35
OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA SVETI NIKOLE

Obrazovni politiki na opstina SVETI NIKOLE - mcgo.org.mkmcgo.org.mk/wp-content/.../Obrazovni-politiki-na-opstina-SVETI-NIKOLE.pdf4 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE op{tinsko

  • Upload
    others

  • View
    10

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

SVETI NIKOLE

Skopje, 2008

OBRAZOVNI POLITIKINA OP[TINA

SVETI NIKOLE

Proekt:Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA SVETI NIKOLE

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie:Blagica Lasovska, sorabotnik za obrazovanie, kultura i sport - Op{tina Sveti Nikole;Valentina Miteva, sorabotnik vo Informativen centar - Op{tina Sveti Nikole;Marija Stoj~eva, nastavnik vo OU "Goce Del~ev“;Lidija Lazeva, nastavnik vo OU"Kiril i Metodij“;Radmila Sandeva, NVO Organizacija na `eni;

Stru~ni sorabotnici:Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn:Biljana Mihajlovska

Tira`:90

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmo`enaso poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata naSoedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj (USAID).

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo-vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajnizaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dr`avi za me|unaro-den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalniproizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe.

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

V o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de-centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova-nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{-

tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i-li{tata.

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po-vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek-torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO goinicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto voop{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot navrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga-nizacii da odgovorat na novite predizvici.

Vo ovaa bro{ura se sodr`ani op{tinskite obrazovnipolitiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav-nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eniproblemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra-struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelniu~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~-nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu-rata na nastavniot kadar, sodr`ani se prioritetite na de-luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro-ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite zanabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se

zgolemi transparentnosta na op{tin-sko nivo za site aktivnosti povrzaniso procesot na obrazovanieto.

So cel da se promovira i prakti~-no da se primeni decentraliziraniotna~in na odlu~uvawe na nivo na sekojaop{tina se formiraa op{tinski telaza obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak-tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{-tinite (prete`no od sektorite za obra-zovanie i za kultura), pretstavnici navospitno-obrazovniot kadar od osnov-nite u~ili{ta, kako i pretstavnici nanevladiniot sektor koi{to aktivno de-luvaat na poleto na obrazovanieto na

PORAKA DO ^ITATELOT

3Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

4 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiranproces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata,

izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikitei predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu-vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da goprimenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskiteobrazovni politiki.

Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mre`i me|u pret-stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiotkadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci-tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani sestrate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti-te za intervencija.

Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed-nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`a-vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotkaso 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovoi Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i ^a{ka.

D ecentralizacijata pretstavuva mo`nost da sozdademetakva lokalna samouprava koja }e bide mnogu poodgo-vorna, poot~etna i potransparentna, a, isto taka, }e obez-

bedi poednostaven, poefikasen pristap na gra|anite do uslu-gite od javen karakter. So ogled na faktot deka Op{tina Sve-ti Nikole ja ekipira administracijata i gi ispolni postave-nite uslovi, uspeavme vo realizacijata na vtorata faza nadecentralizacijata.

Obrazovanieto, pokraj toa {to e ~ovekovo pravo, toa epretpostavka za postignuvawe odr`liv razvoj i osnovna alat-ka za dobro vladeewe, informirano donesuvawe na odluki ipromovirawe na demokratijata.

Zatoa celta na lokalnata samouprava e podobruvawe nakvalitetot na obrazovniot sistem: so zgolemuvawe na vlo-`uvawata vo obrazovanieto, so zajaknuvawe na kapacitetitena nastavniot kadar, so zaostruvawe na izbornite proceduriza obuka na nastavnicite, so obezbeduvawe na podobri uslo-vi za rabota i podobruvawe na materijalno - tehni~kite sred-stva raspolo`livi vo u~ili{tata: zgradi, u~ilnici, kabi-neti, laboratorii, sportski sali, biblioteki ili medijate-ki, oprema, kompjuteri, no i so obezbeduvawe soodvetno po-trebni finansiski sredstva. Na obrazovanieto }e se gledakako na investicija.

Edna od strate{kite opredelbi vrzani za razvojot na Re-publika Makedonija e podigaweto na obrazovnoto nivo na na-selenieto, osobeno na decata i mladite.

Osnovnoto obrazovanie e klu~no pred s¢ zaradi toa {tose raboti za prviot zna~aen socijalen kontekst (von semej-stvoto) kade se steknuva odnosot kon znaeweto, odgovornostai rabotnite naviki i se socijalizira vo duhot na op{testve-nite vrednosti. Nieden povisok obrazoven stepen ne mo`e vocelost da gi nadomesti propustite i gre{kite napraveni voramkite na osnovnoto obrazovanie.

Promenite kako svetski trend vo osnovnoto obrazovaniekaj nas se razbiraat i prifa}aat kako neminovnost uslovenaod potrebite za otvorenost i korespondencija na na{eto ob-razovanie so ona vo razvienite zemji. Toa zna~i nadminuva-we na eden sistem koj e nedovolno standardiziran, stereo-tipen, tradicionalisti~ki, s¢ u{te generalno avtoritaren ipoln so akademizam.

1. VOVED

5Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

6 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

Posebnite predizvici, vo momentov, vo odnos na osnovnoto obrazova-nie proizleguvaat od novata teritorijalna organizacija i procesot na de-centralizacija.

Zadol`itelniot karakter na osnovnoto obrazovanie ja nalo`uva po-trebata od vostanoveni mehanizmi za kontinuirano gradewe standardi iimplementirawe na konzistentna metodologija na analiti~ko - razvojnosledewe na klu~nite indikatori na uspe{nost i kvalitet na osnovnoto ob-razovanie.

Osnovnoto obrazovanie }e funkcionira so maksimalna opfatenost nageneracijata, a so cel da se sozdadat osnovni preduslovi za natamo{no ob-razovanie ili podgotovka na mladite za steknuvawe osnovna kultura narabotnoto anga`irawe i rabotni naviki za vklu~uvawe vo procesite natrudot.

Za taa cel neophodna e kontinuirana gri`a na lokalnite vlasti za ob-razovna animacija na semejstvoto, roditelite i sredinata vo koja rastedeteto-u~enik za formirawe svest za vrednostite na obrazovanieto i~uvstvo na individualna potreba od obrazovanie.

Osnovnoto obrazovanie, kako ustavno zagarantiran stepen, nu`no pri-menuva ednakov tretman na site deca bez razlika na nivnata etni~ka, ver-ska i polova pripadnost, jazik, socijalno-ekonomski status i mesto na `i-veewe i sposobnosti/pre~ki vo razvojot/u~eweto.

Osnovnoto obrazovanie e dostapno za site gra|ani pod ednakvi uslovi,toa e otvoreno za potrebite na individualniot razvoj na sekoj poedinec,blisko za site vo odnos na definiranite celi i preduslov za obrazovnonapreduvawe na site gra|ani vo op{testvoto vo tekot na celiot `ivot.

Op{tina Sveti Nikole le`i vo Ov~epolskata kotlina koja se nao|a voseveroisto~niot del na Republika Makedonija.

Kako sredi{en del na Ov~e Pole Op{tinata se grani~i so pove}e op{-tini: Probi{tip, Kratovo, Ora{ac; na potesen del so Kumanovo i Petrovec;so Veles, Lozovo, [tip i Karbinci.

Vo ramkite na Op{tinata se nao|aat 34 naselbi, od koi 32 se postojani.Istata zafa}a povr{ina od 480 km2 i se vbrojuva me|u najgolemite op{tinivo Republikata, zatoa pak gustinata na naselenieto ne e taka golema i iz-nesuva 38,5 `iteli na 1 km2.

Vo Op{tinata `iveat vkupno 18 532 `iteli, od koi 13 746 `iveat vogradot, so razli~en etni~ki sostav, i toa: 97,34% se Makedonci, a ostana-tiot del go so~inuvaat Turci, Vlasi, Romi, Srbi i Bo{waci.

Vospitno-obrazovniot proces vo Op{tina Sveti Nikole se odviva votri osnovni u~ili{ta: "Goce Del~ev“, "Kiril i Metodij“ i "Dame Gruev“ vo s.Erxelija so 8 podra~ni u~ili{ta i edno u~ili{te za sredno obrazovanie -SOU "Ko~o Racin“.

1.1. Geografska postavenost

O na {to posebno e alarmantno vo Op{tina Sveti Niko-le e sostojbata so brojot na u~enicite koj od godina nagodina s¢ pove}e se namaluva, a pri~inata za ovaa sos-

tojba e op{tiot trend na namalen natalitet vo dr`avata.Me|utoa ova ne e edinstveniot problem so koj se soo~u-

vame bidej}i i sostojbata so u~ili{nite objekti e nezadovo-litelna od aspekt na infrastruktura, nagledni sredstva ioprema. Nedostasuvaat kabineti za predmetna nastava, kakoi specijalizirani u~ilnici. Vo ovoj pravec, vo ramkite nasvoite delegirani nadle`nosti Op{tinata vo naredniot pe-riod }e prezeme seriozni ~ekori za nadminuvawe na ovie sos-tojbi. Za ovaa cel vo programata za obrazovanie za 2008 god-ina predvideni se zna~itelni sredstva za infrastrukturnii drugi zafati na objektite, a s¢ so cel podobruvawe na us-lovite za vospitno-obrazovniot proces vo Op{tinata. Ovaagodina, vo ramkite na petgodi{niot proekt na USAID, Op{-tina Sveti Nikole, poto~no OU "Kiril i Metodij“, aplicira-{e i go dobi proektot za zamena na prozorskata konstrukci-ja, {to pretstavuva dopolnitelen pottik za anga`irawe nasite subjekti vo re{avawe na ovie problemi. Sepak }e kons-tatirame deka ova ne e dovolno za da dobieme edna povolnaslika za uslovite vo del od u~ili{nite objekti.

Potrebno e i kontinuirano profesionalno usovr{uvawena nastavniot kadar za da mo`e da gi sledi evropskite stan-dardi za izveduvawe na nastavno-vospitniot proces.

Kako op{ta konstatacija za site u~ili{ta e deka `elbaza profesionalno usovr{uvawe postoi kaj pogolem procentna nastavniot kadar, a osobeno kaj pomladiot. Za dopolni-telna motivacija, Op{-tinata za naredniot pe-riod planira da go pod-dr`i ovoj proces na pro-fesionalno anga`ira-we na nastavniot kadarvo nastavni i vonnas-tavni aktivnosti, prekuproglasuvawe na najdo-bar nastavnik vo osnov-noto obrazovanie i ne-govo nagraduvawe, a, se-

2. AKTUELNI SOSTOJBI VO OBRAZOVANIETOVO OP[TINA SVETI NIKOLE

7Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

8 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

kako, vo nekoe idno vreme ovie anga`irawa zna~itelno bi vlijaele voodreduvawe i na nivniot mese~en nadomest, soglasno odredbite predvi-

deni vo Nacionalnata strategija za obrazovanie koi, se razbira, treba dabidat zakonski regulirani.

[to se odnesuva do motivacijata na u~enicite, od strana na u~ili{-tata, na onie u~enici koi osvojuvaat nagradi na natprevarite im se dodelu-vaat diplomi i skromni podaroci. Na sve~enite priredbi po povod patro-nite praznici se dodeluvaat diplomii podaroci na prvencite na generaci-jata, dodeka pak na onie u~enici koiu~estvuvaat na konkursi so li~ni tvor-bi (literaturni i likovni), trudot imse promovira po povod nekoi zna~ajnidatumi, na radio i televiziski progra-mi, vo u~ili{ni informatori i sli~-no. Od strana na Op{tinata kako do-polnitelni motivacii se nagradite zanajdobar u~enik po povod denot na Op{-tinata, 14 Septemvri, so skromen po-darok.

Vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Sveti Nikole dosega se realizi-rani golem broj obuki na nastavniot kadar, no bi gi izdvoile slednite:

Od strana na BRO se realizirani:

obuka za nastavnicite za inoviranata programa za prvo oddelenieza deca na sedumgodi{na vozrast;

obuka za opisno ocenuvawe za prvo i vtoro oddelenie;

obuka za opisno ocenuvawe za u~enicite so posebni potrebi;

obuka za nastavnite planovi i programi za nastavnicite potehni~ko obrazovanie; i drugi.

Od strana na MON se realizirani:

obuka za rabota so kompjuteri, poznavawe na Internet i negovaprakti~na primena;

obuka za modernizacija na obrazovanieto;

obuka za nastavnicite (prvo oddelenie za deca so sedum godini) zainoviranite programi; kako i seminari poddr`ani od nevladinataorganizacija EHO, UNDP i USAID.

Op{tinata vo korelacija so obrazovnite institucii gi prezema site ne-ophodni merki za nadminuvawe na vakvata sostojba, s¢ so cel za uspe{nosproveduvawe na procesot na decentralizacija.

9Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

Lista na pravata i obvrskite na Op{tinata (gradona~alnikot i Sovetot) spored postojnata zakonska regulativa.

GRADONA^ALNIKOT:

donesuva odluka u~ili{niot odbor da objavi javen oglas za izborna direktor;

po predlog na u~ili{niot odbor go izbira i razre{uva direktorotna osnovnoto u~ili{te;

po predlog na u~ili{niot odbor go izbira i razre{uva direktorotna srednoto op{tinsko u~ili{te;

imenuva vr{itel na dol`nosta direktor na osnovnoto u~ili{teod redot na vrabotenite vo u~ili{teto (koj gi ispolnuva usloviteza direktor);

imenuva vr{itel na dol`nosta direktor na srednoto op{tinskou~ili{te od redot na vrabotenite vo u~ili{teto (koj gi ispolnuvauslovite za direktor);

ovlastuva op{tinski prosveten inspektor;

donesuva godi{na programa za rabota na ovlasteniot prosveteninspektor i go organizira nejzinoto sproveduvawe;

izgotvuva godi{en izve{taj za rabotata na ovlasteniot prosveteninspektor;

bara izve{taj za izvr{ena integralna evalvacija od strana naDPI nad vospitno-obrazovnata ustanova;

sorabotuva so Biroto za razvoj na obrazovanieto za podobruvawena kvalitetot na nastavata i sorabotuva pri predlagawe na nas-tavni planovi i programi so cel za vklu~uvawe na specifi~nos-tite na lokalnata sredina vo nastavnata programa;

bara od Biroto za razvoj na obrazovanieto informacija za konsta-tirani vrednuvawa na u~enicite vo OU i SOU;

mo`e do DPI da dostavi barawe za vonredna integralna evalva-cija i eksterno proveruvawe i ocenuvawe na napredokot i posti-gawata na u~enicite;

bara od Biroto za razvoj na obrazovanieto informacii za konsta-tirani sogleduvawa od profesionalniot razvoj na vospitno-obra-zovniot i rakovodniot kadar vo OU i SOU.

10 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

SOVETOT NA OP[TINATA:

formira komisija za podgotovka za po~etok so rabota na u~ili{teto;

koga se ispolneti uslovite predvideni so Zakonot (ima dovolen broju~enici za formirawe najmalku 16 paralelki, obezbeden nastaven ka-dar, obezbedeni soodvetni u~ili{ni prostorii, oprema i nastavnisredstva soglasno so utvrdenite normativi i standardi i obezbedenipotrebnite finansiski sredstva) osnova osnovno u~ili{te po prethod-no pribaveno mislewe od Vladata na RM;

mo`e da osnova osnovno u~ili{te i koga nema dovolen broj u~enici zaformirawe 16 paralelki;

vodi registar na osnovnite u~ili{ta;

po prethodno pribaveno mislewe od Vladata na RM, donesuva odluka zaorganizirawe na podra~no u~ili{te vo naseleno mesto so mal broj u~enici;

po prethodna soglasnost od Ministerstvoto ja pokrenuva i ja vodipostapkata za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te;

donesuva akt za prestanuvawe so rabota na OU ako toa ne gi ostvaruvacelite i zada~ite na vospitanieto i obrazovanieto i ako ne gi ispol-nuva uslovite utvrdeni so Zakonot za osnovno obrazovanie (aktot goobjavuva vo slu`beniot glasnik na op{tinata);

obezbeduva prodol`uvawe na obrazovanieto za onie u~enici koisledele nastava vo u~ili{teto koe prestanalo da postoi;

po donesuvaweto na aktot za prestanuvawe, vo rok od tri dena go izves-tuva nadle`niot registarski sud za bri{ewe na u~ili{teto od sud-skiot registar;

vo soglasnost so Ministerstvoto donesuva odluka za prekin na nasta-vata vo slu~aj na vonredni sostojbi;

go utvrduva reonot na osnovnoto u~ili{te;

gi imenuva i razre{uva pretstavnicite vo u~ili{nite odbori;

mo`e da gi razre{i site ~lenovi na u~ili{niot odbor dokolu od DPIpo izvr{enoto eksterno proveruvawe i ocenuvawe na u~enicite e utvr-deno deka znaeweto na u~enicite e pod obrazovnite standardi;

go razgleduva i usvojuva godi{niot izve{taj za rabotata na u~ili{teto;

ja razgleduva i usvojuva godi{nata programa za rabota na u~ili{teto;

go razgleduva i odobruva godi{niot finansov plan na u~ili{teto;

ja razgleduva i usvojuva zavr{nata smetka na u~ili{teto;

gi razgleduva zapisnicite i re{enijata od izvr{eniot inspekciskinadzor na ovlasteniot prosveten inspektor;

gi razgleduva naodite od izvr{eniot inspekciski nadzor za slu~ai kogae potrebno otstranuvawe na povredi od takov karakter koi ne trpatodlagawe i go zagrozuvaat `ivotot i zdravjeto na decata, u~enicite,studentite i na vrabotenite vo vospitno-obrazovniot proces;

mo`e do DPI da dostavi barawe za vonredna integralna evalvacija ieksterno proveruvawe i ocenuvawe na napredokot i postigawata nau~enicite.

V kupniot broj na u~e-nici koi gi posetuvaatosnovnite u~ili{ta e

1 737. Sledi analiza na bro-jot na u~enicite po u~ili{takoi{to se nao|aat na teri-torijata na Op{tinata SvetiNikole.

Nastavata vo OU "Kirili Metodij“ ja sledat vkupno789 u~enici rasporedeni nizslednite paralelki:

Vo sostav na u~ili{teto raboti i edna paralelka zau~enici so posebni potrebi vo razvojot, koja e sostavena od 6u~enici:

I odd. - 2 u~enici; II odd. - 2 u~enici i III odd. - 2 u~enici

Vo s. Dolno \u|anci postoi kombinirana paralelka od3 oddelenija so vkupno 6 u~enici.

3. BROJ NA U^ENICI PO U^ILI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINATA

11Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

Oddelenie Vkupno Ma{ki @enski

I oddelenie 1 / 1

II oddelenie 2 1 1

IV oddelenie 3 1 2

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

I oddelenie (nova programa) 3 70

I oddelenie (stara programa) 3 80

II oddelenie 3 70

III oddelenie 3 80

IV oddelenie 3 73

V oddelenie 4 106

VI oddelenie 4 91

VII oddelenie 4 99

VIII oddelenie 4 109

12 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

OU "Goce Del~ev“ - Sveti Nikole

PU vo s. Gorobinci

PU vo s. Crnili{te

Oddelenie Broj na paralelki

Ma{ki @enski Vkupno

I (nova programa) 2 25 32 57

I 2 25 26 51

II 3 36 39 75

III 2 29 29 58

IV 2 27 24 51

V 3 35 38 73

VI 3 40 32 72

VII 3 45 35 80

VIII 3 36 34 70

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

Ma{ki @enski

I (nova programa) 1 10 6 4

I 1 12 5 7

II 1 12 6 6

III 1 13 6 7

IV 1 15 6 9

V 1 13 6 7

VI 1 14 6 8

VII 1 13 4 9

VIII 1 13 8 5

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

Ma{ki @enski

I (nova programa) 1 5 2 3

I 1 komb. I-III 7 4 3

II 1 komb. II-IV 6 3 3

III 1 4 2 2

IV 1 5 2 3

13Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PU vo s. Nemawici

OU "Dame Gruev“ - s. Erxelija

PU vo s. Mustafino

PU vo s. Kadrifakovo

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

I (nova programa) 1 4

I kom I i III 1 5

II kom II i IV 9

III kom I i III 7

IV kom II i IV 1 2

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

I (nova programa) Edna kombiniranaparalelka

2

I 2

II 1

III 5

IV 1

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

I oddelenie (nova programa) 1 10

I oddelenie (stara programa) 1 13

II oddelenie 1 14

III oddelenie 1 11

IV oddelenie 1 11

V oddelenie 2 35

VI oddelenie 1 16

VII oddelenie 2 37

VIII oddelenie 1 29

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

Ma{ki @enski

I (nova programa) Komb.od I, I i II 3 1 2

I / 1 1 /

II 1 2 1 1

14 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PU vo s. Pe{irovo

PU vo s. Amzabegovo

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

I (nova programa) Edna kombiniranaparalelka

3

I /

II 6

III 1

IV 6

Oddelenie Broj na paralelki

Broj na u~enici

I (nova programa) / /

I 1 6

II / 7

III 1 4

IV / 7

OU "Kiril i Metodij“ e izgradeno vo 1969 god. so vku-pen broj na u~enici 736 +5 vo posebna paralelka.

Nastavata vo OU "Kiril i Metodij“ se izveduva vo ednau~ili{na zgrada na ul. "Angel Traj~ev“ b.b. - Sveti Nikole,dodeka nastavata vo podra~noto u~ili{te vo s. D. \u|anci seizveduva vo zgrada koja polovina pripa|a na Zdravstveniotdom - Sveti Nikole i vo Detskata gradinka "Rahilka Goneva“kade se izveduva nastavata za u~enicite vo I oddelenie nadevetgodi{noto obrazovanie vo tri paralelki.

U~ili{teto raspolaga so vkupna povr{ina od 3 644m2 ras-poredeni niz:

Podra~noto u~ili{te vo s. D. \u|anci zafa}a povr{inaod 65,5 m2 so edna upotrebliva u~ilnica od 36 m2 vo koja nas-tava posetuvaat sedum u~enici. Vo ramkite na u~ili{teto nepostoi sanitaren jazol, tuku polsko VC, u~ili{teto ne raspo-laga so sportska sala i dosega nema izvr{eno rekonstrukcija.

Prioritetni zada~i:1. Obnova na prozorskata konstrukcija na u~ili{teto;2. Renovirawe na sanitarniot jazol;3. Nabavka na nastavni nagledni sredstva i nivna primena;4. Organizacija na vonu~ili{nite aktivnosti.

4. ANALIZA NA USLOVITE VO U^ILI[NITE OBJEKTI

15Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

4.1. Uslovi za rabota vo OU „Kiril i Metodij“

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor Broj

1 U~ilnici 16

2 Specijalizirani u~ilnici 5

3 Biblioteka 1

4 Fiskulturna sala 1

5 Informati~ki kabinet 1

6 Kancelarii 5

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo s. D. \u|anci Broj

1 U~ilnici 1

2 Kancelarija 1

16 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

OU "Goce Del~ev“ - Sveti Niko-le e devetgodi{no u~ili{te so vkupnapovr{ina od 2 200 m2. U~ili{teto eizgradeno vo 1945 god. i od toga{ panavamu ne e napravena nekoja pogolemarekonstrukcija. Vo 1984 god. e napra-vena dogradba na u~ili{teto, a vo2007 god. rekonstrukcija na del odkrovnata konstrukcija.

Nastavata ja posetuvaat 556 u~e-nici i se odviva vo dve smeni, na ma-kedonski jazik i kirilsko pismo. Odovaa u~ebna godina, bidej}i startuva novata koncepcija za devetoletka, vou~ili{teto se formirani dve paralelki vo prvo oddelenie na devetolet-kata.

OU "Goce Del~ev“ raspolaga so slednite prostorii:

Vo ramkite na u~ili{teto rabotat i podra~nite u~ili{ta vo s. Crni-li{te, s. Gorobinci i s. Nemawici.

U~ili{teto vo s. Gorobinci e izgradeno vo 1949 god. so vkupna povr-{ina od 367 m2 vo koe nastava posetuvaat 92 u~enici i taa se izveduva voedna smena na makedonski nastaven jazik. U~ili{nata zgrada e so pristoenizgled, relativno dobro opremena so u~ili{ten inventar. U~ili{teto neraspolaga so fiskulturna sala, taka {to nastavata po fizi~ko obrazovaniese odviva na otvoreno koga vremenskite uslovi toa go dozvoluvaat.

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor Broj

1 Univerzalni u~ilnici 10

2 Specijalizirani u~ilnici 3

3 Kabinet po informatika 1

4 Fiskulturna sala 1

5 Nastavni~ka kancelarija 1

6 Prostorija za direktor 1

7 Prostorija za sekretar 1

8 Prostorija za pedagog i sociolog 1

9 Prostorija za psiholog 1

10 Hodnici 2

11 Sanitarni jazli 3

12 Biblioteka 1

4.2. Uslovi za rabota vo OU „Goce Del~ev“

17Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

Podra~noto u~ili{te vo s. Crnili{te zafa}a povr{ina od 294 m2 sovkupen broj na u~enici 26 i e izgradeno vo 1947 god. ^etvrtooddelenskou~ili{te vo koe nastavata se izveduva vo edna smena, pretpladne, na make-donski nastaven jazik. U~ili{nata zgrada e stara i dotraena, a, isto taka,i u~ili{niot inventar, taka {to postoi potreba od vlo`uvawe i promenana izgledot na u~ili{teto.

PU vo s. Nemawici e izgradeno vo 1964 god. so vkupna povr{ina od 93m2 vo koe nastava posetuvaat 4 u~enici.

Prioritetni zada~i:1. Promena na krovnata konstrukcija na u~ili{teto;2. Promena na elektri~nata instalacija vo u~ili{teto i postavuva-

we na neonsko osvetluvawe;3. Rekonstrukcija na u~ili{nata zgrada vo s. Crnili{te;4. Adaptacija na u~ilnicite i sanitarnite jazli prilagodeni na

vozrasta za prva~iwata vo devetoletkata;5. Ureduvawe na u~ili{niot dvor;6. Stru~no usovr{uvawe na nastavnicite;7. Opremuvawe so nagledni sredstva.

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Gorobinci Broj

1 Univerzalni u~ilnici 8

2 Prostorija za prvo oddelenie na devetoletkata 1

3 Nastavni~ka kancelarija 1

4 Prostorija za rakovoditel 1

5 Prostorija za stru~na slu`ba 1

6 Hodnici 2

7 Biblioteka 1

8 Sanitarni jazli 1

9 Pomo{ni prostorii 4

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Crnili{te Broj

1 Univerzalni u~ilnici 2

2 U~ilnici za prvo oddelenie na devetoletkata 1

3 Kancelarija za nastavnici 1

4 Pomo{na prostorija 1

5 Sanitaren jazol 1

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Nemawici Broj

1 Univerzalni u~ilnici 2

2 U~ilnici za prvo oddelenie na devetoletkata 1

3 Kancelarija za nastavnici 1

18 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

OU "Dame Gruev“ - s. Erxelija ena 9 kilometri oddale~eno od gradotSveti Nikole so vkupna povr{ina od 1281 m2 vo koe nastava posetuvaat 188u~enici i e izgradeno vo 1956 god.

Vo ramkite na u~ili{teto rabotat~etiri podra~ni u~ili{ta vo s. Mus-tafino, s. Pe{irovo, s. Amzabegovo is. Kadrifakovo.

Nastavata vo u~ili{teto se iz-veduva vo klasi~ni u~ilnici bez fis-kulturna sala i kabineti, na makedon-ski nastaven jazik vo edna smena.

Za potrebite na u~enicite funkcionira i u~ili{nata biblioteka kojane gi zadovoluva potrebite na u~enicite.

U~ili{teto raspolaga so ureden dvor so povr{ina od 17 334 m2, osvet-leno i asfaltirano igrali{te so povr{ina od 972 m2, trevnati igrali{taza mal fudbal, odbojka i ko{arka.

PU vo s. Mustafino e izgradeno vo 1956 god. so vkupna povr{ina od322 m2 i vkupen broj na u~enici 23.

Istoto e renovirano vo 2001 godina i gi ispolnuva uslovite za izve-duvawe na nastava.

Raspolaga so site nagledni sredstva, pomagala i uredena trevnatazagradena dvorna povr{ina od 1 300 m2.

4.3. Uslovi za rabota vo OU „Dame Gruev“ - s. Erxelija

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor Broj

1 Klasi~ni u~ilnici 9

2 U~ilnica za fizi~ko obrazovanie 1

3 Prostorija za nastavnici 1

4 Prostorija za direktor 1

5 Prostorija za sekretar i pedagog 1

6 Biblioteka 1

7 U~ilnica za pred nastava 1

8 Prostorija za haos majstor 2

9 Prostorija za pomo{en personal 2

10 Prostorija za nastavni pomagala 2

11 U~ilnica za informatika 1

12 Trpezarija 1

13 Kujna 1

14 Sanitarni jazli 6

19Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PU vo s. Kadrifakovo e izgradeno vo 1998 god so vkupna povr{ina odi vkupen broj na u~enici 9.

PU vo s. Pe{irovo e izgradeno vo vo 1956 god. so vkupna povr{ina od130 m2 i vkupen broj na u~enici 19.

U~ili{nata zgrada e renovirana vo 2002 godina i e so zadovolitelniuslovi za rabota i minimalni nagledni sredstva.

U~ili{niot dvor e ureden, neograden so dvorna povr{ina od 4000 m2 odkoi 1 000 m2 po{umeni so borova {uma.

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Mustafino Broj

1 U~ilnici 4

2 Trpezarija 1

3 Nastavni~ka kancelarija 1

4 Kotlara so hol 1

5 Prostorija za fizi~ko obrazovanie 1

6 Sanitarni jazli 6

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Kadrifakovo Broj

1 U~ilnici 2

2 Trpezarija /

3 Nastavni~ka kancelarija 1

4 Hol i skali 1

5 Prostorija za fizi~ko obrazovanie /

6 Sanitarni jazli 4

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Pe{irovo Broj

1 U~ilnici 2

2 Kotlara 1

3 Nastavni~ka kancelarija 1

4 Hol i skali 1

5 Pomo{na prostorija 1

6 Sanitarni jazli 1

20 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PU vo s. Amzabegovo e izgradeno vo 1956 god. so vkupna povr{ina od221 m2 i vkupen broj na u~enici 31.

U~ili{niot dvor e mal i neureden, neograden so dvorna povr{ina od120 m2.

Prioritetni zada~i:1. Zamena na elektri~nata instalacija;2. Rekonstrukcija na:

- krovnata povr{ina;- sanitarnite jazli;- podovite.

R. br. Pregled na u~ili{niot prostor vo PU vo s. Amzabegovo Broj

1 U~ilnici 3

2 Podrum 1

3 Nastavni~ka kancelarija 1

4 Hol i skali 1

5 Pomo{na prostorija /

6 Sanitarni jazli 8

________________________

* SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats) - izrazot e prezemen od an-gliskoto jazi~no podra~je. Vo prevod zna~i: Silni strani, Slabi strani, Mo`-nosti i Zakani i pretstavuva metod za analiza na sostojbite, procesite i po-javite pri planirawe i izgotvuvawe na strate{ki dokumenti.

5. SWOT * ANALIZA

21Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

SILNI STRANI SLABI STRANI

Postoi zaemna sorabotka ikoordinacija na aktivnostitepome|u LS i OU na lokalnonivo

Dobra postavenost na u~i-li{nite objekti i pokrienostkako vo urbanata taka i voruralnite sredini

Formirano Op{tinsko obra-zovno telo

Nazna~eno lice sorabotnikza obrazovanie, soglasnosistematizacijata za rabotavo Op{tinata

Dobra sorabotka pome|u OUvo Sveti Nikole i drugiteu~ili{ta vo R. Makedonija

Odr`ani sostanoci na u~i-li{nite odbori (1*)

Redovni kontakti so rodi-telite (2*)

Dobra sorabotka na OU i lo-kalnite institucii: Domot nakulturata, Narodniot muzej,podra~nite edinici na mi-nisterstvata i sl.

OU raspolagaat so dobrimenaxerski timovi

Organizirani vonnastavniaktivnosti: predmetni sek-cii, organizirawe informa-tivni nastani - {tandovi naznaewe i sl.

Monitoring na raboteweto naOU, od strana na LS prekuizve{tai, programi i sli~no

Zastareni i dotraeni u~i-li{ni objekti (krov, podovielektri~na instalacija, pro-zorci, sali)

Nedovolna opremenost sonagledni sredstva

Nedovolna opremenost sou~ili{na oprema

Osovremenuvawe so novinastavni metodi i formi narabota - stru~no usovr{uva-we na nastavniot kadar so-glasno evropskite standardi

Dotraeni sanitarni jazli

Nedostatok na finansiskisredstva (1*)

Nedostatok na naglednisredstva za obrazovanie nadecata so posebni potrebi vopostoe~kata specijalna pa-ralelka za deca so posebnipotrebi vo OU „Kiril iMetodij“

Neredovno posetuvawe nanastava kaj del od Romskatapopulacija (i pokraj naporitena vospitno- obrazovniotkadar za nivno animirawe)(2*)

Zbogatuvawe na obukata, re-obukata i napreduvaweto nanastavnicite, koi vo redov-noto obrazovanie rabotat sodecata so posebni obrazovnipotrebi, kako i pogolemovklu~uvawe na LS vo treti-raweto na ovie problemi (3*)

22 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

SILNI STRANI

(1*)Od izvr{eniot uvid vo zapisnicite na UO od strana na stru~nata slu`-

ba za obrazovanie, kako i informaciite na ~lenovite vo UO od LS, konsta-tirano e deka UO godi{no odr`uvaat od 10 do 14 sostanoci. Na ovie sostano-ci kako to~ki na dneven red se staveni slednive: izmeni vo statutot na u~i-li{teto, informacii od proektot za modernizacija, kako i informacii zau~estvo na u~ili{tata vo drugi proekti, usvojuvawe na godi{ni programi,izve{tai, zavr{ni smetki, odluki za formirawe na komisii za javni na-bavki, vnatre{en monitoring, razgleduvawe na prigovori od roditeli inastavnici i sl. Konastatirano e deka na sostanocite redovno prisustvu-vaat site ~lenovi.

(2*) Na~inot na sorabotka na u~ili{teto so sovetot na roditelite e opi{an

vo godi{nite programi na u~ili{tata. Sovetot na roditelite odr`uvaredovni sostanoci spored sopstvena programa i ja razgleduva godi{nataprograma za rabota na u~ili{teto so site nejzini kompomenti. Se razgledu-vaat godi{nite i polugodi{nite izve{tai za rabota na u~ili{teto prekukoi roditelite se zapoznavaat so uspehot i povedenieto na u~enicite prekucelata godina. Roditelite se zapoznavaat so site aktivnosti koi u~ili{-teto gi planira, kako na primer, voveduvawe na rabotni uniformi, {tan-dovi, priredbi, analizi na sprovedeni anketi vo u~ili{teto i drugo. Rodi-telite se informiraat za proektite vo koi u~ili{teto e vklu~eno ili imanamera da aplicira. Od sostanocite na sovetot na roditelite proizleze iinicijativata na roditelite za ureduvawe na u~ilnicite, pomo{ vo rabot-na sila vo slu~aj na potreba, u~ili{teto da dava informacija vo vrska so

MO@NOSTI ZAKANI

Op{tina Sveti Nikole e vovtorata faza na decentali-zacijata

Preneseni nadle`nosti vosferata na obrazovanieto

Javno - privatni partnerstvavo sferata na obrazovanieto

Iskoristuvawe na noviteevropski fondovi

Ostvaruvawe i sorabotka sodoma{ni i me|unarodni orga-nizacii

Doekipirawe na ~ove~kitekapaciteti vo obrazovniteustanovi

Namalen natalitet - op{ttrend vo dr`avata

Nedovolno predvideni sred-stva za dotacii vo sferatana obrazovanieto od stranana centralnata vlast

23Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

maloletni~kata delikvencija i sli~no. Roditelite na u~enicite se i ~le-novi na u~ili{nite odbori, preku koi direktno u~estvuvaat vo upravuva-weto na u~ili{teto.

SLABI STRANI

(1*)Vo delot na nedostatok na finansiskite sredstva se misli na nedo-

volno sredstva vo blok -dotaciite vo delot za prevozot na u~enicite iminimalni sredstva za tekovni odr`uvawa na u~ili{tata.

(2*)Pri~inite za pojavata na neredovna poseta na nastavata kaj romskata

populacija se nepovolniot socijalen status na semejnite sredini od koipoteknuvaat, siroma{tijata po pravilo producira nisko nivo na obrazova-nie, a istoto povratno deluva vrz generirawe na siroma{tijata. Za nadminu-vawe na vakvata sostojba u~ili{tata naj~esto odr`uvaat sredbi so rodi-telite i u~enicite, gi zapoznavaat so posledicite od neposetuvawe na nas-tavata, a postojat i slu~ai koga u~enicite }e napravat pogolem broj na ne-opravdani izostanoci, u~ili{teto gi prijavuva na prosvetniot inspektor iCentarot za socijalna rabota. Vo u~ili{teto "Dame Gruev“ vo s. Erxelijaima primer kade {to nekolku u~enici, odnosno nivnite roditeli, vrz osno-va na zakonskata regulativa, se kazneti so pari~na kazna i kazna zatvor.

(3*) Osven aktivnostite sodr`ani vo poedine~ni proekti, vo osnovnoto

obrazovanie ne postoi koncept koj }e ovozmo`i efektiven pristap kon de-cata koi poteknuvaat od ranlivite grupi na naselenie. Poradi vakvata po-java, najgolemiot broj na deca koi imaat te{kotii vo u~eweto go napu{taat{koluvaweto, napreduvaat so pobavno tempo ili voop{to ne se vklu~uvaatvo osnovnoto obrazovanie, se tokmu ovaa kategorija na deca.

Osnovnoto obrazovanie svojata misija mo`e da ja ispolni celosno samodokolku gi po~ituva principite na otvorenost kon potrebite i uslovite nadecata so razvojni problemi i posebni obrazovni potrebi, vo duhot na me-|unarodnite konvencii i standardi. Osnovnite u~ili{ta vo sorabotka soLS }e treba ovie deca da gi poddr`uva vo u~eweto, da formira timovi zapomo{ i sorabotka, da posreduva so soodvetni organi i institucii i da soz-dava klima na razbirawe, prifa}awe i poddr{ka od strana na sou~enicitei roditelite.

Podobruvawe na vospitno-obrazovniot proces inegovo inkorporirawe so evropskite standardiza obrazovanie, so cel ostvaruvawe na misijatana osnovnoto obrazovanie.

1. Rekonstrukcija na u~ili{nite objekti

2. Profesionalno usovr{uvawe na nastavniot kadar

3. Doopremuvawe na u~ili{tata so nastavno naglednisredstva

6. DEFINIRAWE NA STRATE[KI CELI

24 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

STRATE[KA CEL

DEFINIRAWE NA STRATE[KI CELI

F inansiraweto vo obrazovanieto se odviva so sredstvaod centralnata vlast i sopstveni samofinansira~kisredstva, blok-dotacii, soglasno uredbite i metodo-

logiite koi se primenuvaat vo II-ta faza na decentraliza-cijata (plati, tekovno operativni rashodi, prevoz na u~eni-cite vo osnovnoto obrazovanie).

Za del od onie najneophodni uslovi (greewe, prevoz nau~enicite) Op{tinata izdvojuva sopstveni sredstva od bux-etot. Na stavka za prevoz na u~enicite imame izdvoeno sred-stva od 1.500.000, za da se pokrie deficitot od centralnatado lokalnata vlast. Vo delot za greeweto se ispla}a naftaza greewe vo osnovnite u~ili{ta koi imaat nedostatok nasredstva.

7. FINANSIRAWETO VO OBLASTA NA OBRAZOVANIETO

25Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

M etodi na monitoring i evalvacija koi }e se koristatpri sproveduvawe na obrazovnite politiki se redov-nite kontakti, sredbi i sostanoci so pretstavnicite

od lokalnata samouprava i u~ili{tata. Izve{taite podne-seni od strana na u~ili{tata, u~ili{nite godi{ni programipodle`at na kontrola od strana na postojnite komisii priSovetot na Op{tinata i istite se usvojuvaat od strana na So-vetot na Op{tinata.

[to se odnesuva, pak, do sistemot na evalvacija na nas-tavniot kadar, toj ne e definiran vo zakonska forma, no, se-pak, vo sekojdnevnata me|usebna komunikacija i od sostojbiteod izvr{enite redovni poseti vo u~ili{tata, mo`e da se sle-di nivnata anga`iranost i da se nadgleduva i evalvira niv-nata rabota.

Kontrolata od strana na prosvetniot inspektor i nad-zor od strana na sorabotnikot za obrazovanie pretstavuvaatkontinuirani metodi na monitoring i evalvacija.

8. METODI NA MONITORING I EVALVACIJA

26 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

S oglasno Zakonot za lokalna samouprava (~l. 8) organitena Op{tinata, komisiite na Sovetot i javnite slu`biosnovani od op{tinata se dol`ni da gi informiraat

gra|anite za svojata rabota, kako i za planovite i programitekoi se od zna~ewe za razvojot na Op{tinata.

Za sproveduvawe na ovoj ~len od Zakonot Op{tinata imarazraboteno pove}e mehanizmi, kako na primer: op{tinskaveb-stranica, oglasna tabla, lokalno radio, lokalna tele-vizija, kako i pove}e promotivni materijali, bro{uri, flae-ri itn.

Pri sproveduvaweto na obrazovnite politiki }e se ko-ristat site prethodno spomnati alatki s¢ so cel za podobroinformirawe na gra|anite kako i za prifa}awe na nivnitesugestii i predlozi koi }e bidat iskoristeni vo ponatamo{-noto kreirawe na politikite vo delot na obrazovniot pro-ces.

9. TRANSPARENTNOST

27Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

S o sproveduvawe na procesot na decentralizacija vo lo-kalnata samouprava, pravo i obvrska na gradona~alni-kot i nadle`nite za obrazovanie vo Op{tinata e da gi

sledat promenite vo ovaa oblast so cel za pokvalitetno ob-razovanie, obrazovanie koe{to }e gi sledi evropskite teko-vi.

Op{tinskite obrazovni politiki }e se sproveduvaatpreku: gradona~alnikot, sorabotnikot za obrazovanie, kako iOp{tinskoto obrazovno telo, od edna strana, i direktoritena u~ili{tata, u~ili{nite upravnite odbori, sovetot na ro-ditelite, od druga strana.

Bidej}i vo Op{tina Sveti Nikole ne postoi posebno od-delenie za obrazovanie, vo toj slu~aj OTO }e pretstavuva po-mo{no telo na Op{tinata koe, zaedno so sovetnikot za obra-zovanie, }e gi prezeme site aktivnosti vo delot na sprove-duvaweto na op{tinskite obrazovni politiki.

Odovde proizleguva i zaklu~okot deka funkcijata na ovatelo ne prestanuva tuku naprotiv toa prodol`uva i ponata-mu da postoi.

Edinstveno so zaedni~ka korelacija i konsultacija sonavedenite tela }e se pomogne vo realizacijata na strate{-kata cel.

Pretsedatelna Sovet na Op{tina Sveti Nikole

Frawo [korvaga

10. TELA ZA IMPLEMENTACIJA NA OBRAZOVNITE POLITIKI

28 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

29Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PRILOZIS

TR

UK

TU

RA

NA

NA

ST

AV

NI

OT

KA

DA

R O

U "

KI

RI

L I

ME

TO

DI

J“

Reden broj

OP

IS

Str

uktu

ra

na

vr

abo

ten

io

t k

adar

sp

or

ed

step

en n

a st

ru~

na

po

dgo

tov

ka,

po

l i

nac

io

nal

na

pr

ip

adn

ost

M-

rV

SS

V[

SS

SS

VK

VK

VP

KV

NS

SV

kup

no

vr

abo

ten

kad

ar

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

Vkupnovrabotenkadar

`eni

Makedonci

Albanci

Turci

Srbi

Romi

Bo{naci

Vlasi

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

1718

1920

2122

2324

2526

27

1R

ako

vo

dn

i

rab

otn

ic

i

Dir

ekto

r1

11

11

Pom

o{ni

k-d

irek

tor

Pom

o{ni

k d

irek

tor

so+

10 n

asta

vni

~asa

1

11

Rak

ovod

itel

na

PP

U

2S

tru~

ni

rab

otn

ic

i

Ped

agog

11

11

1

Psi

hol

og1

11

11

Soc

iol

og

Soc

ijal

en r

abot

nik

Def

ekto

log

11

11

1

Bib

lio

teka

r1

11

11

3V

osp

itn

o-o

br

azo

vn

ir

abo

tni

ci

Od

del

ensk

a na

stav

a8

86

514

1314

U~i

tel

so

SS

S

Pre

dm

etna

nas

tava

111

913

725

1624

1

Pod

gotv

itel

na

Vos

pitu

va~

vo i

nter

nat

4A

dm

in

ist

rat

iv

no

-te

hni

~ki

rab

otn

ic

i

Sek

reta

r

Sek

reta

r-

ad

min

istr

ator

11

1

Teh

ni~k

i se

kret

ar

30 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PRILOZIS

TR

UK

TU

RA

NA

NA

ST

AV

NI

OT

KA

DA

R V

O O

U "

GO

CE

DE

L^

EV

Reden broj

OP

IS

Str

uktu

ra

na

vr

abo

ten

io

t k

adar

sp

or

ed

step

en n

a st

ru~

na

po

dgo

tov

ka,

po

l i

nac

io

nal

na

pr

ip

adn

ost

M-

rV

SS

V[

SS

SS

VK

VK

VP

KV

NS

SV

kup

no

vr

abo

ten

kad

ar

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

Vkupnovrabotenkadar

`eni

Makedonci

Albanci

Turci

Srbi

Romi

Bo{naci

drugi

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

1718

1920

2122

2324

2526

27

1R

ako

vo

dn

i

rab

otn

ic

i

Dir

ekto

r1

11

11

Pom

o{ni

k-d

irek

tor

Pom

o{ni

k d

irek

tor

so+

10 n

asta

vni

~asa

Rak

ovod

itel

na

PP

U1

11

11

2S

tru~

ni

rab

otn

ic

i

Ped

agog

11

11

1

Psi

hol

og1

11

11

Soc

iol

og1

11

11

Soc

ijal

en r

abot

nik

Def

ekto

log

Bib

lio

teka

r

3V

osp

itn

o-o

br

azo

vn

ir

abo

tni

ci

Od

del

ensk

a na

stav

a12

126

418

1618

U~i

tel

so

SS

S

Pre

dm

etna

nas

tava

107

155

2512

25

Vos

pitu

va~i

33

33

3

Vos

pitu

va~

vo i

nter

nat

4A

dm

in

ist

rat

iv

no

-te

hni

~ki

rab

otn

ic

i

Sek

reta

r

Sek

reta

r-

ad

min

istr

ator

11

11

1

Teh

ni~k

i se

kret

ar

31Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PRILOZIS

TR

UK

TU

RA

NA

NA

ST

AV

NI

OT

KA

DA

R V

O O

U "

DA

ME

GR

UE

V“

- S

. E

RX

EL

IJA

Reden broj

OP

IS

Str

uktu

ra

na

vr

abo

ten

io

t k

adar

sp

or

ed

step

en n

a st

ru~

na

po

dgo

tov

ka,

po

l i

nac

io

nal

na

pr

ip

adn

ost

M-

rV

SS

V[

SS

SS

VK

VK

VP

KV

NS

SV

kup

no

vr

abo

ten

kad

ar

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

broj

`eni

Vkupnovrabotenkadar

`eni

Makedonci

Albanci

Turci

Srbi

Romi

Bo{naci

Vlasi

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

1718

1920

2122

2324

2526

27

1R

ako

vo

dn

i

rab

otn

ic

i

Dir

ekto

r1

11

11

Pom

o{ni

k-d

irek

tor

Pom

o{ni

k d

irek

tor

so+

10 n

asta

vni

~asa

Rak

ovod

itel

na

PP

U

2S

tru~

ni

rab

otn

ic

i

Ped

agog

11

11

1

Psi

hol

og

Soc

iol

og

Soc

ijal

en r

abot

nik

Def

ekto

log

Bib

lio

teka

r1

11

3V

osp

itn

o-o

br

azo

vn

ir

abo

tni

ci

Od

del

ensk

a na

stav

a7

75

512

1211

1

U~i

tel

so

SS

S

Pre

dm

etna

nas

tava

63

62

125

12

Pod

gotv

itel

na

Vos

pitu

va~

vo i

nter

nat

4A

dm

in

ist

rat

iv

no

-te

hni

~ki

rab

otn

ic

i

Sek

reta

r

Sek

reta

r-

ad

min

istr

ator

11

11

1

Teh

ni~k

i se

kret

ar

32 Obrazovni politiki na op{tina SVETI NIKOLE

PRILOZIP

OD

AT

OC

I Z

A S

OD

R@

IN

IT

E N

A D

OK

UM

EN

TO

T Z

A O

P[

TI

NS

KI

OB

RA

ZO

VN

I P

OL

IT

IK

I

OP

[T

IS

OD

R@

IN

II

ST

RA

@U

VA

WE

-

KO

I P

OD

AT

OC

IK

AK

VA

AN

AL

IZ

A

NA

PO

DA

TO

CI

TE

RA

ZB

IR

AW

E N

A

PR

OB

LE

MO

T -

PR

IO

RI

TE

TO

TO

DG

OV

OR

NO

ST

(KO

J D

A G

O R

E[

AV

A)

U^

IL

I[

NI

OB

JEK

TI

KR

OV

ZA

BE

ZB

ED

NO

ST

PR

OK

IS

NU

VA

WE

- I

TN

OS

T

Zam

ena

na p

laf

oni

(kro

v) v

o O

U "

Dam

e Gr

uev“

vo s

. A

mza

bego

vo

Zag

roze

na b

ezbe

dno

st n

a po

ve}e

od

20

u~en

ici

Itn

oO

p{ti

nata

i M

ON

Zam

ena

na p

rozo

rska

kon

stru

kcij

a O

U "

Kir

ili

Met

odij

“ D

otra

ena

proz

orsk

a ko

nstr

ukci

ja

Vo

proc

edur

a na

re{

avaw

e(d

obie

n pr

oekt

od

US

AI

D)

Op{

tina

ta i

US

AI

D

Zam

ena

na e

l.i

nsta

lac

ija

vo O

U "

Goce

Del

~ev“

Sta

ra i

neb

ezbe

dna

in

stal

acij

aI

tno

Op{

tina

ta s

o ev

entu

alna

don

acij

a

Rek

onst

rukc

ija

na s

anit

arni

te ja

zli

vo s

ite

osno

vni

u~il

i{ta

Sta

ra d

otra

ena

i ne

adap

tira

naV

o pr

oced

ura

na r

e{av

awe

sopr

oekt

na

Vl

adat

a na

RM

Vl

adat

a na

RM

U^

EN

IC

IU

SP

EH

OD

PR

VO

PO

LU

GOD

IE

ZA

SP

OR

ED

UV

AW

EN

AM

AL

EN

US

PE

H

NA

ST

AV

EN

KA

DA

RS

TR

U^

NO

US

OV

R[

UV

AW

E

Rea

liz

iran

i go

lem

bro

j na

obuk

i od

str

ana

naB

RO

, M

ON

, U

SA

ID

, U

ND

PU

~il

i{ta

ta,

Op{

tina

ta

Obu

ka z

a op

isno

oce

nuva

we

vo p

rvo

i vt

oro

odd

elen

ie

Obu

ka z

a op

isno

oce

nuva

we

na u

~eni

cite

so

pose

bni

potr

ebi

Obu

ka z

a na

stav

nite

pl

anov

i i

prog

ram

i za

nast

avni

cite

po

teh.

obr

azov

anie

i d

rugi

Obu

ka z

a na

stav

nici

te z

a in

ovir

anat

a pr

o-gr

ama

za p

rvo

odd

. (s

edum

god

i{na

voz

rast

)O

buka

za

mod

erni

zaci

ja n

a ob

razo

vani

eto

Obu

ka z

a ra

bota

so

kom

pjut

eri

U^

IL

I[

TE

NO

DB

OR

SO

VE

T N

AR

OD

IT

EL

IT

E

KO

LK

U S

ED

NI

CI

KA

KO

V D

NE

VE

N R

ED

KA

PA

CI

TE

T N

A O

DL

U^

UV

AW

E

10-

14 s

osta

noci

god

i{no

Izm

ena

na s

tatu

tot,

usv

ojuv

awe

god

i{ni

te p

rogr

ami,

izv

e{ta

i,za

vr{

ni s

met

ki,

vnat

re{

enm

onit

orin

g, r

azgl

eduv

awe

napr

igov

ori

od r

odit

eli

i na

s-ta

vnic

i i

dr.

PR

EV

OZ

NA

U^

EN

IC

IT

EO

rgan

izir

an p

revo

z na

sit

e u~

enic

i ko

i pa

-tu

vaat

(ta

ksi

kom

pani

ja o

dbr

ana

na t

end

er)

FI

NA

NS

IS

KI

PL

AN

FI

NA

NS

IS

KI

IZ

VE

[T

AJ

Fin

ansi

skit

e iz

ve{

tai

gi u

svoj

uva

Sov

etot

na O

p{ti

nata

, d

odek

a, p

ak,

fin

ansi

skit

epl

anov

i gi

izr

abot

uvaa

t u~

ili{

tata

vo

so-

rabo

tka

so s

tru~

nite

sl

u`bi

na

Op{

tina

ta

DR

UG

O

1. VOVED .................................................................................. 5

1.1. Geografska postavenost ................................... 6

2. AKTUELNI SOSTOJBI VO OBRAZOVANIETO VO OP[TINA SVETI NIKOLE ....................................... 7

3. BROJ NA U^ENICI PO U^ILI[TA NA TERITORIJATA NA OP[TINATA ............................. 11

4. ANALIZA NA USLOVITE VO U^ILI[NITE OBJEKTI ..............................................................................15

4.1. Uslovi za rabota vo OU "Kiril i Metodij“ .... 15

4.2. Uslovi za rabota vo OU "Goce Del~ev“ ........... 16

4.3. Uslovi za rabota vo OU "Dame Gruev“ - s. Erxelija .................................................... 18

5. SWOT ANALIZA .................................................................. 21

6. DEFINIRAWE NA STRATE[KI CELI ........................... 24

7. FINANSIRAWETO VO OBLASTA NA OBRAZOVANIETO ........................................................25

8. METODI NA MONITORING I EVALVACIJA ................. 26

9. TRANSPARENTNOST ......................................................... 27

10. TELA ZA IMPLEMENTACIJA NA OBRAZOVNITE POLITIKI .......................................................................... 28

PRILOZI ............................................................................. 29

SODR@INA