OBVESTILO - Devetletka · 2011-10-11 · OBVESTILO V 5. sklopu so načrtovane in vnesene v priprave dejavnosti za razvijanje predopismenjevalnih zmoţnosti slušnega razločevanja

OBVESTILO

V 5. sklopu so načrtovane in vnesene v priprave dejavnosti za razvijanje predopismenjevalnih

zmoţnosti slušnega razločevanja in razčlenjevanja.

Od 6. sklopa dalje je predviden čas za spoznavanje in usvajanje velikih tiskanih črk in branje.

Priprave za opismenjevanje bodo samostojne in jih boste vnašali sami. Objavljene bodo na

spletni strani.

Opozorilo: Nekateri linki v tem trenutku še niso aktivni, zagotovo pa bodo aktivni, ko bo čas

za njihovo uporabo pri vzgojno-izobraevalnem procesu.

2

5. sklop: ZIMA Čas: 35 dni

61. dan

62. dan

63. dan

64. dan

65. dan

SPO

SPO 2 uri

Snovi – U/34,35, DZ 2/60

(1.nal.)

Operacijsko določanje

lastnosti snovi

Snovi - DZ 2 /41, 42

Operacijsko določanje

lastnosti

SLJ 2 uri

Pravljica: Rdeča kapica -

priprava na dramatizacijo

z lutkami

SLJ

Pravljica: Rdeča kapica

- B/70, 71

(2 uri)

Zvoki predmetov iz

različnih snovi –

poslušanje

DZ 2/40

Pravljica: Rdeča kapica –

dramatizacija z lutkami

MAT

Odštevam - U/32

(zadnja naloga),

DZ 2/ 33

Odštevam - DZ 2/34

.

Primerjam velikost

števil - DZ 2/37, 38

Primerjam velikost števil-

DZ 2/39

ŠVZ

Plezanje

Igre s padalom

Kotaljenje ţoge z obema

rokama

LVZ

Kiparstvo: Oblikovanje iz

odpadnih materialov

(lutke)

(2 uri)

GVZ

Ustvarjanje: Uglasbimo

pravljico

Ustvarjanje: Posnemanje

zvokov ţivali

3

66. dan

67. dan

68. dan

69. dan

70. dan

SPO

Oblikujemo iz papirja in

gline – U/36

(preoblikovanje papirja in

spoznavanje orodja)

»Peskovnik« v razredu

Oblikujemo iz papirja in

gline – U/36

(preoblikujejo glino in

uporabljajo orodja)

SLJ

Najprej, potem,

nazadnje – U/26, 27, 28,

DZ 2/44

(2 uri)

Pripravljamo se na

praznovanje – U/26, 27

(branje slike)

Valovita črta – DZ 2/48

(predopismenjevalne

vaje)

Zgodba: Anča pomaranča

– Ne ne, strah me je

(branje v nadaljevanjih)–

B/72, 73

Rišem črte – DZ 2/49

(predopismenjevalne

vaje)

Poslušanje navodil

MAT

Število 0 – U/33,

DZ 2/43

Računam do 5 – U/33,

DZ 2/45

Računam do 5 –

DZ 2/46

Računam do 5 - DZ 2/47

ŠVZ

Hoja po klopi

Čez kolebnice

Premagovanje ovir

LVZ

Kiparstvo: Oblikovanje

kipca iz gline (2 uri)

GVZ

Poslušanje, ustvarjanje:

Visoki in nizki toni

Igramo visoke in nizke

tone

4

71. dan

72. dan

73. dan

74. dan

75. dan

SPO

Praznik – kaj je to?

Koledar naših

praznovanj - U/24,25

Praznujemo - U/37

SLJ

Pravljica: Volk in sedem

kozličkov – B/74, 75

(2 uri)

Radijska igra: Volk in

sedem kozličkov – B/75

Dolge in kratke besede -

slušno zaznavanje

Rišem črte – DZ 2/50

(predopismenjevalne

vaje)

Voščilo – U/29

Dolge in kratke besede –

slušno zaznavanje

Zlogi v besedi –

razčlenjevanje besed na

zloge

MAT

Računske zgodbe v

slikah - U/34

Računske zgodbe v slikah

- U/35

Računam do 5 -

utrjevanje snovi z

didaktičnimi igrami

Oblike predmetov

ŠVZ

Štafetne igre

Gibanje na

neenakomeren ritem

Enoročno kotaljenje ţoge

LVZ

Oblikovanje voščilnice

(2 uri)

GVZ

Poslušanje: Glasbena

pravljica Peter in volk

Poslušanje, poustvarjanje:

Glasbena pravljica Peter

in volk

5

76. dan

77. dan

78. dan

79. dan

80. dan

SPO

SPO 2 uri

Naš mali projekt:

Okrasimo razred – U/39

SLJ 2 uri

Ogled risanke – po

lastnem izboru

Novoletno praznovanje

SLJ

Radijska igra: Volku

ostrigli brke – B/75

Število zlogov v besedi

(2 uri)

Besede z nasprotnim

pomenom – DZ 2/53

Začetni zlog v besedi

Knjiţni kviz

MAT

Spoznavanje in

poimenovanje teles

Oblikovanje teles iz

plastelina

Telesa – U/36, DZ 2/51

Reši saj zmoreš – U/37

Preglednica - U/38, 39,

DZ 2/52

ŠVZ

Spretnosti na klopi

Elementarne igre

Kreativni gib

LVZ

Slikanje in grafika: Tisk s

pečatniki in slikanje s

tempero

(2 uri)

GVZ

Pesem: Dedek Mraz

Pojemo, rajamo

6

81. dan

82. dan

83. dan

84. dan

85. dan

SPO

Tekočine

(opisovanje, razvrščanje,

razgovor o nevarnih

tekočinah)

SPO 2 uri

Tekočine (izvajanje

poskusov) – DZ 2/60,

61, 62

SLJ 2 uri

Govorni nastop: Opis

ţivali

SLJ

Zgodba: Zgodbe iz

mesta Rič-Rač – Pst,

volk je v sobi – B/76, 77

(2 uri)

Kaj je to? – DZ 2/55

(poslušanje opisov ţivali)

Končni zlog v besedi

Pesem: Uspavanka – B/78

MAT

Število 6 - U/40 (zgoraj,

sredina), DZ 2/54

Števila do 6 – DZ 2/56,

57

Primerjam velikost števil

DZ 2/58

Računam do 6 –

DZ 2/59, U/40 (spodaj)


sredina), DZ 2/63

ŠVZ

Kotaljenje ţoge z nogo

I.


II.

Preskakovanje nizkih ovir

LVZ

Slikanje »mokro na

mokro«

(2 uri)

GVZ

Poslušanje, ustvarjanje:

Vivaldi - Zima

Pesem: Uspavanka

7

86. dan

87. dan

88. dan

89. dan

90. dan

SPO

Zima – U/32, 33

Zima na šolskem

dvorišču

(opazovalni list)

Hura, sneg!

SLJ

Berem sličice – DZ 2/36

Poslušanje nepravilnih

povedi

Začetni glas v besedi

(2 uri)

Slikovni narek

Končni glas v besedi

Primerjamo lastnosti –

U/30 (zgornja naloga),

DZ 2/69

Začetni/končni glas v

besedi

Čestitka – U/29


besedi

Pesem: Bele sneţinke-

B/64, 65

MAT

Števila do 7 - DZ 2/64,

65, 66

Računam do 7 - DZ 2/67,

68, U/41 (spodaj)


sredina), DZ 2/70

Števila do 8 - DZ 2/71, 72

ŠVZ

Plezalni poligon

Igre na snegu

Preskakovanje kolebnice

LVZ

Kiparstvo: Oblikovanje

sneţaka (iz snega ali iz

plastenke ali druge

embalaţe) (2 uri)

GVZ

Pesem: Zima je prišla

Pesem: Bele sneţinke

8

91. dan

92. dan

93. dan

94. dan

95. dan

SPO

Zimski športi

Zimska oblačila

Spoznali smo- U/38

SLJ

Pravljica: Maček Muri –

B/54, 55

(2 uri)

Pravljica: Maček Muri -

poustvarjanje

Oglašanje domačih

ţivali – DZ 2/75


besedi

Primerjamo lastnosti –

U/30 (spodnja naloga),

DZ 2/78

Spoznali smo – U/31

Razčlenjevanje besed na

glasove

MAT

Računam do 8 -

DZ2/73, 74, U/42

(spodaj)


sredina), DZ 2/76

Števila do 9 - DZ 2/77

Računam do 9 - DZ 2/79,

80 , U/43 (spodaj)

ŠVZ

Igre z obročem

55

Igre na snegu

56

Štafetne igre z obroči

57

LVZ

Slikanje: Poslikava

sneţakov – figur

(2 uri) 37, 38

GVZ

Pesem: Maček Muri

Pesem: Maček Muri –

zvočno–gibna

improvizacija

9

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 61.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pravljico. Poiščejo podobnosti med knjiţevno osebo

in seboj, povedo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem poloţaju kot knjiţevna

oseba. Prepoznavajo značajske lastnosti knjiţevnih oseb. Razvijajo sposobnost

razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Prepoznavajo dobre in slabe knjiţevne

osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take. Zaznavajo in doţivljajo posamezne dogodke v

besedilu kot zaokroţene celote. »Berejo« ilustracije in posamezne dele besedila, ki jih

znajo ţe na pamet. Spoznajo značilnosti pravljice.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z didaktičnimi ponazorili in grafično. Obnovijo

problem s svojimi besedami. Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.

ŠVZ: Razvijajo moč rok. Navajajo se na obvladovanje lastnega telesa v različnih poloţajih.

Razvijajo osnovno motoriko. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo, branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija

eksperimentalna - eksperimentiranje

izkustveno učenje - igra, praktično delo

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

B/70, 71, knjiga

Rdeča kapica

MAT

U/32, DZ 2/33,

mapa - priloga

(kartončki s

številkami,

kartončki s pikami,

kartončki z

matematičnimi

znaki)

ŠVZ

lestev, klop, rutka,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

- Povemo začetek pravljice o najbolj pridnem dečku na svetu. (Naredimo se, da smo pozabili,

kakšen je bil ta deček.) Prosimo učence, naj se v skupinah posvetujejo, kakšen je bil dan v

ţivljenju najbolj pridnega dečka na svetu.

Povabimo učence k pripovedovanju.

- Vprašamo: In kaj se zgodi, če niste pridni, če ne ubogate?

Spodbudimo učence k pripovedovanju.

Najava besedila: Nekoč je ţivela deklica, ki ni ubogala svoje mamice. Šla je k babici.

Srečala je volka.

10

Priprava na poslušanje

Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.

Izjava po čustvenem odmoru: Preberemo zadnjo poved v pravljici.

Interpretacija

Vodimo pogovor, vprašamo.

- Knjiţevne osebe, njihove lastnosti in motivi za ravnanje

Katere knjiţevne osebe smo srečali v pravljici?

Kaj nam pove pravljica o Rdeči kapici? Kakšna je Rdeča kapica? Opišite jo.

Je Rdeča kapica ravnala prav? Kako bi ravnali vi?

Kakšen je bil volk? Zakaj je volk rekel Rdeči kapici, naj se ozre naokrog in pogleda

cvetice? S kakšnim glasom je to rekel?

Povejte, katere so dobre knjiţevne osebe in zakaj so dobre.

Povejte, katere so slabe knjiţevne osebe in zakaj so slabe.

- Knjiţevni prostor; knjiţevno dogajanje

Kje se je pravljica dogajala?

Pripovedujte, kaj se je zgodilo pred hišo.

Pripovedujte, kaj se je zgodilo v gozdu.

Pripovedujte, kaj se je zgodilo v babičini hiši.

»Branje« pravljice

Učence razdelimo v skupine in vsaki skupini ponudimo knjigo Rdeča kapica.

Spodbudimo učence, naj knjigo prelistajo, »berejo« ilustracije in posamezne dele besedila,

ki jih znajo ţe na pamet.

Značilnosti pravljice

- Povabimo učence, naj poiščejo začetek pravljice in ga skušajo prebrati.

Vprašamo: Ali poznate še kakšno pravljico, ki se začne z nekoč … ali z nekoč pred

davnimi časi …

Povzamemo: Zelo veliko pravljic se začne z nekoč pred davnimi časi. Skoraj lahko bi rekli,

da ko zaslišimo nekoč pred davnimi časi, ţe vemo, da bomo poslušali pravo pravljico.

- »Slabe« knjiţevne osebe

Spodbudimo učence, naj povedo, kdo vse glavnim knjiţevnim osebam lahko stori kaj

hudega in kaj jim lahko storijo. Povedo naj tudi, kje so to zvedeli.

- Pravljični čudeţi

Spodbudimo učence, naj povedo, kdo vse in kaj vse lahko reši glavne knjiţevne osebe.

Pripovedujejo o teh čudeţih. Povedo naj tudi, kje so to zvedeli.

Plan dela s pravljico

Povemo, da se bomo s pravljico Rdeča kapica ukvarjali ta teden. Predstavimo plan dela s

pravljico (korelacija z LVZ).

Povabimo učence k oblikovanju plana in razdelitvi vlog.

Izdelava lutk.

Izdelava dogajalnih prostorov.

Spremljanje z glasbili.

Priprava lutkovne uprizoritve.

11

II. dejavnost

Povemo problem: Metka je naredila 5 lutk. 2 lutki je dala Tjaši. Koliko lutk ima še Metka?

Učenci obnovijo problem.

Problemsko situacijo prikaţejo s ponazorili: Nastavijo 5 palčk/kock, 2 odvzamejo.

Problem grafično prikaţejo: Narišejo 5 krogcev. 2 krogca prečrtajo (črtajo od desne proti

levi).

Ob nastali situaciji nastavijo račun s pomočjo kartončkov iz priloge.

Zapišejo nastavljeni račun v zvezke.

Rešijo še nekaj podobnih primerov.

DZ 2, str. 33

Zgornja naloga

Preberejo piktograma ob nalogi in povedo, kaj pomenita.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Opozorimo jih na smer

prečrtavanja krogov (od desne proti levi).

Preverimo pravilnost rešitev.

Spodnja naloga

Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Poveţejo rezultat z

nakazano razliko.


Učbenik MAT, str. 32

Spodnja naloga

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja.

V zvezek prepišejo račune odštevanja in jih izračunajo.


III. dejavnost

Igra: Lev in tiger

Gimnastične vaje

Plezanje

- prečno po letvenikih (učenec pleza prečno po letvenikih);

- po letveniku gor, po klopi dol (po letveniku spleza gor, nato se po klopi – toboganu –

- zapelje navzdol);

- po klopi gor, po letveniku dol (po klopi, ki je zataknjena za letvenik, spleza navzgor, nato

- po letveniku navzdol);

- po lestvi vodoravno (lestev poloţimo na dve klopi tako, da je vzporedna s tlemi; učenci

- lezejo od enega konca lestve do drugega);

- po lestvi in letveniku (lestev zataknemo za letvenik; učenci lezejo po lestvi navzgor, po

- letveniku navzdol in obratno).

Igra: Slepe miši

Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.

POMEMBNO: Učencem naročimo, naj jutri prinesejo predmete iz lesa. Prinesejo naj tudi

različne snovi.

71

12

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA

URA

SPO

SLJ Pravljica: Rdeča kapica 73., 74.

MAT Odštevam do 5 49.

ŠVZ Plezanje 37.

LVZ

GVZ

13

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 62.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji SPO: Vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine. Spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi

in tekočine. Vedo, da so predmeti sestavljeni iz ene ali več snovi. Razvrščajo po skupnih

lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk).

MAT: Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.

GVZ: Pozorno poslušajo posnetek C. Saint Saensa Slon iz Ţivalskega karnevala. Besedno

izrazijo svoja doţivetja ob poslušanju. Oblikujejo glasbeno spremljavo k izmišljenim

zgodbam o ţivalih. Povezujejo zvoke posameznih glasbil z zvoki posameznih ţivali

osebe iz pravljice predstavijo z glasbili.







Učni pripomočki,

sredstva

GVZ

posnetek Slon iz

Ţivalskega

karnevala,

Orffova glasbila

MAT

DZ 2/34, mehka

ţogica

SPO

U/34,35, DZ 2/60 (1.nal.),

zbirka enakih predmetov iz

različnih snovi, slike

različnih predmetov,

predmeti iz različnih snovi,

vrečka/škatla z odprtino,

tekoče, trdne in sipke snovi,

sol, sladkor, citronka,

mivka, voda, prozorni

lončki

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog in jim naročimo, naj pokaţejo prinešene predmete.

Predmete poimenujejo in povedo, da so narejeni iz lesa. Spoznajo, da so iz iste snovi

narejeni različni predmeti.

V razredu uredimo zbirko lesenih predmetov.

Učencem naročimo, naj na mizo zloţijo nekaj šolskih potrebščin.

Poimenujejo naj predmete in njihove sestavne dele. Povedo naj, iz katerih snovi so

narejeni.

Pripravimo zbirko ţog/kock ... iz različnih snovi – plastike, tkanine, papirja, gume ...

Učenci jih opisujejo in poimenujejo snovi, iz katerih so narejene.

Razvrščajo ţogice po različnih kriterijh; kot predmet (velika-majhna) ali kot snov (gladka-

hrapava).

14

Igra: Skriti predmet

V vrečko ali škatlo z odprtino damo predmete iz različnih snovi. Vrečka potuje v krogu.

Učenci predmete tipajo in opisujejo: gladka, mehka, topla, mrzla, hrapava .... Ko vrečka

pride naokrog, predmet vzamemo ven: poimenujejo predmet in snov, iz katere je narejen.

Predmete, ki so jih uporabili pri igri, razvrstijo po različnih kriterijih. Povedo, po čem so jih

razvrstili.

Pripravimo posode iz različnih snovi. Učenci posode opazujejo in povedo, iz česa so, za kaj

se uporabljajo.

Posode skrijemo in udarjamo nanje. Učenci jih prepoznavajo po zvoku, ki nastaja ob

udarcu.

Učbenik SPO, str. 34

- Povabimo učence, naj si ogledajo narisano in poimenujejo predmete.

Povedo naj, iz katerih snovi so narejeni.

- Naročimo, naj v razredu poiščejo različne predmete. Predmete razvrstijo glede na snov, iz

katere so narejeni - les, plastika, steklo, kovina, blago, penasta guma ...

- Pozovemo učence, naj v učbeniku pokaţejo predmete, ki so narejeni iz več snovi. Povedo

naj, iz katerih snovi so narejeni.

- Naročimo, naj v razredu poiščejo predmete, ki so narejeni iz več snovi. Povedo naj, iz

katerih snovi so narejeni.

Učencem ponudimo slikovni material: razvrščajo na različne načine in povedo kriterij, po

katerem so razvrščali. Lahko izdelamo plakat, na katerem so slike razvrščene glede na

snovi, iz katerih so.

Pripravimo snovi (sladkor, moka, voda, olje, mleko, sol ...).

Učenci snovi opazujejo in jih poimenujejo.

Razvrščajo snovi na osnovi opazovanja ( tekoče-sipke-trdne, po barvi ...).

Pripravimo tri snovi (uţitne): sol, sladkor, citronka.

Naročimo, naj snovi opazujejo, tipajo, vonjajo in na koncu okušajo. Pri tem opisujejo

lastnosti teh snovi. Pogovorimo se o nevarnosti okušanja. Okušajmo samo tisto, kar

poznamo!


Ogledamo si fotografije. Naročimo, naj poimenujejo snovi.

Vprašamo: Katere snovi so v posodah in zakaj? Kaj lahko delamo s tekočinami? Kaj delamo

s sipkimi snovmi?

DZ 2, str. 60

Razvrščanje tekočih in sipkih snovi

Delo v skupinah (ali parih)

Pripravimo: Prozorne lončke, vodo, mivko.

- Najprej prelivajo vodo iz enega lončka v drugega. Opazujejo curek in gladino vode v obeh

posodah. Narišejo v DZ. (Gladina vode v drugem lončku je vodoravna.)

- Postopek ponovijo z mivko. (V lončku z mivko nastane kupček.)

O opaţanjih se pogovorimo.

- Učencem ponudimo še nekaj snovi: moka, olje, sladkor, kis, kakav …

Napovedo, pri katerih snoveh bo nastal kupček, pri katerih bo gladina vodoravna – snovi

razvrstijo. Svoje napovedi preizkusijo.

- Na tabli lahko nastaja preglednica tekočih in sipkih snovi (teh pojmov učencem ni treba

uporabljati).

Predlagajo, kako bi označili snovi (npr.: lonček s kupčkom za snovi, ki naredijo kupček;

lonček z ravno gladino za tekočine). V preglednico rišejo ali lepijo slike snovi.

15

II. dejavnost

Igra: Ujamem ţogico in povem rezultat

- Učence povabimo v krog. Učitelj pove račun odštevanja do 5 in vrţe ţogico učencu, ki

račun izračuna. Učenec ţogico vrne učitelju. Igro večkrat ponovimo.

- Učenec pove račun odštevanja do 5 in vrţe ţogico sošolcu, ki račun izračuna. Učenec, ki je

izračunal pove nov račun in vrţe ţogico sošolcu, ki račun izračuna. Igro večkrat ponovimo.

DZ 2/34

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.

Pri prvi nalogi izračunajo račune in na sliki pobarvajo polja z rezultati.

Pri drugi nalogi izračunajo račune ter šale pobarvajo z ustrezno barvo.


III. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci poslušajo posnetek Slon (C. Sait Saens: Ţivalski karneval).

Med poslušanjem si morajo predstavljati ţival, ki jo ta posnetek najbolje predstavlja.

Po poslušanju učenci pripovedujejo o svojih doţivetjih, katero ţival so si predstavljali in kaj

počne.

Učitelj pove, da si je skladatelj predstavljal slona, ki pleše.

Eden izmed učencev s pantomimo prikaţe slona, ki pleše.

Uglasbimo pravljico

Ponovijo pravljico o Rdeči kapici

Učitelj učence razdeli v 4 skupine in v vsaki skupini določi vloge (pripovedovalec, Rdeča

kapica, volk, babica, lovec, 4 učenci, ki so te osebe na glasbilih).

Vsaka skupina mora predstaviti glavne junake (Rdeča kapica, volk, lovec) z glasbili in

gibom ter na ta način odigrati pravljico. Pripovedovalec pripoveduje, glavni junaki s

pantomimo prikazujejo zgodbo, glasbila pa se vključujejo takrat kot osebe in sicer vsako

glasbilo za svojo osebo – npr.: triangel za Rdečo kapico, boben za volka …

71

Pregled realizacije


URA

SPO Snovi – iz česa so predmeti; operacijsko določanje lastnosti

snovi

37., 38.

SLJ

MAT Odštevam do 5 50.

ŠVZ

LVZ

GVZ Uglasbimo pravljico 26.

16

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 63.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke , ki jih povzročamo s predmeti iz iste snovi. Ločijo

zvoke predmetov iz raznih snovi. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz. predmete, s

katerimi ustvarjamo zvoke. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše).

SPO: Poimenujejo in preštejejo predmete, ki so narejeni iz enake snovi. Število predmetov

prikaţejo s stolpci. Berejo prikaz s stolpci. Ugotavljajo, kateri predmeti plavajo in kateri

ne plavajo.

ŠVZ: Krepijo si mišice rok in nog. Navajajo se na sodelovanje in razvijajo prijateljske odnose.

Navajajo se na poslušanje navodil. Ob igri se sprostijo in razvedrijo.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični;

Ugotavljajo velikostne odnose med števili. Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.


grafično delo,branje, pisanje, opazovanje





Učni pripomočki,

sredstva

SLO

DZ 2/40

predmeti iz različnih

snovi - dve kovinski

ţlici, dve leseni palčki,

ţogo, dva steklena

kozarca, papir, škarje,

kladivo, torbo, lepilo

SPO

DZ 2/41, 42

predmeti iz

različnih snovi –

ţogica, vilice,

vatirana palčka,

gumb, igralna

kocka, voda, večje

prozorne posode

MAT

DZ 2/37, 38,

kocke, palčke,

mapa-priloga

(kartončki s

števkami, kartončki

z znaki)

ŠVZ

padalo, ţoge, teniške

ţoge, kolebnice

IZVEDBA DNE

Opomba: Zvoke predmetov iz različnih snovi ne poslušamo posnete na zgoščenki, kot je

označeno v DZ, ampak zvoke povzročamo sami.

I. dejavnost

Učence povabimo v krog. Pokaţemo jim predmete iz različnih snovi – dve kovinski ţlici,

dve leseni palčki, ţogo, dva steklena kozarca, papir, škarje, kladivo, torbo, lepilo,

vodovodno pipo, učiteljeve čevlje.

Pozovemo učence, naj poimenujejo predmete in povedo, iz katere snovi so narejeni.

Predmete lahko tudi otipajo.

Učence pozovemo, naj pripovedujejo o svojih izkušnjah s temi predmeti in naj iščejo

podobnosti in razlike med njimi (npr.: velikost, oblika, barva …).

17

Med pogovorom in predstavitvijo s predmeti povzročamo zvoke.

Učencem povemo, da bomo poslušali zvoke, ki jih bomo povzročali s temi predmeti.

Določimo pravila poslušanja, npr.:

- Se umirimo.

- Zapremo oči.

- Poslušamo zvoke.

- Počakamo, da nas učitelj pokliče.

- Povemo, kaj slišimo.

- Poimenujemo povzročitelje zvokov.

- Povemo, iz katere snovi so predmeti, s katerimi smo povzročali zvoke.

- Poimenujemo zvoke.

Učenci se pripravijo na poslušanje.

1. poslušanje:

- Povzročamo zvoke s predmeti tako, da nas učenci vidijo - trkamo s steklenima kozarcema;

tolčemo ţlico ob ţlico; vrţemo ţogo na tla in jo odbijamo; reţemo s škarjami; tolčemo

palčko ob palčko; udarjamo s kladivom; topotamo s čevlji; trgamo papir; odpremo pipo.

Posamezni zvok izvajamo najmanj 10 sekund.

- Povabimo učence, naj povedo, kaj slišijo.

Poimenujejo povzročitelje zvokov.

Povedo, iz katere snovi so predmeti, s katerimi smo povzročali zvoke.

Poimenujejo zvoke.

- Naročimo, naj pripravijo DZ 2, str. 40.

2. poslušanje:

- Povemo, da bomo še enkrat poslušali zvoke, ki jih povzročamo z različnimi predmeti. Po

poslušanju posameznega zvoka, bodo rešili nalogo v DZ tako, da bodo podčrtali sličico

predmeta, ki je povzročal zvok.

- Povzročamo zvoke s predmeti tako, da nas učenci ne vidijo - trkamo s steklenima

kozarcema; tolčemo ţlico ob ţlico; vrţemo ţogo na tla in jo odbijamo; reţemo s škarjami;

tolčemo palčko ob palčko; udarjamo s kladivom; topotamo s čevlji; trgamo papir.

Posamezni zvok izvajamo najmanj 10 sekund.

Učenci v DZ podčrtajo sličico predmeta, ki je povzročal zvok.

- Po končanem poslušanju preverimo pravilnost rešitve.

II. dejavnost

DZ 2, str. 40

Ob slikah v DZ zastavljamo naloge, npr:.

Poiščite predmete, ki so narejeni iz lesa. Poimenujte jih. Koliko jih je?

Poimenujte predmete, ki so narejeni iz plastike. Koliko jih je?

Iz katere snovi so kozarci? Poiščite še kakšen narisan predmet, ki je iz stekla.

Koliko narisanih predmetov je iz kovine?

DZ 2, str. 41 Lilibi/šolska ulica1-2/spoznavanje okolja/iz česa je

- Povabimo učence, naj si v DZ ogledajo nalogo. Povedo, kaj so ugotovili.

Poimenujejo narisane predmete in povedo, iz katerih snovi so narejeni.

Ogledamo si prikaz s stolpci in preberemo napisane besede.

- Povemo navodilo za delo:

Prešteli boste predmete, ki so narejeni iz enake snovi.

Število predmetov, ki so narejeni iz enake snovi, boste prikazali s stolpci.

Učenci samostojno rešijo nalogo.

- Beremo prikaz s stolpci:

Koliko je predmetov iz kovine?

http://www.lilibi.si/šolska

18

Koliko je predmetov iz lesa?

Koliko je predmetov iz plastike?

Koliko je predmetov iz papirja?

Koliko je predmetov iz stekla?

Katerih predmetov je največ?

Katerih predmetov je najmanj?

III. dejavnost

DZ 2, str. 42

Razvrščanje predmetov glede na plovnost (plavajo, se potopijo)

Delo v skupinah (ali parih)

Pripravimo: večjo prozorno posodo z vodo, ţogico, vilice, vatirano palčko, gumb, igralno

kocko.

- Ogledajo si predmete in jih poimenujejo. Povedo, iz katerih snovi so narejeni.

- Vsak učenec najprej sam napove, kateri predmeti plavajo in kateri potonejo – označijo v

preglednici v DZ. (Pomembno: Učence opozorimo, da ni napačnih napovedi.)

- Nato naredijo poskus s predmeti: Predmet dajo v vodo in ugotovijo, ali predmet plava v

vodi ali ne plava.

Ugotovitve zabeleţijo v preglednici.

- Ogledajo si obe preglednici in ugotovijo, ali je poskus potrdil njihovo napoved. Svoje

ugotovitve utemeljijo.

IV. dejavnost

Prinesemo padalo. Učenci ga otipajo in povedo, iz katere snovi je narejeno.

Ogrevanje s padalom

Učenci se postavijo okrog padala in ga primejo z eno roko. Gibajo se po navodilih: hodijo,

tečejo, hopsajo, skačejo…; padalo lahko drţijo na različnih nivojih (nad glavo, ob boku, ob

kolenih). Vaje ponovimo še z drugo roko in v drugo smer.

Gimnastične vaje

Igre s padalom

- Valovi

Padalo drţijo z obema rokama. Najprej ga stresajo narahlo, nato vse močneje in spet narahlo

(veter vse močneje piha, nato zopet pojenjuje).

- Gasilci

Padalo trdno primejo z obema rokama. Na znak ga vsak močno potegne k sebi. Poloţaj

zadrţijo 10 sekund. Ponovimo v različnih poloţajih (sed, klek).

- Divji konji

Učenci so s hrbtom obrnjeni proti padalu, primejo ga z obema rokama. Na znak ga vsak

močno vleče proti sebi. Poloţaj zadrţijo 10 sekund. Ponovimo v klečečem poloţaju.

- Odbijanje ţoge

Na padalo poloţimo ţogo. Učenci jo poskušajo čim večkrat odbiti v zrak.

- Kače!!!

Na padalo damo nekaj kolebnic. Učenci naj skušajo čim hitreje s padala otresti te strupene

kače. Če se te kača dotakne, moraš preteči en krog po telovadnici, nato se vrneš v igro.

- Pokovka

Na padalo damo več teniških ţogic. Učenci naj s tresenjem poskušajo čim hitreje ţogice

spraviti s padala.

Igra: Morski psi

Učenci stojijo okrog padala in ga neţno tresejo. Dva otroka (morska psa) splezata pod

padalo. Kogar morski pes zagrabi za nogo, mora zamenjati mesto z morskim psom.

19

V. dejavnost

Učenci delajo v parih.

Vsak učenec nastavi mnoţico predmetov, ki nima več kot 5 članov. Ugotovita, koliko

članov je v vsaki mnoţici in pod mnoţico postavita kartonček z ustrezno številko.

Primerjata velikost števil. Med števili vstavita kartonček z ustreznim znakom za velikostne

odnose <, >, =.

Prebereta.

S pomočjo kartončkov nastavljajo račune odštevanja in računajo.

DZ 2/37

- Učenci si ogledajo problemsko situacijo s sneţaki in jo ubesedijo.

Razloţijo matematični zapis pod njo.

Rešijo nalogo tako, da pravilno vstavijo znak za velikostni odnos.

- Učenci ubesedijo posamezen primer s stolpiči in ga rešijo.


- Samostojno rešijo naloge na desni strani. Učence opozorimo, naj pod nakazane razlike

zmeraj narišejo »ţepek« in vanj napišejo rezultat, šele nato naj vstavijo znak za velikostni

odnos.


DZ 2/38

- Učenci si ogledajo problemsko situacijo s pticami in jo ubesedijo.

Razloţijo matematični zapis pod njo.

Rešijo nalogo tako, da pravilno vstavijo znak za velikostni odnos.

- Učenci ubesedijo posamezen primer s stolpiči in ga rešijo.


- Samostojno rešijo naloge na desni strani. Učence opozorimo naj pod nakazane razlike

zmeraj narišejo »ţepek« in vanj napišejo rezultat, šele nato naj vstavijo znak za velikostni

odnos.


Pregled realizacije


URA

SPO Snovi – operacijsko določanje lastnosti snovi 39.

SLJ Zvoki predmetov iz različnih snovi - poslušanje 75.

MAT Primerjam velikost števil 51.

ŠVZ Igre s padalom 38.

LVZ

GVZ

20

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 64.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

LVZ: Opredelijo različne materiale, primerne za oblikovanje lutk in elementov v dogajalnem

prostoru. Negujejo ustvarjalnost. Ob uporabi različnih orodij in pripomočkov razvijajo

svojo motorično spretnost.

SLJ: Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja v osebo, »poistovetenja« z njo ter

prevzemanja vloge osebe. Razvijajo domišljijske sposobnosti in sposobnosti

domišljijskega dopolnjevanja pravljičnega sveta. V skupini se pripravljajo na

dramatizacijo pravljice z izdelanimi lutkami.







Učni pripomočki,

sredstva

LVZ

- za oblikovanje lutk:

kosi lepenke, volna,

tkanine, gumbi, manjša

palica …

- za oblikovanje scene:

kosi lepenke ali

kartona, barvasti

papirji, tulci …

- pripomočki: lepilo,

škarje …

SLO

maskoti Lili in

Bine, izdelane

lutke in scena,

Orffova glasbila

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.

Oblikujemo skupine in dvojice. Učenci v dvojicah izdelujejo posamezne lutke, učenci v

skupinah pa dogajalni prostor – sceno.

Za pozneje pripravimo materiale za izdelavo lutk in scene.

Izhodišče in vpeljava likovnega problema

Vodimo pogovor:

Ste ţe bili na lutkovni predstavi?

Kaj menite, iz česa so izdelane lutke?

Učenci domiselno naštevajo različne materiale.

21

Likovna naloga

Katere osebe nastopajo pri Rdeči kapici? Naštejejo: Rdeča kapica, mama, babica, volk,

lovec …

Kaj bo na sceni – na dogajalnem prostoru? Naštejejo: grm, drevesa, babičina hišica, jagode..

V dvojicah bomo izdelali lutko iz papirja, dodatke bomo oblikovali iz drugih materialov

(kosi lepenke, volna, tkanine, gumbi, manjša palica …)

Izdelalo bomo tudi sceno: drevesa, grmiček, jagode, hišico (kosi lepenke, tulci itn.)

Demonstracija, skiciramo na tablo in opišemo:

Predstavimo tudi postopek oblikovanja dreves – krošnja na tulcih, hišice … Učenci tudi

sami predlagajo svoje ideje.

Razdelimo dvojicam posamezne naloge – lutke in dele scene.

Učencem razdelimo material za delo.

Individualno delo učencev

Učenci oblikujejo lutke in sceno.

Spodbujamo jih in opozarjamo na različne moţnosti.

Pomagamo jim pri zahtevnejših postopkih.

Na koncu poskusijo z lutkami nekoliko zaigrati.

Vrednotenje

Lutke na ustreznem prostoru prislonimo k steni, postavimo sceno … Zberemo se ob

izdelkih in si jih ogledujemo.

Učenci tudi pripovedujejo o svojih izdelkih.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

dvojic, domišljijo in vztrajnost …

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

22

II. dejavnost

Uprizorimo komunikacijo z maskotama.

Bine: Lili, poglej, kako odlične lutke so naredili učenci. Pa tudi pripomočki za sceno so lepi.

Kaj misliš, zakaj bodo to potrebovali?

Lili: Mislim, da bodo z lutkami igrali. Povedala ti bom pesmico, ti pa povej naslov

pravljice, ki jo bodo igrali.

Jaz sem Rdeča kapica, Rada pojem, se vrtim,

mala zlata deklica, skačem in se smejem,

rada s punčko se igram, v šoli dobro se učim,

k babici ţe sama znam. ţe do sto preštejem.

In kako mi je ime,

vedeli bi radi?

Vsak kdorkoli me pozna,

pravi Rdeča kapica.

Bine: O, to je pa čisto lahko. To ve pa vsak, da je to Rdeča kapica.

Povemo, da preden bomo igrali z lutkami, se moramo o pravljici še pogovoriti.


- Kaj se je dogajalo, ko je volk prišel k babici?

Kaj sta babica in volk takrat govorila?

(Podrobnejša vprašanja, s katerimi učence pripravimo na dramatizacijo.)

Najprej je volk verjetno potrkal. Kaj je mislila babica, kdo je prišel? Kaj je rekla?

In potem je vstopil volk. Kaj je rekla, ko je zagledala volka? Je sploh kaj rekla? Morda je

samo zakričala?

In kaj je nato rekel volk?

In potem? Je babica sploh lahko kaj rekla, morda je koga poklicala na pomoč?)

- Spodbudimo učence, da zaigrajo v dvojicah dogajanje med volkom in babico.

- Volk je v babičini hiši zadovoljen in sit zaspal. Medtem ko je spal, pa so se mu dogajale

grozne reči. Si predstavljate, kako začuden je bil, ko se je zbudil?

Kaj je razmišljal? Kaj je rekel?

Priprava na dramatizacijo z lutkami

- Povemo navodilo:

Sestavili boste skupine, v katerih bo osem igralcev.

Razdelili si boste vloge – kdo bo igral mamico, Rdečo kapico, volka, babico, lovca.

Razdelili si boste vloge – kdo bo igral na glasbila, ki se bodo vključila preden bo oseba

govorila – npr.: triangel za Rdečo kapico, boben za volka …

Vsaka skupina bo imela svoje dramske vaje z lutkami.

Pri pripravi jim pomagamo in svetujemo.

- Vodimo pogovor o dramatizaciji z lutkami, npr.: kako naj se vţivijo v osebo, naj govorijo

glasno in razločno, kako naj igrajo z lutko

- Vsaka skupina se v svojem delu učilnice pripravlja na dramatizacijo. Spodbudimo jih, naj z

glasom in lutkami prikaţejo posamezno osebo.

- Spodbudimo učence, naj povedo, kako so se počutili pri pripravi na dramatizacijo, kakšne

teţave so imeli …

23

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Rdeča kapica - priprava na dramatizacijo z

lutkami

76., 77.

MAT

ŠVZ

LVZ Kiparstvo: Oblikovanje iz odpadnih materialov - lutke 25., 26.

GVZ

24

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 65.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja v osebo, »poistovetenja« z njo ter

prevzemanja vloge osebe. Sodelujejo v skupinski dramatizaciji pravljice z lutkami, ki so

jih naredili sami.

GVZ: Sproščeno zapojejo pesem. Improvizirajo-v ritmu posnemajo glasove ţivali. Z Orffovimi

glasbili posnemajo zvoke ţivali. Povezujejo zvoke posameznih glasbil z zvoki

posameznih ţivali.

MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični;

Ugotavljajo velikostne odnose med števili. Odštevajo in seštevajo v mnoţici naravnih

števil do 5.

ŠVZ: Pravilno kotalijo ţogo z obema rokama. Navajajo se na sodelovanje s soigralci. Razvijajo

pozornost.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/39, kocke, palčke,

mapa - priloga

(kartončki s številkami,

kartončki z znaki)

SLO

izdelane lutke in

scena, Orffova

glasbila

GVZ

notni zapis pesmi

Na našem dvorišču,

Orffova glasbila

ŠVZ

ţoge, kiji, zbirka iger

in gimnastičnih vaj

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Povabimo učence v krog. Pogovorimo se o današnji dramatizaciji z lutkami.

Naročimo, naj se razdelijo v skupine in pripravijo: razred za predstavo, sceno, pripomočke.

Dramatizacija pravljice

Gledalci se usedemo na pripravljene stole.

Posamezne skupine dramatizirajo pravljico z lutkami.

Po vsaki dramatizaciji vodimo pogovor o nastopu. Učence spodbudimo k vrednotenju

opravljene naloge.

II. dejavnost

Za nagrado za uspešne nastope, se bomo sprostili s pesmijo.

Uvodna motivacija

Učenci sproščeno zapojejo pesem Na našem dvorišču.

25

Zapojejo vse kitice in vključijo improvizacijo-oponašanje ţivali po skupinah.

Zvočna improvizacija

Učitelj učence razdeli v 5 skupin kot v eni prejšnjih ur.

Vsaka skupina bo oponašala eno ţival (kuţki, muce, piščančki, ovčke, petelin) z izbranim

inštrumentom v istem ritmu kot so to počeli prejšnjo uro s svojimi glasovi.

Učitelj šteje dvodobno mero (ena, dva, ena, dva).

Primer:

1. skupina KUŢKI igrajo na bobne ritem »hov-hov« (dve osminki) na ena, na dva so tiho

2. skupina MUCE igrajo na triangle ritem »mjav« (četrtinka) na dve, na ena so tiho

3. skupina PIŠČANČKI igrajo s palčkami »pi« (dve četrtinki) na ena in dva

4. skupina OVČKE tresejo z ropotuljo dolgi »be-e« (polovinka) na ena in drţijo do dva

5. skupina PETELINI s tamburini poljubno dvakrat na koncu udarijo kot »ki-ki-ri (tri

osminke)

Skupine se z izvajanjem-oponašanjem ţivali vključujejo postopoma druga za drugo na

učiteljev znak. Vsaka naslednja čaka na vsaj dve ponovitvi prejšnje skupine. Ko se

naslednja skupina vključi, prejšnja nadaljuje z izvajanjem do konca.

Petje pesmi v celoti

Po ţelji lahko učenci tudi v tej uri doţiveto zapojejo pesem v celoti in na namesto s svojimi

glasovi improvizirajo na glasbila v dogovorjenih skupinah.

Zvoki živali

Učitelj razdeli učencem v parih kartončke s sličicami različnih ţivali (medved, slon, kuţa,

muca, piščanček, petelin, ptiček, kača, ţaba, kukavica …)

Vsak par mora svojo ţival predstaviti z zvokom enega glasbila ali s pantomimo, ostali pari

ugibajo za katero ţival gre (npr.: strgalo in skakanje-ţaba). Tisti par, ki ugane, je naslednji

na vrsti

III. dejavnost


Vsak učenec nastavi mnoţico predmetov, ki nima več kot 5 članov. Ugotovita, koliko

članov je v vsaki mnoţici in pod mnoţico postavita kartonček z ustrezno številko.

Primerjata velikost števil. Med števili vstavita kartonček z ustreznim znakom za velikostne

odnose <, >, =.

Prebereta.

S pomočjo kartončkov nastavljajo račune odštevanja in računajo.

DZ 2, str. 39

Prva naloga

Učenci ubesedijo posamezen primer s stolpiči in ga rešijo.


Druga naloga

Preberemo navodilo. Učence opozorimo naj pod nakazane vsote ali razlike zmeraj narišejo

»ţepek« in vanj napišejo rezultat, šele nato naj vstavijo znak za velikostni odnos.

Samostojno rešijo naloge.


IV. dejavnost

Tek

Počasen tek, ki postopoma prehaja v hitrejšega (ritem teka lahko nakazujemo s ploskanjem).

Hoja in dihalne vaje, nato zopet tek s pospeševanjem.

Gimnastične vaje

Kotaljenje ţoge z obema rokama

26

a) Podajanje v paru

- Učenca se usedeta pribliţno 4 m narazen. Ţogo kotalita drug drugemu.

- S hrbti se obrneta drug proti drugemu. Med nogama zakotalita ţogo svojemu partnerju.

- Učenca stojita pribliţno 7 m narazen. Na polovici med njima postavimo dva kija (1 m

narazen). Učenca si kotalita ţogo med kijema.

- Podiranje kija z večje razdalje (6 – 8 m).

b) Zajčji poskoki

Dva igralca se postavita 6 metrov narazen, tretji stoji na sredi med njima. Zunanja igralca si

kotalita ţogo, srednji jo preskakuje. Ko srednji naredi 5 preskokov, vloge zamenjajo.

c) Vroča ţoga

Pet igralcev se usede v večji krog. Ţogo si s kotaljenjem podajajo med seboj. Ţoge se lahko

dotaknejo samo z roko. Če se ţoga dotakne drugega dela telesa, mora »opečeni« učenec teči

enkrat okrog sedečih igralcev, nato nadaljuje z igro. Igro oteţimo tako, da vsaka ekipa dobi

dve ţogi.

Igra: Skozi tunel


Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Rdeča kapica - dramatizacija z lutkami 78.

MAT Primerjam velikost števil 52.

ŠVZ Kotaljenje ţoge z obema rokama 39.

LVZ

GVZ Posnemanje zvokov ţivali 25.

27

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 66.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo dogodek na sliki ter izraţajo zapovrstje dejanj s

časovnimi prislovi najprej, potem, nazadnje.

MAT:Obnovijo problem s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so

predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z

različnimi didaktičnimi ponazorili. Zapišejo in berejo število 0. Ocenijo število

predmetov v mnoţici. Spoznajo, da je število 0 razlika dveh enakih števil. Odštevajo v

mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0.

ŠVZ: Razvijajo ravnoteţje. Spoznajo različne načine hoje po nizki klopi. Razvijajo osnovne

motorične sposobnosti. Ob igri se sprostijo in razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/33, DZ 2/43

šali, košara, pladenj,

manjše ţoge

ŠVZ

klop, zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

DZ 2/44,

U/26, 27, 28, baloni

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Izvedemo komunikacijo z Lili in Binetom.

Lili: Obiskala sem svojo prijateljico. Pripravili sva balone. Z njimi sva hoteli okrasili sobo.

Bine, povedala ti bom, kaj se nama je zgodilo.

Prijateljica je napihnila 3 balone. Ko je hotela balone privezati na vrvico, so vsi trije počili.

Joj, kako sva se ustrašili! Ali uganeš, koliko balonov sva lahko obesili na steno?

Bine: Seveda vem, nič. Zanima pa me, kaj sta naredili potem.

Lili: Ali bi rad videl, kako sva ponovno napihnili balon?

Bine: Seveda, pokaži, prosim.

Lili: Poprosiva najine prijatelje in učiteljici. Učenci, ali boste povedali, kaj naj naredimo?

Vzamemo balon. Vprašamo:

Kaj naredimo najprej? (Balon čisto malo napihnemo.)

Kaj naredimo potem? (Balon do konca napihnemo.)

Poskrbimo za presenečenje: Počimo balon.

Kaj se je zgodilo nazadnje? (Balon je počil.)

Pred učenci izvedemo še nekaj aktivnosti, npr.: najprej odpremo pipo, potem pijemo vodo iz

dlani, nazadnje pipo zapremo; najprej vzamemo knjigo, potem jo odpremo in nazadnje

28

preberemo pesem.

Učenci opišejo dogajanje in pri tem pravilno uporabljajo izraze najprej, potem, nazadnje.

DZ 2, str. 44

- Učencem naročimo, naj si ogledajo slike. Povedo naj, koliko različnih dogajanj je prikazanih

na sliki. Vsako dogajanje v vrsti pokaţejo s prstom.

Preberemo navodilo in razloţimo legendo.

- Prva vrsta – nalogo frontalno rešimo.

Opazujejo dogajanje na slikah.

S pikami označijo zapovrstje dogajanja.

Pravilni vrstni red dogajanja ubesedijo. Povedo, kaj se je zgodilo najprej, kaj potem in kaj

nazadnje.


- Druga in tretja vrsta – nalogi samostojno rešijo.

Opazujejo dogajanje na slikah.

S pikami označijo zapovrstje dogajanja.

Pravilni vrstni red dogajanja ubesedijo. Povedo, kaj se je zgodilo najprej, kaj potem in kaj

nazadnje.


Bine: Obiskal sem prijatelje v 1. razredu, ki se pripravljajo na praznovanje. Ali vas zanima,

kaj so delali?

Učbenik SLJ, str. 28 Učencem naročimo, naj si ogledajo slike v vsakem stolpcu in preberejo legendo pod

slikami.

Opišejo zapovrstje dogajanj na slikah in pri tem pravilno uporabljajo izraze najprej, potem

nazadnje.

Povedo, kaj zjutraj naredijo najprej, kaj potem in kaj nazadnje.

Učbenik SLJ, str. 26, 27

Učenci si ogledajo ilustracijo in se v dvojicah pogovarjajo.

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v prvem krogu.

Vprašamo: Kje na veliki ilustraciji najdemo enako sliko? Kaj so delali učenci? Kaj so naredili

najprej, kaj potem in kaj nazadnje?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v drugem krogu.

Vprašamo: Kje na ilustraciji najdemo enako sliko? Kaj so izdelali učenci? Kaj so naredili

najprej, kaj potem in kaj nazadnje?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v tretjem krogu.

Vprašamo: Kje na ilustraciji najdemo enake palčke? Kateri palček je največji? Kakšen je

palček, ki ima roki? Je palček z modro kapo večji kot palček, ki ima roki? Je palček z modro

kapo večji kot palček z rdečo kapo?

- Pozornost učencev usmerimo na sličico v četrtem krogu.

Vprašamo: Kje na ilustraciji najdemo podobno sliko? Kaj opazite?

II. dejavnost

Učence povabimo v krog.

Spomnimo jih na dejavnost v jutranjem krogu in vprašamo: Koliko balonov sta obesili Lili in

njena prijateljica? NIČ. Zakaj? Učenci utemeljujejo.

Pred učence poloţimo v košaro tri šale.

Vprašamo: Koliko šalov je v košari? Učenci povedo: V košari so trije šali.

Iz košare vzamemo tri šale. Vprašamo: Koliko šalov smo vzeli iz košare? Učenci povedo: Iz

košare smo vzeli tri šale.

Vprašamo: Koliko šalov je v košari? Učenci povedo, da v košari ni nič šalov.

29

Naredimo še nekaj podobnih primerov, kjer odvzamemo vse elemente.

Zapis števila 0 s številko 0

- Na tablo narišemo tri šale. Vprašamo: Koliko šalov je narisanih? Učenci povedo: Narisani so

trije šali. Pod šale napišemo število 3.

- Prečrtamo vse narisane šale in vprašamo: Koliko šalov je prečrtanih? Učenci povedo:

Prečrtani so 3 šali. Povemo: Ker smo 3 šale odvzeli/prečrtali, bomo napisali znak minus.

Napišemo znak minus in odštevanec 3.

- Vprašamo: Koliko šalov je ostalo neprečrtanih? Povedo, da nič. Dokončamo zapis računa na

tabli 3 – 3 = 0 in ga preberemo: Tri minus tri je enako nič.

- Povemo, da število nič napišemo s številko 0.

Učenci pripravijo zvezke in vanje narišejo tabelsko sliko.

- Učenci vadijo zapis števila nič. Najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po

sošolčevem hrbtu, s kredo po tabli, z voščenko po večji površini papirja.

Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.

Učbenik MAT, str. 33 Zgornja naloga

Učenci si ogledajo zapisane račune. Ugotavljajo, kaj se dogaja s številom 5, če mu

odvzamemo ena, dve... in kaj, ko mu odvzamemo število 5.

Učenci si ogledajo problemsko situacijo in jo ubesedijo.

Razloţijo matematični zapis pod slikama.

Pred učence na pladenj poloţimo pet manjših ţog.

Vprašamo: Koliko ţog je na pladnju.? Učenci povedo: Na pladnju je pet ţog.

S pladnja ne vzamemo nobene ţoge. Vprašamo: Koliko ţog smo odvzeli?

Učenci povedo: S pladnja nismo vzeli nič ţog.

Vprašamo: Koliko ţog je še na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju je pet ţog.

Naredimo še nekaj podobnih primerov, kjer ne odvzamemo elementov.

Na tablo narišemo pet ţog. Vprašamo: Koliko ţog je narisanih? Učenci povedo: Narisanih

je pet ţog. Pod ţoge napišemo število 5.

Ne prečrtamo nobene narisane ţoge in vprašamo: Koliko ţog je prečrtanih? Učenci povedo:

Prečrtanih ni nič ţog. Napišemo znak minus in odštevanec 0.

Vprašamo: Koliko ţog je ostalo neprečrtanih? Povedo, da je ostalo pet ţog neprečrtanih.

Dokončamo zapis računa na tabli 5 – 0 = 5 in ga preberemo: Pet minus nič je enako pet.

Učenci pripravijo zvezke in prepišejo tabelsko sliko.

DZ 2, str. 43

Pri vsaki nalogi preberemo navodilo in po potrebi damo dodatna pojasnila.

Učenci rešujejo naloge. Po vsaki opravljeni nalogi preverimo pravilnost rešitev.

III. dejavnost

Igra: Medvedi in volkovi

Gimnastične vaje

Hoja po klopi na različne načine:

- z eno nogo po tleh, z drugo po klopi;

- hoja naprej, nato še nazaj;

- “galopiraj” z levo nogo naprej, nato še z desno naprej;

- tek;

- sonoţni poskoki;

- sonoţni poskok na klop, na drugo stran na tla in spet skok nazaj na klop; ponovi tolikokrat,

da prideš do konca klopi;

- hoja s kratkimi koraki naprej in nazaj;

- hoja v stran;

30

- hoja, med hojo počepni, nato vstani in nadaljuj do konca klopi;

- hoja v počepu.

Na koncu vsake vaje s klopi seskočijo. Doskok na tla naj bo mehak.

Igra:Mačka in miš


Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA

SPO

SLJ Najprej, potem, nazadnje – časovni prislovi

79., 80.

MAT Število nič, 0 53.

ŠVZ Hoja po klopi 40.

LVZ

GVZ

31

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 67.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo

lastnosti gradiv in načine obdelave: preoblikujejo, reţejo, spajajo, lepijo. Znajo preoblikovati

z rezanjem, striţenjem. Znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave. Pojasnijo,

kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju

okolja, v katerem ţivijo.

SLJ: Natančno opazujejo sliko in jo berejo. Ob sliki tvorijo besedilo s pomočjo vprašanj.

Povedo svoje mnenje o sliki. Pripovedujejo o svojih občutkih in doţivetjih.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Obnovijo problem s

svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih

ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo

pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5,

vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.

GVZ:Pozorno poslušajo posnetek C. Saint Saensa Slon iz Ţivalskega karnevala. Prepoznajo

zvočno barvo kontrabasa (nizki toni). Med slikami glasbil prepoznajo glasbilo (kontrabas),

ki so ga slišali na posnetku. Poslušajo in razlikujejo visoke in nizke tone Orffovih glasbil.

Izraţajo visoke in nizke tone z gibanjem po prostoru.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/33, DZ 2/45,

pladenj, kocke

GVZ

posnetek Slon iz

Ţivalskega

karnevala,

Orffova glasbila,

sličice glasbil

SPO

U/36,

različne vrste

papirja (pisarniški,

karton, lepenka,

časopisni, revijalni,

toaletni, brisače),

škarje, noţ, lepilo

SLJ

U/26, 27

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Vodimo pogovor o okrašenih mestih/vaseh.

Učenci povedo, kako je okrašen njihov kraj in zakaj.

Spodbudimo učence, naj povedo, kaj je Bine videl v 1. razredu, ko je obiskal prijatelje.

Bomo pogledali tudi mi?

Učbenik SLJ, str. 26, 27

Preberemo naslov Pripravljamo se na praznovanje.

Pozovemo učence, naj si v dvojicah ogledajo sliko in se pogovarjajo, kaj delajo osebe na sliki.

32

Spodbudimo učence, naj pripovedujejo o dogajanju na sliki.

Učencem zastavljamo vprašanja/naloge za usmerjeno branje slike.

- Zakaj bodo učiteljici in učenci okrasili razred? Kaj so izdelali za okrasitev?

- Kako so naredili okrasek iz papirja? Kako so učenci izdelali okraske iz slanega testa? Kam

so obesili okraske?

Povejte, kako okrasimo smrečico.

- Kaj sta delala otroka, ki sta ţalostna? Zakaj sta ţalostna? Kako bi se vi počutili, če bi se vam

veriga pretrgala? Kaj bi naredili?

- Iz česa so učenci izdelali voščilnice? Za koga so jih izdelali? Povejte, kako izdelamo

voščilnico.

- Oglejte si palčke. Učenci so jih izdelali iz papirja. Zakaj so jih izdelali?

Iz česa bi jih še lahko izdelali?

- Kam so učenci postavili okraske? S čim so okrasili okna?

- Kako so se učenci počutili, ko so izdelovali okraske? Kaj pa učiteljici? Kako to veste?

Pozovemo učence, naj povedo, kako bodo/so doma okrasili stanovanje in kako se pripravljajo

na praznovanje.

II. dejavnost

Lili: Pri sosedih sem videla, da so sami delali okraske za smrečico. Na mizi so imeli tudi orodje.

Ne vem, kako se to orodje imenuje in za za kaj so ga potrebovali.

Pred učence postavimo škatlo, v kateri so različna kuhinjska in druga orodja (valjar, škarje,

noţ, kladivo, ţaga, klešče...). Učenci jih poimenujejo, ugotavljajo, kako so oblikovana in čemu

so namenjena. Katere snovi obdelujemo z njimi?

Učenci opazujejo različne vrste papirja. Povedo, po čem se vrste papirja med seboj razlikujejo.

Iz izkušenj povedo, za kaj uporabljamo posamezno vrsto papirja.

- Urejajo papir po debelini. (pisarniški papir, karton, lepenka)

- Urejajo papir glede na vpojnost. Kje se kapljica vode hitreje razleze? (papirnata brisača,

časopisni papir, revijalni papir)

Preoblikovanje papirja in spoznavanje orodij. Učence vprašamo, kako bi lahko preoblikovali

papir, ki ga imamo v roki. (uporabimo pisarniški papir)

Papir:

- zvijamo

- mečkamo

- prepogibamo (origami)

- striţemo (škarje) – naredimo okrasek za smrečico

- reţemo (noţ)

Po čem se nov kos papirja razlikuje od tistega pred rezanjem in striţenjem? (velikost, oblika)

- lepimo (lepilo)

Kakšen je nov, zlepljen kos? (večji)

Učenci svoje delo opisujejo z ustreznimi glagoli.

Učenci za seboj pospravijo. Odpadke odloţijo na pravo mesto – ločeno zbiranje odpadkov.

Povedo, zakaj odpadke zbiramo ločeno.

Učbenik SPO, str. 36 – zgoraj

Povabimo učence, naj si ogledajo zgornjo nalogo.

Ob slikovnem gradivu poimenujejo postopke preoblikovanja papirja.

Predvidevajo in povedo, katere postopke obdelave papirja in katera orodja bi uporabili, da bi

izdelali izdelek iz papirja, ki je na sliki. (Učencem lahko zastavljamo vprašanja).

33

III. dejavnost

Učencu damo v roko štiri kocke in mu naročimo, naj jih poloţi na pladenj.

Vprašamo: Koliko kock je na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju so štiri kocke.

Pokličemo učenko in ji v roko ne damo nobene kocke. Naročimo, naj na pladenj k štirim

kockam doda svoje kocke. Vprašamo: Koliko kock je dodala učenka?

Učenci povedo: Dodala ni nič kock.


Naredimo še nekaj podobnih primerov, kjer ne dodamo nobenega elementa.

Na tablo narišemo štiri kocke. Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Učenci povedo: Narisane

So štiri kocke. Pod kocke napišemo število 4.

- Ne dorišemo nobene kocke in vprašamo: Koliko kock smo dorisali? Učenci povedo: Dorisali

nismo nič kock. Napišemo znak plus in drugi seštevanec 0.

- Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Povedo: Narisane so štiri kocke. Dokončamo zapis

računa na tabli 4 + 0 = 4 in ga preberemo: Štiri plus nič je enako štiri.

Pokličemo učenko in ji v roko ne damo nobene kocke. Naročimo, naj na pladenj postavi svoje

kocke. Vprašamo: Koliko kock je na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju ni nič kock.

Učencu damo v roko štiri kocke in mu naročimo, naj jih doda na pladenj.

Vprašamo: Koliko kock je dodal? Učenci povedo: Dodal je štiri kocke.


Naredimo še nekaj podobnih primerov.

Na tablo ne narišemo nobene kocke. Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Učenci povedo:

Narisanih ni nič kock. Na tablo napišemo število 0.

- Narišemo štiri kocke in vprašamo: Koliko kock smo dorisali? Učenci povedo: Dorisali smo

štiri kocke. Napišemo znak plus in drugi seštevanec 4.

- Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Povedo: Narisane so štiri kocke. Dokončamo zapis

računa na tabli 0 + 4 = 4 in ga preberemo: Nič plus štiri je enako štiri.

Na tablo napišemo račune

2 - 2 = 0 2 + 0 = 2

2 – 0 = 2 0 + 2 = 2

Učenci berejo račune, ki so napisani na tabli. Povedo, kaj so opazili. Pogovorimo se o vlogi

števila nič pri računskih operacijah seštevanja in odštevanja.

Učbenik MAT, str. 33 - spodaj

Preberemo navodilo.

Učenci predstavijo svoje ugotovitve.

DZ 2, str. 45

Prva naloga

Vsako sliko si dobro ogledajo in jo ubesedijo.

Pod sliko zapišejo račun in ga izračunajo.


Druga naloga

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Opozorimo jih na smer

prečrtavanja krogov (od desne proti levi).

Učenci nalogo samostojno rešijo.


Tretja naloga

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Razloţimo, da prvi pladenj

predstavlja prvo število v računu in drugi pladenj drugo število v računu.

Učenci nalogo samostojno rešijo.


34

IV. dejavnost

Uvodna motivacija - poslušanje

Predvajamo posnetek Slon (C. Sait Saens: Ţivalski karneval).

Med poslušanjem učenci prepoznavajo glasbilo in višino tonov, ki jih to glasbilo igra.

Po poslušanju učenci povedo, da so slišali nizke tone.

Na tabli ali delovnem listu med različnimi glasbili prepoznajo in obkroţijo kontrabas.

Visoki in nizki toni Orffovih glasbil

Učitelj učencem razdeli različna Orffova glasbila.

Vsak učenec zaigra na svoje glasbilo in pove, kakšne tone igra to glasbilo, visoke ali nizke.

Učenci odloţijo glasbila in si razdelijo sličice, na katerih so ta glasbila. S sličicami hodijo k

tabli in jih razvrstijo v eno od skupin glede na višino tonov, ki jih glasbilo s sličice igra (visoki

ali nizki toni .

Pozorni smo na tista glasbila, ki lahko igrajo visoke in nizke tone (ksilofoni, metalofoni,

zvončki).

Gibna improvizacija

Lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/o glasbi/igramo glasbo/C-dur lestvica

Učitelj igra izmenično na boben (nizki toni) in triangel (visoki toni).

Učenci morajo prepoznati višino in se po njej gibajo. Pri nizkih tonih hodijo v počepu, pri

visokih tonih hodijo po prstih z iztegnjenimi rokami nad glavo. Pozicijo menjajo vsakič, ko

učitelj menja glasbilo.

Pregled realizacije


SPO Oblikujemo iz papirja in gline (preoblikovanje papirja) 40.

SLJ Pripravljamo se na praznovanje - branje slike 81.

MAT Računam do 5 54.

ŠVZ

LVZ

GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Visoki in nizki toni 27.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/9782802e-dfa2-4f13-a210-9f0c00b5b428

35

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 68.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo

lastnosti gradiv in načine obdelave. Znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave

Znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter

k urejanju okolja, v katerem ţivijo.

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno

drţo pisala. Vadijo smer pisanja. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

MAT:Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0.

ŠVZ:Razvijajo odrivno moč nog. Razvijajo ravnoteţje. Razvijajo pozornost in sposobnost

hitrega reagiranja. Zadovoljijo potrebo po gibanju.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/46, različna

ponazorila, didaktične

igre - mapa

ŠVZ

kolebnice, radio,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SPO

mivka,

povečevalna stekla,

modelčki, pladnji,

prozorni lončki

SLJ

DZ 2/48,

slikovno gradivo

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Pripravimo slike puščave, peščene plaţe, mivke v peskovniku, igrišča za odbojko na mivki

(viden je droben pesek ali mivka).

Učenci si slike ogledajo. Ob slikah pripovedujejo, poimenujejo predmete/bitja na slikah.

Povedo, kaj je skupno na vseh slikah.

Pripovedujejo o svojih doţivetjih na mivki in o svojih izkušnjah.

Na pladnju imamo mivko. Vanjo narišemo več valovitih črt.

Vprašamo učence, na kaj jih spominjajo valovite črte.

Učenci rišejo v mivko valovite črte. Pozorni smo na poteze pri risanju, na smer risanja.

Valovite črte rišejo še z roko po zraku, lahko tudi miţe, z roko po mizi, z mokro gobo na tablo,

z različnimi pisali na večji papir …

Povemo: Ilustrator nam je narisal valovite črte v delovni zvezek.

DZ 2, str. 48

Učenci si ogledajo ilustracijo.

S prstom prevlečejo valovite črte na listu.

36

Z narobe obrnjenim svinčnikom prevlečejo valovite črte. Učence opozorimo na poteznost črt.

Preberemo navodilo.

Samostojno rišejo valovite črte.

Pregledamo pravilnost rešitev.

II. dejavnost

Pripravimo peskovnik z mivko.

Pripovedujejo, kje so se igrali z mivko. Opisujejo svoje izkušnje pri njenem oblikovanju. Kaj

in kako so oblikovali? S čim so si pomagali?

Poskusimo, kaj se zgodi z mivko, če jo stresemo na mizo (kupček). Kakšna je na otip?

Opazujemo jo s povečevalnim steklom. Kaj vidimo? Kakšni so delci?

V mivko lahko rišemo s prstom. Rišejo različne črte: vodoravne, navpične, poševne, valovite.

V lonček z vodo stresemo mivko. Kaj se bo zgodilo?

Pomešamo in opazujmo.

Mivko stresajo v kupčke (uporabimo pladnje). Ugotovijo, da mivko samo ne morejo

oblikovati. Povedo, kaj moramo storiti, da jo bomo lahko oblikovali.

Naredijo zmes mivke in vode (vodo dodajajo mivki). Kaj se zgodi, če dodamo preveč

(premalo) vode? Koliko lončkov mivke in koliko lončkov vode potrebujemo za oblikovanje

potičke?

Preizkusimo narejene zmesi – izdelajo potičke (na pladenj). So vse trdne? Če ne, zakaj ne?

Predlog: Naloge lahko izvedemo tudi z moko ali zdrobom.

Pri delu z mivko (sipka snov) uporabljajo posode in orodja: lopatke, grablje, modelčke,

kanglice.

III. dejavnost

Učenci samostojno ali v dvojicah igrajo igro Domine, Črni Peter/Spomin iz mape, ali jim

pripravimo/ponudimo didaktično igro, ob kateri urijo znanje seštevanja in odštevanja do 5.

DZ 2, str. 46

Vsako nalogo si dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.

Samostojno rešujejo naloge.


Napišemo račune na tablo.

Račune prepišejo v zvezek in jih izračunajo.


IV. dejavnost

Igra: Kačji kralj

Gimnastične vaje

Čez kolebnico

Učenci poloţijo kolebnico na tla.

- Na znak začnejo preskakovati leţeče kolebnice. Koliko ti jih uspe preskočiti v določenem

času? Nato se vsak vrne k svoji kolebnici.

- Učenci preskakujejo kolebnico cik cak (levo - desno) od enega konca do drugega.

- Kolebnico preskakujejo naprej – nazaj. Najprej sonoţno, nato po eni nogi.

- “Vrvohodec” – hodi po vrvi naprej, nazaj, v stran.

- Roke poloţi na eno stran kolebnice, nato sonoţno preskakuj kolebnico.

- Po dva otroka skupaj naredita iz obeh kolebnic potok, ki ga nato preskakujeta. Postopoma

večata razdaljo med kolebnicama.

- S kolebnicami oblikujejo valovite črte. Hodijo po njih, jih preskakujejo.

37

Igra: Glasbene kolebnice


Pregled realizacije


SPO Peskovnik v razredu 41.

SLJ Valovita črta – predopismenjevalne vaje 82.


ŠVZ Čez kolebnice 41.

LVZ

GVZ

38

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 69.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Preoblikujejo z gnetenjem, valjanjem. Povezujejo lastnosti gradiv (snovi) z načini obdelave.

Uporabljajo orodja, postopke in pripomočke za obdelavo gradiv. Vedo, da se je treba za

delo pripraviti in po delu pospraviti.

SLJ: Predstavijo razloge, zaradi katerih so jim všeč pravljice. Ozaveščajo si, da ime knjiţevne

osebe pogosto o sebi tudi kaj pove. Spoznavajo medbesedilnost. Uzaveščanje in

upovedovanje tega, kar učenci spontano opazijo ob branju/pripovedovanju pravljic.

Poslušajo in doţivljajo branje zgodbe v nadaljevanjih.

LVZ:Upoštevajo postopek oblikovanja ţivalske figure iz gline. Razvijajo ustvarjalnost.

Pridobivajo si občutek za stabilnost figur. Ob uporabi modelirke in drugih orodij razvijajo

svojo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

LVZ

- za prikazovanje:

kiparska dela (npr.

konjiček Luja

Vodopivca, bik Janeza

Boljke, koza Pabla

Picassa …)

- za oblikovanje:

glina, deščica, valjar,

modelirka, različni

predmeti za

odtiskovanje

SPO

U/36

glina (ali plastelin),

lesene palčke,

valjarji, podlage,

izdelki iz gline

SLJ

B/72, 73, knjiga

Anča Pomaranča

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Vodimo pogovor o najljubših pravljicah. Spodbudimo učence, naj povedo, katere so njihove

najljubše pravljice. Povedo naj tudi, zakaj so jim najljubše.

Ugotovimo, komu so všeč iste pravljice.

Najava besedila: Ob poslušanju pravljice Rdeča kapica nas je bilo kar malo strah, ko je bila

Rdeča kapica v nevarnosti. Tako je bilo strah tudi deklico, ki je imela nenavadno ime: Anča

Pomaranča. Pisateljica Branka Jurca je napisala celo knjiţico, ki pripoveduje o njenih

dogodivščinah.

39



Branje zgodbe

Preberemo zgodbo z naslovom Ne ne, strah me je. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Anča je znala pravljico o Rdeči kapici naprej in nazaj in podnevi

in ponoči.

Interpretacija


Kdo je Anči Pomaranči bral pravljice?

Kolikokrat je oče prebral Anči pravljico o Rdeči kapici?

Kadar oče bere, Anča vidi in sliši, kaj se v pravljici dogaja. Kaj je videla danes? In kaj je

slišala?

Spomnite se: Kaj ste videli, ko smo brali Rdečo kapico? In kaj ste slišali?

Zakaj je Anča zaprla slikanico?

Poglabljanje doživetja

- Ančo Pomarančo je bilo strah Rdeče kapice. Povejte, katerega dela jo je bilo strah.

Povemo navodilo:

Anča je v strahu zaprla knjigo in jo odprla na zadnji strani. Anči boste pomagali.

Narisali boste niz sličic, iz katerih bo izvedela, kaj se je zgodilo med tema stranema.

- Berilo, str. 72, 73

V berilu skupaj poiščemo besedilo.

Preberemo odlomek zgodbe.

Naročimo, naj si ogledajo ilustracijo in o njej pripovedujejo.

- Učence vprašamo, če jim je bila zgodba všeč. Dogovorimo se, kdaj bomo knjigo brali v

nadaljevanjih.

II. dejavnost

Učbenik SPO, str. 36 - spodaj Učenci si ogledajo spodnjo ilustracijo.

Vprašamo: Iz česa je izdelek? Kako oblikujemo glino?

Pripravimo glino in izdelke iz gline, učenci pa pogrnejo mizice s papirjem.

- Glino tipajo, vonjajo in predstavijo svoje izkušnjenje z glino kot snovjo.

- Preoblikujejo glino in pri tem uporabljajo orodje: valjar, lesene palčke.

- gnetejo,

- valjajo,

- dodajajo,

- odvzemajo.

Povedo, kako se glina spreminja, ko jo gnetemo, valjamo. Ugotavljajo, kaj se je pri

oblikovanju spremenilo in kaj je nespremenjeno.

- Poimenujejo izdelke (predmete), ki so jih naredili: palačinke, klobase, potičke, polţe, okraske

za smrečico ...

Ob konkretnih izdelkih iz gline primerjamo sveţ, sušen in ţgan izdelek iz gline.

III. dejavnost

Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo deščice.

Glino in orodja bomo razdelili po končani demonstraciji in napovedi likovne naloge.

Pripravimo nekaj reprodukcij umetniških kiparskih del s podobami ţivali (npr. konjiček Luja

Vodopivca, bik Janeza Boljke, koza Pabla Picassa …)

40


Ogledujemo si dela, se pogovorimo o likovnih motivih.

Obnovimo pojma kip, kipar.

Pogovorimo se, da kip zajema prostor.

Učenci si ogledajo izdelke, ki so jih naredili iz gline prejšnjo uro in povedo, ali so njihovi

izdelki kipi. Utemeljujejo zakaj niso.

Likovna naloga

Izdelali bomo dva kipca iz gline, enega velikega, drugega majhnega.

Likovni motiv naveţemo na pojme veliko - majhno: ţival z mladičkom

Kipca morata biti povezana, nekaj se mora med njima dogajati – doţiveto motiviramo učence:

npr. igra muce in mladička, ţrebiček pije mleko pri kobili itn.

Demonstracija postopka oblikovanja ţivalske figure:

Najprej glino pregnetemo na deščici.

Razporedimo gmote gline tako, da na čimbolj preprost način oblikujemo štirinoţno ţival. V

podrobnosti se ne spuščamo, prepustimo jih otroški domišljiji.


Učenci izdelajo večjo in manjšo ţivalsko figuro ter ju postavijo v nek medsebojni odnos.

Po potrebi jim pomagamo pri reševanju problematike stabilnosti.

Figuri lahko pritrdijo na podstavek – ploščico iz gline.

Izdelke podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Opomba: Izdelke posušimo (pribliţno 2 tedna) in jih ţgemo v keramični peči. Ţgane izdelke

lahko patiniramo ali kako drugače površinsko obdelamo.

Vrednotenje (izvedemo na žganih, dokončanih izdelkih)

Kipce razstavimo.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev,

domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o svojih

kiparskih delih.

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega kiparskega izdelka.

Pregled realizacije


SPO Oblikujemo iz papirja in gline (preoblikovanje gline) 42.

SLJ Zgodba: Anča Pomaranča – Ne, ne, strah me je 83.

MAT

ŠVZ

LVZ Kiparstvo: Oblikovanje kipca iz gline 27., 28.

GVZ

41

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 70.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

Vadijo orientacijo na listu. Pozorno poslušajo navodila in jih razumejo. Rišejo po nareku.


problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0.

ŠVZ: Razvijajo osnovno motoriko, spretnost in iznajdljivost. Pridobivajo vzdrţljivost. Razvijajo

hitrost in koordinacijo gibov celega telesa.

GVZ: Prepoznavajo visoke in nizke tone. Izraţajo visoke in nizke tone z gibanjem po prostoru.

Na Orffova glasbila igrajo visoke in nizke tone. Z glasom izraţajo visoke in nizke tone

slikovno zapisujejo visoke in nizke tone.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/47

različna ponazorila,

didaktične igre - mapa

GVZ

Orffova glasbila

ŠVZ

blazina, švedska

skrinja, klop,

obroči

SLJ

DZ 2/49, učni list

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Ugani narisano črto

Sedimo v krogu tako, kot bi vozili vlak. Povemo navodilo za igro: Sosedu pred teboj boš na

hrbet narisal tako črto, kot jo je tebi narisal sosed za teboj. Začela bo učiteljica. Zadnji bo

povedal, kakšne črte smo si risali na hrbet.

Učiteljica učencu pred seboj na hrbet nariše navpično črto; ta jo nariše naslednjemu in

tako do zadnjega. Zadnji pove, kakšno črto je narisal sosed njemu. Igro ponovimo z vsemi

vrstami črt (vodoravno, navpično, poševno črto, krog, polkrog, lok, valovita črta).

Rečemo: Z igro smo ponovili vse vrste črt. S črtami lahko rišemo vzorce.

DZ 2, str. 49

Preberemo navodilo.

Pogovorimo se, kaj bodo potrebovali in kako bodo reševali nalogo.

Učenci nadaljujejo z risanjem vzorcev.

Preverimo pravilnost opravljene naloge.

42

Učencem razdelimo učne liste (priloga) in jim naročimo, naj si ogledajo znake in jih

poimenujejo.

Povemo, da bodo poslušali navodila in po njih risali.

Navodila za poslušanje in risanje:

- Z modro barvo povežite telefon in uho.

- Oko in uho povežite z rdečo črto.

- Rdečo črto potegnite od zvonca do očesa.

- Zvonec in luno povežite z modro barvico.

- Svečo in tulipan povežite z oranžno barvico.

- Od tulipana do letala potegnite oranžno črto.

- Svečo in škarje povežite z oranžno barvo.

- Z oranžno barvo povežite škarje in steklenico.

- Za črto od steklenice do ključa uporabite oranžno barvico.

- Črta od ključa do piščanca je tudi oranžna.

- Povlecite zeleno črto od lune do cveta.

- Telefon in kolo povežite z zeleno črto.

- Črta med letalom in avtom je vijolična.

- Cvet in pismo povežite z vijolično barvo.

- Povlecite vijolično črto med kolesom in knjigo.

- Vijolično črto potegnite med avtom in knjigo.

- Za črto od piščanca do smrečice uporabite vijolično barvico.

- Pismo in smrečico povežite z vijolično črto.

Učence vprašamo, npr.: Kaj je nastalo?/Kaj so narisali?

II. dejavnost

Učenci samostojno ali v dvojicah igrajo igro Domine, Črni Peter/Spomin iz mape, ali jim

pripravimo/ponudimo didaktično igro, ob kateri urijo znanje seštevanja in odštevanja do 5.

DZ 2, str. 47

Vsako nalogo si dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.

Samostojno rešijo nalogi.


III. dejavnost

Tek

Tek v krogu po telovadnici (3 × 1 minuto počasnega teka). Vmes hoja in dihalne vaje.

Gimnastične vaje

Premagovanje ovir - poligon

Naloge:

- Učenec leţe na švedsko klop na trebuh in se z rokami vleče naprej.

- Sonoţni poskoki iz obroča v obroč.

- Podpleza klop.

- Prepleza švedsko skrinjo (3 deli) in doskoči na blazino.

- Se bočno valja po blazini.

Pri plezanju čez švedsko skrinjo je še posebej treba poskrbeti za varnost.

Kdo bo prej?

Učenci tečejo od ene stene telovadnice do druge na različne načine in z različnih štartnih

poloţajev.

43

IV. dejavnost

Uvodna motivacija - izražanje visokih in nizkih tonov z gibanjem

Učitelj igra izmenično na boben (nizki toni) in triangel (visoki toni).

Učenci morajo prepoznati višino in se po njej gibajo. Pri nizkih tonih hodijo v počepu, pri

visokih tonih hodijo po prstih z iztegnjenimi rokami nad glavo. Pozicijo menjajo vsakič, ko

učitelj menja glasbilo.

Igranje visokih in nizkih tonov z Orffovimi glasbili

- Učitelj učencem razdeli različna Orffova glasbila.

- Vsak učenec bo zaigral na svoje glasbilo glede na učiteljeve gibe, npr.: dvig rok - visoki toni,

udarec z nogo ob tla - nizki toni. Učitelj izmenično kaţe gibe. Učenci igrajo. Pozorni smo na

učence z glasbili, ki lahko igrajo visoke in nizke tone (ksilofoni, metalofoni, zvončki). Ti

igrajo zmeraj.

Zvočna improvizacija

Učitelj igra na klavir izmenično visoke in nizke tone.

Učenci morajo prepoznati višino in jo posnemati z različnimi glasovi (a, e, i, o, u, ...).

Primer:

- Vse tone posnemajo z rrrrrr v primerni višini (visoko - nizko)

- Nizke tone posnemajo z oooo in/ali uuuuu, visoke iiiiiii, srednje aaaa in/ali eeee.

Slikovno zapisujejo visoke in nizke tone

- Kot pri prejšnji točki učitelj igra na klavir kratke glasbene vzorce, sestavljene iz treh tonov

(npr. visok – visok - nizek).

- Učenci bodo tone narisali s slikovnimi simboli. Dogovorimo se za slikovne simbole (npr. list-

visok ton, korenina - nizek ton).

Pregled realizacije


SPO

SLJ Rišem črte – predopismenjevalne vaje

Poslušanje navodil

84.


ŠVZ Premagovanje ovir 42.

LVZ

GVZ Igramo visoke in nizke tone 28.

44

POSLUŠAM IN RIŠEM

45

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 71.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo sposobnost slušnega zaznavanja zvočnega okolja. Razvijajo sposobnost

razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Pripovedujejo o dogajanju na

knjiţevnem prostoru. Obnavljajo pravljico tako, kot so jo slišali. »Pišejo« pravljico tako, da

nizajo sličice, ki upodabljajo dogajanje.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in grafično

rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo

različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov.

Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo podatke(besedilo), vprašanje. Obnovijo

problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno

s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.

ŠVZ :Razvijajo hitrost, spretnost in preciznost. Navajajo se na športno prenašanje zmage in

poraza. Upoštevajo pravila igre. Športno navijajo in spodbujajo soigralce.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/34,

konkretni predmeti

(okraski iz gline in

papirja, ki smo jih

oblikovali pri urah

SPO)

SLJ

B/74, 75, knjiga

Volk in sedem

kozličkov (brata

Grimm), učni list

ŠVZ

kreda, obroči,

klopi, kiji, ţoga,

rutka, zbirka iger in

gimnastičnih vaj

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Igra: Glasovne skrivalnice

1. varianta: Učenci miţijo, z rokami si zakrijejo oči. Eden izmed učencev gre v krog in reče:

»Kozlički otročički, jaz sem, vaša mamica!«

Učenci povedo, kdo je govoril in po čem so to prepoznali.

2. varianta: Učenci miţijo, z rokami si zakrijejo oči. Trije učenci gredo v krog in s

spremenjenim glasom rečejo: »Kozlički otročički, jaz sem, vaša mamica!«

Učenci povedo, kdo je govoril in po čem so to prepoznali.

Najava besedila: Poslušali boste pravljico o …

Učenci uganejo naslov pravljice.



46

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Od veselja so s svojo mamico zaplesali okrog vodnjaka.

Interpretacija


- Knjiţevne osebe

Katere knjiţevne osebe smo srečali v pravljici? Koliko je bilo knjiţevnih oseb?

Koliko je bilo kozličkov?

- Motivi za ravnanje knjiţevnih oseb

Zakaj so nekega jutra morali kozlički sami ostati doma? Kako jih je svarila mama?

Kdo je prišel k njim? S kakšnim namenom je prišel?

- Knjiţevno dogajanje

Kako je bilo, ko je volk prišel prvič? Zaigrajte prizor.

Kako je bilo, ko je volk prišel drugič? Zaigrajte prizor.

Kako je bilo, ko je volk prišel tretjič? Pripovedujte.

Nato se je vrnila mama koza. Kakšen dom je našla? Pripovedujte.

In kako se je pravljica končala?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico.


- Obnavljanje (pripovedovanje) pravljice

Povemo, da bomo pripovedovali pravljico po vrsti, tako kot sedimo v krogu.

Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice.

- »Pisanje« pravljice

Na tablo napišemo z velikimi tiskanimi črkami naslov Volk in sedem kozličkov.

Razdelimo liste z ilustracijami pravljice (priloga k pripravi).

Naročimo,

- naj si natančno ogledajo sličice in povedo, kaj so opazili.

- naj izreţejo sličice in jih postavijo v pravilni vrstni red dogajanja.

- naj v zvezek prepišejo naslov pravljice in nalepijo sličice.

- Barvanje ilustracij

Naročimo, naj sličice pobarvajo po lastni zamisli. Pobarvajo lahko tudi doma.

II. dejavnost

Postopek za reševanje problemov s pomočjo računskih operacij (računske zgodbe).

Pozove učence, naj natančno poslušajo besedilo in sledijo, kaj delamo.

- Povemo računsko zgodbo: »Tine bo na smrečico obesil 3 okraske iz gline (poloţimo 3

okraske iz gline pred otroke), Metka bo dodala 2 okraska iz papirja (dodamo še dva okraska

iz papirja). Koliko okraskov bosta obesila na smrečico?«

- Zastavljamo vprašanja o podatkih: Koliko glinenih okraskov bo na smrečico obesil Tine?

Koliko papirnatih okraskov bo dodala na smrečico Metka? Kaj nas zanima?

- Pozovemo učence, naj ponovijo besedilo računske zgodbe.

- Pozovemo učence, naj povedo račun in ga izračunajo.

- Ponovimo vprašanje: Koliko okraskov bosta obesila Tine in Metka?

- Povemo odgovor: Tine in Metka bosta obesila 5 okraskov.

- Na tablo narišemo tri glinene okraske in dva papirnata okraska. Spodaj napišemo račun.

Pred učence poloţimo 5 glinenih okraskov in povemo računsko zgodbico: »Lili je na mizo

poloţila 5 glinenih okraskov, dva je obesila na novoletno smrečico. Koliko okraskov je ostalo

47

na mizi?«

- Zastavljamo vprašanja o podatkih, učenci odgovarjajo povedih: Koliko glinenih okraskov je

Lili poloţila na mizo? Koliko glinenih okraskov je obesila na smrečico?

- Pozovemo učence, naj ponovijo besedilo računske zgodbe.

- Pozovemo učence, naj povedo račun in ga izračunajo.

- Ponovimo vprašanje: Koliko okraskov je ostalo na mizi?

- Povemo odgovor: Na mizi so ostali trije okraski.

- Na tablo narišemo pet glinenih okraskov in dva prečrtamo. Spodaj napišemo račun.


Preberemo naslov v učbeniku.

Preberemo navodilo.

Povemo, da bomo ob nizu slik sestavili računsko zgodbo.

Prva naloga

Učenci ob nizu slik sestavijo računsko zgodbo.

Zastavijo vprašanje.

Povedo račun in ga izračunajo.

Račun napišemo na tablo.

Učenci ponovijo vprašanje in povedo odgovor.

Račun prepišejo v zvezek.

Opomba: Po enakem postopku rešimo 2. in 3. nalogo.

III. dejavnost

Kača

Hodimo na čelu kolone, učenci v koloni posnemajo naš način gibanja. Spreminjamo smer in

način hoje ter teka (naprej, nazaj, skakljamo, enonoţni, sonoţni poskoki…). Pri tem vodimo

kačo v različnih vzorcih (v krogu, osmici, slalom, diagonalno, v spirali…).

Gimnastične vaje

Štafetne igre

- pisanje črtic

Prvi učenec s kredo steče do določenega mesta, nariše črtico na tla, steče nazaj ter preda kredo

naslednjemu.

- tek v obroču (v dvojicah)

Po dva učenca stopita v obroč, ga dvigneta v višino bokov in stečeta okrog kija.

- preko klopi in pod njo

Učenec najprej preskoči prvo klop, drugo pa podpleza.

- zadevanje kija s kotaljenjem

Vsaka ekipa dobi svojo ţogo. Prvi v koloni zakotali ţogo proti kiju, ki je oddaljen pribliţno

7 metrov. Nato steče po ţogo in pobere kij, če ga je ţoga podrla. Ţogo potem preda

naslednjemu igralcu. Igra traja tri minute. Zmaga ekipa, ki je v tem času največkrat podrla kij.

Sproščanje


48

Pregled realizacije


SPO

SLJ Pravljica: Volk in sedem kozličkov 85., 86.

MAT Računske zgodbe v slikah 57.

ŠVZ Štafetne igre 43.

LVZ

GVZ

49

Priloga SLO – Volk in sedem kozličkov

50

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 72.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO:Spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot posamezniki

ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi doţivljajo.

SLJ: Poslušajo radijsko igro. Izraţajo doţivljanje, razumevanje in vrednotenje radijske igre.

Oblikujejo čutnodomišljijske predstave oseb na podlagi posebnosti njihovega govora in

zvočne opreme radijskega besedila. Primerjajo literarno predlogo z radijsko igro.

Spoznavajo prvine zvočne opreme radijske igre.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in grafično


različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov.

Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo podatke (besedilo), vprašanje. Obnovijo

problem s svojimi besedami. Štejejo do 5 – naprej in nazaj. Seštevajo in odštevajo v mnoţici

naravnih števil do 5, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju

problemov.

GVZ:Ustvarjalno izraţajo glasbena doţivetja v likovni komunikaciji. Poslušajo glasbeno pravljico

S. Prokofjeva Peter in volk. Seznanijo se z nekaterimi inštrumenti (flavta, oboa, klarinet,

fagot, rog, godala. Uporabljajo pojem glasbena pravljica. Obnovijo vsebino pravljice.

Narišejo glavne junake iz pravljice







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/35

palčke, kocke,

mapa (kartončki z

znaki in s številkami)

GVZ

posnetek glasbene

pravljice Peter in

volk, učni list

SPO

slike različnih

praznikov

SLJ

posnetek pravljice

Volk in sedem

kozličkov (Svetlana

Makarovič)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Povemo: Kaj v trebuhu mi čmoka?

Je to kozličkov čredica?

Ali pa so skale tri,

kar me tako hudo teţi?

Učenci uganejo, iz katere pravljice so verzi.

51

Najava radijske igre: Poslušali bomo pravljico Volk in sedem kozličkov posneto kot radijsko

igro.



Radijska igra

Predvajamo posnetek radijske igre. Mirno in tiho sledimo radijski igri.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila radijska igra.

Interpretacija


- Radijska igra

Kako ste se počutili med poslušanjem radijske igre? Zakaj ste se tako počutili?

Vam je bila radijska igra všeč? Zakaj?

Ste razumeli potek dogajanja?

Kaj je značilno za radijsko igro? (glasba, zvoki, govor)

- Primerjava knjiga - radijska igra

Ste opazili kakšne podobnosti med knjigo in radijsko igro?

Ste opazili kakšne razlike med knjigo in radijsko igro?

Kaj je bilo v pravljici drugače kot v radijski igri?

Ste opazili, da v radijski igri Volk in sedem kozličkov izvemo nekaj več kot v pravljici?

Kaj smo izvedeli iz radijske igre, o čemer pa pravljica ne govori?

- Vrednotenje

Spodbudimo učence, naj povedo, katera pravljica je bila komu všeč in utemeljijo svojo odločitev

- pravljica iz knjige ali radijska igra.

II. dejavnost

Učenci pripovedujejo, kaj je to praznik, katere praznike poznajo, kako jih praznujemo, katere

imajo najraje.

Opisana praznovanja narišejo.

Risbe razvrstijo tako, da skupaj zloţijo tiste, ki predstavljajo isti praznik.

Ob slikah povedo: kateri prazniki so prikazani, kdo jih praznuje, kdaj in kako jih praznujemo.

Iz lastnih izkušenj pripovedujejo o doţivlju praznikov. Pogovorimo se, katere praznike bomo

praznovali v šoli.

Lahko se dogovorimo, da bomo praznovali rojstne dneve otrok. Kako bomo to storili?

Poudarimo, da je pomembno, kako voščimo slavljencu za rojstni dan (prijazno voščilo, pogled

v oči, stisk roke). Zapojemo pesmico, narišemo risbice, ki jih zveţemo v knjiţico ...

III. dejavnost

Ustno računanje in štetje do 5.

Učenci štejejo od 1 do 5.

Štejejo od 5 do 0.

Ustno seštevajo in odštevajo do 5, vključno s številom 0.


Preberemo navodilo.

Povemo, da bomo ob sliki sestavili računsko zgodbo.

Prva naloga

Učenci si ogledajo sliko in sestavijo računsko zgodbo.

Zastavijo vprašanje.

Povedo račun in ga izračunajo.

52

Račun napišemo na tablo.

Učenci ponovijo vprašanje in povedo odgovor.

Račun prepišejo v zvezek.

Opomba: Po enakem postopku rešimo vse ostale naloge.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Obnovijo zgodbo o Rdeči kapici.

Naštejejo glavne junake iz pravljice.

Danes bomo spoznali še eno – glasbeno pravljico, v kateri nastopa volk.

Poslušanje glasbene pravljice Peter in volk

Učitelj učence pripravi na poslušanje in jih seznani (poimenuje in pokaţe slike) z inštrumenti,

ki predstavljajo pravljične junake:

PETER – godala

PTIČKA – flavta

RAČKA – oboa

MAČKA – klarinet

DEDEK – fagot

VOLK – rog

Učenci pozorno poslušajo pravljico.

Analiza pravljice

Vodimo razgovor. Učenci ponovijo, kateri junaki so nastopili v pravljici in po svoje obnovijo

vsebino.

Pregled realizacije


SPO Praznik – kaj je to? 43.

SLJ Radijska igra: Volk in sedem kozličkov 87.

MAT Računske zgodbe v slikah 58.

ŠVZ

LVZ

GVZ Poslušanje: Glasbena pravljica Peter in volk 29.

53

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 73.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO:Spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot posamezniki

ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi doţivljajo.

SLJ: Poslušajo dolge in kratke besede. Označijo dolţino besed. Spoznajo, da imamo dolge in

kratke besede. Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo pravilno drţo telesa pri

pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol.

Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.

MAT:Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0. Uporabijo

računske operacije pri reševanju problemov.

ŠVZ:Pridobivajo občutek za ritem. Razvijajo pozornost. Navajajo se na poslušanje navodil.

Zadovoljijo potrebo po gibanju.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

mehka ţogica,

mapa z igrami:

Črni Peter/Spomin,

Domine, Sestavimo sliko,

Računske zgodbice v

slikah

ŠVZ

radio, tamburin,

ustrezna glasba,

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SPO

U/24, 25

SLJ

kratki in dolgi

papirnati trakovi, črte

na kartonih,

DZ 2/50

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Opomba: Za vsakega učenca pripravimo dolg in kratek papirnat trak (različni barvi).

Po končani dejavnosti trakove poberemo, ker jih bomo še potrebovali.

Učence povabimo v krog in na kratko ponovimo pravila poslušanja.

Povemo ime učenca, ki ima kratko ime in mu damo kratek trak. Povemo ime učence, ki ima

dolgo ime in mu damo dolg trak.

Vprašamo: Zakaj sta učenca dobila različno dolge trakove? Učenci predstavijo svoja mnenja.

Povemo, da imamo različno dolge besede; ene besede so dolge in druge kratke. Dolg trak bo

predstavljal dolgo besedo, kratek trak pa kratko besedo.

Učencem razdelimo dolg in kratek trak in povemo, da bodo poslušali besede in dvignili

ustrezen trak glede na dolţino poslušane besede.

Predlog: Najprej se poigravamo z imeni učencev, nato pa še z drugimi besedami. Pazimo, da

izbiramo besede, ki so izrazito kratke/dolge.

Na kartone narišemo vse vrste črt, vsako na svoj karton; lahko je ista črta na več kartonih.

54

Kartone drţimo v roki tako, da so s hrbtno stranjo obrnjeni proti učencem. Učenci ugibajo,

kakšna črta bo na kartonu (ali: Kakšna črta je skrita na naslednjem kartonu). Tako ponovimo

vrste črt.

DZ 2, str. 50

Ogledajo si ilustracijo in povedo svoja vedenja o hobotnici.

Preberemo navodilo.

Z barvicami rišejo vzorce.

Vodimo pogovor o opravljenem delu, npr.: katere črte so uporabili v vzorcih, kako natančno

so risali vzorce …

II. dejavnost

Učbenik SPO, str. 24, 25

Ob sliki vodimo pogovor, kdaj in kako praznuje rojstni dan deček na sliki.

Spodbudimo učence, naj povedo, kako sami praznujejo rojstni dan.

Izdelamo koledar naših praznovanj.

- Pobarvamo večji format papirja v barvah letnih časov. List razdelimo na štiri dele.

- Vsak na listek napiše svoje ime in ga nalepi na ustrezno mesto na koledarju, v tisti letni čas,

ko ima rojstni dan. Lahko napišemo tudi rojstne datume otrok.

- Risbice praznovanj, ki smo jih izdelali prejšnjo uro, lepimo k letnemu času, v katerem

praznujemo ta praznik. Lahko zapišemo tudi imena praznikov, datume.

- Pogovarjamo se, kje lahko najdemo podatke o praznikih (koledar, revije, knjige....). S

prazniki, ki jih bodo na ta način odkrili, dopolnijo koledar praznovanj.

III. dejavnost

Učenci se postavijo v krog.

Igra: Povem račun, povej rezultat

Pravila igre:

Povemo račun seštevanja ali odštevanja in vrţemo ţogico enemu izmed učencev.

Učenec, ki je ujel ţogico ponovi račun in ga izračuna. Sestavi nov račun in vrţe ţogico enemu

izmed sošolcev.

Igro igramo dokler ne pridejo na vrsto vsi učenci.

Učenec, ki pravilno izračuna, je nagrajen z aplavzom.

Učenec, ki izračuna napačno, dobi dodatno nalogo, npr.: Napravi tri počepe. Dva poskoka. Itd.

Po opravljeni dodatni nalogi dobi moţnost, da račun še enkrat izračuna.

Učenci si iz mape z igrami odberejo določeno prilogo in igro igrajo samostojno, v paru ali v

skupini. Če nimamo mape z igrami, učiteljica sestavi nekaj matematičnih didaktičnih iger, ob

katerih učenci utrjujejo znanje seštevanja in odštevanja do 5.

Namesto didaktičnih iger lahko napišemo račune na tablo, ki jih učenci prepišejo v zvezek in

izračunajo.

POMEMBNO: Do naslednjič učenci prinesejo odpadno embalaţo (škatle iz kartona – različnih

oblik in velikosti), plastenke, pločevinke …

IV. dejavnost

Boţič prihaja!

Ob boţični glasbi učenci oponašajo:

- jelene ( po dva se primeta za roke in galopirata po prostoru),

- palčke (hoja v čepu),

- Boţička (hodijo s teţkimi koraki, telo nagnejo naprej, kot da nosijo teţko vrečo),

55

- novoletno jelko (stojijo, roke iztegnejo nad glavo),

- igrače (premikajo se kot lokomotiva, vojak, ţoga, letalo…)

Gimnastične vaje

Gibanje na neenakomeren ritem

Na tamburin udarjamo preprost ritem, npr.: dve četrtinki in polovinka. Učenci naj najprej po

ritmu ploskajo, nato še skakljajo. Skakljajo naj v različne smeri (naprej, nazaj, levo, desno), po

različnih poteh (krog, osmica…). Gibajo naj se na različne načine: tečejo, skačejo, hodijo …

Ob glasbi se učenci prosto gibajo po prostoru. Na dva udarca na tamburin naj vsak poišče

partnerja in s soplesalcem hodi naprej. Na tri udarce hodijo po trije učenci skupaj in na štiri

udarce po štirje učenci skupaj. Ko udarimo enkrat, je vsak učenec zopet sam.

Igra: Okameneli ptiči


Pregled realizacije


SPO Koledar naših praznovanj 44.

SLJ Dolge in kratke besede

Rišem črte – predopismenjevalne vaje

88.

MAT Računam do 5 - utrjevanje snovi z didaktičnimi igrami 59.

ŠVZ Gibanje na neenakomeren ritem 44.

LVZ

GVZ

56

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 74.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Doţivljajo in spoznavajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje

(kot posamezniki ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen SLJ: Spoznavajo, kdaj in kako se komu izreče voščilo.

LVZ: Pridobivajo si izkušnje s kombiniranjem barvnih ploskev. Uporabijo zanimive ideje pri

izbiri materialov za oblikovanje voščilnice. Pridobivajo si izkušnje in motorično spretnost z

rezanjem in lepljenjem. Bogatijo svojo domišljijo.







Učni pripomočki,

sredstva

LVZ - različne voščilnice

- koščki različnih papirjev

(enobarvnih, vzorčastih,

svetlečih)

- podlaga za voščilnico

- lepilo škarje

SPO

U/37

SLJ

U/29

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učbenik SPO, str. 37 lilibi/šolska ulica1-2/spoznavanje okolja/letni casi/zima Ogledamo si slike in se pogovarjamo o praznikih ob koncu koledarskega leta (boţič, novo

leto).

- Spodbudimo učence, naj povedo, kako praznujejo boţič, novo leto; kako pomagajo pri

pripravi na praznovanje (peka piškotov, potice, okrasitev smrečice …). Pripovedujejo o svojih

doţivetjih.

- Vodimo pogovor o ljudskih šegah in običajih: koledovanje, tepeţkanje, postavitev jaslic,

sejanje boţičnega ţita …

Opomba: Če bomo z učenci sejali boţično ţito, ga posejemo ţe v začetku decembra.

- Ogledamo si slike koledovanja, predvajamo koledniške pesmi in se pogovarjamo o pomenu

tega običaja.

Povemo ali preberemo preproste koledniške pesmi. Katero izmed njih se naučimo na pamet.

Mi vam voščimo novo leto,

tristo blagrov, tristo sreč,

naj mine leto

brez vseh nesreč!

- Za otroke je zanimiv tepeţni dan (28. december). Ogledamo si slike na internetu.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/aeaa3a2e-1f69-46c1-9272-9f4200ba0db3

57

Povemo, da so se otroci včasih tepeţnega dne zelo veselili. Ta dan so vzeli v roke šibe in se

podili po vasi. Kogar od odraslih so srečali, so ga s šibo na rahlo udarili po zadnji plati.

Odrasli so otrokom dajali krhlje, kose kruha, orehe, saj je dotik tepeţkarjeve šibe prinašal

zdravje in srečo.

Dogovorimo se o pripravi novoletnega praznovanja v razredu.

Povemo, da bomo izdelali novoletno voščilnico za starše.

II. dejavnost

Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.

Na tablo prilepimo različne boţične in novoletne voščilnice.


Ogledamo si podobe na tabli. Učenci opišejo motive.

Opazujemo, katere podobe se pojavljajo na decembrskih voščilnicah (balončki, smrečice,

svečke, zvezda repatica, sneţaki …)

Izdelali bomo voščilnico kot kolaţ – lepljenko iz različnih barvnih ploskev.

Demonstracija:

Nareţemo nekaj barvnih ploskev, morda tudi iz svetlečega papirja. Nekatere so lahko

preproste oblike kot so npr.: razni štirikotniki, trikotniki, krogi, ena pa naj bo oblika, ki bo na

voščilnici prevladovala (smrečica, sneţinka itn.)

Demonstriramo, kako lepimo na podlago z upoštevanjem prekrivanja – zgornja ploskev lahko

prekrije del spodnje ploskve.

Likovna naloga

Izdelali bomo voščilnico po postopku, ki smo ga videli v demonstraciji.

Najprej si zamislimo zanimiv likovni motiv.

Skrbno izberemo barve. Ogibamo se uporabi preveč pisanim barvam.

Izreţemo oblike ter jih nalepimo na izbrano podlago.


Učenci izrezujejo posamezne barvne ploskve in jih nalepijo na izbrano podlago. Individualno

jih spodbujamo. Navaljamo barvo na matrice in jih s pomočjo grafične preše odtisnemo.

Na zadnjo stran voščilnic učenci – avtorji napišejo svoje ime.

Vrednotenje

Ko so voščilnice dokončane, jih razstavimo in si jih ogledamo.

Opazujemo likovne motive, učenci lahko tudi kaj povedo o svojih izdelkih, pohvalijo

voščilnice sošolcev …

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev.


III. dejavnost

Učbenik SLJ, str. 28

Ogledamo si sliko, kjer deklica izdeluje voščilnico.

Spodbudimo učence, naj povedo, kako je deklica izdelala voščilnico - kaj je naredila najprej,

kaj potem in kaj nazadnje.

Spodbudimo učence, naj povedo, kako so sami izdelovali voščilnico pri LVZ, kaj so naredili

najprej, kaj potem in kaj nazadnje.

Vprašamo: Komu lahko deklica izroči voščilnico?


Ogledamo si prvo ilustracijo. Učenci ugotovijo, da bo deklica izročila voščilnico

staršem.

Preberemo besedo v modrem polju: VOŠČILO

Postavljamo vprašanja, na katere učenci odgovarjajo.

58

- Kje se je zbrala druţina?

- Na katero praznovanje se pripravljajo? Kako vemo?

- Kaj je deklica izročila očku?

- Zakaj ima samo eno voščilnico?

- Kaj mislite, da je deklica napisala v voščilnico?

- Kako je deklica voščila mamici in očku? Kaj je rekla?

- Ali je pri izrekanju voščila pogledala očku in mamici v oči?

- Kaj je naredil očka, ko mu je hčerka podala roko in voščila? Kaj je naredila mamica?

- Ali sta se starša zahvalila? Kako?

- Kako se je počutila deklica? Kako sta se počutila starša? Kako to vemo?

- Ali si vedno podamo roko, ko izrekamo voščilo? Ali se vedno poljubimo?

- Komu boste vi izročili voščilnico, ki ste jo danes izdelali?

- Kaj boste vanjo napisali?

- Kdaj jo boste izročili?

- Kako boste voščili, kaj boste rekli?

- Ali mislite, da boste razveselili dobitnika vaše voščilnice?

- Kdaj si voščimo? Kako vam voščijo prijatelji, sorodniki? Kaj rečejo?

- Ali ste tudi vi ţe kdaj voščili? Komu? Kaj ste rekli? Kaj so vam odgovorili? Kako ste se

počutili?

- Kako še lahko voščimo? (radijska voščila, SMS sporočila, telegram, elektronska pošta …)

V voščilnico, ki so jo izdelali, napišejo voščilo ali samo svoje ime.

Igra vlog

Povemo navodilo: Učenca v paru si izrekata voščilo ob različnih priloţnostih: rojstni dan,

novo leto … Uporabljata ustrezne izraze za izrekanje voščila. Ne smeta pozabiti na zahvalo,

nasmeh, pogled.

Pregled realizacije


SPO Praznujemo 45.

SLJ Voščilo 89.

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje: Oblikovanje voščilnice 29., 30.

GVZ

59

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 75.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Slušno zaznavajo dolge in kratke besede. S trakovi označijo dolţino besed. Razčlenjujejo

besede na zloge.

MAT:Opazujejo in poimenujejo odpadno embalaţo. Iz embalaţe »gradijo« gradove.

ŠVZ:Razvijajo pozornost in sposobnost hitrega reagiranja. Vadijo kotaljenje ţoge z eno roko.

Zadovoljijo potrebo po gibanju.

GVZ:Pozorno poslušajo odlomke iz glasbene pravljice S. Prokofjeva Peter in volk. Prepoznajo

osebe iz pravljice, ki jih posamezni inštrumenti predstavljajo. Pozorno poslušajo in

prepoznavajo zvočne barve, lastnosti tonov in izvajalce. prilepijo sličice inštrumentov k junakom,

ki jih predstavljajo. Prepoznajo junaka, ki je predstavljen z najvišjimi toni.

Prepoznajo junaka, ki je predstavljen z najniţjimi toni. Ponovijo vsebino pravljice.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

odpadna embalaţa

GVZ

posnetki iz

glasbene pravljice

Peter in volk,

sličice glasbil - UL

ŠVZ

ţoge, kiji, tulec iz

časopisnega

papirja, zbirka iger

in gimnastičnih vaj

SLJ

dolg in kratek

papirnat trak

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Dolge in kratke besede

- Učence povabimo v krog. Vsakemu damo dolg in kratek papirnat trak.

Povemo, da bomo poslušali besede in dolţino besed prikazali s trakovi. Ponovimo, da dolg

trak predstavlja dolgo besedo, kratek trak pa kratko besedo.

Povemo besede, učenci dolţino besed prikaţejo s trakovi, npr.: noč, zvezde, pravljica, luč …

- Damo navodilo: Besede si boste izmislili sami. Eden izmed vas bo povedal besedo in poklical

sošolca, ki bo postavil na tla ustrezen trak. Novo besedo pove tisti, ki je postavil trak na tla in

pokliče naslednjega sošolca. Pokličete lahko le tistega, ki pred seboj še nima traku.

- Povemo: Povedala bom dve besedi (par besed), eno daljšo in drugo krajšo. Odgovorili boste

na vprašanje, katera beseda je daljša/krajša. Primer: PIK – PIKAPOLONICA; Katera beseda

je daljša, prva ali druga?

Dvojice besed: AVTOBUS – AVTO; PEK – PALAČINKA; MEDVEDEK – MED;

KOS - KOSILNICA itd.

- Povemo: Povedala bom dve besedi (par besed), eno daljšo in drugo krajšo. Vi boste ponovili

60

daljšo ali krajšo besedo. Primer: KNJŢNIČARKA – PESEM. Ponovite daljšo besedo.

Dvojice besed: JURE – SMUČAR; DEKLICA – DED; MRAZ – SANKANJE;

LOKOMOTIVA – LOK itd.

Zlogi v besedi

Učencem povemo, da bomo besede razdelili na manjše dele, ki jih imenujemo zlogi. Pri tem si

bomo pomagali s ploskanjem (topotanjem, trkanjem …) Primer: Povemo besedo RACA in jo

glasovno razčlenimo na dva zloga RA – CA, nato pa še ob vsakem zlogu plosknemo.

Opomba: Najprej razčlenjujemo besede z dvema zlogoma in nato počasi povečujemo število

zlogov. Pazimo, da razčlenjujemo besede, ki imajo soglasniško samoglasniške zloge, npr.:

MUCA, RIBA, SOVA, KOZA, BANANA, VERICA, LISICA, ČOKOLADA, SOLATA,

ROSANA, MILICA itd.

II. dejavnost

Učenci na mize poloţijo prinešeno odpadno embalaţo, jo opazujejo in poimenujejo

posamezne predmete.

Učence razdelimo v skupine.

Skupinam damo navodilo: Vsaka skupina naj zgradi grad iz predmetov, ki ste jih prinesli.

Gradite brez lepila in lepilnega traku. Vaš grad mora stati, biti trden. Vsaka skupina bo po

opravljen delu ostalim povedala, kako je grad gradila, katere predmete je uporabila, s kakšnimi

teţavami se je srečevala.

Učenci gradijo »gradove« in si ob tem pridobivajo izkušnje z različnimi oblikami

geometrijskih teles – embalaţe. Ob tem ugotavljajo, kateri predmeti trdneje stojijo (ravne

ploskve), kateri se laţje kotalijo (krive ploskve).

Ko z »gradnjo« zaključijo, svoje delo ovrednotijo. Ugotavljajo tudi, zakaj so z nekaterimi

predmeti laţje, z drugimi teţje gradili.

Dogovorimo se, da bomo predmete, iz katerih so gradili gradove, pospravili.

Skupaj bomo dali predmete, ki se ne kotalijo in skupaj predmete, ki se kotalijo.

Opomba: Embalaţo bomo rabili še v naslednjih urah.

III. dejavnost

Igra: Tepeţkanje

Gimnastične vaje

Enoročno kotaljenje ţoge

- Vaje kotaljenja

Učenci si v paru podajajo ţogo. Zakotalijo jo z eno roko, ujamejo jo z obema. Nato poskusijo

ţogo ujeti samo z eno roko.

Učenci (enoročno) kotalijo ţogo ob zid, po odboju ţogo ujamejo z obema oziroma eno roko.

Učenci si v paru kotalijo ţogo. Prvi jo zakotali, drugi jo skuša ustaviti z nogo (nogo naj

poloţijo na ţogo). Poskušajo naj kotaliti z levo in desno roko ter ustavljati z levo in desno

nogo.

- Vprašamo: Zakaj se ţoga kotali? Katere športne rekvizite bi še lahko kotalili?

- Kdo da gol?

Razdelijo se v pare. En učenec je vratar (gol predstavljata dva kija, ki stojita 2 metra narazen),

drug učenec skuša ţogo z razdalje 3 metrov zakotaliti v gol. Vratar lahko brani samo z rokami.

Po 10 strelih ali po prejetem golu zamenjata mesti.

- Prehiti ţogo

Učenci zakotalijo ţogo proti nasprotnemu koncu telovadnice, nato stečejo za ţogo. Komu bo

uspelo prehiteti zakotaljeno ţogo? Ţogo morajo zakotaliti tako močno, da se prikotali na

nasprotni konec igrišča.

61

Igra: Čuvaj


IV. dejavnost

Uvodna motivacija - ponovimo

Povedo vsebino pravljice Peter in volk.

Naštejejo glavne junake iz pravljice.

Poslušanje kratkih odlomkov iz glasbene pravljice Peter in volk

Učitelj učence pripravi na poslušanje in jim razdeli sličice z inštrumenti, ki predstavljajo

pravljične junake:

PETER – godala

PTIČKA – flavta

RAČKA – oboa

MAČKA – klarinet

DEDEK – fagot

VOLK – rog

Učenci pozorno poslušajo odlomke in lepijo sličice inštrumentov k junakom.

Po vsakem krajšem odlomku sledi kratek razgovor in po potrebi dodatna razlaga.

Prepoznavanje junakov, predstavljenih z najvišjimi in najnižjimi toni

Učenci ugotovijo, da je ptička predstavljena z najvišjimi, dedek pa z najniţjimi toni.

Učitelj razloţi, da je flavta, s katero je predstavljen ptiček, pihalo, ki igra visoke tone, fagot pa

največji izmed pihal, ki igra nizke tone.

Skupaj ugotovimo, da veliki inštrumenti igrajo nizke, mali pa visoke tone. Pri godalih sta to

kontrabas in violina.

Pregled realizacije


SPO

SLJ Dolge in kratke besede

Zlogi v besedi - razčlenjevanje besed na zloge

90.

MAT Oblike predmetov 60.

ŠVZ Enoročno kotaljenje ţoge 45.

LVZ

GVZ Poslušanje, poustvarjanje: Glasbena pravljica Peter in volk 30.

62

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 76.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Poslušajo radijsko igro. Izraţajo doţivljanje, razumevanje in vrednotenje radijske igre.

Oblikujejo čutnodomišljijske predstave oseb na podlagi posebnosti njihovega govora in

zvočne opreme radijskega besedila. Primerjajo literarno predlogo z radijsko igro.

Spoznavajo prvine zvočne opreme radijske igre.

Razčlenjujejo besede na zloge. Določijo število zlogov v besedi.

MAT:Odkrivajo in ubesedijo kriterij, po katerem so bili elementi razvrščeni. Prepoznajo,

poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah (predmeti) in

matematičnih okoliščinah (modeli).

ŠVZ:Spoznajo različne načine hoje in seskoka s klopi. Razvijajo ravnoteţje. Pridobivajo

vzdrţljivost in vztrajnost. Ob igri se razvedrijo in sprostijo.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

klop, zbirka iger in

gimnastičnih vaj

MAT

vreča raznolikih

predmetov, ki

imajo obliko

krogle, valja,

kvadra, kocke

4 raznobarvni

obroči,

4 modeli: krogla,

valj, kvader, kocka

4 večji predmeti, ki

imajo obliko

krogle, valja, kocke

SLJ

B/75, mehka ţogica

zgoščenka

Zverinice iz Rezije,

zemljevid

Slovenije

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Učence povabimo v krog in povemo, da bomo krajše in daljše besede »delili« (razčlenjevali)

na zloge.

Povemo besedo, nato jo razčlenimo na zloge s pomočjo ploskanja (vsi hkrati).

Povemo besedo, nato jo s ploskanjem razčleni na zloge učenec, ki mu vrţemo ţogico.

Rečemo: Povedala bom besedo in jo s pomočjo ploskanja razčlenila na zloge. Štejte

kolikokrat bom plosknila. Na koncu boste povedali, koliko zlogov ima beseda.

Primeri besed: KOLO, MIZA, ROŢA, VAZA, SIR, VRČ, KRT, TABLA, MLEKO,

BANANA, POTICA …

63

Vajo izvaja učitelj, nato pa še posamezni učenci.

Izberemo besede: VOLK, OSTRIGLI, BRKI, LISICA, TOŢIBABA in jih skupaj

razčlenimo na zloge in preštejemo število zlogov.

Rečemo: besede volk; ostrigli, brke, lisica, toţibaba, so čisto posebne besede. Ţelite vedeti

zakaj? Potem pa moramo stopiti v pravljični svet.

II. dejavnost

Motivacija

Najprej povejte, kaj bi bilo, če bi volku ostrigli brke.

Spodbudimo učence k pripovedovanju.

Najava radijske igre: Poslušali bomo pravljico z naslovom Volku ostrigli brke posneto kot

radijsko igro.



Radijska igra

Predvajamo posnetek radijske igre. Mirno in tiho sledimo radijski igri.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila radijska igra.

Interpretacija


Kako ste se počutili med poslušanjem radijske igre? Zakaj ste se tako počutili?

Vam je bila radijska igra všeč? Zakaj?

Kaj je značilno za radijsko igro?

- Knjiţevni prostor

Kje se je pravljica dogajala? Kako to veste?


Kaj se je najprej dogajalo v gozdu?

Kaj se je dogajalo pri levu doma?

Kaj se je na koncu dogajalo spet v gozdu?

- Knjiţevne osebe

Katere osebe so nastopale v radijski igri?

Kakšna je bila lisica? Zakaj se je lisica maščevala volku?

Povabimo učence k ponovnemu poslušanju prvega prizora radijske igre (do prihoda lisice).

Spodbudimo učence, naj zaigrajo prizor in se poslušajo, kako oponašajo volkov glas.

Po prizoru pripovedujejo o značajskih lastnostih volka. Povedo tudi, kaj jim pomeni izraz

»toţibaba«.

Radijska igra – drugo poslušanje

Še enkrat predvajamo posnetek radijske igre. Mirno in tiho sledimo radijski igri.


1. moţnost: Povemo, da je pravljica Volku ostrigli brke rezijanska pravljica. Na zemljevidu

pokaţemo, kje je Rezija.

Na ţeljo učencev lahko poslušamo katero drugo rezijansko pravljico.

2. moţnost: Dramatizacija pravljice Volku ostrigli brke

Učenci se razdelijo v skupine. V vsaki skupini je toliko učencev, kolikor je nastopajočih

oseb. V skupini si razdelijo vloge. Pripravijo se na dramatizacijo.

Posamezne skupine dramatizirajo pravljico.

Vrednotimo izvedbo skupin.

64

III. dejavnost


Povemo: Volk je bil zelo osramočen, ko je taval naokrog brez brk. Ubogi volk! Pa je

razmišljal, kako bi si ponovno dobil prijatelje. Razmišljal je in razmišljal in takrat se je

spomnil na vrečo, ki jo je imel nekje v svojem domu. Poiskal je vrečo in vanjo dal različne

predmete. Vrečo si je oprtal na ramo in poiskal ţivali. Povabil jih je, naj pridejo k njemu po

darila. Vas zanimajo darila, ki jih je volk pripravil za ţivali? Pa si poglejmo.

V sredino kroga poloţimo vrečo s predmeti in pozovemo učence, naj iz vreče potegnejo

vsak svoj predmet. Njihova naloga je, da izbrani predmet poimenujejo (pomaranča, škatla,

pločevinka...).

Vsak učenec svoj predmet opazuje – prijema ga, ga postavlja na podlago, poskuša ga

kotaliti.

Po dva učenca primerjata “svoja” predmeta – zamenjata ju in ugotavljata razlike oz.

podobnosti.

Medtem ko učenci opazujejo svoje predmete, razvrstimo po učilnici 4 raznobarvne obroče.

V vsak obroč damo po en primer predmeta, ki ima obliko geometrijskega telesa.: kocka -

rumen obroč; ţoga - rdeč obroč; zaprt kozarec za vlaganje - moder obroč; velika škatla od

sirupa - zelen obroč.

Učence pozovemo, da si natančno ogledajo obroče in predmete v njih. Ko bodo to

storili, naj “svoj” predmet poloţijo v tisti obroč, kjer je ţe predmet, ki je njihovemu

predmetu najbolj podoben.

Učenci si ogledujejo predmete v obročih in se po ogledu odločijo, v kateri obroč sodi njihov

predmet. V izbran obroč predmet tudi poloţijo.

Pokličemo učence k rumenemu obroču. Ogledajo zbrane predmete in jih poimenujejo.

Natančno jih opazujejo – primejo jih, ovijajo prstke okoli njih, skušajo jih zakotaliti,

postaviti ... Vse svoje dejavnosti in ugotovitve tudi ubesedijo. Ugotovimo, da se vsi

predmeti v tem obroču lahko kotalijo, da jih ne moremo postaviti, saj nimajo nobene ravne

ploskve ...

Pokaţemo model krogle in jim povemo, da imajo vsi predmeti v tem obroču obliko krogle.

Potem “obiščejo” še vse ostale obroče in na enak način pridobivajo pojme: oblika valja,

oblika kvadra in oblika kocke.

IV. dejavnost

Tek - fartlek

Tek v krogu 3 minute. Sami tempirajo tempo teka in čas hoje.

Gimnastične vaje

Spretnosti na klopi

a) Učenci se premikajo po klopi na različne načine:

- usedejo se na klop, nogi sta na tleh, brez pomoči rok se premikajo do konca klopi;

- hodijo po račje – v čepu;

- kot mačka na ograji – po vseh štirih;

- kot rakovica – po vseh štirih zadenjsko;

- zajčji poskoki – z rokami se oprejo na klop in jo sonoţno preskakujejo;

- roki poloţijo na klop, nogi na tla, telo je togo, samo s pomočjo rok se premikajo po klopi,

noge vlečejo za sabo;

b) Različni seskoki s klopi (na doskočišče poloţimo blazino):

- sonoţen doskok naprej;

- sonoţen doskok nazaj (s hrbtom so obrnjeni proti blazini, z obrazom proti klopi);

- sonoţen odriv v višino;

- sonoţen odriv v daljino;

65

- doskok z obratom (četrt obrata, pol obrata);

- ţabji seskok (iz čepa);

- seskok z raznoţko.

Igra: Mačka in miš - glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Število zlogov v besedi

Radijska igra: Volku ostrigli brke

91., 92.

MAT Spoznavanje in poimenovanje teles 61.

ŠVZ Spretnosti na klopi 46.

LVZ

GVZ

66

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 77.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot

posamezniki ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi

doţivljajo. Vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost. Spoznavajo pomen

sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje.

MAT:Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah

(predmeti) in matematičnih okoliščinah (modeli). Izdelajo modele teles in jih opišejo.

odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili elementi razvrščeni. Predstavijo

problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili.

GVZ: Pri petju pesmi Dedek Mraz posnemajo interpretacijo učitelja. Naučijo se in sproščeno

zapojejo pesem Dedek Mraz. Ob petju pesmi Dedek Mraz rajajo. Dedku Mrazu narišejo

svoje ţelje.







Učni pripomočki,

sredstva

GVZ

notni zapis pesmi

J. Bitenc: Dedek

Mraz

MAT

plastelin štirih

različnih barv:

rumen, rdeč,

moder, zelen,

karton ali pladenj

za vsakega

otroka,

modeli teles

SLJ

SPO

U/39, materiali in

orodja za izdelovanje

okraskov, papir,

narezan na

pravokotnike, kroge,

škarje, lepilo

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učenci pripovedujejo, kako doma okrasijo stanovanje, kako so okrašene hiše, mesta …

Pogovorimo se, kako bomo okrasili učilnico za novoletno praznovanje.


Ogledamo si načrt izdelave papirnatih okraskov (verige, obeska, sneţinke). Ponovimo kako

oblikujemo papir in katera orodja, pripomočke rabimo za izdelavo okraskov/izdelkov iz

papirja.

Učence razdelimo v skupine.

Demonstriramo izdelavo posameznega okraska: verige, obeska, sneţinke.

Vsaka skupina izdela vse tri okraske. Spodbujamo učence, da si med seboj pomagajo.

Po opravljenem delu pospravimo in ločeno odloţimo odpadke.

67

Izdelke si ogledamo. Vrednotimo opravljeno delo.

Z izdelki okrasimo razred.

II. dejavnost

Rečemo: Izdelali smo okraske iz papirja. Iz česa bi še lahko izdelali okraske? Učenci

predstavijo svoje ideje.

Vprašamo: Kaj bi še lahko izdelali iz različnih snovi? Iz katerih snovi bi lahko izdelali

modele teles - valj, kroglo, kvader in kocko? Učenci predstavijo svoje ideje. Povemo, da jih

bomo izdelali s plastelina.

Zaščitimo mize.

Pred učence postavimo štiri pladnje, na vsak pladenj damo model telesa (krogla, valj,

kvader, kocka). Učenci telesa poimenujejo.

Še enkrat si natančno ogledajo kroglo in opišejo njene lastnosti.

Razdelimo rumen plastelin. Iz njega izdelajo kroglo.

Sledi izdelava ostalih teles. Najprej si ogledajo model vsakega telesa. Telo opišejo. Izdelajo

ga iz barvastega plastelina.

Ko so vsa telesa narejena, učencem razdelimo kartone. Nanje učenci razvrstijo svoje

modele. Ogledajo si izdelane modele in jih ocenijo.

III. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci doţiveto zapojejo pesem o zimi.

Vodimo razgovor o prihajajočih praznikih.

Dedek Mraz - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj pove, da se bodo naučili novo pesem. Najprej doţiveto zapoje sam, sledi vsebinska

analiza ob razgovoru. Nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci

ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Petje in rajanje

Učenci ob ponovnem petju pesmi v krogu zarajajo.

Voščila in želje

- Učenci izdelajo za dedka Mraza ali Boţička voščilnico iz kartona ali papirja in nanjo

narišejo svoje ţelje. Vse voščilnice vstavijo v veliko kuverto in jo nastavijo škratom, da jo

bodo odnesli.

Pregled realizacije


URA

SPO Naš mali projekt: Okrasimo razred 46., 47.

SLJ

MAT Oblikovanje teles iz plastelina 62.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Dedek Mraz 31.

68

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 78.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLO: Oblikujejo obzorje pričakovanj pred gledanjem risanke. Ogledajo si risanko. Primerjajo

svoje razumevanje zgodbe z razumevanjem sošolcev. Predstavijo razloge, zaradi katerih

se jim kaj v risanki zdi pomembno. Spoznavajo značilnosti medijev.

MAT:Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah

(predmeti) in matematičnih okoliščinah (modeli). Odkrivajo in ubesedijo kriterij, po

katerem so bili elementi razvrščeni. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi

didaktičnimi ponazorili. Vpišejo podatke v preglednico.

ŠVZ:Razvijajo osnovne motorične sposobnosti in spretnosti. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

videoposnetek

risanke – po

lastnem izboru

MAT

U/36, DZ 2/51,

učni list, modeli

teles, vreča s

predmeti različnih

oblik, 4

raznobarvni obroči,

raznobarvni

kartončki z

narisanimi modeli

štirih teles, 4

majhni raznobarvni

kartoni

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Vodimo pogovor o risankah.

So vam risanke všeč? Zakaj? Katere risanke poznate? Je naslov risanke vedno povezan z

glavnim junakom, ki v njej nastopa? …

Najava risanke: Ste za to, da si ogledamo risanko (povemo naslov)?

Kaj mislite, o čem bo zgodba pripovedovala?

Priprava na gledanje

Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje/gledanje.

Gledanje risanke

Predvajamo posnetek risanke. Mirno in tiho sledimo risanki.

69

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila risanka.

Interpretacija

Vodimo pogovor s pomočjo vprašanj.

- Kako ste se počutili med gledanjem? Zakaj ste se tako počutili?

Vam je bila risanka všeč? Zakaj?

- Katere osebe so nastopale v risanki? Kakšne so bile?

- Kje se je zgodba dogajala?

- Ste razumeli zgodbo? O čem je pripovedovala? Je bilo v zgodbi kakšno dogajanje, ki ga

niste razumeli?

- Je bilo v risanki kaj zelo pomembnega? Povejte, zakaj se vam zdi to pomembno.


- Spodbudimo učence, naj povedo, kaj vse so opazili v risanki, ki smo jo gledali – značilnosti

medija (glasba, zvok, govor, petje, slika, gibanje, barve … ).

- Risanke so ponavadi posnete po vsebini knjige. Poznate kakšno risanko, ki ima enak naslov

kot knjiga? Je vsebina knjige enaka kot vsebina risanke?

II. dejavnost

Pred začetkom učne ure pripravimo modele geometrijskih teles, razvrstimo po učilnici 4

raznobarvne obroče in vanje poloţimo po en kartonček z narisanim modelom telesa, in en

mali karton (npr.: v rumen obroče poloţimo rumen kartonček, na katerem je narisana krogla

ter prazen mali rumen karton). Tako opremimo še ostale obroče.

Učence povabimo na “potovanje” med obroči. “Obiščejo” vse obroče in si v vsakem

ogledajo kartonček z narisanim telesom. Poimenujejo narisana telesa in izberejo ustrezen

model geometrijskega telesa.

Učenci sedejo v krog na sredino učilnice. Povemo, da se bomo igrali. S pomočjo izštevanke

izberemo prvega igralca. Izbrani učenec iz vreče s predmeti (ne da bi v vrečo pogledal)

izbere predmet in ga drţi v vreči. Predmet otipa. Ostali učenci mu zastavljajo vprašanja ,

npr.: Je tvoj predmet okrogle oblike? Ima tvoj predmet kaj ravnega? Ali bi se tvoj predmet

kotalil?

Učenec, ki predmet drţi, jim na vprašanja odgovarja z DA ali NE. Učenci, ki ugibajo,

poizkušajo po njegovih odgovorih ugotoviti, kakšno obliko ima skriti predmet.

Igro ves čas nadziramo in pomagamo pri oblikovanju vprašanj in odgovorov.

Ko prvi učenec ugotovi obliko predmeta, ga poloţi v ustrezen obroč in nadaljuje igro.

Igra traja toliko časa, da je vreča prazna.

Po zaključku igre si z učenci ogledamo obroče in njihove vsebine. Pri vsakem obroču

poimenujejo oblike predmetov in predmete tudi preštejejo. Na prazen majhen karton s

številko zapišejo število predmetov v vsakem obroču.

Učencem razdelimo učne liste (glej prilogo). Preberemo navodilo in povemo, da v

preglednico vpisujejo podatke iz obročev.

Preverimo pravilnost rešitev in učne liste pritrdimo na tablo.


Učenci si ogledajo narisane modele teles, jih opazujejo in poimenujejo.

Ob vsakem narisanem modelu prepoznavajo in poimenujejo predmete, ki imajo obliko

določenega telesa.

DZ 2, str. 51 lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/poišči obliko/poišči obliko

Razloţijo, kako bodo nalogo rešili.

Samostojno poveţejo predmet z ustrezno obliko telesa.


http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/90698de6-acc7-4002-aca9-9ebc00990671

70

III. dejavnost

Igra: Avioni, poplava, potres

Gimnastične vaje

Elementarne igre

- Volk, koliko je ura

- Lev in tiger

Igra: Miška škrablja

Opomba: Glej zbirko iger.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Ogled risanke – po lastnem izboru 93., 94.

MAT Telesa 63.

ŠVZ Elementarne igre 47.

LVZ

GVZ

71

V STOLPCIH POBARVAJ TOLIKO OKENC, KOLIKOR JE PREDMETOV, KI SO PO

OBLIKI PODOBNI TELESU. NAPIŠI ŠTEVILO PREDMETOV.

72

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 79.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo poimenovalno zmoţnost: navajajo besede z nasprotnim pomenom.

Zaznavajo in prepoznavajo začetni zlog v besedi.

MAT: Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah

(predmeti) in matematičnih okoliščinah (modeli). Preiskujejo slikovne in geometrijske

vzorce. Odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili elementi urejeni. Predstavijo

problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo različne strategije

reševanja problemov in jih uporabljajo pri reševanju podobnih problemov. Se učijo

iskanja potrebnih podatkov iz preglednic in prikazov ter sami predstavljajo podatke z dano

preglednico in s figurnim prikazom prikazom (vrstičnim ali stolpičnim). Preberejo

preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz.

LVZ:Pridobivajo si izkušnje z odtiskovanjem pečatnikov. Utrdijo pojem grafika. Uporabijo

zanimive ideje pri oblikovanju pečatnikov. Pridobivajo si izkušnje z odtiskovanjem in

slikanjem. Navajajo se na tvorno sodelovanje v skupini.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U37, 38, 39, DZ 2/52,

modeli teles , vreča s

predmeti različnih

oblik, 4 raznobarvni

obroči, raznobarvni

kartončki - narisani

modeli štirih teles,

4 majhni raznobarvni

kartoni, rešeni učni

listi iz 78. ure

SLJ

DZ 2/53

večje slike, lutka

LVZ

kos korenčka ali

drugega ustreznega

materiala za izdelavo

pečatnika,

noţek z zaobljeno

konico,

večji formati

temnejšega papirja,

tempera barve in

pribor za slikanje

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Z izštevanko izštejemo učenca, ki bo naš par. Povemo, da se bova igrala igro ČRNO –

BELO.

Povemo navodilo za igro in pokaţemo primer:

Jaz sem prva v paru in nekaj povem ali naredim ali pokaţem.

Ti (ime), boš drugi v paru in narediš ali poveš ali pokaţeš ravno nasprotno.

Rečemo: Jaz sem velika/ţalostna (pokaţem ţalosten obraz); meni je vroče; moja pest je

73

stisnjena; luč je priţgana …

Učenec reče: Jaz sem majhen/vesel (pokaţe vesel obraz); mene zebe, moja pest je odprta; luč

je ugasnjena …

V parih se igrajo igro.

Pari še ostalim povedo, katere besede so uporabljali, kaj so naredili ali kazali.

Povemo, da smo uporabljali besede z nasprotnim pomenom.

Naštejejo še nekaj podobnih primerov, npr.: lahek – teţek, dan – noč, tema – svetloba …

DZ 2, str. 53

Preberemo navodilo.

Učenci rešijo nalogo.


II. dejavnost

Na tablo pritrdimo nekaj večjih slik, npr.: sliko ţoge, kolesa, medveda, lisice …

Pozovemo učence, naj si ogledajo slikovno gradivo in poimenujejo predmete/bitja na slikah.

»Lutka« izgovarja besedo z rahlo podaljšanim prvim zlogom.

Učencem naročimo, naj ponavljajo besede za »lutko«. Po vsaki besedi jih pozovemo, da

povedo prvi zlog v besedi.

Opomba: Besede, ki jih izgovarja »lutka«, morajo imeti zgradbo prvega zloga - soglasnik,

samoglasnik.

Spodbudimo učence, naj poiščejo besede, ki imajo začetni zlog LI/ME/KO/ŢA …

Učencem naročimo, naj nadaljujejo besede na določen zlog, npr.: ŠO -, HI -, RO -, TE -,

KO –, VA -, .…

III. dejavnost

Učenci si ogledajo rešene učne liste iz prejšnje ure in berejo preglednico.

Povedo, koliko je bilo predmetov določene oblike; katerih predmetov je bilo glede na obliko

Največ; katerih predmetov je bilo glede na obliko najmanj; katerih predmetov je bilo glede na

obliko, enako mnogo.

DZ 2, str. 52

Preberemo navodilo.

Učenci razloţijo, kako bodo nalogo rešili.

Samostojno poimenujejo in preštejejo predmete določenih oblik in v stolpcih pobarvajo

ustrezno število okenc. Zapišejo število predmetov.



Zgornja slika

Preberemo naslov in navodilo.

Učenci opazujejo otroke, preberejo njihova imena in povedo, katere modele teles ima

posamezen otrok. Modele teles poimenujejo in preštejejo.

Spodnja naloga

Preberemo besedilo.

Ogledamo si preglednico in povemo, da so v prvem stolpcu narisani otroci, v prvi vrsti pa

telesa.

Učencem predstavimo strategijo branja preglednice: Levi kazalec postavimo na dečka Toma,

desni kazalec postavimo na sliko krogle. Oba kazalca premikamo tako, da pridemo do okenca

s kriţcem. Povemo: Tom ima kroglo.

Po enakem postopku preberemo podatke še za ostale otroke.


Preberemo besedilo.

74

Ogledamo si preglednico in povemo, da so v prvem stolpcu narisani otroci, v spodnji vrsti pa

so napisane številke.

Preberemo legendo in jo razloţimo.

Beremo prikaz z vrsticami in povemo, npr.: Tom ima en model telesa. Nadaljujemo še za

ostale otroke.

Preberemo vprašanja, poiščemo podatke v prikazu z vrsticami in odgovorimo na posamezna

vprašanja.

Učbenik MAT, str. 37 Prva naloga

Preberemo navodilo

Učenci opazujejo vzorce.

V vsaki vrsti poimenujejo ponavljajoča se telesa v vzorcu. Ugotavljajo in povedo, katera telesa

manjkajo.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Učenci sestavljajo geometrijske vzorce iz teles, ki so jih naredili iz plastelina. .

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Opazujejo telesa v posamezni vrstici in preberejo po čem se razlikujejo.

IV. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da sestavijo po 4 mize skupaj in jih zaščitijo s časopisnim papirjem.

Za skupinsko delo pripravimo večje kose temnejših papirjev, npr.: temno moder, temno zelen,

temno rdeč … in za vsako skupino pladenjček, na katerem je pripravljena gosta bela tempera.


Osveţimo izkušnje učencev z grafiko – kako nastane odtis.

Učenci pojasnijo, kako so tiskali svoje grafike.

Tokrat bomo tiskali malo drugače – s štampiljkami.

Demonstracija:

Pred učenci izdelamo preprosto štampiljko, npr. iz korenčka. Na okrogel presek korenčka

naredimo nekaj zarez in dobimo štampiljko, ki se bo odtisnila kot zvezdica. Nanjo nanesemo

gosto belo tempero in jo odtisnemo na temnejši kos papirja.

Likovna naloga

Izdelali bomo štampiljke – zvezdice, s katerimi bomo na velikih temnih listih upodobili

sneţenje.

V to gosto »sneţenje« bomo pozneje naslikali svoj delček slike (npr. vsak svojega sneţaka).

Te velike skupinske slike bomo na koncu obesili skupaj, nastala bo velikanska podoba zimske

pokrajine …

Posebej opozorimo učence na previdnost pri delu z noţkom.


Učenci izrezujejo štampiljke. Individualno jih spodbujamo in kontroliramo, da pri delu z

noţkom ne bi prišlo do poškodb.

Pripravimo prijetno ritmično glasbo.

Po skupinah – ob glasbi - odtiskujejo sneţinke na temno podlago.

Na koncu naslikajo svoj del likovnega motiva.

Vrednotenje

Ko so slike dokončane, jih obesimo – sestavimo v veliko sliko, s katero bomo še dodatno

praznično okrasili svojo učilnico.

Opazujemo svoj izdelek in se ob njem pogovorimo.

75

Usmerjamo pogovor v opazovanje posameznih detajlov, prizadevnost posameznih učencev,

domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega učenca.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Besede z nasprotnim pomenom

Začetni zlog v besedi

95.

MAT Reši, saj zmoreš

Preglednica

64.

ŠVZ

LVZ Slikanje in grafika: Tisk s pečatniki in slikanje s tempero 31., 32.

GVZ

76

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 80.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ, SPO, ŠVZ, GVZ: Doţivljajo novoletno praznovanje kot poseben dan v letu. Izrečejo

voščilo. Sodelujejo v knjiţevnem kvizu. Pojejo znane pesmi. Ob glasbi se gibajo in plešejo.

Razvijajo ustvarjalnost in domišljijo. Z gibanjem ponazarjajo različne ţivali in osebe.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

tamburin, glasba

IZVEDBA DNE

Novoletno razredno praznovanje

Pojemo

Stojimo v krogu. Z izštevanko učenec izšteje sošolca, ki pove naslov pesmi. Pesem

zapojemo – ob petju se gibamo, rajamo, spremljamo petje s ploskanjem …

Knjižni kviz

Učence razdelimo v skupine. Skupine si izmislijo imena, ki jih napišejo na karton. Vsaka

skupina izbere vodjo, ki bo vodil skupino.

Povemo pravila igranja kviza.

Naloge za kviz:

1. Katere ţivali nastopajo v pesmici Tri luţe?

2. Nekoč je ţivela deklica, ki ni ubogala svoje mamice. Šla je k babici. Povejte naslov

pravljice.

3. Kozlički otročički, jaz sem, vaša mamica! Kdo je to rekel?

4. Kakšna oseba je volk iz pravljice Volk in sedem kozličkov?

5. V mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v rdeče in

modre copatke. V tej vasi je lep red. Vse hiše v vasi so bele, vse strehe na hišah so rdeče,

vsa okna imajo zelena polkna, dvorišča so pometena in cesta je gladka. Le otroci so neredni.

Iz katere pravljice je to besedilo?

7. V kateri pravljici nastopa sedem palčkov?

8. Kateri čudeţni predmet je ozdravil deklico iz pravljice Kaj je najboljše?

77

9. Kje je imela Mojca Pokrajculja svoj dom?

10. Katera ţival iz pravljice Mojca Pokrajculja je bila sladkosneda?

10. V kaj se je v pravljici spremenil deček z imenom Janček?

11. Zakaj je Pavliha prodal kukca?

12. Kdo je predlagal, naj volku ostriţejo brke?

13. Zakaj so volku ostrigli brke?

14. Zakaj je naslov pravljice Ţabji kralj?

15. Kaj pomeni izraz ljudska?

Ob koncu kviza vsi dobijo simbolično nagrado.

Oponašanje živali

Učenci oponašajo različne ţivali:

- skakljaj kot kuţek, boli ga tačka, kako se bo oglašal;

- plazi se kot polţ;

- zvijaj se kot deţevnik;

- racaj kot raca;

- skoči kot ţaba, ki skuša pri tem ujeti muho;

- skači kot kenguru;

- hodi kot pingvin;

- leti kot metulj, ki pristane na eni roţi, nato odleti na drugo;

- pretegni se kot maček, ki se je ravnokar zbudil …

Oponašanje ljudi

Sedaj si:

- hokejist;

- umetnostni drsalec;

- boksar;

- nogometaš, ki je zabil gol;

- baletka …

Ples

Ob primerni glasbi učenci plešejo in rajajo.

Voščilo

Ob zaključku si izrečemo voščilo.

Pregled realizacije


URA

SPO Novoletno praznovanje 48.

SLJ Knjiţni kviz 96.

MAT

ŠVZ Kreativni gib 48.

LVZ

GVZ Pojemo, rajamo 32.

78

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 81.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Poiščejo

podobnosti med knjiţevno osebo in seboj, povedo, kako bi ravnali sami, če bi bili v

podobnem poloţaju kot knjiţevna oseba. Prepoznavajo dogajalni čas. Spoznavajo

medbesedilnost (Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov). Igrajo igro vlog.

ŠVZ:Razvijajo osnovno motoriko. Pridobivajo spretnost pri ravnanju z ţogo. Upoštevajo

navodila in pravila igre. Razvijajo dobre medsebojne odnose.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo

število in številko 6. Vadijo pisanje števila 6.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

ţoge, rutka

MAT

U/40, DZ 2/54

različni predmeti

(po šest), posoda s

peskom, voščenke

SLJ

B/76, 77, knjiga

Zgodbe iz mesta

Rič-Rač

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

- Sedimo v krogu in rečemo: Zaprite oči in pomislite na večer, ko greste spat. Mamica te

pokrije, ti pokriješ svojo igračko, ki spi pri tebi. Nato sledi še pravljica za lahko noč …

Spodbudimo učence naj povedo, kakšen je njihov večerni obred.

- Vprašamo: Ko ste bili majhni, vam je mamica kdaj pustila malce odprta vrata in v predsobi

priţgano luč? Kdo je to ţelel, mamica ali vi? Zakaj?

Povzamemo: Vsakega je kdaj pa kdaj čisto majčkeno strah. Kdaj? Kaj takrat mislite?

Najava besedila: Tudi Rokca je bilo kdaj strah. Pisatelj Lojze Kovačič je napisal zgodbo z

naslovom Pst, volk je v sobi.



Pripovedovanje/branje zgodbe

Povemo/preberemo zgodbo. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Iz berila, str. 77, preberemo zadnji del odlomka: Rokec je

79

vstal in napisal …

Interpretacija


- Knjiţevne osebe; čas dogajanja

O kom pripoveduje zgodba?

Kdaj se zgodba dogaja? Kdaj se začne? Kdaj se konča?


Najprej je Rokec v temi na svoji postelji zagledal volkov rep. Kaj je pomislil? Kaj je

naredil?

Nato je na sredi sobe zagledal volkove oči. Kaj je pomislil? Kaj je naredil?

Nato je v kotu sobe zagledal še nekaj groznega. Kaj je pomislil? Kaj je naredil?

Potem je prišlo jutro. V sobi ni bilo več teme in Rokec se je ozrl naokrog. Kaj je ugotovil?

Potem je iznašel recept proti svojemu strahu. Kakšen?

Kako bi ravnali vi?


Naročimo, naj poiščejo ime in priimek pisatelja ter naslov. Ogledajo si besedilni in slikovni

del. Preberemo odlomek zgodbe.

Vprašamo: Rokec se je bal volka. Česa se je še bal? Morda teme? Se spomnite še česa?

- Igra vlog

Naročimo: Pogovorite se, kako je, ko gre Rokec spat. Kaj pravi mami? Kaj mu mama

odgovarja?

Spodbudimo učence, naj odigrajo prizor.

Branje zgodbe

Še enkrat preberemo zgodbo.

Poglabljanje doživetja je usmerjeno v sintezo tematskega sklopa Volk.

- Rokec se je torej bal volka. Ali veste, katere pravljice je očka Rokcu pripovedoval za lahko

noč? Kako to veste?

- Spodbudimo učence, da v skupinah napišejo/narišejo naslove knjig o volkovih.

Skupine razstavijo svoje izdelke.

Ogledamo si izdelke in jih primerjamo.

II. dejavnost


Pred učence postavimo pladenj, tri obroče, kartončke za zapis pik/črtic/zvezdic, kartonček

za zapis številke.

Na pladnju naj bo šest kock, šest modelov geometrijskih teles, šest palčk. Učenci

poimenujejo predmete.

Tri otroke pozovemo, naj vsak v svoj obroč poloţi po šest enakih predmetov.

Učenci ugotovijo, da je nastala mnoţica kock, mnoţica geometrijskih teles in mnoţica

palčk.

Preštejejo člane vsake mnoţice. Povedo, da je v vsaki mnoţici po šest članov.

Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik/zvezdic/črtic.

Z roko kaţemo na mnoţice in razločno govorimo: ŠEST kock, ŠEST geometrijskih teles,

ŠEST palčk. Učenci ponovijo.

Zapis števila 6 Pokaţemo poteze zapisa številke 6.

Vadimo zapis številke s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku

(zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.

Pozorni smo na pravilne poteze zapisa.

Na kartonček napišemo številko 6. Kartonček poloţimo k mnoţici.

80

Na tablo narišemo mnoţico s 6 palčkami.

Ob mnoţico narišemo kvadratek in vanj vpišemo številko 6.

Učenci pripravijo zvezke in prerišejo tabelsko sliko.

V zvezek vadijo zapis številke 6 (naloga na modrem polju v U/str. 40)


Prva naloga

Učenci si ogledajo sliko.

Preberemo navodilo naloge.

Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.

S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.

Druga naloga

Preberemo navodilo

Učenci izvedejo dejavnost.

DZ 2, str. 54

Preberemo navodilo.

Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo.

Vadijo zapis številke 6.


Opomba: Za naslednjo uro rabimo razrezane učne liste, ki so kot priloga v pripravi za 82. dan,

ovojnico in kocke za igro Človek ne jezi se.

III. dejavnost

Tek in hoja z nalogami

Učenci tečejo in hodijo v krogu na različne načine (z dolgimi in kratkimi koraki, hitro,

počasi, naprej, nazaj, v stran…).

Gimnastične vaje


Vsak učenec naj ima svojo ţogo.

- spretnosti z ţogo

Učenci poskušajo ţogo z nogo voditi po prostoru na različne načine - z zunanjim in

notranjim delom stopala, po različnih poteh (v krogu, cik cak…), učijo se zaustavljati ţogo.

- zakotali in poberi

Učenec ţogo z obeme rokama vrţe v zrak, jo ujame, poloţi na tla, brcne, steče za njo in jo

pobere. Ta vzorec večkrat ponovi, pri tem pazi, da se ne zaleti v ostale igralce.

- zakotali in ustavi

Učenec ţogo brcne (bolj narahlo), steče, jo prehiti in jo skuša ustaviti z nogo (nogo poloţi na

ţogo). Ţogo naj poskuša ustaviti tako z levo kot desno nogo.

- mehurčki

Vsak učenec z nogo vodi ţogo po prostoru, pri tem pazi, da se ţoga (mehurček) ne zaleti v

drugega igralca ali drugo ţogo. V tem primeru mehurček poči in otrok mora narediti 5

poskokov iz počepa preden se spet lahko vrne v igro.

Igra: Slepe miši - glej zbirko iger

81

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Zgodba: Zgodbe iz mesta Rič-Rač – Pst, volk je v sobi 97., 98.

MAT Število 6 65.

ŠVZ Kotaljenje ţoge z nogo I. 48.

LVZ

GVZ

82

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 82.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO:Vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine. Spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi

in tekočine.

SLJ: Razvijajo zmoţnost poslušanja posnetih enogovornih neumetnostnih besedil. Pozorno

poslušajo posneto opisovalno besedilo. Povzamejo bistvene podatke. Odgovarjajo na

vprašanja. Izraţajo svoja občutja med poslušanjem. Vrednotijo svojo zmoţnost poslušanja

in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali. Zaznavajo in prepoznavajo začetni zlog v besedi.

MAT:Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni,

grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju

podobnih problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 6. Uredijo po velikosti mnoţico

naravnih števil do 6. Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s stolpci.

Preberejo prikaz s stolpci.

GVZ:Pozorno poslušajo odlomke iz 1., 2. in 3. stavka Zime iz Štirih letnih časov A.Vivaldija.

Prepoznajo zvočne barve godal. Besedno izrazijo svoja doţivetja ob poslušanju.

Pripovedujejo o zimskih vremenskih pojavih (zavijanje vetra, sneţenje, sneţni vihar…).

Z zvočno-gibno improvizacijo prikaţejo sneţni vihar.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

prozorni lončki,

različne uţitne

tekočine

SLJ

DZ 2/55, vrečka,

za vsakega učenca

sličica predmeta ali

ţivali, večje slike

iz 79. dne

MAT DZ 2/56, 57, 58,

mapa (kartončki s

številkami,

kartončki z znaki),

kocke za igro

Človek ne jezi se,

razrezanka Lili in

Bine, link kocke

GVZ

posnetek A. Vivaldi:

Štirje letni časi, Zima

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Igra: Kaj je to?

Pripravimo vrečko s sličicami različnih predmetov, ţivali. (za vsakega učenca)

Povemo navodilo za igro:

Iz vrečke boste vlekli sličice predmetov ali ţivali. Sličice ne smete poimenovati in pokazati.

Predmet ali ţival na sličici boste opisali tako, da bodo ostali lahko opisani predmet ali ţival

prepoznali in poimenovali.

83

Vsak učenec naj opiše eno sličico. Pri opisovanju pomagamo z vprašanji.

DZ 2, str. 55

Pripravimo zgoščenko – posnetek, št. od 15 do19 – opisi ţivali.

- Dejavnosti pred poslušanjem

Pozovemo učence, naj pripravijo delovne zvezke in svinčnik.

Ogledamo si slike ţivali. Ţivali poimenujejo.

Povemo, da bodo poslušali posnetke opisov nekaterih ţivali. Po poslušanju vsakega

posnetka bodo ugotovili, katera ţival je bila opisana in sliko opisane ţivali podčrtali.

Ponovimo pravila poslušanja.

- Dejavnosti med poslušanjem

Predvajamo prvi posnetek. Prekinemo predvajanje. Učenci podčrtajo sliko opisane ţivali.

Predvajamo posnetek naprej, da učenci slišijo rešitev in preverijo pravilnost opravljene

naloge.

Tako predvajamo posnetek za posnetkom.

- Dejavnosti po poslušanju


Vprašamo: Ali smo slišali opise vseh ţivali?

Spodbudimo učence, naj opišejo tiste ţivali, ki niso bile opisane. Pomagamo z vprašanji:

Ali je ţival velika/majhna? Kje ţivi? S čim ima pokrito telo? Kakšne oblike je njeno telo?

Koliko ima nog? Kakšne so njene noge? Kakšne oblike je glava? Kaj ima na glavi? Ali ima

rep? Kakšen je? S čim se hrani?

Končni zlog v besedi

Na tablo pritrdimo nekaj večjih slik, npr.: sliko ţoge, kolesa, veverice, lisice (iste slike, kot

smo jih rabili za določanje prvega zloga) in učence pozovemo, naj si ogledajo slikovno

gradivo ter poimenujejo predmete/bitja na slikah.

Lutka« izgovarja besedo z rahlo podaljšanim zadnjim zlogom. Učence spodbujamo, da

ponavljajo besede za »lutko«. Po vsaki besedi jih pozovemo, da določijo/povedo zadnji zlog

v besedi.

Opomba: Besede, ki jih izgovarja »lutka«, morajo imeti zgradbo zadnjega zloga -

soglasnik, samoglasnik.

Učence prosimo, naj poiščejo še več besed, ki imajo na koncu slišani zlog, npr.: besede, ki

imajo na koncu zlog (besede, ki se končajo na) CA/BA/LO/NA …

Predlog: Učenci, ki imajo bolj razvito zmoţnost slušnega razčlenjevanja, naj iščejo besede,

ki se začnejo na prepoznavni končni zlog in tvorijo verigo besed (npr. HIŠA – ŠAPA –

PAJA – JAGA …)

POMEMBNO: Za naslednjo uro naj učenci premislijo, katero ţival bodo opisali. Lahko

prinesejo sliko ţivali, ki jo bodo predstavili/opisali.

II. dejavnost

V naši zbirki snovi si ogledamo tekočine in jih poimenujemo. Pogovorimo se o nevarnih

tekočinah, ki jih imajo doma (čistila, razredčila, zdravila ...).

Pogovarjamo se o shranjevanju tekočin: Kje imamo shranjene tekočine v naši zbirki? Zakaj?

V kakšnih posodah še shranjujemo tekočine?

Vsak učenec si pripravi lonček vode (najbolje prozoren). S čutili ugotavlja lastnosti vode:

barva, vonj, okus, temperatura ...

Vodimo pogovor o pomenu vode za ţiva bitja.

Pred seboj imamo različne tekočine v prozornih posodah, npr.: olje, kis, med, voda, sirup,

mleko.

- Dvignemo posodo in učenci določajo barvo tekočine.

- Pokličemo nekaj učencev, da povonjajo tekočino in določijo vonj.

84

- Pokličemo nekaj učencev, da okusijo tekočino in določijo okus. (Opozorimo jih, da lahko

okušajo le snovi, ki jih dobro poznajo.)

- Vprašamo: Kakšne oblike je tekočina? Učenci predstavijo svoje ideje. Povemo, da imajo

tekočine obliko posode, v kateri so shranjene.

Delo v dvojicah ali majnih skupinah

Tekočine prelivajo in opazujejo, kako tečejo, npr.: voda teče hitreje od olja, olje hitreje od

medu ...

III. dejavnost

Igra: Sestavimo Bineta ali Lili

Učenci igrajo igro v parih.

Vsak učenec dobi ovojnico z razrezanko (Lili in Bine – priloga k pripravi). Vsak par

potrebuje kocko za igro Človek ne jezi se.

Navodila za igro:

Iz ovojnice vzemite razrezano sliko.

Delčke obrnite tako, da so vidne pike.

Z izštevanko bosta določila, kdo bo prvi metal kocko.

Vrţe kocko, prešteje pike in pove, koliko jih je. Nato poišči del slike, ki ima enako število

pik.

Kocko poda soigralcu, ki naredi enako.

Kocko igralca mečeta izmenično in v primeru, da se na kocki pokaţe enako število pik, kot

jih je igralec ţe uporabil, igro nadaljuje drugi igralec.

Zmaga tisti, ki prvi sestavi sliko Lili ali Bineta.

DZ 2, str. 56

Prva naloga



Preverimo pravilnost rešitev in povemo, koliko je česa; česa je več; česa je manj; česa je

enako .., npr.: Koliko več je sneţakov kot ptičjih hišic?

Druga naloga


Rešijo nalogo.


DZ 2, str. 57


Učenci število posameznih oblačil prikaţejo s stolpci.


Berejo prikaz s stolpci in povedo koliko je česa; za koliko je česa več, npr.: Hlač je za 1 več

kot bund; za dve več kor kombinezonov; za eno manj kot kap, itd.


Vsak učenec dobi 6 link kock, števila od 1 do 6 in znake za velikostne odnose.

Sestavita vsak svoj stolpec. Preštejeta kocke v stolpcu in povesta število. Vsak igralec

poloţi k stolpcu kartonček s številko in postavita ustrezen znak. Prebereta matematični

izraz.

DZ 2, str. 58


Učenci samostojno rešijo naloge.


85

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Učencem preberemo prevod verzov neznanega avtorja o zimi, na podlagi katerih je nastalo

glasbeno delo. Premražen in drgetajoč v bleščečem se snegu,

v grobem zavijanju strašnega viharja

tečeš in vmes cepetaš,

zaradi strupenega mraza ti šklepetajo zobje.

Pri ognjišču ti tečejo mirni, zadovoljivi dnevi,

medtem ko zunaj dež premoči vse, kar vidiš.

Hodiš po ledu in s počasnimi koraki,

ker se bojiš pasti, poskušaš hoditi previdno;

ali pa pogumno stopiš, zdrsneš in padeš na nos,

spet poskusiš led in hitro stečeš,

dokler se ne zlomi led in ne nastane luknja…

Slišiš, kako skozi železna vrata zapiha široko,

vleče severnik, vsi vetrovi se vojskujejo -

ampak taka je zima; vendar prinaša tudi zadovoljstvo.

Učenci ugotovijo, o čem verzi govorijo.

Vodimo pogovor o zimi: kaj se dogaja v tem letnem času, kakšna opravila ljudje opravljajo,

kakšno je vreme, narava …

Poslušanje odlomkov iz 1., 2. in 3. Stavka Zime

- Učenci prepoznajo nekatere inštrumente (godala).

- Učenci poveţejo slike, ki jih učitelj nariše na tablo (sneţenje, ognjišče, veter-vihar) s

predvajanimi odlomki in jim pripišejo številke 1, 2 in 3.

- Učenci opišejo, kako glasba predstavlja zimo, npr.: zavijanje viharja glasno, razburjeno;

posedanje ob ognjišču tiho, neţno; cepetanje in šklepetanje s kratkimi toni …

- Pri ponovnem (drugem) poslušanju posnetka učenci poskusijo s trkanjem ali topotanjem

ujeti ritem.

Razgovor o zimskih vremenskih pojavih

Učitelj vodi razgovor o nevihti, učenci se vključujejo.

Opisujejo zimsko vreme (včasih piha mrzel veter, posebej ob večerih, takrat tudi tuli okrog

vogalov; kadar sneţi, nebo posivi, sneţenje lahko preide v sneţni vihar; mraz zamrzne

jezera, z oken visijo ledene sveče; kadar pa vedno močneje sneţi in hkrati piha leden,

severni veter, pravimo, da je sneţni vihar …

Zvočno - gibna improvizacija-prikaz snežnega viharja

Učitelj pove, da bodo z zvoki in gibi ustvarili sneţni vihar.

Učenci se razdelijo v pet skupin. Dogovorimo se za način izvajanja.

Primer:

1. skupina: »rahlo sneţenje« - neţno trkanje z blazinicami prstov po mizah

2. skupina: »sneţenje se stopnjuje« - neţno topotanje po kolenih

3. skupina: »zapiha veter« - »šššššššš«

4. skupina: »veter tuli okrog vogalov« - tulijo na »uuuuuuuuu«

5. skupina: »ledene sveče se lomijo, led poka« - udarci po trianglu

Navodilo: Nevihto bodo učenci ustvarili postopoma. Skupine se bodo vključevale na učiteljev

znak po njegovi presoji, druga za drugo. Ko se bo vsaka naslednja priključila, bodo prejšnje

nadaljevale z izvajanjem, da se doseţe stopnjevanje. Zvoke bodo učenci izvajali najprej tiho in

nato vedno glasneje.

86

Pregled realizacije


URA

SPO Tekočine (opisovanje, razvrščanje, razgovor o nevarnih

tekočinah)

49.

SLJ Kaj je to? – opis ţivali

Končni zlog v besedi – slušno zaznavanje

99.

MAT Števila do 6

Primerjamo velikost števil

66.

ŠVZ

LVZ

GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Vivaldi – Zima 33.

87

88

89

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 83.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine. Spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi

in tekočine.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.

Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo: podatke (besedilo),

vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici


problemov.

ŠVZ:Razvijajo osnovno motoriko. Pridobivajo spretnost pri vodenju ţoge z nogo. Upoštevajo

pravila igre. Ob igrah se razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ 2/60, 61, 62,

prozorni lončki,

različne posode

(podobne tistim v

DZ), olje, sirup,

ţličke

MAT

DZ 2/59, U/40,

konkretni predmeti,

palčke, kocke,

mapa (kartončki s

št. od 1 do 6)

ŠVZ

ţoge, stoţci, zbirka

iger

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Z učenci se dogovorimo za delo v skupinah. Sestavimo skupine po štiri. Gremo od postaje

do postaje in predstavimo delo.

Skupine kroţijo po postajah in opravijo vse naloge. Na vsaki postaji rešijo ustrezno nalogo

v DZ. Postaje menjajo na naš znak.

Kroţimo od postaje do postaje in nudimo pomoč pri izvajanju poskusov.

Delo po postajah

1. postaja: PRELIVANJE VODE (DZ 2, str. 60, 2. nal.)

Pripravijo posode, ki jih vidijo na sliki in prelivajo vodo iz ene posode v drugo.

Ugotavljajo, v katero posodo so najlaţje nalivali in s katero so najlaţje prelivali.

2. postaja: VODA V NAGNJENI STEKLENICI (DZ 2, str. 61)

Pred poskusom narišejo svojo napoved: gladine vode v različno nagnjeni steklenici.

Nalijejo vodo v steklenico, jo nagibajo in opazujejo gladino. Ponovno narišejo.

3. postaja: VIŠINA VODE V POSODAH (DZ 2, str. 62, 1. nal.)

90

V različne oblike posod nalijejo enako količino vode. Narišejo gladino vode v vsaki posodi.

Pred dejavnostjo lahko napovedo, v kateri posodi bo voda najvišje, najniţje.

4. postaja: MEŠANJE TEKOČIN (DZ 2, str. 62, 2.nal.)

- V prozoren lonček nalijejo vodo. Vodi z ţličko dodajo olje. Opazujejo, ali olje plava ali

potone. Nato olje in vodo v kozarčku zmešajo in opazujejo, kaj se bo zgodilo. Vse korake

narišejo.

- Poskus ponovijo s sadnim sirupom.

Pogovorimo se o opravljenem delu. Pri opisu dejavnosti uporabljajo glagole, ki so povezani

z dejavnostmi, ki jih izvajamo s tekočinami (nalivam, preliva, polivam...).

Naredimo povzetke:

- Kateri je najlaţji in najteţji način prelivanja tekočin? Svoje trditve utemeljijo glede na

izbrani kriterij ( čim manj polite vode). Ugotavljajo, v čem je izbrana posoda drugačna od

drugih.

- Posode uredimo glede na višino vode. V kateri je gladina najvišja? Razmišljajo, zakaj.

- Skupaj nagibamo steklenico z vodo. Opišejo gladino vode.

- Predstavijo opaţanja pri mešanju tekočin. Kaj bi se zgodilo, če bi sirupu dodali olje? Kaj

pa, če bi v olje nalili vodo? Učenci sklepajo, lahko pa mešanje demonstriramo.

II. dejavnost

Učenci pripravijo kartončke s številkami od 1 do 6.

Postavijo kartončke od 1 do 6 in preberejo števila.


Štejejo naprej in nazaj do 6.

DZ 2, str. 59

Prva naloga

Preberemo navodilo.




Druga naloga

Preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni.

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev naloge tako, da učenci berejo račune in povedo rezultat.


Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Učenci prepišejo račune v zvezek in jih izračunajo.


III. dejavnost

Igra: Okamenele babe

Gimnastične vaje


Vsak učenec naj ima svojo ţogo.

- skozi gozd

Učenci se razporedijo po prostoru. Dečki (drevesa) stojijo pri miru, ţogo drţijo v rokah,

deklice vodijo z nogo ţogo skozi gozd in pazijo, da se ţoga ne zaleti v drevo. Na znak vloge

zamenjajo.

- za vodjo

91

Učenci se razdelijo v skupine po tri. V vsaki skupini je nekdo vodja. Vodja vodi ţogo po

prostoru, ostala dva ga posnemata in mu sledita. Vloge tolikokrat menjamo, da je bil vsak

učenec enkrat vodja.

- cik cak

V ravni liniji razporedimo nekaj stoţcev. Učenci vodijo ţogo okrog njih. Igro lahko

izvedemo v obliki štafete.

Igra: Pepček

Ţogo si podajajo z nogo.


Pregled realizacije


URA

SPO Tekočine – izvajanje poskusov 50., 51.

SLJ


ŠVZ Kotaljenje ţoge z nogo II. 50.

LVZ

GVZ

92

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 84.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ:Razvijajo zmoţnost govornega nastopanja. Govorno nastopajo z vnaprej napovedano temo.

S pomočjo vprašanj in ob slikovnem gradivu opišejo ţival.

LVZ:Spoznajo in preprosto interpretirajo umetniška dela. Opredelijo slikarske materiale.

Pridobivajo si izkušnje s slikanjem na mokro podlago. Doţivljajo prelivanje - mešanje barv

na mokri podlagi.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

slike ţivali

LVZ

- nekaj reprodukcij

akvarelov (npr. Miha

Maleš, France Slana),

- razredčene tempera

barve, paleta, listi za

slikanje, čopiči in

drugi slikarski

pripomočki

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog. Pogovorimo se o »domači nalog.« Učenci pokaţejo slike ţivali,

ki jih bodo opisovali.

Spomnimo jih na poslušanje posnetih opisov. Lahko ponovno zavrtimo opis ene od ţivali.

Vodimo pogovor o opisu.

Ponovimo pravila govornega nastopanja: govorijo glasno, govorijo razločno.

Ponovimo pravila poslušanja.

Spodbudimo učence, da govorno nastopajo.

Pomagamo z vprašanji, npr.: Kako se imenuje ţival? Ali je velika/majhna? Kje ţivi? S čim

ima pokrito telo? Kakšne oblike je njeno telo? Koliko ima nog? Kakšne so njene noge?

Kakšne oblike je glava? Kaj ima na glavi? Ali ima rep? Kakšen je? S čim se hrani?

Učenci povedo svoje mnenj o govornem nastopu.

Spodbujamo jih z vprašanji:

Ali je povedal, kaj je na sliki?

Ali je povedal vse o ţivali? Kaj je povedal? Česa ni?

Ali je povedal veliko podatkov o ţivali?

Kaj bi lahko še kaj povedal? Kaj bi ga vprašali?

Ali je govorill razločno? Ali je govoril glasno?

93

Ali nas je med nastopanjem gledal?

Učenci pripovedujejo o svojih občutkih.

Opomba: Govorno nastopanje lahko, po določenem številu učencev, prekinemo in naredimo

nekaj vaj za poslušanje, ki imajo za izvedbo fizično aktivnost učencev, npr.: Naredimo tri

počepe. Petkrat plosknimo. Naredimo tri globoke vdihe. itd.

II. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem, pripravijo palete, čopiče, lonček

z vodo, krpice.

Vnaprej pripravimo v lončkih ustrezno količino razredčenih tempera barv (dovolj je, če

pripravimo osnovne tri barve in črno). Te bomo pozneje nalili vsakemu učencu na paleto.


Oglejmo si umetniško reprodukcijo.

Učenci opišejo likovni motiv.

Učenci skušajo določiti, s katerim slikarskim materialom je slika nastala.

Pojasnimo, da je slikar slikal z mokrimi, vodenimi barvami, ki se prelivajo …

Demonstracija:

Pred učenci z gobico ali večjim čopičem namočimo list. Nanj nanašamo barve, ki se med

seboj prelivajo, nastanejo novi odtenki …

Likovna naloga

Tudi mi bomo slikali z mokrimi, vodenimi barvami.

Najprej uporabimo rumeno in svetlejše barve. Svetle barve se namreč na paleti hitreje

umaţejo in tako izgubijo svojo intenzivnost. Slikamo tako, da doseţemo prelivanje barv in

nastajanje novih odtenkov.

Likovni motiv črpamo iz aktualne situacije. (Za akvarel se dobro obnesejo cvetlična in

druga tihoţitja, pokrajina, hiše, mavrica nad krajino, portreti itn. Akvarel lahko

kombiniramo tudi z risbo.)


Učenci naslikajo akvarel.

Upoštevajo postopke slikanja »mokro na mokro«.

Individualno jih spodbujamo k vztrajnosti in bogatenju motiva s podrobnostmi.

Vrednotenje

Ko so slike dokončane, jih poloţimo na ravno podlago, da se posušijo.

Suhe obesimo in se ob njih pogovorimo.

Usmerjamo pogovor v opazovanje posameznih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Govorni nastop: Opis ţivali 100., 101.

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje »mokro na mokro« 33., 34.

GVZ

94

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 85.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Zaznavajo rimo pesmi. Razvijajo občutek za

zvočnost jezika tako, da iščejo besedne dvojice, ki se rimajo. Identificirajo se s knjiţevnim

likom. Razumejo pesem. Memorirajo in deklamirajo pesem.



različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število 7 in številko 7. Štejejo, zapišejo in

berejo števila do 7. Ocenijo število predmetov v mnoţici.

ŠVZ:Razvijajo odrivno moč nog in vzdrţljivost. Vadijo enonoţni n sonoţni odriv. Navajajo se

na dosledno izvajanje določenih nalog.

GVZ:Pozorno poslušajo posnetek Uspavanka Franza Schuberta. Prepoznajo izvajalca - pevca in

klavir. Opišejo značaj glasbe na posnetku. Naučijo se melodijo pesmi in jo sproščeno

zapojejo. Z glasbili ustvarjajo spremljave.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

B/78

MAT

U/41, DZ 2/63,

različni predmeti

(po sedem), posoda

s peskom,

voščenke, link

kocke

ŠVZ

tulci ali nizki

stoţci, obroči, vrv

(elastika), švedska

skrinja

GVZ

posnetek Uspavanka

F. Schuberta, Orffova

glasbila, notni zapis

pesmi

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Vprašamo: Kaj vam pride na misel ob besedi uspavanka?

Spodbudimo učence, da nizajo asociacije ob besedi uspavanka.

Kdo poje uspavanke? Komu jih poje?

Kako razumete naslov pesmi Uspavanka? O čem bo pripovedovala pesem?

Najava besedila: Pesnica Vida Jeraj je napisala pesem z naslovom Uspavanka.


Pripravijo se na poslušanje.

Branje in literarnoestetsko doživetje

Doţiveto preberemo/povemo pesem.

95

Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

Interpretacija


Berilo, str. 78

- Branje pesmi

Ponovno preberemo pesem.

- Zaznavanje rime

Kako zvenita besedi SPANČEK in ZASPANČEK?

- Subjektivno dopolnjevanje besedila

Pesnica pravi, da zaspanček leţe v zibelko. Kaj to pomeni? H kateremu otroku gre spanček?

Kaj pomeni, da spanček zatisne oko?

- Povezanost govora in literarne osebe

Preberemo zadnjo kitico pesmi. Naročimo, naj poslušajo besede AJA, AJ, AJ.

Kako jih govori luna? Kako jih govori spanček?

- Identifikacija s knjiţevnim likom

Vsakdo med nami ima svojega spančka zaspančka.

Opišite svojega spančka zaspančka.


- Memoriranje, deklamiranje pesmi

Preberemo pesem.

Naučimo učence pesem po korakih.

Učenci pesem deklamirajo.

- Ustvarjalno dopolnjevanje besedila

Kako bi bilo, če bi postali spančki zaspančki? Koga bi obiskali?

Spodbudimo učence k pripovedovanju: Nekega dne sem postal spanček zaspanček. Obiskal

sem »medvedka sladkosnedka, ki spi … » ali »muco, da je ne bo strah ...« ali »ribico v

akvariju, ker ...

- Zaznavanje rime

Kaj bi še lahko postali?

Kakšen je veter Peter?

Kakšen je oblak divjak?

Kakšna je cesta presta?

Povabimo učence k iskanju besednih dvojic, ki se rimajo.

Povemo, da pesem uspavanko lahko povemo ali zapojemo in da se bomo uspavanko naučili

zapeti.

Zavrtimo posnetek uspavanke F. Schuberta

Učenci poslušajo posnetek Uspavanka.

Po končanem predvajanju ugotovijo kdo je izvajal glasbo na posnetku (pevec, klavirska

spremljava).

Po poslušanju učenci pripovedujejo o svojih doţivetjih, opišejo kakšna je bila glasba

(počasna, razvlečena, zaspana, neţna, mirna,…)

Učitelj še enkrat pove, da so poslušali uspavanko.

Pesem: Uspavanka (Vida Jeraj)

Učitelj pesem doţiveto zapoje.

Učenci se naučijo melodijo ob podajanju krajših glasbenih fraz.

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Zvočna improvizacija - ustvarjanje glasbene spremljave

96

Učitelj učence razdeli v 4 skupine in vsaki skupini razdeli nekaj Orffovih glasbil.

Vsaka skupina si mora izmisliti preprosto spremljavo.

Vsaka skupina se predstavi – pesem doţiveto zapoje in se spremlja.

II. dejavnost


Vprašamo: Ali poznate pravljico, v kateri srečamo število sedem? Učenci povedo naslove

pravljic (Sneguljčica, Volk in sedem kozličkov)

Pokaţemo sliko iz pravljice Volk in sedem kozličkov (priloga).

Učenci opazujejo sliko in preštejejo kozličke.

Nadaljujemo: Mama koza je vsakemu kozličku prinesla iz gozda korenček. Koliko

korenčkov je imela v košari? Odgovorijo: V košari je bilo 7 korenčkov.

Na tablo narišemo mnoţico in v njej sedem korenčkov.

K mnoţici narišemo kvadrat in napišemo številko.

Zapis števila 7 Pokaţemo poteze zapisa številke 7.

Vadimo zapis številke s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku

(zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.

Pozorni smo na pravilne poteze zapisa.

Učenci pripravijo zvezke in prerišejo tabelsko sliko.

V zvezek vadijo zapis številke 7 (naloga na modrem polju v U/str. 41)


Prva naloga


Preberemo navodilo naloge.


S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.

Druga naloga

Preberemo navodilo

Učenci izvedejo dejavnost.

DZ 2, str. 63

Prva naloga

Preberemo navodilo.

Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo. Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitve.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo. Rešijo nalogo.


III. dejavnost

Igra: Kdo se boji črnega moţa - glej zbirko iger

Gimnastične vaje

Preskakovanje nizkih ovir

- čez črte

Učenci tečejo od enega konca telovadnice do drugega, pri tem preskakujejo narisane črte.

- čez nizke stoţce

Po prostoru razporedimo nizke stoţce ali tulce toaletnega papirja. Učenci tečejo in jih

preskakujejo.

- iz obroča v obroč

97

Po telovadnici razporedimo v enakomerni razdalji obroče. Učenci v teku skačejo iz obroča v

obroč.

- čez okvire švedske skrinje

Na tla poloţimo okvir švedske skrinje. Učenci skočijo v okvir in iz njega (sonoţno in

enonoţno).

- čez dvignjeno vrv ali elastiko

Vrv na enem koncu pritrdimo za stojalo ali letvenik, na drugem koncu jo drţimo sami.

Učenci najprej z mesta, nato v teku vrv preskakujejo. Vrv postopoma zvišujemo.

Preskoči prijatelja

Učenci se v vrsti s trebuhom navzdol uleţejo na tla. Leţijo vzporedno in med posameznima

učencema naj bo vsaj meter razmaka. Na znak zadnji v vrsti vstane in v teku preskakuje

leţeče sošolce. Ko preskoči zadnjega, se zopet uleţe. Igra se nadaljuje, dokler ne pridejo na

vrsto vsi učenci.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Uspavanka 102.

MAT Število 7 68.

ŠVZ Preskakovanje nizkih ovir 51.

LVZ

GVZ Pesem: Uspavanka 34.

98

Priloga – ilustracija pravljice Volk in sedem kozličkov

99

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 86.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. Prepoznavajo nepravilne

povedi in tvorijo pravilne povedi. Zaznavajo in prepoznavajo začetni glas v besedi.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in

grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.

Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 7. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih

števil do 7. Primerjajo števila po velikosti. Preiskujejo številske vzorce.

ŠVZ:Navajajo se na poslušanje navodil. Pridobivajo spretnost. Razvijajo moč rok. Navajajo se

na medsebojno sodelovanje.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/64, 65, 66,

mapa (kartončki s

številkami,

kartončki z znaki)

SLJ

DZ 2/36

ŠVZ

letvenik, blazine,

švedska skrinja,

klop, obroč, lestev

SPO

ptičja hrana, ščepec

soli, oblačila, obutev

(otroška)

IZVEDBA DNE

1. dejavnost

Jutranji krog

V roki drţimo knjigo in povemo nepravilno poved: V knjigi imam roko.

Učence spodbudimo, naj nepravilno poved spremenijo v pravilno: V roki imam knjigo.

Predlagamo, naj vsako našo nepravilno poved spremenijo v pravilno, npr.:

Stolčki sedijo na učencih.

V gozdu lahko pozimi vidimo kačo.

Jeţ ima telo pokrito s perjem.

Krava pije mleko in daje vodo.

Podnevi vidimo na nebu zvezde. Itd.

Predlagamo, naj vsak učenec pove eno nepravilno poved, ostali jo bodo spremenili v

pravilno.

Povemo še nekaj povedi za povezavo z naslednjo dejavnostjo:

Pozimi je zelo toplo, zato ne grejemo stanovanja.

100

Smučanje, sankanje, drsanje niso zimski športi.

Zimska oblačila oblečemo poleti.

Oblekel sem si škornje. Obul sem si kapo.

Ptice se krmijo v krmišču. Ptičja krmilnica stoji v kriţišču.

II. dejavnost

Pripravimo nekaj zimskih oblačil, obutve, ptičjo hrano, sol …

Spodbudimo učence, naj predlagajo, kam bi pospravili stvari, za kaj bi jih uporabili, npr.:

zimska oblačila in zimsko obutev bi pospravili v garderobo; ptičjo hrano bi nesli v ptičjo

krmilnico; sol bi potrosili po zaledenelem pločniku ali bi jo dali ţivalim v gozdu.

Pozovemo učence, naj pripravijo delovne zvezke.

DZ 2, str. 36

- Preberemo naslov Berem sličice.

Preberemo navodilo. Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.

Vodimo usmerjeno branje sličic v vsakem okencu posebej. Učenci odgovarjajo na

vprašanja.

1. okence

Poimenujte predmete na sliki.

Za kaj uporabljamo narisane predmete? Kdaj jih uporabljamo? Kje stojijo? Iz kakšnih snovi

so narejeni?

2. okence

Kaj delajo osebe na sliki?

S katerim športom se ukvarjajo? V katerem letnem času se dogaja?

Kaj mora sankač narediti najprej, kaj naredi potem in kaj naredi nazadnje? Kateri športni

pripomoček uporablja smučar, katerega drsalec in katerega sankač?

3. okence

Poimenujte predmete na sliki.

Poiščite skupni besedi za narisane predmete (oblačila, obuvala).

4. okence

Poimenujte narisano: ptičja krmilnica, krmišče, solnica.

Komu je namenjeno krmišče? Komu je namenjena ptičja krmilnica? Komu je namenjena

solnica? Kje stojijo? Kaj prinašamo v krmišče/krmilnico/solnico? Kdo prinaša hrano?

- Učenci pripravijo svinčnik in barvice.

Naročimo, naj natančno poslušajo navodila in po vsakem navodilu opravijo nalogo.

Povemo navodila, učenci obkroţijo/pobarvajo/podčrtajo po navodilih.

1. okence: Obkroţi predmet iz kovine.

2. okence: Modro pobarvaj obuvala.

Rumeno pobarvaj pokrivala.

Pobarvaj oblačila z različnimi barvami.

3. okence: Obkroţi smučarja. Podčrtaj drsalca.

4. okence: Obkroţi predmet, ki je namenjen krmljenju ptic.

Preverimo pravilnost opravljene naloge.

Učence pozovemo, naj si ponovno ogledajo slikovno gradivo (DZ 2, str. 36) in poimenujejo

predmete/bitja v 2. okencu in 3. okencu.

S pomočjo lutke razčlenjujemo besedo na glasove – besedo glaskujemo.

Povemo, da bo lutka ponovno razčlenjevala/povedala besedo po glasovih, učenci pa vsak

slišani glas štejejo s prstki. Učenec, ki ga pozovemo pove število glasov v besedi, besedo še

enkrat glaskuje in jo pove, npr.: S-A-N-I; slišal sem 4 glasove.

Pozovemo učence, naj povedo besedo povezano z zimo ali poimenujejo bitja/predmete na

sliki. »Lutka ponavlja besedo za njimi, in sicer tako, da vleče prvi glas v besedi.

101

»Lutka« izgovarja besedo z rahlo podaljšanim prvim glasom. Učence spodbujamo, da

ponavljajo besede za »lutko«. Po vsaki besedi jih pozovemo, da določijo/povedo prvi glas v

besedi.

Učence spodbujamo, da poiščejo čim več besed z istim začetnim glasom.

III dejavnost

Igra: Poslušaj in preštej

Za igro vsak učenec potrebuje kartončke s številkami od 1 do 7.

Izvajamo zvoke s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem ob mizo …

Izvedemo določeno število zvokov, npr.: trikrat ploskemo, učenci preštejejo ploske in ob

dogovorjenem znaku vsi hkrati dvignejo kartonček z ustrezno številko.

Navodila za igro:

Natančno poslušajte zvoke.

Zvoke preštejte in ob znaku dvignite kartonček z ustrezno številko.

DZ 2, str. 64

Prva naloga




Učenci povedo, koliko je česa; česa je več; česa je manj; česa je enako.., npr.: Koliko več je

šalov kot smrek...

Druga naloga


Rešijo nalogo.


Igra: Dopolni do 7

Igro igramo v parih.

Navodilo za igro

V paru en učenec sedi, drugi stoji.

Povedala bom število, učenci, ki sedite boste dvignili ustrezno število prstkov.

Učenci, ki stojite boste dvignili toliko prstkov, da bosta imela oba skupaj dvignjenih 7

prstov.

Primer: Rečemo 2. Učenci, ki sedijo dvignejo 2 prsta, učenci, ki stojijo, dvignejo 5 prstov.

DZ 2, str. 65




Na tablo pritrdimo kartončke s številkami 6, 2, 7, 1.

Vprašamo, kako bi nadaljevali matematični vzorec.

Učenci povedo in ga ustno nadaljujejo.

DZ 2, str. 66

Prva naloga


Rešijo nalogo.


Druga naloga


Učenci zapišejo znak za velikostni odnos med števili.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da preberejo matematične izraze.

102

IV. dejavnost

Igra: Čarovnik - glej zbirko iger

Gimnastične vaje

Plezalni poligon

- plezanje prečno po letvenikih in spust po ţrdi (če stoji ţrd ob letveniku) ali klopi, ki jo

zataknemo za letvenik,

- čez švedsko skrinjo (splezajo na švedsko skrinjo in z nje),

- skozi obroč (se splazijo skozi obroč),

- pod klopjo (splazijo se pod klopjo),

- po lestvi na drugo stan (navadno lestev poloţimo na dva stola ali na okvira švedske

skrinje; učenci splezajo z enega konca lestve na drugega).

Lokomotiva

Učenci se razdelijo v skupine po štiri ali pet. Vsaka skupina se postavi v kolono. Prvi v

koloni je lokomotiva, ostali so vagoni. Na znak se začnejo lokomotive premikati po

prostoru. Premikajo se po navodilih: naravnost, levo, desno, nazaj, v klanec (počasi), po

klancu navzdol (hitro), skozi tunel (čepe), postaja (se ustavijo in tečejo na mestu). Na klic:

“Menjava!” se prvi v koloni postavi na konec kolone.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Berem sličice

Poslušanje nepravilnih povedi

Začetni glas v besedi

103. ,104.

MAT Števila do 7 69.

ŠVZ Plezalni poligon 52.

LVZ

GVZ

103

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Teden: 18.

Dan: 87.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja. Vedo, da je ţivljenje

ţivih bitij odvisno od drugih bitij in od neţive narave.

SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Pozorno poslušajo navodila in jih razumejo. Rišejo po

nareku. Zaznavajo in prepoznavajo končni glas v besedi.


Problemov. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo: (besedilo), podatke,

Vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici


problemov.

GVZ: Naučijo se in sproščeno zapojejo pesem Zima je prišla. Ob petju pesmi se gibajo in

izraţajo zvočna doţivetja.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/32,33 MAT DZ 2/67, 68, U/41

konkretni predmeti,

palčke, kocke,

mapa (kartončki s

številkami,

kartončki z

matematičnimi

znaki)

GVZ

notni zapis pesmi

Zima je prišla

SLJ

lutka

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Spomnimo se našega jesenskega sprehoda v naravo in ponovimo, kaj smo videli.

(Uporabimo fotografije, če smo jih posneli). Zdaj lahko ponovimo sprehod v zimskih

razmerah in opazujemo spremembe (Lahko fotografiramo in primerjamo fotografije.) Na

sprehodu tipamo zmrznjeno zemljo, poiščemo zamrznjeno luţo, drsalnico ...

Učbenik SPO, str. 32, 33 Vodimo pogovor ob sliki.

- Učenci opisujejo ţivljenjske prostrore pozimi in jih primerjejo z jesenjo.

- Primerjajo zimska drevesa z jesenskimi.

- Kako ţivali preţivijo zimo?

104

- Pripovedujejo, kako skrbimo za ptice.

- Opazujemo dejavnosti ljudi ...

Povedo, zakaj se starši vedno ne veselijo snega.

II. dejavnost

Učencem naročimo, naj pripravijo velik brezčrtni zvezek in svinčnik

Ponovijo orientacijo na listu: zgoraj, spodaj levo, desno, na sredini. Prilepijo simbole.

Povemo, da bodo risali po navodilih, zato naj pozorno poslušajo.

Učenci pozorno poslušajo in po vsakem navodilu rišejo.

Navodila za slikovni narek:

- Spodaj narišite od leve proti desni valovito črto.

- Na sredino valovite črte narišite velik krog.

- Nad velikim krogom narišite manjši krog tako, da se kroga dotikata.

- Nad manjšim krogom narišite lonec tako, da se dotika kroga.

- Na levi strani velikega kroga narišite manjši krog tako, da se dotikata.

- Na desni strani velikega kroga narišite manjši krog tako, kot je narisan na levi strani.

- Sredi velikega kroga narišite od zgoraj navzdol tri majhne krogce.

- V krog, ki je nad velikim krogom, narišite dva krogca za oči.

- Vprašamo: Kaj ste narisali?

- Kaj morate še narisati, da bo sneţak lahko vonjal?

- Za usta mu narišite lok.

- Skozi manjši krog, na desni strani velikega kroga, narišite metlo.

- Levo od sneţaka narišite visoko smreko.

- Desno od sneţaka narišite nizko smreko.

Učencem povemo, da bomo risbo še pobarvali, zato naj pripravijo barvice. Tudi barvali

bodo po navodilih.

Navodila za barvanje risbe:

- Valovito črto prevlecite z modro barvo.

- Lonec pobarvajte rdeče.

- Lok prevlecite z rdečo barvico.

- Gumbi so črni.

- Korenček je oranţen, krogca za oči pobarvaj modro.

- Metlo pobarvaj z rjavo barvo.

Učence spodbudimo, naj povedo, kako so se počutili med risanjem.

Ogledajo si risbe sošolcev. Primerjajo svojo risbo z risbami sošolcev. Povedo, kaj so

ugotovili.

III. dejavnost

Učence povabimo v krog. Lutka jih navduši za igranje z glasovi.

Povemo, da bo lutka povedala (razčlenila) besedo na glasove, oni pa bodo glasove tiho

prešteli. Na naš znak (plosk, pisk, določeno besedo …), bodo dvignili toliko prstov, kolikor

glasov so slišali. Vajo ponovimo po lastni presoji.

Učencem povemo, naj pozorno poslušajo besede in določijo začetni glas v besedi, ki jo

lutka izgovori. Vajo ponovimo po lastni presoji.

Učencem povemo, da naj pozorno poslušajo besede in določijo končni glas v besedi, ki jo

lutka izgovori. Lutka razčleni besedo na glasove tako, da zadnji glas v besedi povleče. Vajo

večkrat ponovimo.

105

IV. dejavnost

Učenci pripravijo kartončke s številkami od 1 do 7.



Štejejo naprej in nazaj do 7.

DZ 2, str. 67

Prva naloga

Preberemo navodilo.




Druga naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.


DZ 2, str. 68

- Prva naloga

Preberemo navodilo.

Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.



- Na tablo narišemo gosenico.

V prvi krog napišemo število 7 in potegnemo puščico v loku do drugega kroga. Nad puščico

napišemo – 7.

Vprašamo učence: Katero število smo napisali v prvi krog? Kaj smo napisali nad puščico?

Katero število moramo vpisati v drugi krog?

Učenci odgovarjajo na vprašanja in napišejo rezultat v drugi krog.

Nadaljujemo toliko časa, da vpišemo zadnji rezultat.

Preberemo število v prvem krogu, vlečemo po puščici, učenci pa preberejo znak in število

nad puščico. Pokaţemo drugi krog, učenci preberejo rezultat.

Nadaljujemo toliko časa, da preberemo zadnji rezultat.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Učenci samostojno rešijo nalogo.

Preverimo rešitev po enakem postopku kot pri gosenici na tabli.

- Tretja naloga

Preberemo navodilo in se pogovorimo, kako bodo reševali nalogo.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev naloge tako, da učenci preberejo matematične izraze.


Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Učenci prepišejo račune v zvezek in jih izračunajo.


V. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci doţiveto zapojejo pesem po lastni izbiri.

Zima je prišla - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj doţiveto zapoje pesem. Sledi vsebinska analiza ob razgovoru. Nato nauči učence

106

pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto

zapojejo pesem v celoti.

Dodajanje gibov

Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju.

Primer:

Zima je prišla, – učenci se v krogu drţijo za roke

sneg leti z neba, – dvignejo roke, migajo s prsti, oponašajo padanje sneţink

je puščava zemlja vsa. – se na mestu zavrtijo

Mraz prihaja z njo, – primejo se za ramena kot da jih zebe

hud možak je to, – poţugajo

nam pa nič hudo ne bo – se ponovno primejo za roke.

Pantomima

Učenci v manjših skupinah prikaţejo vsebino pesmi. Uporabijo lahko zimska oblačila,

sneţinke iz papirja …

Pregled realizacije


URA

SPO Zima 52.

SLJ Slikovni narek

Končni glas v besedi

105.


ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Zima je prišla 35.

107

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 88.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Primerjajo njihove

lastnosti in povedo, kaj je večje/manjše oz. večje/največje; pri tem vadijo stopnjevanje

pridevnikov.

SPO:Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja. Vedo, da je ţivljenje

ţivih bitij odvisno od drugih bitij in od neţive narave. Spoznajo, kaj potrebujejo sami in

kaj druga ţiva bitja za ţivljenje.

ŠVZ: Izvajajo naravne oblike gibanja v oteţenih pogojih. Razvijajo osnovne motorične

sposobnosti in spretnosti. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število 8

in številko 8. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 8. Ocenijo število predmetov v mnoţici.

Predstavijo podatke s stolpičnim prikazom.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

opazovalni list

Zima na šolskem

dvorišču, lupe

ŠVZ

MAT

U/42, DZ 2/70

različni predmeti (po

sedem), posoda s

peskom, voščenke,

link kocke

SLJ

U/30, DZ 2/69, lutka,

večji lonček, ţoga,

plastenka, čevelj,

manjši lonček,

plastenka, čevelj, ţoga

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Spomnimo se sneţakov, ki smo jih včeraj risali v zvezke. Ali so bili vsi narisani sneţaki

enaki? Zakaj ne? V čem so se razlikovali? (v velikosti)

Pripravimo več predmetov v dveh velikostih: velik lonček, plastenko, ţogo, čevelj… in

majhnega.

Navodilo: večjemu predmetu poišči ustrezen manjši predmet.

Učenci poiščejo predmete in povedo, kateri je manjši, kateri je večji.

Naročimo, naj pripravijo učbenik.

Učbenik SLJ, str. 30 – zgornja naloga

Pozovemo učence, naj si v paru ogledajo ilustracijo in poimenujejo bitja/predmete na sliki.

Pozorni naj bodo na velikost, višino, dolţino … bitji/predmetov na sliki.

Naročimo, naj opazujejo sneţaka in odgovarjajo na vprašanja:

- Kakšne barve lonec ima večji sneţak? Kakšne barve lonec ima manjši sneţak? Kateri

sneţak je večji, tisti z metlo ali tisti s palico? Primerjaj po velikosti korenje obeh sneţakov?

108

- Zastavljamo vprašanja še za ostale pare, npr.: Na kateri strani poti stojita smreki? Katera

smreka je visoka, leva ali desna? Kakšni sta smreki? Sta obe visoki?

Kakšen oblak je nad majhno hišo? Kakšna je hiša, nad katero je majhen oblak?

Primerjajte sani, ki jih vlečeta dečka? Primerjajte po velikosti oba otroka. Primerjajte po

velikosti listnati drevesi (goli drevesi).

DZ 2, str. 69

Preberemo navodilo naloge. Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.

Poimenujejo predmete/bitja na sličicah.

Samostojno rešijo nalogo. Pobarvajo, kar je manjše.


S pomočjo lutke izvedemo kratko vajo za poslušanje in zaznavanje začetnega/končnega

glasu v besedi. Uporabimo slikovno gradivo. (Postopek enak kot v prejšnjih urah)

II. dejavnost

Učenci delajo v parih. Vsak ima 8 link kock.

Naročimo, naj prvi učenec v paru postavi stolpec iz 7 kock. Drugi učenec naj postavi

stolpec, ki bo za eno kocko višji od prvega stolpca.

Vprašamo: Koliko kock je v drugem stolpcu? Za koliko kock je prvi stolpec niţji od

drugega? Za koliko kock je drugi stolpec višji od prvega?

Učenci preštejejo kocke v drugem stolpcu in povedo, koliko jih je.

Z učenci se igramo besedno igro.

Rečemo: Poimenovala bom en predmet, vi boste povedali, kako rečemo, kadar je predmetov

8. Npr.: Eno jabolko. Osem jabolk; Eno ravnilo. Osem ravnil. (Pozorni smo, da so imena

predmetov vseh treh spolov.)

Na tablo narišemo mnoţico z osmimi kockami.

Ob mnoţico narišemo kvadrat in vanj napišemo številko 8.


Vadimo zapis najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem

hrbtu, z voščenko po večji površini papirja, na tablo.



Preberemo navodilo.



S prstom vlečejo po številki osem.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Zapis številke 8 vadijo v zvezek.

DZ 2, str. 70

Prva naloga

Preberemo navodilo in vprašanje.

Rešijo nalogo in odgovorijo na vprašanje.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.


Vprašamo: Katerih gumbov je več? Za koliko?

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

109

Rešijo nalogo.


Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.


III. dejavnost

Odpravimo se na šolsko dvorišče. Učenci po navodilih opazujejo zimsko naravo. Svoja

opaţanja narišejo (znak za vreme, oblačila, barvne lise ...) na opazovalni list (priloga) .

Navodila za opazovanje:

- Kakšno je danes vreme?

- Kako ste oblečeni?

- Izberi si listnato drevo. Je na drevesu listje? Kakšno je?

- Poišči drevo z iglicami. Kakšne barve so iglice?

- Poišči čimveč barv, ki jih vidiš na dvorišču. Nariši barvne lise. (Učence opozorimo, da

opazujemo le naravo.)

- Na drevesu ali pod njim poišči plod. Nariši ga.

Po končanem delu povzamemo ugotovitve. Primerjamo z opazovanjem, ki smo ga opravili

jeseni. Kaj se je spremenilo?

Otipamo zmrznjene veje grmov in dreves, opazujemo ledene sveče ...

V roko primejo sneg in ga opisujejo. Opazujejo ga z lupo. (Še bolje je, če opazujemo

sneţinke, ko sneţi.) Sneţinko po opazovanju lahko narišejo v zvezek.

Opazujemo ţivali. Jih bomo videli? Katere? Morda bomo opazili njihove s sledi

Opazujemo večkrat.

Na snegu se tudi igramo.

Hoja in tek po snegu

Igre lahko organiziramo v obliki štafet:

- Učenci tečejo do določenega mesta in nazaj ter tekmujejo, kdo bo hitrejši.

- Tek čez ovire (iz snega naredimo manjše in večje kupe).

- Hoja s kupa na kup. Iz snega naredimo več manjših kupčkov. Učenci hodijo po njih, pri

tem pazijo, da ne stopijo na tla.

- Hodijo po snegu – opazujejo sledi.

Pregled realizacije


URA

SPO Zima na šolskem dvorišču 53.

SLJ Primerjamo lastnosti

Začetni/končni glas v besedi

106.

MAT Število 8 71.

ŠVZ Igre na snegu 53.

LVZ

GVZ

110

ZIMA NA ŠOLSKEM DVORIŠČU

OPAZUJ IN NARIŠI, KAR SI OPAZIL.

VREME OBLAČILA

LISTNATO DREVO

IGLASTO DREVO

BARVE SNEŽINKA

111

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 89.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Spoznavajo, kdaj in kako se komu izreče čestitko.

Poslušajo besede in v besedah zaznavajo začetni/končni glas.

SPO:Izdelajo histogram in ga berejo.

LVZ:Razlikujejo kiparsko tvorbo od risbe, slike, fotografije. Upoštevajo postopek oblikovanja

kipa iz izbranega materiala. Opredelijo različne materiale, primerne za kiparjenje.

Negujejo ustvarjalnost. Ob uporabi različnih orodij in pripomočkov razvijajo svojo

motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

manjši

listki

LVZ

- za prikazovanje: kiparska dela

učencev, risbe, slike, fotografije,

- za oblikovanje:

prazna plastenka, razne drobne

stvari, kot so zamaški, jogurtovi

lončki itn., lepilo (kuhano iz

moke), kosi časopisnega papirja,

tempera barve in pribor

SLJ

U/29

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Opomba: Če imamo na voljo ustrezen sneg na šolskem dvorišču, učno pripravo prilagodimo in

v skupinah izdelamo kipe iz snega. Seveda moramo ţe vnaprej naročiti, da pridejo otroci v šolo

primerno oblečeni.

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.

Pred učenci sta dve skupini likovnih del:

1. skupina: slika, risba, fotografija

2. skupina: nekaj kiparskih del starejših učencev iz različnih kiparskih materialov (les,

karton, ţgana glina …)


Ogledamo si motive predstavljenih likovnih del.

Ponovno se pogovorimo o razliki med kipom in sliko, risbo …

Iz česa vse bi lahko oblikovali kip?

Učenci domiselno naštevajo različne materiale, pri tem jih usmerimo tudi v omenjanje

odpadnih materialov.

112

Likovna naloga

Izdelali bomo kip sneţaka iz odpadne plastenke.

Za ustvarjalno razmišljanje učenci opisujejo, kakšne posebnosti lahko naredimo sneţaku

(različna pokrivala; v roki metlo, grablje, kuhalnico …; šal, ruto, predpasnik …)

Najprej bomo plastenko kaširali (oblepili) s časopisnim papirjem, ki smo ga namočili v

lepilu iz moke.

S pomočjo kaširanja pritrdimo tudi dodatke (klobuk iz jogurtovega lončka, oči iz zamaškov,

paličico za metlo …)

Obloga iz časopisnega papirja se bo strdila, nastane nekakšna skorja. Naslednji teden bomo

sneţaka pobarvali in ga opremili z drugimi podrobnostmi.

Demonstracija kaširanja:

Pokaţemo načine kaširanja, oblikovanje podrobnosti in dodatkov …


Učenci kaširajo časopisni papir na plastenki.

Spodbujamo jih in opozarjamo na različne moţnosti.

Na kose papirja napišemo imena učencev. Vsak učenec odloţi izdelek na svoj kos papirja,

kjer se bo posušil.

Opomba: Vrednotenje bomo izvedli prihodnjič, na pobarvanih, dokončanih izdelkih.

II. dejavnost

Vodimo pogovor o zimi. Spodbudimo učence, naj pripovedujejo o svojih doţivetjih na

snegu.

Naštejejo vrste zimskih športov in o njih pripovedujejo. Povedo, kateri zimski šport imajo

najraje in zakaj.

Izdelamo histogram Najljubši zimski šport.

Na listke narišejo/napišejo, kateri zimski šport imajo najraje.

Listke pritrdijo na tablo tako, da so iste vrste športa v stolpcu.

Beremo histogram: Kateri šport imamo v našem razredu najraje? Koliko učencev ima

najraje smučanje? Koliko učencev ima najraje sankanje? ...

III. dejavnost

Učenci, ki trenirajo ali se ukvarjajo s katerim od športov, lahko pripovedujejo o treningih,

tekmah, nastopih. Spodbudimo jih, naj pripovedujejo o uspehih, pa tudi neuspehih, ki so

sestavni del športa. Vprašamo: Ali ste ţe kdaj sprejeli čestitke za svoj trud ali uspeh? Učenci

pripovedujejo o svojih doţivetjih, izkušnjah.

Povemo zgodbo:

Luka je treniral slalom. Velikokrat je že tekmoval. Včasih je bil uspešen, včasih pa tudi ne

tako, kot si je želel. Očka mu je vedno čestital. Rekel je: Saj ne čestitamo samo tistemu, ki

dobi medaljo, čestitamo vsakemu, ki se potrudi.

Luka se je veselil nove tekme. Zjutraj je zgodaj vstal in se s starši odpravil na smučišče.

Zmagal je. Vsi so se veselili njegove zmage, mu mahali in vzklikali. Prejel je medaljo in

čestitke. Vsem se je zahvalil za čestitke. Tudi on je čestital sotekmovalcem. Vsakemu je

rekel: Čestitam, dober si bil. Oni so mu odgovorili: Hvala.


Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj se dogaja na sliki.

Odgovarjajo na vprašanja:

- Kateri šport trenira Luka?

- Kdo ga je spremil na tekmo?

- Ali je bil uspešen na tej tekmi?

- Kaj mislite, kako mu je čestital trener, kaj mu je rekla mamica?

113

- Kako se jim je zahvalil?

- Kako pa je on čestital sotekmovalcem?

- Ali so se mu zahvalili?

Učenci povedo svoje mnenje o čestitki. Spodbudimo jih z vprašanji, npr.:

Ali je Luka prav ravnal, ko je čestital sotekmovalcem? Ali je bil vljuden? Zakaj?

Kaj pomeni, da so se smučarji športno obnašali?

Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah. Spodbudimo jih z vprašanji: Ali vam je ţe kdo

čestital? Kaj je rekel? Kako ste se počutili? Ali ste tudi vi ţe komu čestitali? Kaj ste

naredili? Kaj ste rekli? Ali so se vam zahvalili? Ali se tudi vi športno obnašate?

Ob sličicah v U/29 naredimo še vajo za slušno razčlenjevanje besed na glasove in

zaznavanje začetnega in končnega glasu v besedi.

Učenci poimenujejo predmete/bitja na sliki. Besedo razčlenijo na glasove in povedo število

glasov.

Poslušajo besede. Besedam določijo začetni glas.

Poslušajo besede. Besedam določijo končni glas.

Pregled realizacije


URA

SPO Hura, sneg! 54.

SLJ Čestitka

Začetni/končni glas v besedi

107.

MAT

ŠVZ

LVZ Kiparstvo: Oblikovanje sneţaka (iz snega ali odpadnih

materialov)

35., 36.

GVZ

114

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 90.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Odzivajo se na čustvene sestavine besedila.

Razvijajo asociativne zmoţnosti. Ob tematski ali osrednji besedi nizajo asociacije.

Doţivljajo zvočnost pesmi.

GVZ: Naučijo se in v skupini sproščeno zapojejo pesem Bele sneţinke. Ob petju se

gibajo in izraţajo zvočna doţivetja.


Problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 8. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih

števil do 8. Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s stolpci. Preberejo prikaz

s stolpci.

ŠVZ: Razvijajo odrivno moč nog. Urijo koordinacijo gibov celega telesa. Razvijajo prijateljske

odnose. Navajajo se na poštenost pri igri.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 2/71, 72

mapa (kartončki s

številkami,

kartončki z znaki)

GVZ

notni zapis pesmi

Bele sneţinke

ŠVZ

kolebnice

SLJ

B/64, 65

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Zapojemo pesmi, ki govorijo o zimi.

Vprašamo: Kaj delajo sneţinke? Spodbudimo učence k pripovedovanju.

Najava besedila: O sneţinkah, ki plešejo, padajo, govori tudi pesnica Anica Černejeva.

Poslušajte pesem z naslovom Bele sneţinke.


Pripravijo se na poslušanje.

Branje in literarnoestetsko doživetje

Doţiveto preberemo pesem.

Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.

115

Interpretacija


Berilo, str. 64, 65

Naročimo, naj si ogledajo zapis pesmi na obeh straneh in povedo svoja opaţanja.

- Branje pesmi

Preberemo pesem brez slikopisa.

Ogledamo si pesem s slikopisom. Preberemo sličice.

Preberemo pesem tako, da s prstom potujemo od besede do besede.

Povabimo učence, da skupaj preberemo pesem in kaţemo s prstom.

- Zaznavanje osnovnega razpoloţenja

Ali vam je bila pesem všeč?

Kakšna je pesem? Je vesela, razposajena, ţalostna, tiha?

Kako je treba prebrati tiho pesem? (počasi)

- Ponavljanje besed – zvočnost pesmi

Preberemo pesem. Naročimo, naj pozorno poslušajo besede, ki se ponavljajo.

Učenci povedo, katere besede se ponavljajo.

- Nizanje asociacij - risanje z besedami

Na tablo napišemo besedo BEL.

Naročimo, naj povedo besede, ki jim pridejo na misel ob besedi bel.

Napišemo asociacije učencev v obliki sneţinke.


- Razlaga metaforike

(Sneţinke so zvezdice, metuljčki; zaklad je pomlad.)

Kako je preimenovala pesnica sneţinke?

Kaj zvezdice bele čuvajo v zemlji?

Kaj je zaklad?

- Likovno izraţanje

Spodbudimo učence, naj narišejo sneţinke tako, kot da bi bile ţive.

Pripravimo razstavo izdelkov.

Povemo, da bomo sneţinke oţiveli tudi v glasbi. Naučili se bomo pesem Bele sneţinke tudi

zapeti in tako bodo naše risbe sneţinke lahko plesale ob glasbi..

Bele snežinke - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj doţiveto zapoje pesem. Sledi vsebinska analiza ob razgovoru. Nato nauči učence

pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto

zapojejo pesem v celoti.

Bele snežinke - petje z gibi

Učenci se naučijo gibe ob petju.

Pesem doţiveto zapojejo in hkrati izvajajo gibe.

Primer:

1.kitica

Zvezdice bele, bele snežinke – učenci stojijo v krogu, drţeč se za roke jih dvigujejo

Padajo, padajo tiho z neba – spustijo se, roke z migajočimi prsti spuščajo - kaţejo padanje

sneţink

2. kitica – primejo se za roke in hodijo v krogu v desno

3. kitica – spustijo se in počasi pokleknejo

II. dejavnost

Iz priloge izreţejo kartonček s številko 8 (ali samostojno izdelajo). Uredijo kartončke s

številkami po vrsti od najmanjšega do največjega (od 1 do 8).

116

Preberejo števila na kartončkih.

Naročimo, naj kartončke s številkami 1, 3, 5, 7 obrnejo tako, da ne bodo vidne številke.

Preberejo števila na kartončkih, ki so vidna. Pričnejo pri 2.

Preberejo števila na kartončkih, ki so vidna. Pričnejo pri 8.

Vprašamo: Kaj ste ugotovili?

Naročimo, naj pospravijo kartončke.

Štejemo po 2 naprej in nazaj. Pričnemo z 1 (2,8,7).

DZ 2, str. 71

Prva naloga


Rešijo nalogo.


Ogledajo si pobarvane stolpce in povedo, za koliko je določen stolpec višji/niţji od drugega.

Primer: Stolpec z 8 pobarvanimi kvadratki je za 3 višji od stolpca s 5 kvadratki. Itd.

Druga naloga


Rešijo nalogo.


Igra: Dopolni do 8

Igro igramo v parih.

Navodilo za igro:

V paru en učenec sedi, drugi stoji.

Povedala bom število, učenci, ki sedite boste dvignili ustrezno število prstkov.

Učenci, ki stojite boste dvignili toliko prstkov, da bosta imela oba skupaj dvignjenih 8

prstkov.

Primer: Rečemo 2. Učenci, ki sedijo dvignejo 2 prsta, učenci, ki stojijo, dvignejo 6 prstov.

DZ 2, str. 72

Prva naloga


Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci povedo, koliko pik so dorisali v vsakem

nadstropju posamezne hiše.

Druga naloga


Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da povedo, koliko predmetov so prečrtali v posameznem

okencu in zakaj.

Tretja naloga


Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci preberejo matematične izraze.

III. dejavnost

Tek

Štirikrat po pol minute teka, vmes en krog počasne hoje in dihalne vaje.

Gimnastične vaje

Preskakovanje kolebnice

Vsak učenec potrebuje svojo kolebnico.

- kolebnica - krog

Učenci poloţijo svoje kolebnice po prostoru v obliki kroga. Nato tekajo po prostoru, pazijo,

117

da se kolebnic ne dotaknejo. Na znak hitro vsak stopi v najbliţji krog in izvede določeno

nalogo (stojo na eni nogi, naredi svečo, most, s trebuhom se dotakni sredine kroga, počepi,

poskoki…)

- lov okrog kolebnice

Po dva učenca skupaj poloţita svoji kolebnici v obliki velikega kroga. Eden teče okrog

kolebnice, drugi ga skuša ujeti.

- preskakovanje v paru

Eden v paru drţi kolebnico za en konec, drugi del pa vrti tik nad tlemi okrog sebe. Drugi

preskakuje vrtečo kolebnico. Večkrat menjta vlogi.

- pisanje številk s kolebnicami

Kolebnico poloţijo na tla v obliki številk, ki jih ţe poznajo.

Igra: Kdo je zadaj? - glej zbirko iger

POMEMBNO: Učenci naj prinesejo časopise ali revije, v katerih so vrste zimskih športov.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pesem: Bele sneţinke 108.


LVZ

ŠVZ Preskakovanje kolebnice 54.

GVZ Pesem: Bele sneţinke 36.

118

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 91.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

ŠVZ:Navajajo se na poslušanje navodil in jih dosledno izpolnjujejo. Razvijajo osnovne

sposobnosti in spretnosti. Navajajo se na sodelovanje s soigralci. Ob igrah se razvedrijo.

SLJ: Razvijajo zmoţnost identifikacije s knjiţevno osebo. Razvijajo sposobnost domišljijskega

sodelovanja v pravljičnem svetu. V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo

knjiţevnega prostora.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno ingrafično


različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih

problemov. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo podatke (besedilo),

vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici


problemov.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

obroči

SLJ

B/54, 55, knjiga

Maček Muri,

zgoščenka - Neca

Falk: Maček Muri

MAT

DZ 2/73, 74, U/42,

konkretni predmeti,

palčke, kocke,

mapa (kartončki s

številkami,

kartončki z

matematičnimi

znaki)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

- Domišljijsko potovanje – sprehod skozi naš kraj

Povemo, da se bomo v mislih sprehodili po domačem kraju. Učencem naročimo, naj zaprejo

oči.

Rečemo, npr.: Zamislite si, da stojimo pred izloţbo z oblačili/slaščičarno/knjigarno ...

Ali si vsi to predstavljate? Spodbudimo učence, naj opišejo svoje predstave.

Nadaljujemo s potovanjem do …

- Svet domišljije – mačje mesto

Zamislite si, da naš kraj ni več naš kraj. Zamislite si, da je to mačje mesto! V mačjem mestu

je vse po mačje, npr.: v mačji šoli učijo mačke in mačkone mačji učitelji; v mačji slaščičarni

119

muca prodaja mačje slaščice…

Učence razdelimo v skupine in jim naročimo, naj se posvetujejo, kako je v mačjem mestu.

Povabimo skupine k pripovedovanju.

Najava besedila: Pisatelj Kajetan Kovič je napisal pravljico o mačku Muriju, ki jo bomo

poslušali.



Branje pravljice

Preberemo pravljico.Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru:

Še budilko si navije

in čez glavo se pokrije

in potem do jutra spi,

ko ga zvonček prebudi.

Interpretacija

- Pripovedovanje pravljice

Skupaj pripovedujemo pravljico. Ob pripovedovanju poslušamo pesmi, ki jih poje Neca Falk.

- Branje pesmi

Preberemo zadnjo pesem.

Preberemo prvo pesem.

Vprašamo: Kaj opazite?

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico.



V berilu skupaj poiščemo besedilo.

Preberemo ime avtorja in naslov.

Naročimo, naj si ogledajo ilustracije in o njih pripovedujejo.

- Risanje načrta Mačjega mesta

Učencem povemo, da bodo po navodilih narisali Mačje mesto.

Postopno beremo navodila:

Najprej narišite Glavno ulico in na njenem koncu Mačji trg.

Preberemo del besedila, kjer pisatelj opisuje Murijev jutranji sprehod po Mačjem mestu.

Po navodilih rišejo vsak svoj načrt. Na načrt narišejo, kje ob Glavni ulici je:

gostilna Pri črnem mačku,

brivnica Pri obritem mucu,

mačja šola, slaščičarna Mačji jeziki,

trgovina Pri obutem mačku,

draguljarna Mačkine solze.

Na načrt narišejo, kaj je na Mačjem trgu.

- Povemo, da bomo naslednji dan naredili v razredu mačje mesto po kotičkih in se igrali.

Vodimo pogovor o: postavitvi Mačjega mesta, postavitvi kotičkov – vsaka trgovina ali lokal

en kotiček, opremi, napisih, nalogah v kotičkih, delu v kotičkih, komunikaciji z obiskovalci.

Učence razdelimo v šest skupin. Vsaki skupini določimo en kotiček – gostilna, brivnica,

mačja šola, slaščičarna, trgovina, draguljarna. Naročimo jim, naj od doma prinesejo predmete,

ki jih bodo potrebovali za igranje v kotičkih.

120

POMEMBNO: Naročimo, naj prinesejo predmete, s katerimi bodo opremili kotičke.

II. dejavnost

Računamo na pamet.

Povemo račun. Učenci ga izračunajo.

Z ţogico določimo učenca, ki pove rezultat.

DZ 2, str. 73

- Prva naloga

Preberemo navodilo.


Preverimo rešitev tako, da preberejo račune in rezultate.

- Na tablo narišemo 8 kvadratkov.

Vprašamo: Koliko je kvadratkov?

Prečrtamo 4 kvadratke tako, da pričnemo na desni.

Vprašamo: Koliko kvadratkov smo narisali? Koliko kvadratkov smo prečrtanih? Koliko

kvadratkov je ostalo neprečrtanih?

Napišemo račun.

- Druga naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.


DZ 2, str. 74

- Prva naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.


- Druga naloga

Preberemo navodilo.

Vprašamo: Koliko tačk ima rumena muca? Koliko tačk ima rjava muca? Koliko tačk imata

obe muci skupaj?

Učenci odgovarjajo na vprašanja, povedo račun in ga napišejo.

- Imenujemo 4 učence, ki pridejo pred tablo.

Vprašamo: Npr.: Koliko rok ima Andrej? Število rok napišemo na tablo. Tako nadaljujemo

za ostale tri učence.

Vprašamo: Koliko rok imajo skupaj 4 učenci?

Učenci povedo, kateri znak bomo napisali med števila.

Dopolnimo račun in ga izračunamo.

- Tretja naloga, četrta naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo rešitev tako, da preberejo račun in rezultat.

Učbenik MAT, str. 42 - spodaj

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo rezultate.

Opomba: Učenci, ki potrebujejo ponazorila, naj uporabljajo palčke ali kocke.

121

III. dejavnost

Igra: Konj in kočijaţ

Učenci se razdelijo v pare. Prvi (konj) stopi v obroč, obroč drţi z obema rokama v višini

pasu. Kočijaţ pa prime obroč zadaj za konjem. Skupaj tečeta po prostoru in pazita, da se v

koga ne zaletita. Na znak menjata vlogi.

Gimnastične vaje

Igre z obročem

Vsak učenec potrebuje svoj obroč.

a) spretnosti

- Obroč leţi na tleh. Učenec roki poloţi znotraj obroča, z nogami obhodi obroč; nato da nogi

v obroč, obroč obhodi po rokah.

- Učenec stoji (kleči, sedi), obroč si podaja okrog telesa.

- Učenec se uleţe na hrbet, obroč dvigne nad sabo z rokama in nogama. Ziba se naprej in

nazaj, nato levo in desno.

- Obroč prestopajo, kot da bi preskakovali kolebnico.

b) skakanje

Učenci poloţijo svoje obroče na tla.

- Sonoţno, nato še enonoţno skačejo v obroč in iz njega (bočno in naprej – nazaj).

- Sonoţno skačejo v obroč in iz njega, tako da obskačejo cel obroč.

- Po eni nogi obskačejo obroč, nato menjajo nogo.

c) poišči svoj dom

Obroče razporedimo po prostoru. Učenci prosto tečejo po telovadnici. Na znak hitro stečejo

do najbliţjega obroča in izvedejo dogovorjeno nalogo.

Npr.: na klic “Ena!” stojijo v obroču na eni nogi; na “Dve!” naredijo svečo v obroču; na

“Tri!” se usedejo v obroč; na “Štiri!” naredijo most (s trebuhom navzdol) čez obroč.

Igra: Nagajive miške - glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Maček Muri 109., 110.


ŠVZ Igre z obroči 55.

LVZ

GVZ

122

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 92.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Razvijajo sposobnost poustvarjanja pravljice – igranje v mačjem mestu.

SPO: Znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih in opisujejo aktivnosti ljudi v

različnih letnih časih.



različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število 9 in številko 9. Štejejo, zapišejo in

berejo števila do 9.

GVZ:Poslušajo pesem Maček Muri v izvedbi Nece Falk. Naučijo se pesem in jo sproščeno

pojejo. Ob refrenu pesmi rajajo.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

časopisi, revije,

večje pole papirja

MAT

U/43, DZ 2/76,

različni predmeti

(po sedem), posoda

s peskom,

voščenke

GVZ

posnetek pesmi

Maček Muri

(Neca Falk)

SLJ

predmeti za igranje v

kotičkih

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Uvodna motivacija – poslušanje posnetka pesmi Maček Muri

Učenci prepoznajo naslov pesmi.

Učenci obnovijo vsebino pesmi, pripovedujejo o Mačku Muriju, kakšen je, kaj počne ...

Maček Muri - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj doţiveto zapoje pesem.

Nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Rajanje ob refrenu

Učenci pesem ponovno poslušajo stoje v krogu. Ob refrenu naj naj naj…. Rajajo v krogu.

Povemo: Zdaj pa se bomo preselili v Mačje mesto. Pripravili bomo kotičke in vanje dali

predmete, ki ste jih prinesli.

123

II. dejavnost

Delo po kotičkih – Mačje mesto

Ogledamo si prinesene predmete.

Vodimo pogovor o postavitvi in opremi kotičkov.

Opozorimo učence na lepo obnašanje v kotičkih, na uporabo vljudnostnih izrazov, na

ogovarjanje oseb ...

Vsaka skupina pripravi svoj kotiček.

V skupini si razdelijo vloge – delavci v kotičku, kupci v ostalih kotičkih ...

Učenci se igrajo v Mačjem mestu.

III. dejavnost

Učenci pripovedujejo o zimskih športnih prireditvah, ki so jih ogledali v ţivo ali na TV. Ob

tem se pogovarjamo o značilnostih zimskih športov, naštejemo opremo, ki jo potrebujemo.

(Če imamo v razredu učenca, ki se ukvarja s katerim od športov, nam ga predstavi.)

Delo v skupinah:

Razdelijo si časopise in revije. Poiščejo športne strani in izbirajo slike zimski športov. Slike

izreţejo in jih razvrščajo po športnih panogah. Dogovorijo se, kako bodo športe predstavili

na plakatu. Slike lepijo, dodajo lahko tudi besede (če kdo v skupini piše).

Skupine predstavijo svoje plakate in jih obesijo na ustrezen prostor.

IV. dejavnost

Učenci delajo v parih. Vsak ima 9 link kock.

Naročimo, naj prvi učenec v paru postavi stolpec iz 8 kock. Drugi učenec naj postavi

stolpec, ki bo za eno kocko višji od prvega stolpca.

Vprašamo: Koliko kock je v drugem stolpcu? Za koliko kock je prvi stolpec niţji od

drugega? Za koliko kock je drugi stolpec višji od prvega?

Učenci preštejejo kocke v drugem stolpcu in povedo, koliko jih je.

Z učenci se igramo besedno igro.

Rečemo: Poimenovala bom en predmet, vi boste povedali, kako rečemo, kadar je predmetov

9, npr.: Eno jabolko. Devet jabolk. Eno ravnilo. Devet ravnil. (Pozorni smo, da so imena

predmetov vseh treh spolov.

Na tablo narišemo mnoţico z devetimi kockami.

Ob mnoţico narišemo kvadrat in vanj napišemo številko 9.


Vadimo zapis najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem

hrbtu, z voščenko po večji površini papirja, na tablo.



Preberemo navodilo.

Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.

S prstom vlečejo po številki devet.

Druga naloga

Preberemo navodilo.

Zapis številke 9 vadijo v zvezek.

DZ 2, str. 76

Prva naloga

Preberemo vprašanji.

Odgovorijo na vprašanji.

Druga naloga

124

Preberemo vprašanje.

Preštejejo balone in napišejo število.


Vprašamo: Katerih balonov je več? Za koliko? Katerih balonov je manj? Za koliko?

Tretja naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da preberejo matematična izraza.

Četrta naloga

Preberemo navodilo.

Rešijo nalogo.


Pregled realizacije


URA

SPO Zimski športi 55.

SLJ Pravljica Maček Muri - poustvarjanje 111.

MAT Število 9 74.

ŠVZ

LVZ

GVZ Pesem: Maček Muri 37.

125

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 93.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SPO:Znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih in opisujejo aktivnosti ljudi v


SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke, ki jih med oglašanjem ustvarjajo domače ţivali.

Poimenujejo povzročitelje zvokov. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše). Navajajo število

zvokov. Razvijajo predopismenjevalne in predbralne zmoţnosti. Vadijo

poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Slušno razčlenjujejo besede na glasove.

ŠVZ:Izvajajo naravne oblike gibanja v oteţenih pogojih. Razvijajo osnovne motorične

sposobnosti in spretnosti. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.


Problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 9. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih

števil do 9. Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s stolpci. Preberejo prikaz

s stolpci.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

otroška zimska

oblačila

ŠVZ

stoţci, palice

SLJ

zgoščenka Lili in

Bine (posnetki št.

20 - 25)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učenci pripravijo razstavo zimskih oblačil. Oblačila poimenujemo, jih opisujemo. Povedo,

zakaj v tem času potrebujemo taka oblačila.

Oblačila razvrščajo (po barvi, načinu uporabe ...) Iste vrste oblačil lahko urejajo po

velikosti.

V skupinah pripravijo modno revijo zimskih oblačil.

Opazujejo, opišejo vzorce na razstavljenih oblačilih.

Na liste A4 narišejo oblačilo in ga porišejo z barvnimi vzorci.

Razstavimo tudi skice oblačil.

Učencem naročimo, naj pripravijo brezčrtne zvezke, svinčnik in barvice. Ponovimo vrste črt

tako, da jih učenci, ki jih pozovemo, narišejo na tablo (ravne, navpične, poševne, valovite

črte; spodnji in zgornji lok in krog).

Naročimo, naj v zvezek s svinčnikom narišejo (čez celo stran) zimski pulover in ga okrasijo

126

z različnimi barvnimi vzorci.

II. dejavnost

Rečemo: Spoznali smo zimska oblačila. Oblačila nas pozimi varujejo pred mrazom.

Vprašamo: Kako pa se divje ţivali (ţivali ţiveče na prostosti) zaščitijo pred mrazom?

Učenci predstavijo svoje izkušnje.

Rečemo: Domačim ţivalim je laţje, saj ljudje skrbimo zanje. Vprašamo: Kako ljudje

skrbimo za domače ţivali?

Pozovemo učence, naj povedo katere ţivali poznajo. Povedo naj, kako se oglašajo.

Povemo: Poslušali bomo oglašanje domačih ţivali.

- Prvo poslušanje


Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo

posnetke poslušali dvakrat.

Pripravimo zgoščenko in posnetke od 20 do 25.

- Poslušanje

Po poslušanju uvodnega besedila – napovednika, vodimo pogovor: Kako je se imenuje

radijska oddaja, ki je na sporedu? Koliko glasov ste slišali v poslušanem delu oddaje?

Katera dva glasova? (moški, ţenski glas). Kaj vam je povedal napovedovalec? Kdo je

posnel zvoke, ki jih boste poslušali? Kje sta jih posnela?

Nato predvajamo vsak posnetek oglašanja ţivali in po vsakem predvajanem posnetku

učenci povedo,

katero ţival so poslušali.

kako se imenuje njeno oglašanje.

Opomba: Dejavnosti med in po prvem poslušanju ponovimo petkrat – toliko, kolikor

posnetkov poslušamo.


Navodilo: Pripravite DZ in svinčnik. Odprite DZ na str. 75. Oglejte si narisane ţivali in

jih poimenujte. Povejte, katere so v 1. vrsti, 2. in 3. vrsti.

- Drugo poslušanje


Pripravijo se na poslušanje. Posnetke oglašanja ţivali boste poslušali še enkrat in sicer

tako, da bom predvajala zvok oglašanja posamezne ţivali, vi pa boste v DZ obkroţili

sličico ţivali, katere oglašanje ste slišali.

Opomba: Učencem damo dovolj časa za rešitev naloge. Opozorimo jih, da dela vsak sam

in da rešitve ne povemo glasno.

- Poslušanje

Predvajamo posnetek oglašanja ţivali. Učenci zbrano poslušajo.


Učenci v DZ 2, str. 75, obkroţijo sličico ţivali, katere oglašanje so slišali.

Opomba: Dejavnosti med in po drugem poslušanju ponovimo petkrat – toliko, kolikor

posnetkov poslušamo.


Ob sličicah v DZ 2, str. 75 naredimo še vajo za slušno razčlenjevanje besed na glasove in

zaznavanje začetnega in končnega glasu v besedi.

Učenci poimenujejo ţival, besedo razčlenijo na glasove in določijo začetni/končni glas.

Zahtevnejša vaja - poimenujejo ţival, besedo razčlenijo na glasove in določijo začetni in

končni glas.

Zahtevnejša vaja - Veriga besed na isti začetni in končni glas, npr.: PAV – VEVERICA –

127

ANTILOPA – AVTOBUS – SOL – LOPAR itd.

Opomba: Izbiramo med vsemi besedami, ne samo ţivali. Za prvo srečanje s tako nalogo,

pripravimo sličice, ki bodo tvorile verigo besed po zgornjem pravilu.

III. dejavnost

Iz priloge izreţejo kartonček s številko 9 (ali samostojno izdelajo). Uredijo kartončke s

številkami po vrsti od najmanjšega do največjega (od 1 do 9); od največjega do

najmanjšega.

Preberejo števila na kartončkih.

Štejejo od 1 do 9; od 9 do 1.

Štejejo po 2 naprej in nazaj. Pričnemo z 1 (2,9,8).

DZ 2, str. 77

Prva naloga


Rešijo nalogo.


Druga naloga


Rešijo nalogo.


Tretja naloga

Preberejo piktogram.


Rešijo nalogo.

Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci preberejo matematične izraze.

Zapis števil po nareku

Učenci pripravijo zvezke.

Povemo, da bodo pisali števila po nareku.

Povemo navodilo: Pozorno poslušajte in si zapomnite število. V mislih ponovite število.

Nato številko napišite v zvezek. Številke boste pisali v vrsti tako, da boste med posamezno

številko spustili kvadratek.

Opomba: Za boljše razumevanje lahko napišemo primer na tablo.

Po zaključku nareka narekovana števila pišemo na tablo, jih preberemo, učenci pa zapis

primerjajo s svojim zapisom v zvezku.

IV. dejavnost

Igra: Kdo se boji črnega moţa

Hoja in tek po snegu

Igre lahko organiziramo v obliki štafet.

- Učenci tečejo do določenega mesta in nazaj ter tekmujejo, kdo bo hitrejši.

- Tek med ovirami (stoţci, palice).

- Tek čez ovire (iz snega naredimo manjše in večje kupe).

- Hoja s kupa na kup. Iz snega naredimo več manjših kupčkov. Učenci hodijo po njih, pri

tem pazijo, da ne stopijo na tla.

Igra: Mačka in miš


128

Pregled realizacije


URA

SPO Zimska oblačila 56.

SLJ Oglašanje domačih ţivali - poslušanje

Začetni/končni glas v besedi - utrjevanje

112.


ŠVZ Igre na snegu 56.

LVZ

GVZ

129

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 94.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ:Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Primerjajo njihove

lastnosti in povedo, kaj je večje/manjše oz. večje/največje; pri tem vadijo stopnjevanje

pridevnikov.

SPO:Znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih in opisujejo aktivnosti ljudi v


LVZ:Poslikajo kiparsko figuro, nastalo v preteklem tednu. Navajajo se na slikanje po postopku

od večjih ploskev do podrobnosti. Razvijajo domišljijo in doţivljaj. Pridobivajo si

izkušnje in motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/38,

časopisi, revije

večje pole papirja

kopije šestih sličic

iz učbenika –

Spoznali smo

SLJ

U/30, DZ 2/78, 3

trakovi - različno

dolgi in različnih

barv

LVZ

tempera barve in

pribor,

lahko tudi kosi

tkanin, barvasti

papirji, lepilo …

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učence povabimo v krog. V sredino kroga damo dolg moder trak in krajši rdeč trak.

Rečemo: Rdeči trak je dolg. Kakšen je modri trak? (Modri trak je daljši kot rdeči trak.) Ali

je rdeči trak daljši kot modri trak? (Ne. Rdeči trak je krajši kot modri trak.). Je modri trak

krajši kot rdeči trak? (Ne. Modri trak je daljši kot rdeči trak.)

V krog dodamo rumen trak, ki je najdaljši trak. Povemo: Rdeč trak je dolg. Vprašamo:

Kakšne barve je trak, ki je daljši kot rdeči trak? Kakšne barve je trak, ki je najdaljši?

Zastavljamo vprašanja: Ali je modri trak daljši kot rumeni trak? (Ne. Modri trak je krajši kot

rumeni trak.) Je rumeni trak krajši kot rdeči trak? (Ne. Rumeni trak je daljši kot rdeči trak.)

itd.

Pozovemo učence, naj postavijo trakove po dolţini in povemo: rumeni trak je daljši kot

rdeči in modri trak. Modri trak je krajši kot rumeni trak; modri trak je daljši kot rdeči trak.

Itd.

Učbenik SLJ, str. 30 – spodnja naloga

- Pozovemo učence, naj si v paru ogledajo ilustracijo in poimenujejo bitja/predmete na sliki.

130

Pozorni naj bodo na velikost, višino, dolţino … bitji/predmetov na sliki.

- Naročimo, naj opazujejo avtomobile in vprašamo: Kakšne barve je največji avto? Je rdeči

avto večji kot zeleni avto? Je modri avto manjši kot rdeči avto?

- Naročimo naj opazujejo pse in vrvice, na katerih so privezani. Kakšne barve je pes, ki ima

daljšo vrvico, kot oranţni pes? Ima sivi pes daljšo vrvico kot rjavi pes? Kateri pes ima

najdaljšo vrvico? (Največji pes ima najdaljšo vrvico). Velik pes je oranţen. Kakšno vrvico

ima?

Povemo del trditve, učenci dopolnijo, npr.: Rjavi pes ima daljšo vrvico kot ______. Sivi pes

je večji kot ____. Največji pes je sive barve in je manjši kot ____.

- Naročimo naj opazujejo in primerjajo

- hiše po velikosti.

- dimnike po višini.

- vrvice po dolţini.

DZ 2, str. 78

Pozovemo učence, naj si ogledajo slike in poimenujejo predmete.

Rečemo: S prstom pokaţite najmanjši vrč (najdaljši svinčnik; visok avto; dolgo palico;

visoko hišo; najniţji stol).

Preberemo navodilo in se dogovorimo, kako bodo reševali nalogo. Povemo, da morajo

natančno poslušati navodila; da bomo navodila povedali dvakrat; da bodo začeli reševati po

drugem poslušanju navodil.

Navodila

1. okence: Povejte, kateri predmet je prečrtan.

2. okence: Prečrtajte najdaljši svinčnik.

3. okence: Prečrtajte visok avto.

4. okence: Prečrtajte dolgo palico.

5. okence: Prečrtajte visoko hišo.

6. okence: Prečrtajte najniţji stol.

Opomba: Pravilnost rešitev preverjamo sproti za vsako okence. Učenci naj prečrtajo s

svinčnikom, da lahko popravijo napako.

II. dejavnost


Ogledamo si sličice, učenci povedo, kaj predstavljajo. Učenec, ki bere, sošolcem prebere

besedila pod sličicami.

Učence razdelimo v 6 skupin. Vsaka skupina dobi kopijo ene od šestih sličic iz učbenika ter

prazen list papirja (večji format). Sličico nalepijo na sredo lista. Pogovorijo se, česa se

spomnijo o temi, ki jo sličica prikazuje. To predstavijo z risanjem, lahko tudi pisanjem, na

plakat okrog sličice. Po končanem delu, vsaka skupina ob plakatu pripoveduje o temi, ki so

jo predstavili.

III. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo tempera barve,

čopiče, lončke z vodo, krpice …


Ogledamo si kipe, ki smo jih oblikovali s pomočjo kaširanja papirja na plastenko.

Pogovorimo se o načinu barvanja: najprej pobarvamo največje ploskve, nato podrobnosti.

Likovna naloga

Poslikali bomo sneţaka. Pri tem bomo upoštevali proces poslikave od celote k

podrobnostim.

131

Če ţelimo, sneţaku lahko iz tkanin (npr. filca) ali barvnega papirja izreţemo tudi šal in

druge dodatke.

Potrudili se bomo, da bomo figuro poslikali in opremili čisto po svoje, na svoj, domiseln

način.


Učenci poslikajo sneţake.

Individualno jih spodbujamo k ustvarjalnemu razmišljanju in vztrajnosti.

Figure zadaj na majhno podpišejo.

Pospravijo svoje mize.

Vrednotenje

Figure razstavimo na ustreznem prostoru, se zberemo ob njih in si jih ogledujemo.

Učenci tudi pripovedujejo o svojih izdelkih.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in vztrajnost …


Pregled realizacije


URA

SPO Spoznali smo 57.

SLJ Primerjamo lastnosti 113.

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje: Poslikava sneţakov - figur 37., 38

GVZ

132

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 95.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: ZIMA

Cilji

SLJ: Ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje. Slušno razčlenjujejo

besede na glasove. Slušno zaznavajo in prepoznavajo začetni/končni glas v besedi.

ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Navajajo se na tekmovalno merjenje moči. Športno

prenesejo poraz ali zmago. Aktivno sodelujejo v svoji ekipi.

MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Obnovijo problem

s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na

različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in

jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici


problemov.

GVZ:Doţiveto zapojejo pesem Maček Muri. Ob petju pesmi izvajajo gibe.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

obroči, zbirka

iger in

gimnastičnih vaj

MAT

DZ 2/79, 80, U/43,

palčke, kocke

SLJ

U/31, sličice

predmetov/bitij

GVZ

.

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

V jutranjem krogu nas obiščeta Lili in Bine.

Vprašamo: Kaj mislite, kaj vas bosta vprašala? Učenci ugibajo, predvidevajo.

Lili: Spet sva pogledala v vaš učbenik na stran, kjer je naslov SPOZNALI SMO.

Bine: Rada bi vedela, kaj vse ste se naučili.

Učbenik SLO, str. 31 Skupaj pogledamo ilustracije in preberemo besedilo v oblačkih.

Lili in Bine: Predlagava, da naloge rešimo skupaj. Ste za to?

1. slika

K tabli povabimo učenca in mu naročimo, naj na tablo nariše ravno črto. Vprašamo: Kaj je

naredil vaš sošolec najprej? Kaj je naredil potem? Kaj je naredil nazadnje?

Povejte, kaj ste naredili zjutraj najprej, kaj potem in kaj nazadnje.

133

2. slika

K tabli povabimo učenca in mu naročimo, naj na tablo na ravno črto nariše rdečo roţo.

Povabimo drugega učenca in mu naročimo, naj nariše na ravno črto modro roţo, ki bo večja

kot rdeča roţa. Povabimo tretjega učenca in mu naročimo, naj na ravno črto nariše oranţno

roţo, ki bo večja kot modra roţa.

Vprašamo: Kakšne barve je roţa, ki je večja kot modra roţa? Kakšne barve je roţa, ki je

največja? Kakšne barve je velika roţa? Kakšne barve je roţa, ki je manjša kot modra roţa?

Itd.

Povemo: Rdeča roţa je velika, modra roţa je večja kot rdeča roţa, oranţna roţa je največja

in je večja kot rdeča in kot modra roţa.

3. slika

- Učence pozovemo, naj povedo, kdaj so komu čestitali; za kaj so mu čestitali; so

mu čestitali ustno ali so čestitko napisali; če so mu čestitko napisali, kaj so narisali na

čestitko; kako so se počutili, ko so izrekali čestitko …

- Pozovemo dva učenca in jima naročimo, naj (ime učenca) vošči (ime učenca) za rojstni dan.

Z učenci se pogovorimo o izvedeni nalogi (stisk roke, očesni stik, izraz telesa).

Ponovno pozovemo dva učenca, ki si izrečeta voščilo in pri tem upoštevata vse

dogovorjeno.

4. slika

- Učence povabimo pred tablo in jim naročimo, naj se usedejo v polkrog. Povedo

naj, kdaj so ţalostni in kdaj veseli.

Povemo: Besedi vesel – žalosten imata nasprotni pomen. Imamo pa še veliko besed z

nasprotnim pomenom. Ali poznate katero? Učenci povedo nekaj besed.

- Igra: Nasprotja

Povemo, da se bomo igrali igro tako, da bomo enemu izmed njih vrgli ţogico in ob tem

povedali besedo. Tisti, ki ţogico ujame nam jo vrţe nazaj in pove nasprotno besedo. Primer:

Učencu vrţemo ţogico in rečemo vroče. Učenec nam jo vrne in reče mrzlo.

(velik – majhen; moker – suh; spodaj – zgoraj; levo – desno; bel – črn; priden – poreden;

počasen – hiter; zdrav – bolan …)

Pred učence v polkrogu razvrstimo sličice predmetov/bitij. Naročimo, naj jih poimenujejo.

Izvajamo vaje za slušno zaznavanje in prepoznavanje začetnega/končnega glasu v besedi in

števila glasov v besedi.

- Poišči sličico za besedo, ki ima začetni glas m (n, z, o, ţ …).

- Poišči sličico za besedo, ki ima končni glas a (ţ, s, š …).

- Sestavimo verigo sličic za besede, kjer je končni glas predhodne besede, začetni glas

naslednje besede (LIMONA – AKVARIJ – JAJCE - ENA…)

- Dvignemo sličico, učenci jo poimenujemo. Besedo za sličico razčlenimo na glasove,

učenci preštejejo število glasov v besedi.

Opomba: Sličice predmetov/bitij izberemo tako, da z njimi lahko izvajamo vse vaje.

II. dejavnost

DZ 2,str. 79, 80

Učbenik MAT, str. 43, 4. naloga

Učence razdelimo v dve skupini.

Prva skupina so učenci, ki znajo prebrati navodila in delajo samostojno. Sproti preverjamo

rešitve nalog.

Druga skupina so učenci, ki potrebujejo učiteljevo pomoč. Z učenci druge skupine delamo

frontalno.

Opomba: Učenci, ki potrebujejo ponazorila, naj uporabljajo palčke ali kocke.

134

III. dejavnost

Igra: Avtomobili

Gimnastične vaje

Štafetne igre z obroči

- okrog obročev

Pred vsako ekipo poloţimo na tla v primerni razdalji po tri obroče. Tekmovalec mora obteči

prvi obroč, nato drugega in še tretjega, nato steče naravnost nazaj do svoje ekipe.

- po kamnih

Pred vsako ekipo poloţimo na tla v primerni razdalji po pet obročev (kamnov). Tekmovalec

skače iz kroga v krog, nato steče do svoje ekipe.

- skozi obroče

Pred vsako ekipo v primerni razdalji na tla poloţimo tri obroče. Učenci stečejo do vsakega

obroča, ga primejo in zlezejo skozenj.

- tekma parov

Po dva učenca primeta obroč in skupaj stečeta do oznake (črte ali kija) in nazaj.

- skozi tunel

Učenci se postavijo v krog. Vsak drţi obroč pravokotno na tla pred seboj. Na znak prvi

igralec spusti obroč in se splazi skozi vse ostale obroče. Ko spet pride nazaj na svoje mesto

in prime svoj obroč, lahko štarta naslednji igralec.

Igra: Domov!


IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Sproščeno zapojejo pesem Maček Muri.

Gibna improvizacija

Učenci skupaj z učiteljem predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke

lastnih glasbil ob posnetku ali ob petju pesmi. Učitelj vodi izvajanje.

Na začetku učenci sedejo vsak na svoj stol, oči si pokrijejo z dlanmi in sklonijo glavo na

kolena.

Primer:

- Ko zapoje zvonček v uri- učenci sedijo s sklonjeno glavo kot je opisano

- prebudi se maček Muri – učenci se dvigujejo iz začetnega poloţaja, se pretegujejo

- s taco si oči pomane – učenci si z obema rokama pomanejo oči

- dvigne rep in hitro vstane, hitro vstane – vstanejo in po desni strani stopijo za stole

- refren naj naj naj,…- se obrnejo v desno in rajajo v krogu in ob koncu refrena stojijo vsak

za tistim stolom do katerega pridejo

- Mačjo postejo prezrači – se nagnejo nad stol in z obema rokama pogladijo sedalo

- Mačjo sukno pokrtači – podrgnejo z desno po levi in nato še z levo po desni roki

- in na zajtrk se odpravi v krčmo pri veseli kravi – se obrnejo v desno in rajajo v krogu; do

konca ponovnega refrena se spet ustavijo vsak za svojim stolom

- tam ga čaka stalna miza in točajka muca Liza – po levi strani obidejo stol in sedejo

- ki prinese lonček mleka in še mačji kruh od peka – s palcem in kazalcem desne roke drţijo

namišljeno skodelico in srkajo mleko

- ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise vse prebere brez razlike tudi vejice in pike –

prekriţajo levo nogo čez desno, razprejo roke, kot da drţijo časopis in s premiki glave

dvakrat desno in levo nakazujejo branje časopisa

- refren na na naj… - v ritmu topotajo po kolenih

- potlej plača in čez cesto – vstanejo, iztegnejo desno roko (plačajo) in se zavrtijo v krogu

svoje osi

135

- gre na sprehod v Mačje mesto- po desni obidejo svoje stole in se sprehodijo v krogu do

konca pesmi.

Izvajanje ob posnetku ponovijo vsaj dvakrat.

POMEMBNO: Učenci naj prinesejo svoje najljubše knjige.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Spoznali smo

Razčlenjevanje besed na glasove

114.


ŠVZ Štafetne igre z obroči 57.

LVZ

GVZ Pesem: Maček Muri- gibna improvizacija 38.

Documents

OBVESTILO - Devetletka · 2011-10-11 · OBVESTILO V 5. sklopu so načrtovane in vnesene v priprave dejavnosti za razvijanje predopismenjevalnih zmoţnosti slušnega razločevanja