OBLIKOVANJE FINANČNEGA MODELA ZA POTREBE …

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

OBLIKOVANJE FINANČNEGA MODELA ZA POTREBE

ENERGETSKEGA POGODBENIŠTVA V SLOVENIJI: ŠTUDIJA

PRIMERA MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI

Ljubljana, november 2014 ŽIGA ROBIČ

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisani Žiga Robič, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem avtor

magistrskega dela z naslovom Oblikovanje finančnega modela za potrebe energetskega pogodbeništva v Sloveniji:

študija primera Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko izr. prof. dr.

Andrejo Cirman.

Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s

spremembami) dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.

S svojim podpisom zagotavljam, da

je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih

nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem

o poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v magistrskem delu,

citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete

Univerze v Ljubljani, in

o pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki) uporabljena

v tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih – kaznivo

po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami);

se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega magistrskega dela dokazano plagiatorstvo lahko

predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom.

V Ljubljani, dne _____________ Podpis avtorja:________________

i

KAZALO

UVOD ............................................................................................................................................. 1

1 ENERGETSKO POGODBENIŠTVO ..................................................................................... 2

1.1 Podjetje za energetsko pogodbeništvo .............................................................................. 4

1.1.1 Predstavitev ............................................................................................................... 4

1.1.2 Razvoj ........................................................................................................................ 5

1.2 Oblike energetskega pogodbeništva ................................................................................. 7

1.2.1 Osnovna delitev ......................................................................................................... 7

1.2.2 Naprednejše oblike energetskega pogodbeništva ...................................................... 9

1.3 Financiranje .................................................................................................................... 10

1.4 Ovire pri vpeljavi energetskega pogodbeništva .............................................................. 11

1.4.1 Po svetu ................................................................................................................... 11

1.4.2 V Sloveniji ............................................................................................................... 13

1.5 Uporaba po svetu in v Sloveniji ..................................................................................... 15

1.5.1 ZDA ......................................................................................................................... 15

1.5.2 Kitajska .................................................................................................................... 16

1.5.3 Evropska unija ......................................................................................................... 17

1.5.4 Slovenija .................................................................................................................. 22

2 ENERGETSKA PRENOVA MEDICINSKE FAKULTETE V LJUBLJANI .................. 24

2.1 Opis zgradbe ................................................................................................................... 24

2.2 Primernost za energetsko pogodbeništvo ....................................................................... 25

2.3 Ocena obstoječega stanja v zgradbi ................................................................................ 26

2.4 Predlagani ukrepi in možni energetski prihranki ............................................................ 27

3 FINANČNI KAZALNIKI ZA OCENJEVANJE PREDLAGANIH UKREPOV ............. 29

3.1 Stroški investicije ........................................................................................................... 29

3.2 Statična metoda............................................................................................................... 31

3.3 Dinamične metode .......................................................................................................... 32

3.3.1 Diskontna stopnja .................................................................................................... 32

3.3.2 Diskontirana doba vračanja investicije ................................................................... 34

3.3.3 Neto sedanja vrednost ............................................................................................. 34

3.3.4 Notranja stopnja donosnosti .................................................................................... 35

3.4 Tveganja ......................................................................................................................... 36

3.4.1 Operativna tveganja ................................................................................................. 36

3.4.2 Tehnično tveganje ................................................................................................... 36

4 FINANČNI MODEL ZA PRESOJO USTREZNOSTI ....................................................... 37

4.1 Predstavitev obstoječega modela .................................................................................... 37

4.2 Predpostavke pri izračunih ............................................................................................. 40

4.3 Izračuni ........................................................................................................................... 42

4.3.1 Scenarij »Izvajalec v celoti« ................................................................................... 42

4.3.2 Scenarij »90/10« ...................................................................................................... 43

ii

4.3.3 Scenarij »Subvencije pri naročniku« ...................................................................... 46

4.3.4 Scenarij »Subvencija v višini stroškov investicijskih ukrepov« ............................. 51

4.4 Oblikovanje enostavnega finančnega modela energetskega pogodbeništva za presojo

ustreznosti projektov ................................................................................................................. 53

4.4.1 Opis modela ............................................................................................................ 54

SKLEP.......................................................................................................................................... 58

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................. 61

PRILOGE

iii

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prednosti energetskega pogodbeništva ............................................................................ 3

Tabela 2: Energetsko pogodbeništvo v ZDA ................................................................................ 16

Tabela 3: Energetsko pogodbeništvo v Nemčiji ........................................................................... 19

Tabela 4: Energetsko pogodbeništvo v Avstriji ............................................................................ 20

Tabela 5: Energetsko pogodbeništvo na Danskem ....................................................................... 20

Tabela 6: Energetsko pogodbeništvo na Hrvaškem ...................................................................... 21

Tabela 7: Energetsko pogodbeništvo v Italiji ................................................................................ 21

Tabela 8: Energetsko pogodbeništvo v Španiji ............................................................................. 21

Tabela 9: Energetsko pogodbeništvo v Veliki Britaniji ................................................................ 22

Tabela 10: Energetsko pogodbeništvo v Franciji .......................................................................... 22

Tabela 11: Energetsko pogodbeništvo v Sloveniji ........................................................................ 23

Tabela 12: Letni strošek oskrbe z električno energijo, toploto in vodo na MF ............................. 26

Tabela 13: Predlagani ukrepi za Medicinsko fakulteto (na osnovi REP-a) .................................. 27

Tabela 14: Potencialni prihranki pri izvedbi ukrepov na Medicinski fakulteti ............................. 28

Tabela 15: Stroški investicijskih ukrepov ..................................................................................... 29

Tabela 16: Trenutni stroški vzdrževanja opreme na Medicinski fakulteti .................................... 30

Tabela 17: Uporabljene diskontne stopnje .................................................................................... 33

Tabela 18: Razlika v stroških vzdrževanja opreme (delta – Δ) ..................................................... 40

Tabela 19: Izračunani finančni kazalniki pri delitvi 100/0 (celotno investicijo krije izvajalec) ... 42

Tabela 20: Izračunani finančni kazalniki pri delitvi 90/10 (za naročnika) ................................... 44

Tabela 21: Izračunani finančni kazalniki pri delitvi 90/10 (za izvajalca) ..................................... 44

Tabela 22: Podatki o Javnem razpisu s področja energetske sanacije javnih stavb ...................... 48

Tabela 23: Izračunani finančni kazalniki z upoštevanima subvencijama pri delitvi 90/10 (za

naročnika) ...................................................................................................................................... 49


izvajalca) ....................................................................................................................................... 50

Tabela 25: Izračunani finančni kazalniki z upoštevano maksimalno subvencijo tako za delitev

100/0 (celotno investicijo krije naročnik) kot pri delitvi 90/10 (oba pogleda) ............................. 52

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz modela pogodbenega zagotavljanja prihranka energije .......................................... 7

Slika 2: Prikaz modela pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo ........................................... 9

Slika 3: Naprednejše oblike energetskega pogodbeništva .............................................................. 9

Slika 4: Medicinska fakulteta – tloris in slika oken ter fasade ...................................................... 25

Slika 5: Vhodni podatki modela .................................................................................................... 38

Slika 6: Izhodni podatki modela .................................................................................................... 39

Slika 7: Prikazuje začetni korak pri vnosu podatkov v naš model ................................................ 54

iv

Slika 8: Prikazuje drugi korak pri uporabi modela – vnos finančnih podatkov ............................ 55

Slika 9: Prikazuje izpis končnih rezultatov – za naročnika in izvajalca ....................................... 56

Slika 10: Prikazuje izpis rezultatov za naročnika ......................................................................... 56

Slika 11: Prikazuje izpis rezultatov za izvajalca ........................................................................... 57

1

UVOD

Trenutno stanje javnih zgradb z vidika energetske učinkovitosti ugotovimo iz raziskave

energetske učinkovitosti Slovenije v javnem in storitvenem sektorju (v nadaljevanju REUS),

katere analiza je pokazala, da tretjina stavb javnega sektorja nima izolacije, več kot polovica še

ni bila podvržena večji sanaciji (npr. menjavi oken) in je tudi nima v načrtih za bližnjo

prihodnost. Četrtina stavb uporablja kotle stare več kot 20 let, slaba polovica jih še ni razmišljala

o ukrepih za učinkovitejšo rabo energije, tretjina tudi nima osebe, ki bi bila zadolžena za

spremljanje energije (REUS, 2013, str. 16-26).

Vemo, da je v Sloveniji trenutno še vedno prisotna finančna kriza, zato je utopično pričakovati

znatnejša državna sredstva, namenjena naložbam v ukrepe za učinkovito rabo energije. Kot ena

izmed možnih rešitev se tako ponuja energetsko pogodbeništvo, ki se ga poslužujejo predvsem v

ZDA, pa tudi marsikatera evropska država, na primer Avstrija, Belgija, Nemčija, Švedska,

Velika Britanija in druge (Bertoldi, Berrutto, Renzio, Adnot & Vine, 2003, str. 911). Glavni

namen je vključevanje zasebnih investitorjev v realizacijo ukrepov za učinkovito rabo energije

brez uporabe lastnih finančnih sredstev javnega sektorja. Poznamo različne oblike energetskega

pogodbeništva, med katerimi je najbolj razširjena oblika pogodbenega zagotavljanja prihranka

energije. Pri tej obliki je s pogodbo določeno zagotovilo predvidenega prihranka, pri čemer se

vsi stroški izvedenih storitev za znižanje porabe energije poplačajo iz ustvarjenih prihrankov.

Celotno tveganje pri doseganju prihrankov energije pa prevzame zasebni investitor (Ministrstvo

za infrastrukturo in prostor, 2014, str. 2).

Tudi sama Direktiva o energetski učinkovitosti (Komisija Evropskih skupnosti, 2012) spodbuja

takšen pristop k prenovi stavb javnega sektorja, saj naj bi ta zelo koristil z vidika narodnega

gospodarstva. Ustvarja namreč vrsto novih dejavnosti in s tem povezanih potreb po novih

delovnih mestih. Za zasebne investitorje pa je takšno vlaganje zanimivo zaradi zanesljivosti

izvedbe pogodbenega odnosa, saj je dejavnost javnega sektorja dolgoročno stabilna (Ministrstvo

za infrastrukturo in prostor, 2014, str. 2).

Namen magistrske naloge je preučiti možnosti uporabe energetskega pogodbeništva pri obnovi

stavbe Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bi služila kot pilotni projekt. Hkrati pa bi

preučili in za te potrebe oblikovali finančni model, ki bi omogočal preliminarno oceno o

smotrnosti take oblike prenove in financiranja. Upoštevali bi tudi tveganja, ki so povezana s tem.

Cilji magistrskega dela so:

predstaviti osnove energetskega pogodbeništva in ovire pri njegovi vpeljavi po svetu in

doma,

analizirati ključne finančne kazalnike pri energetskem pogodbeništvu s pomočjo podatkov

študije primera Medicinske fakultete,

analizirati tveganja, ki jim je taka oblika pogodbeništva podvržena in

2

oblikovati računalniško podprt finančni model za potrebe energetskega pogodbeništva v

Sloveniji na podlagi obstoječega modela, narejenega za področje Brazilije.

V teoretičnem delu bomo naredili pregled ugotovitev iz obstoječe literature na temo

energetskega pogodbeništva, podjetij za energetsko pogodbeništvo, oblik energetskega

pogodbeništva, ovir pri njegovi vpeljavi in uporabe po svetu in v Sloveniji. V pomoč nam bo

tudi pri razlagi pojmov ključnih finančnih kazalnikov za ocenjevanje ukrepov v energetskem

pogodbeništvu. Ker je področje dokaj zahtevno smo pripravili tudi seznam in razlago

najpogostejših kratic, ki jih najdemo v prilogi 1.

Za potrebe praktičnega dela, in sicer za uporabo ključnih finančnih kazalnikov za oceno

smotrnosti posameznega ukrepa prenove, se bomo opirali na podatke, ki jih je zbral Inovacijsko-

razvojni inštitut (v nadaljevanju IRI) Univerze v Ljubljani glede energetske potratnosti zgradbe

Medicinske fakultete (v nadaljevanju MF) Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL). Hkrati so

opravili tudi analizo potencialnih prihrankov energije glede na sprejetje določenih ukrepov pri

obnovi zgradbe, kar nam bo prav tako prišlo prav pri oblikovanju lastnega finančnega modela za

presojo ustreznosti ukrepov. Pri tem se bomo opirali na finančni model energetskega

pogodbeništva, oblikovanega za področje Brazilije, ki ga bomo prilagodili našim potrebam.

Prvi rezultat naše magistrske naloge bodo izračunani kazalniki za ocenjevanje predlaganih

ukrepov, ki se jih uporablja pri energetskem pogodbeništvu. Uporabili bomo dejanske podatke,

zbrane za stavbo Medicinske fakultete. Tako bomo v nadaljevanju s pomočjo teh podatkov

izračunali enostavno vračilno dobo, neto sedanjo vrednost, notranjo stopnjo donosnosti in

diskontirano dobo vračila. To so namreč kazalniki, ki kažejo, ali je projekt primeren za izvedbo.

Drugi rezultat naše magistrske naloge pa bo oblikovanje lastnega finančnega modela. Služil bo

kot pomoč pri odločanju, ali je določen projekt oz. so ukrepi znotraj projekta primerni za obliko

energetskega pogodbeništva. Za razliko od ostalih modelov bo to predstavil na enostaven in

uporabniku prijazen način. Prilagojen bo potrebam javno-zasebnega partnerstva, kot gre v

primeru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, vendar se ga bo dalo z manjšimi popravki

prilagoditi tudi drugim oblikam partnerstva.

1 ENERGETSKO POGODBENIŠTVO

Leta 1970 je svetovna energetska kriza prizadela gospodarstvo v večini razvitih držav, hkrati pa

je ustvarila novo obliko industrije - pogodbeno zagotavljanje prihranka energije oziroma

energetskega pogodbeništva (angl. Energy Performance Contracting, v nadaljevanju EPC). Po

več kot 30-ih letih razvoja in izboljšav je energetsko pogodbeništvo doživelo porast predvsem v

Severni Ameriki, Evropi in tudi v nekaterih državah v razvoju (Jinrong & Enyi, 2011, str. 195).

Kljub izboljšanju učinkovitosti v vseh teh letih, je na tem področju še veliko prostora za dodatne

izboljšave, predvsem na področju energetskih prihrankov v večini sektorjev (Pätäri &

Sinkkonen, 2014, str. 264).

3

Glavni razlog, da se posveti več pozornosti energetski učinkovitosti tudi v Sloveniji, izhaja iz

Direktive o energetski učinkovitosti (Komisija Evropskih skupnosti, 2012), ki zahteva, da se od

1. januarja 2014 vsako leto prenovi 3 odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi oseb

ožjega javnega sektorja. V skladu s tem mora Slovenija do leta 2020 doseči 20-odstotno

izboljšanje energetske učinkovitosti, kar pa ne bo preprosto. To pomeni, da mora država vsako

leto doseči dvakrat toliko novih prihrankov energije, kot jih dosegamo trenutno (Ministrstvo za

infrastrukturo in prostor, 2014, str. 1).

Medtem ko obstaja v Evropi veliko število definicij EPC, je Direktiva o energetski učinkovitosti

končno podala obširno definicijo na ravni EU: »Energetsko pogodbeništvo (EPC) pomeni

pogodbeno razmerje med upravičencem in ponudnikom ukrepov za izboljšanje energetske

učinkovitosti, v skladu s katerim je plačilo ponudnika za investicijo pogojeno s pogodbeno

dogovorjenim nivojem izboljšave energetske učinkovitosti ali drugega dogovorjenega kriterija

glede energetskih karakteristik, kot so finančni prihranki« (Komisija Evropskih skupnosti, 2012).

Tabela 1: Prednosti energetskega pogodbeništva

Odločitveni kriterij Lastna izvedba Zunanji izvajalec

Financiranje 100 % lastnik 0-100 % lastnik

Tehnična in ekonomska tveganja lastnik ESCO1

Optimizacija, obratovanje,

vzdrževanje visoko motivirani zaposleni

v lastnem interesu

izvajalca

Jamstvo za učinke (prihranke) ne da

Jamstvo za funkcionalnost garancijska doba pogodbena doba

Cenovna jamstva ne da

Pogodba za daljše časovno obdobje ne da

Stroški priprave pogodbeništva ne da

Znanje in nabor idej lastnik (+ svetovalci) lastnik (+ svet.) + ESCO

Specifikacija projekta detajlna funkcionalna

Paket storitev (vse na enem mestu) ne da

Velikost poljubna oskrba > 20.000 EUR/leto

raba > 100.000 EUR/leto

Stroški v življenjski dobi višji (v večini primerov) nižji (v večini primerov)

Vir: J. W. Bleyl, & D. Schinnerl, Financing options for energy contracting projects - comparison and evaluation. A

manual for ESCOs, ESCO customers and ESCO project developers including good practice examples and

calculation tool. IEA DSM Task XVI report, 2010.

Pri energetskem pogodbeništvu (tabela 1) gre za zanesljiv in stroškovno učinkovit instrument za

znižanje rabe in stroškov energije, pri čemer ima pozitivne vplive tudi na okolico in okolje. Gre

za jamstvo za zmanjšanje rabe in stroškov energije ter prevzem vseh finančnih in tehničnih

tveganj za izvedbo in delovanje vseh sistemov ali ukrepov v celotnem času trajanja

1 ESCO (angl. Energy Service Company) je podjetje za energetske storitve oz. ESCO podjetje. Podrobnejšo razlago

najdemo v podpoglavju 1.1.

4

pogodbeništva (običajno 5 do 15 let). V primeru, da so ukrepi vključevali zamenjavo oken ali

ovoja stavbe, potem je trajanje pogodbe daljše, in sicer 15 let. Plačilo storitev energetskega

pogodbeništva se izvaja iz realiziranih prihrankov stroškov energije (Stančić, 2011, str. 2;

European Public Private Partnership Expertise Centre, 2012, str. 11).

Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije združuje naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije

na vseh področjih njene rabe v stavbah. Storitve izvajalca ukrepov (ESCO podjetja) lahko pri

tem obsegajo tako ukrepe za večjo učinkovitost oskrbe z energijo ter uporabo obnovljivih virov

energije kot tudi ukrepe za znižanje porabe končne energije. Pri pogodbenem zagotavljanju

prihranka energije prevzame ESCO podjetje poleg načrtovanja in izvedbe ukrepov običajno tudi

financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, vzdrževanje ter tudi motiviranje uporabnikov

energije. Vložena sredstva se mu povrnejo v obliki deleža v doseženih prihrankih stroškov za

energijo. Pri tem ESCO podjetje prevzame vsa tehnična tveganja in s pogodbo zagotavlja

prihranke (Novice Transparense, 2013, str. 2).

Tipičen EPC projekt vključuje naslednje elemente (prav tam):

Storitev na ključ – ESCO zagotavlja naročniku vse storitve, ki so potrebne za oblikovanje in

izvedbo celovitega EPC projekta, od osnovnega energetskega pregleda do meritev in

verifikacije (M&V) doseženih prihrankov energije v času trajanja pogodbe.

Celovite ukrepe – ESCO oblikuje celovit nabor ukrepov upoštevaje zahteve naročnika.

Zagotovitev prihrankov – ESCO garantira, da bodo prihranki energije, ki jih bo ustvaril

projekt, pokrili stroške projekta.

Projektno financiranje – ESCO lahko uredi dolgoročno financiranje projekta, bodisi lastno

bodisi financiranje s strani tretje osebe (angl. Third Party Financing, v nadaljevanju TPF).

Najpogostejši ukrepi pri energetski učinkovitosti javnih stavb v večini držav so: sistemi

razsvetljave, sistemi za prezračevanje, gretje in hlajenje, izolacija ovoja, izobraževanje osebja,

ukrepi za varčevanje z vodo, kontrolni sistemi za energijski management ipd. (Annex, 2010, str.

6).

1.1 Podjetje za energetsko pogodbeništvo

1.1.1 Predstavitev

Pri energetskem pogodbeništvu so ključnega pomena podjetja za energetske storitve oz. ESCO.

To so podjetja, ki za naročnika izvedejo načrtovanje, financiranje in izvedbo naložbe in si

vložena sredstva nato povrnejo v obliki deleža v doseženem zmanjšanju stroškov za energijo ali

pa s prodajo dogovorjene količine toplote, električne energije in/ali hladu ustrezne kakovosti

(Petelin & Fatur, 2004, str. 5-6). Podjetje za energetske storitve izvaja ukrepe za učinkovito rabo

energije na strani potrošnje in oskrbe z energijo (Stančić, 2011, str. 2).

5

ESCO podjetje, kot instrument zasebnega sektorja, jamči in zagotavlja energetske izboljšave (v

obliki prihrankov in učinkovitosti) svojim strankam. Plačilo ESCO podjetju je vezano na

dejansko dosežene izboljšave, pri čemer lahko podjetje samo financira ali pa pomaga pri

pridobitvi virov financiranja na področju projektov energetike (vključno z obnovljivo in

trajnostno energijo) tako, da zagotavlja jamstvo za izboljšave (Okay & Akman, 2010, str. 2760).

ESCO podjetja izvajajo projekte energetskega pogodbeništva vseh velikosti – od malih (pod

200.000 EUR) do velikih projektov (1-5 milijonov EUR). Naročniki teh storitev najpogosteje

prihajajo iz javnega (42 odstotkov) in zasebnega sektorja (37 odstotkov), predvsem iz industrije.

Pri tipih stavb, v katerih se najpogosteje izvajajo taki projekti, prevladujejo javne stavbe

(bolnišnice, šole, vrtci, univerze), hoteli, pisarne in presenetljivo, industrijski objekti.

Najpogosteje uporabljene tehnologije so učinkovita razsvetljava, sistemi energetskega

managementa v stavbah, vgradnja sodobnih kotlov na okolju prijaznejša goriva in izboljšani

sistemi ogrevanja, prezračevanja ter klimatizacije (Novice Transparense, 2013, str. 3). Običajni

delež ESCO podjetja, ki je določen s pogodbo, se giblje med 50 in 90 odstotki, največkrat je to v

rangu med 65 in 85 odstotki (European Public Private Partnership Expertise Centre, 2012, str.

11).

1.1.2 Razvoj

Sam koncept podjetja za energetske storitve je star več kot 100 let in se je v začetku sprva

razvijal predvsem v Severni Ameriki, sedaj pa se kaže njegov preporod tudi v Evropski uniji (v

nadaljevanju EU). Vrednost trga za energetsko učinkovitost v Zahodni Evropi je bila leta 2000

ocenjena na 150 milijonov evrov letno, njen tržni potencial pa so takrat ocenili na 5-10 milijard

evrov letno (Bertoldi et al., 2003, str. 909, 916).

Čeprav sta Evropska komisija in države članice Evropske unije predlagali vrsto političnih

spodbud za razvoj podjetij za energetske storitve (ESCO), je pred leti opravljena raziskava o

ESCO podjetjih v Evropi pokazala, da obstaja velik razkorak v razvoju poslovanja podjetij za

energetske storitve med različnimi državami. Tako v nekaterih državah veliko ESCO podjetij

uspešno deluje že mnogo let, medtem ko imamo na drugi strani države, ki so komaj začele razvoj

v smeri ustanavljanja ESCO podjetij. To razliko je moč pojasniti z več dejavniki, med katere

spadajo različna raven podpore nacionalnih in regionalnih organov za energetiko, same strukture

trga in pravil ter razlike v opredelitvi, vlogi in aktivnosti podjetij za energetske storitve (Bertoldi,

Rezessy & Vine, 2006, str. 1818).

V zadnjem desetletju je v Evropi vidno povečanje zanimanja za zagotavljanje energetskih

storitev, na kar je vplivalo prestrukturiranje cen električne energije in plina. Sprva so namreč

energetske službe ponujale razmeroma nizke cene plina in električne energije za končne

odjemalce. Dolgoročno tak način ni imel prihodnosti, saj so cene dosegale zelo nizko raven. Bolj

napredna energetska podjetja so razumela, da tako za ohranitev strank kot za pridobitev novih

potrebuješ dodatne storitve poleg dobave električne energije in plina. Poleg tega so se na isti trg

6

odločili vstopiti tudi nekateri drugi udeleženci, kot so proizvajalci opreme in nadzornih sistemov

ter podjetja za inženiring in inštalacije (Bertoldi et al., 2006, str. 1820).

Energetske storitve vključujejo mnogo različnih dejavnosti, med katere sodijo energetske analize

in revizije, upravljanje z energijo, projektno vodenje in implementacija, vzdrževanje in

obratovanje, spremljanje in ocenjevanje prihrankov, upravljanje premoženja ter oskrba z energijo

in opremo (prav tam).

Podjetja, ki zagotavljajo energetske storitve, namenjene končnim porabnikom energije, vključno

z dobavo in vgradnjo energetsko učinkovite opreme in/ali obnovo stavbe, vzdrževanja in

obratovanja, upravljanja objektov ter oskrbo z energijo (vključno s toploto), Bertoldi in drugi

(2006) v svoji raziskavi smatrajo kot ponudnike za zagotavljanje energetskih storitev (angl.

Energy Service Provider Companies, v nadaljevanju ESPC). Njihov namen je proti plačilu

zagotoviti izbrano storitev, hkrati pa niso izpostavljeni nikakršnemu tveganju in tega tudi ne

prevzemajo. V Evropi so ESPC-ji postali aktivni/pomembni na tri glavne načine (prav tam, str.

1820-21):

s predpisi, zlasti za zagotavljanje ogrevanja v javnih stavbah,

s postopnim prestrukturiranjem električne energije in plina ter javnih podjetij, ki so želela

ponujati energetske storitve kot dodano vrednost, zlasti zaradi nizke cene električne energije

in plina ter nižjih marž na dobičku pri prodaji (npr. v Nemčiji, kjer je bilo več občinskih

združb, so bila ta prisiljena ponuditi tudi energetske storitve, kasneje pa se je to razvilo v

poslovno dejavnost),

preko povezovanja z večjimi podjetji za nadzor stavb in izdelovalci opreme.

Po drugi strani ESCO podjetja prav tako ponujajo vse že prej naštete storitve, vendar pa se od

EPSC podjetij razlikujejo na naslednje načine (Bertoldi et al., 2003, str. 910; Rezessy, Bertoldi,

Adnot & Dupont, 2005, str. 3; Bertoldi et al., 2006, str. 1821), in sicer zagotavljajo prihranek

energije (kot je določeno s pogodbo), lahko financirajo ali pa preko zagotovljenih prihrankov

energije pomagajo pri urejanju financiranja za delovanje energetskega sistema in njihovi

prejemki so neposredno vezani na dosežen učinek pri prihranku energije.

Zato morajo ESCO podjetja sprejeti določeno stopnjo tveganja za doseganje izboljšanja

energetske učinkovitosti v stavbi naročnika, saj je plačilo (v celoti ali vsaj delno) vezano na

doseženo energetsko učinkovitost vpeljanih izboljšav (Bertoldi et al., 2006, str. 1821).

ESCO podjetja, ki so imela uspešne izkušnje v razvitih državah, kot so ZDA in Kanada, ter v

državah v razvoju, na primer v Južni Koreji, so splošno gledano podjetja, ki se ukvarjajo z

razvojem, namestitvijo, vpeljavo in financiranjem celovitih projektov, ki temeljijo na uspešnosti.

Običajno projekti trajajo pet do deset let in so osredotočeni predvsem na izboljšanje energetske

učinkovitosti v objektih, ki so v lasti oziroma upravljanju strank (Da-li, 2009, str. 1696).

7

Običajno imajo podjetja za energetske storitve naslednje sposobnosti in veščine: razvoj

projektov, inženiring in projektiranje, analiza izvedljivosti, analiza energije, pogodbeništvo,

možnosti neposrednega financiranja oziroma ureditve financiranja s strani tretjih oseb,

upravljanje projektov in gradnje, nakup in namestitev opreme, obvladovanje tveganj, spremljanje

in preverjanje prihranka, usposabljanje, postopke in storitve vzdrževanja za vgrajeno opremo in

administrativne storitve (prav tam).

1.2 Oblike energetskega pogodbeništva

1.2.1 Osnovna delitev

V osnovi ločimo dve vrsti energetskega pogodbeništva, in sicer pogodbeno zagotavljanje

prihrankov energije in pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo.

1.2.1.1 Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije

Pogodbeno zagotavljanje prihrankov (angl. Energy Performance Contracting) pomeni

pogodbeni dogovor med koristnikom in ponudnikom ukrepa za izboljšanje energetske

učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v vsem obdobju pogodbe in v okviru katerega se naložbe

(delo, dobava ali storitev) v ta ukrep plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske

učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko

učinkovitost, kot so finančni prihranki (Energetski zakon, Uradni list RS, št. 17/2014, v

nadaljevanju EZ-1). Je poslovni model, pri katerem so izvedeni ukrepi za učinkovito rabo

energije financirani s strani izvajalca, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri

stroških za porabljeno energijo. Uporaba principa v javnem sektorju ob izpolnjevanju določenih

pogojev ne šteje v zadolževanje javnega naročnika (Eltec Petrol, 2014; Petelin & Fatur, 2004,

str. 6).

Slika 1: Prikaz modela pogodbenega zagotavljanja prihranka energije

Vir: Eltec Petrol, 2014.

8

Ukrepe izvede izvajalec na svoje stroške. Vložena sredstva se povrnejo skozi udeležbo pri

privarčevanih izdatkih za porabljeno energijo (slika 1). V pripravljalni fazi izvajalec načrtuje in

izvede ukrepe za varčevanje z energijo. Sledi glavna faza pogodbenega odnosa, ki zajema

refinanciranje investicijskega vložka skozi prihranke pri izdatkih za energijo. Naročnik ima v

večini primerov finančne koristi že od začetka glavne faze. Po poteku pogodbenega obdobja pa

so prihranki pri stroških za energijo v celoti njegovi. Tipična dolžina pogodbenega obdobja je

med 5 in 15 let (Eltec Petrol, 2014).

Ločimo dva načina plačila glede na udeležbo pri prihranku naročnika (Ministrstvo za

infrastrukturo in prostor, 2014, str. 4):

Model plačila v dobi trajanja pogodbe – pri tej obliki prihranek stroškov v celotni dobi

trajanja pogodbe pripada izvajalcu. Naročnik ima koristi od prihranka energije šele po

preteku pogodbe.

Model udeležbe pri prihranku – v tem primeru je naročnik udeležen pri prihrankih stroškov

energije že med trajanjem pogodbene dobe. To omogoča takojšnjo razbremenitev proračuna.

Poslovni model se uporablja za izvedbo prenov energetskih sistemov v objektih, prenovo

notranje in javne razsvetljave ter optimizacijo delovanja sistemov daljinskega ogrevanja in

hlajenja, ostalih distribucijskih sistemov in vodovodnih sistemov.

1.2.1.2 Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo

Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo (angl. Energy Supply Contracting, v nadaljevanju

ESC) je namenjeno investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo z energijo,

kjer naročnik izvajalcu vložena sredstva povrne s plačilom za dobavo potrebne energije, ki je

največkrat določeno s cenami toplote, električne energije in/ali hladu (Petelin & Fatur, 2004, str.

6). Predstavlja poslovni model, pri katerem so izvedeni ukrepi prenove ogrevalnih in hladilnih

sistemov v objektih ter izgradnje sistemov daljinskega ogrevanja (npr. sistemi na lesno biomaso

in druge obnovljive vire) financirani s strani izvajalca del. Izvajalec je poplačan iz storitev

oskrbe z energijo v pogodbeni dobi. Uporaba principa v javnem sektorju ob izpolnjevanju

določenih pogojev ne šteje v zadolževanje javnega naročnika (Eltec Petrol, 2014).

Ukrepe prenove oz. izgradnje izvede izvajalec na svoje stroške. Vložena sredstva se povrnejo

skozi fiksno ceno oz. obračunsko moč, ki jo naročniki ali uporabniki plačujejo za dobavljeno

toplotno energijo ali hlad (slika 2). V pripravljalni fazi izvajalec načrtuje in izvede investicijske

ukrepe. Sledi glavna faza pogodbenega odnosa, ki zajema refinanciranje investicijskega vložka

skozi upravljanje in oskrbo z energijo, katere cena je nižja od cene, ki jo je naročnik plačeval

pred izvedbo prenove. Tipična dolžina pogodbenega obdobja je med 5 in 15 let (prav tam).

9

Poslovni model se uporablja za izvedbo prenov energetskih sistemov v objektih, pri izvedbi

prehodov na drug energetski vir, za vgradnjo naprav za sočasno proizvodnjo električne energije,

toplote in hladu itd. (prav tam).

Slika 2: Prikaz modela pogodbenega zagotavljanja oskrbe z energijo

Vir: Eltec Petrol, 2014.

1.2.2 Naprednejše oblike energetskega pogodbeništva

Poznamo še naprednejše oblike energetskega pogodbeništva (slika 3), kamor spadajo energetsko

pogodbeništvo plus, lahko energetsko pogodbeništvo in zeleno energetsko pogodbeništvo

(Stančić, 2011, str. 8-18).

Slika 3: Naprednejše oblike energetskega pogodbeništva

Vir: D. Stančić, Razvoj energetskega pogodbeništva v Sloveniji, 2013c, str. 5.

10

1.2.2.1 Energetsko pogodbeništvo plus

Gre za celovito obnovo ovoja stavb skupaj z vpeljavo ukrepov na strani rabe in oskrbe z

energijo. Običajna doba trajanja pogodbe je do 15 let. Ker gre za kombinacijo dveh prenov,

gradbene in energetske, ustvarja organizacijske in tehnične sinergije. Te pa omogočajo doseganje

visokih prihrankov energije – tudi do 50 odstotkov. Za izvedbo se uporabi različne vire, med

katere spadajo:

financiranje s strani podjetja za energetske storitve (prihranki + sklad za vzdrževanje),

delno financiranje s strani lastnika stavbe (sredstva lastnika + prihranki) oziroma

polno financiranje s strani lastnika stavbe (lastna sredstva, nepovratna sredstva, krediti,

krediti s subvencionirano obrestno mero, podpora namenjena obnovljivim virom energije (v

nadaljevanju OVE).

1.2.2.2 Lahko energetsko pogodbeništvo

Gre za izvedbo enostavnih organizacijskih ukrepov in uvedbo osnovne oblike energetskega

managementa, ki omogoča lažji vstop na trg energetskih storitev in doseganje relativno visokih

prihrankov energije. Zagotovljen je stalni angažma zunanjih strokovnjakov in specialističnega

znanja, da se zmanjša poraba in znižajo stroški energije, pri čemer se realizacija ukrepov nadzira

s pomočjo sistema stalnega spremljanja izboljšanega načina delovanja energetskih sistemov.

Doba trajanja pogodbe je relativno kratka – standardna doba trajanja je običajno 2 leti, z

možnostjo podaljšanja. Glavno merilo pri izbiri izvajalca storitve je ponujeni prihranek stroškov

energije naročnika, ki predstavlja razliko med zagotovljenim znižanjem stroškov energije in

plačilom storitev energetskega pogodbeništva, presežek prihrankov pa se deli med

pogodbenikoma v razmerju 50:50. Predstavlja prvi korak k možni uvedbi trajnega zunanjega

energetskega managementa, ki je nujen predvsem v javnem sektorju.

1.2.2.3 Zeleno energetsko pogodbeništvo

Ta oblika se osredotoča na obnovljive vire energije, čemur so prilagojeni tudi specifični razpisni

pogoji in povezave na podporne programe (npr. pridobitev nepovratnih sredstev). Jamstva za

prihranek primarne energije.

1.3 Financiranje

V sklopu energetskega pogodbeništva zunanja organizacija (ESCO podjetje) izvede projekt, da

zagotovi energetsko učinkovitost oziroma obnovljive vire energije. Kot vir za poplačilo stroškov

projekta, vključno s stroški investicije, se uporabi prihranke stroškov energije oziroma

proizvedene energije iz obnovljivih virov. Pristop temelji na prenosu (v večjem ali manjšem

obsegu) tehničnih tveganj stran od klienta k ESCO podjetju glede na kakovostno izvedbo

projekta v skladu z dano garancijo o prihrankih energije. V primeru pogodbenega zagotavljanja

11

energije je plačilo odvisno od uspešnosti, pri čemer se za merilo vzame stopnjo privarčevane

energije (Bertoldi et al., 2006, str. 1821).

V splošnem ločimo tri možnosti financiranja za izboljšanje energetske učinkovitosti, in sicer

(prav tam):

financiranje s strani ESCO podjetja (angl. ESCO Financing), kjer gre za financiranje s

sredstvi ESCO podjetja, ki lahko vključujejo tudi lastna sredstva in najem opreme;

financiranje s strani tretjih oseb (angl. Third Party Financing) se izključno nanaša na

dolžniško obliko financiranja, pri čemer poznamo dve obliki, glede na to katera stran si

sposodi denar: ESCO podjetje ali naročnik; v prvem primeru si finančna sredstva, potrebna

za izvedbo projekta, sposodi ESCO podjetje, v drugem primeru pa naročnik projekta vzame

posojilo pri izbrani finančni instituciji, kot zagotovilo pa mu služi dogovor o energijskih

prihrankih, ki mu jih zagotavlja ESCO podjetje; namen jamstva prihrankov energije je

dokazati banki, da bo projekt, za katerega gre posojilo, ustvaril pozitivne denarne tokove in

bodo ustvarjeni prihranki nedvomno pokrili odplačilo dolga.

financiranje s strani naročnika (angl. Energy User/Customer Financing), pri katerem gre za

financiranje z notranjimi sredstvi naročnika oziroma stranke, zavarovanim z jamstvom o

privarčevani energiji, ki ga zagotavlja ESCO podjetje (npr. institucija lahko financira

energetski projekt iz svojega investicijskega sklada, energijske prihranke pa zagotavlja

ESCO podjetje). V praksi energetskega pogodbeništva se ta oblika redkeje uporablja.

1.4 Ovire pri vpeljavi energetskega pogodbeništva

1.4.1 Po svetu

Na poti rasti se podjetje za energetsko pogodbeništvo sooča z mnogimi ovirami, ki mu otežujejo

širjenje panoge v določeni državi. Te vključujejo trg, finance, institucionalne ovire, tehnologijo,

obvladovanje tveganj, pomanjkanje znanj, slabe politike oblikovanja cen energije, visokih

transakcijskih stroškov ipd. (Da-li, 2009, str. 1698-1700). Večina projektov za energetsko

učinkovitost se ustavi zaradi ene ali kombinacije več ovir, med katere spadajo pomanjkanje

denarja, časa ali osebja za oblikovanje in načrtovanje projektov, obstoj drugih bolj prednostnih

nalog, pomanjkanje izkušenj za izvajanje projektov in pomanjkanje podpore politike v procesu

odločanja znotraj samega podjetja (Bertoldi et al., 2003, str. 911; Xu, Chan & Qian, 2011, str.

7390).

1.4.1.1 Politika

Podjetja nimajo zadostne spodbude za izvedbo projektov varčevanja z energijo. Veljavna

zakonodaja na področju varčevanja z energijo je preohlapna, saj ne ureja in ne oblikuje zadostnih

predpisov, ki bi regulirali to področje. Prav tako ni sankcij za podjetja, ki ne varčujejo z energijo.

Politika ne spodbuja varčevanja z energijo, še posebno glede na okoljske prednosti takega

12

poslovanja. Celotna industrija varčevanja z energijo nima reguliranega trga in standardov

vrednotenja. Na primer ESCO podjetja na Kitajskem so še vedno v razvojni fazi, posledica česar

so nedefinirani standardi storitev, meritev in vrednotenja prihranka energije, metod

identifikacije, pogodbenih ureditev itd. (Xiaohong & Shouli, 2010, str. 1378-79). Tudi v

nerazvitih državah se soočajo s podobnimi težavami. Predvsem nimajo določenega načina

oblikovanja cen energije in njihovega obračunavanja. Politika javnih naročil je usmerjena v

projekte z najnižjimi stroški. Poleg tega imajo pogosto uvozne dajatve na opremo, ki je potrebna

za zagotavljanje energijske učinkovitosti. Seveda se velikokrat pozna tudi pomanjkanje

standardov na področju energije, kar je posledica nerazvitega institucionalnega okvirja na

področju energijske učinkovitosti (Sarkar & Singh, 2010, str. 5562).

1.4.1.2 Končni uporabniki/porabniki/kupci/stranke

Končne stranke so pogosto premalo ozaveščene o energijski učinkovitosti in visokih diskontnih

stopnjah. Manjka jim verodostojnih podatkov in spodbud. Odvrnejo jih tudi višji začetni stroški

in stroški razvoja projekta. Oviro predstavlja tudi nezmožnost oz. nepripravljenost plačati

dodatne stroške med izvedbo projekta. Poleg tega mislijo, da energetska učinkovitost prinaša

nizke koristi glede na stroške. Sami prihranki energije pa so »virtualni« in se jih ne da videti oz.

otipati (prav tam).

1.4.1.3 Financiranje

ESCO podjetja si težko zagotovijo financiranje za svoje projekte. Še posebno na nerazvitih trgih

je zelo zahtevno pridobiti odobritev financiranja bank ali katerih drugih finančnih institucij.

Večina delujočih ESCO podjetij ima šibko gospodarsko moč in ne more zagotoviti jamstva za

garancijo oziroma hipoteko. To je pomembno, kajti cikel energetskega pogodbeništva je

dolgoročen in veliki projekti bodo prinašali donose skozi daljše obdobje (več 5, 10 let), preden

bo celotna investicija povrnjena. Tako se ESCO podjetja soočajo z velikimi pritiski za vse

nadaljnje naložbe. Za srednje velika in mala podjetja je še posebej težko priti do bančnih posojil

zaradi nizke kreditne sposobnosti, kar jim onemogoča vključevanje v več projektov skozi krajše

časovno obdobje. S tem se zavira tudi sam razvoj podjetja. Banke nimajo primernega mehanizma

za ovrednotenje kreditov, hkrati pa je tudi sama stopnja višine posojila prenizka (Xiaohong &

Shouli, 2010, str. 1379). Oblikovati je potrebno nove pogodbene mehanizme, vendar so s tem

povezani visoki transakcijski stroški. Tako so kljub nižjim donosom privlačnejši projekti z

nizkim tveganjem (Sarkar & Singh, 2010, str. 5562).

1.4.1.4 ESCO podjetje

Delovanje ESCO podjetja je zapleteno. Potencialna ESCO podjetja na manj razvitih trgih

pogosto nimajo strokovnega usposabljanja in večina od njih nima niti celovitih zmožnosti

uporabe primerne tehnologije, sposobnosti širitve na trgu, poslovnega načrtovanja, finančnega

managementa in sposobnosti preprečevanja tveganj, zaradi katerih izgubljajo kredibilnost v očeh

13

potencialnih strank. Zaradi nesoglasij med ESCO podjetji in podjetji za preverjanje in

ocenjevanje prihranka energije ni določen niti standard zagotavljanja in merjenja prihranka

energije. Pogosto ne obstaja nobena tretja institucija, ki bi imela vsa pooblastila za izvajanje,

preverjanja in ocenjevanja prihranka energije (Xiaohong & Shouli, 2010, str. 1379; Sarkar &

Singh, 2010, str. 5562).

Glede na izkušnje po celem svetu lahko rečemo, da je spodbujanje in razvoj energetskega

pogodbeništva dolgotrajen proces, uspeh katerega je v veliki meri odvisen od podpore vršilcev

oblasti – vlade in temu prilagojene zakonodaje, ki mora ustrezati zahtevam dolgoročnega

financiranja, tako finančno kot računovodsko. Zavedati se je potrebno, da je bilo potrebnih

mnogo let, da se je energetsko pogodbeništvo uveljavilo v Severni Ameriki, kjer je trenutno že

običajna oblika, zlasti na trgu javnega sektorja (Sarkar & Singh, 2010, str. 5566).

1.4.2 V Sloveniji

Pričakuje se, da se počasna rast na slovenskem trgu v tem trenutku vsaj ohrani, če ne pospeši, pri

čemer je največja ovira finančna nezmožnost trga. Poleg tega javni sektor, katerega namen je

subvencioniranje, ni našel praktičnega načina in zaupanja v rešitve energetskega pogodbeništva

(Bertoldi, Kiss, Panev & Labanca, 2014, str. 151).

Gradbeni sektor naj bi služil kot sredstvo za razvoj ESCO, vendar lokalna gradbena podjetja niso

pripravljena na to, niti niso finančno dovolj sposobna, da bi vlagala v vnaprej predvidene stroške

in se vključevala v projekte, ob katerih bi morala čakati več let, da se jim naložba povrne

(Bertoldi et al., 2014, str. 152).

Poročilo iz leta 2010, ki ga je pripravil Institut Jožef Stefan (Stančić, 2010) v okviru projekta

European Energy Service Initiative, predstavi nekaj bistvenih značilnosti slovenskega stanja na

področju energetskega pogodbeništva:

Pomanjkanje informacij in znanja o ukrepih učinkovite rabe energije (v nadaljevanju

URE), energetskem pogodbeništvu (EPC) in podjetjih za energetske storitve (ESCO)

Potencialni naročniki nimajo zadostnih informacij o ukrepih URE in EPC in tudi ne o

značilnostih delovanja ESCO podjetij, hkrati jim primanjkuje usposobljenega osebja za

pripravo, izvajanje ter merjenje in verifikacijo EPC projektov. Pri uporabnikih je opazen

strah glede dejanske uporabnosti tega mehanizma in rezultatov, ki jih daje. To je posebej

kritično v javnem sektorju, kar se odraža v popolni odsotnosti razpisov za EPC storitve oz.

projekte. Lokalne energetske agencije zaenkrat še ne morejo odigrati vloge mediatorjev na

EPC trgu, saj morajo najprej zagotoviti zadostno lastno finančno stabilnost in ustrezno

specialno znanje (CombinES projekt, 2014; Stančić, 2013b, str. 12-13).

14

Finančne ovire

Finančna in gospodarska kriza vplivata tudi na vire in obseg financiranja majhnih in srednjih

ESCO podjetij. Tradicionalna načela bančnih posojil in dodeljevanja namenskih sredstev

trenutno nimajo alternative. Strošek kapitala je visok, banke pa toge zaradi zaznanega

tveganja in relativno majhnega obsega EPC projektov. Usposabljanje in tehnična pomoč

finančnim institucijam sta pogoj za prepoznavo potencialov za prihranke, ki jih prinaša

energetsko pogodbeništvo. Specialna znanja potrebujejo tudi ESCO podjetja. Prav visoki

transakcijski stroški pri vpeljavi EPC so velik problem posebno pri manjših projektih. Prav

tako imajo ESCO podjetja težave pri zagotavljanju ugodnega financiranja s strani tretjih oseb

(dolžniško financiranje) (CombinES projekt, 2014; Stančić, 2013b, str. 13).

Minimalno število ponudnikov energetskih storitev

Povsem očitno je, da je število ponudnikov EPC projektov bistveno premajhno, kar kaže na

nezaupanje v ESCO industrijo. Za tuja tovrstna podjetja je slovenski trg nezanimiv,

oblikovanje ESCO podjetij v okviru proizvajalcev in dobaviteljev energije pa prepočasno.

Verjetno se bodo neodvisna ESCO podjetja še razvijala, vendar je vprašljivo, ali bodo lahko

zagotovila zadostno število in zadosten vsebinski obseg dejavnosti, ki bi vplivale na

preoblikovanje trga energetskih storitev. Usposobljenost ESCO podjetij ta hip še ni ključni

element razvoja trga energetskega pogodbeništva; predvsem jo je treba obravnavati kot

izboljšanje ponujenih energetskih storitev (CombinES projekt, 2014).

Počasna rast EPC trga

Ambiciozni energetski in okoljski cilji bi morali biti podprti s konkurenčnim trgom EPC

storitev, zlasti v javnem sektorju, za katerega veljajo stroge obveze glede energijske

učinkovitosti pri gradnji in prenovi stavb, ter v primerih, ko je zmanjšanje tekočih stroškov

nujno zaradi omejenih proračunskih sredstev. Dodaten motiv so razpisi za dodelitev sredstev

iz kohezijskega sklada. Kljub vsemu je rast trga zaenkrat zanemarljiva. Ni se še izoblikovala

kritična masa projektov, predvsem takih večjega obsega; tudi povezovanje posameznih

projektov je zgolj izjema. V javnem sektorju je osnovni problem ta, da ima zmanjšanje

stroškov za posledico zmanjšanje naslednjega proračuna, kar izniči interes za izboljšave in

nikakor ne prispeva k večji ozaveščenosti ali želji po spremljanju rabe energije (CombinES

projekt, 2014; Stančić, 2010, str. 30-31).

Slaba dostopnost podatkov o energiji

Razpoložljivost podatkov za ugotovitev dejanskega stanja v okviru EPC projektov je slaba. V

javnem sektorju naj bi na izboljšanje razmer vplivalo zlasti obvezno energetsko

knjigovodstvo. Še veliko naporov pa bo potrebnih za izdelavo standardiziranih orodij, ki

bodo zagotavljala preglednost in kakovost podatkov (CombinES projekt, 2014; Stančić,

2010, str. 31).

15

Zakonodajni okvir

Nujno bi bilo pregledati in prilagoditi sedanjo zakonodajo, da bi se področje stabiliziralo in

bi bil omogočen pregleden razvoj trga energetskih storitev. Spremembe morajo biti

specifično zasnovane tako, da se znižajo pogodbeno in finančno tveganje ter transakcijski

stroški, da se zagotovi dolgoročna predvidljivost okolja za EPC projekte in da se vzpostavijo

ustrezna podporna pravila javnega naročanja in računovodskih postopkov. Trenutno je

namreč ena izmed glavnih ovir ugotovljena v sklopu raziskave Transparense regulacija in

pomanjkanje vladne podpore. Manjka tudi standardizacija na tem področju in bolj jasno

opredeljeno dodeljevanje subvencij projektov energetskega pogodbeništva. Problem so tudi

kompleksna računovodska in knjigovodska pravila (CombinES projekt, 2014; Stančić, 2010,

str. 31).

1.4.2.1 Koraki za razvoj energetskega pogodbeništva v Sloveniji

Po Stančiću (2013a, str. 13-14) so ključni operativni koraki za razvoj energetskega

pogodbeništva v Sloveniji:

odločitev, podpora, prioriteta in aktivna vloga Ministrstva za finance in vlade pri

uveljavljanju;

zagotoviti nedvoumno interpretacijo zakonodaje, kar zadeva vprašanja, kot so: računovodski

standardi, zadolževanje občin, ko gre za poplačilo investicij iz prihrankov pri stroških za

energijo, interpretacije zakona o javnem naročanju in zakona o javno zasebnem partnerstvu;

zagotoviti nabor projektov v javnem sektorju;

oblikovanje razpisov za nepovratna sredstva za energetsko sanacijo javnih stavb tako, da

spodbujajo uvajanje pogodbenega znižanja stroškov za energijo;

proučiti tudi dodatne možnosti, da se pritegne še več sredstev iz mednarodnih virov z

uporabo različnih instrumentov;

delo z akterji (javni sektor, ponudniki energetskega pogodbeništva, potencialni izvajalci

energetske sanacije, financerji idr.);

vzpostaviti podporno okolje za energetsko pogodbeništvo v stanovanjskem sektorju;

zagotovitev stalne, učinkovite in koordinirane podpore Ministrstva za gospodarstvo in

Ministrstva za finance naročnikom in ponudnikom teh storitev pri odstranjevanju

administrativnih in pravnih ovir v času uveljavljanja tega ukrepa.

1.5 Uporaba po svetu in v Sloveniji

1.5.1 ZDA

Prve družbe za energetske storitve v ZDA so se pojavila leta 1970 kot odgovor na naraščajoče

cene energije zaradi naftnih šokov. V začetku leta 1980 se je pogodbeno zagotavljanje prihranka

16

energije počasi uveljavilo kot uspešna, samozadostna poslovna dejavnost (Ürge-Vorsatz,

Köppel, Liang, Kiss, Nair & Celikyilmaz, 2007, str. 33).

Danes ZDA obvladujejo najstarejši in najbolj zrel trg energetskega pogodbeništva na svetu, na

katerem pa so dejavnosti večinoma prisotne v javnem sektorju, a ne v vseh zveznih državah

(Ürge-Vorsatz et al., 2007, str. 33). Tehnologije za energetsko učinkovitost predstavljajo

večinski delež dejavnosti industrije, kar predstavlja 75 odstotkov prihodkov ESCO podjetij v letu

2008 (Fang, Miller & Yeh, 2012, str. 559).

Na primer v ZDA trg energetskega pogodbeništva stalno raste od svoje ustanovitve leta 1980 in

ima od leta 2004 več kot 22-odstotno letno rast. Samo v letu 2007 je trg presegel mejo 4 milijard

dolarjev (Sarkar & Singh, 2010, str. 5565).

ZDA so bile vedno vodilna država na področju ESCO podjetij, katerih število se je konec leta

2002 gibalo med 500 in 1000 (tabela 2). Vendar pa se predvideva, da je število pravih ESCO

podjetij mnogo manjše. Razlog tiči v vse večji konkurenci na trgu in pogostih prevzemih ter

združitvah. Večina ESCO podjetij v ZDA se ukvarja z učinkovito razsvetljavo in udobjem

(ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija). Vrednost ESCO projektov na prebivalca v ZDA je 6

dolarjev, kar je trikrat več kot npr. v Nemčiji, Švedski, Švici in Kanadi, ki so najbližje ZDA.

Povprečno trajanje pogodbe je 10 let, enostavna vračilna doba pa 7 let. Višina pogodbe je

odvisna od stroškov projekta in variira od 200.000 dolarjev pa vse do 20 milijonov dolarjev, pri

čemer je bilo kar 87 odstotkov zasebnih in 70 odstotkov javnih projektov stroškovno učinkovitih

(Ürge-Vorsatz et al., 2007, str. 3, 33-34).

Tabela 2: Energetsko pogodbeništvo v ZDA

Število ESCO podjetij 500-1000

Tip ESCO podjetij Javna in zasebna.

ESCO združenje Obstaja: NAESCO

Velikost trga Več milijard vreden trg.

Spremembe v zadnjih letih Rast.

Najbolj popularna

tehnologija Javna razsvetljava in ogrevanje, prezračevanje ter klimatizacija.

Vir: D. Ürge-Vorsatz et al., An assessment of energy service companies (ESCOs) worldwide, 2007, str. 34.

1.5.2 Kitajska

Koncept ESCO podjetij je na Kitajsko prodrl v času, ko je energija postala globalni problem,

istočasno pa je potreba po energiji na Kitajskem izjemno hitro naraščala, predvsem zaradi nizke

učinkovitosti pri ustvarjanju in uporabi energije. Poleg tega je Kitajska postala drugi največji

porabnik energije in onesnaževalec z ogljikovim dioksidom (CO2) na svetu, kar je prisililo

kitajsko vlado k novim ukrepom na področju problematike porabe energije in onesnaževanja

okolja. Tako so nastali projekti varčevanja z energijo in zmanjšanja emisij, kajti projekcije so

17

pokazale, da bi izpust emisij do leta 2030 dosegel 40 odstotkov celotnih svetovnih izpustov (Da-

li, 2009, str. 1695).

Prvič je bil koncept uporabljen v praksi leta 1998, ko se je začela prva faza v okviru Svetovne

banke in projekta globalnega sklada za okolje za spodbujanje varčevanja z energijo na

Kitajskem. Cilj projekta je bil ustanovitev treh pilotnih ESCO podjetij, katerih primarna

dejavnost je bila pridobitev sredstev skozi pogodbeno zagotavljanje prihranka energije. Druga

faza projekta se trenutno izvaja preko krepitve zmogljivosti ESCO podjetij na Kitajskem s

pomočjo zagotavljanja močne jamstvene sheme za posojila, namenjena energetskim storitvam.

Aprila 2004 je bilo ustanovljeno tudi kitajsko ESCO združenje EMCA (prav tam, str. 1696).

V zadnjih letih je na Kitajskem opazna ekspanzija ESCO industrije, in sicer v številu novih

podjetij za energetske storitve, ki vstopajo na trg, katerih številka se je iz treh (leta 1998)

povzpela na 153 decembra 2007. Kitajska je postala zanimiva tudi za tuja ESCO podjetja, ki

svoje podružnice velikokrat odprejo prav na Kitajskem. Poskočilo je tudi število in velikost

naložb v projekte EPC z 0,851 milijarde yuanov (cca. 103 milijone EUR) leta 2003 na 11,67

milijarde yuanov (cca. 1,4 milijarde EUR). Rezultati vseh investicij se kažejo v zmanjšani

uporabi premoga in povečani uporabi obnovljivih virov energije (prav tam, str. 1696-97).

Na Kitajskem se je industrija energetskega pogodbeništva, kjer ESCO podjetja imenujejo družbe

za upravljanje z energijo (angl. Energy Management Companies, v nadaljevanju EMCs),

povečala za več kot 400 podjetij, katerih kombinirane naložbe so v letu 2007 presegle eno

milijardo dolarjev. Kasnejša močna politika podpore energetskemu pogodbeništvu je v letu 2009

povzročila, da so se naložbe v energetsko pogodbeništvo več kot podvojile na 2,8 milijarde letno

(Sarkar & Singh, 2010, str. 5565).

Trenutni ESCO projekti, ki se izvajajo na Kitajskem, so povezani z ogrevanjem, kotlovnicami,

prezračevanjem in klimatizacijo, integriranim varčevanjem z energijo, toplotnimi črpalkami,

industrijskimi projekti, izgorevanjem (odpadnega) plina za proizvodnjo električne energije,

projekti za skladiščenje toplote ipd. Večina ESCO projektov so sistemi klimatskih naprav,

industrijski projekti in projekti za skladiščenje energije (toplota/hlad) (Da-li, 2009, str. 1697).

Hitro rast in razvoj ESCO industrije na Kitajskem lahko pripišemo naslednjim dejavnikom, in

sicer velikemu tržnemu potencialu na področju energetske učinkovitosti, mednarodni in vladni

podpori pri projektih, dobri praksi pri upravljanju s kreditnimi tveganji, dvigu zavesti o možnih

prihrankih preko ohranjanja energije v industriji ter prenosu naprednega znanja in izkušenj (prav

tam, str. 1697-98).

1.5.3 Evropska unija

Koncept energetskega pogodbeništva in ESCO podjetij se je v poznih 80-ih letih prejšnjega

stoletja iz Severne Amerike razširil tudi v Evropo kot odgovor na prvo naftno krizo in njene

18

posledice konec leta 1970. Večina ESCO projektov oziroma projektov energetske učinkovitosti v

Evropi se izvaja v javnem sektorju, ker se ga ima za varnejšo stranko, od katere se ne pričakuje,

da bo zašla v finančne težave. Najpogostejši ESCO projekti so projekti javne razsvetljave,

ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije in sistemi upravljanja energije (Bertoldi et al., 2003, str.

910; Bertoldi et al., 2006, str. 1823).

Vodilne države na področju energetskega pogodbeništva v Evropi so Nemčija, Avstrija in Velika

Britanija. Sledita jim Španija in Madžarska. Teh pet držav imamo za najrazvitejše na tem

področju in jih uvrščamo v zgornji razred. V srednjem razredu najdemo Francijo, Švedsko in

Češko, v katerem so ESCO podjetja tudi dokaj aktivna. Dodamo lahko še Italijo, v kateri pa je ta

aktivnost bistveno manjša. V ostalih državah pa je komaj zaznati omembe vredne premike v

razvoju ESCO podjetij (Bertoldi et al., 2006, str. 1830).

Kljub večji ozaveščenosti glede ukrepov za energetsko učinkovitost in ugodnega zakonodajnega

okvira, je trg za energetske storitve v Evropi v zadnjih letih počasi rastel. Razlog leži deloma v

finančni krizi leta 2008 in recesiji, ki jo je prinesla (Fang et al., 2012, str. 559).

V nadaljevanju bomo predstavili aktivnosti energetskega pogodbeništva v nekaterih državah EU.

Podrobneje se bomo posvetili Nemčiji, ki predstavlja vodilno državo na področju energetskega

pogodbeništva v EU (Bertoldi, Boza-Kiss & Rezessy, 2007, str. 28), pri ostalih državah pa bomo

podali samo nekaj dejstev glede razvitosti trga energetskega pogodbeništva in z njim povezanimi

informacijami.

7.1.1.1 Nemčija

Nemčija je ena od začetnic energetskega pogodbeništva v Evropi. Kljub zrelosti njen trg

energetskih storitev še vedno narašča. Do konca leta 2000 je imela zaključenih več kot 70.000

pogodb vezanih na energetske storitve, katerih skupna investicija presega 5 milijard evrov

(Bertoldi et al., 2003, str. 913). Visoko razviti sta obe glavni obliki pogodbeništva: pogodbeno

zagotavljanje prihrankov (EPC) in pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo (ESC). Največji

potencial je še vedno na področju stavb, ki jih je približno 1,4 milijona. Trenutno je izkoriščenih

le 5-7 odstotkov tega potenciala. Področje energetskih storitev je postalo v zadnjih letih velika

poslovna priložnost za podjetja. Trenutno je njihovo število okrog 500, od tega dve tretjini

pravih ESCO podjetij in dobaviteljev energije. Večino trga pa obvladuje 10 največjih ESCO

podjetij. Skupaj imajo več kot 3 milijarde evrov letnega prometa (Bertoldi et al., 2003, str. 913;

CombinES projekt, 2014).

Po drugi strani je Nemčija od leta 2005 pridobila preko pogodb za energetske storitve več kot 7

milijard dolarjev (cca. 5,5 milijarde evrov). Skupni trg energetskega pogodbeništva na področju

EU pa ima po ocenah poznavalcev vsaj 7-14 milijardni potencial na letni ravni (Sarkar & Singh,

2010, str. 5565).

19

Delež energetskega pogodbeništva med vsemi projekti je 10 odstotkov. Od sredine 90. let

prejšnjega stoletja je bilo izvedenih več kot 300 projektov, med katerimi so bile tudi zelo

kompleksne stavbe kot npr. bolnišnice, pa tudi skupine stavb, sestavljene iz do 100 posameznih

objektov.

Javni sektor je še vedno največji uporabnik ESCO storitev. V letu 2005 so letni stroški za

energijo v javnih stavbah znašali skoraj 4 milijarde evrov. Trenutni ocenjeni potencial za

investicije v energetsko pogodbeništvo je med 1,5 in 3 milijardami evrov, letni potencial

prihrankov energije pa več kot 200 milijonov evrov.

Še vedno ostaja precej izzivov za energetsko pogodbeništvo v javnem sektorju, med katere

spadajo tudi pomanjkanje informacij, dolgo trajanje projektov, vključitev ukrepov konstrukcijske

prenove stavbe, transakcijski stroški, finančne podrobnosti. Za razvoj trga ESCO storitev je

nujen tudi razvoj delovnih modelov in pogodb. Tu je treba vključiti uporabo obnovljivih virov

energije in dodatne toplotne zaščite stavbnega ovoja. Podobno velja za želeno modularnost

posameznih ukrepov. Standardizacija, poenostavitev, preglednost, prilagodljivost in uskladitev z

željami naročnikov so ključni izzivi za vse, ki so na trgu energetskih storitev (CombinES projekt,

2014).

Tabela 3: Energetsko pogodbeništvo v Nemčiji

Število ESCO podjetij 500-550 ESCO podjetij, izmed katerih se le 10 ukvarja samo z EPC.

Tip ESCO podjetij Zasebna in javno-zasebna; nekaj jih je multinacionalnih podjetij,

mnoga so lokalna ali občinska podjetja.

ESCO združenje Obstaja jih večje število (npr. VfW, ESCO Forum, BDE itd.).

Velikost trga in

potencial

Velikost trga: 3,5-5 milijard EUR/leto (večinoma ESC).

Potencial trga: 20-30 milijard EUR/leto (vključno s stroški energije).

Spremembe v zadnjih

letih Rahla rast in prestrukturiranje z več večjimi dobavitelji ESC-ja.

Najbolj popularna

tehnologija

Ogrevanje, izolacija, sočasna proizvodnja toplote in električne

energije, centralni nadzorni sistem, celotna prenova stavbe itd.

Tipični ESCO projekti Vsi sektorji; večinoma se osredotočajo na javni sektor.

Glavna oblika

pogodbeništva 80-85 % ESC, 8-10 % EPC (večinoma z deljenimi prihranki).

Vir: P. Bertoldi et al., Latest development of energy service companies across Europe, 2007, str. 32; P. Bertoldi et

al., The European ESCO Market Report 2013, 2014, str. 85.

Nemčija ostaja vodilna na področju energetskega pogodbeništva tudi v obdobju 2010-2013, ko je

nemški trg sicer doživel rahlo spremembo, in sicer se je usmeril v projekte zasebnega sektorja,

vključenih je več velikih mednarodnih in še poseben nacionalnih ponudnikov, ki pokrivajo večje

geografsko področje kot prej. Pričakuje se, da bo nemški trg rasel še naprej vsaj do leta 2020

(Bertoldi et al., 2014, str. 78).

20

Število podjetij, ki opravljajo pogodbeno oskrbo z energijo (ESC) in/ali pogodbeno zagotavljanje

prihranka energije (EPC), je danes nekje med 500 in 550, kar vključuje podjetja za energetiko,

ESCO podjetja, podjetja za inženiring in druge ponudnike (tabela 3). Ocena trga storitev za

energetsko učinkovitost v Nemčiji leta 2012 je bila ocenjena na 3,5-5 milijard evrov/leto. Večino

tega prihodka ustvari ESC oblika pogodbeništva. V povprečju je le dobrih 8 odstotkov prihodka

ustvarjenih iz naslova EPC. Obseg trga se je od leta 2010, ko je bil ocenjen na 1,7-2,4 milijarde

evrov/leto, skokovito povečal in naj bi po napovedih še rasel. Tržni potencial pa je mnogo višji

in se giblje med 20 in 30 milijardami evrov/leto (prav tam, str. 78-79).

1.5.3.1 Ostale države

Energetsko pogodbeništvo je razvito tudi v drugih državah EU, vendar smo izbrali samo tiste

bolj zanimive in naši državi bližnje države (tabele 4-10).

Tabela 4: Energetsko pogodbeništvo v Avstriji

Število ESCO podjetij >50, izmed katerih jih 10-20 ponuja EPC.

Tip ESCO podjetij Zasebna in javna.

ESCO združenje Obstaja: Dachverband Energiecontracting Austria.

Velikost in potencial trga Velikost trga: 15-20 milijonov evrov/leto.

Potencial trga: neznan.

Spremembe v zadnjih letih Stagnira, rast se je ustavila.

Najbolj popularna tehnologija Ogrevanje, hlajenje, razsvetljava.

Tipični ESCO projekti Javne stavbe – ogrevanje, hlajenje, nadzorni sistemi,

razsvetljava, povečanje dela na ovoju stavb.

Glavna oblika pogodbeništva EPC – delitev prihrankov.



Tabela 5: Energetsko pogodbeništvo na Danskem

Število ESCO podjetij 15-20.

ESCO združenje Ne obstaja.

Velikost in potencial trga Velikost trga: 140-150 milijonov evrov/leto.

Potencial trga: 1-7 milijard evrov.

Spremembe v zadnjih letih Močna rast.

Tipični ESCO projekti Glavna tarča je občinski nepremičninski sektor z

osredotočenostjo na cestno razsvetljavo.

Glavna oblika pogodbeništva EPC z zagotovljenimi prihranki.

Vir: P. Bertoldi et al., The European ESCO Market Report 2013, 2014, str. 62.

21

Tabela 6: Energetsko pogodbeništvo na Hrvaškem

Število ESCO podjetij 10 podjetij (en javni ESCO).


Velikost in potencial trga Velikost trga: 100 milijonov evrov/leto.

Spremembe v zadnjih letih Rast (od leta 2012).

Tipični ESCO projekti Javne stavbe – obnova ovoja stavbe, sistem ogrevanja in

razsvetljave v zaprtih prostorih.

Glavna oblika pogodbeništva Pogodbe za energetske storitve, ki temeljijo na fiksni taksi.

Nekaj malega EPC pogodb.


Tabela 7: Energetsko pogodbeništvo v Italiji


Tip ESCO podjetij V večini privatna; mnoga so multinacionalna podjetja.

ESCO združenje Obstaja: AGESI, ASSOESCO, FEDERESCO, AssoEGE.


Potencial trga: 1-10 milijard evrov.

Spremembe v zadnjih letih Počasna rast (stopnja rasti je nižja kot pred letom 2010).

Najbolj popularna

tehnologija

Sočasna proizvodnja toplote in električne energije, javna

razsvetljava, kontrolni sistemi.

Tipični ESCO projekti Vsi sektorji; večinoma se osredotočajo na javni sektor

(bolnišnice, šole itd.).

Glavna oblika pogodbeništva Pogodbe vezane na zagotavljanje toplote in ogrevanja, pogodbe

za upravljanje stavb, BOOT, nekaj EPC pogodb.



Tabela 8: Energetsko pogodbeništvo v Španiji


ESCO združenje Obstaja: AMI, ANESE, A3E.


Potencial trga: 5 milijard evrov/leto.

Spremembe v zadnjih letih Močna rast (tako v zasebnem kot javnem sektorju).

Najbolj popularna

tehnologija

Kogeneracija, revizije, notranja in javna razsvetljava, kontrolni

sistemi, HVAC.

Tipični ESCO projekti Industrija in javna razsvetljava sta najbolj razširjeni.

Glavna oblika pogodbeništva

Sporazum o javno-zasebnem sodelovanju, pogodbe o

zagotavljanju storitev in dobave energije. EPC (zagotovljeni

prihranki) raste.


22

Tabela 9: Energetsko pogodbeništvo v Veliki Britaniji


Tip ESCO podjetij Javna kot zasebna; večinoma francoskega, danskega in

švedskega porekla.

ESCO združenje Obstaja: ESTA, EMA.

Velikost in potencial trga Velikost trga: neznana.

Potencial trga: 1 milijarda evrov.

Spremembe v zadnjih letih Uravnotežena rast.

Najbolj popularna

tehnologija

Sočasna proizvodnja toplote in električne energije,

razsvetljava, javna razsvetljava, kontrolni sistemi, HVAC.

Tipični ESCO projekti Javne stavbe (šole, bolnišnice, pisarne itd.) in industrijski

sektor.

Glavna oblika pogodbeništva EPC (obe obliki pogodbeništva), BOOT.



Tabela 10: Energetsko pogodbeništvo v Franciji

Število ESCO

podjetij

350 ESCO podjetij izmed katerih jih večjih 10 ponuja EPC oz.

zagotovljene prihranke.

Tip ESCO podjetij

Velika ESCO podjetja so hčerinska podjetja javnih družb, ki raztezajo

svojo dejavnost v mnogih drugih evropskih državah + velika mednarodna

podjetja za dobavo in nameščanje opreme + lokalne svetovalne službe.

ESCO združenje Obstaja jih več.

Velikost in

potencial trga

Velikost trga: 75-100 milijonov evrov (EPC); skupaj 3,2 milijarde evrov

(vsi tipi energetskega pogodbeništva – skupaj).

Tržni potencial: 250-500 milijonov evrov (EPC) in skupaj 5 milijard

evrov (za vse oblike).

Spremembe v

zadnjih letih

Stabilen, z rastjo trga in njegovo transformacijo in širitev na nova

območja.

Najbolj popularna

tehnologija Javna razsvetljava, kontrolni sistemi, HVAC, management stavb.

Tipični ESCO

projekti Javne stavbe – HVAC.

Glavna oblika

pogodbeništva Za ogrevanje, čeprav je vloga EPC-ja vse večja.

Vir: P. Bertoldi et al., Latest development of energy service companies across Europe , 2007, str. 28; P. Bertoldi et


1.5.4 Slovenija

Trg pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v Sloveniji (tabela 11) je majhen zaradi

majhnosti države in njenega gospodarstva. To in visoki transakcijski stroški sta dva izmed

23

glavnih razlogov, zakaj Slovenija ni zanimiva za tuja ESCO podjetja. Prva pogodba s področja

energetskega pogodbeništva je bila sklenjena v novembru 2001. Šlo je za nadgradnjo 14

občinskih stavb. Stavbe so bile združene zaradi znižanja transakcijskih stroškov. Ugotovljeno je

bilo, da so prejšnji poskusi vpeljave energetskega pogodbeništva v Sloveniji propadli zaradi

majhnosti samih projektov in posledično zaradi visokih transakcijskih stroškov (Bertoldi et al.,

2007, str. 54).

Tabela 11: Energetsko pogodbeništvo v Sloveniji



Velikost trga in potencial Velikost trga: 3 milijone evrov na leto.

Potencial trga: 15 milijonov evrov.

Spremembe v zadnjih letih Počasna rast.

Tipični ESCO projekti Javne stavbe; večinoma ogrevanje, sočasna proizvodnja toplote

in električne energije, biomasa.

Glavne oblike pogodbeništva EPC z deljenimi prihranki, pogodbeništvo o oskrbi, BOOT.


Po sicer obetavnem začetku je kasneje prišlo do nekaj let neaktivnosti, zato je tak pristop na

slovenskih tleh še vedno precej nerazvit. Obstaja namreč le peščica nacionalnih ponudnikov na

trgu energetskega pogodbeništva, od tega dve do pet ESCO podjetij in nekaj večjih energetskih

družb. Trg energetskega pogodbeništva je usmerjen predvsem v javni sektor, vendar v manjšem

obsegu (npr. prenova javne razsvetljave v občinah). Prostora za izboljšave je tako še veliko,

zlasti v javnem sektorju, npr. bolnišnice, šole ipd. (Stančić, 2010, str. 3).

Problem predstavljajo tudi domača ESCO podjetja, ki še nimajo pravih referenc, da bi lahko

dobila kredite na ravni EU za izvedbo večjih projektov. Najem kredita in zavarovanja trenutno

predstavljata relativno velik strošek. Še posebej je problematično zavarovanje za manjša

podjetja. Po drugi strani je zavarovanje pomembno, ker je smiselno, da gremo v okviru

energetskega pogodbeništva v večje projekte (npr. sanacija več stavb v okviru enega projekta),

za kar je potreben višji investicijski in kreditni potencial (Ministrstvo za gospodarstvo, 2014, str.

46).

V obdobju med letoma 2010 in 2013 je bil opazen rahel porast tržne aktivnosti in števila

registriranih podjetij za energetske storitve, katerih število je z 2-3 naraslo na 5-6. Kljub temu

imajo trg v Sloveniji še vedno za nerazvit. Samo eno podjetje imamo lahko za ESCO, ostala pa

so bolj ESPC. Vse te družbe delujejo na lokalni ali pa nacionalni ravni in so zmerne velikosti. V

osnovi so to svetovalna podjetja, podjetja za inženiring ali proizvajalci oz. dobavitelji, ki nudijo

energetske storitve kot dodatno poslovno priložnost poleg svoje glavne dejavnosti. V prihodnjih

letih se pričakuje nadaljnje povečanje trga energetskih storitev zaradi vse večjega zanimanja za

energetsko učinkovitost in nedavno uvedenega sistema za obvezno varčevanje z energijo, kar se

že kaže v povečanju dejavnosti družb, ki nudijo energetske storite (Bertoldi et al., 2014, str. 151).

24

Sedanja velikost trga je ocenjena na 3 milijone evrov na leto (vključno s stroški gradnje),

medtem ko je tržno potencial mnogo višji, in sicer 15 milijonov evrov (prav tam).

Ideja je, da se v dogovoru s SID banko oblikuje garancijska shema, ki bi ponujala

garancije/zavarovanja za ESCO podjetja, ki bi šla v projekte energetskega pogodbeništva. Za

izpolnjevanje obveznosti energetske sanacije 3 odstotkov površin stavb v lasti države bo

nastopala država tudi kot naročnik projektov. Za optimalno izbiro projektov bo zato potrebna

tehnična pisarna z dovolj tehničnega znanja, da koordinira oblikovanje ponudb med naročnikom

in ponudniki z namenom, da ščiti javni interes in da se najde optimalne rešitve. To funkcijo sedaj

za razpise občin opravljajo lokalne energetske agencije. Te bi še naprej to lahko opravljale za

obnovo državnih stavb na njihovih območjih (npr. bolnišnice, šole), manjka pa segment stavb

ministrstev in drugih stavb državne uprave, ki so predvsem v Ljubljani, kjer energetske agencije

ni (Ministrstvo za gospodarstvo, 2014, str. 47).

2 ENERGETSKA PRENOVA MEDICINSKE FAKULTETE V

LJUBLJANI

Razširjeni energetski pregled (v nadaljevanju REP), ki ga je na željo Medicinske fakultete

izvedel IRI, je pokazal, da je Medicinska fakulteta potrebna energijske prenove, hkrati pa jih je

zanimalo, ali je primerna za prenovo v obliki energetskega pogodbeništva.

S tem namenom je bil opravljen REP oziroma analiza energetskega stanja stavbe Medicinske

fakultete Univerze v Ljubljani, v katerem se obravnavajo možni ukrepi učinkovite rabe energije

(v nadaljevanju URE), analiza izbranih ukrepov URE, ocena izvedljivosti izbranih investicijskih

ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Obsega tudi osveščanje in motiviranje

zaposlenih in študentov k učinkoviti rabi energije (IRI, 2013, str. 6).

Energetski pregled, ki je podlaga za investicijo, je tehnična in ekonomska osnova za kakršno koli

energetsko pogodbeništvo. Predstavlja namreč dokument, s pomočjo katerega se oceni vse

prihranke in stroške za vsak ukrep varčevanja z energijo ali proizvodnjo iz obnovljivih virov

energije (v nadaljevanju OVE) (prav tam, str. 7).

2.1 Opis zgradbe

Stavba Medicinske fakultete (slika 4) je bila zgrajena leta 1985 na Korytkovi 2 in je sestavljena

iz devetih etaž (K2, K1, P, M, N1, N2, N3, N4, N5), katerih skupna površina je 16.922 m2. Gre

za nestanovanjsko stavbo, ki je namenjena izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu.

Njena lastnica je Univerza v Ljubljani, upravnik stavbe pa Medicinska fakulteta, ki je tudi

naročnik energetskega pregleda (IRI, 2012, str. 3; IRI, 2013, str. 16, 20, 26, 70).

25

Slika 4: Medicinska fakulteta – tloris in slika oken ter fasade

Vir: IRI, Pilotni projekt celostne sanacije po principu energetskega pogodbeništva na UL MF, 2012, str. 3.

2.2 Primernost za energetsko pogodbeništvo

Mnogi potenciali so sami po sebi premajhni, da bi bili zanimivi za zunanjega investitorja. Z

oblikovanjem večjih sklopov projektov, pri katerih je možno delati navzkrižne kalkulacije,

projekti postanejo zanimivi za pogodbenike in prav tako za naročnike.

V okviru zahtev evropskega programa Green Building po visoki strukturni varnosti, kamor

spadata raba in namen stavb ter njihova lastniška struktura, je relevanten potencial prihrankov

minimalna zahteva za projekte pogodbenega znižanja stroškov za energijo (Kallmann, 2014, str.

5):

pogodbeno zagotavljanje prihranka energije posamezne stavbe, kjer so zahtevani minimalni

letni stroški za energijo stavbe 100.000 EUR in

pogodbeno zagotavljanje prihranka energije za skupino stavb, kjer so zahtevani minimalni

letni stroški za energijo skupine stavb 250.000 EUR.

V zadnjih letih se je v sklopu organizacije Efficiency Valuation Organization standardiziral cel

postopek razvoja projekta, posebno za pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, ki je zajet v

International Performance Measurement and Verification Protocol. Razpoložljivost tipskih

pogodb in obstoj kompetentnih izvajalcev energetskih storitev, kakor tudi neodvisnih ekspertov

za razvoj projekta ter management razpisnih postopkov neposredno podpirajo lastnike stavb pri

razvoju svojih lastnih projektov, financiranih s strani tretjih oseb. Standardizacija pogodb in

postopkov poenostavlja obvladovanje tveganj in pomaga zagotavljati kakovost kakor tudi

transparenten razpisni postopek. Za naročnika in ponudnika energetskih storitev je lahko tako

doseženo primerno znižanje transakcijskih stroškov (prav tam, str. 7).

Ker v Sloveniji ni bogatih izkušenj s področja energetskega pogodbeništva in večjih ter

kompleksnejših projektov, je tudi sama priprava pogodbe velik problem. Če bi vpletene strani

same oblikovale pogodbe, bi verjetno prišlo do marsikaterih težav pri njenem razumevanju. Zato

26

so v veliko pomoč standardizirani obrazci, ki se uporabljajo v energetskem pogodbeništvu in

vključujejo vse potrebne elemente, ki so potrebni v pogodbi. Tako je tudi v primeru Medicinske

fakultete, ko se pri pripravi pogodbene dokumentacije vpleteni opirajo na že obstoječe primere

pogodb s področja energetskega pogodbeništva in prenove iz tujine.

Vzorčna analiza objektov v javnem sektorju je pokazala, da je varčevalni potencial pri stroških

za energijo okrog 30 odstotkov, naložbe v izrabo tega potenciala pa se lahko izplačajo v 5 do 6

letih (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014, str. 2).

Združevanje stavb in objektov v skupino je smiselno tudi zaradi različne narave potrebnih

ukrepov za zmanjševanje rabe energije. Tako se lahko manj rentabilni ukrepi v manjših stavbah

povežejo z visoko rentabilnimi ukrepi v velikih stavbah. Pri združevanju stavb v skupine je

priporočljivo, da skupni letni strošek za energijo presega 250.000 EUR. Če se v razpis za

izvedbo ukrepov po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije vključi samo ena

stavba, je priporočljivo, da stroški v njej presegajo 100.000 EUR letno (prav tam, str. 9).

V sklopu Medicinske fakultete je več stavb, vendar v tem primeru združevanje več stavb v

skupine ni potrebno, saj že sami stroški energije izbrane stavbe na Korytkovi 2 na letni ravni

presegajo 100.000 EUR (tabela 12). Sami podatki so se za potrebe razširjenega energetskega

pregleda zbirali med leti 2008-10, vendar so še vedno primerni za nadaljnjo obdelavo v naši

magistrski nalogi. Stavba v tem času namreč ni doživela konkretnejše sanacije, ki bi korenito

vplivala na spremembo porabe in zato na višje oz. nižje stroške.

Tabela 12: Letni strošek oskrbe z električno energijo, toploto in vodo na MF

2008 2009 2010 Povprečni/leto

Voda in kanalščina 25.686 24.950 27.746 26.127

Električna energija 359.987 269.632 251.953 293.857

Toplota/ogrevanje + STV2 272.579 286.529 378.951 312.686

Skupaj 658.252 581.111 658.650 632.670

Vir: IRI, Razširjeni energetski pregled stavbe Korytkova 2 Medicinske fakulteta Univerze v Ljubljani, 2013, str. 66.

Iz tabele 12 je razviden padec stroškov za leto 2009, čemur botruje zmanjšanje stroška električne

energije ter ponoven dvig stroškov v letu 2010, zaradi povečanja stroškov za toploto.

2.3 Ocena obstoječega stanja v zgradbi

Oceno obstoječega stanja v zgradbi lahko povzamemo iz izračunane energetske izkaznice. Ta

sicer ni uradna izkaznica, kajti podatke dobimo s pomočjo prednastavljenih izračunov, je pa zelo

dober približek dejanskega stanja stavbe.

2 STV – sanitarna in topla voda.

27

Tako je bilo ugotovljeno, da stavba pade v razred G, zaradi potrebne toplote za ogrevanje, z

rezultatom 320,78 kWh/m2 na leto. Prav tako so preostali parametri, ki so sestavni del energetske

izkaznice, izrazito slabi in kažejo na potrebo po prenovi. Dovedena energija za delovanje stavbe

je 632,55 kWh/m2 na leto. Emisij CO2 je več kot 342 kg/m

2 na leto (IRI, 2013, str. 56).

2.4 Predlagani ukrepi in možni energetski prihranki

Na podlagi razširjenega energetskega pregleda so na IRI-ju izbrali in predlagali določene ukrepe

za prenovo Medicinske fakultete (tabela 13). Ukrepe so tudi prioritetno razvrstili glede na

nujnost izvedbe.

Tabela 13: Predlagani ukrepi za Medicinsko fakulteto (na osnovi REP-a)

Št. Opis Prioriteta

A ORGANIZACIJSKI UKREPI

10. - Poskrbeti za redno izklapljanje razsvetljave, aparatov in opreme, kadar niso v

uporabi;

- določiti osebo, ki zagotovi končno kontrolo v objektu, da se preveri

obratovanje oz. izklop naprav in opreme ob koncu delovnega časa;

- vpeljati ročno ali avtomatsko energetsko knjigovodstvo v objektu s

spremljanjem redne dnevne porabe po posameznih porabnikih (ogrevanje,

sanitarna topla voda, sanitarna hladna voda, elektrika, tehnologija);

- zagotoviti ustrezno, predvsem pa periodično, vzdrževanje naprav;

- pravilno izvajanje ogrevanja, hlajenja in prezračevanja objekta, da se varčuje

z energijo in zagotavlja zdravo in udobno notranje okolje.

I

B INVESTICIJSKI UKREPI

1. Dodatna izolacija fasade in strehe. IV

2. Zamenjava oken. III

3. Izgradnja freonskega sistema rekuperacije strešnih izpuhov. Klimati - klet z

izkoriščanjem odpadne toplote s pomočjo TČ (toplotne črpalke). Zamenjava

klimatov - klet in odvodnih ventilatorjev z energetsko učinkovitimi napravami

skupaj s prilagoditvijo hidravličnih povezav za temperaturni režim TČ.

III

4. Zamenjava klimatov - predavalnice z novimi klimati z rekuperacijo skupaj z

obnovo pripadajočih instalacij in sanacijo obstoječe strojnice (demontaža

obstoječe opreme, gradbeno nadvišanje).

IV

5. Sanacija toplotne postaje in strojnice z zamenjavo izmenjevalnikov ter črpalk z

elektro učinkovitimi motorji in frekvenčniki.

II

6. Hidravlično uravnoteženje sistema in vgradnja termostatskih ventilov. I

se nadaljuje

nadaljevanje

28

7. Zamenjava hladilnega agregata z agregatom za 100-odstotno izkoriščanje

odpadne toplote za ogrevanje TSV skupaj s hidravlično grupo.

I

8. Zamenjava in optimizacija sistema razsvetljave. II

9. Centralno nadzorni sistem (CNS) vključno s povezavami in aktuatorji ter

sistem za upravljanje z energijo (EMS).

I


Učinki mehkih organizacijskih ukrepov po izkušnjah omogočajo med 5 in 10 odstotno znižanje

rabe energije na letni ravni. Ocena investicije v uvajanje organizacijskih ukrepov je med 3 in 5

odstotki letnega stroška za energijo. Osnova ukrepov je spremljanje rabe, za kar pa so potrebne

meritve. Organizacijski ukrepi so zanimivi za organizacijo predvsem zato, ker niso potrebna

dodatna investicijska sredstva, ampak se na ta način koristijo notranje rezerve ustanove. Ob

pravilni organiziranosti in motiviranosti dajejo lahko organizacijski ukrepi na področju

energetike in ekologije velike prihranke (IRI, 2013, str. 74).

Najvišji prihranki se lahko dosežejo s sanacijo gradbenih elementov stavbe in sanacijo oz.

zamenjavo sistemov stavbnih inštalacij (npr. prezračevanje). Posledica teh ukrepov je

zmanjšanje rabe energije in zato nižji stroški (prav tam, str. 96).

Tabela 14: Potencialni prihranki pri izvedbi ukrepov na Medicinski fakulteti

Št. Potencialni letni prihranek do:

Toplota Elektrika Voda Letni prihranek Prioriteta

MWh/a MWh/a m3/a EUR/a /

A brez DDV z DDV

10. Organizacijski ukrepi 52 25 172 5.569 7.140 I

B

1. Fasada 445 / / 27.050 34.680 IV

2. Okna 408 / / 24.664 31.620 III

3. Freonski sistem

rekuperacije 1.600 238 / 118.942 152.490 III

4. Klimati 58 / / 3.580 4.590 IV

5. Toplotna postaja in

strojnica 104 44 / 10.343 13.260 II

6. Termostatski ventili 216 / / 13.127 16.830 I

7. Hladilni agregat 312 60 / 24.266 31.110 I

8. Razsvetljava -50 383 / 32.620 41.820 II

9. CNS 157 74 / 16.310 20.910 I

SKUPAJ 3.302 824 172 276.471 354.450


se nadaljuje

29

V sklopu razširjenega energetskega pregleda so določili tudi okvirne prihranke (tabela 14), ki bi

jih posamezen ukrep prinesel. Upoštevali so tako energetske prihranke kot finančne prihranke.

Omeniti je potrebno, da je tako pri prihrankih kot stroških investicije in stroških za energijo že

upoštevan davek, in sicer 20-odstotni DDV. Za potrebe naše magistrske naloge smo te podatke

preračunali na novo, višjo davčno stopnjo, ki je 22 odstotkov. Zato bo prišlo do razhajanj pri

izračunih glede na izračune v sklopu razširjenega energetskega pregleda.

Zaradi potencialnih negativnih medsebojnih učinkov ukrepov so pri IRI-ju v sklopu razširjenega

energetskega pregleda uporabili 20-odstotni varnostni faktor pri seštevku učinkov za toploto

(IRI, 2013, str. 96).

3 FINANČNI KAZALNIKI ZA OCENJEVANJE PREDLAGANIH

UKREPOV

V nadaljevanju bomo za potrebe naše magistrske naloge in kasnejših finančnih izračunov

predstavili finančne kazalnike, ki omogočajo lažjo presojo donosnosti projekta oz. posameznih

ukrepov. Zaradi negotovosti cen energentov je namreč težko oceniti morebitno finančno

donosnost naložb v energetske storitve oz. v energetsko prenovo (White, 2011, str. 34).

Večina organizacij ima več potencialnih naložb kot pa razpoložljivega kapitala, zato je potrebno

razvrstiti morebitne naložbe na podlagi njihove privlačnosti – običajno v smislu finančnega

donosa. Različne meritve so na voljo za izvedbo tega, vključno z vračilno dobo in notranjo

stopnjo donosa (angl. Internal Rate of Return, v nadaljevanju IRR). Če gledamo na investicijo iz

strogo finančnega vidika, potem raje uporabimo neto sedanjo vrednost (angl. Neto Present

Value, v nadaljevanju NPV) bodočih denarnih tokov po obdavčitvi, ki jih diskontiramo nazaj v

sedanji čas (prav tam).

3.1 Stroški investicije

Stroški ukrepov celotne investicije so ocenjeni na 3.327.240 EUR, medtem ko lahko strošek

posameznega ukrepa najdemo v tabeli 15. Hkrati smo v tabeli podali tudi pričakovano

življenjsko dobo posameznega ukrepa ter povprečno življenjsko dobo vseh ukrepov. To bomo

upoštevali kasneje pri izračunih naših finančnih kazalnikov.

Tabela 15: Stroški investicijskih ukrepov

Št. Strošek investicije

(EUR)

Življenjska doba ukrepa

(v letih)

brez DDV z DDV

A

10. Organizacijski ukrepi 4.774 6.120 5

nadaljevanje

30

Št. Strošek investicije

(EUR)

Življenjska doba ukrepa

(v letih)

brez DDV z DDV

B

1. Fasada 462.244 592.620 30

2. Okna 321.422 412.080 20

3. Freonski sistem rekuperacije 1.054.966 1.352.520 25

4. Klimati 146.390 187.680 15

5. Toplotna postaja in strojnica 127.296 163.200 12

6. Termostatski ventili 57.283 73.440 20

7. Hladilni agregat 111.384 142.800 20

8. Razsvetljava 207.652 266.220 12

9. CNS 101.837 130.560 10

SKUPAJ 2.595.248 3.327.240

Pov. življenjska doba 18

Vir: IRI, Razširjeni energetski pregled stavbe Korytkova 2 Medicinske fakulteta Univerze v Ljubljani, 2013;

Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, Uradni list RS, št. 4/10, 62/13 in

17/14 - EZ-1.

Za natančnejše izračune smo morali upoštevati tudi trenutne stroške vzdrževanja, ki so podani v

tabeli 16. Pri tem je potrebno upoštevati, da pri ukrepu, vezanem na fasade, trenutnih stroškov

vzdrževanja ni, prav tako je s stroški CNS-ja, ker ta ni nameščen. Glede ukrepov, vezanih na

radiatorje, ni pravega nadzora nad porabo oziroma so stroški vzdrževanja zanemarljivi.

Tabela 16: Trenutni stroški vzdrževanja opreme na Medicinski fakulteti

Ukrep Namembnost Strošek v EUR Skupaj

EUR/

leto 1. Fasada / / /

2. Okna - Popravilo oken

- Žaluzije

6.100 EUR/leto

2.000 EUR/leto

8.100

3. Freonski sistem

rekuperacije

- Zunanji vzdrževalec3 (12 EUR/h; cca. 176

h/mesec) = 25.344 EUR/leto

- Adaptacije4 (vzdrževanje klimatov,

posodobitve…) = 40.000 EUR/leto

- Čiščenje prezračevalnih kanalov5 =

20.000 EUR/leto

8.448 EUR/leto

20.000 EUR/leto

10.000 EUR/leto

38.448

se nadaljuje

3 Prisoten tudi pri 4. in 7. ukrepu. Temu primerno smo skupne letne stroške vzdrževalca enakomerno razdelili na tri

dele. 4 Dela adaptacije (vzdrževanja in posodobitev) prisotna tudi v 4. ukrepu. Letne stroške smo enakomerno razpolovili

med oba ukrepa. 5 Čiščenje prezračevalnih kanalov spada tudi v 4. ukrep. Letne stroške smo enakomerno razpolovili med oba ukrepa.

nadaljevanje

31

Ukrep Namembnost Strošek v EUR Skupaj

EUR/

leto

4. Klimati Delijo se stroški iz ukrepa 3, in sicer:

- Zunanji vzdrževalec (12 EUR/h; cca.

176h/mesec)

- Adaptacije (vzdrževanje klimatov,

posodobitve…)

- Čiščenje prezračevalnih kanalov

8.448 EUR/leto

20.000 EUR/leto

10.000 EUR/leto

38.448

5. Toplotna

postaja in strojnica

- Zunanji izvajalec (vodovod, ogrevanje)

- Strošek opreme

- Pogodba z energetiko (da se ob okvari

MF obravnava prednostno)

2.000 EUR/mesec

2.000 EUR/leto

70 EUR/mesec

26.840

6. Termostatski

ventili

/ / /

7. Hladilni agregat - Servis (cca. 5-6 let nazaj)

- Deli se strošek iz ukrepa 3. in 4. (zunanji

vzdrževalec)

1.000 EUR/leto

8.448 EUR/leto

9.448

8. Razsvetljava Žarnice: 600/leto (cena 1 kosa = 3,4 EUR)

Štarterji: 600/leto (cena 1 kosa = 0,34

EUR)

2.040 EUR/leto

204 EUR/leto

2.244

9. CNS / / /

SKUPAJ 123.528 EUR/leto Vir: Medicinska fakulteta, 2014.

3.2 Statična metoda

Pri statičnih metodah se bomo posvetili le enostavni dobi povračila, ki je primerna za uporabo v

energetskem pogodbeništvu. Doba povračila je pomembna, ker nam pokaže časovni okvir, v

katerem se investicija povrne, kar omogoča primerjavo s pogodbenimi roki v energetskem

pogodbeništvu, ki se gibljejo med 5 in 15 let. Tako lahko vpletene strani ocenijo, ali bodo izbrani

ukrepi omogočali povračilo investicije v doglednem pogodbenem roku oz. so izvedljivi ali pa je

bolje poiskati druge priložnosti za investicijo.

Doba povračila pomeni število let, v katerih se povrne znesek investicije brez upoštevanja

časovne vrednosti denarja (Berk, Lončarski & Zajc, 2007, str. 99). Enostavna doba povračila je

najpreprostejša metoda ocenjevanja primernosti projekta. Ponavadi se uporablja, kadar

primerjamo nov predlog prenove stavbe z obstoječim ovojem in načrtom oz. shemo stavbe. Če

so osnovni stroški za novo shemo x in je letni prihranek stroškov y, potem je vračilna doba x/y

let. Seveda pa preprosta vračilna doba ni dober indikator donosnosti, ker ne upošteva vračil po

izračunani vračilni dobi in časovne vrednosti denarja (Kallmann, 2014, str. 4).

32

Doba vračanja je opredeljena kot čas, v katerem kumulativa neto prilivov finančnega toka

(donosov) v času obratovanja naložbe doseže vsoto investicijskih stroškov in ne sme biti daljša

od ekonomske dobe naložbe. Po tej metodi je najuspešnejša tista investicija, ki ima najkrajšo

dobo vračanja. Ta metoda daje le odgovor na vprašanje, v kolikem času se bodo investirana

sredstva povrnila, ne upošteva pa vseh donosov naložbe, niti časovne razporeditve donosov in

investicijskih stroškov, zato investicije medsebojno niso primerljive (Čebokli, 2014).

Enostavna doba povračila = Strošek investicije / Letni prihranek (1)

Kot je razvidno iz enačbe (1), enostavno dobo povračila izračunamo kot kvocient med stroški

investicije in letnimi prihranki.

3.3 Dinamične metode

Dinamične metode temeljijo na diskontiranju in pri vrednotenju dolgoročnih projektov

upoštevajo čas in imajo zato odločilno težo pri samih odločitvah (Pučko & Rozman, 1993, str.

301). Problem različnega časovnega razporeda stroškov in donosov investicije ter različne

življenjske dobe investicij je rešljiv le tako, da se uporabi postopek, ki upošteva vse donose in

investicijske stroške in omogoča primerjavo med časovno različno razporejenimi stroški in

donosi investicije, s tem da vse skupaj zreducira na isti časovni termin. To nalogo je možno rešiti

z metodo sedanje vrednosti, na osnovi katere sta se izoblikovala dva kriterija za odločanje o

investicijah – to sta neto sedanja vrednost in interna stopnja donosnosti, saj napravita časovno

različno razporejene izdatke in donose investicije medsebojno primerljive (Čebokli, 2014).

V nadaljevanju bomo najprej podrobneje predstavili diskontno stopnjo, ki sicer ni metoda, je pa

ključen element dinamičnih metod. Kasneje bomo pri izračunavanju neto sedanje vrednosti in

drugih izvedenih pokazateljev uspešnosti investicij videli, da igra individualna diskontna stopnja,

s katero diskontiramo bodoče neto donose, zelo pomembno vlogo. Glede na to, da je uporaba

sredstev vedno alternativna, morajo finančna sredstva, porabljena za investicijo, prinašati

najmanj toliko kot v vsaki drugi uporabi. Zato naj bi bila višina individualne diskontne stopnje

vsaj približno enaka obrestni meri za kredite, ki jih moramo najeti za financiranje investicije, ali

višini donosnosti lastnih finančnih sredstev, ki jo lahko dosežemo s katerokoli drugo alternativno

naložbo (oportunitetni strošek), oziroma ponderirana aritmetična sredina obeh, če financiramo

investicijo, kombinirano z lastnimi sredstvi in kreditom (prav tam).

3.3.1 Diskontna stopnja

Diskontna stopnja je vsota tehtanega povprečja stroškov kapitala izbranega podjetja po

obdavčitvi, povečana za faktor, ki odraža stopnjo tveganja naložbe (White, 2011, str. 34).

33

V skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije

na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) se diskontna stopnja razlaga kot »letna

odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom.

Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi.« Izražena je realno,

zato izključuje inflacijo.

Diskontno stopnjo, ki se uporablja pri makroekonomskem in finančnem izračunu javnih

investicijskih projektov, mora določiti država članica, in sicer po izvedbi analize občutljivosti za

najmanj dve stopnji pri vsakem izračunu. Pri analizi občutljivosti za makroekonomski izračun se

uporablja 4-odstotna stopnja, izražena realno. To je v skladu z obstoječimi smernicami Evropske

komisije o oceni učinka iz leta 2009, ki predlagajo 4-odstotno družbeno diskontno stopnjo

(European Commission, 2009) za območje EU. Po drugi strani indeksi cen energije in diskontni

količniki za izvajanje analize stroškov v življenjskem ciklu izbranega projekta oz. ukrepa, ki so

bili izdani leta 2013 v okviru zveznega programa za upravljanje z energijo pod okriljem

ministrstva za energijo ZDA, predvidevajo 3-odstotno diskontno stopnjo (Rushing, Kneifel &

Lippiatt, 2013, str. 1).

Višja diskontna stopnja pri investicijskih projektih – običajno višja od 4 odstotkov, ki izključuje

inflacijo in je po možnosti diferencirana za nestanovanjske in stanovanjske stavbe – bo izražala

povsem komercialen in kratkoročen pristop k vrednotenju naložb. Nižja realna stopnja –

običajno med 2 in 4 odstotki – bo bolj izražala koristi, ki jih naložbe v energetsko učinkovitost

prinašajo stanovalcem stavbe v celotni življenjski dobi naložbe (Evropska komisija, 2012, str.

18).

Poudariti je treba, da je zaradi načela finančnega izračuna obseg skupnih stroškov višji, če se

uporabljajo nižje diskontne stopnje, saj se prihodnji stroški (večinoma stroški energije)

diskontirajo po nižji stopnji, zaradi česar je sedanja vrednost skupnih stroškov višja (prav tam).

Tabela 17: Uporabljene diskontne stopnje

Opis Diskontna stopnja (%)

1. 30-letna nemška državna obveznica 2,30

2. 10-letna slovenska državna obveznica 3,37

3. 30-letna ameriška državna obveznica 3,43

4. WACC (Utility Sector - general) 4,61

5. WACC (Power Sector) 5,23

6. WACC (Svet - elektrika) 5,75

7. WACC (EU - elektrika) 6,75

8. Diskontna stopnja na področju javnih financ v Sloveniji 7,00

Vir: German Government Bonds 30 Yr Dbr, 2014; STA, Obresti na slovenske obveznice najnižje po maju 2007,

2014; Treasuries Interest Rates, 2014; A. Damodaran, Cost of Capital by Sector, 2013; Deloitte, Overview of

business valuation parameters in the energy industry, 2013; Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo

investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 60/06.

34

Za potrebe naših izračunov smo izbrali osem različnih diskontnih stopenj, ki so opredeljene v

tabeli 17. Kljub priporočilu Evropske komisije smo uporabili tudi diskontne stopnje nižje od 4

odstotkov, saj smo želeli videti, kako različne stopnje vplivajo na izračune diskontirane dobe

vračanja, neto sedanje vrednosti in notranje stopnje donosa. Tako smo poleg različnih državnih

obveznic uporabili tudi tehtano povprečje stroška kapitala (angl. Weighted Average Cost of

Capital, v nadaljevanju WACC) tako za celotni energijski sektor kot za sektor z električno

energijo (v EU in po svetu). Ker pa se projekt energetskega pogodbeništva izvaja v Sloveniji,

smo v skladu z Uredbo o enotni metodologiji pri pripravi in obravnavi investicijske

dokumentacije na področju javnih financ upoštevali splošno diskontno stopnjo v višini 7

odstotkov za javne investicijske projekte.

3.3.2 Diskontirana doba vračanja investicije

Ta metoda, za razliko od dobe povračila investicije, upošteva časovno vrednost denarja. Pomeni

število let, v katerem se povrne znesek investicije, kadar upoštevamo diskontirane denarne

tokove, ki jih investicija prinaša. Povedano drugače, za tistega, ki sprejema odločitev o realizaciji

investicije po tej metodi, ni pomemben samo čas, v katerem bodo vložena sredstva v celoti

povrnjena, temveč so pomembni tudi donosi, ki bi jih investitor v tej dobi povračila lahko

zaslužil drugje in so posredno izraženi v diskontni stopnji. Boljša je tista investicija, ki ima

krajšo dobo vračanja (Ross, Westerfield & Jordan, 1993, str. 228). Računamo jo na enak način

kot dobo povračila investicije, s tem da predhodno diskontiramo denarne tokove, ki jih

investicija ustvari, kot je razvidno iz enačbe (2).

Diskontirana doba vračanja = tn + (kumulativni diskontirani neto priliv v tn /

diskontirani neto priliv v letu tn+1)

(2)

Slabost diskontirane dobe povračila je v tem, da zanemarja denarne tokove, ki so prejeti ali

plačani po dobi povračila.

3.3.3 Neto sedanja vrednost

Neto sedanjo vrednost (v nadaljevanju NSV) lahko opredelimo kot razliko med diskontiranim

tokom vseh prilivov in diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe ali kot vsoto

diskontiranih neto prilivov iz finančnega toka naložbe (enačba (3)). Po tej metodi torej

diskontiramo prihodnje donose in investicijske izdatke na začetni termin, ko nastopijo prvi

investicijski izdatki. Zaradi časovne vrednosti denarja en evro danes ni enak enemu evru čez eno

leto.

Oceno preproste vračilne dobe lahko izboljšamo, če upoštevamo diskontirano vrednost letnih

prihrankov. Denar je danes vreden več kot ista količina v prihodnosti, ker ga lahko investiramo

danes, da bi zaslužili obresti in proizvedli večjo vsoto v prihodnosti. Neto sedanja vrednost

35

investicije je sedanja vrednost prihodka ali prihrankov minus osnovni stroški (angl. Initial Costs)

investicije, izračunane za njeno življenjsko dobo (Kallmann, 2014, str. 4-5).

Pozitivna neto sedanja vrednost pomeni znesek, za katerega je sedanja vrednost pozitivnega toka

koristi večja od sedanje vrednosti celotnega negativnega toka stroškov oziroma da je razlika med

vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna.

Tudi neto sedanja vrednost ni vsesplošno uporabna, saj neto sedanja vrednost ni primerljiva pri

dveh investicijah z različno življenjsko dobo in v primeru, ko dve investiciji zahtevata različni

nivo stroškov (Čebokli, 2014).

Ko izračunamo neto sedanjo vrednost, je odločitveni kriterij sledeč (Berk et al., 2007, str. 102–

104):

če je NSV > 0, je investicijski projekt sprejemljiv;

če je NSV = 0, je investitor ravnodušen do investicije;

če je NSV < 0, je investicijski projekt nesprejemljiv.

NSV= C0 + C1/(1+r)1 + C2/(1+r)

2 + … + Cn/(1+r)

n (3)

Co – začetna naložba

Cn – denarni tok v določenem letu

n – število denarnih tokov

r – diskontna stopnja

3.3.4 Notranja stopnja donosnosti

Pri notranji stopnji donosnosti iščemo tisto diskontno stopnjo, z uporabo katere je neto sedanja

vrednost enaka 0 (nič) oziroma pri kateri se sedanja vrednost prilivov in sedanja vrednost

odlivov izenačita. Notranjo stopnjo donosa uporabljamo kot investicijski kriterij tako, da jo

primerjamo z individualno diskontno stopnjo. Za naložbo se odločimo, če je notranja stopnja

donosa višja od individualne diskontne stopnje, če ji je enaka, smo ravnodušni, če je nižja pa se

za naložbo ne odločimo. Ko pa izbiramo med večjim številom naložbenih možnosti, se odločimo

za tisto z najvišjo notranjo stopnjo donosa.

Notranja stopnja donosa je obrestna mera, ki enači sedanjo vrednost pričakovanih prihodnjih

denarnih tokov z osnovnimi stroški projekta. Višja je notranja stopnja donosa, bolj stroškovno

učinkovita je investicija (Kallmann, 2014, str. 5).

36

Notranja stopnja donosa ima kot samostojno merilo uspešnosti investicije kar nekaj

pomanjkljivosti, in sicer:

ne upošteva časovnih preferenc investitorja,

ne upošteva velikosti investicije – notranja stopnja donosa merjena v odstotkih je lahko

enaka pri investiciji 10.000 EUR kot pri investiciji za 1.000.000 EUR,

notranja stopnja donosa ni relevantna tudi tedaj, ko primerjamo medsebojno izključljive

investicije.

Neto sedanja vrednost je torej zanesljivejša metoda ocenjevanja uspešnosti investicij, najbolje pa

jo je uporabljati v kombinaciji z notranjo stopnjo donosa.

3.4 Tveganja

Tveganja so sestavni del vsakega projekta. Tudi pri projektih energetske učinkovitosti in z njo

povezanim energetskim pogodbeništvom je tako, pri čemer moramo biti nanje še posebno

pozorni. V nasprotnem primeru ima lahko to za projekt velike, predvsem negativne posledice.

Zaradi dolgoročnega značaja pogodbe in z njo povezanimi poplačili izvajalcu, ki so odvisna od

uspeha izvedenih ukrepov izvajalca, je treba porazdeliti različna tveganja pogodbenih partnerjev.

Partnerja prevzameta običajno tisto tveganje, na katerega lahko vplivata. Tako tveganje za

spremembe cene energije običajno prevzame naročnik, medtem ko tveganje za upravljanje

tehničnih naprav običajno prevzame izvajalec (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2014, str.

5).

3.4.1 Operativna tveganja

Operativni tveganji pri pogodbenem zagotavljanju prihranka energije sta zlasti tveganje uporabe

stavb in cenovno tveganje. Prvo izmed njiju se navezuje na možno spremembo namembnosti in

intenzivnosti uporabe stavbe, drugo pa na vpliv možnih sprememb cen energije na pogodbeno

dogovorjeno vrednost zmanjšanja stroškov za energijo. Ker izvajalec na nobeno izmed nastalih

okoliščin ne more vplivati, mora operativna tveganja prevzeti nase naročnik (Petelin & Fatur,

2004, str. 5).

3.4.2 Tehnično tveganje

Tehnično tveganje je povezano z vgradnjo, načinom obratovanja in še posebej zanesljivostjo

naprav, ki jih vgradi in upravlja izvajalec, in od tega odvisnim doseganjem zajamčenega

prihranka stroškov za energijo ali dobavo dogovorjene količine toplote, električne energije in/ali

hladu ustrezne kakovosti. Pri pogodbenem znižanju stroškov za energijo je tehnično tveganje

izključno v pristojnosti izvajalca (prav tam).

37

Izvajalec mora tako posebno pozornost posvetiti analizi obstoječega stanja in definirati mejo

doseganja realnih prihrankov. Prav tako mora izbrati optimalno opremo za potrebe projekta, ki

bo opravljala svojo funkcijo tudi po preteku pogodbene dobe. Oceniti mora tudi stroške letnega

vzdrževanja, saj mu le ti znižujejo letni prihranek (Pospiš, 2013, str. 18).

4 FINANČNI MODEL ZA PRESOJO USTREZNOSTI

Pri oblikovanju modela finančne presoje za projekt energetskega pogodbeništva, se bomo opirali

na že obstoječi model. Izhajali bomo iz modela, ki ga je leta 2003 za potrebe Brazilije in njene

finančne skupine, v sodelovanju s Svetovno banko in Ameriško agencijo za mednarodni razvoj,

razvilo podjetje Econergy International Corporation (Poole & Stoner, 2003; World Bank &

Instituto Nacional de Eficiência Energética, 2014), in ga prilagodili našim potrebam. Ideja je, da

bi ta pomagal pri odločitvah tako naročnika projekta kot njegovega izvajalca za izvedbo projekta

v sklopu energetskega pogodbeništva.

4.1 Predstavitev obstoječega modela

Orodje za finančno modeliranje je dinamičen Excelov dokument, ki uporabnikom omogoča

karakterizacijo celotnih finančnih parametrov energetskega pogodbeništva. Izkušeni uporabniki

(z izkušnjami na področju financiranja projektov in razumevanja Excela) bodo lahko

identificirali skoraj vsa finančna tveganja, s katerimi se soočata ali podjetje za energetske

storitve ali naročnik projekta v začetku in tekom samega procesa implementacije energetskega

pogodbeništva. Poleg tega omogoča uporabniku, da prilagodi lastnim potrebam ključne funkcije

pogodbe, posamezne ukrepe, pogoje, kapitalsko strukturo itd. za dosego različnih scenarijev. Kot

je razvidno iz slike 5, so vhodni podatki modela razdeljeni glede na to, koga zadevajo –

naročnika, ESCO podjetje, družbo s posebnim namenom (angl. Special Purpose Entity, v

nadaljevanju SPE) ali sam projekt.

V primeru finančnih podatkov projekta se vnesejo vsi stroški in podatki, vezani na samo

pogodbo (trajanje, delitev prihranka, delitev pri vzdrževanju itd.), medtem ko se za vse ostale

vpletene strani vnesejo podatki, ki zadevajo izkaz poslovnega izida, bilance stanja in denarnih

tokov. Seveda med te podatke spadajo tudi sami ukrepi, ki jih vnesejo v razpredelnico. Ta

vsebuje ime ukrepa, stroške opreme, prihranek električne energije, goriva, prihranek pri

vzdrževanju in življenjsko dobo opreme.

38

Slika 5: Vhodni podatki modela

Vir: A. D. Poole & T. H. Stoner, Alternative financing models for energy efficiency performance contracting. Report to the Energy Efficiency Financial Task Force, 2003.

39

Slika 6: Izhodni podatki modela

Vir: A. D. Poole & T. H. Stoner, Alternative financing models for energy efficiency performance contracting. Report

to the Energy Efficiency Financial Task Force, 2003.

Model (slika 6) omogoča poleg izračuna neto sedanje vrednosti, notranje stopnje donosa in

enostavne dobe vračila še prikaz poslovnega izida, bilance stanja in odplačil, ki bo uporabniku

omogočila dostop do ključnih finančnih razmerij oz. kazalnikov. S tem bo lahko ocenil, ali je

projekt sprejemljiv za vse stranke, ki sodelujejo pri projektu (ESCO, naročnik itd.). Parametre

lahko uporabnik upravlja sam, da tako doseže ravnotežje v strukturi projekta in zadovolji

40

pomisleke strank glede cen storitev in izpolnitve finančnih donosov, ki so potrebni za

izpolnjevanje kapitalskih zahtev ESCO podjetja (Poole & Stoner, 2003). S pomočjo tega modela

lahko vse vpletene strani preverijo drug drugega in njihove finančne zmožnosti uspešnega

dokončanja zastavljenih ciljev v projektu.

Za potrebe naše magistrske naloge bomo ta model poenostavili in prilagodili našim potrebam.

Model za Brazilijo predpostavlja maksimalno 15-letno življenjsko dobo za vse ukrepe. Vemo pa,

da so življenjske dobe različne in daljše od 15 let, zato smo naš model prilagodili temu. Tako

omogoča vnos ukrepov z življenjsko dobo do 30 let. Za razliko od brazilskega modela bosta v

našem primeru vpleteni le dve strani – naročnik in ESCO podjetje.

4.2 Predpostavke pri izračunih

Pri izračunih smo določene stvari predpostavili, kar nam je olajšalo izračune. Tako smo pri

upoštevanju stroškov vzdrževanja novih naprav vzeli kot izhodiščni strošek 1 odstotek vrednosti

investicije v izbrani ukrep (Seefeldt, Kuhn, Trautner & Wetters, 2003, str. 97). Končne stroške

pa smo dobili kot razliko med starimi stroški (y), ki jih ima Medicinska fakulteta trenutno in so

nam jih posredovali na fakulteti sami, in predpostavljenimi novimi stroški (x). Predstavljeni so v

tabeli 18. Opazili smo, da je pri določenih ukrepih velik stroškovni prihranek.

Tabela 18: Razlika v stroških vzdrževanja opreme (delta – Δ)

Ukrep Novi stroški (1% investicije)

EUR/leto x

Trenutni stroški EUR/leto

y

Razlika - Δ

EUR/leto

(x-y)

1. Fasada 5.926 06 5.926

2. Okna 4.121 8.100 -3.979

3. Freonski sistem rekuperacije 13.525 38.448 -24.923

4. Klimati 1.877 38.448 -36.571

5. Toplotna postaja in strojnica 1.632 26.840 -25.208

6. Termostatski ventili 734 0 734

7. Hladilni agregat 1.428 9.448 -8.020

8. Razsvetljava 2.662 2.244 418

9. CNS 1.306 0 1.306

10. Organizacijski ukrepi 61 0 61

SKUPAJ -90.256

Vir: Medicinska fakulteta, 2014.

6 Zaradi pričakovane obnove ne vlagajo sredstev v vzdrževanje fasade.

41

Poleg tega so v razširjenem energetskem pregledu (REP) predvideli še dodatne stroške, ki

zajemajo:

celotno dokumentacijo v višini priznanih 4,5 odstotkov investicije (energetski pregled, DIIP

in projektantska dokumentacija),

nadzor v višini priznanih stroškov – 3 odstotke,

neupravičene stroške oz. lastni delež v višini min. 10 odstotkov. Sem spadajo stroški, nastali

v zvezi z dejavnostmi, ki jih projekt ne predvideva. V tem primeru jih mora kriti naročnik.

Ponavadi gre za dodatna dela, ki so vezana na posamezen ukrep v sklopu projekta, vendar

vnaprej niso bila načrtovana. S tem se izvajalec zaščiti, da ne zapade v nepredvidene stroške.

Pri računanju finančnih kazalnikov smo si zastavili štiri različne scenarije:

V prvem primeru (scenarij »Izvajalec v celoti«) imamo projekt, ki je v celoti financiran s

strani izvajalca (ESCO podjetje), pri čemer vse prihranke v času trajanja pogodbe izvajalec

obdrži zase.

V drugem primeru (scenarij »90/10«) imamo projekt, ki ga v 90-odstotkih financira ESCO

podjetje, 10 odstotkov pa prispeva naročnik projekta. V tem primeru se tudi prihranki delijo

v razmerju 90-10. Predstavili bomo kalkulacije za obe vpleteni strani (tako za ESCO podjetje

kot za naročnika).

V tretjem primeru (»Subvencija pri naročniku«) prej omenjenemu scenariju »90/10« dodamo

še razpoložljive subvencije, saj nas zanima, kako te vplivajo na finančne kazalnike in samo

privlačnost projekta tako z vidika naročnika kot izvajalca. Glavni razlog, da se bomo

osredotočili na ta scenarij, je v tem, da je v našem primeru do subvencij upravičen le

naročnik. Ta mora plačati tudi 22-odstotni DDV na pridobljene subvencije, tako ni smiselno

vključevati prvega scenarija, saj sam izvajalec v primeru subvencioniranja ne krije celotne

investicije.

V četrtem primeru (»Subvencija v višini stroškov investicijskih ukrepov«) bomo nadaljevali

s preučevanjem vpliva subvencij na finančne kazalnike, pri čemer bomo predpostavili, da

višina pridobljene subvencije pokrije celotne investicijske stroške v, z izjemo

organizacijskih, vse ukrepe. Tako bomo najprej izračunali kazalnike za primer, ko celotno

investicijo, podprto s subvencijo, krije naročnik sam. V nadaljevanju pa bomo analizirali tudi

že prej omenjeni scenarij »90/10« in predstavili izsledke za obe strani.

Upoštevali smo tudi priporočila IRI-ja, ki so jih podali v sklopu razširjenega energetskega

pregleda, in sicer so na IRI-ju predlagali kombinacijo ukrepov, ki zajemajo okna (2.), toplotno

postajo in strojnico (5.), termostatske ventile (6.), hladilni agregat (7.), razsvetljavo (8.) in

centralno nadzorni sistem (9.). Priporočila so prilagojena javnemu razpisu za dodelitev

nepovratnih sredstev za energetsko sanacijo stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva

in znanosti, na katerega se kasneje niso prijavili (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,

2012).

42

Ostali ukrepi namreč niso primerni zaradi različnih razlogov, ki so:

1. ukrep: fasada – omejitve so arhitekturne narave in prihranki premajhni,

3. ukrep: freonski sistem rekuperacije – zelo kompleksen ukrep, ki zahteva gradbene posege,

4. ukrep: klimati – zahteva gradbeno dovoljenje zaradi višanja stropov,

10. ukrep: organizacijski ukrepi – v sklopu razpisa, investicija v organizacijske ukrepe ni

upravičen strošek.

Tako smo pri nadaljnjih izračunih upoštevali tudi kombinacijo teh ukrepov in možnost izvedbe

vseh predlaganih ukrepov.

4.3 Izračuni

4.3.1 Scenarij »Izvajalec v celoti«

Pri prvem scenariju krije celotno investicijo izvajalec, ki hkrati s tem pridobi pravico do celotnih

prihrankov (delitev 100/0) v dobi trajanja pogodbe. Izračuni neto sedanje vrednosti, notranje

stopnje donosa, enostavne in diskontirane dobe vračila so v tabeli 19.

Tabela 19: Izračunani finančni kazalniki pri delitvi 100/0 (celotno investicijo krije izvajalec)

Ukrep

Diskontna

stopnja

(%)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Kombinacija

ukrepov

Vsi

ukrepi

skupaj

NPV (€)

2,30 -42.752 109.541 1.578.195 347.153 232.284 135.318 393.211 111.125 23.211 20.606 1.004.690 2.907.891

3,37 -101.989 66.384 1.270.833 309.375 209.339 116.645 344.566 90.342 16.131 19.829 843.407 2.341.455

3,43 -104.965 64.144 1.255.141 307.381 208.116 115.676 342.041 89.233 15.751 19.787 834.961 2.312.305

4,00 -131.632 43.736 1.113.383 289.049 196.804 106.845 319.037 78.987 12.223 19.389 757.632 2.047.821

4,61 -157.231 23.529 975.225 270.595 185.299 98.102 296.259 68.567 8.610 18.974 680.366 1.787.930

5,23 -180.524 4.564 847.610 252.984 174.205 89.897 274.882 58.517 5.101 18.564 607.165 1.545.799

5,75 -198.194 -10.226 749.500 239.040 165.337 83.498 258.212 50.485 2.278 18.229 549.584 1.358.159

6,75 -228.061 -36.100 580.899 214.171 149.327 72.302 229.046 35.983 -2.863 17.604 447.695 1.032.309

7,00 -234.781 -42.087 542.455 208.326 145.526 69.712 222.298 32.540 -4.091 17.452 423.898 957.350

IRR (%)

1,6 5,4 11,9 24,6 24,0 19,6 26,7 9,6 6,2 104,3 13,0 11,1

Diskontirana vračilna doba (v letih)

2,30 34,3 14,3 8,8 4,2 4,1 5,3 3,9 7,6 8,1 1,0 7,0 8,5

3,37 47,5 15,7 9,3 4,3 4,2 5,5 4,0 8,0 8,5 1,0 7,3 8,9

3,43 48,8 15,8 9,4 4,3 4,2 5,5 4,0 8,1 8,5 1,0 7,3 9,0

4,00 72,1 16,8 9,7 4,4 4,3 5,7 4,1 8,3 8,8 1,0 7,5 9,3

4,61 >80 18,0 10,0 4,4 4,3 5,8 4,2 8,5 9,1 1,0 7,7 9,6

5,23 >80 19,6 10,4 4,5 4,4 5,9 4,2 8,8 9,4 1,0 8,0 10,0

5,75 >80 21,2 10,8 4,6 4,5 6,0 4,3 9,1 9,7 1,0 8,2 10,3

6,75 >80 25,8 11,6 4,7 4,6 6,3 4,4 9,7 10,4 1,0 8,6 11,0

7,00 >80 27,5 11,9 4,7 4,6 6,3 4,5 9,8 10,6 1,0 8,8 11,2

Enostavna vračilna doba (v letih)

23,5 12,1 7,9 3,9 3,8 5,0 3,7 6,9 7,3 0,9 6,4 7,6

Življenjska doba opreme za posamezen ukrep (v letih)

30 20 25 15 12 20 20 12 10 5

Legenda ukrepov: 1. Fasada, 2. Okna, 3. Freonski sistem rekuperacije, 4. Klimati, 5. Toplotna postaja in strojnica, 6. Termostatski ventili, 7. Hladilni agregat, 8.

Razsvetljava, 9. CNS, 10. Organizacijski ukrepi.

43

4.3.1.1 Analiza scenarija »Izvajalec v celoti«

Pri analiziranju prvega scenarija se bomo osredotočili na 7-odstotno diskontno stopnjo, ker je

primerna glede na to, da gre za projekt javnega financiranja. Vidimo lahko, da so rentabilni

naslednji ukrepi: freonski sistem rekuperacije (3.), klimati (4.), toplotna postaja in strojnica (5.),

termostatski ventili (6.), hladilni agregati (7.), razsvetljava (8.) in organizacijski ukrepi (10.).

Neto sedanja vrednost posameznih ukrepov se giblje med 17.452 EUR in 542.455 EUR, medtem

ko je vrednost kombinacije ukrepov 423.898 EUR, vseh ukrepov skupaj pa 957.350 EUR.

Notranja stopnja donosa (IRR) za te ukrepe se giblje med 9,6 odstotka in 104,3 odstotka za

posamezen ukrep, v primeru kombinacije ukrepov je IRR 13,0 odstotka, za vse ukrepe skupaj pa

11,1 odstotka. Ostali trije ukrepi pa imajo nizko vrednost IRR in večinoma negativno neto

sedanjo vrednost, ne glede na to, katero diskontno stopnjo smo uporabili.

Enostavna vračilna doba se giba med 1 letom in 24 leti. V tem pogledu ni primeren predvsem

prvi ukrep. Po drugi strani pa ima izbrana kombinacija ukrepov enostavno vračilno dobo v 6,4

leta, medtem ko imajo ukrepi kot celota vračilno dobo v 7,6 leta.

Na drugi strani pa nam diskontirana doba vračila pokaže malenkost drugačno sliko. Kot

relevantno smo vzeli 7-odstotno diskontno stopnjo, kar nam pokaže, da se znotraj običajnega

trajanja pogodbe (do 15 let) povrnejo skoraj vsi ukrepi, tudi kombinacija ukrepov in vsi ukrepi

skupaj. Izjema sta le ukrepa, ki zajemata fasado (1.) in okna (2.).

Če povežemo ugotovitve glede dobe vračila s pričakovano življenjsko dobo uporabljene opreme

v posameznem ukrepu, opazimo, da se v primeru enostavne dobe vračila vse investicije povrnejo

pred koncem življenjske dobe opreme. Podobno je v primeru diskontirane dobre vračila, pri

katerem imamo tri izjeme, in sicer ukrep vezan na fasado (1.), okna (2.) in CNS (9.).

4.3.2 Scenarij »90/10«

Pri drugem scenariju imamo delitev 90/10, kar pomeni, da 90 odstotkov investicije krije

izvajalec, 10 odstotkov pa mora pokriti naročnik sam. Upoštevali smo, da se v istem razmerju

delijo tudi prihranki (tako prihranki energije kot prihranki pri vzdrževanju). V tem primeru

imamo dva vidika proučevanja – vidik naročnika, ki je prikazan v tabeli 20 in vidik izvajalca

prikazan v tabeli 21.

se nadaljuje

44

Tabela 20: Izračunani finančni kazalniki pri delitvi 90/10 (za naročnika)

Ukrep

Diskontna

stopnja (%) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Kombinacija

ukrepov

Vsi

ukrepi

skupaj

NPV (€)

2,30 2.557 15.351 199.224 32.953 23.622 18.228 47.889 16.366 4.281 2.696 125.736 363.166

3,37 -5.506 9.987 161.320 29.080 21.139 15.803 41.993 13.694 3.356 2.596 105.972 293.462

3,43 -5.911 9.709 159.385 28.876 21.007 15.677 41.687 13.551 3.306 2.590 104.937 289.878

4,00 -9.541 7.172 141.904 26.997 19.783 14.530 38.899 12.234 2.845 2.539 95.463 257.362

4,61 -13.025 4.661 124.866 25.105 18.538 13.395 36.138 10.894 2.373 2.486 85.999 225.431

5,23 -16.196 2.304 109.129 23.299 17.337 12.329 33.547 9.602 1.914 2.433 77.034 195.700

5,75 -18.601 466 97.030 21.870 16.378 11.498 31.527 8.569 1.545 2.390 69.983 172.673

6,75 -22.667 -2.750 76.238 19.320 14.645 10.044 27.992 6.705 874 2.310 57.510 132.712

7,00 -23.581 -3.494 71.497 18.721 14.234 9.708 27.174 6.262 713 2.290 54.597 123.525

IRR (%)

2,6 5,9 12,4 20,6 21,2 21,5 27,2 11,2 8,2 113,0 13,5 11,4


2,30 28,3 13,6 8,5 4,9 4,5 4,9 3,9 7,0 7,3 0,9 6,8 8,3

3,37 35,8 14,9 9,0 5,0 4,7 5,0 4,0 7,4 7,7 0,9 7,1 8,8

3,43 36,4 15,0 9,0 5,0 4,7 5,0 4,0 7,4 7,7 0,9 7,1 8,8

4,00 44,4 15,9 9,3 5,1 4,7 5,1 4,0 7,6 7,9 0,9 7,3 9,1

4,61 66,5 16,9 9,6 5,2 4,8 5,2 4,1 7,8 8,1 0,9 7,5 9,4

5,23 >80 18,2 10,0 5,3 4,9 5,4 4,2 8,0 8,4 0,9 7,8 9,7

5,75 >80 19,6 10,3 5,4 5,0 5,4 4,2 8,3 8,6 0,9 8,0 10,1

6,75 >80 23,3 11,1 5,6 5,2 5,6 4,3 8,7 9,1 0,9 8,4 10,8

7,00 >80 24,6 11,3 5,7 5,2 5,7 4,4 8,8 9,3 0,9 8,5 11,0


20,6 11,6 7,6 4,6 4,2 4,6 3,6 6,4 6,7 0,9 6,2 7,5


30 20 25 15 12 20 20 12 10 5



Tabela 21: Izračunani finančni kazalniki pri delitvi 90/10 (za izvajalca)

Ukrep

Diskontna

stopnja (%) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Kombinacija

ukrepov

Vsi ukrepi

skupaj

NPV (€)

2,30 -41.952 96.182 1.412.459 311.340 208.103 121.351 353.055 98.458 20.127 18.508 897.269 2.597.638

3,37 -95.257 57.335 1.135.837 277.340 187.451 104.551 309.274 79.750 13.754 17.810 752.115 2.087.846

3,43 -97.935 55.319 1.121.714 275.545 186.349 103.679 307.002 78.753 13.412 17.772 744.513 2.061.610

4,00 -

121.935 36.952 994.132 259.046 176.169 95.731 286.298 69.531 10.237 17.414 674.917 1.823.575

4,61 -

144.975 18.765 869.790 242.438 165.815 87.862 265.798 60.153 6.985 17.041 605.378 1.589.672

5,23 -

165.939 1.697 754.937 226.588 155.829 80.477 246.559 51.108 3.827 16.672 539.497 1.371.755

5,75 -

181.841

-

11.614 666.638 214.039 147.849 74.718 231.555 43.879 1.286 16.370 487.674 1.202.879

6,75 -

208.722

-

34.901 514.897 191.656 133.439 64.643 205.306 30.827 -3.340 15.808 395.974 909.614

7,00 -

214.770

-

40.289 480.297 186.395 130.018 62.311 199.233 27.729 -4.446 15.671 374.557 842.151

IRR (%)

1,6 5,3 11,8 24,4 23,8 19,4 26,5 9,5 6,0 103,4 12,9 11,0


2,30 34,7 14,4 8,9 4,2 4,1 5,4 4,0 7,7 8,1 1,0 7,0 8,5

3,37 48,4 15,9 9,4 4,3 4,2 5,6 4,1 8,1 8,6 1,0 7,4 9,0

3,43 49,7 16,0 9,4 4,3 4,2 5,6 4,1 8,1 8,6 1,0 7,4 9,0

4,00 75,5 17,0 9,8 4,4 4,3 5,7 4,1 8,4 8,9 1,0 7,6 9,3

4,61 >80 18,2 10,1 4,5 4,4 5,8 4,2 8,6 9,2 1,0 7,8 9,7

5,23 >80 19,8 10,5 4,5 4,5 6,0 4,3 8,9 9,5 1,0 8,0 10,1

5,75 >80 21,5 10,9 4,6 4,5 6,1 4,3 9,2 9,8 1,0 8,3 10,4

nadaljevanje

45

Ukrep

Diskontna

stopnja (%) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Kombinacija

ukrepov

Vsi ukrepi

skupaj

6,75 >80 26,3 11,8 4,8 4,7 6,3 4,5 9,8 10,5 1,0 8,7 11,2

7,00 >80 28,1 12,0 4,8 4,7 6,4 4,5 9,9 10,7 1,0 8,8 11,4


23,7 12,2 7,9 3,9 3,9 5,0 3,7 7,0 7,4 0,9 6,4 7,7


30 20 25 15 12 20 20 12 10 5



4.3.2.1 Analiza scenarija »90/10«

S pomočjo izračunov lahko ugotovimo, da je naročnik najbolj naklonjen izboru naslednjih

ukrepov: freonski sistem rekuperacije (3.), klimati (4.), toplotna postaja in strojnica (5.),

termostatski ventili (6.), hladilni agregati (7.), razsvetljava (8.), centralno nadzorni sistem (9.) in

organizacijski ukrepi (10.). Pozitivne vrednosti nam pokažejo tudi kombinacije ukrepov in celo

vsi ukrepi skupaj. Vsi ti ukrepi imajo namreč pri vsaki izbrani diskontni stopnji pozitivno neto

sedanjo vrednost. Za potrebe analize se bomo podobno kot pri prejšnjem scenariju osredotočili

na 7-odstotno diskontno stopnjo, ki se za posamezen ukrep giblje med 713 EUR in 71.497 EUR,

za kombinacijo ukrepov je ta vrednost 54.597 EUR, za vse ukrepe skupaj pa 123.525 EUR.

Notranja stopnja donosa pa se giblje med 8,2 in 113,0 odstotki oz. med 13,5 in 11,4 odstotka pri

kombinaciji oz. vseh ukrepih skupaj. To pomeni, da so izbrani ukrepi primerni za izpeljavo,

presegajo namreč 7-odstotno vrednost naše najvišje diskontne stopnje.

Enostavna doba vračila nam pokaže, da bi se investicija v posamezen ukrep povrnila med 1 in 8

leti. Bolj natančna diskontirana doba vračila pa nam pove, da se investicija povrne med 1 in 12

leti pri 7-odstotni diskontni stopnji. V primeru kombinacije ukrepov in vseh ukrepov skupaj je

enostavna doba vračila 6,2 oz. 7,5 leta. Diskontirana doba vračila pa 8,5 oz. 11,0 leta. Podobno

kot pri prvem scenariju je pri enostavni vračilni dobi neprimeren prvi ukrep z 20,6 letno dobo

vračila, pri diskontirani dobi vračila pa se mu pridruži še drugi ukrep z 24,6 letno dobo vračila.

Če primerjamo rezultate posameznega ukrepa z življenjsko dobo opreme, uporabljene v njem,

ugotovimo, da se investicija za naročnika v primeru enostavne dobe vračila povrne v vseh

primerih. Pri diskontirani dobi vračila so rezultati podobni, imamo dve izjemi, in sicer ukrep

vezan na fasado (1.) in okna (2.).

Pomembno je, da se naročnik in izvajalec strinjata glede izbranih ukrepov in so ti dobičkonosni

za oba, zato se bomo osredotočili predvsem na kombinacijo izbranih ukrepov in na vse ukrepe

skupaj.

Ugotovimo lahko, da je kombinacija ukrepov dobičkonosna tudi za izvajalca oz. ESCO podjetje.

Neto sedanje vrednosti so pri vseh diskontnih stopnjah pozitivne, medtem ko je notranja stopnja

donosa 12,9-odstotna. Enostavna vračilna doba je ocenjena na 6,4 leta, po drugi strani pa je bolj

natančna diskontirana doba vračila ocenjena na 8,8 leta.

46

V primeru izbora vseh ukrepov skupaj pa lahko vidimo, da so tudi ti primerni, saj so neto sedanje

vrednosti prav tako v vseh primerih pozitivne, notranja stopnja donosa je 11,0-odstotna. Po

metodi enostavne vračilne dobe se investicija povrne v slabih 8 letih. V primeru uporabe

natančnejše diskontirane dobe vračila pa se povračilo investicije povrne v 11,4 leta.

Pri primerjanju enostavne dobe vračila posameznega ukrepa z njegovo življenjsko dobo

ugotovimo, da se investicija v vseh primerih povrne prej. Po drugi strani imamo pri diskontirani

dobi vračila tri izjeme, in sicer ukrep, vezan na fasado (1.), okna (2.) in CNS (9.).

Zaključimo lahko, da je scenarij »90/10« primeren za energetsko pogodbeništvo, saj bosta glede

na izračune po preteku pogodbe obe strani zadovoljni.

4.3.3 Scenarij »Subvencije pri naročniku«

Pri tem scenariju smo upoštevali pridobitev sredstev v obliki subvencij, ki bi olajšale zbiranje

zadostnih finančnih sredstev za izvedbo ukrepov, hkrati pa bi ti postali bolj privlačni za

potencialnega izvajalca. Poudariti je potrebno, da subvencije ne krijejo stroškov organizacijskih

ukrepov in da v našem primeru lahko zanje zaprosi samo naročnik, torej Univerza v Ljubljani.

Subvencija je denarna podpora, pomoč, navadno iz družbenega, državnega proračuna in je ena

izmed oblik državnih pomoči (taka oblika je na primer tudi posojilo). Gre za finančno pomoč pri

izvedbi npr. nekega projekta ali programa. Zakon o nadzoru državnih pomoči pravi, da gre pri

subvenciji za financiranje ali sofinanciranje programov prejemnikov. To torej pomeni, da je

lahko neko področje delovanja prejemnika v celoti financirano s subvencijo, lahko pa je to le del

potrebnih finančnih sredstev (Posavska regionalna stična točka za nevladne organizacije, 2014).

Za pridobitev subvencij smo preverili razpise Strukturnih skladov EU. V EU so vsako leto javni

razpisi z različnih področij. Tako je bil leta 2013 javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev

za energetsko sanacijo stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva in znanosti.

Kot je razvidno iz javnega razpisa objavljenega v Uradnem listu RS (Javni razpisi, Uradni list

RS, št. 90/12) so bili predmet razpisa projekti (v nadaljevanju: operacije) energetske sanacije

stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva in znanosti, katerih ustanovitelj je Republika

Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ter

zajemajo:

energetsko učinkovito sanacijo obstoječih stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija

podstrešja, zamenjava oken),

sanacijo sistemov in uporabo/vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in

klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s

poudarkom na obnovljivih virih energije,

47

vgradnjo varčnih svetil skupaj z vsemi pripadajočimi aktivnostmi, ki so nujno potrebne za

zamenjavo razsvetljave, in

samodejno spremljanje porabe (energetski monitoring), ki omogoča spremljanje kazalnikov

operacije.

Področje energetske sanacije stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva in znanosti

sestavljajo:

energetska sanacija ovoja stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja,

zamenjava oken in vrat na lupini stavbe, toplotna izolacija tal),

sanacija ogrevalnih, hladilnih, klimatizacijskih in prezračevalnih sistemov (vgradnja

termostatskih ventilov, regulacija in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov, merjenje

in obračun stroškov za energijo po dejanski porabi, zamenjava toplotnih postaj, izboljšave pri

ventilatorjih, črpalkah, kompresorjih),

vgradnja kotlov na lesno biomaso, toplotnih črpalk ter solarnih sistemov za ogrevanje in

pripravo sanitarne vode ter toplote za tehnologijo,

vgradnja varčnih svetil skupaj z vsemi pripadajočimi aktivnostmi, ki so nujno potrebne za

zamenjavo razsvetljave, optimizacija razsvetljave ter nadzor porabe električne energije,

samodejno spremljanje porabe (energetski monitoring), ki omogoča spremljanje kazalnikov

uspešnosti investicije, in

uvajanje energetskega upravljanja vključno z e-informacijskimi točkami in energetskim

knjigovodstvom.

Do nepovratnih sredstev po tem javnem razpisu so bili upravičeni javni zavodi na področju

visokega šolstva (univerze in študentski domovi) in znanosti (javni raziskovalni zavodi in javni

infrastrukturni zavodi). To so osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in

so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, v sklopu obravnavanega

razpisa za sofinanciranje operacij znaša 7 milijonov EUR, in sicer: v letu 2013 3,5 milijona EUR

in v letu 2014 3,5 milijona EUR. S sredstvi evropske kohezijske politike bo sofinancirano 100

odstotkov javnih upravičenih izdatkov operacije, od tega predstavljajo namenska sredstva

Kohezijskega sklada 85-odstotni delež (delež prispevka Skupnosti) in slovenska udeležba za

kohezijsko politiko 15-odstotni delež. Upoštevani so bili le tisti ukrepi oz. projekti, katerih

ocenjena vrednost po tekočih cenah ni bila nižja od 300 tisoč EUR brez DDV.

Iz podatkov razpisov Strukturnih skladov EU v Sloveniji, ki smo jih zbrali v tabeli 22, lahko

vidimo, da je bilo namenjenih v letu 2013 več sredstev za področje energetske sanacije stavb

javnih zavodov na področju visokega šolstva in znanosti, katerih ustanovitelj je Republika

Slovenija in so v pristojnosti ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kot so sprva

predvideli.

48

Tabela 22: Podatki o Javnem razpisu s področja energetske sanacije javnih stavb

Naziv

upravičenca Višina

dodeljenih

sredstev (€)

Od tega

sredstva EU

(€)

Od tega

nacionalni viri

(€)

Naziv operacije

Univerza v

Ljubljani 1.607.127,61 1.366.058,47 241.069,14

Energetsko učinkovita

sanacija Ekonomske

fakultete Univerze v

Ljubljani.

Univerza v

Ljubljani 641.948,93 545.656,59 96.292,34

Energetska sanacija

objekta Filozofske

fakultete na lokaciji

Aškerčeva 2.

Študentski

dom Ljubljana 1.471.183,75 1.250.506,19 220.677,56

Energetska sanacija

objektov šd3 in šd4.

Inštitut Jožef

Štefan 1.620.805,73 1.377.684,87 243.120,86

Energetska sanacija

stavb IJS na

reaktorskem centru v

Podgorici.

SKUPAJ 5.341.066,02 4.539.906,12 801.159,90

Vir: Strukturni skladi EU v Sloveniji, 2014.

V primeru stavbe Medicinske fakultete je lastnica Univerza v Ljubljani, zato bomo upoštevali

samo tiste subvencije, do katerih je bila upravičena v skladu z javnimi razpisi s področja

energetske sanacije. Torej bomo najprej pri izračunih upoštevali nižjo subvencijo (subvencija 1)

v višini 641.948,93 EUR, ki je bila namenjena sanaciji objekta Filozofske fakultete. Nadaljevali

pa z višjo subvencijo (subvencija 2) v višini 1.607.127,61 EUR, ki so bila sicer namenjena

Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Naročnik mora običajno pri takih subvencijah kriti stroške

DDV-ja, v našem primeru je to pri nižji subvenciji 141.229 EUR, pri višji pa 353.568 EUR.

V nadaljevanju se bomo pri izračunih zaradi višine subvencije osredotočili predvsem na ukrepe

kot celoto in na že prej omenjeno kombinacijo izbranih ukrepov, kjer so stroški dovolj visoki.

Stroški posameznih ukrepov so namreč nižji od upoštevane subvencije in se nam računanje ne

zdi smiselno. Prikazati želimo, kako možnost pridobitve subvencioniranih sredstev vpliva na

spremembe kazalnikov neto sedanjo vrednost, notranjo stopnjo donosa in dobe vračila projekta

tako za naročnika, ki ta sredstva pridobi, kot na drugi strani za izvajalca.

4.3.3.1 Analiza scenarija »Subvencije pri naročniku«

Pričakovano so rezultati veliko bolj privlačni za obe vpleteni strani, če so vključene tudi

subvencije, ki krijejo del investicije. Zaradi izbranih višin subvencij se bomo osredotočili

predvsem na kombinacijo izbranih ukrepov in na vse ukrepe skupaj. Kot bo razvidno iz tabel 23

in 24, smo pri kombinaciji ukrepov upoštevali samo nižjo subvencijo (subvencija 1), ker višja

49

pokrije celotne stroške investicije in na začetku nimamo negativnega denarnega toka, zato ni

potrebe po računanju neto sedanje vrednosti, notranje stopnje donosa in dob vračila. Izhajali

bomo s 7-odstotne diskontne stopnje.


naročnika)

Diskontna

stopnja

(%)

Kombinacija

ukrepov

Kombinacija

ukrepov +

subvencija 1

Vsi ukrepi

skupaj

Vsi ukrepi

skupaj +

subvencija 1

Vsi ukrepi

skupaj +

subvencija 2

NPV (€)

2,30 125.736 207.944 363.166 366.797 442.081

3,37 105.972 186.541 293.462 310.273 385.557

3,43 104.937 185.415 289.878 307.319 382.603

4,00 95.463 175.084 257.362 280.315 355.598

4,61 85.999 164.718 225.431 253.401 328.685

5,23 77.034 154.859 195.700 227.975 303.259

5,75 69.983 147.078 172.673 208.029 283.312

6,75 57.510 133.254 132.712 172.867 248.151

7,00 54.597 130.016 123.525 164.682 239.966

IRR (%)

13,5 32,1 11,4 14,3 20,7


2,30 6,8 3,2 8,3 7,0 5,0

3,37 7,1 3,3 8,8 7,3 5,2

3,43 7,1 3,3 8,8 7,3 5,2

4,00 7,3 3,4 9,1 7,5 5,3

4,61 7,5 3,4 9,4 7,7 5,4

5,23 7,8 3,5 9,7 7,9 5,5

5,75 8,0 3,5 10,1 8,1 5,6

6,75 8,4 3,6 10,8 8,6 5,8

7,00 8,5 3,6 11,0 8,7 5,8


6,2 3,1 7,5 6,4 4,7

Pri analizi rezultatov scenarija »90/10« z vidika naročnika (tabela 23), lahko opazimo, da so

ukrepi zanj še bolj zanimivi kot v prejšnjih scenarijih, kar je bilo tudi moč pričakovati glede na

višino subvencije. Tako se je pri že prej omenjeni 7-odstotni diskontni stopnji neto sedanja

vrednost kombinacije ukrepov zvišala z 54.597 EUR na 130.016 EUR, upoštevali smo strošek

DDV-ja, ki ga mora naročnik plačati glede na samo višino subvencije. Notranja stopnja donosa

je poskočila s 13,5 na 32,1 odstotka, kar predstavlja več kot 2-kratno povečanje in veliko

privlačnost za izvedbo ukrepov s strani naročnika. Prav tako ima pozitiven vpliv na vračilne

dobe – enostavna vračilna doba se je zmanjšala s 6,2 na 3,1 leta, diskontirana doba pa s 8,5 na

3,6 leta.

50

Podobno velja, če pogledamo rezultate vseh ukrepov skupaj. V tem primeru imamo za analizo

dve subvenciji – nižjo in višjo:

v primeru nižje subvencije se je neto sedanja vrednost povečala s 123.525 EUR na 164.682

EUR. Notranja stopnja donosa je narasla z 11,4 na 14,3 odstotka. Enostavna doba vračila se

je s 7,5 znižala na 6,4 leta, medtem ko je diskontirana doba vračila sedaj 8,7 leta, in ne več

11,0 leta.

V primeru višje subvencije pa opazimo še mnogo boljše rezultate. Tako je neto sedanja

vrednost 239.966 EUR, notranja stopnja donosa pa 20,7 odstotka. Enostavna doba vračila je

padla na 4,7 leta, diskontirana doba vračila pa na 5,8 leta.

Vsi zgoraj analizirani rezultati nam dajo slutiti, da je možno izvesti ukrepe v doglednem

pogodbenem roku, ki se v primeru energetskega pogodbeništva giblje med 5 in 15 leti, tako da so

ti primerni za prenovo v sklopu energetskega pogodbeništva.


izvajalca)

Diskontna

stopnja

(%)

Kombinacija

ukrepov

Kombinacija

ukrepov +

subvencija 1

Vsi ukrepi

skupaj

Vsi ukrepi

skupaj +

subvencija 1

Vsi ukrepi

skupaj +

subvencija 2

NPV (€)

2,30 897.269 1.409.654 2.597.638 2.740.398 3.417.953

3,37 752.115 1.262.515 2.087.846 2.320.883 2.998.439

3,43 744.513 1.254.774 2.061.610 2.298.964 2.976.519

4,00 674.917 1.183.746 1.823.575 2.098.538 2.776.093

4,61 605.378 1.112.486 1.589.672 1.898.788 2.576.344

5,23 539.497 1.044.711 1.371.755 1.710.080 2.387.636

5,75 487.674 991.217 1.202.879 1.562.042 2.239.597

6,75 395.974 896.183 909.614 1.301.078 1.978.634

7,00 374.557 873.919 842.151 1.240.327 1.917.883

IRR (%)

12,9 30,6 11,0 14,5 23,0


2,30 7,0 3,4 8,5 6,9 4,5

3,37 7,4 3,5 9,0 7,2 4,7

3,43 7,4 3,5 9,0 7,2 4,7

4,00 7,6 3,5 9,3 7,4 4,8

4,61 7,8 3,6 9,7 7,6 4,8

se nadaljuje

nadaljevanje

51

Diskontna

stopnja

(%)

Kombinacija

ukrepov

Kombinacija

ukrepov +

subvencija 1

Vsi ukrepi

skupaj

Vsi ukrepi

skupaj +

subvencija 1

Vsi ukrepi

skupaj +

subvencija 2

5,23 8,0 3,6 10,1 7,9 4,9

5,75 8,3 3,7 10,4 8,1 5,0

6,75 8,7 3,8 11,2 8,5 5,2

7,00 8,8 3,8 11,4 8,6 5,2


6,4 3,2 7,7 6,3 4,2

Podobno kot pri naročniku, opazimo, da so rezultati veliko ugodnejši tudi za izvajalca (tabela

24). V primeru kombinacije ukrepov je namreč neto sedanja vrednost narasla s 374.557 EUR na

873.919 EUR. Na drugi strani je notranja stopnja donosa prav tako narasla, in sicer za več kot 2-

krat s 12,9 na 30,6 odstotka. Oba rezultata kažeta, da je izbrana kombinacija ukrepov privlačna

tudi za izvajalca. Hkrati s tem se je enostavna vračilna doba znižala s 6,4 na 3,2 leta, diskontirana

pa z 8,8 na 3,8 leta.

Če analiziramo še rezultate vseh ukrepov skupaj, ugotovimo, da so tudi ti dosti bolj naklonjeni

izvajalcu. Tudi v tem primeru imamo za analizo nižjo in višjo subvencijo, pri čemer:

se je pri nižji neto sedanja vrednost povečala z 842.151 na 1.204.327 EUR, medtem ko je

notranja stopnja donosa narasla z 11,0 na 14,5 odstotka. V skladu s pričakovanji se je

enostavna vračilna doba skrajšala, in sicer s 7,7 na 6,3 leta. Prav tako se je skrajšala

diskontirana vračilna doba, in sicer z 11,4 na 8,6 leta.

Pri višji pa se je neto sedanja vrednost še povečala, in sicer z 842.151 na 1.917.883 EUR

oziroma za več kot 2-krat, medtem ko je notranja stopnja donosa narasla na 23,0 odstotka.

Enostavna vračilna doba se je skrajšala na 4,2 leta, diskontirana pa na 5,2 leta.

4.3.4 Scenarij »Subvencija v višini stroškov investicijskih ukrepov«

V tem scenariju smo predpostavili, da bi Univerza v Ljubljani lahko pridobila subvencijo v višini

3.321.120 EUR, ta pa bi pokrila stroške celotne investicije in ukrepov v sklopu Medicinske

fakultete. V tem primeru bi strošek DDV-ja znašal 730.646 EUR, k temu pa moramo prišteti še

strošek organizacijskih ukrepov, ki je 6.120 EUR. Tako je novonastali skupni strošek investicije

736.766 EUR.

V nadaljevanju smo, kot smo to storili že pri prejšnjih scenarijih, proučili dva vidika (tabela 25).

Prvega, v katerem naročnik s pomočjo subvencije sam krije stroške investicije, in drugega, v

katerem imamo ponovno delitev 90/10, kar pomeni, da 90 odstotkov krije izvajalec, 10

odstotkov pa naročnik.

52

Tabela 25: Izračunani finančni kazalniki z upoštevano maksimalno subvencijo tako za delitev

100/0 (celotno investicijo krije naročnik) kot pri delitvi 90/10 (oba pogleda)

Naročnik (10%) Izvajalec (90%) Naročnik (100%)

Diskontna

stopnja (%)

Vsi ukrepi skupaj +

subvencija 3

Vsi ukrepi skupaj +

subvencija 3

Vsi ukrepi skupaj +

subvencija 3

NPV (€)

2,30 575.772 4.932.408 5.508.181

3,37 519.248 4.423.690 4.942.938

3,43 516.295 4.397.109 4.913.404

4,00 489.290 4.154.066 4.643.356

4,61 462.376 3.911.843 4.374.219

5,23 436.950 3.683.009 4.119.959

5,75 417.004 3.503.492 3.920.496

6,75 381.842 3.187.039 3.568.881

7,00 373.657 3.113.370 3.487.027

IRR (%)

60,3 43,8 45,0


2,30 1,7 2,4 2,3

3,37 1,7 2,4 2,4

3,43 1,7 2,4 2,4

4,00 1,8 2,4 2,4

4,61 1,8 2,5 2,4

5,23 1,8 2,5 2,4

5,75 1,8 2,5 2,5

6,75 1,8 2,6 2,5

7,00 1,8 2,6 2,5


1,7 2,3 2,2

4.3.4.1 Analiza scenarija »Subvencija v višini stroškov investicijskih ukrepov«

S pomočjo subvencije so se začetni stroški investicije zmanjšali s 3.327.240 na 736.766 EUR oz.

za več kot 4-krat, kar nam daje slutiti, da bodo rezultati izračunov še bolj naklonjeni izvedbi

zastavljenih ukrepov oz. celotnega projekta. Pri analizi se bomo najprej posvetili vidiku, ko

celotno investicijo krije naročnik, nadaljevali pa z delitvijo »90/10«. Kot že pri prejšnjih analizah

se bomo osredotočili na 7-odstotno diskontno stopnjo.

Tako vidimo v primeru, ko celotno investicijo krije naročnik, da je neto sedanja vrednost visokih

3.487.027 EUR, kar je bilo glede na nizke začetne stroške investicije tudi pričakovati. Notranja

53

stopnja donosa je poskočila na 45 odstotkov. V skladu s tem se je enostavna vračilna doba

skrajšala na 2,2 leta, medtem ko je diskontirana doba vračila malenkost višja, in sicer 2,5 leta.

V primeru, ko imamo delitev stroškov investicije v razmerju 90-10 in subvencijo v višini

stroškov investicijskih ukrepov, opazimo, da so rezultati tako za naročnika kot izvajalca še bolj

privlačni kot v prejšnjih primerih analize scenarijev. V primeru naročnika je neto sedanja

vrednost v nasprotju s scenarijem »Subvencije pri naročniku« in upoštevanju višje (1.607.127,61

EUR) subvencije poskočila z 239.966 na 373.657 EUR, notranja stopnja donosa pa se je skoraj

potrojila, in sicer z 20,7 na 60,3 odstotka. Po drugi strani ugotovimo, da se je enostavna doba

vračila skrajšala s 4,7 na 1,7 leta, enako pa ugotovimo tudi z diskontirano dobo vračila, ki se je s

5,8 skrajšala na 1,8 leta.

Podobno velja za vidik izvajalca, kjer se je neto sedanja vrednost zvišala s 1.917.883 na

3.113.370 EUR, notranja stopnja donosa pa z 23,0 na 43,8 odstotka. Enostavna vračilna doba se

je s 4,2 skrajšala na 2,3 leta, medtem ko se je diskontirana doba vračila s 5,2 skrajšala na 2,6 leta.

4.4 Oblikovanje enostavnega finančnega modela energetskega pogodbeništva

za presojo ustreznosti projektov

Kot smo že omenili, je model, na katerega se bomo opirali, zelo kompleksen, kar pa ni cilj

našega modela. Ker gre za multidisciplinarni pristop, je pomembno, da je model enostaven in

razumljiv ter tako uporaben za širši krog ljudi. Zato bo naš model na dokaj enostaven način

omogočal presojo ustreznosti projekta oziroma ukrepov v sklopu energetskega pogodbeništva za

potrebe javno-zasebnega partnerstva kot gre v primeru Medicinske fakultete Univerze v

Ljubljani. Bo pa model možno prilagoditi tudi drugim oblikam partnerstva.

Vključeval bo vse relevantne kazalnike, ki jih uporablja brazilski model, kamor spadajo: neto

sedanja vrednost, notranja stopnja donosa in enostavna doba vračila. Za razliko od brazilskega

modela bo naš model upošteval tudi diskontirano dobo vračila. Po drugi strani ne bomo

posvečali pozornosti prikazu poslovnih izidov, bilancam stanja in denarnim tokovom. Prav tako

bodo v našem modelu predstavljeni podatki samo za naročnika in izvajalca, ker želimo ohraniti

enostavnost in preglednost.

Namenjen bo tudi neizkušenim uporabnikom Excela, saj bo za njegovo uporabo potrebno

poznati le določene parametre, vse ostalo pa bo model opravil sam in na koncu izpisal potrebne

rezultate, tako za naročnika kot izvajalca. V nadaljevanju bomo model podrobneje opisali in

predstavili njegovo enostavnost na primeru izračunov za ukrepe Medicinske fakultete, ki so bili

sicer predstavljeni že v tabelah 19 do 21. Podrobnejši prikaz uporabe modela za izračun

podatkov je prikazan v prilogi 4.

54

4.4.1 Opis modela

Model sestavlja 9 MS Excelovih listov, od katerih so uporabniku namenjeni le trije – »Vnosi«,

»Finančni podatki« in »Izpis rezultatov«, katerim bomo v nadaljevanju tudi posvetili več

pozornosti. Ostali niso namenjeni spreminjanju s strani uporabnika, so le vezni člen med vnosom

vseh potrebnih podatkov in nastavitev za končni izpis rezultatov. Vseeno pa se njihov opis in

slike nahajajo v prilogi 4. Poudariti moramo, da je trenutno model narejen za potrebe Medicinske

fakultete in je temu tudi prilagojen. To pomeni, da imajo vneseni podatki že upoštevan DDV, ki

ga model v primeru izvajalca odšteje od stroška investicije, saj v primeru podjetja to lahko

zahteva povračilo DDV-ja. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati, da se odbije DDV tudi od

višine prihranka. Na drugi strani to na naročnika, v našem primeru Univerzo v Ljubljani, nima

vpliva, ker ne more zahtevati vračila DDV-ja.

1. korak: »Vnosi« - Začnemo tako kot v primeru obstoječega modela za Brazilijo, z vnosom

potrebnih podatkov (slika 7). Liste smo poimenovali dokaj enostavno in logično, da ne bi

prihajalo do nesporazumov pri uporabi. Tako je prvi list poimenovan »Vnosi« in predstavlja prvi

korak pri uporabi našega modela. Uporabnik mora vnesti v vnaprej pripravljeno tabelo ukrepe,

stroške opreme (v EUR), ocenjen prihranek energije (EUR/leto), trenutne stroške vzdrževanja

(EUR/leto) in življenjsko dobo opreme (v letih). Nato tabela samodejno izračuna skupne stroške

investicije in ocenjen prihranek energije.

Slika 7: Prikazuje začetni korak pri vnosu podatkov v naš model

55

2. korak: »Finančni podatki« - v naslednjem koraku (slika 8) se uporabnik sreča z vnosom

preostalih potrebnih podatkov za pravilno uporabo našega finančnega modela, ki morajo biti

izraženi v odstotkih. Tako mora uporabnik najprej določiti želeno diskontno stopnjo. Nadaljuje s

stroški vezanimi na investicijo, kjer določi višino stroškov energetskega pregleda, DIIP-a,

projektantske dokumentacije, DDV-ja in stroškov nadzora. Izbrani odstotek je vezan na celotne

stroške investicije. Npr. če je za parameter nadzor izbrano 3%, investicija je 100.000 EUR,

potem je strošek nadzora 3.000 EUR.

Slika 8: Prikazuje drugi korak pri uporabi modela – vnos finančnih podatkov

Uporabnik nadaljuje z določanjem delitve vložka v investicijo – izbrati mora delež, ki ga krije

naročnik, in delež, ki ga krije izvajalec. Ko to določi, lahko nadaljuje z vnosom deleža stroškov

vezanih na prihranek, kjer določi stroške vzdrževanja. Npr. če je za parameter vzdrževanje

izbrano 1%, investicija je 100.000 EUR, potem je strošek vzdrževanja 1.000 EUR.

Za konec v drugem koraku ga čaka še izpolnitev delitve prihrankov med naročnika in izvajalca

ter delitev prihranka pri vzdrževanju med naročnika in izvajalca. Ko vse to izpolni, je njegovo

delo končano, saj se lahko takoj premakne na tretji in hkrati zadnji korak »Izpis rezultatov«

(slika 9).

56

Slika 9: Prikazuje izpis končnih rezultatov – za naročnika in izvajalca

3. korak: »Izpis rezultatov« - uporabnik v tem koraku in iz tega lista razbere končne rezultate

vnesenih ukrepov in dobi vpogled v to, ali je njegov projekt primeren za energetsko

pogodbeništvo ali ne. Izpis rezultatov je narejen tako z vidika naročnika (slika 10) kot izvajalca

(slika 11). Tako se hitro vidi, katera stran je bolj zadovoljna v projektu in katera manj. V izpisu

so za vsak ukrep posebej izpostavljeni naslednji parametri: neto sedanja vrednost, notranja

stopnja donosa, diskontirana in enostavna doba vračila.

Slika 10: Prikazuje izpis rezultatov za naročnika

57

Slika 11: Prikazuje izpis rezultatov za izvajalca

Na tem mestu moramo omeniti še »napake«, ki jih model javi ob izpisu rezultatov, in sicer:

Diskontirana doba vračil je 0,0 leta. To seveda ne pomeni, da se investicija takoj povrne,

temveč, da je čas do povračila investicije več kot 80 let. Izračun je namreč narejen tako, da

računa diskontirano dobo vračila do največ 80 leta, kar je več, javi kot napako oz. 0,0 leta.

Notranja stopnja donosa (angl. IRR) je izračunana s ponavljajočim se postopkom, ki se začne

z oceno IRR-ja – določena kot »guess« oz. »domneva« – in nato spreminja to vrednost,

dokler ni dosežen pravilen IRR. Določanje argumenta »guess« ni obvezno, saj Microsoft

Excel za privzeto vrednost uporabi 10 odstotkov. Če je več sprejemljivih odgovorov,

funkcija IRR vrne le prvega, ki ga najde. Pri računanju IRR nam lahko pri izpisu Excel javi

napako »#NUM!«. Ta napaka se pojavi, ko argument »value« oz. »vrednost« ne vsebuje vsaj

ene pozitivne in ene negativne vrednosti in tako funkcija ne more izračunati notranje stopnje

donosa. Microsoft Excel uporablja iterativni način (s ponavljanjem) za računanje funkcije

IRR. Začetna vrednost je vrednost argumenta »guess«. Funkcija ponavlja izračun toliko časa,

da je rezultat natančen na 0,00001 odstotka. Če funkcija IRR v 20 ponovitvah ne doseže

uporabnega rezultata, vrne napako z vrednostjo #NUM!. V tem primeru je potrebno uporabiti

drugo vrednost za »guess«.

58

SKLEP

Kot se je izkazalo v našem primeru, pogodbeno zagotavljanje prihranka energije predstavlja eno

izmed možnih oblik financiranja prenove javnih stavb. S pomočjo podatkov, ki so jih zbrali na

Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani v sklopu REP-a, smo ugotovili, da je

oblika pogodbenega zagotavljanja prihranka energije primerna za prenovo Medicinske fakultete

in bi lahko služila kot referenčni primer take prenove tudi za ostale stavbe, ki jih ima v lastni

Univerza v Ljubljani. Seveda je potrebno omeniti, da vsi ukrepi niso primerni, ker imajo

prenizke prihranke oziroma bi prenova zraven prinesla še dodatne arhitekturne in gradbene

posege v stavbo.

Po drugi strani pa je analiza predlagane kombinacije ukrepov s strani IRI-ja, ki so jo izbrali v

sklopu REP-a, pokazala, da so ti primerni za izvedbo prenove in to v vseh scenarijih ter za obe

strani (tako naročnika kot izvajalca). Predlagani ukrepi, ki so zajemali okna, toplotno postajo in

strojnico, termostatske ventile, hladilni agregat, razsvetljavo in CNS, so se namreč po finančnih

izračunih izkazali kot upravičena investicija. Če upoštevamo prvi scenarij, kjer stroške celotne

investicije krije izvajalec, po drugi strani pa mu pripadajo tudi vsi prihranki v času pogodbe,

vidimo, da je neto sedanja vrednost pri 7-odstotni diskontni stopnji 423.898 EUR, medtem ko je

notranja stopnja donosa 13,0 odstotka. Oba kazalca torej kažeta, da se izvedba izplača.

Enostavna vračilna doba je ocenjena na 6,4 leta, medtem ko je diskontirana doba vračila slabih 9

let. Vemo, da je povprečno trajanje pogodbe o zagotavljanju prihranka med 5 in 15 let, tako da

izvedba teh ukrepov pade v ta interval.

V primeru drugega scenarija pa izvajalec krije 90 odstotkov investicije, 10 odstotkov pa

naročnik, enako je razmerje pri delitvi prihrankov. Ugotovili smo, da je izbrana kombinacija

ukrepov primerna za obe vpleteni strani, saj so kazalci naklonjeni izvedbi takega projekta. Z

vidika naročnika je pri 7-odstotni diskontni stopnji neto sedanja vrednost 54.597 EUR, notranja

stopnja donosa pa je 13,5-odstotna. Enostavna vračilna doba investicije je 6,2 leta, medtem ko

bolj natančna diskontirana doba vračila pokaže 8,5 leta. Z vidika izvajalca je pri enaki diskontni

stopnji neto sedanja vrednost 374.557 EUR, notranja stopnja donosa pa je 12,9-odstotna.

Enostavna vračilna doba je 6,4 leta, diskontirana vračilna doba pa slabih 9 let. Podobno kot pri

prvem scenariju tudi tu vidimo, da vračilna doba pade v interval predviden za pogodbe o

zagotavljanju prihranka, ki je med 5 in 15 let.

Preučili smo tudi, kakšen vpliv imajo na rezultate subvencije, ki smo jih predstavili v sklopu

tretjega in četrtega scenarija. Osredotočili smo se tako na kombinacijo izbranih ukrepov kot tudi

na vse ukrepe skupaj. Ugotovili smo, da subvencija pozitivno vpliva na rezultate in tako naredi

projekt privlačnejši ne le za naročnika, temveč tudi za izvajalca.

Kot smo že omenili, smo v primeru subvencij prav tako opazovali oba vidika, tako

naročnikovega kot izvajalčevega. V primeru tretjega scenarija, smo ugotovili, da so rezultati

naklonjeni obema stranema. Pri analizi izbrane kombinacije ukrepov za naročnika se je neto

59

sedanja vrednost zvišala na 130.016 EUR, notranja stopnja donosa pa je 32,1-odstotna. Pozitiven

učinek je viden tudi pri vračilni dobi – enostavna vračilna doba se je znižala na 3,1 leta,

diskontirana doba pa na 3,6 leta. Podobno velja za vse ukrepe skupaj, kjer so rezultati tudi

naklonjeni izvedbi projekta s strani naročnika. Še posebno se to pozna pri upoštevanju višje

subvencije, kjer je neto sedanja vrednost 239.966 EUR, notranja stopnja donosa pa 20,7-

odstotna. Pri čemer je enostavna doba vračila padla na 4,7 leta, diskontirana doba vračila pa na

5,8 leta.

Podobno kot pri naročniku, opazimo, da so rezultati v primeru subvencij veliko ugodnejši tudi za

izvajalca. V primeru kombinacije ukrepov je namreč neto sedanja vrednost 873.919 EUR,

notranja stopnja donosa pa je 30,6-odstotna. Hkrati s tem se je enostavna vračilna doba znižala s

6,4 na 3,2 leta, diskontirana pa z 8,8 na 3,8 leta. Dokaj enaka situacija je pri vseh ukrepih skupaj,

ki so prav tako naklonjeni izvajalcu, še posebno izračuni, ki upoštevajo višjo subvencijo, kjer

neto sedanja vrednost dosega 1.917.883 EUR, notranja stopnja donosa pa je 23,0-odstotna.

Enostavna vračilna doba se je v tem primeru skrajšala na 4,2 leta, diskontirana pa na 5,2 leta.

Višja kot je subvencija, nižji je investicijski izdatek naročnika oziroma izvajalca, kar se je lepo

pokazalo v četrtem scenariju. V tem primeru je višina subvencije pokrila vrednost celotnih

investicijskih ukrepov, kar je naredilo projekt še privlačnejši. V primeru, ko stroške celotne

investicije krije naročnik, je neto sedanja vrednost narasla na 3.487.027 EUR, notranja stopnja pa

je poskočila na 45 odstotkov. Enostavna oz. diskontirana vračilna doba pa se je skrajšala na 2,2

oz. 2,5 leta.

Ko imamo delitev stroškov investicije v razmerju 90-10 med naročnika in izvajalca, je v primeru

naročnika neto sedanja vrednost 373.657 EUR, notranja stopnja donosa pa 60,3 odstotka.

Enostavna doba vračila se je skrajšala na 1,7 leta, medtem ko se je diskontirana doba vračila

skrajšala na 1,8 leta. Podobno velja za izvajalca, kjer je neto sedanja vrednost 3.113.370 EUR,

notranja stopnja donosa pa 43,8 odstotka. Enostavna vračilna doba se je skrajšala na 2,3 leta,

medtem ko se je diskontirana doba vračila skrajšala na 2,6 leta.

Kot je bilo pričakovati, subvencija pozitivno vpliva na finančne kalkulacije pri javnih

investicijskih projektih. Če primerjamo z običajno dobo trajanja pogodb pri energetskem

pogodbeništvu (5-15 let), so izračuni pokazali, da bi lahko že s pogodbo, ki ima najkrajši čas

trajanja, in sicer 5 let, pokrili stroške investicije v ukrepe. Zato so subvencije zelo zaželene pri

takih projektih, saj skrajšajo dobe vračila investicije in s tem omogočajo izvedbo več projektov v

krajšem času. Tako vsi vpleteni prihranijo na času in denarju.

V nadaljevanju smo oblikovali poenostavljeni finančni model za potrebe javno-zasebnega

partnerstva, ki omogoča enostavne preliminarne izračune o primernosti podobnih projektov za

obe strani – tako naročnika kot izvajalca. Z vnosom vseh potrebnih podatkov model sam

izračuna neto sedanjo vrednost, notranjo stopnjo donosa, enostavno vračilno dobo in tudi

60

diskontirano dobo vračila. S pomočjo teh izračunov lahko uporabnik oceni primernost projekta

in ali se mu splača projekt izpeljati ali pa se osredotoči na druge.

Kljub trenutno ne najbolj rožnatemu stanju na področju poznavanja in uporabe pristopa

energetskega pogodbeništva v praksi, lahko v prihodnosti pričakujemo pozitivne premike v tej

smeri. V sklopu SID banke se naj bi oblikovala garancijska shema, ki bi ponujala

garancije/zavarovanja za ESCO podjetja, ki bi šla v projekte energetskega pogodbeništva. Tako

bi zapolnili vrzel, ki trenutno obstaja, saj domača ESCO podjetja še nimajo ustreznih referenc, da

bi lahko dobila kredite na ravni EU za izvedbo večjih projektov. Prav tako predstavlja najem

kredita in zavarovanje relativno visok strošek, predvsem za manjša podjetja. Sta pa nujno

potrebna pri obsežnejši projektih.

V nadaljevanju naj bi se oblikovala tudi tehnična pisarna z dovolj tehničnega znanja, da

koordinira oblikovanje ponudb med naročnikom in ponudniki z namenom, da ščiti javni interes

in da se najde optimalne rešitve. To funkcijo sedaj za razpise občin opravljajo lokalne energetske

agencije. Te bi še naprej to lahko opravljale za obnovo državnih stavb na njihovih območjih (npr.

bolnišnice, šole), manjka pa segment stavb ministrstev in drugih stavb državne uprave, ki so

predvsem v Ljubljani, kjer energetske agencije ni.

Če se izbrani primer Medicinske fakultete v praksi izkaže kot uspešen način energetske sanacije

javnih stavb, mislim, da bi lahko služil kot referenčni primer za vse nadaljnje projekte

energetskih sanacij. Če se Univerza v Ljubljani odloči izvesti prenove svojih stavb v sklopu

energetskega pogodbeništva, bi to imelo pozitivne posledice za to panogo v Sloveniji. V njeni

lasti je namreč 71 stavb, kar predstavlja 276.615 m2 površin, pri čemer jih je 91 odstotkov

starejših od 15 let in bodo slej ko prej potrebne prenove. Skupna raba energije teh stavb presega

70 GWh, kar predstavlja stroške v višini 7,5 milijonov EUR. Preliminarni izračuni so pokazali,

da je v 36 fakultetnih stavbah (katerih površina je 197.761 m2 ali 71 odstotkov skupne površine

vseh stavb UL) potencial prihranka 28 GWh energije in s tem privarčevanih 3 milijone EUR na

leto.

Sedaj ko EU zaostruje svojo politiko glede energetske učinkovitosti javnih stavb v skladu z

Direktivo o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), pri čemer zahteva vsako letno prenovo 3-

odstotne skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi oseb ožjega javnega sektorja, predstavlja

energetsko pogodbeništvo eno od pomembnih možnosti reševanja te problematike.

61

LITERATURA IN VIRI

1. Annex, I. E. (2010). Best Practice Guidelines for Using Energy Performance Contracts To

Improve Government Buildings. Najdeno 24. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.ecbcs.org/docs/Annex_46_ESPC_Best_Practices.pdf

2. Berk, A., Lončarski, I., & Zajc, P. (2007). Poslovne finance (3. izd.). Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

3. Bertoldi, P., Berrutto, V., Renzio, M., Adnot, J., & Vine, E. (2003). How are EU ESCOs

behaving and how to create a real ESCO market. V Proceedings of the 2003 ECEEE Summer

Study (str. 909-16). Brussels: European Council for an Energy-Efficient Economy.

4. Bertoldi, P., Rezessy, S., & Vine, E. (2006). Energy service companies in European

countries: Current status and a strategy to foster their development. Energy Policy, 34(14),

1818-1832.

5. Bertoldi, P., Boza-Kiss, B., & Rezessy, S. (2007). Latest development of energy service

companies across Europe. Institute for Environment and Sustainability, JRC Scientific and

Technical Report. Najdeno 15. junija 2014 na spletnem naslovu http://www. energy.

eu/publications/LBNA22927ENC_002. Pdf

6. Bertoldi, P., Kiss, B., Panev, S., & Labanca, N. (2014). The European ESCO Market Report

2013. Institute for Energy and Transport, JRC Scientific and Technical Report. Najdeno

5. julija 2014 na spletnem naslovu

http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/111111111/31992/1/jrc_89550_the

european esco market report 2013_online.pdf

7. Bleyl, J. W., & Schinnerl, D. (2010). Financing options for energy contracting projects -

comparison and evaluation. A manual for ESCOs, ESCO customers and ESCO project

developers including good practice examples and calculation tool. IEA DSM Task XVI

report. Graz: Grazer Energieagentur GmbH.

8. CombinES projekt (2014). Energetsko pogodbeništvo. Najdeno 2. aprila 2014 na spletnem

naslovu: http://www.combines-ce.eu/sl-si/oprojektu/energetskopogodbeništvo.aspx

9. Čebokli, Z. (2014). Investicije – Ocenjevanje investicijskih projektov. AKC, podjetje za

organizacijo, poslovno svetovanje in finančne storitve, d.o.o. Najdeno 20. junija 2014 na

spletnem naslovu http://www.akc.si/investicije.php

10. Da-li, G. (2009). Energy service companies to improve energy efficiency in China: barriers

and removal measures. Procedia Earth and Planetary Science, 1(1), 1695-1704.

11. Damodaran, A. (2013). Cost of Capital by Sector. Najdeno 6. junija 2014 na spletnem

naslovu http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/New_Home_Page/datafile/wacc.htm

12. Deloitte (2014). Overview of business valuation parameters in the energy industry. Najdeno

6. junija 2014 na spletnem naslovu http://www.deloitte.com/assets/Dcom-

Italy/Local%20Assets/Documents/Pubblicazioni/survey%20panel%20energy_ENG_bassa.pd

f

13. European Commission (2009). Part III: Annexes to impact assessment guidelines. Najdeno 5.

maja 2014 na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/smart-

regulation/impact/commission_guidelines/docs/ia_guidelines_annexes_en.pdf

62

14. European Public Private Partnership Expertise Centre (2012). Guidance on Energy

Efficiency in Public Buildings. Najdeno 4. februarja 2014 na spletnem naslovu

http://www.eib.org/epec/resources/epec_guidance_ee_public_buildings_en.pdf

15. Eltec Petrol. Najdeno 15. aprila 2014 na spletnem naslovu http://www.eltec-petrol.si/domov/

16. Energetski zakon (EZ-1). Uradni list RS, št. 17/2014.

17. Evropska komisija (2012). Smernice, ki spremljajo Delegirano uredbo Komisije (EU) št.

244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega

parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega

metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve

glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb (2012/C 115/01). Bruselj: Evropska

komisija.

18. Fang, W. S., Miller, S. M., & Yeh, C. C. (2012). The effect of ESCOs on energy use. Energy

Policy, 51, 558-568.

19. German Government Bonds 30 Yr Dbr. Najdeno 6. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.bloomberg.com/quote/GDBR30:IND

20. Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (2012). Pilotni projekt celostne sanacije po

principu energetskega pogodbeništva na UL MF. Ljubljana: GGE.

21. Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (2013). Razširjeni energetski pregled

stavbe Korytkova 2 Medicinske fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Inovacijsko-

razvojni inštitut.

22. Javni razpisi. Uradni list RS, št. 90/12.

23. Jinrong, H., & Enyi, Z. (2011). Engineering Risk Management Planning in Energy

Performance Contracting in China. Systems Engineering Procedia, 1, 195-205.

24. Kallmann, K. (b.l.). Evropski program Green Building, finančni modul. Najdeno 18.

februarja 2014 na spletnem naslovu

http://www.rcp.ijs.si/ceu/files/Financni_modul_V2_01_0.pdf

25. Komisija Evropskih skupnosti (2012). Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in

Sveta z dne 25. oktober 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in

2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES. Bruselj: Komisija Evropskih

skupnosti.

26. Medicinska fakulteta. (2014). Najdeno 10. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.mf.uni-lj.si/

27. Ministrstvo za gospodarstvo. (2014). Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske

politike v obdobju 2014 – 2020. Prvi osnutek. Najdeno 1. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/EKP/Osnutek_OP_2014-

2020_140120.pdf

28. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. (2014). Smernice za izvajanje ukrepov za izboljšanje

energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva.

Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

29. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2012). Javni razpis za dodelitev nepovratnih

sredstev za energetsko sanacijo stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva in

znanosti. Najdeno 10. marca 2014 na spletnem naslovu

63

http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in_razpisi/okroznice/arhiv_okroznic/okroznice_razp

isi_in_javna_narocila/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=1244

30. Novice Transparense (št. 1, december 2013). Najdeno 10. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.transparense.eu/tmce/Novice/D6-03_Newsletter1_JSI-2013-12-11.pdf

31. Okay, N., & Akman, U. (2010). Analysis of ESCO activities using country indicators.

Renewable and Sustainable Energy Reviews, 14(9), 2760-2771.

32. Pätäri, S., & Sinkkonen, K. (2014). Energy Service Companies and Energy Performance

Contracting: is there a need to renew the business model? Insights from a Delphi study.

Journal of Cleaner Production, 66, 264-271.

33. Petelin, V. B., & Fatur, T. (2004). Priročnik za vodenje projektov pogodbenega znižanja

stroškov za energijo. Najdeno 10. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.rcp.ijs.si/ceu/files/TPF/Poglavje06.pdf

34. Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih. Uradni list

RS, št. 4/10, 62/13 in 17/14 - EZ-1. Priloga II.

35. Posavska regionalna stična točka za nevladne organizacije. Najdeno 16. julija 2014 na

spletnem naslovu http://www.prstan.eu/informacije/slovar#voc71

36. Poole, A. D., & Stoner, T. H. (2003). Alternative financing models for energy efficiency

performance contracting. Report to the Energy Efficiency Financial Task Force. Najdeno 5.

marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.inee.org.br/down_loads/escos/Brazil_ESCO_Finance%20and%20Model%20Bac

kground.doc

37. Pospiš, P. B. (2013). Pogodbeno zagotavljanje prihrankov in financiranje energetskih rešitev.

Najdeno 5. marca 2014 na spletnem naslovu www.effectproject.eu/admin/?wpfb_dl=186

38. Pučko, D., & Rozman, R. (1993). Ekonomika in organizacija podjetja (2 izd.). Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

39. Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije v javnem in storitvenem sektorju. (2013).

Poročilo raziskave REUS 2013. Najdeno 5. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.pozitivnaenergija.si/sites/www.pozitivnaenergija.si/files/standardnoporocilo_reus

_2013_final1_predstavitev_portal.pdf

40. Rezessy, S., Bertoldi, P., Adnot, J., & Dupont, M. (2005). Energy Service Companies in

Europe: assembling the puzzle. Preliminary analysis of the results to date from the first

European ESCO database. In Energy Savings: What Works and Who Delivers? eceee

Summer Study Proceedings. V. 1-3. Najdeno na spletnem naslovu

iet.jrc.ec.europa.eu/energyefficiency/sites/energyefficiency/files/eceee_2005_paper_4_209_f

inal.pdf

41. Ross, S., Westerfield, R., & Jordan, B. (1993). Fundamentals of Corporate Finance (2nd ed.).

Homewood: Irwin.

42. Rushing, A. S., Kneifel, J. D., & Lippiatt, B. C. (2013). Energy Price Indices and Discount

Factors for Life-cycle Cost Analysis, 2013. Washington: US Department of Commerce.

43. Sarkar, A., & Singh, J. (2010). Financing energy efficiency in developing countries—lessons

learned and remaining challenges. Energy Policy, 38(10), 5560-5571.

http://www.effectproject.eu/admin/?wpfb_dl=186

64

44. Seefeldt, F., Kuhn, V., Trautner, W., & Wetters, J.-H. (2003). Guidelines for Performance

Contracting in State Buildings. Amended Version of the »Guidelines for Practice-oriented

Procedures for Performance Contracting in State Buildings in the Federal State of Hesse«

from 1998. Berlin: Berliner Energieagentur GmbH.

45. STA (2014). Obresti na slovenske obveznice najnižje po maju 2007. Dnevnik. Najdeno 1.

junija 2014 na spletnem naslovu http://www.dnevnik.si/posel/novice/obresti-na-slovenske-

obveznice-najnizje-po-maju-2007

46. Stančić, D. (2010). Framework Conditions for Energy Performance Contracting – National

Report, Slovenia. European Energy Service Initiative – EESI. Najdeno 10. marca 2014 na

spletnem naslovu http://www.european-energy-service-

initiative.net/fileadmin/user_upload/bea/Documents/Country_Reports_EESI/CountryReport_

EESI_WP2_Slovenia.pdf

47. Stančić, D. (2011). EESI European Energy Service Initiative: Napredne oblike energetskega

pogodbeništva. 13. Dnevi energetikov. Najdeno 5. marca 2014 na spletnem naslovu

http://beta.finance-on.net/files/2011-04-

19/3_5_Stanicic_Portoroz_april_2011%20%282%29.pdf

48. Stančić, D. (2013a). Razvoj energetskega pogodbeništva v Sloveniji. Najdeno 12. marca

2014 na spletnem naslovu

http://www.eib.org/epec/ee/documents/presentations_26_09_2013_ljubljana/5-

history_and_track-record_of_epc_in_slovenia.pdf

49. Stančić, D. (2013b). Country Report on Identified Barriers and Success Factors for EPC

Project Implementation, Slovenia. Najdeno 9. marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.transparense.eu/tmce/D2-

04_CountryReportonBarriersSuccessFactorsSI_JSI_2013-11-11_v02.pdf

50. Stančić, D. (2013c). Razvoj energetskega pogodbeništva v Sloveniji. 1. slovenska konferenca

energetskega pogodbeništva »Kako brez lastnih sredstev energetsko sanirati javne stavbe«.

Najdeno 5. aprila, 2014 na spletnem naslovu

http://www.golea.si/documents/10179/70307/04102013_Stancic.pdf

51. Strukturni skladi EU v Sloveniji. Najdeno 11. avgusta 2014 na spletnem naslovu

http://www.eu-

skladi.si/razpisi#c1=upravicenec&c0=15&b_start=0&c9=ENERGIJA&c6=OSREDNJESLO

VENSKA&c7=LJUBLJANA

52. Treasuries Interest Rates. Najdeno 6. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.barchart.com/economy/treasuries.php

53. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ. Uradni list RS, št. 60/06.

54. Ürge-Vorsatz, D., Köppel, S., Liang, C., Kiss, B., Nair, G. G., & Celikyilmaz, G. (2007). An

assessment of energy service companies (ESCOs) worldwide. London: World Energy

Council.

55. White, D. C. (2011). Evaluating the Economics of Energy-Saving Projects. Najdeno 11.

marca 2014 na spletnem naslovu

http://www.european-energy-service-initiative.net/fileadmin/user_upload/bea/Documents/Country_Reports_EESI/CountryReport_EESI_WP2_Slovenia.pdf



http://www.transparense.eu/tmce/D2-04_CountryReportonBarriersSuccessFactorsSI_JSI_2013-11-11_v02.pdf

http://www.transparense.eu/tmce/D2-04_CountryReportonBarriersSuccessFactorsSI_JSI_2013-11-11_v02.pdf

65

http://www2.emersonprocess.com/siteadmincenter/PM%20Articles/CEP_Dec2011_Douglas

White.pdf

56. World Bank & Instituto Nacional de Eficiência Energética (2014). Special Purpose Entity

(SPE) ESCO Financial Model. Najdeno 5. februarja 2014 na spletnem naslovu

http://www.inee.org.br/down_loads/escos/SPE-

ESCO%20Financial%20Model%20Tool%20v3.3.xls

57. Xiaohong, Z., & Shouli, C. (2011). Problem and countermeasure of energy performance

contracting in China. Energy Procedia, 5, 1377-1381.

58. Xu, P., Chan, E. H. W., & Qian, Q. K. (2011). Success factors of energy performance

contracting (EPC) for sustainable building energy efficiency retrofit (BEER) of hotel

buildings in China. Energy Policy, 39(11), 7389-7398.

http://www2.emersonprocess.com/siteadmincenter/PM%20Articles/CEP_Dec2011_DouglasWhite.pdf

http://www2.emersonprocess.com/siteadmincenter/PM%20Articles/CEP_Dec2011_DouglasWhite.pdf

http://www.inee.org.br/down_loads/escos/SPE-ESCO%20Financial%20Model%20Tool%20v3.3.xls

http://www.inee.org.br/down_loads/escos/SPE-ESCO%20Financial%20Model%20Tool%20v3.3.xls

PRILOGE

i

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Slovar kratic in tujih izrazov .......................................................................................... 1

Priloga 2: Celotni predvideni ukrepi za Medicinsko fakulteto na osnovi REP-a ............................ 2

Priloga 3: Podrobnejši podatki Javnega razpisa s področja energetske sanacije javnih stavb ........ 4

Priloga 4: Podrobnejši opis delovanja finančnega modela (slika 1-20) .......................................... 5

1

Priloga 1: Slovar kratic in tujih izrazov

Kratica Angleško Slovensko

BOOT Build-Own-Operate-Transfer Izgradnja-last-izvajanje-transfer

CNS Centralni nadzorni sistem

DDV Davek na dodano vrednost

DIIP Dokument identifikacije investicijskega

projekta

EMCA

Energy Conservation Service Industry

Committee of China Energy

Conservation Association

EMCs Energy Management Companies Družbe za upravljanje z energijo

EPC Energy Performance Contracting Energetsko pogodbeništvo oz. pogodbeno

zagotavljanje prihrankov energije

ESC Energy Supply Contracting Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo

ESCO Energy Service Company Podjetje za energetske storitve

ESPCs Energy Service Provider Companies Ponudniki za zagotavljanje energetskih

storitev

EU European Union Evropska unija

GGE Družba za izvajanje energetskih storitev

HVAC Heating, Ventilation, Air-Condition Ogrevanje, prezračevanje, hlajenje

IC Initial Cost Osnovni stroški

IRR Internal Rate of Return Notranja stopnja donosa

NPV Net Present Value Neto sedanja vrednost (NSV)

OVE Obnovljivi viri energije

REP Razširjeni energetski pregled

REUS Raziskava energetske učinkovitosti

Slovenije v javnem in storitvenem sektorju

SID banka Slovenska izvozna in razvojna banka

SPE Special Purpose Entity Družba s posebnim namenom

STV Topla sanitarna voda

TPF Third Party Financing Financiranje s strani tretjih oseb

URE Učinkovita raba energije

WACC Weighted Average Cost of Capital Tehtano povprečje stroška kapitala

ESCO Financing Financiranje s strani ESCO podjetja

Energy User/Customer Financing Financiranje s strani naročnika

Discounted Payback Period Diskontirana vračilna doba

Payback Period Enostavna vračilna doba

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&sqi=2&ved=0CBwQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.dom-poljcane.si%2Fsites%2Fdefault%2Ffiles%2Fu3%2FSTRANI%2FDATOTEKE%2FKIJZ%2FDom_satrejSih_Slovenska_Bistrica_dokument_identifikacije_investicijskega_projekta_ENC.pdf&ei=IxfyU8uIHoPnyQO4ooCgBw&usg=AFQjCNEPmHAbYz7-0ZyIA4zvWL1N1HbR9w&bvm=bv.73231344,d.bGQ

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&sqi=2&ved=0CBwQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.dom-poljcane.si%2Fsites%2Fdefault%2Ffiles%2Fu3%2FSTRANI%2FDATOTEKE%2FKIJZ%2FDom_satrejSih_Slovenska_Bistrica_dokument_identifikacije_investicijskega_projekta_ENC.pdf&ei=IxfyU8uIHoPnyQO4ooCgBw&usg=AFQjCNEPmHAbYz7-0ZyIA4zvWL1N1HbR9w&bvm=bv.73231344,d.bGQ

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&cad=rja&uact=8&ved=0CDAQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.bizi.si%2FGGE-D-O-O%2F&ei=7xbyU5TPJufMyAPN4IHoBw&usg=AFQjCNHmV9QXkd_NElAxz0t77n_z9Ob0rw&bvm=bv.73231344,d.bGQ

se nadaljuje

2

Priloga 2: Celotni predvideni ukrepi za Medicinsko fakulteto na osnovi REP-a

Tabela 1: Celotni predvideni ukrepi za Medicinsko fakulteto na osnovi REP-a (izveden s strani IRI) – upoštevan 20 odstotni DDV

Predvideni ukrepi za Medicinsko fakulteto na osnovi REP (izveden s strani IRI)

Št. Opis Potencialni letni prihranek do:

Toplota Elektrika Voda Letni

prihranek

Investicija Prioriteta

MWh/a MWh/a m3/a EUR/a EUR /

A ORGANIZACIJSKI UKREPI

1. - Poskrbeti za redno izklapljanje razsvetljave, aparatov in opreme, kadar

niso v uporabi;

- določiti osebo, ki zagotovi končno kontrolo v objektu, da se preveri

obratovanje oz. izklop naprav in opreme ob koncu delovnega časa;

- vpeljati ročno ali avtomatsko energetsko knjigovodstvo v objektu s

spremljanjem redne dnevne porabe po posameznih porabnikih (ogrevanje,

sanitarna topla voda, sanitarna hladna voda, elektrika, tehnologija);

- zagotoviti ustrezno, predvsem pa periodično, vzdrževanje naprav;

- pravilno izvajanje ogrevanja, hlajenja in prezračevanja objekta z namenom

varčevanja z energijo in zagotavljanja zdravega in udobnega notranjega

okolja.

52 25 172 7.000 6.000 I

B INVESTICIJSKI UKREPI

2. Dodatna izolacija fasade in strehe. 445 / / 34.000 581.000 IV

3. Zamenjava oken. 408 / / 31.000 404.000 III

nadaljevanje

3

Predvideni ukrepi za Medicinsko fakulteto na osnovi REP (izveden s strani IRI)

Št. Opis Potencialni letni prihranek do:

Toplota Elektrika Voda Letni

prihranek

Investicija Prioriteta

MWh/a MWh/a m3/a EUR/a EUR /

4. Izgradnja freonskega sistema rekuperacije strešnih izpuhov. Klimati – klet z

izkoriščanjem odpadne toplote s pomočjo TČ (toplotne črpalke). Zamenjava

klimatov – klet in odvodnih ventilatorjev z energetsko učinkovitimi

napravami skupaj s prilagoditvijo hidravličnih povezav za temperaturni

režim TČ.

1.600 238 / 149.500 1.326.000 III

5. Zamenjava klimatov – predavalnice z novimi klimati z rekuperacijo skupaj z

obnovo pripadajočih instalacij in sanacijo obstoječe strojnice (demontaža

obstoječe opreme, gradbeno nadvišanje).

58 / / 4.500 184.000 IV

6. Sanacija toplotne postaje in strojnice z zamenjavo izmenjevalnikov ter

črpalk z elektro učinkovitimi motorji in frekvenčniki.

104 44 / 13.000 160.000 II

7. Hidravlično uravnoteženje sistema in vgradnja termostatskih ventilov. 216 / / 16.500 72.000 I

8. Zamenjava hladilnega agregata z agregatom za 100 % izkoriščanje odpadne

toplote za ogrevanje TSV skupaj s hidravlično grupo.

312 60 / 30.500 140.000 I

9. Zamenjava in optimizacija sistema razsvetljave. -50 383 / 41.000 261.000 II

10. CNS vključno s povezavami in aktuatorji ter sistem za upravljanje z energijo

(EMS).

157 74 / 20.500 128.000 I

SKUPAJ 3.302 824 172 296.000 3.262.000


4

Priloga 3: Podrobnejši podatki Javnega razpisa s področja energetske sanacije javnih stavb

Tabela 2: Podrobnejši podatki Javnega razpisa s področja energetske sanacije javnih stavb iz leta 2013

Naziv JR/NP

Javni razpis energetska sanacija stavb javnih zavodov na področju visokega šolstva in znanosti, katerih

ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in

šport.

Naziv upravičenca Inštitut Jožef Štefan Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani

Višina dodeljenih sredstev [€] 1.620.805,73 1.607.127,61 641.948,93

Od tega sredstva EU [€] 1.377.684,87 1.366.058,47 545.656,59

Od tega nacionalni viri [€] 243.120,86 241.069,14 96.292,34

Naziv operacije Energetska sanacija stavb IJS na

Reaktorskem centru v Podgorici.

Energetsko učinkovita sanacija

Ekonomske fakultete Univerze v

Ljubljani.

Energetska sanacija objekta

Filozofske fakultete na lokaciji

Aškerčeva 2.

Sklad Kohezijski sklad

Regija Osrednjeslovenska

Občina Ljubljana

Leto dodelitve sredstev 2013

Način dodelitve sredstev Javni razpis

Področje Energija

Vir: Strukturni skladi EU v Sloveniji, 2014.

5

Priloga 4: Podrobnejši opis delovanja finančnega modela (slika 1-20)

Princip delovanja našega enostavnega finančnega modela je sledeč. Ko uporabnik izpolni list

»Vnosi« (slika 1) in »Finančni podatki« (slika 2), se podatki samodejno vpišejo tudi v list

»Vrednosti«. Če gre za naročnika se podatki vpišejo v list »Vrednosti izvajalec« (slika 3), v

primeru izvajalca pa v »Vrednosti naročnik« (slika 5). Tu se opravi že prvi izračun, in sicer

enostavne vračilne dobe.

V nadaljevanju se podatki prenesejo v lista »NPV IRR izv« (slika 9) za izvajalca in »NPV IRR

nar« (slika 13) za naročnika. V tem delu se izračuna neto sedanja vrednost in notranja stopnja

donosa za vsak ukrep posebej, izbrano kombinacijo ukrepov in vse ukrepe skupaj. Izračun je

sledeč: iz lista »Vrednosti naročnik« oz. »Vrednosti izvajalec« se v vrstico denarni tok (angl.

Cash Flow, v nadaljevanju CF) prenese skupne stroške investicije vezane na naročnika oz.

izvajalca. Ker gre za izdatek, spada v leto (angl. Year) 0. V ostala leta se prenesejo vrednosti

skupnih prihrankov iz lista »Vrednosti naročnik« oz. »Vrednosti izvajalec« glede na življenjsko

dobo opreme, predvidene za tisti ukrep. V našem primeru od 5 do 30 let. S pomočjo tega

program sam izračuna neto sedanjo vrednost in notranjo stopnjo donosa tako za naročnika, kot

izvajalca. Kasneje vse te podatke izpiše na list »Izpis rezultatov«.

Na podoben način program izračuna tudi diskontirano dobo vračila. V primeru, da gre za

izvajalca se podatki prenesejo v »Diskontirana doba vračila izv« (slika 15), za naročnik pa v

»Diskontirana doba vračila nar« (slika 17), pri čemer poleg števila let in denarnega toka za

izračun potrebuje tudi diskontirani denarni tok (angl. Discounted CF) in kumulativo

diskontiranih denarnih tokov (angl. Cumulative Discounted CF). Ko ima program vse potrebne

podatke, samodejno izračuna diskontirano dobo vračila za vsak ukrep posebej in rezultate

posreduje v list »Izpis rezultatov« (slika 19).

6

Slika 1: List »Vnosi«

7

Slika 2: List »Finančni podatki«

8

Slika 3: List »Vrednosti izvajalec« - samodejni vnos podatkov iz lista »Vnosi«

9

Slika 4: Formule za list »Vrednosti izvajalec« - samodejni vnos podatkov iz lista »Vnosi«

Legenda: DVI_izvajalec – delitev vložka v investicijo za izvajalca, Vzd_izv – delež pri prihrankih vzdrževanja za izvajalca, DKP_izvajalec – delež

končnih prihrankov pri izvajalcu, EnPreg – energetski pregled, ProjDok – projektna dokumentacija, Vzd – stroški vzdrževanja nove opreme.

10

Slika 5: List »Vrednosti naročnik« - samodejni vnos podatkov iz lista »Vnosi«

11

Slika 6: Formule za list »Vrednosti naročnik« - samodejni vnos podatkov iz lista »Vnosi«

Legenda: DVI_narocnik – delitev vložka v investicijo za naročnika, Vzd_nar – delež pri prihrankih vzdrževanja za naročnika, DKP_naročnik –

delež končnih prihrankov za naročniku, Vzd – stroški vzdrževanja nove opreme.

12

Slika 7: Podatki, ki so del lista »Vrednosti izvajalec« in so nam v pomoč pri izračunu neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje donosa

(IRR) za izvajalca

13

Slika 8: Formule za podatke, ki so del lista »Vrednosti izvajalec« in so nam v pomoč pri izračunu neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje

donosa (IRR) za izvajalca

Formule (slika 8) so povzete po obstoječem modelu razvitem za Brazilijo in nam olajšajo računanje neto sedanje vrednosti ter notranje stopnje

donosa. Vsaka vrstica ima toliko polnih celic, kolikor je življenjska doba posameznega ukrepa (v našem primeru med 5 in 30 let).

14

Slika 9: Izračun neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje donosa (IRR) za izvajalca

15

Slika 10: Formule za izračun neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje donosa (IRR) za izvajalca

16

Slika 11: Podatki, ki so del lista »Vrednosti naročnik« in so nam v pomoč pri izračunu neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje donosa

(IRR) za naročnika

17

Slika 12: Formule za podatke, ki so del lista »Vrednosti naročnik« in so nam v pomoč pri izračunu neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje

donosa (IRR) za naročnika

Formule (slika 12) so povzete po obstoječem modelu razvitem za Brazilijo in nam olajšajo računanje neto sedanje vrednosti ter notranje stopnje

donosa. Vsaka vrstica ima toliko polnih celic, kolikor je življenjska doba posameznega ukrepa (v našem primeru med 5 in 30 let).

18

Slika 13: Izračun neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje donosa (IRR) za naročnika

19

Slika 14: Formule za izračun neto sedanje vrednosti (NPV) in notranje stopnje donosa (IRR) za naročnika

20

Slika 15: Izračun diskontirane dobe vračila za izvajalca

21

Slika 16: Formule za izračun diskontirane dobe vračila za izvajalca

22

Slika 17: Izračun diskontirane dobe vračila za naročnika

23

Slika 18: Formule za izračun diskontirane dobe vračila za naročnika

24

Slika 19: List »Izpis rezultatov«

25

Slika 20: Formule za vnos podatkov v list »Izpis rezultatov«