Odlike novega uËbeniškega kompleta Geografija 6 so:• celovit učbeniški komplet: učbenik (v postopku

potrjevanja), delovni zvezek, e-gradivo;• domišljen in izviren koncept:

• Rubrika Ali veš? je namenjena predstavitvi zanimivosti in aktualnih dogodkov, s katerimi učence popeljemo v spoznavanje novih tem.

• Rubrika Spodbuda je namenjena »priklicu« geografskih spoznanj, ki so jih učenci usvojili v preteklih letih šolanja.

• Rubrika Izvedel(a) bom učence s pomočjo besedila, slikovnega in kartografskega materiala ali vprašanj usmerja v nove ali neznane teme.

• Rubrika Dejavnost usmerja učence in učitelje v različne dejavnosti, s katerimi bodo utrdili prebrano besedilo ali pa odkrili nova spoznanja.

• Rubrika Pomembno je na koncu vsakega poglavja in učencem ponuja povzetek ključnih spoznanj.

• Stran za učence je namenjena »zgolj« učencem – zaključuje vsako poglavje in je namenjena utrjevanju znanja in veščin.

• jedrnato in preprosto, a vsebinsko bogato besedilo;• odlične ilustracije in fotografije;• navezava na uporabo Atlasa, delovnega zvezka

in e-gradiva;• e-gradivo omogoča nadgradnjo za poglobljeno

pridobivanje znanja in je priročno gradivo za učitelje.

• Jedrnato in preprosto, a vsebinsko bogato besedilo

• OdliËne ilustracije, fotografije,grafikoni in miselni vzorci

IZID: MAREC 2011

geografija 6UËBENIK in delovni zvezek ZA geografijoV πestEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

Eneja Baloh, Bojan Lenart

OGLEJ SI TIPIČNE STRANI UČBENIKA

6 7

Pod fotografijami so vprašanja, ki si jih pogosto zastavljajo geo-grafi. Največkrat se začnejo z zakaj. Poskusi tudi ti zastaviti geo-grafska vprašanja. Ali znaš nanje tudi odgovoriti?

Beseda geografija izvira iz grščine in je sestavljena iz be-sed ge = Zemlja, grafein = pisati, opisovati, zato bi jo lahko v slovenščino dobesedno prevedli zemlje(o)pis. Ta izraz je bil povsem ustrezen do 19. stoletja, ko so Zemljo le opiso-vali. Danes pa je geografija znanost oz. znanstvena veda, ki proučuje pojave v pokrajini, tako naravne kot družbe-ne. Drugače povedano, geografija proučuje pokrajino z vsemi zapletenimi razmerji med naravo in družbo.

Pokrajina je površinska plast našega planeta, ki jo sesta-vlja sedem pokrajinskih delov oz. elementov (kamninska zgradba, relief, vodovje, podnebje, prst, rastlinstvo in žival-stvo ter človeška družba). Pokrajinske elemente oblikujejo pokrajinski dejavniki (npr. Sonce, voda, veter, človek …). Elementi se v pokrajini prepletajo in učinkujejo drug na dru-gega, zato geografi upoštevajo in proučujejo njihovo med-sebojno povezanost in odvisnost.

Geografsko znanje uporabljamo v vsakdanjem življenju ne da bi se tega sploh zavedali (npr. ko spremljamo vremensko napoved, ko slišimo za potres ipd). Od tega, kako dobro po-znamo pokrajinske elemente (večkrat namesto izraza pokra-jinski elementi uporabljamo samo izraz pokrajina), je odvisna kakovost našega življenja. Znanje geografije nam pomaga razumeti pokrajino kot življenjski prostor, v katerem se člo-vek naravi prilagaja, hkrati pa jo tudi spreminja.

Zakaj je obalni del gosto pozidan?

Zakaj sta pokrajini redkoposeljeni?

Zakaj so v pokrajini površine obdelane?

Kamninska zgradba in

površje

Podnebje

Gospodarstvo

Promet

Prebivalstvo

Naselja

Rastlinstvoin živalstvo

Vodovje

Prst

FIZIČNA GEOGRAFIJA

DRUŽBENA GEOGRAFIJA

GEOGRAFIJA

GEOGRAFIJA SE PREDSTAVI

Geografija je znanost, ki proučuje pokrajino.

Geografija je ena najsta- rejših ved, saj so se ljudje že v pradavnini zanimali za svojo okolico, torej za Zemljo, in jo raziskovali. Razmisli, kako dobro ti poznaš svojo okolico.

Besedo geografija je prvi začel uporabljati grški matematik Eratosten že v 3. stoletju pr. n. št.

Razmisli in povej, kako ti v vsakdanjem življenju pridobivaš geo-grafsko znanje ter kako ga uporabljaš.

6 7

Pod fotografijami so vprašanja, ki si jih pogosto zastavljajo geo-grafi. Največkrat se začnejo z zakaj. Poskusi tudi ti zastaviti geo-grafska vprašanja. Ali znaš nanje tudi odgovoriti?

Beseda geografija izvira iz grščine in je sestavljena iz be-sed ge = Zemlja, grafein = pisati, opisovati, zato bi jo lahko v slovenščino dobesedno prevedli zemlje(o)pis. Ta izraz je bil povsem ustrezen do 19. stoletja, ko so Zemljo le opiso-vali. Danes pa je geografija znanost oz. znanstvena veda, ki proučuje pojave v pokrajini, tako naravne kot družbe-ne. Drugače povedano, geografija proučuje pokrajino z vsemi zapletenimi razmerji med naravo in družbo.

Pokrajina je površinska plast našega planeta, ki jo sesta-vlja sedem pokrajinskih delov oz. elementov (kamninska zgradba, relief, vodovje, podnebje, prst, rastlinstvo in žival-stvo ter človeška družba). Pokrajinske elemente oblikujejo pokrajinski dejavniki (npr. Sonce, voda, veter, človek …). Elementi se v pokrajini prepletajo in učinkujejo drug na dru-gega, zato geografi upoštevajo in proučujejo njihovo med-sebojno povezanost in odvisnost.

Geografsko znanje uporabljamo v vsakdanjem življenju ne da bi se tega sploh zavedali (npr. ko spremljamo vremensko napoved, ko slišimo za potres ipd). Od tega, kako dobro po-znamo pokrajinske elemente (večkrat namesto izraza pokra-jinski elementi uporabljamo samo izraz pokrajina), je odvisna kakovost našega življenja. Znanje geografije nam pomaga razumeti pokrajino kot življenjski prostor, v katerem se člo-vek naravi prilagaja, hkrati pa jo tudi spreminja.

Zakaj je obalni del gosto pozidan?

Zakaj sta pokrajini redkoposeljeni?

Zakaj so v pokrajini površine obdelane?

Kamninska zgradba in

površje

Podnebje

Gospodarstvo

Promet

Prebivalstvo

Naselja

Rastlinstvoin živalstvo

Vodovje

Prst

FIZIČNA GEOGRAFIJA

DRUŽBENA GEOGRAFIJA

GEOGRAFIJA

GEOGRAFIJA SE PREDSTAVI

Geografija je znanost, ki proučuje pokrajino.

Geografija je ena najsta- rejših ved, saj so se ljudje že v pradavnini zanimali za svojo okolico, torej za Zemljo, in jo raziskovali. Razmisli, kako dobro ti poznaš svojo okolico.

Besedo geografija je prvi začel uporabljati grški matematik Eratosten že v 3. stoletju pr. n. št.

Razmisli in povej, kako ti v vsakdanjem življenju pridobivaš geo-grafsko znanje ter kako ga uporabljaš.

26 27

izvedel(a) sem

- Zemljo sestavlja več ovojev (sfer).- Zemlja je okrogel planet, na katerem prevladujejo vodne

površine. Zavzemajo 70 % površja. Največje imenujemo oceani.

- Kopno zavzema 30 % površja. Največje kopne površine imenujemo celine. Teh je sedem. Celine se med seboj razlikujejo po velikosti in izoblikovanosti površja, saj se na njih prepletajo različne višinske in nižinske površinske oblike.

- Da lahko na zemljevid natančno narišemo celine, potre-bujemo stopinjsko mrežo, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.

- Neka točka oz. kraj na Zemlji je severno in južno od ek-vatorja ter zahodno ali vzhodno od začetnega poldnev-nika.

ključne misli

1. Zemlja ima obliko krogle.2. Zemljino notranjost sestavljajo tri plasti: jedro, plašč

in skorja.3. Na Zemljinem površju prevladujejo vodne površine.4. Zemljino površje je razgibano. Nižinske oblike po-

vršja so najprimernejše za poselitev.5. Zemljo delimo po ekvatorju na severno in južno

poloblo, po začetnem poldnevniku pa na zahodno in vzhodno poloblo.

6. Geografsko lego določamo s pomočjo stopinjske mreže.

STRAN ZA U»ENCE:MOJ DOMA»I PLANET ZEMLJA

Preverjanje znanja in veščin

1. Ponovi.- Opiši obliko Zemlje. - Opiši notranjost Zemlje. - Pojasni razmerje med kopnim in vodo na Zemljinem

površju.- Naštej oblike površja in jih primerjaj med seboj glede

na njihovo izoblikovanost in nadmorsko višino.- Povej, kaj so vzporedniki in kaj poldnevniki.

2. delo z zemljevidom. - Na zemljevidu pokaži in poimenuj oceane ter celine

in jih primerjaj: po velikosti, površju, razčlenjenosti in po geografski legi.

- Na zemljevidu pokaži začetni poldnevnik in začetni vzporednik.

- Določi geografsko lego naslednjim krajem: Tokio, Ottava, Brasilia, Canberra (glej Atlas na str. 182).

3. uporabimo znanje. - Napiši kratko besedilo in pojasni, zakaj niso vse reli-

efne oblike primerne za poselitev.- Načrtuj potovanje in zapiši njegov potek. Potovanje

mora v ponudbi zajemati: prečkanje poloble, ogled razčlenjene obale in vzpon na višinsko površinsko obliko.

4. delo s spletom. - S pomočjo spletne strani http://www.factmonster.

com/ izdelaj plakat z naslovom Naj na Zemlji. Poišči in izpiši podatke o najdaljših rekah, jezerih in najvišjih vrhovih.

- Ugotovi, v katerem delu Evrope lahko pričakujemo največ potresov. Pomagaj si s spletno stranjo http://www.emsc-csem.org/index.php?page=home#5.

- Na spletni strani http://www.volcano.si.edu/world/find_regions.cfm boš našel(la) odgovor na vprašanje, kje na svetu je največ aktivnih ognjenikov.

272626 27

izvedel(a) sem

- Zemljo sestavlja več ovojev (sfer).- Zemlja je okrogel planet, na katerem prevladujejo vodne

površine. Zavzemajo 70 % površja. Največje imenujemo oceani.

- Kopno zavzema 30 % površja. Največje kopne površine imenujemo celine. Teh je sedem. Celine se med seboj razlikujejo po velikosti in izoblikovanosti površja, saj se na njih prepletajo različne višinske in nižinske površinske oblike.

- Da lahko na zemljevid natančno narišemo celine, potre-bujemo stopinjsko mrežo, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.

- Neka točka oz. kraj na Zemlji je severno in južno od ek-vatorja ter zahodno ali vzhodno od začetnega poldnev-nika.

ključne misli

1. Zemlja ima obliko krogle.2. Zemljino notranjost sestavljajo tri plasti: jedro, plašč

in skorja.3. Na Zemljinem površju prevladujejo vodne površine.4. Zemljino površje je razgibano. Nižinske oblike po-

vršja so najprimernejše za poselitev.5. Zemljo delimo po ekvatorju na severno in južno

poloblo, po začetnem poldnevniku pa na zahodno in vzhodno poloblo.

6. Geografsko lego določamo s pomočjo stopinjske mreže.

STRAN ZA U»ENCE:MOJ DOMA»I PLANET ZEMLJA

Preverjanje znanja in veščin

1. Ponovi.- Opiši obliko Zemlje. - Opiši notranjost Zemlje. - Pojasni razmerje med kopnim in vodo na Zemljinem

površju.- Naštej oblike površja in jih primerjaj med seboj glede

na njihovo izoblikovanost in nadmorsko višino.- Povej, kaj so vzporedniki in kaj poldnevniki.

2. delo z zemljevidom. - Na zemljevidu pokaži in poimenuj oceane ter celine

in jih primerjaj: po velikosti, površju, razčlenjenosti in po geografski legi.

- Na zemljevidu pokaži začetni poldnevnik in začetni vzporednik.

- Določi geografsko lego naslednjim krajem: Tokio, Ottava, Brasilia, Canberra (glej Atlas na str. 182).

3. uporabimo znanje. - Napiši kratko besedilo in pojasni, zakaj niso vse reli-

efne oblike primerne za poselitev.- Načrtuj potovanje in zapiši njegov potek. Potovanje

mora v ponudbi zajemati: prečkanje poloble, ogled razčlenjene obale in vzpon na višinsko površinsko obliko.

4. delo s spletom. - S pomočjo spletne strani http://www.factmonster.

com/ izdelaj plakat z naslovom Naj na Zemlji. Poišči in izpiši podatke o najdaljših rekah, jezerih in najvišjih vrhovih.

- Ugotovi, v katerem delu Evrope lahko pričakujemo največ potresov. Pomagaj si s spletno stranjo http://www.emsc-csem.org/index.php?page=home#5.

- Na spletni strani http://www.volcano.si.edu/world/find_regions.cfm boš našel(la) odgovor na vprašanje, kje na svetu je največ aktivnih ognjenikov.

2726

ATLAS SVETA NOVA izdaja

Atlasa sveta

Pišite nam: helena.seljak@mkz.si; ali nas pokličite: 01 241 3316.

Helena Seljak, vodja promocije, tel.: 01 241 33 16, GSM: 041 644 608Marija Lampret, promotorka, tel.: 01 241 35 70, GSM: 051 361 215Anja Klemenčič, promotorka, tel.: 01 241 3278, GSM: 051 600 546

350 000prodanih izvodov

Cena: 34,96 €