Od ideje do ...

  • Published on
    20-Mar-2016

  • View
    227

  • Download
    2

DESCRIPTION

Ideja sama je premalo. Treba jo je tudi uresniiti. Poti, da kaj pride v javnost, je ve. Lahka ta pot gotovo ni. Odgovre najdete v novi tevilki februarske kulturne priloge.

Transcript

<ul><li><p>DNIXIV T I R I N A J S T</p><p>P R I L O G AF E B 1 1</p><p>iiiiddddddDDDDDDRRRRRRUUUUUU ZZZZZZ IIIIII NNNNNN AAAAAAiiiiiiddddddiiiiii nnn DDDDDDOOOOOOMMMMMM</p><p> K U L T U R A </p><p>Od idejedo ...</p><p>k a r l h e i n z f e s s l</p><p>KULT_priloga_49.indd 1 28.01.11 15:52</p></li><li><p>XIV TIRINAJST DNI2</p><p>uvodnik</p><p>Od ideje do ... </p><p>ponudba zalob</p><p>Ideja sama je premalo. Treba jo je tudi uresniiti. Poti, da kaj pride v javnost, je ve. Lahka ta pot gotovo ni. Kar nekaj ovir je, ki jih je treba premagati. Vsaka avtorica in vsak avtor lahko po izidu svoje prve knji-ge najbr napie e eno, in sicer: Kako je pri-lo do izida moje prve knjige? Enako se naj-br godi slikarjem, ki imajo za seboj svojo prvo razstavo, seveda pa tudi skladateljem in drugim. </p><p>O uspeni skladbi govorijo vsi in na veli-ko, skoraj nihe pa se ne vpraa: Kdo je njen skladatelj? Vsaj na Korokem je tako: im dlje se na odrih poje kaka pesem in im bolj je priljubljena, tem bolj gre v pozabo njen skladatelj. Ali veste, kdo je napisal glasbo za e skoraj ponarodelo pesem Milke Hartman Ob reki Dravci? V tej prilogi boste nali odgovor. Vam je znano, kako je nastala pe-sem Ro, Podjuna, Zila in kdo je avtor be-sedila? Tudi na to lahko najdete odgovor v tej prilogi. </p><p>Pa tudi na to boste nali odgovor e-prav vas danes e nihe ne more vpraati , pri kateri zalobi je mlada avtorica Sabina Buch wald izdala svojo prvo otroko knjigo. V nai prilogi lahko to preberete. Morda bo-ste preseneeni, ko boste odkrili, da je Koro-ka le drugana in da ima celo 50 barv ve. Te barve bosta fotografa Karlheinz Fessl in Christian Brandsttter odkrila v knjigi in na razstavah projekta Barve Koroke. Nekaj odtenkov teh barv predstavljamo v tej pri-logi. Ker na Korokem zelo hitro pozabljamo sta-ra domaa ledinska in hina imena, si mora-mo pomagati z zapisovanjem. Nastajajo novi zemljevidi s starimi hinimi in ledinskimi imeni. Tako so ohranjena za prihodnost. </p><p>Pa da ne bomo pisali samo o drugih. Katera ideja je tista, ki ste jo vi sprem-ljali od zaetka do uresniitve, kaj je ti-sto, kar bi bilo konno treba spraviti na dan? Radi jo bomo predstavili. </p><p>K naslovnici</p><p>Barve Koroke so drzen fotografsko-literarni pro-jekt o 50 tujcih z vseh koncev sveta, ki ivijo in delajo na Korokem. Barva na nai naslovnici je Sisi iz Kitajske. Avtorja tega projekta sta Karlheinz Fessl in Christian Brandsttter. Ve o tem projektu: www.colours-ofcarinthia.at</p><p>e napiete to, vam knjigo izdamo takoj!</p><p>Zaloba Drava Peter Wiesere se boste v svojem tekstu spopadli z ivljenjem, e se boste torej spopadli z jezikom, ne da bi bil jezik rtev tega spopada, e ne boste pisali angairane literature, temve se boste angairali za literaturo, e boste znali presenetiti s fabulo, s stilom brez kliejev, z nenava</p><p>dno perspektivo, s svojstveno kompozicijo, e boste sto in tisokrat povedano povedali na nov nain, e boste to, kar ste obutili in esar ste se domislili, zlili v prepriljiv jezik, v haiku ali roman, v dramo ali sonet, v esej ali satiro, v kriminalko ali pravljico tedaj vam bomo knjigo nemudoma izdali.</p><p>Mohorjeva zaloba Adrian KertKar precej je tem, ki bi jih z veseljem sprejeli v program. e posebej zanimiv bi bil roman o usodi korokega slovenskega loveka v dvajsetem stoletju, ki je doivel prvo svetovno vojno, plebiscit in drugo svetovno vojno. </p><p>Prav tako zelo zanimiv bi bil roman (fi ctionfaction) o aferi banke Hypo. Zelo bi bili veseli vodia po domaih korokih vaseh, ki bi bil vezan na znane osebnosti, zgodovinske dogodke in arhitekturne zanimivosti. Zanimive bi bile tudi zgodbe za otroke, ki se posveajo psihi dana njih otrok in odnosom med njimi. Prav tako za otroko podroje bi bile zanimive zgodbe s podroja ekologije.</p><p>Zaloba Wieser Lojze WieserKnjiga mora biti lutna, zanimiva, berljiva. Pravijo, da mora biti v njej malo ljubezni in tudi nekaj tragike. Po holivudsko mora imeti sreen konec, zapletena pa mora biti po francosko. Avtorju je seveda prepueno, kako bo postavil piko na koncu besedila. Jezik naj ne bo pouen, temve veder, </p><p>raje naj nas zbuja kot pa uspava. Dobra knjiga mora imeti tudi dober stil. utiti se mora, da je avtor trdo delal na besedilu. Avtor mora biti svojski in izviren. e se to posrei, je to literatura in pri nas na prvem mestu. </p><p>e avtorica ali avtor predata kaki zalobi svoje besedilo, se zane akanje. To akanje se nekaterim zdi veno. Najprej na odgovor, ali bo besedilo sprejeto ali ne. e pa je besedilo sprejeto, se zane ponovno akanje do trenutka, ko knjiga izide. Da bi to akanje bilo vsaj malo kraje, smo vpraali nae tri slovenske oz. dvojezine zalobe Dravo, Mohorjevo in zalobo Wieser , kakno mora biti besedilo, da zaloba knjigo izda takoj.</p><p> VINCENC GOTTHARDT</p><p>KULT_priloga_49.indd 2 28.01.11 15:52</p></li><li><p>XIV 3TIRINAJST DNI</p><p>O slovenskih tiskih in redkih trenutkih sree</p><p>komentarTeodor Domej, strOkOvni nadzOrnik, deelni Olski svet za kOrOkO</p><p>Zbiranje je strast, najvekrat nedolna, morda kdaj pa kdaj bolezenska. Pri meni se je v dijakih letih zaela s potnimi znamkami. V tudentskih letih se je zanimanje popolnoma prevesilo h knjigam, ki so bile povezane predvsem z zgodovino in s slavistiko, mojima tudijskima smerema. Mnogo asa sem prebil v knji nicah in arhivih. Ker sem se odloil, da bom v okviru disertacije raziskal in opisal rabo slovenine na Korokem v obdobju med 1740 in 1848, sem kmalu tako reko do podrobnosti spoznal, kakna redkost so koroki slovenski tiski iz tistega asa. Potem sem dodal e razglednice ter pisma in fotografi je, uradne razglase itd., skoraj vse v povezavi s Koroko. Najbolj se razveselim slovenskih ali dvojezinih razglednic korokih vasi ali pa pisem iz naih krajev. Pogosto gre za zanimive dokumente iz polpreteklega obdobja. Tako postopoma nastaja zbirka o zgodovini in vsakdanu naega ivljenjskega prostora. Seveda mi ne gre za materialno vrednost, ki bi jo mogli izraziti z visokimi vsotami v evrih, temve predvsem za idealno.</p><p>Ker iem predvsem stare koroke slovenske tiske, nimam veliko trenutkov sree. Mogoe enkrat ali kvejemu nekajkrat na leto najdem kaj primernega za svojo zbirko. Seveda tudi premiljujem, zakaj je tako. Gotovo je spremenjeni odnos do slovenskega jezika in kulture prispeval k temu, da so v mnogih hiah in druinah uniili ali vrgli pro vse, kar je bilo slovenskega. Vasih se zaudim, ko odkrijem knjige iz upni in ol. Ko tako hodim po celovkih boljih sejmih in iem med staro aro in ropotijo, me marsikdaj spreleti misel, da nai predniki niso veliko brali. Drugae skoraj ne bi bilo mono, da bi med knjigami, ki se tam znajdejo, ne bilo ve slovenskih. </p><p>Kako sem priel do svojih knjig in drugih dokumentov? Veliko knjig sem nakupil v antikvariatih in starinarnicah, nekaj sem jih pridobil z zamenjavo, precej pa sem jih dobil zastonj oziroma kot darilo. Caritas ima v Celovcu dve trgovini, kjer prodajajo med drugim tudi rabljene knjige. Tja e leta redno zahajam. A tudi tam najdem vse manj slovenskih knjig. Kako pa pridejo knjige na bolje sejme? Veina jih je gotovo iz zaradi smrti razpuenih gospodinjstev. Pred leti je prilo e mnogo knjig s celovkega odpada. Z novim sistemom odvoza smeti se je ta vir oitno posuil. Zaradi predpisov poarne policije ali pa zato, ker so jih spremenili v stanovanjske povrine, so spraznili mnoga podstreja. Podrli so mnogo starih hi. Prilonosti bo torej vedno manj. </p><p>Zase lahko reem, da e nobene knjige, pisma ali fotografi je nisem prodal. Dajem pa jih na voljo za objavo in razstave, tu in tam jih seveda uporabim v okviru svojih raziskav. Upam, da bom nael e dovolj asa za obdelavo nabranega gradiva. Tako ne zbiram zaradi zbiranja, temve je to povezano z mojim zanimanjem za ivljenje, zgodovino in kulturo naega prostora. </p><p>Moja ena, ki je knjiniarka, je veino knjig obdelala po vseh knjininih pravilih. Ker je veina slovenskih knjinic digitalno povezanih v omreje COBISS.SI, hitro ugotovim, e je katera izmed naih knjig redka. Seveda sem vasih prijetno preseneen, da sem kje staknil knjigo, ki je nimajo v nobeni knjinici ali pa le v eni, dveh ali treh. Ker pravi zbiralec nikoli ne dosee stopnje, ko je preprian, da ima e vse, kar si eli, tudi jaz e noem nehati z zbiranjem. In e en razlog hoem povedati, zakaj mi je zbiranje ve: iskanje in najdevanje imam za lepo in zanimivo stran raziskovanja. </p><p>Teodor Domej odkriva koroko zgodovino v starih dokumentih in knjigah. Vasih ga kaka najdba preseneti. Pa ne le njega. Vasih morajo tudi pomembne slovenske ustanove ugotoviti edini ohranjeni izvod te knjige ima Teodor Domej!</p><p>KULT_priloga_49.indd 3 28.01.11 15:52</p></li><li><p>XIV TIRINAJST DNI4</p><p>osredki PriPravilVincenc Gotthardt</p><p>V letu 2010 je avstrijska komisija organi-zacije Unesco na svoj nacionalni seznam sprejela slovenska ledinska in hina imena na Korokem. Ker je bila to prva razglasitev avstrijskega seznama nesnovne dediine, je bilo zanimanje javnosti in medijev temu primerno veliko. Med sprejetimi elementi izstopajo slovenska ledinska in hina imena na Korokem kot kulturna dediina uradno priznane narodne manjine, sprejetje na Unescov seznam pa ima za manjino e globlji pomen: kulturna dediina manjine namre ni ogroena le zaradi spreminjajoih se drubenogospodarskih sprememb, temve tudi zaradi jezikovne asimilacije, ki je bila najmoneja prav v 20. stoletju.Poasi dojemamo, kako pomembna je Unescova konvencija iz leta 2003 za zaito tiste dediine, ki je v bistvu nevidna, pa vendarle najbolj bistveno prispeva k oblikovanju kulture ivljenja in kulturnega soitja med ljudmi. Konvencija reuje to, kar bi sicer z neskrbnim ravnanjem izgubili, uniili in pustili utoniti v pozabo. Nikakor si ne moremo predstavljati, da bi kdo kdaj uniil kneji kamen, ker mu ta kos kamna ni ne pomeni. Kamen ima izroilo, ki staremu kamnu daje pomen, zgodovino, spomin. O pomenu ohranjanja materialne dediine nihe ne dvomi tudi kneji kamen je pod stalnim nadzorstvom , z duhovno dediino, predvsem s slovensko, pa je koroka javnost ravnala, kot bi s krampom </p><p>tolkla po knejem kamnu. Danes to duhovno dediino reujemo, kot bi iz razbitih kokov sestavljali kamen, katerega edinstveni drubenozgodovinski in jezikovnokulturni pomen smo skorajda prepozno prepoznali. Podobo o ledinskih in hinih imenih na Korokem danes e lahko sestavljamo, eprav so nekateri koki e izgubljeni. Ko bo dokumentirana celota, bodo zbrana imena tolmaila drubenozgodovinski in jezikovokulturni razvoj naih krajev in nae regije. Imena so povezana z okoljem, opisujejo naravo, opisujejo krajevne danosti, krajevni gospodarski, drubeni in kulturni razvoj, s pozabljanjem slovenskih imen se zato izgublja tudi na odnos do narave, do okolja, ki nas obdaja. Z njimi izgubljamo obutek za nao lokalno in regionalno identiteto, ki je sad zgodovinskega, kulturnojezikovnega razvoja Koroke. V tem prostoru je imela slovenska beseda kulturnotvorno mesto, ki se ga premalo zavedamo.Dokumentiranje slovenskih ledinskih in hinih imen je dolgotrajen proces, sodelujoe pri projektih pa delo navduuje, ker jim odstira pozabljene poglede na domai kraj, na naravno okolico, na pretekli in polpretekli razvoj domaij, krajev, vasi, regije. </p><p>Da ta odstrta dediina ne bi la v pozabo, nastajajo zemljevidi, ki naj bi e drugim odprli oi za lepote posameznih korokih krajev. S pomojo zemljevidov pa imena zopet prihajajo v nao zavest, v na spomin Zato vsem, ki se so se trudili, in vsem, ki se trudijo in se navduujejo za zbiranje in dokumentiranje naih imen, lahko le iskreno reemo: hvala!</p><p>Slovenska ledinska in hina imena na Korokem v naravi, na zemlje-vidih in v nai zavesti</p><p>M a r t i n a P i k o</p><p>KULT_priloga_49.indd 4 28.01.11 15:52</p></li><li><p>XIV 5TIRINAJST DNI</p><p>osredki</p><p>Vsak jo pozna, skoraj vsak jo poje. Malo pa jih je, ki vedo, kako je ta pesem na-stala, kdo je napisal besedilo in kdo jo je uglasbil. Nuej Tolmaier je nastanek te pesmi opisal v uvodniku knjige o Ker-njaku, ki jo je izdala Kranska kulturna zveza. Melodijo pesmi Ro, Podjuna, Zila je napisal prav Pavle Kernjak. </p><p>O nastanku besedila pie Nuej Tolmaier naslednje: V letih, ko sem intenzivno zbiral gradivo za notno zbirko in zbornik o Pavletu Kernjaku, se je tudi izkristaliziralo, kdaj in kje je nastala pesem Ro, Podjuna, Zila. Mici in Nei Olip iz Sel sta mi povedali, da je ta pesem nastala v Selah in da je to pesem napisal Janko Olip skupaj z duhovnikom dr. Jankom Mikulo. Toni Olip, p. d. Kalinik, je povedal, da sta njegov oe Janko in Janko Mikula na veer pred pogrebom prve nacistine rtve, upnika in narodnega voditelja Vinka Poljanca, 29. avgusta 1938, zloila pesem z naslovom Koroki zemlji v gostilni pri Maeju v Selah. Na Poljanevem pogrebu v kocjanu je Mikula tajniku SPZ dr. Vinku Zwittru predlagal, da bi pesem prebral, a je ni. Pesem je bila objavljena v Druinskih veernicah SPZ za leto 1941. Po vojni je dal sosed Rudi Grblacher stareji to pesem Pavletu Kernjaku. Leta 1948 je pesem Ro, Podjuna, Zila prvi zapel zbor iz t. Ilja v Mestnem gledaliu v Celovcu. </p><p>Hanzi Arta je slovenski koroki skladatelj. Ni pod arometi glasbene industrije, nekatere njegove melodije pa mnogim v uesih zvenijo e kot ponarodele. Ob reki Dravci je le ena od teh melodij. Toda e bi po kakem koncertu poslualce vpraal, kdo je napisal melodijo, bi le malokdo vedel, da je to skladatelj Hanzi Arta. Melodija te pesmi, ki jo je v verzih napisala Milka Hartmann, je zapisana v uesih, skladatelj pa je po nekaj desetletjih postal skoraj neznan. Hanzi Arta je s svojimi melodijami in svojim ansamblom zmagoval na festivalih, slovenski koroki zbori so z njegovimi skladbami zasedali prva mesta, sam pa se je v preteklih letih umaknil in ivi kot svobodni skladatelj. Da je njegova ustvarjalnost izjemna, enkratna, zelo produktivna in prepoznavna, sta dokazali pesmi, ki so ju pred nedavnim predstavili v Grabtanju. Ena pesem je o domovini Koroki, druga o deeli Avstriji. Hanzi Arta, kakna je pot od prvih taktov v glavi do dokonne melodije?</p><p>Najprej se mi porodi misel. Ta pride, kadar pride, najvekrat takrat, ko mi je najmanj prav. Nekaj je gotovo: melodije se ne porajajo takrat, ko si reem, zdaj imam as, zdaj bom pa nekaj napisal. e ni ne sliim, ne morem ni napisati. Vasih pa v nekaj minutah privrejo na dan tudi tri ideje za melodijo in te pesmi potem seveda tudi zapiem. Vstanem, eprav je ura dve zjutraj, se usedem h klavirju in si zapiem glavne takte. Melodije prihajajo tiho, najvekrat ponoi. e jih ne reim pravoasno, se izgubijo za vedno. Za te melodije mi je najbolj al. Ko imam melodijo v glavi, jo obdelujem. Vasih tudi po tirinajst dni. Potem jo po tirinajstih dneh zaigram na klavir. e se mi zdi, da se mi je posreila, ji pustim, da gre svojo pot, e pa mislim, da je zani, jo zavrem.</p><p>Ali ne bi bilo pametno zbrati tudi melodije, ki vam niso ve, da bi jih ocenili e drugi? Ne. e je melodija zani, to takoj zautim. Harmonija mora biti v redu, glasovi morajo zveneti. To mora utiti, vse drugo je zani, zato je dobro, da se slabo unii. e sem preprian, da je melodija slaba, iz nje pa ne morem narediti bolje. koda asa, pa e nove melodije ubija. Ena sama zani melodija v celotnem glasbenem opusu lahko naredi veliko kode. Da, e mislim, da melodija ni dobra, se ji moram odpovedati. </p><p>Kako je nastala pesem Ro, Podjuna, Zila?</p><p>Od ideje do melodijeHanzi Arta, skladatelj ponarode-l...</p></li></ul>