelo,ampak dokler ni obravnava končana, selahko zgodi še marsikaj.

– Mislite, da je ni umoril tisti njenfant? Običajno se to zgodi med znani-mi, se mi zdi. Vsaj upam tako. Kaj, čebi namreč kar hodili po mestih ljudje,ki bi drugim rezali vratove?

– Imate prav. Slovenci še nima-mo norca, ki bi se spravil na železni-

5. poglavje

Umor Sonje LipecIgor Karlovšek



IZ s

odne

dvo

rane

ško ali avtobusno postajo z brzostrel-ko in pobijal neznance.

– Pa mislite, da se lahko to zgodi?– Reciva, da ne. To je lepša per-

spektiva... Vas lahko prosim za podat -ke o kongresu, ki ste ga organizirali privas od 10. 9. 2005 do 12. 9. 2005?

Polančeva se je zresnila in pokimala.Kosmač ji je ob klicu pojasnil, kaj gazanima, in Polančeva je že imela pri-pravljene zapiske ter pripravljen raču-nalnik, da bi po potrebi pogledala vanj.Pobrskala je po gradivu, pogledala naračunalniški zaslon in pokimala.

– Ja. Takrat je bil res tu XXI. evrop-ski kongres zlatarjev in draguljarjev.

Kosmač je pogledal v svojo belež-ko.

Sonja Lipec je delala tu kot hoste-sa. Ste jo vi angažirali?

– Mislim, da ne. Preverila je v računalniku in spet

pokimala.– Spremljevalno službo je prevzela

družba Larion d.o.o. iz Ljubljane. SonjaLipec je bila prijavljena prek njih.

– Koliko hostes pa je bilo na temsrečanju?

– Dvajset.– Je vseh dvajset priskrbela ista dru-

žba?– Ja. Veste, če že komu prepustiš

kakšno delo, je najbolje, da opravi vse.– Mi lahko zaupate naslov?– Lahko. Saj je tako in tako v ime-

niku. Dunajska 130. To je v WTC vLjubljani.

Kosmač si zapiše in se malce zarot-niško približa Polančevi.

– Gospa Polančeva, takšni gospo-dje iz različnih koncev in vetrov... Sikdaj zaželijo ženske družbe?

Polančeva najprej izbruhne.– Veste kaj, mi nismo nikakršni

zvodniki, ampak kongresni center!– Vem, vem, nikar se ne razburjaj-

te, informacije, ki jih zbiram, bodo slu-žile samo temu, da eventualno operemkrivdo z moje stranke ali pa da najdempravega storilca, ne pa za kakšno rume-no časopisje.

Polančeva še vedno dvomi.– Mi se ne zanimamo za te reči in

tudi storitev te vrste ne ponujamo.– Vi ne, kaj pa Larion d.o.o. in nji-

hove hostese? Pravzaprav me zanimanajbolj, ali je bila Sonja Lipec pri-pravljena spremljati kakšnega kongre-snika tudi v njegovo sobo.

– Ne vem. Tega vam res ne morempovedati.

– So pa dekleta Larion d.o.o. pri-pravljena.

– Poglejte, gospod Kosmač, našestranke se ne pritožujejo. Očitno jim

hostese pokrivajo vse, mogoče tudi to -vrstne potrebe. Konkretnega vam žalne morem povedati ničesar.

– Mi lahko natisnete seznam ude-ležencev kongresa?

– Tega pa ne smem.– Gospa, nihče ne bo izvedel, da

sem dobil seznam pri vas. Lahko bi šeltudi po drugi poti, ampak to mi bo vzelo

vsaj dan ali dva, meni pa se mudi. Pro-sim, gospa Polančeva.

Polančeva se odloči in odtipka nekajukazov na tipkovnico, potem pa stisneukaz za tiskanje in tiskalnik izpiše imenain priimke udeležencev kongresa. Polan-čeva poda seznam Kosmaču.

Iz ar hi vaOdve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica v letih 1977/1978Za to obdobje so značilne priprave na najslabši odvetniški zakon, ki je kadar-

koli veljal na našem ozemlju, to je na zakon o pravni pomoči.Podlaga temu zakonu je bila »še posebej pomembna razprava v Komisiji

predsedstva CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje vzdruženem delu, ki je sprejela med drugim tudi naslednje usmeritve za obli-kovanje tega zakona: zakon o pravni pomoči mora biti usmerjen v podružblja-nje pravne pomoči; treba je prilagoditi pogoje za pridobitev družbenega poo-blastila za opravljanje odvetniškega dela; republiška odvetniška zbornica najse zasnuje kot samoupravna organizacija odvetnikov, ki poleg drugih nalogprevzame tudi odgovornost in skrb za kadrovsko politiko s preverjanjem moral-no-politične primernosti ter drugih pogojev odvetništva; za vpis in vsepomembnejše kadrovske odločitve mora republiška odvetniška zbornica dobi-ti in upoštevati moralno-politično oceno pristojnega organa SZDL; z zakonomje treba zagotoviti obvezno združevanje vseh organizacij pravne pomoči v temelj-na združenja prave pomoči, v katerih se mora polno uveljaviti širši družbeniinteres po pravni pomoči.«

Zanimivo je ugotoviti, da kljub zakonski določbi o ustanovitvi temeljnihzdruženj pravne pomoči ves čas veljavnosti tega zakona ni bilo ustanovljenov Sloveniji niti eno tako združenje.

Druga zanimivost tega obdobja je v tem, da takega zakona, kot je bil napodlagi gornjih usmeritev sprejet v Sloveniji, ni imela nobena druga republi-ka v takratni Jugoslaviji. Nasprotno.

V svojem referatu o smereh nadaljnjega razvoja odvetništva v Jugoslavijije Dragoslav Trninić maja 1978 v Beogradu med drugim povedal:

»Ker njegov obstoj temelji v prvi vrsti na družbenih nasprotjih ter na raz-ličnih, pogosto povsem nasprotujočih si interesih posameznikov in organizi-rane družbene skupnosti, odvetništvo celo v svoji najbolj bleščečih obdobjihni uživalo posebne naklonjenosti države … Celo Napoleon je menil, da so odve-tništvo in odvetniki vir prenekaterega družbenega zla in velika ovira pri hitrejšemrazvoju mlade meščanske države, zato je odpravil odvetništvo, odvetnikom paprepovedal delo. Toda zelo hitro je bil prisiljen spoznati, da šele brez odve-tništva dobijo največja družbena zla, posebno samovolja in podkupljivost državnihuradnikov, neslutene razsežnosti … zaradi česar je bila prepoved razveljav-ljena.«

V nadaljevanju svojega referata je še poudaril:»Odvetništvo v Jugoslaviji je ustavna kategorija. Ustava opredeljuje odve-

tništvo kot samostojno družbeno službo … To pomeni, da je odvetništvo takodružbena kot tudi samostojna služba. To sta bistveni značilnosti, brez katerihni odvetništva … Odvetništvo je predvsem stvar osebnega zaupanja, potem-takem mora biti prav zaradi tega in predvsem osebno delo odvetnikov.«

Glede števila odvetnikov in odvetniških pripravnikov, ki so bili v obra-vnavanem obdobju vpisani v zborničnem imeniku, ugotavljam, da je bilo vletu 1978 v Sloveniji 246 odvetnikov in 17 odvetniških pripravnikov, kar jebistveno manj kot denimo v letu 1940, ko je bilo v zborničnem imeniku vpi-sanih 292 odvetnikov in kar 119 odvetniških pripravnikov.


STVARNO IN AVTORSKOKAZALO 2006

Leto VIII, št. 9–12 (oziroma, šteto v celoti, 30–33)

Pojasnilo za uporabo obeh kazalUv – uvodnikČl – članekInt – intervjuMn – mnenjePor – poročiloPril – prilogaRec – recenzija ali prikaz knjige, revijeSp – sodna praksaZap – zapis

V kazalih objavljamo celotni naslov posameznega prispev-ka, ime avtorja, zvrst prispevka ter številko glasila in stranobjave.Primer:Čl 33/11pomeni, da gre za članek, ki je objavljen v 30. številki gla-sila na 11. strani!

STVARNO KAZALOAlternativne metode reševanja sporovIzkušnje mediatorja (Andrej Razdrih) – Čl 30/11–13Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke? (mag. Srđan Šimac) – Čl 32/13–15Družinska mediacija – Por 32/15Društvo mediatorjev Slovenije (dr. Bojan Kukec) – Por 32/16Pozdravno pismo Društvu mediatorjev Slovenije (dr. JanezDrnovšek) – Zap 32/16Pozdravni govor predsednice Društva mediatorjev SlovenijeGordane Ristin – Zap 32/17Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke (2. del)(mag. Srđan Šimac) – Čl 33/12–14

AnekdoteIz mariborskih odvetniških in sodnih logov (mag. Viki Planinšec)– Zap 31/38Zajčja sodba na Bukovi gori (Ana Jug) – Zap 32/36

DavkiDavek na dediščine in darila (Jernej Podlipnik) – Čl 33/7–9

Delovno pravoDr. Bojan Kukec: Pravo in management (Jernej Podlipnik) – Por 31/34Odpravnina od bruto ali neto zneskov – končno jasno! (dr. BojanKukec) – Sp 32/23–24

Evropa – odvetnikiReforma kodeksne poklicne etike italijanskih odvetnikov (dr.Karlo Primožič) – Čl 30/20Odvetniki na barikadah (dr. Karlo Primožič) – Zap 32/19Italija – odvetniki spet v šolskih klopeh (dr. Karlo Primožič) –Zap 32/25Odvetniška hospitacija v Nemčiji (mag. Helena Devetak) – Zap 14–15Plenarna seja CCBE v Bruslju (mag. Gregor Velkavrh) – Por 33/17–18 Španski barometer o odvetništvu in pravosodju (AleksandraJanežič) – Zap 33/19Pisava nečitljiva – sodba nična (dr. Karlo Primožič) – Zap 33/27

Evropska unijaSvoboda gibanja odvetnikov v luči primera Morgenbesser (Petja Plauštajner) – Čl 32/10–13Preizkus znanja jezikov evropskega odvetnika nasprotuje pravuSkupnosti (mag. Pavla Sladič Zemljak) – Sp 32/27

Evropsko sodišče za človekove praviceSlovenija pred ESČP v Strasbourgu (1. del) (dr. Ciril Ribičič) – Čl 30/6–9Tudi ustavno sodišče napačno izračunava roke (mag. BojanKukec) – Sp 30/17 Slovenija pred ESČP v Strasbourgu (2. del) (dr. Ciril Ribičič) – Čl 31/4–9Slovenija pred ESČP v Strasbourgu (3. del) (dr. Ciril Ribičič) – Čl 32/4–6Že tretje usposabljanje makedonskih odvetnikov za ESČP vStrasbourgu (dr. Bojan Kukec) – Por 33/20Quis custodet (ipsos) custodes? (dr. Bojan Kukec) – Sp 33/25–26

Gospodarsko pravoNovosti ZGD-1 (Jernej Podlipnik) – Čl 31/15–17

In memoriamPoslovili so se od nas – Zap 31/26In memoriam – Mitja Stupan (1935–2006) (dr. Bojan Kukec) –Uv 32/3Poslovili so se od nas – Zap 32/21

InformatikaKlik do Ustavnega sodišča RS (Boštjan Koritnik) – Zap 31/11Domena ».eu« (Boštjan Koritnik) – Zap 31/12Prekrškovno pravo (Boštjan Koritnik) – Zap 31/14www.sodnapraksa.si (Jernej Podlipnik) – Zap 32/22–23Pravni blog (Boštjan Koritnik) – Zap 33/27

IntervjuRoman Završek: Odvetnik z več kot enoletnim stažem na ESČP vStrasbourgu (mag. Bojan Kukec) – Int 30/18–19 Mag. Viktor Planinšec: 15. srečanje medicincev in pravnikov (dr. Bojan Kukec) – Int 31/35

Iz sodne dvoraneUmor Sonje Lipec (2. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 30/37–38 Umor Sonje Lipec (3. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 31/41–42Umor Sonje Lipec (4. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 32/37–38Umor Sonje Lipec (5. poglavje) (Igor Karlovšek) – Zap 33/38–39

Iz svetaNovi protokol, novi znak (Dean Zagorac) – Zap 30/33

Javno-zasebno partnerstvoPriložnosti in pasti javno-zasebnega partnerstva (dr. MatjažNahtigal) – Čl 33/11

Lastninska pravicaDružbena lastnina, lokacijsko in gradbeno dovoljenje (dr. BojanKukec) – Sp 31/28–29Upravljanje solastnine, varstvo osebnih podatkov in osebnostnepravice (Jože Ilc) – Čl 32/8–9

Mediji o odvetništvuKako bo Lukenda zmogel, kar ni uspelo Herkulesu? (mag. BojanKukec) – Zap 30/31–33Začasni sodniki – raj za odvetniške mačke (dr. Bojan Kukec) –Zap 31/39–40Nekdanja sodnica, zdaj odvetnica bo tožila državo (dr. BojanKukec) – Zap 32/34–35Odvetnik rubil svojega klienta (dr. Bojan Kukec) – Zap 33/34–36

Mednarodna srečanjaElektronska komunikacija in pravni poklici v Evropi (TanjaSedušak) – Por 30/21–22 Obisk iz Škotske (Tanja Sedušak) – Zap 31/3551. skupščina Odvetniške zbornice Makedonije (Janez Hočevar) –Por 31/36Odvetniki v Novem Sadu (Maja Krašovec Orel) – Por 31/36

Narodne manjšineSlovenija na prangerju svetovne javnosti (dr. Bojan Kukec) – Por 33/16

Odmevi»Ameriški bar exam« (Melita Trop) – Zap 32/33

OdvetništvoV predoru se kaže luč, vendar … (Miha Kozinc) – Uv 30/3Računi – od 1. marca tudi v evrih (Jernej Podlipnik) – Čl 30/10Odvetniške njive (Hinko Jenull) – Uv 31/3


Letn

o ka

zalo



Letn

o ka

zalo

Luksemburško sodišče in odvetništvo (mag. Pavla Sladič Zemljak)– Čl 31/12Ustavljeno izplačilo starostne pokojnine zaradi ponovnega vstopav OZS (Irena Vovk) – Zap 31/20»Prostitucija« med odvetniki (Branko Resnik) – Mn 32/18Kratkovidno (Maja Krašovec Orel) – Uv 33/3Odvetniški pokojninski sklad (mag. Mihovil Rismondo) – Čl 33/4–7Priznanja ZDP za leto 2006 – odvetniku in odvetnici – Por 33/26

Postopkovno pravoIzhodišča za reformo kazenskega postopka v RS – 2. del (dr. Zvonko Fišer) – Čl 30/4–5Smotrnost dokaza zaslišanja strank (Jože Ilc) – Čl 31/13Preprečevanje diskriminacije v sodnih in drugih postopkih (DragoTeržan) – Por 31/19–20Nadomeščanje odvetnika v upravnem postopku (Anton Grilc) – Čl 32/7–8

RazvedriloŠale o odvetnikih – Zap 33/37

Recenzija – prikazDr. Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu (mag. Bojan Kukec)– Rec 30/26–27Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba (mag. Bojan Kukec) – Rec 30/28–29Dr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki izzgodovine (dr. Bojan Kukec) – Rec 31/30–31 Dr. B. M. Zupančič: O Spoštovanju – pismo iz Strasbourga (dr. Bojan Kukec) – Rec 31/32–33Pravdni postopek – 2. knjiga zakona s komentarjem (dr. BojanKukec) – Rec 32/26–27Dr. Anton Marovič, mag. Lujo Medvidović, Siniša Štimac:Varstvo osebnostnih pravic (dr. Bojan Kukec) – Rec 32/29Zbornik: Modernizacija pravosodnega sistema v RS (Irena Vovk)– Rec 33/26Tomaž Marušič: Slovensko smučarsko pravo in varnost nasmučiščih (dr. Bojan Kukec) – Rec 33/27–28ZEN – pravo od A do Ž za direktorje (dr. Bojan Kukec) – Rec 33/30

RekreacijaOdvetniki premagali nogometaše (Aleksander Čeferin) – Por 30/30 SKILEX Slovenija, Stari vrh 2006 (Ladislav Hafner, AlenkaCerar) – Por 30/30–31 El Camino – s kolesom od Pirenejev do Atlantika (AndrejRazdrih) – Zap 32/30–31Za nami je 11. Ljubljanski maraton (Andrej Razdrih) – Por 33/33

Sodišče ESSodišče ES in Sodišče prve stopnje v letu 2005 (Irena Vovk) –Zap 30/25

StatistikaIz odvetniškega imenika – stanje 24. februarja 2006 – Zap 30/24Iz odvetniškega imenika – stanje 7. junija 2006 – Zap 31/25Iz odvetniškega imenika – stanje 30. septembra 2006 – Zap 32/21Iz odvetniškega imenika – stanje 2. novembra 2006 – Zap 33/22

Svoboda vesti - odmeviNekaj misli o katoliškem krstu dojenčkov (Vlado Began) – Mn 30/22–23

Uredniški odborČestitke – Zap 31/27Popravek in opravičilo – Zap 32/6

Ustavno sodstvoOdvetniki in ustavno sodstvo (mag. Bojan Kukec) – Por 30/13–15Sklepi Ustavnega sodišča RS (Irena Vovk) – Sp 30/16

Vrednostni papirjiZakaj so vzajemni skladi tako priljubljeni? (Boštjan Koritnik) – Čl 31/18

Vrhovno sodišče RSSodna praksa VS RS (dr. Bojan Kukec) – Sp 33/24

Zavarovanje terjatevFactoring v zavarovanje (dr. Luigi Varanelli) – Čl 31/10–11

ZbornicaIz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (TanjaSedušak) – Zap 30/23–25Volilna skupščina OZS v Portorožu (Tanja Sedušak) – Por 31/21–22Predsedniki območnih zborov odvetnikov (Tanja Sedušak) – Zap 31/22Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (TanjaSedušak) – Por 31/23–27Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (TanjaSedušak) – Por 32/20–21Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije (TanjaSedušak) – Por 33/21–23

ZgodovinaMlinar Arnold in Prusko deželno pravo (dr. Janez Kranjc) – Zap 30/34–36 Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1974 (dr. Peter Čeferin) – Zap 30/36 Sto slovenskih politikov – četrtina odvetnikov (Tomaž Marušič) –Rec 31/37–38Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1975 (dr. Peter Čeferin) – Zap 31/42Codex Maximilianeus Bavaricus civilis (dr. Janez Kranjc) – Zap 32/32–33Iz arhiva odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1976 (dr. Peter Čeferin) – Zap 32/38Jurij Wohinz, Berhnardt Windscheid in BGB (dr. Janez Kranjc) –Zap 33/31–32Iz arhiva odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1977/1978 (dr. Peter Čeferin) – Zap 33/39

AVTORSKO KAZALOAvtorjev 40 – 23 iz odvetniških vrst

Vlado BeganNekaj misli o katoliškem krstu dojenčkov – Mn 30/22–23

Alenka CerarSKILEX Slovenija, Stari vrh 2006 – Por 30/30–31

Aleksander Čeferin Odvetniki premagali nogometaše – Por 30/30

Dr. Peter ČeferinIz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1974 – Zap 30/36 Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1975 (dr. Peter Čeferin) – Zap 31/42Iz arhiva odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletu 1976 – Zap 32/38Iz arhiva odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška zbornica vletih 1977/1978 – Zap 33/39

Mag. Helena DevetakOdvetniška hospitacija v Nemčiji – Zap 14–15

Dr. Janez DrnovšekPozdravno pismo Društvu mediatorjev Slovenije – Zap 32/16

Dr. Zvonko FišerIzhodišča za reformo kazenskega postopka v RS (2. del) – Čl 30/4–5

Anton GrilcNadomeščanje odvetnika v upravnem postopku – Čl 32/7–8

Ladislav HafnerSKILEX Slovenija, Stari vrh 2006 – Por 30/30–31

Janez Hočevar51. skupščina Odvetniške zbornice Makedonije – Por 31/36

Jože IlcSmotrnost dokaza zaslišanja strank – Čl 31/13Upravljanje solastnine, varstvo osebnih podatkov in osebnostnepravice – Čl 32/8–9

Aleksandra JanežičŠpanski barometer o odvetništvu in pravosodju – Zap 33/19


Hinko JenullOdvetniške njive – Uv 31/3

Ana JugZajčja sodba na Bukovi gori – Zap 32/36

Igor KarlovšekUmor Sonje Lipec (2. poglavje) – Čl 30/37–38Umor Sonje Lipec (3. poglavje) – Čl 31/41–42Umor Sonje Lipec (4. poglavje) – Zap 32/37–38Umor Sonje Lipec (5. poglavje) – Zap 33/38–39

Boštjan KoritnikKlik do Ustavnega sodišča RS – Zap 31/11Domena ».eu« – Zap 31/21Prekrškovno pravo – Zap 31/14Zakaj so vzajemni skladi tako priljubljeni? – Čl 31/18Stvarno in avtorsko kazalo prispevkov v Odvetniku – letnik 2006– 33/40–42Pravni blog – Zap 33/27

Miha KozincV predoru se kaže luč, vendar – Uv 30/3

Dr. Janez KranjcMlinar Arnold in prusko deželno pravo – Zap 30/34–36 Codex Maximilianeus Bavaricus civilis – Zap 32/32–33Jurij Wohinz, Berhnardt Windscheid in BGB – Zap 33/31–32

Maja Krašovec OrelOdvetniki v Novem Sadu – Por 31/36Kratkovidno – Uv 33/3

Dr. Bojan KukecOdvetniki in ustavno sodstvo – Por 30/13–15Tudi ustavno sodišče napačno izračunava roke – Sp 30/17 Dr. Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu – Rec 30/26–27Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba – Rec 30/28–29Kako bo Lukenda zmogel, kar ni uspelo Herkulesu? – Zap 30/31–33Roman Završek: Odvetnik z več kot enoletnim stažem na ESČP vStrasbourgu – Int 30/18–19Družbena lastnina, lokacijsko in gradbeno dovoljenje – Sp 31/28–29Dr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki izzgodovine – Rec 31/30–31 Dr. B. M. Zupančič: O Spoštovanju – pismo iz Strasbourga – Rec 31/32–33Mag. Viktor Planinšec: 15. srečanje medicincev in pravnikov – Int 31/35Začasni sodniki – raj za odvetniške mačke – Zap 31/39–40In memoriam – Mitja Stupan (1935–2006) – Uv 32/3Društvo mediatorjev Slovenije – Por 32/16Odpravnina od bruto ali neto zneskov – končno jasno! – Sp 32/23–24Pravdni postopek – 2. knjiga zakona s komentarjem – Rec 32/26–27Dr. Anton Marovič, mag. Lujo Medvidović, Siniša Štimac:Varstvo osebnostnih pravic – Rec 32/29Nekdanja sodnica, zdaj odvetnica bo tožila državo – Zap 32/34–35Slovenija na prangerju svetovne javnosti – Por 33/16Že tretje usposabljanje makedonskih odvetnikov za ESČP vStrasbourgu – Por 33/20Sodna praksa VS RS – Sp 33/24Quis custodet (ipsos) custodes? – Sp 33/25–26Tomaž Marušič: Slovensko smučarsko pravo in varnost nasmučiščih – Rec 33/28–29ZEN – pravo od A do Ž za direktorje – Rec 33/30Odvetnik rubil svojega klienta – Zap 33/34–36

Tomaž MarušičSto slovenskih politikov – četrtina odvetnikov – Rec 31/37–38

Dr. Matjaž NahtigalPriložnosti in pasti javno-zasebnega partnerstva – Čl 33/11

Mag. Viktor PlaninšecIz mariborskih odvetniških in sodnih logov – Zap 31/38

Petja Plauštajner Svoboda gibanja odvetnikov v luči primera Morgenbesser – Čl 32/10–13

Jernej PodlipnikRačuni – od 1. marca tudi v evrih – Čl 30/10Novosti ZGD-1 – Čl 31/15–17Dr. Bojan Kukec: Pravo in management – Por 31/34www.sodnapraksa.si – Zap 32/22–23Davek na dediščine in darila – Čl 33/7–9

Dr. Karlo PrimožičReforma kodeksne poklicne etike italijanskih odvetnikov – Čl 30/20Odvetniki na barikadah – Zap 32/19Italija – odvetniki spet v šolskih klopeh – Zap 32/25Pisava nečitljiva – sodba nična – Zap 33/27

Andrej RazdrihIzkušnje mediatorja – Čl 30/11–13El Camino – s kolesom od Pirenejev do Atlantika – Zap 32/30–31Za nami je 11. Ljubljanski maraton – Por 33/33

Jaka Repanšek Prevodi v angleščino

Branko Resnik »Prostitucija« med odvetniki – Mn 32/18

Dr. Ciril RibičičSlovenija pred ESČP v Strasbourgu (1. del) – Čl 30/6–9Slovenija pred ESČP v Strasbourgu (2. del) – Čl 31/4–9Slovenija pred ESČP v Strasbourgu (3. del) – Čl 32/4–6

Mag. Mihovil RismondoOdvetniški pokojninski sklad – Čl 33/4–7

Tanja SedušakElektronska komunikacija in pravni poklici v Evropi – Por 30/21–22 Iz dela upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije – Zap 30/23–25Volilna skupščina OZS v Portorožu – Por 31/21–22Predsedniki območnih zborov odvetnikov – Zap 31/22Iz dela UO OZS – Por 31/23–27Obisk iz Škotske – Zap 31/35Iz dela UO OZS – Por 32/20–21Iz dela UO OZS – Por 33/21–23

Mag. Pavla Sladič ZemljakLuksemburško sodišče in odvetništvo – Čl 31/12Preizkus znanja jezikov evropskega odvetnika nasprotuje pravuSkupnosti – Sp 32/27

Mag. Srđan ŠimacZakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke? – Čl 32/13–15Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove stranke (2. del) –Čl 33/12–14

Drago TeržanPreprečevanje diskriminacije v sodnih in drugih postopkih – Por 31/19–20

Melita Trop»Ameriški bar exam« – Zap 32/33

Dr. Luigi VaranelliFactoring v zavarovanje – Čl 31/10–11

Mag. Gregor VelkavrhPlenarna seja CCBE v Bruslju – Por 33/17–18

Irena VovkSklepi Ustavnega sodišča RS – Sp 30/16 Sodišče ES in Sodišče prve stopnje v letu 2005 – Zap 30/25Ustavljeno izplačilo starostne pokojnine zaradi ponovnega vstopav OZS – Zap 31/20Zbornik: Modernizacija pravosodnega sistema v RS – Rec 33/26

Dean ZagoracNovi protokol, novi znak – Zap 30/33


Letn

o ka

zalo


Aut

hori

al S

ynop

sesmag. Mihovil Rismondo

ODVETNIŠKI POKOJNINSKI SKLADV strokovnem članku avtor obravnava dopolnilno

pokojninsko zavarovanje za odvetnike glede na možnostvključitve te oblike pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.Po definiranju pojma dopolnilnega pokojninskegazavarovanja avtor razlaga pravne temelje tega zavarovanja vslovenski zakonodaji o pokojninskem in invalidskemzavarovanju ter posebno pozornost namenja ureditvi EU, kiglede na njene pravne dosežke (acquis communautuaire)prav tako vsebuje določila za tovrstno zavarovanje.

Na koncu avtor opozori na pomanjkljivost slovenskegapokojninskega zavarovanja pri obravnavi odvetnika inpredlaga razpravo o možnih novih modelih dopolnilnegapokojninskega zavarovanja, ki bi bili primernejši poklicuodvetnika in nekaterim drugim skupinam članov samostojnihdejavnosti v Sloveniji.

mag. Srđan Šimac

ZAKAJ JE MEDIACIJA DOBRA ZA ODVETNIKEIN NJIHOVE STRANKE (2. DEL)

V drugem delu strokovnega članka avtor prikaže vlogoodvetnika med mediacijskim postopkom, tudi pri neuspelimediaciji. Pojasni razloge, zaradi katerih (nekateri) odvetnikiše vedno ne sprejemajo mediacije kot želene metode mirnega– alternativnega reševanja sporov. Odgovori na vprašanje,kako med množico različnih sporov, ki v glavnem ležijo nasodiščih, prepoznati in izbrati tiste, ki so primerni zamediacijo. Na koncu ugotovi, da je nepoznavanje alinezadostno poznavanje mediacije kot alternativnegapostopka reševanja sporov lahko eden od odločilnihdejavnikov za bojazen odvetnikov glede zmanjšanjahonorarjev, če pride do povečanja števila mediacij.

Pisec odgovori tudi na pogosto vprašanje, zakaj odstopitiod pravde, ki zaradi dolgotrajnosti zagotavlja stalne prihodkeodvetnika. Pri tem se sklicuje na ameriške izkušnje inugotovi, da po njihovem vzoru velja geslo: Srečne strankeplačajo svoje račune (Happy clients pay their bills.).

mag. Mihovil Rismondo

ATTORNEY’S PENSION FUNDThe article is dealing with the additional pension

insurance from the point of view of the possibility ofintroduction of such kind of pension insurance for solicitorsin Slovenia. After giving the definition of the additionalinsurance, the author explains the legal frame for such aninsurance in the Slovenian legislation on pension anddisability insurance, with the special regard of the EuropeanUnion Directives, which being the part of the aquiscommunitaire also give the framework for such theinsurance.

And lastly, the author points to the failures of theSlovenian pension insurance in respect of solicitors andproposes the discussion on the possible new models for theadditional pension insurance appropriate for the solicitors’profession and to some other members of self-employedgroups in Slovenia.

mag. Srđan Šimac

WHY MEDIATION IS BENEFICIAL FOR ATTORNEYS AND THEIR CLIENTS? – PART 2

In the second part of his article, the author presents therole of an attorney in mediation proceedings, including inmediations that result unsuccessfully. The author explainsthe reasons why (some) attorneys still refuse to acceptmediation as a desired mode of peaceful - alternative disputeresolution. He further answers the question how to identifyand select cases, suitable for mediation, out of manydifferent disputes circling around at the courts. At the end,the author establishes that lack of knowledge or insufficientknowledge of mediation (as an alternative dispute resolutionproceeding) may be one of the more critical factors for theattorneys fearing lower honorarium, as a result of anincreased number of mediations.

The writer also answers to a frequent question: whyshould one withdraw from an legal action that (due to itslengthiness) generates permanent revenues for the attorney?In drawing his answer, the author quotes Americanexperiences and applies the saying “happy clients pay theirbills”.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Boris Grosman, Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Mitja Stupan

Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/23-01-965, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2006: 33,38 EUR oz. 8.000 SIT (posamezna številka: 8,34 EUR oz. 2.000 SIT; za študente: 2,08 EUR oz. 500 SIT).Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 1.850 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

SodelavcemSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbo lje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektron ski pošti na naslov uredništva.• Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st-33_OK:odvetnik st/31-prelom 1/18/07 8:50 AM Page III

odvetnik st-33_OK:odvetnik st/31-prelom 1/18/07 8:50 AM Page IV

Documents

Odvetniški pokojninski sklad Priložnosti in pasti javno