26
Kot lep primer sodelovanja med profesor- jem Akademije za gledali{~e, radio, film in televizijo dr. Denisom Ponižem in njegovimi {tudentkami je jeseni 2005 iz{la in bila na Bor{nikovem sre~anju v Mariboru predstavljena knjiga dramatur{kih razprav z naslovom Dramati~na in teatralna devet- deseta?. V uvodu k njej navaja prof. dr. Poniž, da sta pri predmetu Zgodovina slovenske dramatike nastala že dva zbornika podobnih {tudij. Prvi je bil posve~en dramatur{kim vpra{anjem v zvezi s Strni{evo dramo Ljudo- žerci, drugi pa Postmoderni in sodobni slo- venski dramatiki. Ta je bil razprodan, v ra- ziskavah, ki se ukvarjajo s to temo, pa je tudi zelo pogosto citiran. Njegove {tudentke so se tokrat pod profesorjevim mentorstvom lotile devetdesetih let v slovenski dramatiki. Letnice, ki njihovo delo zamejujejo, jim služijo bolj ali manj le za zunanjo oporo pri tem, da se lahko znajdemo v odtekajo~em ~asu, pi{e v uvodu. Vmes se je namre~ oblikovala podoba {tevilnih umetni{kih del in dogodkov, ki so zaznamovali devetdeseta leta. Ta so pomenila burno in neustaljeno desetletje v tolik{ni meri, da zaslužijo poglobljeno literarnovedno refleksijo. Zbornik dramatur{kih razprav je razdeljen v tri ob{irnej{e sklope. V prvem z naslovom Na~ela, pogledi in teorije je objavljenih pet {tudij. Prva z naslovom Poskus orisa smernic slovenske dramatike v obdobju med leti 1990 in 2004 je delo Ane Krži{nik. Avtorica v njej pi{e, da sta bila v sedemdesetih in osemdesetih letih na Slovenskem v ospredju dva žanra, to sta politi~na in poeti~na drama. V devetdesetih letih jima je sledila »znižana«, zafrkljiva, ludisti~na drama. Del gledali{kih praktikov pa se je usmeril v uprizarjanje nedramati~nega materiala. Mednje sodijo na primer Matjaž Berger, Sebastijan Horvat, Matjaž Pograjc in Emil Hrvatin, ki so usme- rili gledali{~e k vizualnemu in h gibalnemu ter tako izrazili svojo težnjo po druga~nosti. Nove možnosti so po mnenju A. Krži{nik iskali tudi dramatiki kot Zoran Ho~evar (Smej~i, Mož za Zofijo, M’te ubu), Zdenko Kodri~ (Vlak ~ez jezero), Draga Poto~njak (Metuljev let, Alisa, Alica, Kalea), Tanja Viher ([tefka), Miha Alujevi~ (^rna kraljica) in Vili Ravnjak (Tugomer ali tisti, ki meri žalost). Avtorica pri~ujo~e razprave nekoliko ve~ pozornosti posveti {e dramam Evalda Flisarja, Emila Filip~i~a, Iva Svetine, Rudija OCENE IN PORO^ILA Denis Poniž idr. (ur.): Dramati~na in teatralna devetdeseta? Zbornik dramatur{kih razprav o slovenski dramatiki in gledali{~u v devetdesetih letih prej{njega stoletja. Ljubljana: AGRFT, 2005. 236 str. Jezik in slovstvo, let. 51 (2006), {t. 2

OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Kot lep primer sodelovanja med profesor-

jem Akademije za gledali{~e, radio, film

in televizijo dr. Denisom Ponižem in

njegovimi {tudentkami je jeseni 2005 iz{la

in bila na Bor{nikovem sre~anju v Mariboru

predstavljena knjiga dramatur{kih razprav

z naslovom Dramati~na in teatralna devet-

deseta?. V uvodu k njej navaja prof. dr. Poniž,

da sta pri predmetu Zgodovina slovenske

dramatike nastala že dva zbornika podobnih

{tudij. Prvi je bil posve~en dramatur{kim

vpra{anjem v zvezi s Strni{evo dramo Ljudo-

žerci, drugi pa Postmoderni in sodobni slo-

venski dramatiki. Ta je bil razprodan, v ra-

ziskavah, ki se ukvarjajo s to temo, pa je tudi

zelo pogosto citiran. Njegove {tudentke so

se tokrat pod profesorjevim mentorstvom

lotile devetdesetih let v slovenski dramatiki.

Letnice, ki njihovo delo zamejujejo, jim

služijo bolj ali manj le za zunanjo oporo pri

tem, da se lahko znajdemo v odtekajo~em

~asu, pi{e v uvodu. Vmes se je namre~

oblikovala podoba {tevilnih umetni{kih del

in dogodkov, ki so zaznamovali devetdeseta

leta. Ta so pomenila burno in neustaljeno

desetletje v tolik{ni meri, da zaslužijo

poglobljeno literarnovedno refleksijo.

Zbornik dramatur{kih razprav je razdeljen

v tri ob{irnej{e sklope. V prvem z naslovom

Na~ela, pogledi in teorije je objavljenih pet

{tudij. Prva z naslovom Poskus orisa smernic

slovenske dramatike v obdobju med leti

1990 in 2004 je delo Ane Krži{nik. Avtorica

v njej pi{e, da sta bila v sedemdesetih in

osemdesetih letih na Slovenskem v ospredju

dva žanra, to sta politi~na in poeti~na drama.

V devetdesetih letih jima je sledila »znižana«,

zafrkljiva, ludisti~na drama. Del gledali{kih

praktikov pa se je usmeril v uprizarjanje

nedramati~nega materiala. Mednje sodijo

na primer Matjaž Berger, Sebastijan Horvat,

Matjaž Pograjc in Emil Hrvatin, ki so usme-

rili gledali{~e k vizualnemu in h gibalnemu

ter tako izrazili svojo težnjo po druga~nosti.

Nove možnosti so po mnenju A. Krži{nik

iskali tudi dramatiki kot Zoran Ho~evar

(Smej~i, Mož za Zofijo, M’te ubu), Zdenko

Kodri~ (Vlak ~ez jezero), Draga Poto~njak

(Metuljev let, Alisa, Alica, Kalea), Tanja

Viher ([tefka), Miha Alujevi~ (^rna kraljica)

in Vili Ravnjak (Tugomer ali tisti, ki meri

žalost). Avtorica pri~ujo~e razprave nekoliko

ve~ pozornosti posveti {e dramam Evalda

Flisarja, Emila Filip~i~a, Iva Svetine, Rudija

OCENE IN PORO^ILA

Denis Poniž idr. (ur.): Dramati~na in teatralna devetdeseta?

Zbornik dramatur{kih razprav o slovenski dramatiki in gledali{~u

v devetdesetih letih prej{njega stoletja. Ljubljana: AGRFT, 2005.

236 str.

Jezik in slovstvo, let. 51 (2006), {t. 2

Page 2: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

90 Ocene in poro~ila

[eliga, Iva Lovri~a, Du{ana Jovanovi}a,

Toneta Partlji~a, Matjaža Zupan~i~a, Milana

Jesiha in nekaterih drugih. [tudijo z naslo-

vom Politika et/contra v slovenski dramatiki

devetdesetih prispeva Ana Kuntari~, ki

ugotavlja, da je slovenska dramatika v tem

obdobju izgubila svojo »gonilno silo«,

namre~ antikomunizem, da je izgubila

tako reko~ antagonista, z njim pa osrednji

konflikt in svojo {okantnost. V novem ~asu

liberalizma in kapitalizma po njenem ni ve~

žrtev ideologije, temve~ nastajajo predvsem

žrtve terorja trga in kapitala. Odsev vsega tega

vidi avtorica predvsem v dramah Matjaža

Zupan~i~a. V devetdesetih letih velike

politi~ne drame v glavnem ne nastajajo ve~,

izjemo predstavljajo le nekatera dela Du{ana

Jovanovi}a (Balkanska trilogija) in Borisa A.

Novaka (Kasandra). Na temo zgodovinske

vsakdanjosti pa je ugla{en {e prispevek

Tine Pe~ovnik, ki obravnava dramske opuse

Draga Jan~arja, Vinka Möderndorferja,

Matjaža Zupan~i~a in Drage Poto~njak.

Njihova dela povezujejo sklopi motivov

kot tranzicija, absurd in stereotipnost. T.

Pe~ovnik pi{e, da se v obdobju t. i. tranzicije

na Slovenskem oblikuje »masovna družba

fasciniranih, zapeljanih, poneumljenih

potro{nikov industrije in novih tehnologij,

nasedlih na ~ar imidža, utopljenih v pop

vrednote«. Möderndorfer tako v nasprotju

z drugimi, na primer Zupan~i~em, take

negativne življenjske vrednote in brutalne

situacije predstavlja v komi~ni perspektivi,

Zupan~i~ pa v nihilisti~ni in absurdni.

Möderndorferjeva besedila podobno kot

Partlji~eva odslikavajo politi~no, socialno

in družbeno realnost. Motiv tranzicije je

v nekaterih dramskih besedilih nadalje

prisoten kot oblika ignorantskega odnosa do

zgodovine, na primer v Jan~arjevi groteski

Hal{tat in v dramah Drage Poto~njak. Hal{tat in v dramah Drage Poto~njak. Hal{tat

Absurd po analizah T. Pe~ovnik najbolj

izstopa pri Jan~arju, ki slika situacije tako v

biv{em kot sodobnem »režimu«, pa tudi pri

Zupan~i~u, ki kaže na izpraznjene medsebojne

odnose. V slovenski dramatiki devetdesetih

je prisoten {e en mo~an motiv, namre~ motiv

stereotipnosti, to je nezmožnosti komuni-

kacije, zaprtosti v lasten krog, zlasti družine,

naroda ali socialne skupine. Reakcije na vse

to predstavljajo agresivnost, depresivnost,

netolerantnost, nevo{~ljivost in prepirljivost,

kar vse izraža v razli~nih besedilih nekak{ne

»zna~ilne slovenske lastnosti«. Avtorica

razprave opaža, da je v ospredju pogosto

tudi stereotip, ki vidi Slovence kot narod

hlapcev. S tradicionalnimi narodnimi zna~aji

se ukvarja na primer Draga Poto~njak, ki

dramsko dogajanje ume{~a med Slovence,

Bosance, Rome idr. Podobna tema vznemiri

{e Majo [orli v {tudiji Prisotnost nacionalne

identitete v devetdesetih v slovenski

dramatiki. Pod drobnogled vzame dvoje

primerov, to sta drami Vlak ~ez jezero Zdenka

Kodri~a in Grma~e Daneta Zajca. Družbeno

stanje pred in po slovenski osamosvojitvi z

navezavo na Kozakovo Sodobno trilogijo

in Jovanovi}evo Balkansko trilogijo pa

analizira Ana Prislan v razpravi Revolucija

prvi~, revolucija drugi~.

Drugi del knjige je ubran pod naslovom

Avtorji, besedila, dejanja. Denis Poniž se

namre~ v uvodu v knjigo spra{uje, kaj se

dogaja s sodobnim dramskim besedilom

v svetu, v katerem velike in trdne zgodbe

o~itno niso ve~ mogo~e. Avtorice v drugem

razdelku pa se z odnosom med zgodbo in

njeno strukturo v dramatiki devetdesetih

podrobneje ukvarjajo (npr. Anja Bajda).

Podoba in mesto dramskega junaka v so-

Page 3: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 91

dobni dramatiki zanimata dve avtorici,

Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva

izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev

Slovenije, tranzicija, balkanska vojna,

prehod v demokracijo, kapitalizem in razmah

medijev spremenili na~in življenja v državi ter

vplivali tudi na nastajanje nove vrste dramskih

»junakov«. Le-te vidi S. Ržen v dramatiki

Du{ana Jovanovi}a, Draga Jan~arja, Drage

Poto~njak, pa tudi Evalda Flisarja, Matjaža

Zupan~i~a in Vinka Möderndorferja. To so

bodisi dramski liki, nastali pod vplivom in

v okoli{~inah balkanske vojne (Jovanovi}),

ali pa liki, ki simbolizirajo provincialnega,

majhnega ~loveka, zgubarja in marginalca,

kakr{nega je proizvedla tranzicija. Taki so

npr. Jan~arjevi klo{arji v Hal{tatu, »alko-

imbecili« v Jovanovi}evi Kliniki Kozarcky

ali razsredi{~enec v Karajanu C, pa tudi

ženski liki v besedilih Drage Poto~njak. Vse

so prizadeli »dosežki nove dobe«, jih pahnili

v rev{~ino in alkoholizem ter jih obdali s

fizi~nim in psihi~nim nasiljem. Dramske

osebe se borijo le {e za goli obstanek

in preživetje pod razli~nimi družbenimi

pritiski. Ne nosijo ve~ »visokih sporo~il« o

politiki, družbi, bogu, ljubezni. Marginalci,

pi{e S. Ržen, so v novej{i slovenski

dramatiki zasedli vodilne, avtonomne

in nosilne vloge. Nina Leskov{ek pa v

svoji razpravi, ki se ukvarja prav tako z

dramsko osebo v devetdesetih, pokaže {e na

simbolno prisotnost literarnozgodovinskih

oz. zgodovinskih dramskih oseb. Slednje

sre~ujemo zlasti v delih Du{ana Jovanovi}a

(Antigona(Antigona( , Uganka korajže), Evalda Flisarja

(Tristan in Izolda, Iztrohnjeno srce), pa tudi

Borisa A. Novaka (Kasandra). Simona

Hamer pi{e o Prepovedanih, zamol~anih,

skritih avtorjih in temah slovenske dramatike

devetdesetih. Zanimivo je, da ugotovi,

kako v aktualni slovenski dramatiki ni

nikogar, ki bi bil prepovedan, »pometen pod

preprogo, uti{an« – kot da bi vse krivice iz

preteklosti zamenjala »pravi~ni kapitalizem

in združevanje narodov pod okriljem matere

Evrope«. Spra{uje se, ali avtorji nimajo

ve~ želje, da bi bili revolucionarni, kriti~ni.

Prej da so izražali svoje nestrinjanje s

komunizmom (Jan~ar, Jovanovi}, [eligo),

zdaj pa da izražajo v glavnem nestrinjanje z

usodo ~love{tva (Zajc, Taufer, Svetina). Kje

se danes manifestira uporni{tvo slovenskih

dramatikov, se spra{uje avtorica in ugotavlja,

da predvsem v komediji. Sodobno slovensko

komedijo (Möderndorfer, Partlji~, Fritz)

vzporeja in primerja s Cankarjevo satiro.

Z nadvse zanimivo temo t. i. ženske

dramatike v devetdesetih se spoprijema

Jerneja Ku{ar v tekstu z naslovom Katera

bo katero?. Zastavlja si vpra{anje, kaj naj

bi ženska dramatika sploh bila, nato pa

ženskost v dramatiki razloži predvsem s

t. i. ženskimi temami (pri Alenki Goljev{~ek

in Dragi Poto~njak). ^lanek, ki bi lahko

prinesel zanimivo predstavitev in izpeljavo

omenjenega problema, pa je žal na teoreti~ni

ravni izjemno povr{en, ohlapen in vsekakor

premalo poglobljen. Z izzivalno snovjo, ki

prav gotovo vabi k ustreznemu strokovnemu

premisleku, se ukvarja Kristina Rade{~ek v

{tudiji Jezik sodobne slovenske dramatike.

Zanima jo vpra{anje, do kolik{ne mere je

t. i. zniževanje na pogovorni in nižji pogovorni

jezik v dramski umetnosti {e sprejemljivo, na

primer vulgarizmi v »gledali{~u na gobec«,

jezik, ki odseva življenje iz fragmentov in

nesmiselno blebetanje, »kretenske komedije«

in podobno. Avtorica ugotavlja, da revna

sloven{~ina v glavnem izraža revnost duha

tistega, ki jo uporablja. Toda tudi ta ~lanek

ostaja žal kljub dobremu namenu in zanimivi

problematiki nedodelan, na nekaterih mestih

pa tudi sam poprepro{~en, slogovno neroden

Page 4: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

92 Ocene in poro~ila

in terminolo{ko zagaten. Sledi mu na sre~o

izredno natan~na {tudija Eve Mahkovic

Objave dramskih del v revijah in knjigah,

ki podkrepljena s statisti~nimi podatki

opozarja, da je dramatika v primerjavi s

prozo in poezijo po {tevilu knjižnih in drugih

objav na Slovenskem zapostavljena.

Tretji del omenjene knjige Gledali{~a,

festivali, nagrade gradijo prispevki Marine

Gumzi Kam Glej?, Ur{ke Brodar Teden

slovenske dramatike v Kranju in Grumova

nagrada ali Kaj zmoremo Slovenci?,

Ksenije Repina Bor{tnikovo sre~anje v letih

1990–1999 in Zale Dobovi{ek Bor{tnikovo

sre~anje v devetdesetih. Namenjeni so vsem,

ki jih omenjena problematika zanima in

želijo podatke o njej prebrati na enem mestu.

^lanki so podatkovno bogati, pregledni, na

nekaterih mestih pa tudi polemi~ni. Izražajo

živost, živahnost in zapletenost sodobnega

slovenskega gledali{kega življenja.

Knjiga razprav o slovenski dramatiki devet-

desetih v celoti ne glede na to, da si v njej vsi

prispevki po raziskovalni natan~nosti niso

ravno somerni, prina{a zagotovo dragocena

spoznanja in ponuja {tevilne izzive za na-

daljnje raziskovanje najsodobnej{ega slo-

venskega dramskega snovanja.

Silvija BorovnikUniverza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta [email protected]

Mirjana Benjak in Vesna Požgaj Hadži (ur.): Bez predrasuda

i stereotipa: Interkulturalna komunikacijska kompetencija u

dru{tvenom in politi~kom kontekstu. Rijeka: Izdava~ki centar

Rijeka, 2005. 176 str.

Monografija Bez predrasuda i stereotipa:

Interkulturalna komunikacijska kompetenci-

ja u dru{tvenom in politi~kom kontekstu z

Uvodom Michaela Byrama in v avtorstvu

Mirjane Benjak, Neve ^ebron, Elvi Pir{l,

Vesne Požgaj Hadži in Abdellatifa Zakija

z razli~nih vidikov obravnava vpra{anja

medkulturne komunikacijske kompetence,

predvsem ob vsebinah vzgoje in izobraže-

vanja. Avtorji monografije so iz Velike

Britanije, Hrva{ke, Maroka in Slovenije,

tako da monografija že z avtorskim

kolektivom uresni~uje naslovno idejo.

Po uvodnih besedah M. Benjak knjigo

za~enja poglavje Interkulturna komunikacij-

ska kompetencija u dru{tvenom i politi~kom

kontekstu (M. Byram), ki z vidika pou~eva-

nja tujih jezikov s poudarkom na razvijanju

medkulturne komunikacijske kompetence

oblikuje tematski okvir celotne monograf-

ske publikacije. Z vidika južnoslovanskega

kulturnega prostora je prispevek {e posebej

zanimiv, saj avtor razpravlja o izobraževanju

v okviru nacionalnih držav in nacionalnih

jezikov, kjer je poznavanje jezikovnega

standarda nacionalnega jezika in ohranjanje

Page 5: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 93

njegove »neomadeževanosti« temeljni cilj

jezikovnega pouka. Demokratizacija družbe

in s tem tudi demokratizacija komunikacije

s spremenjenimi komunikacijskimi norma-

mi in predruga~enjem prestiža izbire jezika

in jezikovnih variant ter jezikovno izobra-

ževanje, ki upo{teva mednarodno dimenzijo

komunikacije, danes izhodi{~a jezikovnega

pouka nacionalnih jezikov v okviru naci-

onalnih držav postavlja pred izjemno velik

izziv.

Uvodnemu razpravljanju sledijo poglavja

Jezi~na distribucija i uloga mo~i (A. Zaki),

Verbalna i neverbalna interkulturalna komu-

nikacija (E. Pir{l), Uvo|enje interkultu-

ralnih elemenata u nastavu stranog jezika s

naglaskom na engleskome kao lingui franci

(N. ̂ ebron) in Sadržaj kulture i civilizacije u

sklopu u~enja hrvatskoga jezika kao stranog

− instrumenti prevladavanja predrasuda i

stereotipa (M. Benjak in V. Požgaj Hadži).

Funkcioniranje posameznega jezika je v

veliki meri odvisno od zgodovinskih, kul-

turnih, družbenih, politi~nih in drugih okoli-

{~in, kar vse definira govorce posameznega

jezika in soustvarja njihovo identiteto. Za

uspe{no medkulturno komunikacijo pa je

izjemnega pomena poznavanje celotnega

konteksta in ne le jezikovnega. Vpra{anje

kulturne premo~i, ko ena kultura ne vidi

druge oz. drugo naredi za nevidno je eden

od temeljnih problemov vzpostavljanja

mostu medkulturne komunikacije, o kate-

rem razpravlja A. Zaki. Za razumevanje

dolo~enega kulturnega konteksta je namre~

izjemno pomembno razumevanje celote

njenega diskurznega univerzuma, v katerem

se zrcalijo razmerja družbene mo~i − premo~

družbeno vplivnih skupin nad družbeno

nevplivnimi. Avtor o teh vpra{anjih raz-

pravlja na primeru arabskega jezika ter

kulturnih kontekstih Maroka in Japonske.

Razumevanje jezikovne komunikacije ne le

na ravni njenega verbalnega dela, ampak prav

tako neverbalnega, ki je v razmi{ljanjih o

komunikaciji velikokrat potisnjena v ozadje,

za uspe{nost medkulturne komunikacije

pa je prav to izjemnega pomena. Tako

kot govorce dolo~enega jezika pri tujih

govorcih nekega jezika velikokrat bolj moti

nepoznavanje komunikacijskih kot jezikov-

nih norm, nepoznavanje neverbalnega dela

komunikacijskih norm lahko pripelje do

komunikacijskih kratkih stikov. Ne le, da je

komunikacija ob prenosu komunikacijskih

norm iz enega kulturnega konteksta v

drugega lahko neuspe{na, nepoznavanje

neverbalnega dela komunikacijskih norm je

lahko celo usodno. E. Pir{l o teh vpra{anjih

razpravlja teoretsko, hkrati pa jih umesti v

pedago{ko prakso.

Pri u~enju nekega jezika kot tujega jezika je

bila dimenzija civilizacije in kulture pred-

vsem pri jezikih, ki so tudi jezikovno izobra-

ževanje razumeli kot priložnost za {irjenje ne

le jezika, ampak tudi svoje kulture v druga

kulturna okolja, vseskozi mo~no prisotna.

Ker pa izhodi{~no poznavanje kulture ni

bilo vklju~eno v pou~evanje jezika zaradi

u~inkovitej{e komunikacije, velikokrat ni

prispevalo k odpravljanju kulturno pogo-

jenih komunikacijskih nesporazumov. So-

doben kontrastivni pristop pri u~enju tujega

jezika vklju~uje tudi elemente sociokul-

turne kompetence, saj kontrastivnost ni ve~

zožena na jezikovnosistemske elementa,

ampak vklju~uje analizo diskurza, ki

opozarja na v~asih tudi subtilne razlike v

Page 6: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

94 Ocene in poro~ila

komunikacijskih normah v okviru razli~nih

diskurznih prostorov. N. ̂ ebron s sodobnimi

teoreti~nimi izhodi{~i transkulturnega spo-

razumevanja opozarja prav na pristope

kontrastivne analize, ki vklju~ujejo pro-

totipsko, pomensko-leksikolo{ko in termi-

nolo{ko analizo.

Na vsebine kulture in civilizacije pri u~enje

hrva{~ine kot tujega jezika opozarjata

avtorici zadnjega poglavja, ko govorita o

pouku hrva{kega jezika z vidika medkul-

turnih vsebin, položaju pouka hrva{kega

jezika, književnosti in kulture na tujih

univerzah ter karakteristikah kurikula za

hrva{~ino kot izbirni predmet v slovenskih

osnovnih {olah. M. Benjak in V. Požgaj

Hadži predvsem pri {tudiju hrva{kega je-

zika na tujih univerzah opozarjata na vrsto

problemov, ko gre za vpra{anja kompetenc

{tudentov z vidika medkulturnih vsebin. Pri

didakti~no-metodi~nih materialih namre~

opozarjata na vrsto pomanjkljivosti. Ne

ostajata pa samo pri kritiki, ampak predlagata

tudi vrsto izvirnih re{itev.

Pri jezikovnem pouku je torej bistvenega

pomena opazovati, opisovati in u~iti,

hkrati pa s spoznavanjem kulturne

razli~nosti nenehno vzgajati toleranten

odnos. Zavedanje druga~nosti je predpogoj

za aktivno sprejemanje drugega in

druga~nega, opazovanje komunikacije

v okviru enega jezika in opozarjanje

na diskurze, zaznamovane z mo~jo

družbeno vplivnih ve~in, je izhodi{~e za

opozarjanje na v komunikaciji zakodirane

družbene stereotipe in predsodke, od tu pa

je odprt pogled na razumevanje kulturne

razli~nosti v naj{ir{em smislu in odprta pot

za njeno aktivno sprejemanje.

Razvijanje medkulturne kompetence je

dolgotrajen vseživljenjski proces, ki se

ga južnoslovanskem kulturnem kontekstu

premalo zavedamo, ~eprav bi bil prostor s

svojo kulturno raznolikostjo ob jezikovni

sorodnosti lahko naravnost prototipski

primer za razumevanje vpra{anj medkulturne

komunikacijske kompetence. Avtorice

in avtorji monografije želijo opozoriti na

pomanjkanje tovrstnih vsebin na Hrva{kem,

tako na ravni teoreti~nih razmislekov kot

tudi njihove implementacije v praksi,

in nadoknaditi ta primanjkljaj. Njihova

skupna želja je, da bi bilo delo inspiracija

za ustvarjalno delovanje na podro~ju

medkulturne komunikacijske kompetence

pri pedago{kem delu. Monografija Bez

predasuda i stereotipa: Interkulturalna

komunikacijska kompetencija u dru{tvenom

in politi~kom kontekstu pa že s samim

naslovom opozarja na družbeno zakodirane

predsodke in stereotipe, hkrati pa izpostavlja

mehanizme za njihovo preseganje; prav s

tega vidika pomeni izjemen prispevek in tudi

programski poziv k vseživljenjski vzgoji

tolerance in medsebojnega razumevanja ter

sprejemanja.

Vojko Gorjanc

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

[email protected]

Page 7: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 95

Sergej Aleksandrovi~ Kuznecov: Sovremennyj tolkovyj slovar’

russkogo jazyka. Sankt-Peterburg: Norint, 2005. 959 str.

Gre za enodelni rusko-ruski razlagalni

slovar sodobnega ruskega jezika. Glede na

format in {tevilo besed ter frazemov pomeni

nadaljevanje Razlagalnega slovarja ruskega

jezika S. I. Ožegova in N. Ju. [vedove

(Tolkovyj slovar russkogo jazyka, Moskva:

AZ, 1995; v nadaljevanju ga navajamo s

kratico OŽ). Novi slovar nadaljuje tradicijo OŽ). Novi slovar nadaljuje tradicijo OŽ

ruske leksikografije, ker podaja to~no in

jasno obliko razlaganja, hkrati pa prikazuje

ve~aspektno karakteristiko besede pri

razlaganju, izgovoru, izvoru, sklanjanju,

spreganju, uporabi ter stilni oznaki. Slovar

obsega ve~ kot 90.000 besed in frazemov.

Novost v primerjavi z drugimi slovarji pa je,

da vsebuje besedi{~e zadnjih desetih let na

prelomu stoletij. Vsebuje na splo{no znane

besede in veliko novih terminov iz umetno-

sti, ekonomije, zgodovine, filozofije, medi-

cine, sociologije in drugih vej znanosti.

Uvodu sledi poglavje Kako je zgrajen slovar

in kako ga uporabljamo. Besedno gnezdo ima

najprej naslovno besedo (kjer je potrebno,

je navedena izgovarjava), slovni~ne zna~il-

nosti, navedke iz etimologije, funkcionalno

stilne zna~ilnosti, razlaganje s primeri, fra-

zeme in izpeljane besede.

Besede so razvr{~ene po abecednem redu

(~rka ë kaže na izgovor besede in mesto ë kaže na izgovor besede in mesto ë

naglasa, npr. ëlo~ka in zelënyj). V ve~ini

primerov sledi naslovni besedi z velikimi

~rkami besedno gnezdo, v~asih je takoj za

tem tiskom navedek za drugo geslo, npr.

vetrí{~e, gl. véter. To pomeni, da se dana

beseda nahaja na koncu slovarskega gesla,

h kateremu je dan navedek, v tako imeno-

vanem gnezdu izpeljanih besed, ki imajo

znak <

véter, -tra … < veterók … vetrí{~e …

vetrovój, vetrjanój.

Z arabskimi {tevilkami so razvr{~eni levo od

naslovne besede homonimi, npr.: 1. kulák,

-á; m. – pest; 2. kulák, -á; m. bogat kmet, ki

ima dninarje. [tevil~ni indeks desno zgoraj

od naslovne besede kaže homofone – besede,

ki se pi{ejo in izgovarjajo enako, sodijo pa

v razli~ne besedne vrste; taisti indeks se

ponavlja pri vseh navedbah za te besede:

rabó~ij1, -ego; m. – delavec; rabó~ij2 (R1)

– delavski, nana{ajo~ se na imen. Homografi

so besede, ki se razlikujejo samo glede na

mesto naglasa, pomen pa je druga~en, kot

npr. muká in múka.

Pravopis in izgovarjava. Zapis besed v

obravnavanem slovarju se ravna po Ruskem

pravopisnem slovarju S. G. Barhudarova

(Moskva, 1999), izgovarjava in naglas pa

po Ruskem knjižnem izgovoru in naglasu

R. I. Avanesova in S. I. Ožegova (Moskva,

1960). ^e zapis besede ali izgovor variirata

(npr. drugo mesto naglasa), so navedene

vse variante, npr. múskulistyj (pog.) in

muskulístyj. ^e teh navedkov ni, pomeni,

da so vse variante v mejah knjižne norme,

najprej je navedena bolj uporabna oblika:

kaprí~~io in kaprí~~o … V kvadratnem

oklepaju je naveden izgovor /té/.té/.té

Page 8: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

96 Ocene in poro~ila

Slovni~na karakteristika besede. Besede,

ki sklanjamo, so podane v izhodi{~ni obliki

(izjema so samostalniki, ki jih pogosteje

uporabljamo v množini). Za besedo stoji

vejica in navedek fleksije: oblike sklonov

za samostalnike, glavne in lo~ilne {tevnike,

kon~nice spolov za pridevnike in vrstilne

{tevnike in kon~nice oseb za glagole:

mehánik, -a; m; martý{ka, -i; ž; seló, -á, sëla;

s. sp.; kancerogény, -ov; mn. (ed. kance-

rogén, -a; m); dva, dvuh; m., s. sp.; dve,

dvuh; ž. sp.; dvóe, dvoíh; gorélyj, -aja,

-oe, pjátyj, -aja, -oe; kro{ít’, kro{ú, kró{i{’.

Navedene so variante kon~nice, izmenja-

vanje soglasnikov, prisotnost neobstojnih

samoglasnikov, premik nagla{enega samo-

glasnika idr. Ve~ina samostalnikov ima

napisan rodilnik ednine, v težjih primerih

je navedena paradigma sklanjatve. Navedku

naglasa sledi spol (m., ž. in s.): bok, -a (-u);

mest. o bóke, na bokú; mn. boká, -óv; m.;

kúhnja, -i; mn. rod. -hon’; ž. sp.

Pri kakovostnih pridevnikih je razen kon-

~nice spola podana {e kratka oblika in v~asih

spregatev:

dorogój, -ája, -óe; dórog, dorogá,

dórogo; doróže.

Pri glagolih (izjema so tisti, ki se kot

pravilo uporabljajo samo v 3. os.) sta dani

kon~nici 1. in 2. os. sedanjega (prihodnjega

~asa), v primeru, ko ju redko uporabljamo,

sta podani v kotnem oklepaju /. Osebnim

kon~nicam sledi navedba glagolskega vida

(dov. – dovr{ni, nedov. – nedovr{ni): znat’,

znáju, znáe{’; nedov., brézžit’, -žit; nedov;

obescénit, <-nju, -ni{’> -nit; dov.

Ostale glagolske oblike, a tudi deležniki in

prislovni deležniki, so navedeni le v težjih

primerih: bit’, b’ju, b’e{’; bej; bítyj, bit, -a,

-o (zast.), bijá – nedov; éhat’, édu, éde{’,

<poezžaj<poezžaj< >, (pog.) <ezžáj>; éhav, édu~i

– nedov.

Etimolo{ka navodila. V kvadratnem okle-

paju je naveden izbor samo teh besed, ki {e

doslej niso izgubile svojega tujejezi~nega

pomena, npr. kimonó, neskl.; s. /japon.

kimono od ki – nositi in mono – stvar/. ^e

je pomen besed v ruskem jeziku tak kot v

izvirniku, ni prevoda.

Tip podrednih vezi besede. Sposobnost

vezave besed z drugimi besedami je pokaza-

na s pomo~jo sklonskih vpra{alnic, natisnje-

nih v leže~em tisku (kogo-~to, kem-~em idr.)

npr.: zapodózrit’, -ju, -ju, - , -i{’, dov. 1. Kogo v ~em,

2. ~to.

Funkcionalno-stilna karakteristika bese-de. Slovar ima {tevilne opombe, nana{ajo~e

se na besedo, napisane so v leže~em tisku,

kot npr.: kniž., pog. matem. idr. Besede, ki

nimajo podobnih opomb, so nevtralne. Vse

opombe so navedene na str. 8 in 9.

Razlaga. Pomen besede navaja slovar v

lakoni~nem opisu njenih bistvenih lastnosti

in v smiselnih povezavah z drugimi beseda-

mi. ^e ima beseda ve~ pomenov, se za

vsakega daje posebna razlaga, ozna~ena z

arabsko {tevilko. Pri pomenu so dodani tudi

odtenki, ozna~eni z znakom //: gruppa, -y; ž.

sp. 1. Nekoliko predmetov ali ljudi, živali, ki

so blizu ena druge. G. vsadnikov. //: Podoba

nekoliko figur. Skul’pturnaja g. Celotnost

stvari, predmetov, pojavov, ki jih povezuje

neka skupna lastnost.

gljadét’, gljažú, gljadí{; gljádja in

gljadjá (ljud. pog.), gljádju~i; nedov. v.,

pog. = smotrét’.

Page 9: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 97

Frazemi so podani s ~rnim rombkom. Opisani so v besednem gnezdu s prvo komponento – samostalnikom; ~e tega ni, je naveden glagol, pridevnik ali zaimek, npr. *beré~’ pú{~e gláza kogo-~to. Bit’ (brosat’, kidat’sja) v glazá; kráe{kom (ugolkóm) gláza/gljadét’, smotrét’, prostým glázom; hot’ glaz (glazá) výkoli/koli.

Podane so tudi stalne besedne zveze – termini, npr. vestibuljárnyj, apparát (anát.).apparát (anát.).apparát

Gnezdo izpeljanih besed. Samostalniki s sufiksi subjektivne ocene: dom … < dómik … dómik … dómikdomí{ko, domí{~e, domók. Vrstni pridevniki, ki so izpeljani od samostalnika: hleb … < hlebnyj. Svojilni pridevniki: brat < brat < brat brátnin… brátov. Samostalniki ž. sp. s pomenom osebe, ki ima ustrezen samostalnik m. sp.: aktër … < aktër … < aktër aktrísa … aktërka. Pridevniki s sufiksi subjektivne ocene: bélyj … < belen’kij; tolstyj … < tolsténnyj … tolsten’kijidr.

Glagol. Navedeni so glagoli ned. vida hkrati s priponskimi glagoli dov. vida, kot npr. zabrósit’ … zabrásyvat, ustávit’ < ustavlját’. Podani so tudi povratni glagoli na -sja: zabrosit’ … < zabrasyvat’sja. Samostalniki ozna~ujo~i dejanje – pomen danega glagola: izognút’ … < izgibánie … izgíb. Tukaj se tudi nahajajo deležniki, nastopajo~i v pomenu pridevnika: angažírovat’ … < angažirovannyj.

Da bi bila podoba slovarja objektivna, je treba re~i, da ne vsebuje nekaterih besed, ki jih ima OŽ (OŽ (OŽ avtoguževój, agitpúnkt, adžárcy, vjazál’{~ik, vjázanka, vjazánka, domríst, djágil’, kóžnik, lása, lásina, rabkór, vázik, hazáry, ~avý~a, ~emeríca, ~tívo, jus idr.). Novi slovar vsebuje nekatere besede, ki so nastale v zadnjem desetletju, npr. avtobán,

avtoljubítel’; avtosérvis /sè in sé/ in izpeljan sé/ in izpeljan sépridevnik avtosérvisnyj, -aja, -oe; adát, anabólika, anorák, antifríz, bájker, bidé/dé/ neskl., dé/ neskl., dé bónus, búlla, VDV /védévé/= VDV /védévé/= VDVvozdu{no-desantnye vojska. Omeniti je potrebno, da je veliko kratic pojasnjenih, tako da bralcu ni potrebno brskati po slovarju kratic.1 Tako {e VPK, GES, DNK, MVD, UV^ (~esar ni v slovarju OŽ).OŽ).OŽ

Slovar S. A. Kuznecova navaja ve~ frazemov kot slovar OŽ. Pri glagolu vzjat’najdemo40 frazemov, OŽ navaja le 4. Slovar S. A. OŽ navaja le 4. Slovar S. A. OŽKuznecova navaja sodobne izraze, kakr{na sta npr. évro in žígolo.

Zdi se, da oba slovarja napa~no pojasnjujeta besedo zalóžnik.

Dobra stran slovarja Kuznecova je navajanje besed z razli~nim naglasom in z enakim zapisom, kot npr.: zamók in zamók in zamók zámok, zápahin zapáh, zasypát’ in zasýpat’… Navaja tudi istopomenske besede, ki imajo dva naglasa: záseka in zaséka. V besednem gnezdu zdoróv’e ima {e navedek zdoróv’ice, ki ga OŽ nima. Kulturne rastline lan slovar OŽ nima. Kulturne rastline lan slovar OŽ OŽne navaja. Kuznecov navaja besede tujega porekla, ki se zdaj uveljavljajo v sodobnem ruskem jeziku, kot npr.: mikrofil’m, ms’e, oberlók, pámpers, ramadán in ramazán, samizdát, snegokát, fréjlejn /e/, ker pa~ bary{nja ne ustreza novemu družbenemu redu; tujke so tudi rusificirane besede, kot npr. hot-dok, ~embúr, ~ëtki, {óu, emitter; jagdtá{ idr.jagdtá{ idr.jagdtá{

Slovar Sergeja Aleksandrovi~a Kuznecova je pomemben prispevek v ruski leksikografiji. Potrebuje ga vsakdo, ki se resno ukvarja z rusko besedo.

Jurij E. RojsMaribor

1 D. I. Alekseev idr.: Slovar’ sokra{~enij russkogo jazyka. Moskva, 1977.

Page 10: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

98 Ocene in poro~ila

Jezikovni koti~ki kot stalne rubrike oz.

oddaje v periodi~nih glasilih, na radiu in

televiziji, ki obravnavajo jezikovne pojave

na kratek, predvsem pa {irokemu krogu

jezikovnih uporabnikov razumljiv na~in, so

se v slovenskem prostoru pojavili pred pri-

bližno sto leti. Natan~neje – kot ugotavlja M.

Kalin Golob (Jezikovni koti~ki in jezikovna

kultura, 22005) – o zasnovi jezikovnega

koti~ka lahko govorimo pri S. [krabcu

konec 19. st., sem sodijo nato razmi{ljanja J.

Tomin{ka v Ljubljanskem zvonu (O napakah

in pravilih slovenskega pisanja, 1909), ki so

zaradi ve~jega obsega dejansko jezikovne

rubrike, nato pa pridemo s prispevki,

objavljenimi pod naslovom Jezikovno

re{eto (1929–1932) v reviji Slovenski tisk,

do prvih pravih jezikovnih koti~kov, ki jih

je urejal R. Kolari~. Vrsti {tevilnih, tudi

uglednih slovenskih jezikoslovcev, ki so

pisali jezikovne koti~ke, se je pred tremi

leti pridružila T. Verovnik, ki je pri tedenski

strokovni reviji Pravna praksa kot avtorica

koti~kov nasledila M. Kalin Golob. Obe

avtorici dokazujeta, da je v slovenskem

prostoru mogo~e konstruktivno sodelo-

vanje med pravniki in slovenisti, saj je

pred nekaj leti uvedena stalna rubrika

Jezikovni koti~ek v tej reviji zelo dobro

brana, na njeni osnovi pa so do danes nastale

tri knjige: poleg Jezikovnih rež in Jezikovnih rež in Jezikovnih rež Jezi-

kovnih rež 2 (M. Kalin Golob, 2001 in

2003) {e lani iz{li Jezikovni obronki, ki so

vzpodbudili tole razmi{ljanje.

Pisanje kratkih, nazornih in poljudnih

prispevkov o jezikovnih re~eh ni najlažje

opravilo. Da to delo dobro opravi, mora

biti pisec jezikoslovno podkovan, poznati

mora zgodovino in sodobno stanje jezika,

tanko~utno mora opazovati jezik in ga

raziskovati, hkrati pa znati sestopiti s

piedestala visoke znanosti v nejezikoslovcu

prijazno razlaganje in pou~evanje. Ob

dejstvu, da nas Slovence jezik vse »živo

zadeva«, so ob pomanjkanju sodobne (!)

slovenske slovnice, slovarja in pravopisa

razmi{ljanja dobrih avtorjev jezikovnih

koti~kov {e kako dobrodo{la. In T.

Verovnik je taka avtorica. V skupno

{estdesetih stran in pol dolgih zapisih

sledimo njenemu jezikoslovno utemelje-

nemu, vendar ustrezno poljudnemu

usmerjanju v pravilno ali ustreznej{o rabo

lo~il, razlagi nekaterih slovni~nih pravil,

besed in besednih zvez, pou~imo se o

lektoriranju kot slovenskem fenomenu,

o jezikovnem vplivu oglasov in kulturi

govornega izražanja v medijih ter

{e o marsi~em. Naj na{tejem le nekaj

naslovov: Besedilne vejice: vrinjeni stavek,

[e o SIT in sit, Dva ali dve; dveletna ali

dvoletna pogodba?, Povratni svojilni

zaimek svoj, zaimek svoj, zaimek Zapisnik ter gospe Zapisnik ter gospe Zapisnik ter in gospodje,

Bil je govor o tem, da niso hoteli imeti

opravka z ..., O izrazu naklanjanje v pravni

terminologiji, Obrisi iz prihodnosti: zaradi

in zahvaljujo~, Evro in euro – res le dve

plati istega kovanca?. Avtorica svoje

jezikoslovno znanje dopolnjuje z iskanjem

podatkov po razli~nih priro~nikih,

uporablja pa {e en dragocen pripomo~ek –

Korpus slovenskega jezika FIDA – in s tem

potrjuje nujnost po tovrstnih referen~nih

Tina Verovnik: Jezikovni obronki. Ljubljana: GV Založba, 2005.

146 str.

Page 11: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 99

korpusih, pa tudi njihovo uporabnost celo

pri vsakodnevnem pisanju.

Ve~letno lektorsko delo in stik s {tudenti na

Fakulteti za družbene vede sta T. Verovnik

nedvomno izostrila ob~utek za aktualne

in pogostej{e zadrege iz jezikovne prakse,

pa tudi za to, kaj jih povzro~a. Avtorica

pronicljivo opazuje razvojne težnje jezika

in dobro povezuje podobne jezikovne

probleme, dragoceno pa je predvsem to, da

bralcu ne pomaga iz pisne zadrege zgolj

pri konkretnih primerih, ampak ga u~i o

zakonitostih delovanja jezika ter s pravili

in na~eli navaja na to, da bo znal jezikovne

pojave presojati nasploh – to pa je bistvena

lastnost dobrih jezikovnih koti~kov.

^e na koncu ponovim besede T. Koro{ca v

Jezikovnih režah 2 (M. Kalin Golob 2003:

7): naloga jezikoslovja kot stroke je, da

ob znanstvenem raziskovanju jezikovnih

zakonitosti, ob usposabljanju jezika za

opravljanje najzahtevnej{ih izraznih nalog

in ob pojasnjevanju jezikovnih pojavov

nudi tudi sprotno, tako reko~ vsakdanjo

pomo~ uporabnikom jezika pri zadregah,

ki jih povzro~a nikoli do konca predvidljiva

jezikovna praksa. In Jezikovni obronki po~no

to~no to – so pripomo~ek, ki daje {tevilne

strokovno utemeljene odgovore na lažja

in težja vpra{anja slovenskega knjižnega

jezika, in to na pregleden, razumljiv in

prijazen na~in.

Nata{a Logar

Fakulteta za družbene vede

[email protected]@fdv.uni-lj.si@

Valentin Kalan: Gr{ka filozofija – Platon. Pet {tudij o njegovih

dialogih. / Platon: Evtifron. Ljubljana: ZIFF (Razprave

Filozofske fakultete), 2003. 206 str.

Valentin Kalan, predavatelj na oddelku

za filozofijo in predstojnik katedre za

zgodovino filozofije in fenomenologijo

na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je

vsestransko izobražen in aktiven akademik;

poleg filozofije je v Ljubljani do{tudiral

tudi primerjalno književnost in klasi~no

filologijo (gr{~ino), svoje znanje pa je

izpopolnjeval {e na beograjski, dunajski

in münchenski univerzi. Kot ~lan doma~ih

in tujih filozofskih in filolo{kih dru{tev

(kakr{ni sta Martin-Heidegger-Gesell-

schaft in Dru{tvo za anti~no filozofijo)

ter uredni{tev strokovnih revij Anthropos,

Phainomena in Keria je objavil precej

razprav o gr{ki in sodobni filozofiji, proslavil

pa se je tudi s prevajanjem Heideggra in

Aristotela.

Pri~ujo~a monografija nam prina{a tako

razprave o nekaterih Platonovih dialogih

kot tudi analiti~na prevoda dialoga Evtifron

in odlomka iz znamenitega Sedmega pisma.

[tudije navdu{ujejo s svojim poglobljenim

Page 12: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

100 Ocene in poro~ila

pristopom, ki zajema mnogo jezikoslovnih

opomb in bo navdu{il marsikaterega

klasi~nega filologa. Branje nam dodatno

popestrijo primerjave z mnenji in dognanji

predsokratikov in peripatetikov ter digresije

z omembami Platona pri Marxu, Nietzscheju,

Heideggru in drugih.

Prva razprava obravnava Platonov opus

magnum, dialog Država. Avtor najprej ori{e

Platonovo življenje in delo, ob tem pa seveda

ne pozabi navesti tradicionalne razdelitve

njegovih del na devet tetralogij (po Diogenu

Laertskem), opozori pa tudi na novej{e

dvome filolo{ke stroke o pristnosti nekaterih

dialogov. V obsežnej{em drugem poglavju

natan~no raz~leni Državo, od uvodnega

διαδιαªδιαλογος v prvi knjigi, ki obravnava

pravi~nost, do znamenitega obra~una s

pesni{tvom v deseti knjigi, ob tem pa se

posveti vsem pomembnej{im momentom

obsežne diskusije; Kalan pojasnjuje Platonov

mestoma iracionalen odpor do tragi{kega in

epskega ustvarjanja – ta naj bi koreninil v

Platonovi ljubezni do poezije, ki pa se ji je

uprl, ko je za~util, da ga vodi v pogubo. Kot

dodatki k prvi razpravi sledijo abstrahiran

vsebinski pregled Države, recenzija

Ko{arjevega prevoda in geselski ~lanek

o platonizmu, napisan za Enciklopedijo

Slovenije.

Uvod v drugo {tudijo je namenjen omembam

in obravnavam Platona skozi ~as, zlasti

ambivalentnim sociolo{kim recepcijam v

dvajsetem stoletju, ki Platonove ontologije

politike pogosto niso ve~ zmogle lo~iti od

fenomena so~asnih etatisti~nih diktatur. V

drugem poglavju nas avtor seznani z literarno

formo platonskih dialogov, tj. z mojstrskim

prepletanjem tém in {irokim diapazonom

miselno-pripovednih pristopov. [ele nato

sledi oris Teajteta, dialoga o védenju, ki

se naposled kon~a v aporiji, saj ni sprejeta

nobena izmed opredelitev znanosti, ki jih

Kalan jezikovno in zgodovinsko raz~leni.

Naslednja {tudija se osredoto~a na segment

dialoga Timaj, temeljnega kamna za

novove{ko filozofijo, ki ostaja eno najbolj

vplivnih Platonovih del; svoj pe~at je pustil

tudi v likovni umetnosti, saj je Rafael na

svoji znameniti freski Atenska {ola upodobil

Platona prav z rokopisom Timaja v roki.

Kalan se posveti Platonovi teoriji stvarjenja

sveta in z njim povezanim Platonovim razu-

mevanjem materije, torej izrazito zaposta-

vljenemu vpra{anju zgodovine filozofije.

Z znanstveno natan~nostjo, ki ne dopu{~a

povr{nih ali naklju~nih sodb, z uporabo

matemati~ne, geometri~ne in ponekod celo

kemi~ne metode (zlasti v poglavju o naravi

in gibanju elementov) analizira bivajo~e

nasploh (τò óν) in posebej nastajajo~e (τò

γιγνóμενον αεí), ob ~emer tudi filolo{ko

opredeli agens oziroma kozmi~nega ureje-

valca (δεμιουργóς). Kriti~no se obregne

tudi ob srednjeve{ko znanost, ki se je mo~no

oprla na Timaja kljub neznanstvenemu

razumevanju stvarnika/demiurga. V nadalje-

vanju tehtno primerja obravnavo teme v

drugih Platonovih dialogih, predvsem pa

opozarja na spopadanje z istimi problemi pri

Aristotelu (sploh v poglavju o svetovni du{i).

Na podlagi lastnih odkritij – pa tudi citatov

Whiteheada, Engelsa in celo Heisenberga, ki

jih avtor vklju~i v sklepni razdelek – Kalan

zavrne pogost predsodek, da Platonu materija

pomeni le zlo.

^etrta razprava se za~ne z geselskim se-

stavkom, ki temo Platona in platonizma

ò ó

Page 13: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 101

aktualizira z ambivalentnim vpra{anjem:

zakaj mnogi intelektualci danes kritizirajo

filozofijo in isto~asno skoraj dogmati~no

cenijo Platona? Kalan sklene, da je srž ne-

obrabljivega Platonovega potenciala opre-

delitev filozofije kot λóγος, kot besede,

razuma. Logos pa je glavna tema dialoga

Sofist. Avtor razprave ob razlagi definicij

sofista ter razdelitvi tehnik in umetnosti

znova obravnava bit, tokrat skozi razcep

med možnostjo obstoja nebiti (τò µηò µηò µ º óηº óη ν)

in kategori~nim zanikanjem te možnosti

pri sofistu Parmenidu – Platonovo drzno

oporekanje filozofski tradiciji (Parmenidu)

Kalan primerja s podobno revolucionarno

obsodbo Homerja v Državi. V zaklju~ku

razprave avtor dodatno osvetli razliko

med sofistiko in Platonovo dialektiko (ki

jo je Kalikles razumel kot vi{jo sofistiko).

Na tem mestu ugotavlja, da je Platon

nepresegljiv, saj je temelj njegove filozofije

prav v spodbijanju (»konflikt(u) dogem«);

kdor zavra~a predpostavke (Platonovega)

Sokrata in njegovih sogovornikov, torej

nadaljuje dialo{ko razpravljenje in tako

afirmira majevti~no metodo, upravi~uje pa

tudi aporeti~ne, »nezaklju~ene« konce, ki so

teme dialogov ohranili kot ve~no zanimive.

Posebnost izbora {tudij je tudi vklju~itev

prevoda celotnega dialoga, s katerim

se ukvarja zadnja {tudija; gre za dialog

Evtifron, precizen prevod pa je poln opomb,

tako zgodovinskih kot jezikoslovnih, s

katerimi Kalan na ve~ mestih pojasnjuje

svoje tolma~enje in opozarja na morebitna

dvoumna razumevanja nekaterih besed. Da

je branje kar najbolj strokovno verodostojno,

pogosto navede besedo iz gr{kega izvirnika v

oklepaju tik ob slovenski ustreznici. V {tudiji

k dialogu se dodatno posveti definicijam

svetega in njihovo nezadostnost umesti v

{ir{i Platonov opus, kjer je pretres razli~nih

nazorov »edina pot spoznavanja«. Nato s

pomo~jo mita o Dedalu in celo etimologijo

njegovega imena (δαíδαλος so izdelki iz

lesa ali kovine) pojasni Sokratovo analogijo

za svoje hipoteze, ~e{ da so kot Dedalovi

kipi, ki se sami gibljejo.

Kot prevajalec Platona je Kalan med drugim

polemiziral tudi z Gorazdom Kocijan~i~em,

prevajalcem Platonovih Zbranih del v Zbranih del v Zbranih del

sloven{~ino, in sicer v Delovih Književnih

listih januarja 2005. Prevajalca se nista

sporazumela o prevodnih re{itvah: medtem

ko je Kalan Kocijan~i~u o~ital prevajanje

»proti smislu gr{kega jezika«, je Kocijan~i~

Kalanov prevod Sofista zavrnil, ker naj bi bil

poln »grobih prevodnih napak«. Na omizju o

prevajanju Platona aprila lani, ki se ga Kalan

ni udeležil, so o obravnavani temi {e bolj

podrobno govorili. Omizje sta organizirala

Slovensko dru{tvo za primerjalno književnost

in In{titut za slovensko literaturo in literarne

vede ZRC SAZU. Pogovor je vodil Vid

Snoj, poleg Gorazda Kocijan~i~a pa so se

ga udeležili {e Tine Hribar, Nike Kocijan~i~

Pokorn, Marko Marin~i~ in Boris Vezjak.

Med drugim so omenjali dve prevajalski

{oli v Sloveniji; prvi, kulturno-filolo{ki, naj

bi pripadali Anton Sovrè, Fran Brada~ in

Jože Ko{ar (ta {ola naj bi Platona posku{ala

»podoma~iti« in ga približati slovenskemu

bralcu), drugi, filozofski, pa Valentin Kalan

in Boris Vezjak. Za slednjo {olo naj bi bil

zna~ilen dosleden, natan~en pristop. Gorazd

Kocijan~i~ naj bi tako sku{al »posredovati«

med obema {olama.

Monografija Valentina Kalana o Platonu poleg

poglobljenih {tudij in Evtifrona vsebuje {e

º ó

Page 14: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

102 Ocene in poro~ila

prevod odlomka iz Sedmega pisma, edinega

besedila, v katerem Platon govori v svojem

imenu. Tako Evtifron kot Sedmo pismo sta

tu objavljena v novem, izbolj{anem prevodu.

V dodatku sta priložena {e Platonova bio-

grafija in seznam kratic Platonovih dialogov,

posebej zanimiv pa je iz~rpen pregled anti~ne

filozofije po {olah.

Andraž JežIzola

[email protected]

Tretje slovensko-hrva{ko slavisti~no sre~anje/Tre}i hrvatsko-

slovenski slavisti~ki skup, Opatija, 7.–8. april 2006

Po petih letih, kolikor je minilo od zadnjega

skupnega slovensko-hrva{kega slavisti~nega

simpozija, ki je leta 2001 potekal v

[marje{kih Toplicah, {e prej pa leta 1999 v

Novigradu, so se udeleženci z ljubljanske in

mariborske Filozofske fakultete (Oddelka za

slovenistiko in obeh Oddelkov za slovanske

jezike in književnosti) ter zagreb{ke Filo-

zofske fakultete (Oddelka za kroatistiko

in Oddelka za južnoslovanske jezike in

književnosti) ponovno zbrali v Istri, tokrat

na njenem najvzhodnej{em koncu, v Opatiji.

Dvodnevno sre~anje pod pokroviteljstvom

zagreb{kega Oddelka za južnoslovanske

jezike in v odli~ni organizaciji Anite Peti

Stanti} se je s predstavitvami 25 referatov

(izid zbornika je predviden za leto{njo

jesen) in razgibanimi diskusijami odvijalo

v prostorih hotela Opatija, prvi dan pa {e

na popoldanski ekskurziji v bližnje, nad

Kvarnerski zaliv dvignjeno mestece Kastav.

^eprav bi zgodnjeaprilsko z dežjem in

snegom pospremljeno »Popotovanje iz

Ljubljane do Opatije« z besedami Ivana

Volari~a Fea skorajda lahko opisali kot

»Ljubljana / naliv / ploha / nevihta / /…/

monsun / tajfun / tornado / Opatija«, se je

simpozij s pozdravi Borislava Pavlovskega,

predstojnika Oddelka za južnoslovanske

jezike in književnosti, in Stipeta Botice,

namestnika odsotnega predstojnika Oddelka

za kroatistiko, Kre{imirja Nemca, kljub

temu za~el v duhu, ki ga je v zborniku

referatov s prvega sre~anja leta 2001

zaželela urednica, Vesna Požgaj Hadži. Z

mislijo namre~, da bi prvo sre~anje »odprlo

pot prihodnjim sre~anjem ter prijateljevanju

slavistov ljubljanske in zagreb{ke filozofske

fakultete«.

Namen tovrstnih dvostranskih sre~anj je

prav gotovo tudi vzajemna seznanitev s so-

~asnim dogajanjem s podro~ja jezikoslovja,

literarne zgodovine in slovstvene folklo-

ristike v Sloveniji in na Hrva{kem oz.

priložnost za vnovi~no potrditev sorodnosti

med slovenskim in hrva{kim jezikom. Da

se ti in podobni cilji uresni~ujejo, pri~ata

enakovrednost sloven{~ine in hrva{~ine

kot delovnih jezikov simpozija in spontano

prehajanje med jezikoma v živahnih dis-

kusijah. Eno takih so spodbudili prav

rezultati primerjalne raziskave o stopnji

(ne)tolerance rojenih govorcev nasproti

Page 15: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 103

tujcem oz. njihovemu tujemu naglasu v

sloven{~ini in hrva{~ini Vesne Požgaj Hadži

in Tatjane Balažic Bulc v referatu Otvori

usta pa }u ti re}i tko si (stavovi prema

razli~itim jezicima u Hrvatskoj i Sloveniji).

Avtorici sta poudarili, da stopnja jezikovne

tolerance izraža ve~kulturnost družbe, v

diskusiji pa je bilo sli{ati, da brez tovrstne

tolerance ni resni~ne medkulturnosti. K

obema pripomore u~enje sloven{~ine in

hrva{~ine kot drugega/tujega jezika na

podlagi temeljnih priro~nikov, kakr{en je

funkcionalno zasnovana slovnica jezika

za tujce. V referatu s povednim naslovom

Slovenska slovnica za tujce – kaj imamo, kaj

pa bi, sta problematiko predstavili Nata{a

Pirih Svetina s Centra za sloven{~ino kot

drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko

Filozofske fakultete v Ljubljani in Andreja

Ponikvar, trenutna lektorica sloven{~ine na

zagreb{ki Filozofski fakulteti.

Primerjalno so se slovensko-hrva{ke tematike

lotili tudi nekateri drugi jezikoslovni referati.

Ivo Pranjkovi} je primerjal t. i. efektivni

sedanjik v sloven{~ini in hrva{~ini, Mira

Menac Mihali} pa hrva{ke in slovenske

nare~ne frazeme. Avtorica je z ve~letnim

zbiranjem ugotovila njihovo 30-odstotno

ujemanje, {e posebej slovenskih in kajkavskih

ter ~akavskih. O hrva{ko-slovenskih stikih pri

oblikovanju slovenskega kemijskega izrazja

v drugi polovici 19. stoletja je ob primeru

Cigaletove Znanstvene terminologije iz leta

1880 in njegove naslonitve na hrva{ki jezik

spregovorila Irena Orel in poudarila, »da

so bila besedna prepletanja med sorodnima

slovanskima in sti~nima jezikovnima pro-

storoma v vseh obdobjih nujno povezovalno

sredstvo«. Na simpoziju sta se tematsko

povezovala tudi referata Matea Žagarja

in Vande Babi~ ter Alenke [ivic Dular,

ki sta opozorila na zmanj{evanje obsega

zgodovinske slovnice in stare cerkvene

slovan{~ine v novih bolonjskih {tudijskih

programih na Hrva{kem in v Sloveniji. V

svojih prispevkih so avtorji izrazili dvom v

upravi~enost kr~enja temeljnih slavisti~nih

filolo{kih znanj, ki so »neobhodno

potrebna za sleherno temeljito poznavanje

slovanskih jezikov« in brez katerih bodo

{tudentje slavistike {tudij zaklju~evali brez

»jasnih predstav o povezanosti in skupnih

jezikovno-zgodovinskih osnovah«. Sama

dodajam, da so le-te gotovo potrebne tudi

pri razumevanju trenutne in polpretekle

sociolingvisti~ne situacije na Balkanu,

ki jo v svoji najnovej{i knjigi tematizira

ameri{ki raziskovalec Robert D. Greenberg.

Hrva{ko izdajo z naslovom Jezik i identitet

na Balkanu: raspad srpsko-hrvatskoga je

s prevodom iz angle{~ine lani pripravila

Anita Peti Stanti}, ki je na simpoziju

sicer predstavila problematiko naslonk in

besednega reda v sloven{~ini in hrva{~ini

kot dveh sorodnih jezikih. Na vpra{anje

sprememb v kodifikaciji standardnega

hrva{kega jezika, ki so vidne v primerjanju

razno~asnih prevodov (istega avtorja), sta

opozorila Marko Aleri} in Ivan Tomljeno-

vi}, Marko Samardžija pa je poudaril

misel, kako je o~itno, »da bi normativisti/

kodifikatorji morali biti ne samo diagnostiki,

temve~ predvsem prognostiki«, s ~imer bi se

izognili nepravo~asnim posegom v jezik na

ravni podoma~evanja. »Nasploh bi se morali

vpra{ati,« je {e dodal, »kak{ni so kriteriji,

po katerih normativisti enim oblikam pripi-

sujejo (in jih predpisujejo), drugim pa

odrekajo pravilnost.« Z vpra{anjem slovenske

pravopisne norme na primeru nedosledne

rabe velike za~etnice v pisavi stvarnih imen,

Page 16: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

104 Ocene in poro~ila

ki so v zvezi z Evropsko unijo, se je v svojem

referatu ukvarjala Nina Novak. Problema-

tiko jezikovne kodifikacije v odvisnosti od

razvoja besedilne komunikacije pa je na

primeru {olske prakse zadnjih let predstavil

Marko Stabej.

Literarnovedni prispevki so ve~inoma

obsegali primerjalne teme v zvezi s slovensko-

hrva{ko književnostjo in sodelovanjem njunih

raziskovalcev. Obsežen dokaz tovrstnega

skupnega dela predstavljajo Literarni izzivi

(2003), »literarnovedna sinteza«, zbornik

sodelavcev iz Slovenije, Hrva{ke, Nem~ije,

Srbije, Poljske in ^rne gore, posve~en

leta 2002 preminulemu Jožetu Poga~niku,

slavistu, ki je med drugim deloval tudi na

hrva{kih univerzah v Zagrebu in Osijeku.

Koncept in vsebino knjige je udeležencem

predstavil njen slavni urednik Miran [tuhec.

Delež v raziskovanju slovenske proze, ki

ga je v preteklosti prispevala zagreb{ka

slovenistika, je ob izpostavitvi Aleksandra

[ljivari}a in Ivana Cesarja podala Ivana

Latkovi}, Vladimir Osolnik pa na drugi strani

pregled deleža hrva{kih vsebin v {tudijskih

programih ljubljanske Filozofske fakultete.

Uvodni referat Zvonka Kova~a je prikazal

vpra{anje prenosa jezikoslovne opredelitve

drugi/tuji jezik na raziskovanje književnosti

kot druge/tuje (v primeru sorodnih

književnosti, npr. slovenske in hrva{ke).

Svojevrsten odraz medkulturnosti v zvezi z

odnosom do hrva{tva je viden tudi v zgodnji

poeziji Edvarda Kocbeka (Dalmatinski

ciklus) in njegovih {e neobjavljenih

dnevni{kih zapisih iz leta 1932, ki jih je v

referatu Kocbek in Hrva{ka predstavila

Irena Novak Popov. Sklop referatov o

najnovej{i sodobni literarni ustvarjalnosti je

s prispevkom o prozi slovenskih pisateljic po

letu 1990 uvedla Silvija Borovnik. V njihovih

delih je ugotovila {tevilne novosti, tudi

razbijanje »najrazli~nej{ih tematskih tabujev

in kli{ejev«, hkrati pa poudarila, da njihova

dela niso uvr{~ena v nekatere antologije.

Z romanoma dveh pisateljic, Pti~je hi{e

Slovenke Berte Bojetu Boeta in Kao da me

nema Hrvatice Slavenke Derakuli}, se je v

referatu, ki je tematiziral posilstvo v sodobni

prozi, ukvarjala Alojzija Zupan Sosi~. Mateja

Pezdirc Bartol je po pregledu slovenskih

dram z za~etka 21. stoletja ugotovila visok

delež marginalcev (du{evno prizadetih,

urbanih proletarcev in pripadnikov drugih

narodnosti in ras) kot osrednjih dramskih

oseb. Najsodobnej{o slovensko in hrva{ko

romaneskno ustvarjalnost Andreja Skubica

in Renata Bareti}a je z ozirom na jezikovno

in narativno polifoni~nost pod drobno-

gled vzela Ður|a Strsoglavec, tudi kot

prevajalka Bareti}evega »ve~jezi~nega« ro-

mana Osmi povjerenik (2003). Slovstveno Osmi povjerenik (2003). Slovstveno Osmi povjerenik

folkloristiko sta zastopala Marija Stanonik

in Stipe Botica. Marija Stanonik je o Stanku

Vrazu, slovenskem in hrva{kem pesniku,

spregovorila predvsem kot zbiratelju slo-

venskega folklornega pripovedni{tva, Botica

pa je predstavil rezultate zbiranja hrva{kih

nagrobnih napisov, med katerimi so tudi taki

v slovenskem jeziku.

Referat Aleksandra Bjel~evi~a, ki je v

razpravo ponudil vpra{anje relativizacije

literarnozgodovinskih oznak, kot je npr.

poimenovanje obdobja romantike, je spod-

budil razmi{ljanje in diskusijo o ponovnem

pretresu že ustaljenega. Podobno je razli~na

mnenja – nekatera je v prispevku predstavil

Miran Hladnik – `e pred sre~anjem spodbu-

dila Hladnikova pobuda, da se z letom

2006 pri~ne serija »slovenskih slavisti~nih

Page 17: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 105

kongresov zunaj doma~ih meja: v Zagrebu,

Trstu in Celovcu«. Oktobrski zagreb{ki

kongres tako ponuja »odpoved dolo~enosti

nacionalne filologije z državnim teritorijem«

in »priložnost artikulacije tistih jezikovnih,

literarnih in nacionalnopoliti~nih tem, ki so

povezane s kongresnim dogajali{~em«.

Tudi dogajali{~e minulega simpozija v

pomladanski hrva{ki Opatiji, nekdanjem

avstro-ogrskem letovali{~u, ki se je pri~elo

razvijati v ~asu ene izmed Slovencem

in Hrvatom skupnih držav, je s svojim

secesijskim, morsko-celinskim okoljem,

sre~anju dodalo svojevrsten ~ar. Upajmo, da

bo tako tudi z Roga{ko Slatino, morebitnim

prizori{~em naslednjega sre~anja, kot je bilo

sli{ati ob slovesu. Iz hrva{ke prestolnice so

organizatorji leto{njega sre~anja prinesli

tudi ~isto svežo prvo {tevilko revije

Studentski ~asopis za južnoslavenske jezike,

književnosti i kulturu »Balkan Express«, ki

ga je izdal Klub studenata južne slavistike

»A-302« na zagreb{ki Filozofski fakulteti.

Z izvirnimi literarnovednimi, {e posebej

pa kulturolo{kimi prispevki (npr. esej Ivice

Bakovi}a o polarizaciji sever – jug in mo{ki

– ženska v slovenskem filmu Kajmak in

marmelada), literarnimi ocenami in objavo

znanstvenih ~lankov Blanke Bo{njak,

Tatjane Balažic Bulc in Dragice Haramije

(prvotno natisnjenih v Jeziku in slovstvu)

v hrva{kem prevodu Ðina Ðivanovi}a

in Milane Romi} so zagreb{ki {tudentje

Oddelka za južnoslovanske jezike in

književnosti k mozaiku Tretjega slovensko-

hrva{kega slavisti~nega sre~anja dodali svoj,

ne nepomemben kamen~ek.

Vladka Tucovi~

Maj{perk

[email protected]

17. Primorski slovenisti~ni dnevi, Prem in Ilirska Bistrica, 6.–8.

april 2006

V za~etku aprila, natan~neje 6., 7. in 8.

aprila 2006 so se odvijali že 17. Primorski

slovenisti~ni dnevi. Strokovno sre~anje

slovenistov je tokrat potekalo na Premu in v

Ilirski Bistrici. Prvo sre~anje je bilo ob 100.

obletnici rojstva pisatelja Franceta Bevka

leta 1990, od takrat poteka vsako leto, za

organizacijo pa izmeni~no skrbijo Slavisti~no

dru{tvo Koper, Slavisti~no dru{tvo Nova

Gorica in Slavisti~no dru{tvo Trst-Gorica-

Videm. Leto{nje Primorske slovenisti~ne

dneve je organiziralo Slavisti~no dru{tvo

Koper v sodelovanju z Znanstveno-

raziskovalnim sredi{~em Univerze na

Primorskem.

Uvod v 17. Primorske slovenisti~ne dneve

je bil ogled rojstne hi{e Dragotina Ketteja

in predstavitev pesni{ke zbirke Sem fanti~

bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del,

ki jo je uredil Silvo Fatur in ilustriral Romeo

Volk. Predstavitev, ki je potekala na gradu

Prem, je s kulturnim programom popestrilo

Kulturno dru{tvo Prem. V petek, 7. aprila, je

Page 18: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

106 Ocene in poro~ila

na Osnovni {oli Dragotina Ketteja v Ilirski

Bistrici potekal osrednji del sre~anja v obliki

predavanj, ki so bila razdeljena v dva tematska

sklopa. V dopoldanskem sklopu, ki je bil

posve~en pesniku Dragotinu Ketteju, smo

najprej sli{ali predavanje Matjaža Kmecla z

naslovom Dragotin Kette, pesnik z veselo in

neomadeževano du{o. Citat Ivana Cankarja

je bil izhodi{~e razmi{ljanja o slovenski

moderni in raznolikosti poetik njenih

predstavnikov ter Ketteju kot pesniku, za

katerega so zna~ilni humor, vedrina in narava.

V svojem predavanju o Kettejevem verzu je

Aleksander Bjel~evi~ Ketteja predstavil kot

pesnika, ki je v slovensko poezijo vpeljal

(tudi) oblikovne svobo{~ine, ki jih je med

drugim na{el v ljudski pesmi, in tako na nek

na~in raz{iril meje slovenske knjižne poezije.

Eno od temeljnih vodil sre~anj primorskih

slovenistov je povezovanje slovenistov s

slovenske in italijanske strani meje in s tem

oblikovanje enotnega slovenskega prostora

ter prispevanje k ohranjanju sloven{~ine v

italijanskem kulturnem okolju. Tatjana Rojc

iz Trsta je v svojem predavanju z naslovom

Dragotin Kette: moderna ali tradicija

pesnika predstavila kot nekak{en vezni ~len

med tradicijo in moderno oziroma tradicijo

in inovacijo. Izpostavila je nekatere novosti,

ki jih je Kette vnesel v slovensko poezijo, ter

opozorila na dejstvo, da njegova poezija {e

ni v celoti raziskana, da se v povezavi z njo

odpirajo vedno nova vpra{anja in da bosta

pesnik in njegovo delo izziv slovenistom

tudi v prihodnje. Organizatorji PSD si vsako

leto prizadevajo v program vklju~iti tudi

prispevke, ki se ukvarjajo s {olsko prakso.

Tematski blok o Dragotinu Ketteju sta tako

zaklju~ili predavanji o na~inih pou~evanja

Kettejevih besedil v osnovni {oli. Anita

Nedeljkovi~ Andlovic je pripravila preda-

vanje Deveto{olci spoznavajo književnika

Dragotina Ketteja in njegovo literarno delo,

v katerem je predstavila, kako pri pouku na

sodoben na~in, s pomo~jo najrazli~nej{ih

gradiv, medmrežja in razli~nih dejavnosti

u~ence motivira za u~enje in spoznavanje

pesnika in njegovega dela. O sodobnih

metodah pou~evanja je spregovorila tudi

Nada Ðuki~. V predavanju z naslovom

Uporaba NLP (nevrolingvisti~nega progra-

miranja) pri obravnavi Kettejevih besedil

je po uvodu, v katerem je na kratko

predstavila NLP, opisala, kako metodo lahko

uporabimo pri pou~evanju književnosti in

tako spodbudimo in motiviramo vse u~ence

oziroma zaznavne tipe (avditivne, vizualne

in kinesteti~ne). Omenjeno predavanje je

zaklju~ilo dopoldanski program, ki je bil v

celoti posve~en Ketteju in njegovemu delu.

Most med dopoldanskim in popoldanskim

programom je bil pogovor s pesnico,

pisateljico, prevajalko in publicistko Jolko

Mili~. Izhodi{~e pogovora sta bili nagradi,

ki ju je leta 2005 prejela za svoje prevajal-

sko delo – Lavrinova diploma, ki ji jo je

za prevodni opus in življenjsko delo na

podro~ju posredovanja slovenske književ-

nosti drugim narodom podelilo Dru{tvo

slovenskih književnih prevajalcev, ter

najstarej{e odlikovanje Republike Italije

– red zvezde nacionalne solidarnosti.

Jolka Mili~, ki prevaja predvsem v ita-

lijan{~ino in {pan{~ino, poleg tega pa tudi

v sloven{~ino, je udeležencem 17. PSD

na duhovit na~in predstavila svoje delo in

življenje, spregovorila pa je tudi o lastnem

branju Kettejeve poezije. Tri primorska

Page 19: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 107

slavisti~na dru{tva – Slavisti~no dru{tvo

Koper, Slavisti~no dru{tvo Nova Gorica in

Slavisti~no dru{tvo Trst-Gorica-Videm so

podala predlog, da bi Jolka Mili~ postala

~astna ~lanica Slavisti~nega dru{tva

Slovenije.

Pogovor s prevajalko je bil obenem lep

uvod v popoldanski del in drugi tematski

sklop leto{njih PSD, ki je bil posve~en

medkulturnosti pri pou~evanju jezika

in književnosti. O medkulturnosti je v

predavanju z naslovom Vzgojni potencial

medkulturne razsežnosti pri pou~evanju

jezika in književnosti prva spregovorila

Meta Grosman. Opozorila je na razli~ne

teorije in razumevanja medkulturnosti,

osredoto~ila pa se je predvsem na vpra-

{anje pou~evanja tujih književnosti in

opozorila na dejstvo, da se zaradi njihovega

vklju~evanja in obravnave znotraj tako-

imenovane svetovne književnosti ne

opozarja dovolj na razlike med njimi.

Nekoliko druga~en pogled na medkul-

turnost pri pou~evanju književnosti je v

svojem predavanju Kompeten~ni pristop pri

oblikovanju u~nega na~rta za 4-letne stro-

kovne {ole? predstavila Boža Krakar Vogel,

ki meni, da so razlike med posameznimi

tujimi nacionalnimi književnosti pri pou~e-

vanju dovolj poudarjene, saj posamezna

besedila vedno spremlja oris posamezne

književnosti. Obe predavateljici sta pou-

darili pomen razvijanja medkulturne oza-

ve{~enosti, ki ne igra pomembne vloge

samo pri spoznavanju in razumevanju tujih,

temve~ tudi lastne kulture. O medkulturni in

medetni~no ozave{~enosti je spregovorila

tudi Vesna Mikoli~. V svojem predavanju z

naslovom Mladi v medkulturnem položaju

ob slovensko-italijanski meji je predstavila

istoimenski projekt, ki v {olskem letu 2005/

2006 poteka na izbranih {olah v obmejnem

prostoru v Sloveniji in Italiji. Milena Mileva

Blaži~ je v predavanju Medkulturnost v

besedilih D. Ketteja za otroke in mladino

– analiza primera '[ivilja in {karjice' zdru-' zdru-'

žila obe temi 17. PSD. V omenjeni Kettejevi

pravljici jo je zanimala medbesedilnost in

medkulturne prvine. Raziskala je zgodovino

motiva, ki ga je uporabil Kette, in v

raziskovanju segla tudi v sodobni ~as. Drugi

dan 17. PSD se je zaklju~il s predavanjem

Medkulturnost (sodobne) slovenske književ-

nosti, ki ga je pripravila Maru{a Mugerli.

Spregovorila je o priseljenskih avtorjih in

avtoricah, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji,

vendar ostajajo slovenski javnosti ve~inoma

neznani in prav tako nimajo mesta v

slovenskih literarnozgodovinskih {tudijah in

u~nih vsebinah v slovenskih {olah.

Zaklju~ek 17. PSD se je zgodil v soboto,

8. aprila, z odprtjem Kettejeve spominske

poti od Trnovega v Ilirski Bistrici do

Prema. Pohoda se je udeležilo preko dvesto

popotnikov.

Maru{a Mugerli

Nova Gorica

[email protected]

Page 20: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

108 Ocene in poro~ila

42. seminar slovenskega jezika literature in kulture: Mesto in

me{~ani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana, 26.

junij oziroma 3. julij–14. julij 2006

Seminar slovenskega jezika, literature in

kulture, ki ga vsako leto prireja Center

za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri

Oddelku za slovenistiko Filozofske fakul-

tete Univerze v Ljubljani, je prvo okno, ki

smo ga v preteklem stoletju odprli, da bi

skozenj pogledali, kdo živi na drugi strani,

koga bomo povabili na obisk in s kom si

bomo izmenjavali spoznanja. [tudenti, razi-

skovalci, prevajalci in drugi, ki jih zanima

slovenska družba, njena kultura, umetnost

in jezik, so bili letos že dvain{tirideseti~ na{i

dragi gostje. Dolgoletna tradicija seminarja

pomeni, da smo si pri organizaciji pridobili

bogate izku{nje, izbrani u~itelji sloven{~ine,

predavatelji, strokovnjaki z razli~nih ustanov

in umetniki pa mu podeljujejo visoko stro-

kovno raven. Zato mnogi udeleženci k nam

prihajajo ve~krat in postajajo pravi prijatelji.

Pripotovali so v slovensko prestolnico, ki si

poleti nadene lahko pisano obleko in zaživi

v spro{~enem ustvarjalnem utripu. Kako

živimo, govorimo, {tudiramo in razmi{lja-

mo, so spoznavali neposredno in aktivno, v

mnogih delovnih, informa-tivnih in zabavnih

oblikah. Pri nas so pote{ili svojo {tudijsko in

raziskovalno radovednost in sre~ali podobno

naravnane ljudi, njihovo bivanje v Ljubljani

pa je obogatilo tudi nas, saj zanimanje za

sloven{~ino in Slovence usmerja tudi na{o

perspektivo.

Povezovalna nit leto{njih seminarskih de-

javnosti je bilo razmi{ljanje in razpravljanje

o modernem na~inu bivanja v mestih. Pod

krovno temo Mesto in me{~ani smo odkrivali

semioti~ni prostor, sledove zgodovine, proces

urbanizacije, pozitivne in negativne vidike

koncentracije prebivalcev. Prikazali smo, kaj

se danes dogaja v sredi{~u in kaj na obrobju,

kako se je v mestu oblikoval jezik neko~

in katere govorice se v njem stikajo danes,

kak{en je na~in vsakdanjega življenja v

mestu, kako je mesto umetni{ko upodobljeno,

kak{ni spomeniki, zgradbe, ulice, trgi in

institucije povezujejo me{~ane. Na{ namen

je bil, da z jezikoslovnega, literarnega,

zgodovinskega, sociolo{kega, etnolo{kega

in {e katerega vidika predstavimo, kako v

mestu živimo skupaj in vsak zase.

Seminar ima ustaljeno obliko dela, ki jo

predstavlja poseben vodnik, knjižica z opisom

programa. Za~eli smo z dvema, vzporedno

potekajo~ima izbirnima te~ajema: Vojko

Gorjanc je vodil te~aj o mestu in me{~anih

v jezikovnih virih za sloven{~ino, Mateja

Pezdirc Bartol pa te~aj o sodobni sloven-

ski komediji, ki mesto izbira za dogajalni

prostor in na~in življenja. V drugem

tednu seminarja so Ina Ferbežar, Nata{a

Pirih Svetina in Mihaela Knez predstavile

Sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, tokrat kot

pot od procesa u~enja jezika k metodolo-

giji pou~evanja, kajti mnogi udeleženci

seminarja so že ali pa bodo postali u~itelji

sloven{~ine.

Glavni del seminarja so bile kot obi~ajno

lektorske vaje, ki potekajo vsak dan v skupi-

Page 21: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 109

nah na treh ravneh, od za~etnih (za ~iste

za~etnike je predviden prvi, uvajalni teden

v juniju), prek nadaljevalnih do izpopolnje-

valnih, ki se delijo na jezikoslovno (Mojca

Smolej in Ur{ka Jarnovi~), literarno (Ur{ka

Pereni~ in Klemen Lah) in splo{no smer

(Helena Kuster). Vodja celotne lektorske

ekipe je bila letos Ður|a Strsoglavec.

Po opoldanskem odmoru se na seminarju

vedno vrstijo predavanja za nadaljevalce

in izpopolnjevalce oziroma foneti~ne

vaje v fonolaboratoriju, ki potekajo pod

vodstvom Hotimirja Tivadarja, ter vaje iz

konverzacije za za~etnike. Med predavatelji

so bili letos angažirani mlaj{i literarni

zgodovinarji Peter Svetina, Alojzija Zupan

Sosi~, Tone Smolej, Milena Mileva Blaži~

ter kot protiutež Ljubljan~anom mariborski

pesnik, esejist in urednik Andrej Brvar.

Jezikoslovne teme so predstavili Marko

Stabej, Andrej E. Skubic, Mojca Smolej

in Sonja Novak Lukanovi~, naravnane pa

so bile sociolingvisti~no, interkulturno

oziroma so bile povezane z živim govorom

Ljubljane. Sodobno in zgodovinsko

me{~anstvo so s {ir{ega kulturnega vidika

predstavili tudi strokovnjaki s podro~ja

etnologije, arhitekture, zgodovine,

umetnostne zgodovine in sociologije:

Božidar Jezernik (Filozofska fakulteta),

Damijan Ovsec (v svobodnem poklicu),

Bogo Zupan~i~ (Arhitekturni muzej

Ljubljana), Andrej Studen (In{titut za novej{o

zgodovino), Sarival Sosi~ (Mestna galerija),

Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo) in

Matjaž Ur{i~ (Center za prostorsko socio-

logijo FDV).

V dveh popoldnevih smo po predavanjih

nadaljevali s simpati~no, predlani uvedeno

Parado mladih, na kateri so o svojih znan-

stvenih dosežkih poro~ali mladi razisko-

valci, magistrandi/magistri in doktorandi/

doktorji Oddelka za slovenistiko Filozofske

fakultete v Ljubljani: Ur{ka Pereni~, Nina

Novak, Ur{ka Jarnovi~, Andreja Žižek

Urbas, Vladka Tucovi~, Matej [ekli, Marijan

Dovi}, Metka Lokar in Monika Pemi~.

Po napornem dopoldanskem delu je semi-

nariste ~akal bolj spro{~en popoldanski

oziroma ve~erni kulturni program: na sve-

~ani otvoritvi na ljubljanskem gradu so

sli{ali kitarski duo ^rno-belo (Andrej

Pekarovi~ in Luka Vehar, podiplomska

{tudenta v Gradcu), ob vodstvu umetnost-

nega zgodovinarja, literarnega zgodovinarja

in etnologinje so se sprehodili med lju-

bljanskimi kulturnimi spomeniki in preho-

dili nekdanjo promenado, si ob drugi

priložnosti ogledali Mestni muzej, Mestno

galerijo, Narodno in univerzitetno knjižnico,

na ustvarjalnih delavnicah prepevali

slovenske pesmi, se u~ili plesati renesan~ne

plese, slikati panjske kon~nice, si ogledali

dva sodobna slovenska filma ter prisluhnili

urbani poeziji na literarnem ve~eru Mesto

v pesniku – pesnik v mestu, ki so ga izvedli

{tudenti 4. letnika ljubljanske slovenistike.

Da se tujci ne bi poslovili z vtisom, kako vsi

Slovenci živimo v enem samem mestu, so si

v za~etnem tednu ogledali tudi Kamnik, celo-

dnevna ekskurzija pa je letos vodila v Idrijo,

nekdanje rudarsko in naravoslovno sredi{~e.

Ekskurzijo sta s predavanji predstavili Katja

Dragar in ravnateljica idrijske knjižnice Mi-

lanka Tru{novec. Poslovili smo se z zabavno

predstavitvijo dosežkov posameznih lektor-

skih skupin, podelitvijo spri~eval in plesom,

na katerem je igrala skupina Same babe.

Page 22: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

110 Ocene in poro~ila

Ob otvoritvi seminarja je iz{el tudi semi-

narski zbornik – pomembna publikacija

Oddelka za slovenistiko in njegovega

Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik,

ki jo udeleženci seminarja odnesejo na

svoje doma~e univerze, in{titute in druge

ustanove po svetu.

Ve~ o prireditvi si lahko preberete na spletni

stani www.centerslo.net/seminar.

Irena Novak PopovUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

[email protected]

Znanstveni simpozij o Simonu Gregor~i~u, Kobarid

Fakulteta za slovenske {tudije Stanislava

[krabca na Univerzi v Novi Gorici pri-

pravlja znanstveni simpozij o Simonu

Gregor~i~u, ki bo potekal 10. novembra

2006 v Kobaridu. Osrednji cilj predvidenega

znanstvenega sre~anja je na novo premisliti

pesni{ki in ~love{ki fenomen Simona

Gregor~i~a, pri ~emer dejstvo, da se letos

spominjamo 100-letnice pesnikove smrti,

zgolj usmerja v nov vsestranski uvid v ta

fenomen: zastavlja se vpra{anje, kako gledati

na Gregor~i~evo »ljudsko« poezijo v pogojih

samostojne države Slovenije in isto~asnega

procesa popolnega odpiranja meja v

Evropski zvezi (v okolju medjezikovnosti in

medkulturnosti). Poseben raziskovalni izziv

predstavlja tudi pomen Gregor~i~evih pesmi

za Primorce in Slovence v kriti~nem obdobju

med obema vojnama, njihova navzo~nost

in didakti~na predstavitev v osrednjih in

zamejskih {olskih ~itankah ter Gregor~i~ev

odnos do so~asnih politi~nih razmer in

njegovo zanimanje za kulturno zgodovino

južnih Slovanov.

Na simpoziju želimo {e posebej osvetliti

naslednje teme:

– vpra{anje Gregor~i~eve ljubezenske

in religiozne lirike, komi~nosti,

parodi~nosti, sonetnih prvin in verza,

– vpra{anje kanona, (degradacije)

avtopoetike, umetni{ke in umetelne

prvine v Gregor~i~evi poeziji,

– poglede na jezik v pesnikovem ~asu,

– kulturnozgodovinsko podobo pesnika na

osnovi arhivskega gradiva,

– Gregor~i~eve posege v politiko,

– Gregor~i~eve mecene,

– podobo otroka v Gregor~i~evih pesmih,

– didakti~ne vidike (Gregor~i~eve pesmi

v srednje{olskih ~itankah, poznavanje

in razumevanje Gregor~i~a med dijaki,

Gregor~i~ v slovenskem knjižni~no-

muzejskem kvizu) ter

– recepcijo Gregor~i~a pri Italijanih

(italijanska slavistika in Simon

Gregor~i~, prevodi in obravnave

Gregor~i~a v italijanskem jeziku).

Simpozij je zasnovan kot enodnevno

znanstveno sre~anje z referati in poglobljeno

razpravo. Prispevki bodo objavljeni v

zborniku. Rok za prijavo tem in oddajo

povzetkov je bil 30. april 2006; tisti, ki se

Page 23: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 111

niste utegnili prijaviti, pa bi vseeno želeli

dejavno sodelovati, pi{ite organizatorjem (na

naslova [email protected] oz.

[email protected] ali pa na naslov

Fakulteta za slovenske {tudije Stanislava

[krabca, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica).

Barbara Pregelj in Zoran Boži~

Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za

slovenske {tudije Stanislava [krabca

[email protected],

[email protected]

25. simpozij Obdobja – metode in zvrsti: Književnost v izobraževanju

– cilji, vsebine, metode

Leto{nji 25. simpozij Obdobja, ki ga prireja

Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri

Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete

Univerze v Ljubljani, bo potekal od 16. do

18. novembra 2006 v prostorih glavne stavbe

Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12.

S simpozijem ohranjamo tradicijo vsakoletnih

mednarodnih znanstvenih sre~anj, posve~enih

aktualnemu preu~evanju slovenskega jezika,

književnosti in kulture. Leto{nji simpozij

bo osredoto~en na premislek o književnosti

v posebnih okoli{~inah oz. v specifi~nem

procesu komunikacije, tj. v izobraževanju,

ter pretres vpra{anj, ki jih odpira sodobno

premi{ljevanje o izobraževanju o književnih

vsebinah.

Utemeljitev teme in okvirne vsebinske

usmeritve

25. slovenisti~ni simpozij Obdobja ima

tako kot vsi predhodni ambicijo po znan-

stvenoraziskovalnem premisleku vpra{anj,

povezanih s temami jezika in književnosti

z aktualnih vsebinskih in metodolo{kih

vidikov. Zato želimo privabiti strokovnjake

iz Slovenije in iz tujine, ki se ukvarjajo

z literarnim izobraževanjem in refleksijo

te dejavnosti – univerzitetne u~itelje in

sodelavce na podro~ju literature, literarno-

pedago{kih disciplin, filozofije, estetike,

gledali{kopedago{kih in drugih z literarno

umetnostjo povezanih izobraževalnih po-

dro~ij, raziskovalce preduniverzitetnega

literarnega izobraževanja in {olske prakse,

raziskovalce literarne recepcije in produkcije

v izobraževalnem procesu.

Temeljni namen leto{njega simpozija

je torej pretres vpra{anj, ki jih odpira

sodobno premi{ljevanje o izobraževanju o

književnih vsebinah. Neposredna spodbuda

pa so reformni procesi na vseh stopnjah

izobraževanja, {e posebno bolonjski, ki nas

motivirajo za nov premislek vloge literarnega

izobraževanja tudi na univerzitetni ravni, kjer

je bilo to doslej manj reflektirano.

Literarno izobraževanje ima veliko nalog

in u~inkov – od uvajanja posameznika

v umevanje z jezikovno ustvarjalnostjo

Page 24: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

112 Ocene in poro~ila

upodobljenega sveta (kar ima posledice

za posameznikovo domi{ljijo, empatijo,

socializacijo, ustvarjalnost, zmožnost

sporazumevanja, torej tudi za razvijanje

cele vrste posameznikovih ~ezliterarnih

zmožnosti/kompetenc) vse do posredovanja

razgledanosti, potrebne za razvoj {ir{ih

duhovnih, kulturnih in medkulturnih vrednot.

Vse to je nepogre{ljiv prispevek k enemu

od {tirih temeljnih stebrov izobraževanja

za 21. stoletje, ki ga je Delorsova komisija

formulirala kot u~iti se biti.

Poleg tega je literarno izobraževanje, kot

kažejo mdr. aktualni odzivi na izobraževalne

zamisli, pomembno gibalo promocije

literature in vede o njej. Kar bomo o teh

procesih razmislili in vanje vgradili danes,

bo jutri vplivalo na vedenje o literaturi in

(pre)vrednotenje z njo povezanih pojmov.

Vse to je razlog, da se tudi v organizacijskem

okviru akademske slovenistike poglobljeno

soo~imo s to problematiko. Književno

izobraževanje bo namre~ uspe{no in

»konkuren~no« le, ~e bodo njegovi nosilci

imeli jasne predstave, katere kompetence

se z njim razvijajo pri naslovnikih, katere

vsebine jih podpirajo in katere strategije se

kažejo u~inkovite ter kak{en je prispevek

tega izobraževanja v prid posamezniku in

družbi. ^eprav so v preteklosti nekateri

slovenski univerzitetni raziskovalci in

u~itelji nemalokrat razmi{ljali o literarno-

izobraževalnih vpra{anjih na ve~ ravneh

{olske vertikale, je v zadnjih letih to

po~etje pre{lo pod okrilje specializiranih

raziskovalcev s podro~ja literarne didaktike,

drugih pa ni pogosto zanimalo. Tudi

didaktika književnosti se je bolj ukvarjala s

preduniverzitetnim kakor z univerzitetnim

literarnim izobraževanjem. Zdaj je priložnost,

da se zapolnijo te vrzeli in da se slovenski

in mednarodni javnosti poda celosten in z

zornih kotov razli~nih disciplin zastavljen

znanstvenoraziskovalni premislek o ciljih,

vsebinah, metodah literarnega izobraževanja

na vseh razvojnih in interesnih stopnjah,

kjer poteka oz. kjer se z njim sre~ujejo

razpravljavci simpozija.

Tematska podro~ja

1. Cilji literarnega izobraževanja

Cilji, v~asih poimenovani tudi temeljne

usmeritve, vizije, so odgovor na vpra{anje,

kako naj bi naslovniki dojemali literaturo,

kaj naj bi ob njej doživeli, spoznali, razumeli

– bodisi temeljnega bodisi specifi~nega,

in k ~emu naj bi prispevalo tako vedenje

– katere kompetence naj bi razvili na-

slovniki literarnega izobraževanja, kak{no

znanje naj bi pridobili, kako to izobraže-

vanje prispeva k oblikovanju vrednot, v

~em je njegov prispevek k (samo)zave-

danju posameznika in družbe. V tem smislu

je vpra{anje o ciljih mogo~e ~leniti takole:

– razvijanje literarnih kompetenc

– zmožnosti literarne recepcije in

produkcije;

– razvijanje (meta)vedenja o literaturi

– raziskovanje, razumevanje,

poimenovanje tekstno kontekstnih

dejavnikov literarnega sistema in

njihove vloge;

– kreativno pisanje kot cilj v literarnem

izobraževanju;

– razvijanje bralne in književne kulture;

Page 25: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

Ocene in poro~ila 113

– prispevek literarnega izobraževanja

k razvoju jezikovne, sporazumevalne

zmožnosti in pismenosti;

– oblikovanje {ir{ega vrednostnega

sistema kot cilj literarnega

izobraževanja – toleranca, empatija,

nacionalno kulturna, medkulturna

zavest …;

– cilji literarnega izobraževanja na

posameznih stopnjah izobraževalnega

sistema;

– cilji literarnega izobraževanja v okviru

{tudija (pouka) materin{~ine in tujih

jezikov;

– cilji in u~inki literarnega izobraževanja

v kontekstu sodobnih dvoplastnih

pojmovanj znanja kot tržne dobrine ali

humanisti~ne vrednote.

2. Vsebine

Predmet, jedro literarnega izobraževanja,

kamor sodijo literarna dela, vsebine iz

literarne vede in drugih »pomožnih«

družboslovno humanisti~nih disciplin,

kot odgovor na vpra{anje, kaj je vsebina

izobraževanja oz. s ~im je mogo~e dosegati

zastavljene cilje:

– vloga literarnega kanona in razli~nih

žanrov;

– sodobna in starej{a književnost;

– književne zvrsti in vrste – lirika, epika,

dramatika, slovstvena folklora …;

– izvirna in prevodna književnost;

– književnost v tujih jezikih;

– integralni tekst in odlomek;

– književnost in mediji;

– merila in dejavniki izbiranja literarnih

besedil v izobraževalnih procesih;

– literarna zgodovina, teorija, primerjalna

književnost idr. za razumevanje

literature pomembne discipline kot

vsebina literarnega izobraževanja;

– književnost kot vsebina drugih

izobraževalnih podro~ij v okviru

humanistike, družboslovja, religiologije;

– vzgoja in izobraževanje kot tema

slovenske literature.

3. Metode

V ožjem pedago{kem smislu so metode na~ini

pou~evanja in u~enja oz. interakcije med

u~iteljem, naslovnikom in vsebino, odgovor

na vpra{anje, kako dosegati cilje. V {ir{em

smislu gre tudi za pregled metod literarnega

raziskovanja, ki vplivajo na izobraževalne

procese, ter za definiranje in uporabo

interdisciplinarne raziskovalne metodologije,

s katero se ti procesi preu~ujejo:

– vpliv smeri v literarni vedi in literarno-

raziskovalne metodologije na koncepte

pou~evanja literature neko~ in danes;

– prehod od raziskovalca k u~itelju

književnosti na razli~nih stopnjah;

– metodologija pedago{kega raziskovanja

in aplikacija pedago{kih spoznanj v

literarnem izobraževanju;

– pomen ~ustveno motivacijskih (odnos

do branja, stali{~a) in kognitivnih

(predznanje, inteligentnost …)

dejavnikov branja na izbiro u~nih

strategij (vsebin in metod) na razli~nih

stopnjah izobraževanja;

– komunikacijski – na naslovnika

osredinjeni pouk književnosti;

– metoda {olske interpretacije in druge

metode v književnem izobraževanju;

– ustvarjalne in poustvarjalne

Page 26: OCENE IN PORO^ILA · 2014-06-27 · Ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici, Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev Slovenije,

114 Ocene in poro~ila

dejavnosti – cilj ali metoda literarnega

izobraževanja?;

– usposabljanje za ubeseditev oz.

nebesedno predstavitev literarnega

doživetja, razumevanja, vrednotenja,

raziskovanja, npr. esej, razprava,

govorna, vizualna, gibalna predstavitev;

– knjiga – literarno besedilo, berilo,

u~benik, razprave – in drugi mediji kot

vir književnega izobraževanja;

– dodatne »zunaj{olske« oblike

literarnega izobraževanja in motiviranja.

4. Refleksije literarnega izobraževanja in vede o njem v teoriji in praksi neko~ in danes

Na simpoziju naj bi kriti~no pregledali

tudi, kaj je bilo o književnem izobraževanju

izre~enega pred to prireditvijo, kak{ni so

(bili) u~inki literarnega izobraževanja, kako

jih vidi kriti~na javnosti in kaj se dogaja v

sodobni teoriji in praksi v Sloveniji in zunaj

nje:

– pogledi na literarno izobraževanje na

posameznih stopnjah v teoriji, {olski

praksi in v {ir{i javnosti;

– literarni ustvarjalci o literarnem

izobraževanju;

– vrednotenje rezultatov literarnega

izobraževanja pri razli~nih generacijah

in na razli~nih stopnjah;

– lastnosti in prizadevanja vidnih u~iteljev

književnosti neko~ in danes;

– didaktika književnosti kot veda o

književnem izobraževanju.

Delovne oblike in jeziki simpozija

Simpozij bo potekal v obliki plenarnih

predavanj in tematskih sekcij. Delovni

jeziki plenarnih zasedanj bodo sloven{~ina,

angle{~ina in ru{~ina, v sekcijah in pri

okroglih mizah pa je možna tudi raba drugih,

zlasti slovanskih jezikov. Pred simpozijem bo

iz{la posebna bro{ura z povzetki predavanj v

sloven{~ini, angle{~ini in ru{~ini.

^lani programskega in organizacijskega odbora

Predsednica simpozija:

Boža Krakar Vogel (Filozofska fakulteta

Univerze v Ljubljani).

^lani:

Aleksander Bjel~evi~, Miran Hladnik,

Irena Novak Popov, Alojzija Zupan Sosi~,

Tomo Virk, Meta Grosman (vsi Filozofska

fakulteta Univerze v Ljubljani), Mirjana

Benjak (Univerza na Reki), Bo`ena Tokarz

(Univerza v Bielsko-Białi), Henry Cooper

(Univerza v Indiani), Zvonko Kova~

(Univerza v Zagrebu).

Strokovna sodelavka simpozija: Tja{a Ali~

([email protected]@ff.uni-lj.si@ ).

Tehni~na urednica publikacij simpozija:

Metka Lokar ([email protected]@ff.uni-lj.si@ ).

Udeležba na znanstveni prireditvi bo odli~na

priložnost za predstavitev novih raziskovalnih

dosežkov, izmenjavo strokovnih mnenj,

znanstveno sodelovanje ter ustvarjalno

druženje s kolegi s slovenskih, evropskih in

drugih univerz ali znanstvenih ustanov. Ve~

informacij o prireditvi je na voljo na spletni

strani Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji

jezik (www.centerslo.net/simpozij).

Boža Krakar Vogel

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

[email protected]