OBJAVLJAM - Velenje

ISSN 1318-1327

OBJAVLJAM - naslednje akte

3. februar 2016 Številka: 1/2016

Ur. vestnik št. 1/16

MESTNA OBČINA VELENJE - SVET

1. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Sveta Mestne občine Velenje2. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata predsedniku Odbora za gospodarstvo3. Sklep o imenovanju članov v Svet javnega zavoda Zavod za turizem Šaleške doline4. Sklep o sprejetju višine dodeljenih nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v Mestni občini Velenje za leto 20165. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrednotenju mladinskih projektnih aktivnosti in projektov lokalnega programa razvoja delovanja mladih, ki se (so)financirajo iz proračuna Mestne občine Velenje6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddaji službenih stanovanj Mestne občine Velenje v najem7. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje8. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 20169. Trajnostna urbana strategija za pametno, podjetno in prijazno Velenje 202510. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v mestni občini Velenje11. Odlok o spodbujanju podjetništva v Mestni občini Velenje (Uradno prečiščeno besedilo)12. Ustanovitveni akt ustanove Velenjska knjižna fundacija (Uradno prečiščeno besedilo)13. Pravilnik o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradno prečiščeno besedilo) 14. Statut Mestne občine Velenje (Uradno prečiščeno besedilo)

MESTNA OBČINA VELENJE - ŽUPAN

1. Sklep o načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2016

Mestna občina Velenje - ŽUPAN Na podlagi 37. člena Statuta Mestne občine Velenje(UPB - 1, Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 15/06, 26/07, 18/08 in 21/15)

3. februar 2016URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJEstran � / Številka 1-2016

Uradni vestnik Mestne občine Velenje

3. februar 2016 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJE Številka 1-2016 / stran �


Svet Mestne občine Velenje je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06-UPB1, 26/07, 18/08 in 21/15) na 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel

UGOTOVITVENI SKLEP o prenehanju mandata članu Sveta Mestne

občine Velenje

I.Na podlagi pisne izjave o odstopu se ugotovi prenehanje mandata članu Sveta Mestne občine Velenje Franju Bartolacu.

II.Občinska volilna komisija na podlagi tega sklepa izvede postopek za potrditev mandata naslednjemu kandidatu na listi SDS.

III.Sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 032-03-1/2014Datum: 2. 2. 2016

župan Mestne občine Velenje Bojan KONTIČ, l.r.

Svet Mestne občine Velenje je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06-UPB1, 26/07, 18/08 in 21/15) na 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel

UGOTOVITVENI SKLEP o prenehanju mandata predsedniku Odbora

za gospodarstvo

I.Na podlagi pisne izjave o odstopu se ugotovi prenehanje mandata predsedniku Odbora za gospodarstvo Franju Bartolacu.

II.Sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 032-03-1/2014Datum: 2. 2. 2016


Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 30. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje, (Uradni vestnik MOV, št. 15/06-UPB1, 26/07, 18/08 in 21/15) na 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel naslednji

SKLEPo imenovanju članov v Svet javnega zavoda

Zavod za turizem Šaleške doline

I.V Svet javnega zavoda Zavod za turizem Šaleške doline se imenujejo: - Alojz Hudarin,- Janez Jevšnik,- Srečko Dobelšek.

II.Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 032-03-1/2014-160Datum: 2. 2. 2016


Svet MO Velenje je na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v Mestni občini Velenje v obdobju 2010 do vključno 2017 (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 12/2010 in 3/2014), 37. in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/2006 – UPB1, 26/2007, 18/2008 in 21/2015 na svoji 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel

SKLEPo sprejetju višine dodeljenih nepovratnih

finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe

stanovanjske objekte v Mestni občini Velenje za leto 2016

1. členSvet Mestne občine Velenje sprejme sklep, da je v letu 2016 višina dodeljenih nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v Mestni občini Velenje 1.000,00 € na obstoječi stanovanjski objekt.

2. členTa sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 353-06-0001/2016Datum: 2. 2. 2016 župan Mestne občine Velenje Bojan KONTIČ, l.r.



Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 27. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/2010), 8., 12. in 18. člena Odloka o mladinskem delu v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 13/2007 in 4/2013), 2. Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2016 – 2020 (Uradni vestnik MOV, št. 21/2015), Pravilnika o vrednotenju mladinskih projektnih aktivnosti in projektov lokalnega programa razvoja delovanja mladih, ki se (so)financirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 04/2011 in 017/2013) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/2006 – UPB1, 26/2007,18/2008 in 21/2015) na svoji 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrednotenju mladinskih projektnih aktivnosti in

projektov lokalnega programa razvoja delovanja mladih, ki se (so)financirajo iz proračuna Mestne občine Velenje

1. člen

Pravilnik o vrednotenju mladinskih projektnih aktivnosti in projektov lokalnega programa razvoja delovanja mladih, ki se (so)financirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 04/2011 in 017/2013; v nadaljevanju: pravilnik), se v 6. členu dopolni z novim, četrtim odstavkom, ki se glasi: "Do sofinanciranja niso upravičeni prijavitelji, ki so bili v preteklem letu s katerimkoli projektom izbrani v postopku razpisa, projekta pa iz neupravičenega razloga niso realizirali."

2. člen 13. člen pravilnika z nazivom "Javni razpis za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti", se spremeni tako, da se glasi: "Na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti se sofinancirajo vse dejavnosti, ki so namenjene mladim in se izvajajo kot projekti članic mladinskega sveta lokalne skupnosti (z izjemo članic z zamrznjenim članstvom). Članice mladinskega sveta lokalne skupnosti lahko prijavijo največ dva projekta. Sofinancirajo se tudi mladinske dejavnosti posameznikov s stalnim prebivališčem v Mestni občini Velenje, ki se partnersko povezujejo s članicami mladinskega sveta lokalne skupnosti (z izjemo članic z zamrznjenim članstvom). Članica mladinskega sveta lokalne skupnosti se lahko v tem primeru poveže v partnerstvo z največ dvema posameznikoma za projekt, katerega program ni soroden programom in projektom članice. Posamezna fizična oseba lahko prijavlja samo en projekt. Mladinska projektna aktivnost je posamična aktivnost izvajalca – zaključen enkratni dogodek. Predmet javnega razpisa niso sredstva za vzdrževanje in investicije v prostor ter opremo za mladinsko dejavnost. Mladinske projektne aktivnosti se vrednotijo na osnovi naslednjih meril:

a) inovativnost, ustvarjalnost in kakovost projekta, b) predviden doseg projekta c) finančna konstrukcija projekta, d) izvedba projekta, e) predviden način izvedbe projekta in f) partnerstva v projektu.

Merila za ocenjevanje in vrednotenje Število točk A inovativnost, ustvarjalnost in kakovost projekta do 50 točk B predviden doseg projekta do 10 točk C finančna konstrukcija projekta do 15 točk D izvedba projekta do 8 točk E

predviden način izvedbe projekta do 12 točk F partnerstva v projektu do 5 točk



Najvišje število točk, ki jih lahko dobi posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu, je 100. A) Inovativnost, ustvarjalnost in kakovost predloženega projekta bo ocenjena na naslednji način: • jasnost postavljenih ciljev do 10 točk • reference na področju mladinskega dela izvajalca projekta do 10 točk • inovativnost in odstopanje od ustaljenih okvirov do 30 točk Jasnost postavljenih ciljev bo ovrednotena na naslednji način:

- zelo dobro - dobro - slabo

10 5 0

Reference na dvoletni ravni prijavitelja ali fizičnih oseb, odgovornih za izvedbo prijavljenega projekta, bodo ovrednotene na naslednji način:

- deset ali več izvedenih projektov - pet do devet izvedenih projektov - eden do štirje izvedeni projekti - nobenih izvedenih projektov

10 6 3 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu A, je 50. B) Predviden doseg projekta bo ocenjen na naslednji način (ocenjuje se en parameter): 1. za prireditve • do 20 obiskovalcev 2 točki • od 21 do 50 obiskovalcev 5 točk • od 51 do 100 obiskovalcev 8 točk • od 101 do 200 obiskovalcev 10 točk

2. za nosilce zvoka • do 50 izvodov 3 točke • od 51 do vključno 100 izvodov 5 točk • nad 100 izvodov 10 točk

3. za tiskane publikacije • do 200 izvodov 3 točke • od 201 do vključno 300 izvodov 5 točk • nad 300 izvodov 10 točk Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu B, je 10. C) Finančna konstrukcija projekta bo ocenjena na naslednji način: • projekt ima jasno opredeljene vire financiranja do 5 točk • projekt ima jasno opredeljene stroške in njihovo namembnost do 6 točk • pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV do 4 točke Opredelitev virov financiranja bo ovrednotena na naslednji način:


5 3 0

Opredelitev stroškov in njihove namembnosti bo ovrednotena na naslednji način:


6 3 0

Pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV bo ovrednotena na naslednji način: Delež pričakovanega sofinanciranja MOV Število točk

od do

3. februar 2016URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJEstran 6 / Številka 1-2016


10% 4

11% 30% 3

31% 60% 2

več kot 60% 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu C, je 15. D) Izvedba mladinske projektne aktivnosti na občinskem, regijskem, državnem ali mednarodnem nivoju (opis) bo ocenjena na naslednji način: • občinska ali regijska prireditev (lokalno omejena) 4 točke • državna prireditev 6 točk • mednarodna prireditev 8 točk Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu D, je 8. E) Izvedba projekta bo ocenjena na naslednji način: • način izvedbe projekta (razstava, projekcija, katalog ...) do 3 točke • število mladih posameznikov, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi projekta do 4 točke • varnost sodelujočih v projektu do 5 točk Način izvedbe projekta bo ovrednoten na naslednji način:

- en način (samo razstava ali projekcija …) - kombinacija različnih načinov (razstava,

projekcija, katalog ...)

1 3

Število mladih posameznikov, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi projekta bo ovrednoteno na naslednji način:

- do 2 sodelujoča - do 5 sodelujočih - do 10 sodelujočih - nad 10 sodelujočih

0 2 3 4

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu F, je 12. F) Partnerstva v projektu bodo ocenjena na naslednji način: • brez partnerjev 0 točk • en partner 1 točka • dva do štirje partnerji 3 točke • pet in več partnerjev 5 točk Iz partnerstev je izvzeto sodelovanje z Mestno občino Velenje. Z vsemi partnerji mora biti podpisan dogovor o partnerstvu, kjer se opisno in finančno opredeli, kaj bo partner doprinesel k projektu. Če dogovora o partnerstvu ni, se partnerja ne upošteva pri ocenjevanju. Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu G, je 5. V postopku bodo iz nadaljnje obravnave izločene prijave, ki bodo v skupnem seštevku po vseh merilih dosegle manj kot 50 odstotkov točk. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen prijavitelj, bo izračunana na osnovi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja in na podlagi meril dobil posamezen prijavitelj. Vrednost 1 točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli prijavitelji, ki so ostali v obravnavi po postopku ocenjevanja, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh obravnavanih prijav, ki niso bile izločene skladno s prejšnjim odstavkom tega člena. Strokovna komisija ima pravico, da v primeru večjega/manjšega števila prijav kot je na razpolago sredstev, rangira prijave glede na povprečno število pridobljenih točk. Dobljeno število točk je rezultat seštevka točk ocenjevalcev, pomnožen s pripadajočim količnikom glede na uvrstitev v razred kompleksnosti 1, 2 ali 3.



1. razred kompleksnosti = od 92,6 % vseh možnih točk (v 1. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 3) ;

2. razred kompleksnosti = od 78,6 % do 92,5 % vseh možnih točk (v 2. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 2);

3. razred kompleksnosti = do 78,5 % vseh možnih točk (v 3. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 1)

V kolikor prijavitelj obrazcev ne bo izpolnil v delih, ki so pomembni pri ocenjevanju, in komisija tako ne bo mogla prijave oceniti po vseh merilih, bo pri teh merilih prijavitelj dobil 0 točk. Projekti izrazito komercialne narave ne bodo sofinancirani."

3. člen 14. člen pravilnika z nazivom "Javni razpis za (so)financiranje projektov, opredeljenih v lokalnem programu", se spremeni tako, da se glasi: " Na javni razpis za (so)financiranje projektov, opredeljenih v lokalnem programu razvoja delovanja mladih v MO Velenje, se lahko prijavijo pravne in fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Velenje. Projekti, ki niso opredeljeni v lokalnem programu, niso predmet tega javnega razpisa. V primeru, da so v lokalni program vključena vzdrževalna dela in nakup opreme, so predmet tega pravilnika tudi vzdrževalna dela in nakup opreme. Projekti iz lokalnega programa se vrednotijo na osnovi naslednjih meril:

a) inovativnost in jasnost postavljenih ciljev, b) reference prijavitelja, c) predviden doseg projekta, d) finančna konstrukcija projekta, e) predviden način izvedbe projekta, f) število mladih posameznikov, ki sodelujejo pri projektu, g) partnerstva v projektu, h) prepoznavnost, vidnost in razširjanje projekta.

Merila za ocenjevanje in vrednotenje Število točk A inovativnost in jasnost postavljenih ciljev do 20 točk B reference prijavitelja do 5 točk C predviden doseg projekta

do 10 točk

D finančna konstrukcija projekta izvedba projekta

do 30 točk E predviden način izvedbe projekta

aktualnost projekta do 10 točk

F število mladih posameznikov, ki sodelujejo pri projektu do 10 točk G partnerstva v projektu do 6 točk

H prepoznavnost, vidnost in razširjanje projekta do 9 točk Najvišje število točk, ki jih lahko dobi posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu, je 100. A) Inovativnost in jasnost postavljenih ciljev bo ovrednotena na naslednji način: • inovativnost in odstopanje od ustaljenih okvirov do 10 točk • jasnost postavljenih ciljev do 10 točk Jasnost postavljenih ciljev se bo ovrednotila na naslednji način:


10 5 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu A, je 20. B) Reference na dvoletni ravni prijavitelja ali fizičnih oseb, odgovornih za izvedbo prijavljenega projekta, bodo ovrednotene na naslednji način:

- deset ali več izvedenih projektov - pet do devet izvedenih projektov - eden do štirje izvedeni projekti

5 3 1



- nobenih izvedenih projektov 0 Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu B, je 5. C) Predviden doseg projekta bo ocenjen na naslednji način: • do 20 obiskovalcev 2 točki • od 21 do 50 obiskovalcev 5 točk • od 51 do 100 obiskovalcev 8 točk • od 101 do 200 obiskovalcev 10 točk Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu C, je 10. D) Finančna konstrukcija projekta bo ocenjena na naslednji način: • projekt ima jasno opredeljene vire financiranja do 5 točk • projekt ima jasno opredeljene stroške in njihovo namembnost do 10 točk • realnost finančne konstrukcije do 15 točk Opredelitev virov financiranja bo ovrednotena na naslednji način:


5 2 0



10 5 0

Realnost finančne konstrukcije bo ovrednotena na naslednji način:

- priloženi predračuni oz. dokazila in obrazložitve v vrednosti od 86 % sofinanciranja projekta

- priloženi predračuni oz. dokazila in obrazložitve v vrednosti do 51 - 85 % sofinanciranja projekta

- priloženi predračuni oz. dokazila in obrazložitve v vrednosti do 31 - 50 % sofinanciranja projekta

- priloženi predračuni oz. dokazila in obrazložitve v vrednosti do 30 % sofinanciranja projekta

- predračuni oz. ustrezni dokumenti niso priloženi

15

10

7 5 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu D, je 30. E) Način izvedbe projekta bo ovrednoten na naslednji način:

- en način (samo razstava ali projekcija …) - kombinacija različnih načinov (razstava,

projekcija, katalog ...)

5 10

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu D, je 10. F) Število mladih posameznikov, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi projekta bo ovrednoteno na naslednji način:

- do 2 sodelujoča - do 5 sodelujočih - do 10 sodelujočih - nad 10 sodelujočih

0 3 6

10 Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu F, je 10. G) Partnerstva v projektu bodo ocenjena na naslednji način: • brez partnerjev 0 točk • en partner 1 točka • dva do štirje partnerji 3 točke



• pet in več partnerjev 6 točk Iz partnerstev je izvzeto sodelovanje z Mestno občino Velenje. Z vsemi partnerji mora biti podpisan dogovor o partnerstvu, kjer se opredeli (opisno in finančno), kaj bo partner doprinesel k projektu. Če dogovora o partnerstvu ni, se partnerja ne upošteva pri ocenjevanju. Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu G, je 6. H) Prepoznavnost, vidnost in razširjanje projekta:

zelo dobro dobro slabo

9 točk 5 toče 0 točk

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu H, je 9. V javnem razpisu se opredeli, kateri projekti bodo prioritetno podprti in v kakšnem deležu bodo (so)financirani. (So)financirajo se projekti, ki so najvišje ovrednoteni. V skladu z lokalnim programom se izbrani projekti (so)financirajo v maksimalnih višinah 1.000 €, 2.000 € ali 4.000 €. Na osnovi vrednotenja se pripravi seznam projektov, razvrščenih od najvišjega do najnižjega števila točk. Projekti se (so)financirajo po vrstnem redu do porabe sredstev. V primeru, da kateri od odobrenih projektov ni realiziran, se (so)financira naslednji projekt iz seznama."

4. člen Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Številka: 032-04-0003/2014 Datum: 2. 2. 2016




Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 86/10, 75/2012 in 47/2013-ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU – II, 14/15 - ZUJFO 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. l. RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 - ZUPJS, 40/11, 79/15 in 91/15) ter 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 – UPB1, 26/07, 18/08 in 21/15) na svoji 11. seji dne 2. 2. 2016 sprejel naslednji

PRAVILNIKo spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddaji službenih stanovanj Mestne občine

Velenje v najem

1. členV Pravilniku o oddaji službenih stanovanj Mestne občine Velenje v najem (Uradni vestnik MO Velenje, št. 6/12) se tretji odstavek 10. člena spremeni, tako da se glasi:»Rok za prijavo na razpis ne sme biti krajši od 15 dni.

2. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 360-01-0011/2003-444Datum: 2. 2. 2016


Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 26/07, 18/08 in 21/2015) na 11. seji sveta dne 2. 2. 2016 sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVEPoslovnika Sveta Mestne občine Velenje

1. členV Poslovniku Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 – uradno prečiščeno besedilo, 22/08 in 4/15; v nadaljevanju: poslovnik) se v naslovu 3. točke VII. poglavja, v 10., 11., 13. a, 16., 21., 24. a, 27., 46., 71., 73., 85. a, 93., 95., 96., 99., 103., 109., 115. in 123. členu besedilo »občinski svet« oz. »Svet Mestne občine Velenje« v vseh sklonih nadomesti z besedo »svet« v ustreznih sklonih.

2. členDrugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:»Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov sveta. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki in novoizvoljenega župana.«

3. členV 11. členu se doda se doda nov peti odstavek, ki se glasi:»Kadar svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član sveta.«.

4. členV prvem odstavku 12. člena se črta besedilo, ki se glasi: », ki prevzame tudi nadaljnje vodenje seje sveta«.

5. členPrvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sejo sveta vodi župan, ki lahko za vodenje pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).«

6. členV šestem odstavku 28. člena se beseda »Župan« nadomesti z besedo »Predsedujoči«.

7. členPrva alineja 70. člena se spremeni tako, da se glasi: »- statutarno – pravna komisija;«

8. členPrvi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:»Statutarno – pravna komisija ima 7 članov.«

9. členDoda se nov 89. a člen, ki se glasi:»89. a členPri sprejemanju aktov, ki jih sprejema svet, je potrebno spoštovati določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in predpisuje informacije, ki jih je treba objavljati na svetovnem spletu.«

3. februar 2016 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJE Številka 1-2016 / stran 11


10. členTretji odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi:»Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog za sprejem odloka predsedujočemu.«

11. členV tretjem odstavku 93. člena se beseda »predloga« nadomesti z besedo »osnutka«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:»Če na osnutek odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu osnutka odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava odloka združita.«

12. členDoda se novo VII. poglavje, ki se glasi:»VII. SODELOVANJE OBČANOV PRI PRIPRAVI AKTOV SVETA110. členObčani lahko sodelujejo pri pripravi aktov sveta. Izjema so predlogi aktov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (hitri postopek).Gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami in cilje, se praviloma objavi za 8 dni na spletni strani Mestne občine Velenje. Hkrati z objavo gradiva se občane pozove, da podajo pripombe in predloge. Ciljne skupine, strokovna javnost in subjekti, ki se ukvarjajo s področjem, ki ga akt ureja, se pozovejo k sodelovanju preko sporočila za javnost, ki se objavi na spletni strani Mestne občine Velenje, po potrebi pa tudi na drug primeren način.Po končanem postopku sodelovanja se pripravi poročilo o sodelovanju občanov s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu akta.«

13. členDosedanja VII. do XII. poglavja postanejo VIII. do XIII. poglavja, dosedanji 110. do 126. člen postanejo 111. do 127. člen.

14. členTretji odstavek 117. člena se spremeni tako, da se glasi:»Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva oz. najkasneje do prve naslednje seje dolžna predlagati svetu novega kandidata.«

15. členV drugem odstavku 124. člena se besedilo »komisiji za pripravo statuta, poslovnika sveta in pravna vprašanja« nadomesti z besedilom »statutarno – pravni komisiji«.

16. členTe spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 015-03-0002/2015Datum: 2. 2. 2016


Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO in 76/15), 9. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mo Velenje, št. 15/06-UPB1, 26/07, 18/08 in 21/15) je na svoji 11. seji dne 2. 2. 2016 sprejel

SKLEP o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne

občine Velenje za leto 2016

1. členV Sklepu o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 2016 (Uradni vestnik MO Velenje, št. 21/2015; v nadaljevanju: sklep) se spremeni 2. odstavek 2. člena tako, da se glasi: »Razpolaganje z nepremičnim premoženjem v lasti občine se za leto 2016 načrtuje v orientacijski vrednosti 1.408.382,97 EUR.«

2. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 460-02-0002/2015Datum: 2. 2. 2016

župan Mestne občine VelenjeBojan KONTIČ, l.r.

3. februar 2016URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJEstran 1� / Številka 1-2016


Zap.

št.

Šifr

a in

kat

astr

ska

obči

naPa

rcel

na š

t.Ve

likos

t (m

2 )Vr

sta

deja

nske

rabe

Pred

vide

na m

etod

a ra

zpol

agan

jaO

braz

loži

tev

ekon

omsk

e ut

emel

jeno

sti r

azpo

laga

nja

Orie

ntac

ijska

vr

edno

sti v

€/m

2O

rient

acijs

ka

vred

nost

v €

20.

964

Vele

nje

3569

/9

1999

/2

71 8P

ovrš

ina

cest

eS

tavb

no z

emlji

šče

nepo

sred

na p

ogod

ba Z

a na

kup

pred

met

nih

zem

ljišč

je z

aint

eres

irana

last

nica

so

sedn

jih n

epre

mič

nin

25,0

01.

975,

00

SKUP

AJ49

9.38

2,97

Zap.

št.

Šifr

a in

kat

astr

ska

obči

naPr

edvi

dena

met

oda

razp

olag

anja

Obr

azlo

žite

v ek

onom

ske

utem

elje

nost

i raz

pola

ganj

a

11.

964

Vele

nje

javn

o zb

iranj

e po

nudb

stan

ovan

je je

zas

eden

no z

naj

emni

kom

, ki j

e za

inte

resi

ran

za

odku

p

12.

964

Vele

nje

javn

o zb

iranj

e po

nudb

stan

ovan

je je

zas

eden

no z

naj

emni

kom

, ki j

e za

inte

resi

ran

za

odku

ptro

sobn

o st

anov

anje

, oko

li 80

m2

gars

onje

ra, o

koli

30 m

230

.000

,00

PRIL

OG

A 1:

Nač

rt ra

zpol

agan

ja z

nep

rem

ični

m p

rem

ožen

jem

obč

ine

v le

tu 2

016

2016

– S

tavb

e in

del

i sta

vb

2016

-Zem

ljišč

a

Orie

ntac

ijska

vre

dnos

t €O

pis

pred

met

a pr

odaj

e (p

arce

lna

štev

ilka,

nas

lov,

vrs

ta

rabe

, vel

ikos

t, št

evilk

a st

avbe

, šte

vilk

a de

la s

tavb

e)

607.

000,

00

70.0

00,0

0

SKUP

AJ

3. februar 2016 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJE Številka 1-2016 / stran 1�


Svet Mestne občine Velenje je na podlagi Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006, Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), Partnerskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike RS v programskem obdobju 2014-2020 za cilj naložbe za rast delovnih mest (Uradni list RS št. 29/15) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MOV, št. 15/2006-UPB1, 26/2007, 18/2008 in 21/2015), na svoji 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel naslednjo TRAJNOSTNO URBANO STRATEGIJO ZA PAMETNO PODJETNO IN

PRIJAZNO VELENJE 2025

1. Uvod in vloga Trajnostne urbane strategije za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025

1.1 Uvod Velenje bo leta 2019 (v drugi polovici aktualnega programskega obdobja) praznovalo šestdeseto obletnico podelitve mestnih pravic. Velenje je resda mlado mesto, a ima v Šaleški dolini bogato zgodovinsko osnovo, katere sledi, preko burnega obdobja reformacije, vodijo v srednji vek (tedaj je bila Šaleška dolina znana kot dolina gradov) mimo obdobja rimskega imperija do naselbin prazgodovinskega človeka, katerega sledi so bile odkrite v jami Špehovki pri Hudi luknji in v Mornovi zijalki pri Šoštanju. Rast modernega Velenja je bila spodbujena zaradi velikih energetskih potreb povojnega gospodarstva, ki je začelo intenzivno izkoriščati energetske potenciale bogatih zalog lignita v Šaleški dolini. Predvsem po letu 1950 se je ob bistveno povečanih zahtevah po premogu vse bolj kazala potreba po postavitvi sodobnega mesta. Pod vodstvom tedanjega direktorja Rudnika Velenje Nestla Žganka so se ob sodelovanju projektantov Slovenija projekta iz Ljubljane z arhitektom Janezom Trenzem na čelu začeli oblikovati načrti za sodobno mesto, ki naj zagotovi domovanje za približno 30.000 prebivalcev. Moto N. Žganka, da naj imajo »rudarji, ki preživijo pol dneva v temnih nedrjih zemlje, kar se da svetla in sončna stanovanja« je z načrti projektantov postal sodobno modernistično mesto s prostostoječimi objekti, postavljenimi v velike zelenice. Na žalost kasnejši urbanisti tega koncepta iz številnih razlogov niso ustrezno nadaljevali, kljub temu pa jim je arhitekturni izraz ožjega centra uspelo ohraniti kot stilsko čist pozni modernizem, kakršnih v Evropi ni prav veliko. 1 Mesto se je razvijalo preko rasti »socialističnega čudeža« v obdobje, zaznamovano z ekološko degradacijo okolja, preko obdobja vlaganj v ekološko sanacijo, do najlepše urejenega večjega mesta v Sloveniji – naslova, s katerim se Velenje leta 2015 (spet) ponaša. Prihodnost prinaša nove izzive v zagotavljanju stabilnega in odprtega lokalnega in regionalnega gospodarstva, izboljšavah stanja okolja in infrastrukture, zagotavljanju visokih socialnih standardov, izboljšanju javnih storitev in splošne kakovosti življenja, kar bo ob spoštovanju identitete Velenja, njegovega »pionirskega« duha, vrednot kulturne raznolikosti in prostovoljstva, gradilo novo dobo evropskega Velenja.

1.2 Vloga Trajnostne urbane strategije za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025 Trajnostna urbana strategija za pametno, podjetno in prijazno Velenje (v nadaljevanju: TUS Velenje) nastaja dobro desetletje po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Kljub slabi prometni povezavi in gospodarski in finančni krizi, ki je zaznamovala to obdobje, se je Velenje razvijalo. Mestna občina Velenje (v nadaljevanju: MO Velenje) je v tem obdobju uspela pridobiti preko 40 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev za sofinanciranje projektov, skupne vrednosti preko 53 milijonov evrov. Nova finančna perspektiva prinaša nove priložnosti in nove mehanizme. Urbani razvoj bo 11 slovenskih mestnih občin izvajalo s pomočjo mehanizma Celostne teritorialne naložbe (CTN), katerega glavni cilj je spodbuditi gospodarsko rast in izboljšati kakovost življenja v mestu. Celostne teritorialne naložbe na povezan način kombinirajo različne ukrepe, s katerimi rešujemo lokalno identificirane izzive. Za uporabo mehanizma CTN 7. člen Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) določa, da se trajnostni urbani razvoj izbranega urbanega območja lahko financira le na podlagi sprejete celovite strategije trajnostnega urbanega razvoja.

1 Vir: Zgodovina prostora; http://www.velenje.si/o-velenju/predstavitev/zgodovina



MO Velenje ima razdelan strateški razvojni okvir. Krovni strateški dokument MO Velenje je leta 2008 sprejeta Vizija in strategija, strateški razvojni dokument (v nadaljevanju: VIS). VIS je dokument, ki načrtuje razvoj Mestne občine Velenje do leta 2025 na petih stebrih oz. operativnih programih: 1. steber: OP GOSPODARSTVO (podjetništvo, kmetijstvo in turizem, stanovanjska izgradnja); 2. steber: OP PROMET (prometna infrastruktura, javni prevoz, telekomunikacije); 3. steber: OP OKOLJE (varstvo okolja, energetika, prostorsko planiranje); 4. steber: OP IZOBRAŽEVANJE (predšolska vzgoja, izobraževanje); 5. steber: OP KAKOVOST ŽIVLJENJA (kultura, šport, zdravstvena oskrba, varnost bivanja, soseski

odnosi, sociala). Strateški razvojni okvir MO Velenje sestavljajo še naslednji strateški dokumenti, ki na operativnem nivoju dopolnjujejo VIS in na podlagi katerih so bili izvedeni strateški cilji, programi in ukrepi TUS Velenje. 1. Lokalna agenda 21, podaljšan programski okvir za obdobje 2012–2016 2. Občinski program varstva okolja v Mestni občini Velenje 2016–2020 3. Lokalni program kulture Mestne občine Velenje (2014–2020) 4. Lokalni energetski koncept 5. Trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP) 6. Strategija razvoja socialnega varstva v Mestni občini Velenje za obdobje od 2014 do 2020 7. Občinski prostorski načrt Mestne občine Velenje ( v procesu izdelave) 8. Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2016–2020 ( v procesu

izdelave) Nadalje ima Mestna občina Velenje razvito politiko spodbujanja kolesarstva, razvito v okviru projekta BICY 2, v letu 2016 pa bo MO Velenje pristopila še k izdelavi Celostne prometne strategije. VIS je bil pripravljen v obdobju napredovanja in poglabljanja gospodarske in finančne krize. Kljub temu je bil pripravljen ambiciozno, takšno pa je bilo tudi programiranje lokalnega proračuna ter izvajanje zajetih ukrepov in projektov. Mestna občina Velenje je uspela vzdrževati visok delež proračuna za nove investicije ob nezmanjšanem obsegu financiranja socialnih, kulturnih, športnih in drugih programov. Trajnostna urbana strategija Mestne občine Velenje gradi na doslej uspešno izvajani viziji in daje novim urbanim izzivom ter projektnim idejam nov operativni okvir, ki vodi Mestno občino Velenje in mesto Velenje na zemljevid mest z najprivlačnejšim življenjskim in poslovnim okoljem, možnostmi za samorealizacijo vseh skupin prebivalcev in zemljevid prijaznih, varnih ter pametnih mest s celovitim upravljanjem mestnih energetskih sistemov ter okolju in uporabnikom prijaznega prometnega sistema.

1.3 Metodologija priprave Trajnostne urbane strategije za podjetno, pametno in prijazno Velenje 2025

TUS Velenje temelji na obstoječi Viziji in strategiji razvoja Mestne občine Velenje ter ostalih strateških dokumentih MO Velenje, ki so v osnovi pripravljeni s široko participacijo strokovnih in zainteresiranih javnosti. V obdobju priprave TUS Velenje je bilo izvedenih 5 delavnic, organiziranih po tematskih sklopih operativnih programov VIS (gospodarstvo, okolje, promet izobraževanje, kvaliteta življenja) in ena predstavitvena delavnica z oblikovanimi programi in ukrepi TUS Velenje. Na delavnicah so sodelovali predstavniki in direktorji javnih zavodov, nevladnih organizacij, predstavniki gospodarstva in gospodarske zbornice, predstavniki in predstojniki uradov MO Velenje in druga zainteresirane javnosti. V pripravljalnem obdobju je bila izvedena tudi spletna anketa, kjer smo med občani preverjali stopnje zadovoljstva na različnih razvojnih področjih ter razvojne prioritete MO Velenje v prihodnosti. Na podlagi rezultatov delavnic in raziskave javnega mnenja je bila določena razvojna stopnja glede na realizacijo ukrepov zajetih v VIS, pozicija TUS Velenje v strateškem okviru MO Velenje, oblikovani so bili programi in ukrepi za uresničevanje razvojnih ciljev in temeljne razvojne vizije TUS Velenje in VIS. V procesu priprave TUS so bile uporabljene še metode analiz primarnih virov iz strateškega okvira MO Velenje in Savinjske razvojne regije, države, analize demografskih kazalnikov, analiza stopnje realizacije ukrepov VIS in izdelave SWOT analize.

2 Projekt Cities and Regions for Cycling, izveden v okviru programa teritorialnega sodelovanja, Srednja Evropa.



2. Prostorske, gospodarske in družbeno-socialne značilnosti Mestne občine Velenje

3.1 Prostorske značilnosti in prostorski razvoj Mestne občine Velenje Območje MO Velenje obsega 83,54 km2 ter leži v vzhodnem delu Šaleške doline. MO Velenje zajema 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti, 25 naselij, 311 prostorskih okolišev, 60 statističnih okolišev, 107 ulic in 4.818 hišnih številk (2015). Osrednji del občine predstavlja dolinski del ob reki Paki. Ves vzhodni dolinski del Šaleške doline je urbaniziran, saj se je mesto, ki je po številu prebivalcev šesto največje v Sloveniji, v svojem razvoju zadnjih 50 let razširilo med nekdanjimi naselji in zaselki Škale, Stara vas, Staro Velenje, Šalek in Šmartno. Severno obrobje občine sega v hribovit svet, ki se razteza od Razborja do Graške Gore in preko prebojne doline Pake v Hudi luknji do Paškega Kozjaka. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje, ki Šaleško dolino ločujeta od Spodnje Savinjske doline. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore. Intenzivne in obsežne prostorske preobrazbe so se dogajale v osrednjem delu Šaleške doline v drugi polovici prejšnjega stoletja. V dolini so se zaradi rudarjenja pričele ugrezati razsežne površine in prebivalstvo se je postopoma preseljevalo na robna območja ob pridobivalnem prostoru rudnika lignita. Na vzhodnem robu doline se je načrtno izgrajevalo sodobno mesto Velenje. Sočasno se je dograjevala vsa pripadajoča družbena in komunalna infrastruktura. Globalni razvoj sta regulirala dva temeljna prostorska dokumenta, sprejeta v letu 1956 in 1957 (regionalni plan Šaleške doline in generalni urbanistični plan Velenja). Z družbenim planom občine 1972 do 1980 so bili začrtani temelji za policentrični razvoj; Velenju in Šoštanju se je pridružilo Šmartno ob Paki kot tretje razvojno središče v prejšnji občini Velenje; predvsem na severnem obrobju pa se je načrtno razvilo več naselij, ki so postopoma dobivala pomembnejšo vlogo v omrežju naselij prejšnje občine Velenje. Za območje MO Velenje značilna sorazmerno visoka stopnja gozdnatosti (50,9 %) ob precej nizki udeležbi kmetijskih zemljišč (28,7 %) ter ob visoki stopnji urbaniziranosti prostora (skoraj 17,7 % stavbnih zemljišč). Sorazmerno velik delež zemljišč zavzemajo jezera (kar 2,2 % občinskega prostora). Takšno razmerje osnovne rabe zemljišč v občini kaže na porušeno ravnovesje v rabi zemljišč predvsem zaradi rudarjenja in njegovih posledic (degradacija zemljišč, pospešena urbanizacija). Glede na geografske značilnosti, rabo zemljišč, prometno lego in dosedanji razvoj predstavlja območje MO Velenje več območij s karakterističnimi skupnimi značilnostmi: urbanizirano območje mesta Velenje s primestnim prostorom, ki ga predstavlja ves jugovzhodni del občine; območje z vplivi zaradi pridobivanja lignita na zahodnem obrobju občine; območje razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec na hribovitem, severovzhodnem delu občine; pretežno kmetijski, podeželski prostor na južnem delu občine ter območje razpršene poselitve na predelu Vinske Gore na vzhodnem delu občine, ki je obenem tudi primestni prostor mesta Velenje.

3.2 Določitev območja izvajanja TUS Velenje Skladno s 7. členom Uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj (1301/2013), ki določa, da se trajnostni urbani razvoj lahko financira le na podlagi izbranega urbanega območja mestnega naselja TUS Velenje geografsko pokriva območje naselja Velenje. Meje naselja Velenje bistveno ne odstopajo od meje urbanistične zasnove mesta Velenje, kot je določeno v Dolgoročnem prostorskem planu Mestne občine Velenje. Razlike med obsegom naselja Velenje in urbanistično mejo mesta so predvsem na severovzhodu in jugozahodu naselja Velenje. Naselje Velenje, ki je tudi vplivno območje TUS Velenje, tako zajema: KS Pesje, KS Stara vas, centralne predele mesta z Mestno četrtjo Velenje desni breg, Mestno četrtjo Velenje levi breg - vzhod, Mestno četrtjo Velenje levi breg – zahod, KS Šmartno, KS Konovo, KS Šalek in KS Gorica.



Slika 1: Območje TUS Velenje

3.3 Prostorski razvoj Mestne občine Velenje Dosedanji prostorski razvoj MO Velenje je potekal na osnovi urbanističnega načrtovanja, saj se je mesto Velenje razvilo načrtno ob premogovniku Velenje kot vzorčni primer socialističnega mesta, v



katerem je poskrbljeno za prebivalce (rudarje in njihove družine) tako, da je življenje v svetlem, odprtem in zelenem mestu protiutež delu pod zemljo. MO Velenje je tudi po razdelitvi teritorija na tri občine nadaljevala s posegi v prostor tako, da bi dosegala cilje: uravnotežen prostorski razvoj z upoštevanjem naravnih in ustvarjenih danosti pokrajine (rudarjenje in s tem v zvezi degradacija prostora), notranji razvoj in plemenitenje vloge mesta Velenje (regijsko in občinsko središče, zaposlitveno središče, središče proizvodnih dejavnosti ter prebivalcem prijazno mesto), naravna in kulturna dediščina v povezavi s turizmom in razvojem podeželja. S premišljenim prostorskim načrtovanjem je omogočila gospodarski razvoj predvsem večjim proizvodnim dejavnostim (Gorenje), obrtnim dejavnostim in drobnemu podjetništvu ob upoštevanju vplivov, ki jih povzroča premogovništvo kot osrednja dejavnost. V policentričnem urbanem sistemu Slovenije se mesto Velenje razvija kot središče nacionalnega in regionalnega pomena kot najpomembnejše središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje in prometno vozlišče. Vanj se usmerja najpomembnejše javne funkcije in je primerna lokacija za sekundarno in terciarno raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje, višje strokovno izobraževanje, sodne in upravne institucije, specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije. Na občinskem nivoju se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo naselja Škale-Hrastovec, Šentilj in Vinska Gora kot lokalna središča, kjer se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo in kamor se umešča primarno socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. Naselja v okviru širšega mestnega območja mesta Velenje se razvijajo kot medsebojno sodelujoča in učinkovito povezana središča. Urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti se spodbuja v obstoječih središčih ali na poselitvenih območjih, ki imajo potenciale za razvoj v nova središča. Predvsem se spodbuja razvoj tistih središč, ki so na prometnih vozliščih in križiščih različnih prometnih smeri. Razmeščanje in koncentracijo funkcij znotraj širših mestnih območij se načrtuje skladno z razvojem učinkovitega in na vseh nivojih povezanega javnega prometa. Za razvoj mesta Velenje kot tudi celotne Šaleške doline je omejitveni dejavnik njena prometno neugodna lega v oddaljenosti okrog 17 km od avtoceste AC A1 Ljubljana—Maribor oziroma V. vseevropskega prometnega koridorja, s katerim jo povezujejo slabše regionalne ceste, kar se bo izboljšalo z izgradnjo ceste v 3. razvojni osi RS. Na železniško infrastrukturno omrežje veže prostor MO Velenje železniška proga Celje—Velenje. Za povečevanje učinkovitosti prometnega pretoka se na državnem nivoju spodbuja intermodalne prometne povezave in razvoj železniškega omrežja, ki naj bi v prihodnosti prevzemal večino daljinskega tovornega prometa. V tem smislu je potrebna posodobitev proge Celje—Velenje. Za ponovno aktiviranje železniške povezave Velenje—Slovenj Gradec je potrebno določiti traso, ki bo realno upoštevala prostorske danosti in omejitve. 3 Vse večjo razvojno vlogo v razvoju MO Velenje pridobiva turizem ter z njim povezane dejavnosti športa in rekreacije v naravnem okolju. Pri tem MO Velenje izkorišča predvsem značilne ustvarjene prednosti (jezera, rekultivirane površine ob jezerih, bogato izročilo rudarjenja) kot tudi ustvarjene in naravne danosti (bogata območja kulturne dediščine v kombinaciji z naravnimi vrednotami — Paški Kozjak, Velenjski grad, grad Šalek, Turn, historične vile, modernistični center, parki, sakralna dediščina ipd.). Kljub razmeroma majhnemu deležu kmetijskih površin je v MO Velenje pomemben dejavnik kmetijstvo, predvsem na večjih, sklenjenih, ravnih kompleksih na območju Šentilja, Vinske Gore in Črnove ter na severnem obrobju Velenjskega jezera. Večina kmetijskih gospodarstev (496) leži na nadmorski višini od 300 do 800 m in so vsa uvrščena v kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami.

3.2.1 Razvojne usmeritve MO Velenje V strateškem dokumentu VIS je poudarjeno, da razvojna vizija temelji na ocenah in pričakovanjih lokalnega prebivalstva, hkrati pa vsebuje vse bistvene strateške usmeritve Slovenije in Evropske unije. Bistvene skupne točke Strategije razvoja Slovenije, Lizbonske pogodbe ter Vizije in strategije Mestne občine Velenje so kakovost življenja, trajnostni razvoj in ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest. Za njihovo uresničitev sta potrebna aktivnejši gospodarski razvoj in povečanje zaposlenosti, kar je mogoče doseči s spodbujanjem inovativnosti ter podjetništva, učinkovitim privabljanjem domačih in tujih investitorjev.

3 Vir: OPN Mestne občine Velenje (dokument v izdelavi)



3.2.2 Prostorski razvoj MO Velenje – prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti Pomembnost funkcije mesta Velenje, ki jo ima v urbanem sistemu mest v Sloveniji, se kaže v visoki stopnji opremljenosti s centralnimi dejavnostmi, ki s površinami zavzemajo ves osrednji del mesta ter površine na predelu Starega jaška ter Gorice. Razvoj centralnih dejavnosti lahko poteka predvsem kot oplemenitenje in nadgradnja na obstoječih površinah v mestu. Poleg obstoječih območij za centralne dejavnosti v mestu Velenje ter v naseljih s temi površinami (Škale - Hrastovec, Vinska Gora, Šentilj ...) so možnosti za umeščanje površin za centralne dejavnosti predvsem tam, kjer je zagotovljena dobra dostopnost: na predelu ob regionalni cesti Velenje–Celje–Šoštanj, predvsem v smislu storitvenih in servisnih dejavnosti. a) Stanovanjska gradnja Mesto Velenje je kot mlado mesto, zgrajeno po arhitekturnem načelu »mesto v parku« zgrajeno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je zaradi izrazitih potreb po delovni sili začela izrazita urbanizacija. Skladno z razvojem območja in rastjo števila prebivalcev se je večalo tudi število stanovanj. Glede na demografske značilnosti lahko MO Velenje uvrstimo med območja z močnim zgoščanjem prebivalstva, ki pa se je v zadnjih 20 letih umirilo. Hitra rast števila prebivalstva gre v veliki meri na račun Velenja kot centralnega naselja, kjer se je v obdobju 1961–2002 število prebivalcev povečalo za več kot 4-krat, v ostalih naseljih skupaj pa za 30 %. Med letoma 1946 in 1960 je bilo na območju MO Velenje zgrajenih 1.405 stanovanj, v obdobju 1961–1970 2.340, 1971-1980 4.121, od leta 1981 do 1990 pa 2.395 stanovanj. Po letu 1991 se je gradnja umirila. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v MO Velenje leta 2011 skupno 11.802 stanovanj z uporabno površino 887.546 m2. Od teh je kar 830 praznih stanovanj, z uporabno površino 66.904 m2. Septembra 2015 je bil svojemu namenu predan Poslovno-stanovanjski objekt Gorica s skupaj 147 stanovanji in 658 parkirnimi mesti v garažni hiši. MO Velenje je v tem objektu zagotovila 132 novih neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest. MO Velenje skupaj razpolaga z 952 neprofitnimi stanovanji. Prednostna lista upravičencev do neprofitnih stanovanj z razpisa leta 2012 je tako izpraznjena, nov razpis pa je predviden še v oktobru 2015. Pri aktualni ponudbi stanovanj kot največje težave občani zaznavajo premalo parcel za individualno gradnjo, predraga stanovanja, pomanjkanje novih stanovanj ter pomanjkanje neprofitnih stanovanj za potrebe rešitev stanovanjskih vprašanj mladih družin. MO Velenje za rešitev teh težav aktivno dopolnjuje prostorske načrte občine z načrtovanjem novih možnosti za individualno stanovanjsko in kombinirano stanovanjsko – poslovno izgradnjo. Z različnimi projekti spodbuja gradnjo energetsko učinkovitih objektov in obnavlja zastarele objekte za potrebe novih neprofitnih stanovanj. Možnosti za stanovanjsko gradnjo v prostoru občine so predvsem v novogradnji stanovanj (še nerealizirana gradnja na območju Sela, Stare vasi in Sončnega griča), v izboljševanju obstoječega stavbnega fonda (energetska sanacija, nadomestna gradnja, dozidave, rekonstrukcije, informatizacija) ter v prenovi posameznih delov mesta Velenje. Možnosti za gradnjo in obnovo stanovanjskega fonda so predvsem v ureditvenih območjih mesta Velenje ter v naseljih Škale-Hrastovec, Podkraj, Kavče, Šentilj, Laze in Lipje. Na širšem predelu Vinske Gore je možna predvsem gradnja individualnih stanovanjskih objektov na večjih parcelah kot zaledje mesta Velenje. Individualna stanovanjska gradnja izven ureditvenih območij naselij je možna le na območjih razpršene poselitve (hribovski predeli Plešivca, Cirkovc in Paškega Kozjaka, predel Vinske Gore ter primestni prostor mesta Velenje) predvsem kot zgoščevanje pozidave v okviru stavbnih zemljišč. Na podlagi predvidene namenske rabe površin v mestu Velenje je do leta 2025 predvidena izgradnja 320 novih stanovanj in 350 individualnih stanovanjskih hiš na skupno 8 zaokroženih lokacijah, namenjenih stanovanjski pozidavi. Skupaj predstavljajo 670 novih gospodinjstev in do 2680 novih prebivalcev ob predpostavki, da bo imelo novo vseljeno gospodinjstvo v povprečju do največ štiri družinske člane.4 b) Gospodarske površine V mestu Velenje je v okviru naselja že predvidena in delno omogočena zadostna ponudba funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva (industrijska cona Stara vas, industrijska cona Gorenje, cona Vegrad v Paki pri Velenju, območje ob železnici v smeri proti Pesju ...). Dolgoročno je mogoče cono v Pesju razširiti na območje južno od železnice, po prestavitvi stanovanjskega območja v Pesju. Prostori ob regionalni cesti proti Celju, kjer so možnosti za kmetijske dejavnosti omejene zaradi negativnih vplivov

4 Vir: Prometna študija v okviru urbanistične zasnove mesta Velenja z navezavo na ostala naselja v Mestni občini Velenje z idejno zasnovo predvidenega cestno-prometnega omrežja in grobo ocenitvijo predlaganih variant, Omega Consult, 2007.



cestnega prometa, omogočajo organizacijo gospodarskih con ob upoštevanju družbeno ekonomskih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja na področju visoke tehnologije in kvalificirane delovne sile. Gospodarske oziroma mešane cone na teh lokacijah so primerne zaradi oddaljenosti od stanovanjskih območij, ker ne bi poslabševale bivalnih in delovnih razmer v neposredni okolici, ter zaradi lege ob cestni infrastrukturi. Ker predstavlja dolina vstopni del v mesto Velenje iz smeri Celja, pa je potrebno pozornost posvečati primernemu oblikovanju teh območij. Gospodarska cona Stara vas bo zaradi lokacije ob načrtovani trasi 3. razvojne osi v prihodnosti postala atraktivna poslovna lokacija. Rudarjenje v premogovniku Velenje se ohranja. Nahajališče lignita ima določen pridobivalni prostor, ki je identičen z varstvenim območjem pridobivalnega prostora za izkoriščanje lignita (eksploatacijsko polje). Obsežni deli pridobivalnega prostora so že sanirani. Bodoča namenska raba posameznih segmentov saniranega prostora je že opredeljena (obstoječe in predvidene dejavnosti ob turistično rekreacijskem centru Jezero, območje Starega jaška, deponija pepela ipd.), za še nedefinirane pa bo potrebno upoštevati specifiko pridobivalnega prostora (dolgotrajna konsolidacija zemljišč in s tem povezana vmesna raba zemljišč). Na območju MO Velenje deluje kamnolom dolomita v Paki, za katerega je opredeljena širitev proti pridobivalnega prostora v smeri proti jugozahodu, kar omogoča nadaljnje izkoriščanje kamnoloma. Kamnolom dolomita v Selu je v mirovanju ter je zanj predvidena sprememba namembnosti rabe in uvedba novih dejavnosti. c) Zelene površine Na območju mesta Velenje je kot sestavni del naselja že oblikovan zeleni sistem naselja, v katerega so vključene zelene površine naselja (Sončni park, park pri Gimnaziji, osrednje mestne parkovne površine Titovega trga, neposredna okolica Velenjskega gradu, predvidena parkovna ureditev opuščenega pokopališča Šmartno Velenje), vodni in obvodni prostor reke Pake in predvsem obmestni gozdovi. Pomembne so zelenice in igrišča v sklopu stanovanjskih in drugih območij; predvsem zelenice pri večstanovanjskih (blokovnih) objektih bo potrebno zaščititi pred nadaljnjim zmanjševanjem (nekontrolirane izvedbe parkirnih prostorov). V ostalih poselitvenih območjih v občini je mogoče ustvarjati zeleni sistem kot sestavni del kvalitetne poselitve predvsem na nezazidljivih predelih v naseljih (strmejši tereni). Pri prenovi in rekonstrukciji strnjenih zazidalnih delov mesta Velenje kot tudi pri načrtovanju gradenj v vseh poselitvenih območjih je potrebno zagotavljati zelene površine v tekem obsegu, da bo izpolnjena njihova funkcija. Funkcija zelenih površin je, da se z vegetacijskimi členitvami zlasti pa gozdnimi ali drugimi zelenimi površinami preprečujejo zlivanje posamičnih zaokroženih grajenih površin v monotona poselitvena območja ter izboljšuje in lepša bivalno okolje. d) Športno rekreacijske in turistične površine Športno rekreacijska območja se večinoma nahajajo znotraj ureditvenega območja mesta Velenje (rekreacijsko območje ob Velenjskem in Škalskem jezeru, območje športnih stadionov, rekreacijsko območje Trebeliško s specifičnimi dejavnostmi, dve manjši območji v Pesju, športno območje nekdanje smučarske skakalnice ob Velenjskem gradu ter območji predvidenih ureditev za športno-rekreacijske namene pod vilo Herberstein in vzhodno od stanovanjskega območja na Gorici), v širšem občinskem prostoru pa so predvsem gozdovi s sprehajalnimi potmi v okolici mesta Velenje, gozdne površine Graške gore, Plešivca, Cirkovc, Paškega Kozjaka ter velikega in Malega Kožlja. Potencialna območja za razvoj turizma so območja, ki jih odlikuje prisotnost objektov in območij kulturne dediščine ter naravnih vrednost in kjer je mogoče brez prevelikih tveganj za naravno ravnovesje ter okrnitev kvalitet kulturne krajine razvijati sprejemljive oblike turistične ponudbe. Že opredeljena območja za razvoj turizma so Velenjskem in Škalskem jezeru ter na predelu Paškega Kozjaka. Potencialne površine za razvoj turizma so še na hribovitem predelu Plešivca in Cirkovc, na širšem predelu Paškega Kozjaka ter na predelih ob južnem robu mesta Velenje. e) Gozdne in kmetijske površine Prednostna območja za razvoj gozdarstva so v okviru sedanjih gozdnih površin s poudarkom in upoštevanjem funkcij gozdov (ekološke, socialne in lesno-proizvodne). Posebnega pomena za mesto Velenje so primestni gozdovi, ki se jih ohranja in varuje. Za kmetijstvo primerne večje zaključene ravninske površine, na katerih je zaradi reliefa omogočena intenzivna kmetijska pridelava (njivske površine) in na katerih so bile v obsežnem delu že izvršene nekatere agrarne operacije (osuševanje, namakanje) ležijo na ravninskih predelih občine na območju Šentilja, Vinske Gore in Črnove ter na severnem obrobju pridobivalnega prostora premogovnika (za ta zemljišča se opredeljuje raba ob upoštevanju zahtev rudarjenja). Ostale večje in manjše zaključene kmetijske površine v naklonu do 20 %, kjer se pojavljajo sadovnjaki, travniki in pašniki se pojavljajo razpršeno, večkrat med gozdnimi površinami, na gričevnatih in delno hribovitih območjih občine do nadmorske višine okrog 700 m. V prihodnosti se bo kmetijska pridelava specializirala za posamezne panoge glede na lego kmetijskih zemljišč. Reja drobnice se uveljavlja predvsem v višje ležečih in strmih območjih Paškega Kozjaka in Plešivca, kjer se na ta način rešuje



problem zaraščanja kmetijskih zemljišč. V nižinskih predelih MO Velenje se uveljavlja intenzivna prireja mesa in mleka, integrirana pridelava vrtnin ter intenzivna pridelava sadja in jagodičevja.

3.3 Prometne povezave v Mestni občini Velenje in regiji Območje MO Velenje leži v osrednjem delu republike Slovenije, v območju Savinjsko-šaleške subregije (v nadaljevanju: SAŠA subregija), oddaljeno okrog 17 km od avtoceste AC A1 Ljubljana—Maribor oziroma V. vseevropskega prometnega koridorja. Na železniško infrastrukturno omrežje veže prostor MO Velenje železniška proga Celje—Velenje. Republika Slovenija v svoji razvojni viziji prometne infrastrukture načrtuje izvedbo cestno povezave (3. razvojna os) iz smeri Avstrije preko Koroške na V. vseevropski koridor oziroma na avtocesto Ljubljana-Maribor. Trasa cestne povezave poteka preko zahodnega dela območja MO Velenje. Za del trase državne ceste, ki poteka od načrtovanega priključka Velenje-jug proti severu je bil sprejet DPN za državno cesto od priključka Velenje-jug do priključka Slovenj Gradec-jug (Uradni list RS, št. 17/13-2725). Za del trase državne ceste, ki poteka od načrtovanega priključka Velenje-jug proti jugu, je bil sprejet Začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa vlade o pričetku priprave DPN za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti Al Šentilj-Koper do priključka Velenje-jug (Uradni list RS, št. 2/11-29) ter izdelan DPN. Za MO Velenje je vitalnega pomena hitra izvedba državne ceste, da se izboljša prometna povezanost na globalne prometne tokove ter s tem povečajo razvojne možnosti na vseh področjih. SPRS predvideva tudi razvoj oziroma posodobitev železniškega sistema, ki se bo tudi navezoval na V. in X. vseevropski prometni koridor. V zasnovah železniškega omrežja sta prikazani dve varianti tras poteka železniške proge Velenje, Slovenj Gradec–Dravograd na osnovi Programskih zasnov, ki jih je izdelalo SZ-projektivno podjetje Ljubljana, d. d., v januarju 1999. Za ponovno aktiviranje železniške povezave Velenje–Slovenj Gradec po stari trasi proge v centralnih predelih mesta Velenje ni več možnosti razen v primeru, da bi proga potekala izven nivoja terena. Varianta trase, ki poteka preko območja pridobivalnega prostora premogovnika Velenje je vprašljiva zaradi geoloških razmer (ugrezninsko območje premogovnika), zato je potrebno predvideti nove trase, ki bodo realno upoštevale prostorske omejitve. Pomembnejše regionalne ceste so: G1-4 (Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje–Arja vas), R2-425 (Poljana-Črna-Šentvid-Šoštanj-Velenje), R2-426 (Pesje-Gorenje-Letuš), R2-429 (Višnja vas-Dobrna- Črnova), R3-694 (Velenje-Dobrteša vas), R3-696 (Velenje-Škale-Graška gora-Šmiklavž).5 Kolesarske steze, pešpoti in parkirne površine se aktivno prenavljajo, vzporedno s cestnim omrežjem. Predvidena je ureditev kolesarskih stez tako v območju mesta Velenje kot tudi v ostalih predelih MO Velenje (turistične kolesarske poti, tematske poti in podobno). V prihodnjih letih je za doseganje sklenjenosti mestnega kolesarskega omrežja potrebno dopolniti tako 7 odsekov v skupni dolžini okoli 3,5 km. Urejenih pa je že okoli 16,5 km kolesarskih povezav. Leta 2008 je bil testno uveden sistem lokalnega javnega potniškega prometa Lokalc. Storitev Lokalc je bila septembra 2012 nadgrajena v obliki javno-zasebnega partnerstva za izvajanje šolskih prevozov in izvajanje lokalnega potniškega prometa, med MO Velenje in operaterjema Izletnik Celje in APS. Glavni cilj uvedbe lokalnega avtobusnega prometa je bil občankam in občanom omogočiti varen ter okolju prijazen prevoz, pomagati pri zmanjševanju stroškov prevoza in prometno razbremeniti mestno središče ter posledično zmanjšati onesnaževanje zraka z uporabo manjših, sodobnih avtobusov z nizkimi emisijami. Danes Lokalc vozi na petih progah, storitev je podprta z inovativnim informacijskim sistemom za realno-časovno informiranje potnikov. Do septembra 2015 je Lokalca uporabilo preko 2.700.000 potnikov.

3.4 Pomembna razvojna območja MO Velenje

3.4.1 Velenjska jezera Premogovniška ugrezninska jezera so pričela nastajati v začetku dvajsetega stoletja in se zaradi izkopavanja premoga še vedno spreminjajo. Škalsko jezero je najstarejše, leži najbolj vzhodno in ima najvišjo gladino. Zahodno od Škalskega je Velenjsko jezero, katerega gladina je šest metrov nižja, je pa zaenkrat največje v dolini. Še zahodneje, na območju občine Šoštanj, ponovno med šest in sedem metrov niže od Velenjskega, leži Družmirsko jezero, najmlajše in najgloblje6, ki se bo v naslednjih desetletjih še povečevalo in bo po zaključku izkopavanja premoga največje v Šaleški dolini. Po

5 Vir: OPN Mestne občine Velenje (dokument v izdelavi) 6 Družmirsko jezero je tudi najgloblje jezero v Sloveniji.

3. februar 2016 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJE Številka 1-2016 / stran �1


površini in prostornini jih lahko uvrstimo med večja slovenska jezera, saj so leta 2013 merila več kot 250 ha in vsebujejo dobrih 56 milijonov m3 vode. Ugrezanje je hitro, tako da se jezerski volumni letno povečajo za milijon do tri milijone m3. Prvo je med Šaleškimi jezeri nastalo Škalsko jezero, ki meri 16 hektarov, vsebuje pa manj kot 1 milijon m3 vode. Njegova oblika je dokončna, saj je izkopavanje lignita v tem predelu doline že zaključeno. Pojezerje Škalskega jezera meri dobrih 10 km2 in je povečini gozdnato, več kot tretjina tal (37 %) je kmetijskih, poseljuje pa ga okoli tisoč prebivalcev. Velenjsko jezero je s površino nekaj več kot 1,4 km2 in s prostornino 34,3 milijonov m3 največje v dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 km2, na njem pa živi približno 1.500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km in globoko 63,3 m. Južna in vzhodna obala Velenjskega jezera ter celotna obala Škalskega jezera sta slabo razčlenjeni, stabilni in omogočata razvoj turističnih in rekreativnih vsebin. Na tem območju so posledice rudarjenja sanirane in je trenutna raba zemljišč namenjena športno-rekreacijskim in turističnim dejavnostim. V letu 2015 sta bila ustanovljena Strateški in Projektni svet za razvoj velenjskih jezer z namenom izdelave strategije za razvoj in upravljanje območja ter pridobitve investitorjev za investicije v športno-turistične programe ob velenjskih jezerih.

3.4.2 Poslovne cone v Velenju V letu 2013 je bil izdelan dokument s podrobnim popisom 13 lokacij, potencialno namenjenih umestitvi in razvoju poslovnih in mešanih, poslovno-stanovanjskih con v MO Velenje. Ker so skoraj za večino opisanih lokacij značilna raznolika lastniška struktura, različni nivoji komunalne urejenosti ter (ne)pokritost s prostorskimi akti, je MO Velenje prednostno pričela z aktivnostmi za ureditev in aktiviranje delov poslovne cone Stara vas, kjer se bo razvijal Tehnološki park. Obravnavano območje leži na severozahodnem delu mesta Velenje, zahodno od obstoječe stanovanjske zazidave v Stari vasi. Na severozahodu in severu območje omejuje obstoječa Koroška cesta medtem, ko je na jugu in jugozahodu omejeno z industrijsko cono ob cesti Simona Blatnika. Območje se nahaja neposredno ob novi trasi hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec s priključkom nanjo na skrajnem JZ delu obravnavanega območja, kar daje tej lokaciji še posebno kvaliteto. MO Velenje je v času nastajanja dokumenta TUS Velenje v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev Faze 1, s skupno površino 24 600 m2. Za potencialne investitorje sta že pripravljeni poslovna cona Trebuša-zahod, v velikosti 4700 m2 in Trebuša-vzhod, v velikosti 16000 m2, coni sta komunalno v celoti urejeni. Lastnik zemljišč v omenjenih dveh poslovnih conah je MO Velenje, urejeni so tudi prostorski akti.

3.4.3 Staro mestno jedro – Staro Velenje Stari trg predstavlja zibelko današnjega modernega Velenja. Predstavlja najstarejši del Velenja, ki se je razvil ob vznožju hriba na katerem stoji Velenjski grad. Kot trg se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1264. Stari trg spada v Krajevno skupnost Staro Velenje, ki se ponaša s številnimi turističnimi zanimivostmi: Velenjski grad, kjer se nahaja Muzej Velenje s številnimi atraktivnimi zbirkami in bogatim kulturnim programom, revitalizirana Vila Bianca, ki je danes protokolarni objekt in dom Turistično informacijskega centra, Hiša mineralov z bogato zbirko mineralov, dragih in poldragih kamnov in Cerkev Sv. Marije iz 15. stoletja. Trško jedro je kot Staro Velenje zaščiteno kot naselbinska kulturna dediščina. 7 Posamezne hiše v trškem jedru Starega Velenja so vključene v register nepremične kulturne dediščine. Stari trg je potreben arhitekturne prenove in vsebinske nadgradnje. Potrebno ga je tudi infrastrukturno bolje povezati z novim mestnim središčem. Stari trg predstavlja dobro priložnost za vzpostavitev inovativne mestne četrti, kjer bodo svoj dom dobile stare in nove deficitarne obrti in umetniška produkcija.

3.4.4 Degradirane površine Posebno breme v prostoru in hkrati razvojne priložnosti v urbanem okolju predstavljajo degradirane površine. Degradirane površine ali objekti, ki so degradirani zaradi opustitve tradicionalne industrije in ki negativno vplivajo na okolje in kulturno krajino, skozi proces revitalizacije in investicij znova pridobijo svojo družbeno in ekonomsko vlogo v prostoru. Na območju MO Velenje so najobsežnejše degradirane površine – pridobivalno območje Premogovnika Velenje, kamor spadajo tudi velenjska jezera, opisana v poglavju 3.4.1. Na področju MO Velenje: primer stare elektrarne in Poslovne cone Pesje z objektom Klasirnica. Klasirnica je opuščen industrijski objekt, ki se nahaja v naselju Pesje ob glavni cesti Velenje–Šoštanj. 7 Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=13267, dostop: 19. 8. 2015.

3. februar 2016URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJEstran �� / Številka 1-2016


V objektu, zgrajenem leta 1986, se je vršilo razvrščanje nakopanega premoga. Klasirnica je od leta 2006 v lasti MO Velenje, ki jo je prevzela z namenom revitalizacije objekta. Objekt ima velike gabarite, v njem je možno realizirati okoli 11000 m2 uporabnih površin. Za revitalizacijo objekta so bili izdelani 4. različni modeli (projekt INDU.PIK, Program pobude Skupnosti INTERREG IIIA). Vendar zaradi obsežnosti investicije MO Velenje ni pristopilo k izvedbi. Trenutno je objekt predviden za rušenje. Obstajajo tudi privatne iniciative za revitalizacijo objekta, tako da je prihodnost Klasirnice zaenkrat še nejasna. Stara elektrarna je drugi primer takšnega degradiranega območja. Objekt, ki ima zgodovinsko vlogo v razvoju energetike v Šaleški dolini in Sloveniji, stoji na območju starega jaška Škale, v neposredni bližini poslovne cone Stara vas. Stara elektrarna se ponaša z odlično modernistično industrijsko arhitekturo in ima status nepremične kulturne dediščine. Objekt je v lasti Premogovnika Velenje. Zanj so že bili izdelani konkretni načrti za revitalizacijo objekta, v katerega je bila načrtovana umestitev dopolnilnega programa Fakultete za energetiko ter celotna dejavnost Inštituta za energetiko. Projekt revitalizacije je bil najbližje implementaciji v okviru Razvojnega centra Energija, vendar se naposled revitalizacija zaradi finančnih težav ni pričela izvajati. Stara elektrarna ponuja okoli 7000 m2 uporabnih površin in je primerna lokacija za umestitev izobraževalnega programa Politehnika Velenje (predelovalna industrija in okoljske tehnologije). Stara elektrarna je obravnavana tudi v Lokalnem programu kulture Mestne občine Velenje 2014–2020, kot primerna lokacija za ustanovitev centra kreativnih industrij prostora Alpe Adria.

3.5 Demografska analiza MO Velenje za obdobje 2008–2015 Mesto Velenje je po podatkih Statističnega urada, glede na število prebivalcev 6. največje mesto v Sloveniji, za Koprom, Kranjem, Celjem, Mariborom in Ljubljano. V letu 2015 je bila za MO Velenje izdelana Demografska študija s strani okoljskega inštituta ERICo. V spodnjih poglavjih so povzeti ključni izsledki in projekcije demografskega stanja v MO Velenje.

3.5.1 Število prebivalcev in njegovo spreminjanje V obdobju od 2008 do 2011 se je število prebivalcev MO Velenje najprej nekoliko zmanjšalo s 34.100 prebivalcev na 32.850. V zadnjih štirih letih se je ustalilo na ravni nekaj manj kot 33.000. Kar 19 (od 25 naselij) je izkazovalo rast števila prebivalcev, največjo (več kot 25 %) Lopatnik, Bevče in Podkraj pri Velenju. 6 naselij je beležilo upad števila prebivalcev, med njimi, gledano odstotkovno, največjega Hrastovec in Prelska. Z demografskega stališča pa pozornost vzbuja relativno hitro zmanjševanje števila prebivalcev v Velenju kot centralnem naselju, kjer se je število prebivalcev od leta 2008 naprej zmanjšalo za več kot 1.600 oz. za 6,4 %. Do določene stopnje lahko govorimo o procesu deurbanizacije oz. izseljevanja prebivalstva iz mesta na »podeželje« (število prebivalcev v večini ostalih naselij občine se nekoliko povečuje in tudi na ravni MO se zmanjšuje bistveno počasneje), po drugi strani pa se iz leta v leto veča število stalnih odselitev, predvsem zaradi ekonomskih razlogov.

3.5.2 Rodnost, umrljivost, naravni prirast Trend večjega števila živorojenih, ki se je v Sloveniji začel z letom 2009, se je odrazil tudi na območju MO Velenje. V obdobju 2009–2013 se je tako na letni ravni rodilo več otrok kot v celotnem poosamosvojitvenem obdobju; število se je v primerjavi z obdobjem 1991–2007 povečalo za 10–15 %. Vendar pa je to število še vedno bistveno nižje kot 30, 40 let nazaj, ko se je na obravnavanem območju rodilo med 500 in 600 otrok letno. V povezavi z rodnostjo je še posebej zaskrbljujoče dejstvo hitrega zmanjševanje žensk v t. i. rodni dobi (gledano statistično je to obdobje med 15 in 49 letom starosti) in tistem delu le te, v katerem ženske najpogosteje rojevajo (med 20. in 35. letom). Ne glede na spodbudne rezultate povečanega števila rojstev v zadnjih nekaj letih, pa je ta trend najverjetneje zgolj prehodnega značaja. Tudi nekoliko višja stopnja rodnosti, ki se je uveljavila v zadnjih nekaj letih na srednji in dogi rok ne bo mogla kompenzirati vse manjšega števila žensk, ki vstopajo v rodno dobo. Na območju MO Velenje živi danes nekaj manj kot 3.100 žensk v »najbolj« rodni dobi (20 do 35 let) in »le« 2.200 deklet do 15. leta starosti. To predstavlja resno demografsko vprašanje v prihodnosti.

a) Naravni prirast Stopnja naravnega prirasta v MO Velenje je med višjimi v Sloveniji. V obdobju 2008-2013 se je gibala na ravni med 2,5 in 4,4 ‰, kar je 2-3 ‰ višje od slovenskega povprečja. Vendar pa je potrebno

3. februar 2016 URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJE Številka 1-2016 / stran ��


poudariti, da je relativno visok naravni prirast bolj kot posledica rodnosti, posledica nizke stopnje umrljivosti oziroma ugodne starostne sestave.

Število rojenih Število umrlih Naravni prirast Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske

2008 322 162 160 239 117 122 83 45 38 2009 362 187 175 216 118 98 146 69 77 2010 344 176 168 236 134 102 108 42 66 2011 361 181 180 219 115 104 142 66 76 2012 389 200 189 247 124 123 142 76 66 2013 367 171 196 246 119 127 121 52 69

Tabela 1: Kazalniki naravnega prirasta v MO Velenje v obdobju 2008–2013

b) Starostna sestava Starostno sestavo MO v obdobju od 2008 naprej označuje rast števila mladega in starega prebivalstva (število mladih je trenutno še nekoliko višje od števila starih - indeks staranja je pod 100) ter zmanjševanje števila prebivalcev v zrelem starostnem obdobju. Rast števila mladih, kot posledice nekoliko povečanega števila rojstev v zadnjih nekaj letih, se bo z manjšanjem števila žensk v rodni dobi (posledično rojstev) postopno zaustavila, medtem ko se bo število starih hitro povečevalo. Povprečna starost prebivalcev se je v sedmih letih dvignila za dve leti.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Povprečna starost

39,8 40,1 40,5 40,9 41,2 41,4 41,6

Indeks staranja

88,4 90,4 91,8 92,9 95,5 97,8 98,5

Delež 0-14 let 13,5 13,7 13,8 14,0 14,1 14,2 14,7 Delež 15-64 let

74,6 74,0 73,6 73,0 72,5 71,8 70,8

Delež 65 let in več

11,9 12,4 12,6 13,0 13,4 13,9 14,5

Delež 80 let in več

2,0 2,0 2,2 2,4 2,5 2,7 2,9

Tabela 2: Kazalniki starostne sestave v MO Velenje v obdobju 2008-2014



Grafikon 1: Starostna piramida za MO Velenje (leto 2014) S starostne piramide so dobro opazne štrline in vrzeli, ki kažejo pretekla in zdajšnja razmerja med rodnostjo in umrljivostjo ter odselitvami in priselitvami. Starostna piramida je v spodnjem delu zožena zaradi izrazitega zmanjševanja (v zadnjem času sicer rahel trend navzgor – še posebej pri moški populaciji) števila rojstev v zadnjih 20 letih. Nasprotno je zaradi priseljevanja mladih in posledično velike rodnosti (60.–80. leta prejšnjega stoletja) najširša med 45. in 60. letom ter med 25. in 40. letom. Razmerje med številom ženskega in moškega prebivalstva je v korist slednjega, še posebej v mladih in zrelih starostnih skupinah, medtem ko je pri starih stanje obratno. Še posebej zaskrbljujoč je deficit v starostnih skupinah do 20. oz. 25. leta starosti. Kljub temu da se je trend postopnega upadanja števila rojstev v zadnjih nekaj ustavil in se »vsaj začasno« obrnil navzgor, kar je opazno v najmlajši kategoriji (starostna piramida za leto 2014 – kategorija do 5 let), pa številke še zdaleč niso primerljive s tistimi izpred 20, 30 ali več let. Zaradi relativno majhnega števila »še posebej« deklet v prej omenjenih starostnih skupinah (do 20 oz. 25 let) se bo brez priseljevanja oz. močnega dviga rodnosti trend upadanja števila rojstev samo še stopnjeval.

c) Selitve in dnevne migracije V obdobju 2008–2013 je imela MO Velenje selitveni upad prebivalstva, ki se je gibal med -0,6 ‰ (2008) in -14,2 ‰ (2010). V tem obdobju je opazen trend »povečanega priseljevanja in odseljevanja«, ki pa je v veliki meri posledica spremenjene metodologije na področju obravnavanja oz. preučevanja selitev. Zaradi relativne enakomernosti pa na selitveni prirastek nima pomembnejšega vpliva. Tako se je samo v obdobju 2008–2013 na območje občine priselilo 10.072, odselilo pa 11.271 ljudi. Število delavcev, ki iz MO Velenje hodijo na delo v druge občine, od leta 2008 naprej stagnira oz. se nekoliko manjša in se giblje med 3.800 in 4.000. V primerjavi s preteklimi leti so se v obravnavanem obdobju delavni dnevno migracijski tokovi precej spremenili. Postopno se zmanjšuje dnevna migracija v nekdaj tradicionalna središča (Šoštanj, Celje, Maribor), pojavljajo pa se nekatera druga, npr. Prebold, Trzin, Nazarje. Za območje MO Velenje (gledano z vidika občine kot celote in vidika prebivalcev občine) je značilno, da potekajo najintenzivnejši dnevni migracijski tokovi v okvirih Šaleške doline (Velenje– Šoštanj) in Savinjske statistične regije (Velenje-Celje, Velenje-Žalec), vendar se v zadnjem obdobju, predvsem zaradi ekonomsko-socialnega vzgiba, povečuje tudi dnevna migracija v Osrednjeslovensko statistično regijo (Ljubljana, Domžale, Trzin, Komenda). Po podatkih za leto 2014

-1900 -1600 -1300 -1000 -700 -400 -100 200 500 800 1100 1400 1700

do 5

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 in več

ženske moški



je bilo v MO Velenje 3.894 medobčinskih dnevnih migrantov, 2.122 moških in 1.772 žensk, ki so na delo hodili v 121 slovenskih občin. V MO Velenje zaradi dela vsakodnevno migrira nekaj več kot 7.100 delavcev iz 148 slovenskih občin in ti zasedajo nekaj več kot 46 % vseh delovnih mest v MO. Slovenije (Ljubljana 125, Maribor 67 itd.). Razmerje med migranti, ki v MO Velenje prihajajo (7.108) in tistimi, ki na delo odhajajo drugam (3.894) je 1,83. Leta 2000 je to razmerje znašalo skoraj 3. Delež tistih, ki na delo odhajajo drugam, se veča hitreje od deleža tistih, ki prihajajo na delo v MO Velenje.

d) Izobrazbena sestava prebivalstva in zaposlenost V primerjavi s slovenskim povprečjem izkazuje MO Velenje nekoliko nižja deleža prebivalcev z največ osnovno šolsko izobrazbo (26 %) ter tistih z višjo in visoko stopnjo izobrazbe (18 %) ter višji delež prebivalcev s srednješolsko izobrazbo (56 %). Številčno pri nižji (65 %) in višji (57,3 %) stopnji izobrazbe prevladujejo ženske, medtem ko je z dokončano srednjo stopnjo izobrazbe več moških (61,1 %). Med posameznimi naselji MO Velenje se pojavljajo precejšnje razlike, ki so v precejšnji meri povezane s starostno sestavo prebivalcev določenega območja. Načeloma velja, da je izobrazbena sestava v naseljih z mlajšim prebivalstvom boljša kot v tistih, kjer prevladujejo starejši. Število aktivnega in delavno aktivnega prebivalstva se iz leta v leto zmanjšuje, medtem ko se povečuje število registrirano brezposelnih oseb. Velik problem predstavlja stopnja brezposelnosti pri mladih. Približno polovica brezposelnih je mlajših od 35 let, medtem ko je stopnja brezposelnosti najvišja v kategoriji 15-24 let in znaša 42,3 %, v kategoriji 25-29 let pa 27,3 %. V primerjavi s slovenskim povprečjem izkazuje MO Velenje bistveno višjo stopnjo brezposelnosti mladih (do 35. leta), medtem ko je pri ostalih kategorijah v okviru povprečja. V zadnjih desetih letih se je število delovnih mest v MO Velenje zmanjšalo za okoli 4.500 (z 20.000 na 15.500). Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se je stopnja registrirane brezposelnosti v Velenju od januarja 2015 do avgusta 2015 zmanjšala s 15,9 % na 12,6 %, kar nakazuje na določeno stopnjo gospodarskega okrevanja po gospodarski in finančni krizi.

e) Demografske projekcije Ob predpostavki povprečnega selitvenega salda zadnjih nekaj let, ki ga zaznamujejo odselitve v vseh starostnih skupinah (še posebej pri mladih), bi se število prebivalcev MO Velenje, ne glede na upoštevane različne stopnje rodnosti, v projekcijskem obdobju 2014–2039 izrazito zmanjšalo. Podobno kot pri projekcijah po naravni rasti, se tudi pri projekcijah, ki upoštevajo selitveni saldo, bolj kot v številu (čeprav se tudi na tem zelo), spremembe odražajo v starostno spolni strukturi prebivalcev. Glede na različne predpostavke se delež mladih bodisi nekoliko povečuje bodisi zmanjšuje, izrazito se zmanjšuje delež zrelega prebivalstva hitro pa se povečuje delež starih. Posledice priseljevanja in odseljevanja so po posameznih starostnih skupinah sicer zelo različne, a največji problem postaja hitro zmanjševanje žensk v rodni dobi, kar je v veliki meri odraz majhnega števila rojstev v obdobju 1990–2007, ki pa ga v zadnjem obdobju še poslabšuje izseljevanje mladega prebivalstva. Na takšen način se demografski potencial samo še slabša – z vidika slednjega bi bilo za MO Velenje (vsaj teoretično) nujno priseljevanje mladega, predvsem ženskega prebivalstva.8

3.6 Gospodarsko stanje v MO Velenje Velenjsko gospodarstvo še vedno temelji na dveh večjih gospodarskih sistemih - skupini Premogovnik Velenje in poslovnem sistemu Gorenje, ki zaposlujeta skupaj polovico aktivnega prebivalstva v mestni občini Velenje. Poleg omenjenih »gigantov« pa imamo v Velenju tudi zelo uspešna in inovativna mala in srednje velika podjetja, ki prav tako pomembno prispevajo k razvoju mesta. Kot uspešna mala in srednje velika podjetja velja izpostaviti Esotech, d. d., HTZ Velenje, I.P., d. o. o., Veplas, d. d., Plastika Skaza, d. o. o., in druga. V občini Velenje je registriranih 2.202 poslovnih subjektov (na dan 30. 9. 2014), od tega je 724 gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov je 924.

8 Vir: Demografska študija MO Velenje, ERICo, 2014.



Gospodarski potencial naše občine predstavlja 620 delujočih gospodarskih družb, ki so zaposlovale 11.481 delavcev (vir ZR 2013). Velika podjetja v naši občini predstavljajo 3 % delež, srednja 4 % delež, ostale pa so majhne družbe. Kljub sorazmerno velikemu številu majhnih družb, imajo na rezultate poslovanja še vedno največji vpliv velike in srednje gospodarske družbe. Velike gospodarske družbe zaposlujejo blizu 80 % vseh zaposlenih v občini, od tega zaposluje največji delež 57 % predelovalna dejavnost, rudarstvo 12 % zaposlenih, trgovina 12 %, gradbeništvo 6 %, preostali zaposleni pa so razpršeni po drugih dejavnostih. Osnovne dejavnosti so predelovalna industrija, z večinsko proizvodnjo strojev in naprav, rudarstvo in energetika, trgovina, gradbeništvo ter storitvene dejavnosti. Na območju MO Velenje in v SAŠA subregiji je aktivnih in uspešnih precej visokotehnoloških, specializiranih podjetij, na najrazličnejših področjih: energetika, energetski menedžment, obnovljivi viri energije, telekomunikacije in IKT, umetne mase in kompoziti (uporaba v širokem spektru od gradbeništva, transporta, balistike, aeronavtike, gospodinjstva, velnesa, pohištvene industrije itd). Na visokem nivoju je prisotno področje oblikovanja, industrijskega oblikovanja in arhitekture ter kreativne industrije, povezane z močno lokalno kulturno in umetniško produkcijo. Omeniti je potrebno tudi storitveni sektor, povezan s turizmom in kulinariko. V zadnjih dveh letih se je razvila aktivna »start-up« skupnost, katere pomemben del je tudi SAŠA inkubator, ki skrbi za najboljše možne pogoje delovanja takšnih skupnosti in podpira podjeme v začetnih in nadaljnjih razvojnih fazah podjetja. MO Velenje je od septembra 2014 večinski lastnik SAŠA inkubatorja, ki je z novim vodstvom, ekipo in programom prevzela odgovorno vlogo za razvoj gospodarstva v MO Velenje. SAŠA inkubator od leta 2015 razpolaga s sodobno opremljenimi pisarnami in co-working prostori v Podjetniškem centru Standard. S pisarniškimi in proizvodnimi prostorskimi kapacitetami pa razpolaga v poslovni coni Rudarski dom. Spodbujanje gospodarstva v Velenju s strani MO Velenje poteka tudi preko direktnih spodbud v obliki Javnega razpisa za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva, ki jih MO Velenje izvaja od leta 2013. Sredstva so bila na voljo za različne tipe investicij, prednostno se podpirajo tiste investicije, ki zagotavljajo nova delovna mesta. Skupno z letom 2015 je bilo razpisanih 400.000 evrov, s katerimi je je bilo soustvarjenih 55 novih delovnih mest.

3.7 Stanje okolja v MO Velenje Območje MO Velenje se je iz izrazito degradiranega in onesnaženega spremenilo v dobro saniranega. Zlasti zrak, voda in tla se v zadnjih dveh desetletjih izboljšujejo, posledično pa se izboljšuje tudi zeleni sistem in drugi okoljski elementi ter hkrati kakovost bivanja občanov. Programi sanacije voda Šaleške doline in drugi ukrepi, kot npr. 100 % pokritost mesta z daljinskim ogrevanjem iz Termoelektrarne Šoštanj in drugi, se odražajo v izboljšanju stanja elementov okolja. Izboljšanje stanja okoljskih kazalnikov je tudi posledica ukrepov, ki se izvajajo na podlagi zastavljenih ciljev iz Občinskega programa varstva okolja (OPVO), energetske sanacije javnih in zasebnih objektov ter zmanjševanja uporabe osebnega transporta v mestu, ki je posledica uvedbe brezplačnega javnega potniškega prometa in povečanega deleža t. i. mehkih oblik mobilnosti - hoje in kolesarjenja. Delež trajnostnih oblik mobilnosti se povečuje tudi zaradi povečevanja okoljske ozaveščenosti prebivalstva.

3.7.1 Zrak Na kvaliteto zraka najbolj vplivajo industrija, energetika, kmetijstvo, promet, ravnanje z odpadki in ogrevanje. Na območju MO Velenje je bilo v letu 2012 sedem podjetij, ki so zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov. Poleg omenjenih podjetij pa predstavlja največji vir emisij onesnažil v okolje Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki je sicer locirana v občini Šoštanj, vendar njeno emisijsko območje sega tudi v MO Velenje. Pomemben vpliv na zmanjšanje onesnaženosti zraka v MO Velenje ima daljinsko ogrevanje iz TEŠ, tako da ni emisij iz individualnih kurišč, ki bi v kurilni sezoni bistveno onesnažili zrak v samem mestu. Sredi osemdesetih let je bila Šaleška dolina zaradi elektrarniškega onesnaževanja eno najbolj onesnaženih območij v Sloveniji. Celovita sanacija tega objekta je bistveno zmanjšala okoljske pritiske.



Ob naštetih izboljšavah postaja vodilni onesnaževalec zraka promet, ki v celoti poteka skozi mesto Velenje. Najpomembnejši vplivi prometa so: onesnaževanje zraka z onesnaževali (plinske emisije, emisije prašnih delcev), onesnaževanje tal in rastlinstva (predvsem ob prometnicah), hrup, prometne nesreče, prometni zastoji zaradi povečane gostote prometa, poškodbe infrastrukture. Nadzor kvalitete zraka se izvaja preko EIS TEŠ (Ekološki informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj), preko katerega se redno spremlja kakovost zraka na 4 stalnih mestih v MO Velenje. Razen ozona v MO Velenje nobena druga merjena onesnaževala (žveplov dioksid, dušikovi oksidi, delci PM 10) v zadnjih letih ne presegajo zakonsko predpisanih mejnih vrednosti in dnevnega števila preseganja teh mejnih vrednosti.

3.7.2 Vode Šaleška dolina je preobremenjena z gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi in obenem gosto naseljena. Šibka rečna mreža Pake je za onesnaževanje zelo občutljiva, jezera pa občutljivost še povečujejo. Rezultat preobremenjenosti je bila močna onesnaženost vseh površinskih vodnih teles. Intenzivna sanacija se je začela že sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja. Leta 1994 je takratna občina Velenje sprejela sanacijski program Vode občine Velenje, v katerega je v pomembnem delu vključeno tudi gospodarstvo. Sanacijski program je praktično realiziran. Sanacija voda Šaleške doline predstavlja primer dobre prakse na tem področju. V letu 2013 je bila kakovost vodotokov skoraj na vseh mestih dobra. Največji pomen za izboljšanje Pake je, ob gospodarjenju s komunalnimi odpadnimi vodami, imela izgradnja zaprtega krogotoka transportnih voda šoštanjske elektrarne, poudariti pa velja tudi zmanjševanje pritiskov na vode s strani Gorenja in Premogovnika Velenje. Ves čas so širili in posodabljali kanalizacijski sistem, kar je za posledico imelo večjo koncentracijo odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Šaleške doline. Z dokončanjem Centralne čistilne naprave za komunalne odpadne vode Šaleške doline je bil dosežen osrednji cilj sanacijskega programa. Z izgradnjo bloka VI TEŠ se zmanjšuje tudi poraba vode potrebne za hladilne tehnološke postopke. V letih 2010 in 2011 je bila izdelana sinteza dotedanjih raziskav in nadzorov kakovosti voda velenjskih jezer. Opravljene so bile tudi dodatne ciljane analize, ki so pojasnile določene lastnosti jezer. V sklepnem delu študije so bili predlagani sonaravni ukrepi za zmanjšanje obremenjevanja jezer s hranili in nekateri kurativni ukrepi. Med drugim so bile preučene možnost bogatenja Velenjskega jezera z vodo iz Pake. Vzporedno so bili preračunani možni scenariji zadrževanja poplavnega vala Pake in pritokov v Šaleških jezerih, s čimer bi se zmanjšala nevarnost poplav v spodnjem delu Šaleške doline in v spodnjem porečju Pake. Inštitut za ekološke raziskave ERICo od leta 2012 na Velenjskem jezeru v času kopalne sezone izvaja nadzor kakovosti vode z vidika primernosti za kopanje. Na podlagi rezultatov bomo lahko pripravili tudi strokovno utemeljitev za uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda, kar bi pomenilo redno spremljanje kakovosti vode Velenjskega jezera s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Z rezultati seznanjamo občane in obiskovalce. Dosedanji rezultati kažejo, da kakovost vode ustreza kriterijem kopalnih voda, je pa v zadnjih letih opažen porast vsebnosti sulfatov in povečana evtrofikacija jezera. Kakovosti in varnosti oskrbe s pitno vodo je bilo v pretekli finančni perspektivi namenjena operacija Celovita oskrba z vodo v Šaleški dolini, s katero je bila dosežena varna preskrba s kvalitetno pitno vodo v občinah Šmartno ob Paki, Šoštanj in MO Velenje. Operacija je potekala od leta 2011 do 2015, ukrepi pa so zajemali: izgradnjo dveh novih in rekonstrukcijo ene stare naprave za pripravo pitne vode, izgradnjo 43,5 km magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja in uvedbo sistema za daljinski nadzor vodovodnega omrežja.

3.7.3 Tla Na področju tal se v MO Velenje pojavlja specifičen problem. V velenjskem premogovniku na letni ravni izkopljejo okoli 4 mio ton lignita. Posledično se osrednji del doline ugreza (na letni ravni se pogreza okoli 3 mio m3 površja. Najvidnejša posledica je nastanek jezer. Jezerski bregovi so zaradi



ugrezanja degradirani (razpokani in razrušeni). Državna zakonodaja in občinski predpisi Premogovnik Velenje zavezujejo, da poškodovane predele sproti sanira. Onesnaževanje tal se v največji meri vrši preko v zraku suspenziranih onesnaževal, ki zaradi vremenskih vplivov padejo na zemljo. Na območju MO Velenje so glavni vzroki onesnaženosti tal emisije iz industrijske proizvodnje, energetike, prometa, kmetijstva in odlaganja odpadkov. V okviru široko zastavljene ekološke sanacije so bile od srede 90. let prejšnjega stoletja, za potrebe različnih študij, izvedene številne analize tal. Vzpostavljen je tudi monitoring tal, ki ga izvaja Erico. V zadnjih letih je opazno postopno zmanjševanje stopnje onesnaženosti (merjeni parametri z redkimi izjemami ne dosegajo mejnih vrednosti), ki je v veliki meri posledica zmanjševanja emisij v ozračje in samočistilnih sposobnosti tal. Divja odlagališča, ki so konec osemdesetih let predstavljala večji okoljski problem, so v večji meri sanirana. Organizacija zbiranja odpadkov na območju MO Velenje daje dobre rezultate. V nekaterih predelih MO Velenje se je ločeno zbiranje odpadkov pričelo izvajati že leta 1992. Skladno s takrat veljavno zakonodajo je bil sistem ločenega zbiranja leta 2004 razširjen na območje celotne MO Velenje. Mešani komunalni ter biološki odpadki se od leta 2010 vozijo v RCERO Celje (Bukovžlak) na obdelavo in odlaganje. Po obdelavi se 35 % teh odpadkov odloži na odlagališču Bukovžlak, ostalo gre v ponovno predelavo ali sosežig. Danes je MO Velenje glede rezultatov ločenega zbiranja odpadkov na prvem mestu med vsemi slovenskimi občinami.9

3. Ključni razvojni izzivi in priložnosti Velenja Iz zgornjega analitičnega dela je razvidno, da je Velenje dobro razvito mesto, ki učinkovito izvaja svojo funkcijo regionalnega gospodarskega, upravnega, izobraževalnega, kulturnega centra. Skrb za okolje, gospodarski ter družbeno-socialni razvoj govorijo o tem, da se je Velenje trajnostno razvijalo že preden je »trajnostni razvoj« postal uradna politika. Res pa je, da je do trajnostnega načina razmišljanja in delovanja prebivalcev, lokalne uprave in gospodarstva, pripeljalo takrat nevzdržno onesnaženo okolje. Vloženi napori v okoljsko sanacijo in trajnostno naravnana investicijska politika, dajejo dobre rezultate, ki so prepoznani v širšem okolju. Tako se Velenje ponaša s številnimi nagradami in nazivi: najlepše urejen kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta, 1. mesto v spletnem glasovanju NAJ lepše in NAJ gostoljubno večje mesto v Sloveniji, 2. mesto po mnenju komisije v kategoriji NAJ lepše in NAJ gostoljubno večje mesto v Sloveniji, starosti prijazno mesto, občina po meri invalidov, mladim prijazna občina, otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto, najbolj zelena mestna občina, energetsko najučinkovitejša mestna občina, najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki, planetu Zemlja prijazna občina, finalistka EDEN: European Destination of Excellence, najbolj varno mesto (2013) idr. Med občani MO Velenje smo v pripravljalnem obdobju izvedli spletno anketo, s katero smo želeli preveriti stopnjo zadovoljstva občanov s kvaliteto življenja v mestu in zadovoljstvo s posameznimi javnimi storitvami. Med občani smo raziskovali tudi, kateri faktorji vplivajo na kakovost urbanega življenja, med drugim pa so ocenjevali tudi prostorski razvoj mesta Velenje, prometno situacijo, izobraževalne možnosti, gospodarsko situacijo in stanje okolja.

3.1 Rezultati raziskave javnega mnenja občanov ob pripravi TUS Velenje Spodaj je predstavljen interpretacija rezultatov ankete, ki smo jo izvedli za potrebe priprave TUS v

9 Vir: Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Velenje, ERICo, 2014



obdobju od julija do septembra 2015. V anketi je sodelovalo 177 posameznikov. Vseh 177 vprašalnikov ni bilo izpolnjenih popolno, zato smo v vzorec zajeli le tiste, kateri so bili kvalitetno in v celoti izpolnjeni. Takšnih je bilo 92. Anketni vprašalnik je popolno izpolnilo 34 moških (38 odstotkov) in 58 žensk (62 odstotkov). Anketirani spadajo v različne starostne razrede. Več kot polovica anketiranih spada v starostni razred od 21 do 40 let (52 odstotkov), nekoliko manj (42 odstotkov) jih spada v starostni razred od 41 do 60 let, 5 odstotkov anketiranih, je starih 61 let ali več, medtem ko v vzorcu ni posameznikov, ki bi bili mlajši od 21 let. Od vseh anketiranih jih 88 odstotkov živi v mestu Velenje. Anketirane smo povprašali o njihovi dokončani stopnji izobrazbe in trenutnemu zaposlitvenemu statusu. Največji delež anketiranih, 42 posameznikov, kar znaša 46 odstotkov, jih ima dokončano dodiplomsko univerzitetno izobrazbo, 18 odstotkov srednješolsko izobrazbo, 17 odstotkov višješolsko izobrazbo, 12 odstotkov podiplomsko izobrazbo, 5 odstotkov poklicno izobrazbo in 1 odstotek anketiranih nedokončano osnovnošolsko izobrazbo. Glede na zaposlitveni status je največ anketiranih zaposlenih, in sicer 71 posameznikov (77 %), 9 posameznikov (10 %) je dijakov oziroma študentov, 8 posameznikov (9 %) je upokojenih, 2 posameznika (2 %) sta brezposelna in dva samozaposlena. Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila razdeljena po sklopih. V prvem sklopu smo želeli od anketiranih dobiti njihovo oceno o kvaliteti življenja v Velenju. V tem sklopu sta bila anketiranim postavljena dva vprašanja zaprtega tipa z možnostjo dopisa. S prvim vprašanjem smo želeli izvedeti, kaj je po njihovem mnenju najpomembnejši faktor za visoko kakovost bivanja v mestu. Dane indikatorje so razvrstili po pomembnosti, od 1 do 5, pri čemer je 1 – sploh ni pomembno in 5 – zelo pomembno. Rezultati prikazujejo, da so anketiranim vsi dani indikatorji pomembni oziroma zelo pomembni. Vsi anketirani so ocenili, da je zdravo in čisto bivalno okolje pomembno oziroma zelo pomembno za kvaliteto življenja. Povprečje ocen za ta indikator je zelo visok in znaša 4,8. S povprečno oceno 4,7 so občani ocenili pomembnost urejene komunalne infrastrukture, s povprečno oceno 4,5 urejenost prometne infrastrukture in s povprečno oceno 4,4 kvaliteto in obseg javnih storitev. 16 občanov je dopisalo tudi druge indikatorje. Šest občanov je izpostavilo socialno varnost in zagotovljena delovna mesta, štirje občani so izpostavili družabno življenje in dogajanje v mestu, trije anketirani varnost v mestu, en anketirani povezavo z avtocesto, en več športnih objektov in en veliko zelenja in zelenih površin. Z drugim vprašanjem smo občane povprašali kako osebno ocenjujejo kvaliteto življenja v Velenju. Dane indikatorje so razvrstili po pomembnosti, od 1 do 5, pri čemer je pomenilo 1 – zelo slabo in 5 – odlično. Glede na povprečno oceno so anketirani najbolje ocenili možnost za športno udejstvovanje (povprečje 4,4) in splošno varnost v Velenju (povprečje 4,0) Nekoliko nižjo, a ne nizko, oceno so anketirani podali za delovanje zdravstvene oskrbe (povprečje 3,5), strpnost in medsebojno razumevanje občanov (povprečje 3,4) in možnosti za delo ter ekonomsko in socialno varnost (povprečje 3,1). Občani splošno zadovoljstvo s kvaliteto življenja v Velenju ocenjujejo s povprečno oceno 4. Drugi sklop vprašanj se je nanašal na prostorski razvoj. Občani z najvišjo povprečno oceno ocenjujejo urejenost javnih in urejenost zelenih površin (povprečje 4,3) ter varnost v mestu (povprečje 4,0). Vlaganje Mestne občine Velenje v javno infrastrukturo anketirani ocenjujejo s povprečno oceno 3,9, urejenost mestnih naselij s povprečno oceno 3,8 in ponudbo neprofitnih/profitnih/socialnih stanovanj s povprečno oceno 3,6. Pri tretjem sklopu vprašanj smo se dotaknili področja prometa. Občani so podali oceno, od 1 – zelo slabo do 5 – odlično, na dane indikatorje. Iz rezultatov razberemo, da z oceno odlično ocenjujejo dva občinska projekta, in sicer: brezplačen potniški promet Lokalc in brezplačen sistem izposoje mestnih koles BICY, oba s povprečno oceno 4,6. Nadalje s povprečno oceno 3,6 ocenjujejo parkirni režim, 3,4 pretočnost cestnega prometa in 3,3 urejenost kolesarskih poti in stez. Četrti sklop je namenjen stanju gospodarstva v Velenju. Zaznati je nekoliko nižje povprečne ocene danih indikatorjev, za kar predpostavljamo, da je posledica še prisotnih posledic gospodarske in finančne krize. Podporne aktivnosti za rast in razvoj podjetništva, ki jih ponuja SAŠA inkubator, občani ocenjujejo s povprečno oceno 3,6. S povprečjem 3,2 ocenjujejo prostorske možnosti, kot so poslovne



cone, za razvoj podjetništva in oceno 3,1 možnosti za razvoj podjetništva. Splošno gospodarsko klimo občani ocenjujejo kot nekaj srednjega (povprečje 2,9) medtem ko ponudbo delovnih mest ocenjujejo z najnižjo povprečno oceno izmed vseh indikatorjev, in sicer 2,5. Za razliko od stanja gospodarstva v Velenju, anketirani z višjimi ocenami ocenjujejo izobraževalno področje. Kvaliteto storitev Vrtca Velenje, kvaliteto programov in prostorskih možnosti za izvajanje srednješolskega programa in ponudbo neformalnega izobraževanja ocenjujejo z oceno 4. Še z nekoliko višjo oceno (povprečje 4,1) anketirani ocenjujejo kvaliteto programov in prostorskih možnosti za izvajanje osnovnošolskega programa, medtem ko povprečje 3,6 prikazuje oceno za ponudbo višje in visokošolskih programov. 79 odstotkov anketiranih podpira ustanovitev »Politehnike – centra znanja za predelovalne industrije« in 80 odstotkov jih podpira ustanovitev glasbene akademije v Velenju. Mestna občina Velenje do leta 2025 planira naložbe in ukrepe, ki bodo spodbudili razvoj občine. Želeli smo izvedeti mnenje anketiranih in njihovo oceno za dane ukrepe. Anketirani so z oceno od 1 do 3, pri čemer je 1 pomenilo - visoka prioriteta, 2 - srednja prioriteta in 3 – nizka prioriteta, ocenili 6 danih naložb in ukrepov ter imeli možnost dopisati svoje predloge. Anketirani kot visoko prioriteto v prihodnje ocenjujejo komunalno ureditev za turistično eksploatacijo območij ob velenjskih jezerih (povprečna ocena 1,4). S povprečno oceno 1,7 sta ocenjena indikatorja komunalna in funkcionalna ureditev poslovne cone Stara vas in energetska sanacija javnih objektov ter s povprečno oceno 1,8 obnova stare elektrarne z uvedbo študijskega programa Politehnika. Kot srednjo prioriteto, ne tako nujno, vendar še vedno potrebno, so anketirani ocenili infrastrukturno ureditev in vsebinsko nadgradnjo Starega Velenja v obrtniško – umetniško četrt (povprečna ocena 2,0) in nadaljevanje projekta Promenada vzdolž reke Pake, z ureditvijo brežin in dodatnimi mostovi ter obnovo parka ob gimnaziji (povprečna ocena 2,2). 20 anketiranih je zapisalo svoje predloge. 5 posameznikov predlaga ureditev kolesarskih poti in stez, trije sanacijo Klasirnice v Pesju z vzpostavitvijo industrijskega adrenalinskega parka, prav tako trije ureditev cest in prioritetno naravnanost k 3. razvojni osi. Dva anketirana sta izpostavila ukrepe za spodbujanje podjetništva, zaposlovanja in privabljanja tujih investitorjev. Med ostalimi predlogi so še: prenova objekta v Sončnem parku (Balinarsko društvo); ureditev meteornih vod na Župančičevi ulici KS Konovo, ureditev poti okoli jezera, ureditev dodatnih zelenih površin, nadgradnja komunalne infrastrukture, avtobusni prevoz do velenjskega gradu in ukrepi na temo psihološka pomoč osnovnošolcem in srednješolcem.

3.2 Usmeritve prostorskega razvoja Velenja

MO Velenje je v fazi priprave in sprejemanja Občinskega prostorskega načrta, ki bo nadgradil obstoječo prostorsko dokumentacijo. Ob upoštevanju izhodišč ter ciljev nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih dokumentov in dosedanjega razvoja, so na prostorskem področju razvojni cilji MOV sledeči: a) Racionalen in učinkovit trajnostni prostorski razvoj:

usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.

b) Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalcev: izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi (sanacija degradiranega prostora zaradi rudarjenja, prenova in notranji razvoj naselij, širitev obstoječih naselij, sanacija razpršene in degradirane poselitve z upoštevanjem avtohtonega vzorca poselitve, sanacija in dograjevanje komunalne javne infrastrukture).

c) Kvaliteten razvoj mesta Velenje kot regionalnega središča nacionalnega pomena ter občinskega središča in lokalnih središč Škale-Hrastovec, Šentilj, Vinska gora in drugih naselij:

zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter uravnotežen razvoj podeželja;

zagotavljanje vodo oskrbe ter odvajanja in čiščenja odplak; zagotavljanje varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.

d) Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij: izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih kmetijskih in turističnih

dejavnosti;



dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti. e) Prostorski razvoj omejen s prostorskimi omejitvami:

usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne in druge nesreče; spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za prostorsko

prepoznavnost , kvalitetno bivalno okolje in socialno varnost. f) Preudarna raba naravnih virov:

ohranjanje potenciala tal za kmetijsko in gozdarsko rabo; racionalno izkoriščanje lignita na območju premogovnika; uravnotežena oskrba z drugimi mineralnimi surovinami.

g) Varstvo kulturne dediščine: ohranjanje območij in objektov kulturne dediščine z vključevanjem v urejanje prostora in

vzpostavljanjem sistema mehanizmov spodbud za sanacijo in vzdrževanje kulturne dediščine; izboljšanje dostopnosti do kulturne dediščine in izkoriščenosti potencialov kulturne dediščine.

h) Ohranjanje narave: ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov ter zagotavljanje

vključevanja biotske raznovrstnosti v urejanje prostora; ohranitev lastnosti zaradi katerih so deli narave opredeljeni za naravno vrednoto; zagotavljanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih

tipov; zagotovitev rabe naravnih vrednot na način, ki jih ne ogroža; zagotovitev ex-situ varstva naravnih vrednot, katerih ohranjanje v naravi ni možno

i) Varstvo okolja: vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v prostorski razvoj; racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki.

j) Skladen razvoj območij: skladen razvoj občine v regiji; povezanost z mejnimi občinami in drugimi urbanimi območji.

k) Usklajen razvoj turizma v občini v povezavi regijo in zavarovanimi območji ter drugimi prepoznavnimi vrednotami.10

4.3 Razvojne priložnosti Velenja

Mesto Velenje se hitro razvija in prenavlja. Občani imajo na voljo nadpovprečno število brezplačnih javnih storitev (mestni potniški promet, izposoja mestnih koles, plačevanje položnic brez provizije na Mestni blagajni, pravno pomoč, arhitekturno in energetsko svetovanje …). in številne storitve in programe, ki izvirajo iz lokalnega sistema socialnega varstva. Proračuni MO Velenje so v osnovi investicijsko naravnani, deleži namenjeni za investicije v povprečju presegajo 50 % celotnih proračunskih izdatkov. Kljub privlačnemu življenjskemu okolju in relativno visokemu zadovoljstvu občanov s kvaliteto življenja v mestu so opazni negativni demografski pojavi. Zaskrbljujoča je negativna selitvena bilanca, še posebej visoko izobraženih prebivalcev. Te selitve so v veliki večini posledica ekonomskih razmer in pomanjkanja delovnih mest. Zato je eden izmed glavnih strateških izzivov mesta Velenje omejiti pojav bega možganov in preobrniti negativni trend z ustvarjanjem pogojev za kreiranje novih poslovnih priložnosti na področjih, kjer ima Velenje s svojo ekonomsko bazo, izobraževalnim sistemom in regionalno vpetostjo največje primerjalne prednosti (energetika, energetski menedžment, IKT, pametna mesta, dizajn, turizem … ).

4.3.1 Razvojne priložnosti - gospodarstvo Za zmanjševanje odvisnosti gospodarskega sistema od velikih poslovnih sistemov je potrebno aktivirati in spodbujati lokalne razvojne potenciale in konkurenčne prednosti, ki so prisotne v malih in srednje velikih podjetjih z lastnim razvojem. V večji meri je potrebno izkoriščati razvito izobraževalno in raziskovalno okolje (Fakulteta za energetiko, Visoka šola za varstvo okolja, Šolski center Velenje z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom). Izobraževalni in razvojni sektor je potrebno bolje integrirati z lokalnimi podjetji in podpornim okoljem za razvoj podjetništva – SAŠA inkubatorjem ter drugimi podpornimi institucijami – Gospodarsko zbornico Šaleške doline in Območno obrtno-podjetniška

10 Vir: OPN MO Velenje (v pripravi).



zbornico Velenje. Prav tako je zelo pomembno, da se že na primarnem nivoju izobraževanja uvede učne programe za spodbujanje podjetništva in inovacij. Inovacijske kapacitete lokalnih podjetij so velike, kar dokazuje veliko število pomembnih inovacij, ki se vsakoletno ocenjujejo in nagrajujejo v okviru projekta Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in Gospodarske zbornice Slovenije, ki podeljujeta priznanja inovacijam in inovatorjem v SAŠA subregiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Priložnost za napredek na področju lokalnega inovacijskega potenciala je v medpodjetniškem povezovanju notranjih raziskovalnih enot in raziskovalcev. V kontekstu trajnostnega urbanega razvoja in lokalnih gospodarskih potencialov v malih in srednje velikih podjetjih, obstaja velika razvojna priložnost na področju pametnih mest in drugimi, še ne razvitimi področji, na katera je možno prenesti koncepte pametnih mest in interneta stvari (npr. pametno podeželje, pametni turizem, povezave konceptov pametnega doma s pametnim mestom in pametno regijo). Globalna ocena tržne vrednosti tehnologij in projektov povezanih s konceptom pametnih mest bo, po napovedih svetovalnega podjetja Frost&Sullivan, leta 2020 znašala 1,5 bilijona ameriških dolarjev11. Koncept pametnega mesta zajema več medsebojno povezanih konceptov, ki so gradniki pametnega mesta kot takšnega. To so pametno upravljanje mest, pametno izobraževanje, pametna zdravstvena oskrba, pametne stavbe, pametna infrastruktura (komunalna), pametna energetika in uporabnik – pameten občan. MO Velenje lahko spodbudi razvoj pametnih tehnologij in storitev preko sodelovanja v različnih razvojnih projektih, so-financiranih z EU sredstvi in privabljanju strateških tehnoloških partnerjev. Izvajati je potrebno usmerjene investicije za pridobivanje znanj, tehnologij ter kapitala za področja, ki omogočajo kapitalizacijo razvojnih in inovacijskih potencialov v lokalnem in regionalnem okolju. Drugo dimenzijo prihodnjega gospodarskega in prostorskega razvoja MO Velenje predstavlja izkoriščanje turističnega potenciala degradiranega območja velenjskih jezer. Območje ima velik potencial za razvoj športno-turističnega turizma, ki je premalo oz. skoraj povsem neizkoriščen. Na območju jezer in pojezerij je že razvita turistična in športno-rekreativna infrastruktura. MO Velenje vlaga v ureditev mestne plaže, ki je med občani in obiskovalci dobro sprejeta in obiskana. Ključni problemi območja so omejitve pridobivalnega območja Premogovnika Velenje, razpršena lastninska struktura zemljišč ob jezerih, nedefinirane nosilne kapacitete okolja, neurejeno celovito upravljanje območja, preplet množice interesov različnih deležnikov, ki so aktivni na območju jezer (športni klubi, nevladne organizacije, rekreativni športniki, turistični ponudniki). Tretja dimenzija razvojnih priložnosti v Velenju je energetska prenova javnih stavb in večstanovanjskih zgradb v zasebni in mešani javno-zasebni lasti, s cilji zmanjšati porabo energije in omejiti pojave energetske revščine pri ekonomsko ranljivih skupinah prebivalstva ter zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. MO Velenje je samostojno in skupaj z Energetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in Koroško že izvedla več uspešnih projektov na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v javnem sektorju. Več kot 56 javnih objektov ima opravljene energetske preglede, energetsko knjigovodstvo je uvedeno v več kot 35 javnih objektih. Postopno se rekonstruira sistem javne razsvetljave – tudi z uvajanjem energetsko samozadostnih sistemov javne razsvetljave. Leta 2011 je MO Velenje s pomočjo Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov zgradila nizko-energetski vrtec Vrtiljak l. Iz istega razvojnega programa pa je sofinancirana tudi prenova PC Rudarski dom ter Vila Bianca, ki sta po sanaciji energetsko manj potratni. V letu 2012 je MO Velenje uspešno na prijavila projekt Energetska sanacija Zdravstvenega doma Velenje. Sanacija Zdravstvenega doma je bila uspešno zaključena v letu 2014. Velik izziv predstavljata energetska sanacija zaščitenih historičnih objektov in sanacija večstanovanjskih objektov v naseljih Šalek, Gorica in centralnih predelih mesta. Za energetsko sanacijo večstanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti dobre pogoje financiranja oziroma poslovne modele energetskega pogodbeništva. Problem predstavlja tudi Pravilnik o upravljanju

11 Vir: http://www.forbes.com/sites/sarwantsingh/2014/06/19/smart-cities-a-1-5-trillion-market-opportunity/, 28. 7. 2015.



večstanovanjskih stavb, ki zahteva 100-% soglasje etažnih lastnikov v primeru naložb iz rezervnih skladov.

4.3.2 Razvojne priložnosti - promet Največja cokla v gospodarskem razvoju Velenja predstavljajo neugodne prometne povezave z avtocestnim križem Al Ljubljana-Maribor oziroma V. vseevropskega prometnega koridorja. Neugodna prometna povezava je cokla razvoja tudi za sosednjo, Koroško regijo in Zgornjo Savinjsko dolino, ki skupaj s Šaleško dolino tvori SAŠA subregijo. Večja podjetja v regiji grozijo s selitvijo proizvodnje na logistično in poslovno ugodnejša območja. Razvoj takšnih scenarijev bi imel katastrofalne posledice za gospodarstvo in socialno stanje v mestu in regiji. Zato si je potrebno na vseh nivojih prizadevati za nadaljevanje postopkov umeščanja trase v prostor in začetek izgradnje 3. razvojne osi. Začetek gradnje 3. razvojne osi bo pozitivno vplivalo na lokalni gradbeni sektor, ki je v obdobju gospodarske in finančne krize utrpel največ škode. Zaradi ugodnih geografskih danosti (pretežno ravninska lega in ugodni vremenski pogoji, ki omogočajo celoletno kolesarjenje) in projektov spodbujanja kolesarjenja in drugih oblik trajnostne mobilnosti se Velenje razvija tudi kot kolesarsko mesto. Glavni omejitveni faktor za še hitrejši razvoj kolesarjenja v vsakodnevnem življenju v Velenju je pomanjkljiva, mestoma nevarna kolesarska infrastruktura, ki onemogoča hitro in varno urbano kolesarjenje. Mestno kolesarsko omrežje je solidno razvito v smeri vzhod-zahod, povezava KS Gorica in rekreacijsko območje ob velenjskih jezerih. Slabše razvite pa so kolesarske povezave med ostalimi stanovanjskimi območji in zaposlitvenimi, upravnimi in storitvenimi območji. Z vidika ostale kolesarske infrastrukture je v mestu prisotno pomanjkanje parkirnih mest za kolesa in kolesarnic. Sistem izposoje mestnih koles BICY je z vidika občanov zelo dobro sprejet, kar dokazuje visoka ocena zadovoljstva, ki so jo občani izrazili v anketi TUS Velenje. S sistemom BICY je Velenje povezano tudi s sosednjo občino Šoštanj, kjer se trenutno nahajajo 4 BICY postaje. Trenutno je v sistem vključenih 12 postaj z 59 kolesi. Trenutno je 2.295 registriranih uporabnikov storitve BICY. Skupno število izposoj mestnih koles bo v letu 2015 preseglo število 90.000. Interes občanov je, da se sistem BICY širi z vidika števila koles in novih postaj, še posebej v primestna naselja. Z vidika regionalnih kolesarskih povezav Velenja s sosednjimi občinami in regijami sta na regionalnem nivoju najbolj pereči 2 kolesarski povezavi, ki sta zajeti tako v regionalnem razvojnem projektu Kolesarsko omrežje Savinjske doline in zasnovi državnega kolesarskega omrežja. To sta kolesarski povezavi G11 (kolesarska povezava Velenje-Gornji Dolič skozi sotesko Huda luknja) in kolesarska povezava G3 (kolesarska povezava Dobrna-Velenje-Šoštanj-Mozirje). Potreba po kolesarski poti skozi Hudo luknjo je eksplicitno izpostavljena tudi v anketi, ki je bila izvedena med pripravo dokumenta TUS Velenje. Kljub razvoju kolesarjenja in hoje ter rasti uporabe javnega potniškega prometa kot načina mobilnosti je osebni prevoz še vedno močno prevladujoča oblika mobilnosti. Na tem področju je potrebno zagotoviti infrastrukturne pogoje in stimulacije za posodobitev voznega parka z električnimi vozili, CNG ali vodikovimi vozili. Z večjim deležem nizko ali brez-emisijskih vozil se bodo zmanjšali tudi okoljski pritiski. Področje javnega potniškega prometa v Velenju je z uvedbo brezplačne javne storitve Lokalc dobro rešeno. Storitev Lokalc so z visoko povprečno oceno (4,6 od 5) ocenili tudi občani (anketa TUS Velenje). Zagotavljanje brezplačnega potniškega prometa predstavlja sorazmerno veliko proračunsko breme. Kljub temu uporaba Lokalca zaenkrat obstaja brezplačna. Prostor za izboljšavo kvalitete storitve javnega potniškega prometa je še v optimizaciji voznih redov, hitrejšem načinu izdajanja vozovnic in postopnim nadomeščanjem dizelskih avtobusov z električnimi avtobusi, oziroma avtobusi z motorji na stisnjeni zemeljski plin (CNG) ali vodik. Ob tem je potrebno poudariti, da polnilna infrastruktura za CNG in vodik v Velenju še ne obstaja. Zadovoljstvo občanov ureditvijo mirujočega prometa je relativno visoko. V modrih conah je urejenih 2.172 parkirnih mest. V Velenju je poleg tega še 5 parkirnih hiš s skupno kapaciteto 1.521 parkirnih mest. Od teh jih je kar 1.378 brezplačnih. Na področju turističnega potniškega prometa in tovornega prometa se Velenje sooča s specifičnim izzivom - pomanjkanjem parkirnih možnosti za turistične avtobuse in parkirišč za tranzitna tovorna vozila. Za organizirane skupine turistov, ki prihajajo v Velenje z avtobusi, ni prostora za parkiranje avtobusov (razen na glavni avtobusni postaji, kjer je proti



plačilu možno parkiranje posameznih turističnih avtobusov ter na avtobusnem postajališču pri Vili Bianci, kjer je možno kratkočasno parkiranje avtobusov).

4.3.3 Razvojne priložnosti - kvaliteta življenja V razvojni strategiji VIS obravnavo kvalitete življenja v MO Velenje zajema vrsto področij: kultura, šport, zdravstvena oskrba, varnost bivanja, soseski odnosi in sociala. Velenje je mesto, ki nudi visoko stopnjo kvalitete življenja na vseh zgoraj naštetih področjih. To dokazujejo rezultati izvedene ankete in visoka stopnja identifikacije prebivalcev s krajem prebivanja. Kulturna produkcija zavodov, posameznikov in nevladnega sektorja je kvalitetna in visoka. Leta 2014 je bil v MO Velenje sprejet Lokalni program kulture 2014-2020 (LPK), ki določa strateške, taktične in operativne ukrepe razvoja celotnega spektra področij kulturno-umetniškega ustvarjanja vseh zvrsti in žanrov ter vseh v lokalni skupnosti prepoznanih tradicionalnih, prisotnih in potencialnih kultur.12 LPK prepoznava razvojne priložnosti, ki izhajajo iz dobro razvitega in plodnega kulturnega sektorja, še posebej na področju razvoja kreativnih industrij in bogate festivalske ponudbe, ki je eden izmed temeljev kulturnega turizma. Velenje je znano tudi kot športno mesto z bogato športno tradicijo, ki ponuja raznovrstne možnosti za športno-rekreativno udejstvovanje svojih občanov, kot tudi za organizacijo in izvedbo večjih športnih prireditev. MO Velenje je za izvajanje nacionalnega programa športa, za upravljanje, urejanje in vzdrževanje športnih objektov ustanovila javni zavod Rdeča dvorana ŠRZ, v okviru katerega deluje tudi Športna zveza Velenje. MO Velenje, Rdeča dvorana ŠRZ in ŠZ Velenje s svojo športno infrastrukturo skrbijo za osnovne pogoje in s tem tudi s sredstvi, da bi šport približali čim večjemu številu ljudi, predvsem otrokom, mladini kot tudi športno aktivnim prebivalcem. Na območju MO Velenje je aktivnih preko 50 športnih društev, ki so aktivna v številnih športnih panogah, za katere Mestna občina Velenje namenja sredstva iz proračuna na osnovi Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. Zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev se je namreč izrazito zmanjšal tudi obseg sponzoriranja športnih klubov in aktivnosti s strani lokalnega gospodarstva. Glavni razvojni izzivi in priložnosti s področja športa se nanašajo na relativno slabo stanje športnih objektov za izvedbo vrhunskih športnih dogodkov. V tem kontekstu MO Velenje že načrtuje celovito prenovo Skakalnega centra z izgradnjo novih skakalnic in celovito prenovo zunanje ureditve in rekonstrukcijo prometne ter komunalne infrastrukture. Starajoče se prebivalstvo v Velenju prinaša prihodnje izzive. Velenje se sooča s pomanjkanjem prostora v Domu za varstvo odraslih Velenje (DVO), kjer povpraševanje presega kapacitete. DVO bo razširjen do leta 2020, vključno z uvedbo novega oskrbnega koncepta - koncept doma četrte generacije. Raste tudi povpraševanje po varovanih stanovanjih, katerih pa na območju MO Velenje še ni. MO Velenje v prihodnjih letih načrtuje izgradnjo stolpiča z varovanimi stanovanji v neposredni bližini Doma za varstvo odraslih Velenje. Ena izmed možnosti za povečanje ponudbe varovanih stanovanj je tudi rekonstrukcija praznih stanovanjskih hiš na območju MO Velenje v varovana oziroma oskrbovana stanovanja. Na tem področju je potrebno izdelati kataster primernih lokacij za rekonstrukcijo in ustrezne poslovne modele, ki bi bili privlačni tako za lastnike praznih stanovanjskih objektov, kot tudi za najemnike varovanih stanovanj.

4. Razvojna vizija za podjetno, pametno in prijazno Velenje 2025 Svet Mestne občine Velenje je v letu 2008 sprejel strateški razvojni dokument: Vizija in strategija, strateški razvojni dokument (v nadaljevanju: VIS). VIS je glavni razvojni dokument MO Velenje. VIS je bila pripravljena v obdobju napredovanja in poglabljanja gospodarske in finančne krize. Kljub temu je bila pripravljena ambiciozno, takšno pa je bilo tudi programiranje lokalnega proračuna ter izvajanje zajetih ukrepov in projektov. Mestna občina Velenje je uspela vzdrževati visok delež proračuna za nove investicije ob nezmanjšanem obsegu financiranja socialnih, kulturnih, športnih in drugih programov. Med pripravo TUS je bila na tematskih delavnicah s širokim krogom deležnikov in preko raziskave javnega mnenja ugotovljeno, da je bila velika večina ukrepov zajetih v VIS, že realiziranih. Posledično je stopnja zadovoljstva s kakovostjo življenja in kvaliteto javnih storitev na

12 Vir: Lokalni program kulture Mestne občine Velenje 2014-2020



visoki ravni. Nekoliko manj optimizma je zaznati pri ponudbi delovnih mest in oceni gospodarske klime v Velenju. Vizija Mestne občine Velenje v letu 2025 je naslednja: »Mestno občino Velenje bo odlikovalo razvito gospodarstvo, ki bo temeljilo na inovativnosti visoko usposobljenih strokovnjakov, zlasti na področju raziskav, oblikovanja ter sodobnih tehnologij, ki bodo predvsem okoljsko in energetsko prijazne. Privlačna bivalna klima v smislu prijaznosti in tolerantnosti prebivalcev ter okoljske vzdržnosti bo ob visoki kakovosti življenja v smislu možnosti za kulturno in športno udejstvovanje ter odlični infrastrukturni vpetosti v okolje, pritegovala tako naselitev ustvarjalnih ljudi, kakor tudi turistične tokove.«13 Vizija vsebuje temeljne strateške usmeritve EU in Slovenije (kakovost življenja, trajnostni razvoj, ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest). Odraža temeljna hotenja prebivalstva (ustvarjanje privlačne bivalne klime, dobrega materialnega in bivalnega standarda ter okoljske vzdržnosti). Velenje bo infrastrukturno dobro povezana, na inovativnosti in tehnologijah temelječa odprta občina, ki bo prijazna tako do svojih prebivalcev, kakor tudi do obiskovalcev in okolja, napredna, inovativna, podjetna in prepoznavna. Razvoj kakovostnega bivalnega in delovnega okolja ter sodelovanje gospodarskega in javnega sektorja bosta ustvarjala ustvarjalno in podjetniško klimo, v kateri prevladuje vrednota medsebojnega spoštovanja ter spodbuja aktivnosti na različnih ravneh. Uresničevanje te vizije je ocenjeno kot uspešno. Predvsem na področju kakovosti življenja v mestu in kakovosti in obsegu javnih storitev je potrebno vzdrževati visoko stopnjo razvojne angažiranosti. Na drugi strani zaostaja gospodarski razvoj predvsem malih in srednje velikih podjetij, ki morajo postati vzporedni steber velikim poslovnim sistemom. To pomeni, da je potrebno okrepiti razvojne ukrepe na področju trajnostnega gospodarskega razvoja. Ugotovljeno je, da je Vizija Mestne občine Velenje v letu 2025 še vedno aktualna. Trajnostna urbana strategija za pametno, podjetno, in prijazno Velenje 2025 in celostne teritorialne naložbe predstavljajo nova orodja za njeno uresničevanje. V okviru Trajnostne urbane strategije za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025 MO Velenje zasleduje naslednje strateške cilje:

izboljšati kakovost zraka; ohranjati obseg in izboljšati kakovost javnih površin in zelenih površin v mestu; revitalizirati degradirane površine in objekte; revitalizirati starotrško središče in razviti ostala lokalna središča; izboljšati podporno okolje za nastanek novih podjetij in rast obstoječih podjetij; izboljšati pogoje za privabljanje domačih in tujih neposrednih investicij, izboljšati pogoje za rast turističnega sektorja; izboljšati strategijo trženja mestnega središča, mesta kot poslovno lokacijo in kot privlačno

okolje za mlade strokovnjake in mlade družine; povečati število prebivalcev s spodbujanjem priseljevanja in naravnega prirastka; izboljšati izkoriščanje daljinskih energetskih sistemov v mestnem središču; ustanoviti izobraževalne programe za boljše izkoriščanje lokalnih in regionalnih potencialov; izboljšati energetsko učinkovitost javnih stavb in stanovanjskega fonda; povečati delež trajnostnih prometnih oblik (mehka mobilnost in javni potniški promet); izboljšati infrastrukturne pogoje za spodbujanje ekološkega voznega parka prebivalstva; urediti notranje kolesarske povezave s sklenitvijo kolesarskega omrežja; urediti regionalne kolesarske povezave; izboljšati stanovanjske pogoje za starejše, mlajše družine in mlade; zmanjšati število praznih hiš in stanovanj v mestu.

Zastavljene strateške cilje bomo realizirali v okviru naslednjih programov celostnih teritorialnih naložb, ki so tematsko in strateško povezani z operativnimi programi v VIS in drugimi strateškimi dokumenti MO Velenje:

PODJETNO VELENJE (gospodarski razvoj, turizem); SONARAVNO VELENJE (okolje, promet); IZOBRAŽENO VELENJE (izobraževanje); VELENJE ZA ŽIVLJENJE (kultura, šport, zdravstvena oskrba, varnost bivanja, medsosedski

odnosi, sociala).

13 Vir: Strateški razvojni dokument Mestne občine Velenje, vizija in strategija občine, 2008



4.1 Grafična predstavitev lokacij izvajanja programov celostnih teritorialnih naložb

Slika 2: Območja prednostnih naložb TUS Velenje



5. Programi prednostnih naložb in ukrepi Mestna občina Velenje ima dobro razvit strateški in razvojni okvir. Posamezne sektorske strategije, ki so praviloma izdelane s širokim krogom strokovnih in zainteresiranih javnosti. Poleg že omenjenega krovnega strateškega dokumenta VIS, strateški razvojni okvir MO Velenje sestavljajo še naslednji strateški dokumenti, ki na operativnem nivoju dopolnjujejo VIS:

Lokalna agenda 21, podaljšan programski okvir za obdobje 2012-2016, Občinski program varstva okolja v Mestni občini Velenje 2010–2015 (v postopku dopolnitve), Lokalni program kulture Mestne občine Velenje (2014–2020), Lokalni energetski koncept, Trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP), Strategija razvoja socialnega varstva v Mestni občini Velenje za obdobje od 2014 do 2020, Lokalni program kulture Mestne občine Velenje 2014–2020, Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje (2010-2014, v fazi

dopolnitve), Občinski prostorski načrt Mestne občine Velenje (v procesu izdelave).

Na podlagi izvedenih analiz strateških dokumentov, temeljnih evropskih, nacionalnih in regionalnih usmeritev in zaznanih izzivov ter priložnosti so v okviru TUS Velenje oblikovani 4 programi prednostnih naložb, ki se vsebinsko navezujejo na operativne programe v VIS. Oblikovani programi in ukrepi v različnih kombinacijah, ki bodo izdelane v izvedbenem delu, tvorijo celostne teritorialne naložbe v MO Velenje

PROGRAM PREDNOSTNIH NALOŽB UKREP

1. PODJETNO VELENJE 1.1 Razvoj prostorskih in vsebinskih možnosti za razvoj podjetništva

1.2 Razvoj pogojev in podpornega okolja za razvoj trajnostnega turizma, s poudarkom na razvoju turističnega potenciala velenjskih jezer

1.3 Revitalizacija starega mestnega središča

1.4 Podpora izgradnji 3. razvojne osi

2. SONARAVNO VELENJE 2.1 Optimizacija javnega potniškega prometa

2.2 Zaključevanje omrežja mestnih kolesarskih

poti in izgradnja druge kolesarske

infrastrukture ter izgradnja regionalnih

kolesarskih povezav

2.3 Trajnostna optimizacija ukrepov ureditve

mirujočega prometa

2.4 Izboljšanje izkoriščenosti sistemov daljinske

energetike

2.5 Izboljšanje energetskih karakteristik javnih objektov in večstanovanjskih stavb ter izvedba celovitih prenov stanovanjskih sosesk



6.1 PODJETNO VELENJE Velenje je gospodarsko središče SAŠA subregije in eden izmed nacionalnih gospodarskih stebrov. Gospodarski ustroj krojita dva velika poslovna sistema: Premogovnik Velenje in Gorenje, ki zagotavljata več kot polovico vseh delovnih mest v MO Velenje. Predvsem Gorenje je podjetje, ki je prisotno na globalnem trgu in zelo odvisno od globalnih ekonomskih pojavov in močne konkurence na trgu gospodinjskih aparatov in opreme. Veliko malih in srednje velikih podjetij v Velenju in širši regiji delujejo tudi kot dobavitelji za omenjena večja poslovna sistema. Tako je lokalni gospodarski sistem izjemno izpostavljen in ranljiv. Analiza dobrih praks malih in srednje velikih mest v prostoru Evropske unije s podobnimi izzivi kaže, da je potrebno tveganje odvisnosti od velikih poslovnih sistemov zmanjšati z večjim številom malih in srednje velikih podjetij, ki so ozko specializirana in zagotavljajo delovna mesta z visokimi dodanimi vrednostmi. Takšen gospodarski razvojni model ustreza tudi Velenju. V Velenju je potrebno zagotoviti ustrezne razvojne pogoje, da se omogoči nadaljnji razvoj velikih podjetij, predvsem pa da se zagotovi prostor, usposobljeno delovno silo in podporne sisteme za razvoj in rast malih podjetij. Razvojno in podporno okolje mora temeljiti na ugotovljenih lokalnih primerjalnih prednostih in lokalnemu razvojnemu potencialu. Na območju Velenja je precej ozko specializiranih podjetij z lastnim razvojem na področju okoljskih tehnologij, umetnih materialov in kompozitov, IKT, energetiki in energetskem menedžmentu, katerim je potrebno omogočiti rast, njihove razvojne potenciale pa medsebojno povezati z ostalimi podjetji, institucijami in izobraževalnim sektorjem v učinkovit inovacijski in podjetniški ekosistem. Prav tako je potrebno lokalno gospodarstvo oplemenititi z domačimi ali tujimi neposrednimi investicijami, kar bo povečalo ponudbo kakovostnih delovnih mest in splošno blaginjo v mestu. Velik potencial v Velenju predstavlja turizem z neizkoriščenim jezerskim prostorom, ki ga je potrebno odpreti trajnostnim turističnim programom, osnovanim na športno-rekreativnih aktivnostih. Razvit jezerski turizem bo predstavljal tudi veliko dodano vrednost Savinjsko-šaleškemu turističnemu mozaiku. V okviru programa PODJETNO Velenje bodo zagotovljene prostorske in druge infrastrukturne možnosti za razvoj visokotehnoloških podjetij in turizma. Podporno poslovno okolje s SAŠA inkubatorjem in MO Velenje bo poskrbelo za stimulativne investicijske pogoje in zmanjšanje administrativnih ovir za neposredne investicije. Razviti bodo inovativni modeli trženja lokacij za izvedbo programa za privabljanje investicij s področij pametnih mest in regij, drugih IKT sektorjev, okoljskih tehnologij, trajnostne energetike in turizma. Glavni cilji programa PODJETNO Velenje:

okrepitev malega in srednjega podjetništva – izgradnja 2. velenjskega gospodarskega stebra; ustvarjanje kvalitetnih, zelenih delovnih mest z visokimi dodanimi vrednostmi; ustvarjanje pogojev za razvoj krožne ekonomije; ustvarjaje pogojev za razvoj nišnih tehnologij za pametne domove, pametna mesta, pametno

podeželje in pametni turizem; ustvarjanje pogojev za razvoj jezerskega turizma na degradiranih območjih; ustvarjanje pogojev za razvoj deficitarnih obrti, starih obrti in kreativnih industrij.

Ukrepi programa PODJETNO Velenje: 1.1 Razvoj prostorskih in vsebinskih možnosti za razvoj podjetništva

3. IZOBRAŽENO VELENJE 3.1 Vzpostavitev pogojev za razvoj novih

strokovnih študijskih programov

3.2 Vzpostavitev pogojev za ustanovitev

glasbene akademije

4. VELENJE ZA ŽIVLJENJE 4.1 Urbana prenova 4.2 Vzpostavitev pogojev za izvajanje mestnega

marketinga 4.3 Izdelava in izvedba koncepta učinkovitega

upravljanja s praznimi stanovanjskimi površinami




1.3 Revitalizacija starega mestnega središča 1.4 Podpora izgradnji 3. razvojne osi Ukrep 1.1 Razvoj prostorskih in vsebinskih možnosti za razvoj podjetništva Velenje bo kot gospodarsko središče SAŠA subregije svoj gospodarski razvoj gradilo na konceptu krepitve potencialov lokalnih in regionalnih znanj, izkoriščanja globalnih priložnosti in trendov ter izgradnje razvojne mreže, ki jo bodo v prihodnosti sestavljali tehnološki park, mreža poslovnih con in mreža inkubatorjev. Ekonomska infrastruktura v povezavi z razvijajočimi se izobraževalnimi programi in razvojno raziskovalnim središčem bo gospodarstvu ponujalo storitve, ki jih le to potrebuje za svoj nadaljnji razvoj in s tem prispevalo k konkurenčnosti, večji zaposlenosti in gospodarski rasti Velenja in SAŠA regije. Z vidika nujno potrebne infrastrukture za razvoj podjetništva je potrebno izpostaviti izgradnjo 3. razvojne osi in lokalne navezovalne prometne infrastrukture. Prav tako je nujno potrebno zagotoviti dodatne površine oz. poslovne prostore za nadaljnji razvoj. Strateško pomembna območja za razvoj gospodarske infrastrukture se nahajajo na vzhodnem delu Velenja, na območju KS Stara vas, kjer je prostorsko že umeščena trasa bodoče 3. razvojna osi. Poleg potrebne fizične infrastrukture je potrebno vzpostaviti dober inovacijski in gospodarski ekosistem, ki bo omogočal delovanje in rast poslovnim sistemom vseh velikosti. Tehnologije in storitve s področij interneta stvari, pametnih domov, mest (podeželja in regij), omogočajo boljše energetske izkoristke (na vseh nivojih – od stanovanja, do mesta, regije), obvladovanje pritiskov na okolje, nadzor stanja in upravljanja z okoljem, izboljšanje prometne pretočnosti, varnosti in boljših možnosti občanov za sodelovanje pri upravljanju z mestom – e-demokracijo. Razvojne priložnosti na področju pametnih tehnologij se nahajajo tudi v vključevanju in povezovanju pametnih omrežij, ki omogočajo boljše upravljanje in povezanost mest s podeželjem in regijo. Razvita informacijska (senzorska) infrastruktura mora zagotoviti podatkovni okvir podatkov iz urbanega in podeželskega okolja. Ta podatkovni okvir predstavlja stičišče raziskovalno razvojnih interesov in projektov akademskega, izobraževalnega sektorja, podjetnikov, nevladnega sektorja, kreativnih industrij in javne uprave. Nastajajo nove storitve, pilotne rešitve, živi laboratoriji, kar ob dobrem trženju pomeni tudi pritok novih investicij in razvoj celostnih pametnih rešitev z velikimi tržnimi potenciali. Gospodarski razvoj bo usmerjen na podlagi študij konkurenčnih prednosti lokalnega izobraževalnega sistema v kombinaciji z lokalnimi in regionalnimi potenciali. Izdelati je potrebno tudi privlačne investicijske pogoje in inovativne poslovne modele za privabljanje domačih in tujih neposrednih investicij, na podlagi katerih se bo izdelal in izvajal usmerjen program privabljanja investitorjev, s katerimi bodo doseženi ambiciozni razvojni cilji na področjih zelenih tehnologij, energetske učinkovitosti, pametnih domov, mest, podeželja in regije in drugih naprednih industrij kar bo prispevalo tudi k doseganju podnebnih ciljev, zastavljenih v drugih strateških dokumentih MO Velenje (LEK, TEAN, OPVO). Cilji ukrepa Kazalniki

Zagotoviti ugodne prostorske pogoje za razvoj podjetništva

Število komunalno opremljenih poslovnih con

Zagotoviti in izvajati poslovne modele in privlačne pogoje za privabljanje investitorjev

Število novih investicij na območju MO Velenje

Razviti inovacijski podjetniški ekosistem Število inovacij in »spin off« podjetij

Razviti informacijsko infrastrukturo za razvoj celostnih pametnih rešitev

Število javno dostopnih pametnih storitev

Povečati število delovnih mest Število delovnih mest



Spodbuditi priseljevanje v MO Velenje Število priseljenih prebivalcev

Ukrep 1.2 1.2 Razvoj pogojev in podpornega okolja za razvoj trajnostnega turizma, s poudarkom na razvoju turističnega potenciala velenjskih jezer Razvoj degradiranega območja ob Velenjskem in Škalskem jezeru ter objezerskih območij je na MO Velenje prepoznan kot strateška priložnost za trajnostno ureditev in izkoriščanje turističnega potenciala področja. Trenutno je območje jezer ekonomsko skoraj popolnoma neizkoriščeno, nedorečene so vsebine dejavnosti, za katere je potrebno določiti tudi nosilne kapacitete območja in jih uskladiti z nastajajočim občinskim prostorskim načrtom. Zagotoviti je potrebno celovito upravljanje nastajajočega turističnega območja in program za razvoj dejavnosti, povezovanja obstoječih ponudnikov ter privabljanja investitorjev. Zaradi narave nastanka velenjskih jezer je še posebej pomembno, da bo nadaljnji razvoj dejavnosti trajnostno naravnan in da bodo okoljski, socialni ter ekonomski vidiki med seboj uravnoteženi in skrbno načrtovani. Konkurenčen koncept trajnostnega turizma temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja, ki je hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja. Z vidika razvoja turizma v MO Velenje je razvoj jezerskega turizma tudi priložnost, za povečanje nočitvenih kapacitet in povečanje števila nočitev v Velenju, kar bo imelo pozitivne učinke tudi na drugih turističnih programih v Velenju in SAŠA regiji. V letu 2014 je bil na Mestni občini Velenje izdelan dokument z naslovom »Programska zasnova območja velenjskega in škalskega jezera«, s katerim je, za nekaj predelov ob jezerih, že bila nastavljena zasnova novih dejavnosti. MO Velenje je v zadnjih letih investirala v izgradnjo kopalne infrastrukture oz. »Velenjske plažo«, ki je tako med občani kot tudi med obiskovalci odlično sprejeta. Potrditev usmeritve v razvoj turističnih potencialov velenjskih jezer je bila izražena tudi v raziskavi javnega mnenja občanov. Kar 63 % občanov meni, da mora ta razvojni potencial imeti najvišjo izvedbeno prioriteto. Cilji ukrepa Kazalniki

Izdelati razvojni in upravljavski model za revitalizacijo območij ob velenjskih jezerih

Vzpostavljene razvojne in upravljavske strukture

Zagotoviti prostorske in komunalne pogoje za razvoj investicij na območju velenjskih jezer

Vzpostavljeni pogoji za investicije

Zagotoviti pogoje za rast nočitvenih kapacitet in števila nočitev

Število nočitev

Zagotoviti pogoje za razvoj novih športno-rekreativnih programov

Število novih športno-rekreativnih programov

Povečati število delovnih mest v turističnem sektorju Število delovnih mest v turizmu

Spodbuditi nastanek novih turističnih produktov Število turističnih produktov v Velenju

1.3 Revitalizacija starega mestnega središča Velenje ima razvito modernistično mestno jedro, ob katerem je skrito staro trško jedro (Stari trg), ki je skozi razvoj novega Velenja izgubilo svojo funkcijo in vlogo. Območje »starega Velenja« je bogato kulturno-umetniško in turistično območje, ki zajema Velenjski grad z Muzejem Velenje, historično vilo Vila Bianca, Turistično-informacijski center, Hišo mineralov … Stavbni fond v Starem trgu je v slabem stanju in je nujno potreben prenove. Prav tako je Staremu trgu potrebno zagotoviti tudi nove vsebine in boljšo infrastrukturno povezavo z mestnim središčem, ki bodo vplivale na rast obiska starega trga s strani občanov in turistov. Stari trg predstavlja dobro priložnost za vzpostavitev inovativne mestne četrti, kjer bodo svoj dom dobile stare in nove deficitarne obrti in umetniška produkcija, kateri je potrebno zagotoviti dodatne tržne možnosti. Revitalizirano območje bo prispevalo k povečanju



možnosti trženja turističnih storitev, umetniških izdelkov ter spodbudilo, da bodo v staro trško središče prihajali novi podjetniki, umetniki, trgovci in obrtniki. Cilji ukrepa Kazalniki

Omogočiti pogoje za izvedbo arhitekturne prenove Vzpostavljeni pogoji za investicije

Omogočiti pogoje za izvedbo infrastrukturnih povezav z mestnim središčem

Vzpostavljeni pogoji za investicije

Povečati privlačnost starotrškega jedra za razvoj inovativnih tržnih in delovnih pogojev za obrtnike, umetnike in trgovce

Obseg revitaliziranega območja

Zagotoviti nova delovna mesta v obrtniškem in umetniškem sektorju

Število novih delovnih mest v obrtniškem sektorju in kreativnih industrijah

1.4 Podpora izgradnji 3. razvojne osi Rast vsakega gospodarstva je močno odvisna od kvalitete prometnih povezav. Trenutno stanje prometnih povezav izrazito negativno vpliva na razvoj obstoječega lokalnega in regionalnega gospodarstva. Odsotnost hitrih in varnih prometnih povezav zavira razvoj sodobnih in konkurenčnih proizvodnih načinov – vitke proizvodnje, saj je le-ta odvisna sprotne dobave vhodnih surovin in komponent. Cestna povezava Velenje–Arja vas takšnim proizvodnim načinom predstavlja preveliko oviro. Obstaja resna nevarnost, da se bodo zaradi neustreznih prometnih povezav in posledično nižje konkurenčnosti, določeni proizvodni programi selili na logistično bolje povezana območja. Neustrezne prometne povezave negativno vplivajo tudi na atraktivnost lokacije z vidika potencialnih domačih in tujih neposrednih investitorjev. Izgradnja 3. razvojne osi z navezovalno prometno infrastrukturo bo povezala regionalna središča mednarodne, nacionalnega in regionalnega pomena, povečala konkurenčnost območja, izboljšale se bodo gospodarske in institucionalne povezave in ne nazadnje tudi prometna varnost. 3. razvojna os bo s preusmeritvijo tranzitnega prometa, ki trenutno poteka ob mestnem središču, v Velenju imela tudi direktne vplive na kakovost življenja v mestu z zmanjšanjem obremenitve okolja s prometnimi emisijami in hrupom. Lokalna skupnost ima omejene možnosti vpliva na izgradnjo infrastrukture, ki je v domeni države. Kljub temu obstajajo »mehki« načini vpliva z intenzivnim povezanim dialogom med lokalnimi skupnostmi in odločevalci na državnem nivoju.

6.2 SONARAVNO VELENJE Velenje je bilo kot mlado industrijsko mesto podvrženo močni okoljski degradaciji kot posledica intenzivnega premogovništva in proizvodnje električne energije. Nekdanja občina Velenje (sedanje MO Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki) je v drugi polovici osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja veljala za eno okoljsko najbolj prizadetih območij v Sloveniji in kot taka je bila tudi zibelka slovenskih ekoloških gibanj. Občina je leta 1988 sprejela odlok o varstvu zraka, po izdelavi katastra onesnaževanja zraka (1991) pa sprejela še Sanacijski program na področju varstva zraka (1992), ki je predvidel zmanjšanje emisij iz kotlovnic in naselij. Skoraj vzporedno s tem programom so začeli pripravljati sanacijski program za vode. Leta 1992 je bil izdelan Kataster voda, naslednje leto Strokovne osnove za sanacijski program in leta 1994 sprejet Sanacijski program vode občine Velenje, ki so ga kasneje potrdile tudi novo nastale občine. Zadnji med programi je bil sprejet sanacijski program za tla. Vsi programi so bili leta 2003 združeni v Lokalno agendo 21 za MO Velenje, ki jo MO Velenje redno izvaja skupaj z drugimi strateškimi dokumenti kot so Občinski program varstva

Cilji ukrepa Kazalniki

Realizacija 3. razvojne osi in navezovalne infrastrukture

Umeščenost trase v Državni prostorski načrt.



okolja, Lokalni energetski koncept in Trajnostni energetski akcijski načrt, ki ga je MO Velenje izdelala in sprejela ob vključitvi v Konvencijo županov. MO Velenje in Šaleška dolina danes predstavljata primer dobre prakse na področju obnove degradiranih okolij. Okoljski izzivi sodobnega Velenja so predvsem posledica prekomernih prometnih obremenitev z osebnim in tovornim prometom. Pojavi energetske revščine in prekomerne porabe energije so posledica preteklega načina izgradnje javnih objektov in večstanovanjskih stavb, ki imajo nezadostne izolacijske karakteristike. Z vidika energetske učinkovitosti so kritične celotne blokovske soseske v mestnem središču, v KS Gorica in KS Šalek. Na tem področju je potrebno razviti učinkovite poslovne modele energetske sanacije, temelječe na energetskem pogodbeništvu. Na nivoju energetske sanacije javnih objektov MO Velenje izkorišča najrazličnejše finančne spodbude in programsko izvaja energetske sanacije. Cilji programa prednostnih naložb SONARAVNO Velenje:

ohranjanje obsega in kvalitete zelenih površin; izboljšanje kvalitete zraka; povečanje deleža mehke mobilnosti med občani; zmanjšanje prometne obremenitve mestnega središča; optimiziranje izkoristkov sistemov daljinske energetike; zmanjšanje porabe energije v javnem in zasebnem sektorju; preprečevanje pojavov energetske revščine; povečanje deleža brez-emisijskih ali nizko-emisijskih vozil v javnih in zasebnih voznih parkih.

Ukrepi programa SONARAVNO Velenje: 2.1 Optimizacija javnega potniškega prometa 2.2 Zaključevanje omrežja mestnih kolesarskih poti in izgradnja druge kolesarske infrastrukture ter

izgradnja regionalnih kolesarskih povezav 2.3 Trajnostna optimizacija ukrepov ureditve mirujočega prometa 2.4 Izboljšanje izkoriščenosti sistemov daljinske energetike 2.5 Izboljšanje energetskih karakteristik javnih objektov in večstanovanjskih stavb

2.1 Optimizacija javnega potniškega prometa; Javni potniški prevoz je pomemben faktor pri razbremenjevanju mest individualnega avtomobilskega prometa. V Velenju je javni potniški promet organiziran od leta 2008 v obliki brezplačnega avtobusnega prevoza, storitve Lokalc. Motivi za uvedbo brezplačne storitve javnega potniškega prevoza v Velenju so bili tudi v Velenju usmerjeni predvsem v razbremenitev pritiska individualnega avtomobilskega prometa, izboljšanje kvalitete zraka, zmanjšanje povpraševanja po parkirnih prostorih v mestnem središču itd. Z oblikovanjem brezplačne, prepoznavne in kvalitetne storitve javnega potniškega prevoza, je MO Velenje odgovarjala tudi na problem preskromne uporabe mestnih avtobusov. Lokalc je bil med občani in obiskovalci takoj dobro sprejet, od leta 2012 je storitev izvajana v obliki javno-zasebnega partnerstva za izvajanje šolskih prevozov in izvajanje lokalnega potniškega prometa med MO Velenje in operaterjema Izletnik Celje in APS. Lokalc deluje na 5. progah med 42. postajališči. Velenje povezuje tudi s primestnimi naselji Vinska Gora, Konovo, Škale-Hrastovec in Šentilj. Lokalc je podprt z inovativnim sistemom za pametne telefone za informiranje potnikov o časih prihodov avtobusov, ki poleg Lokalca podpira tudi informatizacijo BICY sistema. Lokalc mesečno uporablja med 30000 in 35000 uporabnikov, kljub temu kapacitete še niso izkoriščene, zato je potrebna optimizacija storitve, da bo le-ta še bolj prijazna do vseh vrst uporabnikov, bolj ekonomična in še bolj prijazna do okolja. Prostor za optimizacijo je v optimizaciji prog in voznih redov, nadgradnji informacijskega sistema in sistema za izdajanje vozovnic, razširitvijo storitve na sosednjo občino Šoštanj (s katero Velenje tvori somestje). Izboljšati je potrebno poslovni model storitve, saj je financiranje iz občinskega proračuna dolgoročno nevzdržno. Prostor za optimizacijo je tudi v uvedbi avtobusov z bolj ekološko sprejemljivimi pogonskimi motorji (elektrika, stisnjeni zemeljski plin, vodik), ki omogočajo tudi boljšo promocijo storitve – boljša identifikacija uporabnikov s sodobno in ekološko rešitvijo.




Izboljšati ekonomiko storitve Lokalc Zmanjšanje obremenitve proračuna

Optimizirati vozne rede in proge Večja stopnja zadovoljstva potnikov z voznimi redi in progami

Nadgraditi informacijski sistem za informiranje potnikov

Število uporabnikov aplikacije zunanjih prikazovalnikov

Izboljšati vozni park z uvedbo avtobusov z ekološko sprejemljivejšimi pogonskimi agregati

Število ekoloških avtobusov

Povečati število uporabnikov storitve Število uporabnikov

2.2 Zaključevanje omrežja mestnih kolesarskih poti in izgradnja druge kolesarske

infrastrukture ter izgradnja regionalnih kolesarskih povezav; Velenje ima vse potenciale, da se razvije v sodobno, kolesarsko mesto. Geografske danosti so zelo dobre. Mesto leži večinoma v ravninskem delu doline, klimatske razmere so ugodne in tudi kolesarska infrastruktura se nadgrajuje. Leta 2012 uveden brezplačen sistem za izposojo mestnih koles BICY je v Velenju zelo uspešna zgodba. Za povečanje deleža kolesarjev v prometu in posledično boljše okoljske učinke in učinke na zdravje prebivalstva so potrebni večplastni ukrepi. Izboljšati je potrebno stanje kolesarske infrastrukture, predvsem v smeri zaključevanja omrežja mestnih kolesarskih poti, ki mora omogočati hitro in varno kolesarjenje. Za zaključevanje omrežja mestnih kolesarskih poti je potrebno zgraditi 7 odsekov v skupni dolžini okoli 3,5 km. V mestu je premalo kolesarske infrastrukture, kot so pokrita in varna kolesarska parkirišča in kolesarnice. Na infrastrukturnem nivoju so kritične tudi regionalne kolesarske povezave, ki so bile posebno izpostavljene v anketi med občani. Kolesarska pot Huda luknja bo Velenje povezalo s Koroško (kolesarska pot po Mislinjski dolini, ki poteka po trasi nekdanje železnice) in naprej s Podravsko kolesarsko potjo in avstrijskim kolesarskim omrežjem. Druga pomembna regionalna povezava povezuje Celje, Dobrno, Velenje, Šoštanj in Zgornjo Savinjsko dolino. Tudi za to kolesarsko povezavo je veliko interesa. Izgradnja regionalnih kolesarskih povezav je vključena v regionalne in državne načrte izgradnje kolesarskega omrežja. Državno kolesarsko omrežje sestavljajo daljinske, glavne in regionalne kolesarske povezave, na katere se potem navezujejo in jih dopolnjujejo občinske kolesarske povezave. Za izvedbo kolesarskih povezav državnega pomena (daljinske kolesarske povezave, glavne kolesarske povezave, regionalne kolesarske povezave) je odgovorna Direkcija RS za ceste14, medtem ko so za izvedbo kolesarske povezave lokalnega pomena odgovorne občine. MO Velenje bo s podporo pri izdelavi gradbene in izvedbene dokumentacije podprla Direkcijo RS za ceste za to, da se izvedba regionalnih kolesarskih povezav pospeši. Cilji ukrepa Kazalniki

Povečati delež kolesarjenja v mestnem prometu Število dnevnih kolesarjev

Omogočiti pogoje za zaključek omrežja mestnih kolesarskih poti

Število dokončanih odsekov

Omogočiti pogoje za izboljšanje ostale mestne kolesarske infrastrukture

Število spremljajočih kolesarskih objektov

14 Zakon o javnih cestah (Uradni list RS št. 26/97, z dne 6.5.1997)



Prispevati k izpolnitvi pogojev za izvedbo regionalnih kolesarskih povezav

Število regionalnih kolesarskih povezav

2.3 Trajnostna optimizacija ukrepov ureditve mirujočega prometa Ureditev mirujočega prometa v MO Velenje je dobro urejeno za osebna vozila. V mestnem središču in stanovanjskih naseljih je na voljo več kot 1.300 brezplačnih parkirnih mest v parkirnih hišah. To stanje se bo srednjeročno spreminjalo v smeri zmanjševanja brezplačnih parkirnih mest in hladne prometne politike v mestnem središču. Prvi predpogoj za uveljavljanje hladne prometne politike je umik tranzitnega prometa iz mestnega središča (3. razvojna os). Naslednji predpogoj je izgradnja tako imenovanih »parkiraj in se odpelji« (v nadaljevanju P+R) parkirišč, ki dnevnim migrantom omogoča, da svoje osebne avtomobile parkirajo na obrobju mest in pot proti destinaciji v mestnem središču nadaljujejo bodisi z uporabo javnega potniškega prometa bodisi z mehkimi oblikami mobilnosti. P+R parkirišče bo potrebno z izgradnjo 3. razvojne osi in navezovalne prometne infrastrukture. Trasa 3. razvojne osi skozi Velenje je namreč že določena in vključena v Državni prostorski načrt. Trasa hitre ceste poteka v neposredni bližini načrtovane poslovne cone Stara vas in turističnega območja ob velenjskih jezerih. S hitro cesto se bo spremenila tudi vpadnica v mesto, kar bo povzročilo spremembe prometnih tokov. P+R infrastrukturo je potrebno izvesti v neposredni bližini trase hitre ceste in novih atraktorjev avtomobilskega prometa. Načrtovanje P+R infrastrukture mora upoštevati nove oblike avtomobilske mobilnosti (električno mobilnost) z zagotavljanjem polnilne infrastrukture za električna vozila, sisteme za izposojo koles in električnih koles, avtobusna postajališča … Drugi vidik ureditve mirujočega prometa v Velenju se nanaša na možnost parkiranja za tovornjake in turistične avtobuse, ki je trenutno pereče vprašanje. Samo iz in v Gorenje vsak dan pripelje več sto tovornjakov. Težava voznikov tovornih vozil je, da v Velenju ni primernega počivališča, kjer bi ti vozniki lahko zakonito in normalno opravljali zakonsko predpisane počitke. Drugo problemsko področje je ureditev možnosti parkiranja za turistične avtobuse, s katerimi v Velenje prihaja vsako leto več organiziranih skupin turistov. Parkirišče za turistične avtobuse je potrebno načrtovati v bližini glavnih destinacij organiziranih turističnih skupin. Te so Velenjski grad z Muzejem Velenje, mestno središče, Muzej premogovništva, Vila Bianca … Bodoča ureditev oz. politika ureditve mirujočega prometa v mestnem središču mora jasno nakazati usmeritve prometne politike v zmanjševanje negativnih posledic avtomobilskega prometa na kakovost okolja in življenja v mestu. Skozi zagotovitev polnilne infrastrukture se promovira električna mobilnost, ki bo podprta tudi skozi zagotovitev brezplačne možnosti parkiranja za električne avtomobile. MO Velenje si bo prizadevala tudi za umestitve polnilnih infrastruktur za druge ekološko sprejemljivejše energente kot sta stisnjeni zemeljski plin in vodik. Tudi za vozila s tovrstnimi pogonskimi agregati se zagotavlja brezplačno parkiranje. Za avtomobile s klasičnimi pogonskimi agregati pa se postopoma uvaja bolj restriktivna politika dostopa in parkiranja v mestnem središču. Cilji ukrepa Kazalniki

Omogočiti pogoje za izvedbo P+R parkirišč Število P+R parkirišč

Reformirati politiko mirujočega prometa za promoviranje ekološko sprejemljivejšega osebnega prevoza

Uvedba brezplačnega parkiranja za električna in druga »ekološka« vozila.

Število polnilnih mest za električna vozila

Zagotovitev možnosti parkiranja za tranzitna tovorna vozila

Število urejenih počivališč za tovorna vozila

Zagotovitev možnosti parkiranja turističnih avtobusov Število urejenih parkirnih mest za turistične avtobuse.



2.4 Izboljšanje izkoriščenosti sistemov daljinske energetike; Eden izmed glavnih ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka v Šaleški dolini je bila izvedba sistema daljinskega ogrevanja, ki je odpravila individualna kurišča in tako zagotovila hitrejšo regeneracijo degradiranega okolja. Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline oskrbuje preko 90 % prebivalcev Šaleške doline in predstavlja drugi največji sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji. S preko 144 km toplovodnega omrežja in preko 400 toplotnimi podpostajami zajema mesto Velenje in Šoštanj, Podkraj, Pesje, Lokovico ter Topolšico. Z daljinsko toplotno energijo se oskrbuje tudi lokalno gospodarstvo – Gorenje, Veplas, ki toplotno energijo uporabljajo v proizvodnih procesih. Toplotno energijo dobavlja Termo elektrarna Šoštanj (TEŠ). Sistem dobave toplotne energije upravlja Komunalno podjetje Velenje15, ki redno vlaga v posodobitve sistema. Pred upravljavcem sistema dobave toplotne energije je veliko izzivov: širjenje kroga odjemalcev (turizem, industrija, zasebna poraba), potencialno nestabilna dobava toplotne energije … Učinkovitost sistema je mogoče povečati na več področjih: posodobitev programske opreme za optimiranje delovanja sistema, obnova vodov za distribucijo toplotne energije, obnova razvodov za distribucijo toplotne energije, nabava toplotne energije z manjšim vplivom CO2 na okolje. To je le nekaj izzivov, ki čakajo lokalno skupnost ob upravljanju sistema, ki je eden ključnih faktorjev pri izboljšanju kvalitete zraka v Šaleški dolini, nekoč in v prihodnosti. Dolgoročni izziv je oskrba sistema s toplotno energijo po koncu delovanja TEŠ čez štirideset let. Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika, upravlja tudi prvi slovenski sistem daljinske dobave hladu za hlajenje objektov v ožjem mestnem središču. Sistem je izveden z absorpcijsko hladilno postajo zmogljivosti 980 kW. Za proizvodnjo hladu se uporabi toplotna energija iz omrežja daljinskega ogrevanja, kar predstavlja povečano energetsko izkoriščenost omrežja v poletnem obdobju obratovanja. Pozitivni ekološki rezultati tovrstnega sistema so v zmanjšani porabi električne energije in posledično manjši porabi premoga za proizvodnjo električne energije in posledično tudi v manjših emisijah CO2. S tem projektom – nabavo hladu je zagotovljena 15 % nižja cena za ohlajevanje prostorov v primerjavi z izvedbo in obratovanjem lastnih elektro-kompresorskih hladilnih sistemov. Hlajenje z absorpcijsko hladilno tehniko za proizvodnjo hladu na enoto skupnih hladilnih površin porabi kar petkrat manj električne energije v primerjavi s klasičnimi – lokalnimi elektro-kompresorji.16 Daljinsko hlajenje ima še eno nezanemarljivo prednost pred klasičnim načinom hlajenja prostorov – odprava arhitekturno motečih zunanjih kompresorskih postaj, ki kazijo arhitekturne podobe objektov in mest. Trenutno se dobava hladu izvaja samo v objekta nova avtobusna postaja in poslopje MO Velenje s skupno potrebno hladilno močjo 228 kW. Zmogljivost hladilne postaje je 980 kW, kar pomeni, da je trenutna izkoriščenost sistema samo 23 %. Poleg omenjenih objektov je bila dobava hladu načrtovana še za naslednje objekte: Upravna enota Velenje, Galerija Velenje, Kulturni dom Velenje, Restavracija DK, Sodišče Velenje, Rdeča dvorana, Steklena direkcija PV, Bazen Velenje. Izkoriščenost sistema dobave hladu je potrebno čim prej povečati. Prihranki v obliki stroška za hlajenje prostorov, prihranki energije in posledično zmanjšane emisije, imajo še mnoge druge multiplikativne učinke (izboljšana kakovost zraka in kakovost okolja, izboljšani energetski kazalniki lokalne skupnosti, zmanjšan ogljični odtis lokalne skupnosti, dvig ugleda lokalne skupnosti …). Cilji ukrepa Kazalniki

Optimizacija sistema daljinske dobave toplotne energije

Zmanjšana možnost izpada dobave toplotne energije

Optimizacija izkoristkov sistema daljinske dobave hladu

Povečan odstotek izkoriščenosti sistema za proizvodnjo in daljinsko dobavo hladu

Optimizacija javne rabe energije Skupna letna raba energije v javnih objektih.

15 Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je javno podjetje v lasti Občine Šmartno ob Paki, Občine Šoštanj in MO Velenje. 16 Vir: KP Velenje, http://www.kp-velenje.si/images/stories/Dokumenti/Energetika/23022011/Daljinsko20 hlajenje%20v%20MO%20Velenje.pdf.



Izboljšanje kakovosti zraka Kazalniki kakovosti zraka

2.5 Izboljšanje energetskih karakteristik javnih objektov in večstanovanjskih stavb ter izvedba celovitih prenov stanovanjskih sosesk; Velenje je nastalo kot sodobno, modernistično mesto in ta modernistični karakter je mesto uspelo relativno dobro zadržati. Številni javni in tudi zasebni (stanovanjski) objekti ter območja imajo status kulturne dediščine. Gradbene značilnosti objektov, zgrajenih v obdobju od šestdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja so vzrok nizke energetske učinkovitosti teh stavb. Velenje se je kot članica Konvencije županov zavezala k znatnim znižanjem (20 %) emisij CO2 do leta 2020 glede na izhodiščno leto 2003. Glavni ukrepi na področju sanacije stanovanjskih zgradb na področju učinkovite rabe energije (URE) bodo bistveno pripomogli k zmanjšanju rabe toplotne energije in tudi zmanjšanju emisij CO2 , hkrati pa se izboljšajo tudi bivalni pogoji v stavbah. Celovite obnove vključujejo zamenjavo stavbnega pohištva, ogrevalnih teles oz. regulacijskih elementov in izboljšanje stavbnega ovoja. Pri celoviti obnovi je potrebno vključiti tudi kotlovnico s sodobno regulacijsko ogrevalno tehniko. Kjer ni zagotovljena oskrba z daljinskim sistemom ogrevanja se mora preučiti možnost implementacije obnovljivih virov energije (OVE) za sistem ogrevanja (lesna biomasa, geotermalna energija …). Ne nazadnje izvedba predstavljenih ukrepov prinaša dolgoročno tudi pozitivne finančne učinke na področju rabe energije tako za javni sektor kot za privatne lastnike.17 Poseben izziv predstavlja energetska sanacija celotnih naselij. Potrebno je izdelati učinkovite poslovne modele energetske sanacije, ki bi bili zanimivi tudi za finančno šibkejše etažne lastnike. Izboljšati je potrebno pogoje za nastanek učinkovitih javno-zasebnih partnerstev pri izvajanju celovitih energetskih sanacij. Poleg energetskih sanacij, ki bodo pomembno vplivale na kakovost bivanja v mestu, je na nivoju stanovanjskih sosesk potrebno zagotoviti celovit pristop k urbani prenovi stanovanjskih sosesk, ki vključuje tudi reševanje urbanističnih, prometnih in drugih družbeno-socialnih problemov posameznih stanovanjskih sosesk. Energetska sanacija je tudi priložnost za lokalni gradbeni sektor, ki je v obdobju gospodarske in finančne krize utrpel hud padec. V okviru celovitih energetskih sanacij je možno tudi bolje upravljati z arhitekturno celovitostjo posameznih objektov in celotnih sosesk, ter ohranjanjem arhitekturne identitete mesta. Cilji ukrepa Kazalniki

Izboljšati učinkovitost rabe energije v javnih stavbah Število energetsko saniranih javnih objektov

Izboljšati učinkovitost rabe energije zasebnih stanovanjskih in večstanovanjskih objektov

Število energetsko saniranih zasebnih stanovanjskih in večstanovanjskih objektov

Izdelati in izvajati učinkovite poslovne modele za celovito energetsko sanacijo objektov in celovito prenovo stanovanjskih sosesk

Število izvedenih projektov celovite prenove stanovanjskih sosesk

Znižanje emisij CO2 v javnem in zasebnem sektorju Obseg emisij CO2

6.3 IZOBRAŽENO VELENJE MO Velenje je izobraževalno središče z vsemi stopnjami izobraževalnih programov. Poleg predšolske vzgoje, kamor je vključenih preko 80 % otrok in 6 osnovnih šol, sta v mestu razvita tudi sekundarni in terciarni izobraževalni nivo. Srednje šolski programi so razviti v okviru Šolskega centra Velenje, v katerem se lahko dijaki izobražujejo v naslednjih programih: splošna gimnazija, splošna gimnazija s športnim oddelkom, umetniška gimnazija – smer glasba in likovna smer, poklicna in tehniška elektro in računalniška šola, poklicna in tehniška strojna šola, poklicna in tehniška rudarska šola, poklicna in

17 Vir: Trajnostni energetski akcijski načrt Mestne občine Velenje (SEAP)



tehniška šola za storitvene dejavnosti. V Šolskem centru Velenje je organiziran tudi višješolski program, kjer se lahko študentje izobrazijo za pridobitev naziva inženir elektronike, informatike, rudarstva in geotehnologije, mehatronike, poslovanja v gostinstvu in turizmu ter varstva okolja in komunale. Skupaj izvajajo 25 srednješolskih in 7 višješolskih programov. V okviru Šolskega centra Velenje je vzpostavljena tudi enota Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki je kadrovsko, tehnološko in didaktično eden najbolj razvitih tovrstnih centrov na območju Srednje Evrope. Med drugim se ponaša z vrhunsko opremljenimi laboratoriji za izvajanje praktičnega pouka vseh programov Šolskega centra Velenje in sodobnim energetskim poligonom za obnovljive vire energije, vključno s pasivno hišo. Veliko dodano vrednost izobraževalnemu sistemu v Velenju ponuja MIC tudi preko široko zastavljenega funkcionalnega izobraževalnega programa z lokalnim in regijskim gospodarstvom. Visokošolski študij poteka na Visoki šoli za varstvo okolja, kjer izvajajo dodiplomski in podiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija. Visoka šola za varstvo okolja je ustanovljena v okviru Regijskega študijskega središča Celje, katerega so-ustanoviteljica je tudi MO Velenje. V Velenju visokošolski študij poteka tudi na Fakulteti za energetiko, ki je dislocirana enota Univerze v Mariboru. Na Fakulteti za energetiko izvajajo visokošolski, univerzitetni, magistrski ter doktorski študijski program »Energetika«. Področje vseživljenjskega učenja je razvito v okviru Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje, ki izvaja vrsto izobraževalnih in svetovalnih programov za vse generacije in posebne ciljne skupine. MO Velenje si prizadeva za širitev študijskih programov za poklicne profile, ki jih lokalno gospodarstvo potrebuje. To so predvsem praktično naravnani študijski programi za potrebe lokalne in regionalne predelovalne industrije. Izdelan je politehnični izobraževalni koncept - Politehnika Velenje, ki pa še ni umeščen v nacionalni izobraževalni okvir. MO Velenje si prizadeva tudi za zagon že akreditiranega zavoda Akademija za glasbo pod okriljem Univerze v Mariboru. Izdelani so študijski programi za dodiplomski in podiplomski nivo, vendar postopek akreditacije le teh ni bil dokončan zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo izvedbo. Za - Politehniko in Akademijo za glasbo v regiji obstaja velik interes, kar je izraženo tudi v anketi – ustanovitev Politehnike podpira 79 % občanov, zagon Akademije za glasbo pa kar 81 %. Mestna občina Velenje si bo tudi v prihodnje prizadevala zagotavljati ustrezne materialne pogoje za delovanje že obstoječih ter tudi novih visokošolskih študijskih programov. Na območju MO Velenje in regiji je prisotnih ogromno kreativnih ustvarjalcev različnih profilov, ki delujejo bolj ali manj nepovezano. Ustvarjalni kulturno-umetniški potencial je potrebno združevati in nadgrajevati v obliki kreativnih industrij, ki predstavljajo povezavo med umetnostjo in industrijo. Kreativne industrije v mestu z razkošno industrijsko tradicijo predstavljajo pomemben temelj nadaljnje gospodarske rasti in razvoja produktov, ki s svojo obliko in zgodbo na trgu dosegajo višje dodane vrednosti, načrtna krepitev trga kulturnih dobrin pa v okolje vnaša dodatne razvojne priložnosti postindustrijske dobe.18 Cilji programa IZOBRAŽENO Velenje:

zagotavljanje višjega nivoja izobrazbe lokalnega prebivalstva; zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje obstoječih in razvoj novih izobraževalnih

programov; izobraževanje ustreznih kadrov za potrebe lokalnega gospodarstva; omogočanje večje dodane vrednosti za proizvode lokalnega gospodarstva; zagotavljanje stabilnih pogojev za delovanje kulturno-umetniških ustvarjalcev;

Ukrepi programa IZOBRAŽENO Velenje: 3.1 Vzpostavitev stabilnih pogojev za delovanje obstoječih in razvoj novih strokovnih študijskih programov v okviru Politehnike 3.2 Vzpostavitev pogojev za zagon Akademije za glasbo 3.1 Vzpostavitev pogojev za razvoj novih strokovnih študijskih programov

18 Vir: Lokalni program kulture Mestne občine Velenje 2014 – 2020.



Izobraževalni sistem v Velenju je dobro zasnovan glede na potrebe lokalnega in regijskega gospodarstva. Za boljšo izkoriščenost lokalnih potencialov in zagotavljanje kakovostnih kadrov za potrebe lokalnega gospodarstva se izraža potreba po fleksibilnem strokovnem izobraževalnem programu, ki bo tesno povezan z lokalnim gospodarstvom in kreativnim sektorjem. Takšen (»politehničen«) izobraževalni sistem gospodarstvo zahteva zaradi potrebe po izmenjavi oziroma prenosu znanstvenih odkritij in aplikacij v gospodarstvo ter obratno, iz gospodarstva v izobraževalne ustanove. Zaradi finančne podhranjenosti nacionalnega izobraževalnega sistema je težko pričakovati masovno financiranje novih študijskih programov s strani države. Zaradi tega si je potrebno prizadevati za zagotovitev zakonskih, finančnih in materialnih pogojev za izvedb že obstoječih in novih izobraževalnih programov, v katere bo aktivno vključeno gospodarstvo že v fazi koncipiranja izobraževalnih programov, kot tudi pri financiranju izvedbe. Pomembno je, da se v oblikovanje takšnih izobraževalnih programov vključi tudi razvoj kreativnih industrij, ki so vez med umetnostjo in gospodarstvom. Kreativne industrije so zaznamovale nastanek Velenja, so vseprisotne danes in predstavljajo enega izmed temeljev nadaljnjega razvoja mesta, njegovega kulturno-umetniškega in gospodarskega sektorja.

3.2 Vzpostavitev pogojev za zagon Akademije za glasbo Organizacija in uspešnost izvajanja programov glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju in Umetniške gimnazije, smer glasba, je razvidna iz velikega števila lokalnih glasbenikov, ki dosegajo tudi velike mednarodno odmevne uspehe in odlično produkcijo na različnih področjih. Številni mladi glasbeniki nadaljujejo izobraževanje bodisi na ljubljanski, bodisi na tujih akademijah ali visokošolskih glasbenih ustanovah. V Velenju in vsej vzhodni Sloveniji obstaja velik interes za ustanovitev Akademije za glasbo, v kateri bodo študentje imeli možnost nadgraditi nivo že pridobljene glasbene izobrazbe. V preteklih letih sta že bila izdelana visokošolski in magistrski študijski program za področje glasbe, uspešno je bil tudi akreditiran nov visokošolski zavod s sedežem v Velenju, v okviru Univerze Maribor. Do akreditacije študijskih programov ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.


Zagotoviti institucionalne pogoje za pripravo in izvajanje izobraževalnih programov, ki so bolje prilagojeni zahtevam gospodarstva

Novi strokovni izobraževalni programi

Zagotoviti prostorske pogoje za izvajanje izobraževalnih programov, ki so bolje prilagojeni zahtevam gospodarstva

Zagotovljeni materialni pogoji za nove strokovne izobraževalne programe

Izboljšati prenos znanj in znanstvenih odkritij v gospodarstvo in obratno – v izobraževalne ustanove

Rast števila inovacij

Spodbuditi razvoj kreativnih industrij in boljšo integracijo z izobraževalnim in gospodarskim sistemom

Višja dodana vrednost lokalnih proizvodov


Zagotoviti institucionalne in finančne pogoje za ustanovitev Akademije za glasbo v Velenju

Akreditiran program Akademije za glasbo

Zagotoviti prostorske pogoje za izvajanje programa Zagotovljeni prostorski pogoji za izvajanje programa



6.4. Velenje za ŽIVLJENJE Za Velenje je značilna visoka kakovost bivanja. Klub majhnosti mesto zagotavlja vse urbane funkcije, ki so bolj ali manj prisotne tudi v mestnih soseskah. Obsežne in urejene zelene in druge javne površine se morajo ohranjati in širiti skladno z osnovnimi urbanističnimi koncepti, ki so lastni mestu Velenje. MO Velenje si prizadeva in podpira širok krog organizacij v nevladnem sektorju, z različnimi projekti in finančno podporo v obliki letnih razpisov sofinancira delovanje društev in drugih oblik organiziranosti občanov. Ukrepi so usmerjeni v spodbujanje prostovoljstva, delovanje mladinskih organizacij, skrbi za starejše, krepitev medkulturnega dialoga, ohranjanje naravne in kulturne krajine, programe za ranljive skupine prebivalcev in druge programe. Kljub temu da je financiranje zagotovljeno širokemu spektru delovanja nevladnega sektorja, so zaznane iniciative, da se sistem financiranja na posameznih področjih (kultura, šport …) prilagodi posebnim okoliščinam, v katerih ti subjekti delujejo. Za zagotavljanje dolgoročnejših učinkov in bolj stabilnih pogojev delovanja bi bilo na določenih področjih potrebno nadomestiti projektni način financiranja s programskim. Kvaliteto urbanega življenja tvorijo tudi kvalitetne javne storitve in bogata ter raznovrstna kulturno-umetniška produkcija. Novo dimenzijo kvalitete preživljanja prostega časa v mestnem središču predstavlja prenovljena promenada, ki mestnemu središču prinaša nove programe in prizorišča, ki jih z inovativnimi arhitekturnimi rešitvami in elementi povezuje z zelenimi parkovnimi površinami vodnim telesom reke Pake. Z visoko povprečno oceno (4,4 od 5) so občani ocenili kvaliteto javnih in zelenih površin. Zgraditi je potrebno sistem upravljanja s praznimi stanovanji in predvsem s praznimi stanovanjskimi hišami - urbano anomalijo, ki jo je moč spremeniti v korist lastnikov in potencialnih uporabnikov – mladi in mlade družine ter starejši prebivalci (varovana in oskrbovana stanovanja). Z učinkovitim in inovativnim modelom upravljanja s praznimi stanovanji in hišami se bo naslovilo več problemskih področij: boljša izkoriščenost stanovanjskega fonda, zagotovitev stanovanj za mlade in mlade družine, omogočanje hitrejše osamosvojitve mladih, omogočanje ponudbe varovanih in oskrbovanih stanovanj za starejše, omogočanje medgeneracijskega dialoga in vzajemne pomoči med mladimi in starejšimi v stanovanjskih skupnostih. Tovrstni ukrepi so skladni z Lokalnim programom delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2016–2020 (v nastajanju) in Strategijo razvoja socialnega varstva v Mestni občini Velenje za obdobje od 2014 do 2020. Nadgradnja kakovosti urbanega življenja v okviru programa Velenje za ŽIVLJENJE bo dosežena z uvedbo učinkovitega modela mestnega marketinga, ki bo imel ključno vlogo pri trženju mesta, v katerega želimo privabiti mlade strokovnjake in mlade družine za razvijajoče se gospodarstvo. Upravljanje programov mestnega središča je ključna za dvig kakovosti urbanega življenja in atraktivnosti mestnega središča in središč mestnih naselij. Učinkovit mestni marketing bo skrbel tudi za upravljanje s komercialnimi prostori in komercialnimi in družabnimi programi v mestnem središču in stanovanjskih naseljih. Cilji programa Velenje za ŽIVLJENJE:

izboljšanje javne podobe in prepoznavnosti Velenja kot mesta z nadpovprečno kakovostjo življenja v nacionalnem in mednarodnem okolju;

izboljšanje upravljanja in kakovosti urbanega okolja skozi programe celovitih prenov stanovanjskih sosesk;

izboljšanje upravljanja s praznimi komercialnimi in zasebnimi prostori; izboljšanje pogojev za širitev urbanih programov in vsebin v mestnem središču in središčih

stanovanjskih naselij. Ukrepi programa Velenje za ŽIVLJENJE:

4.1 Urbana prenova

Akademije za glasbo Akademije za glasbo



4.2 Vzpostavitev pogojev za izvajanje mestnega marketinga 4.3 Izdelava in izvedba koncepta učinkovitega upravljanja s praznimi stanovanjskimi površinami

4.1 Urbana prenova MO Velenje je ob svoji 55-letnici dobila moderno novo promenado, ki je mestnemu središču prinesla številne nove kakovosti in programske točke. Nova promenada predstavlja povezovalno in prireditveno os, ki v mestno središče z novimi programi in lokacijami za najrazličnejše prireditve vabijo obiskovalce mestnega središča. Nova promenada v prostor postavlja inovativno dvoetažno parkirno hišo na njenem severnem koncu (današnje parkirišče med Zdravstvenim domom Velenje in Šolskim centrom Velenje), nov most sredi promenade ter amfiteater ob bregovih Pake. S prenovo promenade se je ob tem zmanjšala poplavna ogroženost mesta ter povečala njegova atraktivnost za obrtnike, podjetnike, stanovalce in obiskovalce.19 Projekt Promenada je bil uspešen. Kljub nekaterim funkcionalnim pomanjkljivostim je Promenada dosegla svoj namen. Odprla je prostor novim urbanim programom, privabila nove ponudnike in nove goste. Veliko kvaliteto prostora ponuja amfiteater, ki približa vodno telo – reko Pako obiskovalcu in hkrati ponuja odlično kuliso za glasbena in druge kulturno-umetniške produkcije. Z dobrimi urbanimi prenovami in programi se rešuje najbolj pereče vprašanje sodobnih mestnih jeder – izumiranje programov in življenja mestnih središč s seljenjem dogajanj in storitev na obrobja mest v nakupovalna središča. Možnosti in motivov za intervencije v mestnem središču in tudi v stanovanjskih središčih je veliko. V mestnem središču je potrebno povečati število prebivalcev, predvsem mladih in mladih družin, ki so najbolj aktivni uporabniki mestnih središč. Izziv za nadaljevanje urbane prenove predstavlja nadaljevanje projekta promenada mimo gimnazije, Titov trg, nadgradnje tržnice … Nadaljevanje urbane prenove se bodo nadaljevale in izvajale z motivi ohranjanja arhitekturne in naravne dediščine Velenja, izboljšanja dostopnosti prostora in programov za vse skupine prebivalcev, s posebno pozornostjo do potreb ranljivih skupin prebivalstva, povečanja števila uporabnikov programov, povečanja števila prebivalcev mestnega središča ter izboljšanja storitev in ponudbe v mestnem središču.

19 Vir: http://lepicenter.velenje.si/faze-projekta/arhitekturni-projekt-promenada/, dostop: 18. 9. 2015


Zagotoviti pogoje za nadaljevanje projektov urbane prenove v mestnem središču

Število intervencij v mestnem središču

Zagotoviti pogoje in stanovanjsko politiko za privabljanje mladih in mladih družin v mestno središču

Število priseljenih mladih in mladih družin

Omogočiti razvoj novih programov in storitev Število urbanih programov in storitev v mestnem središču



4.2 Vzpostavitev pogojev za izvajanje mestnega marketinga Uvedba organiziranega mestnega marketinga je ena izmed ključnih ukrepov v procesu revitalizacije mestnih središč, za učinkovito izvajanje upravljanja s programi, storitvami in lokacijami v mestnem središču. Mestni marketing ima lahko tudi širšo funkcijo – trženje mesta kot poslovne lokacije in kot lokacije za priseljevanje novih prebivalcev. V okviru projekta City Impulses 20 je bil razvit organizacijski model za potencialno organizacijo, ki bo skrbela za izvajanje mestnega marketinga v Velenju. V okviru izdelave organizacijskega modela delovanja enote za mestni marketing v Velenju so bili jasno identificirani sklopi aktivnosti, ki jih bo izvajala ta enota v Velenju. To so: mestni marketing, dinamično upravljanje in trženje prostorov, izobraževanje podjetnikov, upravljanje odnosov med podjetniki, občino in drugimi deležniki. Organizacijski model natančno razčlenjuje 3 različne možnosti oz. modele ustanovitve in delovanja enote za izvajanje mestnega marketinga v Velenju, analizira prednosti in slabosti posameznega modela, finančne vidike delovanja ter kadrovske zahteve za izvajalce mestnega marketinga .

2.3 Izdelava in izvedba koncepta učinkovitega upravljanja s praznimi stanovanjskimi

površinami Pomanjkanje stanovanj na eni strani in obilica praznih stanovanj in stanovanjskih hiš je urbana anomalija, ki je povezana s konceptom privatne lastnine in posledično težko obvladljiva. Zgraditi je potrebno sistem upravljanja s praznimi stanovanji in predvsem s praznimi stanovanjskimi hišami. Potrebno je zagotoviti dovolj stanovanj za mlade in mlade družine v mestnem središču. Naslednja ranljiva skupina pri stanovanjskem vprašanju so starejši občani, ki povprašujejo po varovanih in oskrbovanih stanovanjih. Z učinkovitim in inovativnim modelom upravljanja s praznimi stanovanji in hišami se bo naslovilo več problemskih področij: boljša izkoriščenost stanovanjskega fonda, zagotovitev stanovanj za mlade in mlade družine, omogočanje hitrejše osamosvojitve mladih, omogočanje ponudbe varovanih in oskrbovanih stanovanj za starejše, omogočanje medgeneracijskega dialoga in vzajemne pomoči med mladimi in starejšimi v stanovanjskih skupnostih. Tovrstni ukrepi so skladni z Lokalnim programom delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2016–2020 (v nastajanju) in Strategijo razvoja socialnega varstva v Mestni občini Velenje za obdobje od 2014 do 2020.

20 Vir: www.city-impulses.eu/


Zagotoviti pogoje ustanovitev organizacije za izvajanje aktivnosti mestnega marketinga

Ustanovitev organizacije za mestni marketing

Zagotoviti boljše upravljanje s komercialnimi prostori v mestnem središču

Število praznih komercialnih prostorov v mestnem središču

Omogočiti razvoj novih programov in storitev v mestnem središču

Število komercialnih programov in storitev v mestnem središču


Zagotoviti stanovanjske možnosti za mlade in mlade družine

Število stanovanj za najem / nakup

Zagotoviti ponudbo varovanih in oskrbovanih stanovanj

Število varovanih in oskrbovanih stanovanj v mestu



7. Skladnost TUS Velenje s strateškimi okviri na nacionalni, regionalni in lokalni ravni

7.1 Uredba (EU) št. 1301/2013 Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006. Sprejeta uredba opredeljuje načela, pravila in standarde za izvajanje Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR) ter obseg naložb za rast in delovna mesta ter za teritorialno sodelovanje v obdobju 2014-2020.21 Ključni tematski sklopi, ki jih bo ESRR v trenutnem programskem obdobju podpiral, so inovacije in raziskave, informacijske in komunikacijske tehnologije, podpora malim in srednje velikim podjetjem ter spodbujanje nizkoogljičnega gospodarstva. Vrste naložb, ki jih spodbuja ESRR:

v MSP za ustvarjanje in ohranjanje trajnih delovnih mest; v vse vrste podjetij na področju inovacij in raziskav, nizkoogljičnega gospodarstva in IKT, pri

katerih so vključena MSP; v infrastrukturo, ki zagotavlja osnovne storitve na področju energije, okolja, prometa in IKT pa

tudi na področju sociale, zdravstva in izobraževanja; v razvoj endogenega potenciala.

TUS Velenje je v svojih strateških usmeritvah povsem usklajen z Uredbo (EU) št. 1301/2013. Program PODJETNO Velenje je usmerjen v izkoriščanje notranjih (endogenih) potencialov lokalnega in regionalnega gospodarskega in izobraževalnega sistema, čemur je namenjen ukrep TUS Velenje 1.1 Razvoj prostorskih in vsebinskih možnosti za razvoj podjetništva.

7.2 Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 Kot Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljevanju: OP KP), je tudi TUS Velenje v osnovi usmerjen k spodbujanju gospodarskega razvoja in zagotavljanju blaginje. Cilji OP KP, ki so skladni s TUS Velenje, so še: okrepiti prizadevanja na področju raziskav in razvoja, podpirati inovacijske potenciale malih in srednje velikih podjetij, spodbujati učinkovitost virov in zmanjšati pritisk na okolje, razvijati prometni sektor, spodbujati rast stopnje zaposlenosti. OP KP je za obdobje 2014–2020 oblikoval 11 strateških tematskih ciljev, ki podpirajo uresničevanje Strategije EU 2020, strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Tematski cilji OP KP 2014–2020 so naslednji: 1. krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; 2. izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in

kakovosti; 3. povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja; 4. podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; 5. spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; 6. varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; 7. spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; 8. spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; 9. spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; 10. vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje; 11. izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. Skladnost TUS Velenje z OK KP 2014–2020: kot je razvidno iz spodnje tabele so programi in ukrepi TUS Velenje skladni z vsemi 11 cilji OP KP 2014–2020.

21 Vir: http://eur-lex.europa.eu/summary/SL/URISERV:2602_3

Zmanjšati število praznih stanovanj in stanovanjskih hiš v mestu

Število praznih stanovanj in stanovanjskih hiš



PROGRAM PREDNOSTNIH NALOŽB

UKREP OP KP 2014 - 2020 1.

PO

DJET

NO

VEL

ENJE

1.1 Razvoj prostorskih in vsebinskih možnosti za razvoj podjetništva

(1) Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij

(2) Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij

(6) Varstvo okolja in spodbujanje

učinkovite rabe virov

(8) Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile



1.4 Podpora izgradnji 3. razvojne osi

2.

SON

ARAV

NO

VEL

ENJE

2.1 Optimizacija javnega potniškega prometa


(2) Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti

(4) Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih

(5) Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj

(6) Varstvo okolja in spodbujanje

učinkovite rabe virov

(7) Spodbujanje trajnostnega prometa in

odprava ozkih grl v ključnih omrežnih

infrastrukturah

2.2 Zaključevanje notranjega kolesarskega omrežja in izgradnja druge kolesarske infrastrukture ter izgradnja regionalnih kolesarskih povezav

2.3 Trajnostna optimizacija ukrepov ureditve mirujočega prometa

2.4 Izboljšanje izkoriščenosti sistemov daljinske energetike

2.5 Izboljšanje energetskih karakteristik javnih objektov in večstanovanjskih stavb

3.

IZO

BRAŽ

ENO

VE

LEN

JE

3.1 Vzpostavitev pogojev za razvoj novih strokovnih študijskih programov


(2) Izboljšanje dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter povečanje njihove uporabe in kakovosti

(8) Spodbujanje zaposlovanja in

mobilnosti delovne sile

(10) Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje

3.2 Vzpostavitev pogojev za ustanovitev glasbene akademije

4.

4.1 Urbana prenova (4) Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih

(5) Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj

4.2 Vzpostavitev pogojev za izvajanje mestnega marketinga



TUS Velenje, njeni cilji, programi in ukrepi so skladni tudi s temeljnimi cilji izvajanja kohezijske politike v okviru mehanizma CTN, ki je podprt s sredstvi naslednjih prednostnih osi, ukrepov in specifičnih ciljev: Prednostna os:

Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti (Ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba) zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa; specifični cilj: Učinkovita raba prostora v urbanih območjih, Programi TUS Velenje: Velenje ZA ŽIVLJENJE, SONARAVNO VELENJE;

Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja (Ukrep Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami in stanovanjskem sektorju), Specifični cilj: Povečanje učinkovite rabe energije v gospodinjskih - Programi TUS Velenje: SONARAVNO VELENJE;

Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja (Ukrep: Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, Specifični cilj: Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih (sistem P+R, ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč JPP in ureditev parkirišč za kolesa). Skladni Programi TUS Velenje: Velenje ZA ŽIVLJENJE, SONARAVNO VELENJE;

7.3 Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 Partnerski sporazum je nacionalni strateški dokument in podlaga za črpanje sredstev iz EU skladov in je kot takšen usklajen z vsemi operativnimi programi za programsko obdobje 2014-2020. Partnerski sporazum povzema 11 tematskih ciljev iz OP KP, katerih skladnost TUS Velenje je prikazana v poglavju 7.2. Analiza gospodarskih gibanj in izzivov prepoznava enake izzive na nacionalni, kot TUS Velenje na lokalni ravni: demografski trendi in strukturne slabosti gospodarskega sektorja. Priložnosti so identificirane tudi v tujih neposrednih investicijah, kjer Slovenija še vedno ni prepoznana kot primerna lokacija za investicije. S podobnim problemom prepoznavnosti se na nacionalni ravni sooča Velenje, katerega večina ljudi še vedno dojema kot sivo industrijsko mesto. TUS Velenje in na splošno strateški okvir MO Velenje je skladen tudi s tistimi horizontalnimi načeli partnerskega sporazuma, katere je možno aplicirati na nivoju lokalnega razvoja, še posebej z načelom zavezanosti k trajnostnem razvoju.

7.4 Strategija prostorskega razvoja Slovenije V času nastanka TUS Velenje je še v veljavi Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju SPRS), sprejeta leta 2004, le da se že oblikuje nova strategija prostorskega razvoja Slovenije. Strategija prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS) je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru. Podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo.22 Z vidika TUS Velenje je SPRS strateški dokument, ki določa prostorske in načelne usmeritve razvoja prostora za trajnosten razvoj mest in drugih naselij podaja konceptualne usmeritve razvoja mest (policentričnost in polifunkcionalnost) in utemeljuje razvoj na racionalni rabi prostora in 22 Vir: Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004

4.3 Izdelava koncepta in izvedba varovanih stanovanj v praznih stanovanjskih objektih

(9) Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini

(11) Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava



zemljišč. SPRS določa tudi položaj mesta v policentrični zasnovi regionalnih središč in tipe funkcij, ki jih kot takšna središča imajo v regionalnem in nacionalnem prostoru. Velenje je v SPRS opredeljeno kot regionalno središče nacionalnega pomena. »Središča nacionalnega in regionalnega pomena so najpomembnejša središča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska območja in prometna vozlišča. Vanje se usmerja najpomembnejše javne funkcije. Središča nacionalnega in regionalnega pomena so primerna lokacija za terciarno in sekundarno raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje, višje strokovno izobraževanje, sodne in upravne institucije in bolj specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije.« Cilji prostorskega razvoja, kot so opredeljeni v SPRS, so skladni tudi s TUS Velenje:

Racionalen in učinkovit prostorski razvoj (usmeritve dejavnosti v prostoru za doseganje trajnostnega in učinkovitega razvoja gospodarstva, izboljšanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi).

Razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij – Velenje je umeščeno v policentrično zasnovo središč nacionalnega pomena in TUS Velenje gradi na utrditvi te pozicije s širjenjem gospodarskih, upravnih, izobraževalnih in drugih funkcij urbanega prostora v SAŠA regiji.

Večja konkurenčnost slovenskih mest v evropskem prostoru: TUS Velenje obravnava razvoj novih razvojnih con regionalnega pomena in predvideva ukrepe za zagotovitev stanovanj v urbanem naselju.

Kvaliteten razvoj in privlačnost mest: TUS Velenje in ostali strateški okvir MO Velenje upoštevajo in uresničujejo načela varnega, socialno pravičnega, urejenega mesta, upoštevajo vrednost kulturne dediščine, ki je vtkana in vzdrževana v urbanem tkivu.

Povezanost infrastrukturnih omrežij z evropskimi infrastrukturnimi sistemi: TUS Velenje posebej izpostavlja ovire, ki jih slaba prometna povezanost Velenja pomeni za gospodarski in socialni razvoj mesta Velenje in regije - cilj, ki je zastavljen v SPRS, ampak še vedno nerealiziran – hitra in varna priključitev na V. koridor Trans European Network.

Preudarna raba virov: zaradi prostorskih omejitev za stanovanjsko in gospodarsko gradnjo, je racionalno izkoriščanje prostora vitalnega pomena za razvoj Velenja, za ohranitev osnovnih urbanističnih karakteristik Velenja in kakovosti življenjskega okolja.

Varstvo okolja in ohranjanje narave: programi in ukrepi TUS Velenje in ostali deli strateškega okvira MO Velenje so skladni s tema temeljnima ciljema, kot dokazuje pretekli razvoj in prihodnji razvojni načrti.

7.5 Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2014–2020 Regionalni razvojni program savinjske regije za obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: RRP SR) v osnovni analizi stanja v regiji izpostavlja problematiko 3. razvojne osi, ki ne predstavlja razvojne ovire samo za Velenje, ampak za celotno Savinjsko statistično in razvojno regijo. Ključna razvojna področja so skladna z zastavljenimi programi in ukrepi TUS Velenje. Ključna razvojna področja, kot jih predstavlja RRP SR in so neposredno skladni s programi in ukrepi TUS Velenje, so:

trajnostna gospodarska rast (razvoj podpornega okolja za rast malih in srednjih podjetij ter nadaljnji razvoj večjih podjetij);

trajnostni teritorialni razvoj (sanacija degradiranih območij, urbano prenovo za večjo kakovost okolja v mestih, vzpostavitev večje dostopnosti in mobilnosti, investicije v javni potniški promet in druge oblike trajnostne mobilnosti, vzpostavitev zelene infrastrukture (ozelenitev urbanih območij);

razvoj trajnostnega turizma (podporno okolje za razvoj turizma (prometne povezave, kolesarske poti, urejena mesta in vasi, razvoj turistične ponudbe, nadgradnja in razvijanje novih programov in turističnih produktov, storitev, ki bodo temeljili na interpretaciji narave, upoštevanju naravne in kulturne dediščine območja – razvoj zelenega, naravovarstvenega turizma, obnova objektov kulturne dediščine);

upravljanje z naravnimi viri (energetske obnove stavb javnega sektorja, večstanovanjskih stavb, spodbujanje občanov k energetski obnovi stanovanjskih stavb, uporabi energetsko učinkovitih sistemov za ogrevanje, pilotni projekte za dosego energetsko samooskrbnih območij z več kot 5000 prebivalcev);



blaginja družbe regije (aktivno zaposlovanje mladih, spodbujanje povezovanja med podjetji in raziskovalno in izobraževalno sfero, krepitev družbene odgovornosti in okoljske ozaveščenosti, zagotavljanje stanovanjskih pogojev za mlade družine, medgeneracijski centri, izboljšanje dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev);

vključujoča družba (ustvarjanje pogojev za večjo socialno vključenost (zagotavljanje prostorov in programov – zaposlovanje mladih, nove stanovanjske enote, varovana stanovanja za starejše, spodbujanje soc. podjetništva, krepitev položaja nevladnega sektorja);

infrastruktura za boljše stanje okolja in trajnostno mobilnost (vzpostavitev trajnostnega in integriranega prometa s krepitvijo javnega potniškega prometa, izgradnja manjkajočih kolesarskih povezav, izboljšanje cestnih in železniških prometnih povezav).

RRP SR ima razvite štiri regionalne razvojne prioritete regije, ki predstavljajo tudi razvojno specializacijo Savinjske regije: 1. predelava in obdelava materialov (kovine, les, umetne mase, steklo); 2. prehranska oskrba; 3. trajnostni turizem; 4. energetska oskrba. V obdobju 2014-2020 bo Savinjska regija skrbno in odgovorno obravnavala vsako izmed štirih razvojnih prioritet. Podporno okolje za uspešno izvajanje razvojnih vsebin in procesov bodo za vsa štiri prioritetna področja zagotovljena s spodbujanjem, aktiviranjem in mreženjem človeških virov. Za vsa prioritetna razvojna področja se načrtuje oblikovanje tehnološko razvojnih jeder aplikativnega in inovativnega znanja, ki bodo interesno temeljila na javno-zasebnem partnerstvu. 23 Preglednica skladnosti programov in ukrepov TUS Velenje in razvojnih prioritet RRP SR:

23 Vir: Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2014-2020



PROGRAM PREDNOSTNIH NALOŽB

UKREP OP KP 2014-2020 1.

PO

DJET

NO

VE

LEN

JE

1.1 Razvoj prostorskih in vsebinskih možnosti za razvoj podjetništva

1- Predelava in obdelava materialov;

3- Trajnostni turizem

1.2 Razvoj pogojev in podpornega okolja za razvoj trajnostnega jezerskega turizma


1.4 Podpora izgradnji 3. Razvojne osi

2.

SON

ARAV

NO

VEL

ENJE

2.1 Optimizacija javnega potniškega prometa

4- Energetska oskrba

2.2 Zaključevanje notranjega

kolesarskega omrežja in izgradnja druge kolesarske infrastrukture ter izgradnja regionalnih kolesarskih povezav

2.3 Trajnostna optimizacija ukrepov ureditve mirujočega prometa

2.4 Izboljšanje izkoriščenosti sistemov daljinske energetike

2.5 Izboljšanje energetskih karakteristik javnih objektov in večstanovanjskih stavb

3.

IZO

BRAŽ

ENO

VE

LEN

JE

3.1 Vzpostavitev pogojev za razvoj novih strokovnih študijskih programov

1- Predelava in obdelava materialov;

3- Trajnostni turizem


3.2 Vzpostavitev pogojev za ustanovitev glasbene akademije

4.

VELE

NJE

ZA

ŽI

VLJ

ENJE

4.1 Urbana prenova 3- Trajnostni turizem


4.2 Vzpostavitev pogojev za izvajanje mestnega marketinga



Viri: Strateški dokumenti MO Velenje 1. Strateški razvojni dokument Mestne občine Velenje, vizija in strategija občine, 2008 2. Lokalna agenda 21, podaljšan programski okvir za obdobje 2012–2016 3. Občinski program varstva okolja v Mestni občini Velenje 2016–2020 4. Lokalni program kulture Mestne občine Velenje (2014–2020) 5. Lokalni energetski koncept Mestne občine Velenje 6. Trajnostni energetski akcijski načrt mestne občine Velenje (SEAP) 7. Strategija razvoja socialnega varstva v Mestni občini Velenje za obdobje od 2014 do 2020 8. Občinski prostorski načrt Mestne občine Velenje ( v procesu izdelave) 9. Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2016–2020 ( v procesu

izdelave)

Drugi strateški dokumenti 1. Uredba (EU) št. 1301/2013 2. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 3. Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 4. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 5. Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2014-2020 Ostali viri

1. Spletna stran MO Velenje, Zgodovina prostora; http://www.velenje.si/o-velenju/predstavitev/zgodovina, dostop, 27. 7. 2015

2. Prometna študija v okviru urbanistične zasnove mesta Velenja z navezavo na ostala naselja v Mestni občini Velenje z idejno zasnovo predvidenega cestnoprometnega omrežja in grobo ocenitvijo predlaganih variant, Omega Consult, 2007

3. ZVKD, seznam objektov kulturne dediščine, http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=13267, dostop: 19. 8. 2015

4. Demografska študija MO Velenje, ERICo, 2014 5. Poročilo o stanju okolja v Mestni občini Velenje, ERICo, 2014 6. Spletni vir Forbes, http://www.forbes.com/sites/sarwantsingh/2014/06/19/smart-cities-a-1-5-

trillion-market-opportunity/, 28. 7. 2015 7. Spletna stran Komunalno podjetje Velenje, KP Velenje, http://www.kp-

velenje.si/images/stories/Dokumenti/Energetika/23022011/Daljinsko20 hlajenje%20v%20MO%20Velenje.pdf; dostop 21. 10. 2015

8. Spletna stran LEPICENTER, http://lepicenter.velenje.si/faze-projekta/arhitekturni-projekt-promenada/, dostop: 18. 9. 2015

9. Spletna stran projekta City Impulses: www.city-impulses.eu/, dostop: 18. 9. 2015 10. Spletni portal EUR-LEX, http://eur-lex.europa.eu/summary/SL/URISERV:2602_3, dostop: 14. 10.

2015 Ta strategija začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Številka: 350-03-0002/2014 Datum: 2. 2. 2016


4.3 Izdelava koncepta in izvedba varovanih stanovanj v praznih stanovanjskih objektih



Svet Mestne občine Velenje je na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2007 – odl. US, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 - odl. US, 40/2012-ZUJF in 14/2015-ZUUJFO; v nadaljevanju: ZLS), 3. ter 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN in 57/2011; v nadaljevanju: ZGJS) in 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/2006 – UPB1, 26/2007, 18/2008 in 21/2015) na svoji 11. seji, dne 2. 2. 2016 sprejel naslednji

ODLOKo spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v

Mestni občini Velenje

1. členV Odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 18/2008) se v šestem členu doda nova, sedma alineja, ki se glasi:»- upravljanje s parkirišči in garažnimi hišami.«

2. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku MO Velenje.

Številka:015-02-08/2008Datum: 11. 1. 2016


Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06-uradno prečiščeno besedilo, 22/08 in 4/15) je Svet Mestne občine Velenje na 11. seji dne 2. 2. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o spodbujanju podjetništva v Mestni občini Velenje, ki obsega: -Odlok o spodbujanju podjetništva v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 9/2013 z dne 19. 6. 2013), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spodbujanju podjetništva v MO Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 2/2015 z dne 4. 2. 2015),

ODLOK

O SPODBUJANJU PODJETNIŠTVA V MESTNI OBČINI VELENJE

uradno prečiščeno besedilo (UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE1. člen

S tem odlokom se določijo namen, pogoji, upravičenci, ukrepi in postopek dodeljevanja sredstev za spodbujanje podjetništva v Mestni občini Velenje (v nadaljnjem besedilu: MOV) ter nadzor nad porabo dodeljenih sredstev.

2. členNamen tega odloka je vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja, spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, pospeševanje njihove rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, pospeševanje izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov.

3. členSredstva za izvedbo ukrepov za spodbujanje razvoja podjetništva v MOV se zagotavljajo v proračunu MOV in se dodeljujejo v obliki dotacij oz. subvencij ali subvencij obrestne mere.

4. členSredstva in njihova višina se dodeljujejo na podlagi letnega načrta proračuna MOV in na podlagi izvedenega javnega razpisa.

5. člen Sredstva na podlagi tega odloka se dodeljujejo kot državna pomoč po pravilu »de minimis«. Pogoji za pomoč »de minimis« so naslednji: - pomoči se dodeljujejo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (Uradni list EU L 352/1, z dne 24. 12. 2013);

- do »de minimis« pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev:1. ribištva in akvakulture, kakor ju zajema Uredba Sveta (ES) št. 104/2000; 2. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti;3. predelave in trženje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine



zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

- pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnost v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

- pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi;

- skupni znesek »pomoči de minimis«, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR);

- pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz;

- pomoč »de minimis« se ne sme kumuliralati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;

- pomoč »de minimis« dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje določene, v navedeni uredbi 360/2012;

- pomoč »de minimis« dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR oz. 100.000 EUR v cestno tovornem prometu);

- dajalec pomoči mora od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo o: a) o že prejetih vseh »de minimis« pomočeh v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je v relevantnem obdobju še kandidiral za »de minimis« pomoč;b) drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške, c) zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minims«, ne bo presežena zgornja meja »de minims« pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih,d) seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupni znesek že prejetih »de minimis« pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

- dajalec pomoči mora prejemnika pisno obvestiti, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 pogodbe o delovanju Evropske Unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. decembra 2013) in o znesku

»de minims« pomoči;

- dajalec pomoči mora vzpostaviti evidenco o dodeljenih »de minimis« pomočeh po prejemnikih;

- dajalec pomoči mora hraniti evidenco o posameznih pomočeh »de minimis« 10 let od datuma dodelitve pomoči;

- pomoč »de minims« je dodeljena takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom;

- De minimis pomoč se lahko dodeli v obliki ugodnega posojila, če:a) upravičenec pomoči ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje v nacionalnem pravu določenih pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru večjih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj B- oz. višji od SB10 oz. vsaj SB09 po S.BON AJPES-u inb) da je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in posojilo znaša 1 mio EUR (oz. 500.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje 5 let ali 500.000 EUR (oz. 250.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet) za obdobje 10 let. V primeru, da je znesek nižji od zgornjih zneskov in/ali je dodeljeno za manj kot 5 oz. 10 let se bruto ekvivalent tega posojila izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje – 200.000 EUR (oz. 100.000 EUR za podjetja, ki opravljajo cestni tovorni promet),c) da je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala v času dodelitve.

- De minimis pomoč se lahko dodeli v obliki kapitalskih injekcij, če skupni znesek injekcije javnega kapitala ne presega zgornje meje pomoči de minimis.

- De minimis pomoč se lahko dodeli v obliki ukrepov za financiranje tveganja v obliki naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, če kapital za enotno podjetje ne presega zgornje meje pomoči de minimis.

II. UPRAVIČENCI 6. člen

Upravičenci do sredstev so samostojni podjetniki posamezniki in mikro, mala in srednje velika enotna podjetja, ki so organizirana kot gospodarska družba, zavod, zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava s sedežem oziroma lokacijo poslovne enote na območju MOV in bodo izvajali naložbo ali projekt na območju MOV. Prav tako so upravičenci subjekti, ki nimajo sedeža v MOV, vendar bodo izvajali naložbo na območju MOV (velja samo za namen 1., 2. in 12. iz 9. člena tega odloka).

Po tem odloku se uporablja izraz »gospodarski subjekt« za subjekt, organiziran kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik.

Izraz »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem naslednjih razmerij: - eno podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,



- eno podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

- podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njuni družbeni pogodbi ali statutu,

- eno podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora, z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz prve do četrte alineje te točke preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

7. členZa opredelitev velikosti podjetja se upoštevajo določila iz Priloge 1 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, z dne 6. 8. 2008: - mikro podjetje ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni pomet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR;- malo podjetje ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR;- srednje podjetje ima manj kot 250 zaposlenih in letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega �� milijonov EUR. Pri definiciji podjetij se upoštevajo tudi lastniška razmerja (povezave, ki jih ima to podjetje z drugim podjetjem).

8. členDo sredstev niso upravičeni gospodarski subjekti in druge pravne osebe, ki:- so v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;- so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe;- prejemajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah;- so že koristila pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči;- nimajo pravočasno in v celoti izpolnjenih pogodbenih obveznosti do MOV iz predhodnih javnih razpisov, če so na njih sodelovala;- so dolgoročno plačilno nesposobna, skladno s tretjim odstavkom 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju;- so na seznamu subjektov, za katera v razmerju do MOV veljajo omejitve poslovanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije;- so že prejela državno pomoč po tem odloku in naložbe oziroma storitve niso izvedla v skladu s podpisano pogodbo;- so bila za isti namen že sofinancirana iz drugih virov (npr. sredstva Zavoda za zaposlovanje, Slovenskega podjetniškega sklada, EU sredstva in podobno);- imajo zapadle, neplačane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev;- imajo zapadle, neplačane obveznosti do MOV;

- so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske Komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.

III. UKREPI ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA 9. člen

Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene:1. spodbujanje naložb v gospodarstvo; 2. spodbujanje zagona podjetij v inkubatorju in parku; 3. podpora subjektom inovativnega okolja;4. spodbujanje razširjanja dejavnosti in znanja; 5. spodbujanje usposabljanja; 6. spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij; 7. spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest; 8. spodbujanje povezovanja podjetij;9. spodbujanje projektov inovacij;10. subvencioniranje najemnin poslovnih prostorov;11. spodbujanje socialnega podjetništva; 12. spodbujanje projektov, pomembnih za razvoj mestnega središča.

V posameznem javnem razpisu se določijo ukrepi, ki so predmet sofinanciranja, pogoji, upravičeni stroški in njihova višina, najnižji znesek prijavljene naložbe oziroma projekta, najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca ter merila in kriteriji za dodeljevanje sredstev po tem odloku.

10. členZa posamezni ukrep se v okviru tega odloka določijo njegov namen, upravičenci, pogoji, upravičeni stroški, višina sofinanciranja, instrument dodeljevanja sredstev.

11. člen (naložbe v gospodarstvo)

Namen ukrepa: spodbujanje naložb v gospodarstvo (spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti) in s tem zagotoviti boljše možnosti za gospodarski razvoj in povečanje konkurenčnih prednosti prijaviteljev ter odpiranje novih delovnih mest, povezanih z naložbo. Upravičenci: gospodarski subjekti, ki investirajo v razvoj in razširitev dejavnosti.Pogoji: - naložba se mora izvesti na območju MOV in se ohraniti vsaj 5 let po njenem zaključku;- pri izračunu subvencije obrestne mere se upošteva referenčna obrestna mera, objavljena v Uradnem listu EU.Upravičeni stroški: strošek nakupa zemljišča na območju MOV, strošek projektne in investicijske dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, strošek komunalnega prispevka, strošek nakupa, gradnje ali prenove poslovnih prostorov, strošek nakupa strojev in opreme in celovita obnova obstoječe proizvodnje, strošek razvoja novih produktov ali storitev, strošek nakupa patenta, licence, nepatentiranega tehničnega znanja, strošek obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne in/ali nematerialne investicije.Višina sofinanciranja: do 50 % upravičenih stroškov za mikro in mala podjetja in do 40 % upravičenih stroškov za srednje velika podjetja (brez DDV). Subvencija obrestne mere ne sme preseči 5 % vrednosti naložbe.Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije in



subvencije obrestnih mer.

12. člen(zagon inkubiranih in inovativnih podjetij)

Namen ukrepa: spodbujanje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja (podjetniških inkubatorjih, tehnoloških parkih) in spodbujanje ustanavljanja novih tehnoloških in inovativnih podjetij.Upravičenci: gospodarski subjekti, ki delujejo v subjektih inovativnega okolja.Pogoji: sklenjena pogodba z lastnikom oziroma upravljavcem inkubatorja oziroma parka; posameznemu podjetju bo sofinanciran največ en projekt.Upravičeni stroški: stroški ustanovitve podjetja, stroški izdelave poslovnega načrta za novi poslovni program, plače zaposlenih v podjetju, ki delajo na razvoju, stroški promocije, stroški najema opreme za realizacijo novega poslovnega programa, stroški najema poslovnih prostorov, stroški nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč oziroma drug ustrezen zakonsko veljaven davek, stroški testiranja in dodatnega usposabljanja za realizacijo novega poslovnega programa, stroški patentnih in ostalih zaščit, materialne investicije v povezavi z novim poslovnim programom, nematerialne investicije v povezavi z novim poslovnim programom (nematerialne investicije zajemajo pridobivanje posebnih certifikatov in standardov, zaščito lastnih oziroma nakup patentov, nakup licenc, know-howa ali nepatentiranega tehničnega znanja).Višina sofinanciranja: do 90 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV), stroški dela redno zaposlenih v višini do 12 minimalnih mesečnih plač.Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

13. člen(podpora subjektom inovativnega okolja)

Namen ukrepa: spodbujanje delovanja subjektov inovativnega okolja.Upravičenci: podjetniški inkubator in tehnološki park s sedežem v Mestni občini Velenje.Pogoji: vpis v evidenco pri pristojnem ministrstvu.Upravičeni stroški: stroški plač zaposlenih, stroški zunanjih svetovalcev, nakup opreme za delovanje upravičenca.Višina sofinanciranja: do 100 % upravičenih stroškov (brez DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

14. člen(razširjanje dejavnosti in znanja)

Namen ukrepa: sofinanciranje stroškov pri pripravi in izvajanju strateških razvojnih projektov podjetja v fazi nastajanja in rasti podjetja, za razširjanje znanja za krepitev konkurenčnih prednosti in inovacijskih sposobnosti podjetja.Spodbujanje podjetij k prijavi na mednarodne in domače razpise ter s tem povečanje možnosti za pridobivanje dodatnih sredstev za sofinanciranje lastnih projektov in aktivnosti.Upravičenci: gospodarski subjekti.Upravičeni stroški: stroški zunanjega izvajalca pri pripravi programov povezovanja, vzpostavljanja skupnih razvojnih funkcij, internacionalizacije ali tehnološkega razvoja, ter stroški zunanjih izvajalcev v zvezi s pripravo prijave na mednarodne razpise.Višina sofinanciranja: do 50 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

15. člen(usposabljanje)

Namen ukrepa: spodbujanje delodajalcev k usposabljanju zaposlenih v obliki posebnega izobraževanja z namenom pridobitve ustreznih znanj in spretnosti zaposlenih in s tem večanja konkurenčnosti podjetij na območju MOV.Upravičenci: gospodarski subjekti. Pogoji: izdelan strateški razvojni dokument podjetja, vključno z letnim programom izobraževanja in usposabljanja zaposlenih delavcev v podjetju, ki vsebuje vrste programov, število udeležencev in predvidene stroške ter izvajalce programov. Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev pri projektih usposabljanja, stroški kotizacij udeležencev usposabljanja.Višina sofinanciranja: do 45 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

16. člen (promocija podjetij)

Namen ukrepa: spodbujanje podjetij k sodelovanju na sejmih in razstavah doma ali v tujini s ciljem, da predstavijo potencialnim kupcem svoje proizvode in storitve ter sofinanciranje promocijskih akcij podjetij.Upravičenci: gospodarski subjekti.Upravičeni stroški: stroški najema, postavitve in delovanja stojnice na sejmu ali razstavi doma ali v tujini ter stroški oglaševanja in izdelave promocijskih materialov.Višina sofinanciranja: do 50 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: subvencije oz. dotacije.

17. člen(nova delovna mesta)

Namen ukrepa: spodbujanje odpiranja novih delovnih mest z zaposlovanjem novih delavcev ter posledično prispevanje k manjši brezposelnosti na območju MOV. Upravičenci: gospodarski subjekti.Pogoji: vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 2 leti, odpiranje novega delovnega mesta mora biti izvedeno na območju MOV. Na novem delovnem mestu se zaposli osebo s stalnim bivališčem na območju MOV, ki je prijavljena kot iskalec zaposlitve.V primeru, da novo zaposleni delavec postane brezposeln iz kateregakoli razloga pred potekom 2 let, mora prejemnik sredstev v roku 30 dni od prenehanja zaposlitve zaposliti novega delavca, ki ustreza v tem odloku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti. Upravičeni stroški: stroški dela v višini do 12 minimalnih mesečnih plač vključno s plačilom prispevkov delodajalca, stroški zdravniškega pregleda in izpita varstva pri delu. Višina sofinanciranja: do 100 % upravičenih stroškov. Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

18. člen(povezovanje podjetij)

Namen ukrepa: spodbujanje povezovanja podjetij z razvojnimi in raziskovalnimi institucijami s ciljem povečanja konkurenčnih prednosti in izboljšanja tržnega položaja.



Upravičenci: gospodarski subjekti, ki se povezujejo z najmanj dvema podjetjema in vsaj eno institucijo znanja ter so v zvezi s tem sklenila dogovor o sodelovanju. Upravičenci izberejo nosilno podjetje, ki v imenu skupine nastopa kot vlagatelj.Pogoji: povezovanje z razvojnimi institucijami mora predstavljati osnovo za povečanje konkurenčnih prednosti prijavitelja (razvoj, raziskave) oziroma povečanje njegove dodane vrednosti. Stroški zunanjih storitev razvojnih in izobraževalnih institucij oziroma izvajalcev morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami.Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev pri pripravi skupnih programov za povezovanje podjetij, stroški za svetovanje in razširjanje specifičnega znanja, za potrebe izvajanja skupnih programov, stroški za raziskave in razvoj novih skupnih proizvodov ali storitev, stroški za promocijo novih skupnih proizvodov ali storitev, stroški za posebno usposabljanje podjetnikov in zaposlenih za pripravo in izvajanje skupnih programov, stroški vodenja skupnega programa povezovanja.Višina sofinanciranja: do 35 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

19. člen(projekti inovacij)

Namen ukrepa: spodbujanje inovativnosti in podjetniških vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj. Upravičenci: gospodarski subjekti. Pogoji: v primeru, da se za raziskovalno dejavnost z namenom razvoja novih produktov, storitev ali postopkov najame zunanje izvajalce (raziskovalce), morajo ti izpolnjevati pogoje, določene s predpisi o raziskovalni dejavnosti. Upravičeni stroški: stroški pridobitve patenta, stroški za zaščito blagovne znamke, materialni stroški za izdelavo prototipa, stroški raziskovalnih in drugih storitev, ki so namenjene izključno raziskovalni dejavnosti pri prijavljenem projektu. Višina sofinanciranja: do 50 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

20. člen(najemnina poslovnih prostorov)

Namen ukrepa: spodbujanje lokalnega gospodarskega razvoja in ustvarjenje novih delovnih mest. Upravičenci: gospodarski subjekti.Upravičeni stroški: strošek najema poslovnih prostorov ter strošek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč oziroma drug ustrezen zakonsko veljaven davek. Višina sofinanciranja: do 100 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV). Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

21. člen (socialno podjetništvo)

Namen ukrepa: spodbuditi in podpreti projekte, ki bodo z razvijanjem dejavnosti socialnega podjetništva osebam iz ranljivih ciljnih skupin zagotavljali zaposlitve in ustvarjali nova delovna mesta. Upravičenci: podjetja, ki so pridobila status socialnega podjetja v skladu s predpisi, ki urejajo področje socialnega podjetništva, pravne osebe (društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, ali druga pravna oseba zasebnega prava), ki imajo v

ustanovitvenem aktu določeno neprofitno delovanje in delujejo po principu socialnega podjetništva ter imajo sedež ali lokacijo poslovne enote na območju MOV. Pogoji: sofinancirani bodo projekti, ki bodo razvijali tržne dejavnosti (proizvodnjo, prodajo proizvodov ali storitev) v skladu z načeli socialnega podjetništva kot jih opredeljuje zakonodaja na področju socialnega podjetništva.Upravičeni stroški: stroški usposabljanj, stroški nakupa strojev in opreme potrebnih za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, stroški najema poslovnih prostorov ter stroški nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč oziroma drug ustrezen zakonsko veljaven davek, kjer opravlja dejavnost socialnega podjetništva, stroški promocijskih aktivnosti.Višina sofinanciranja: do 50 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

22. člen(projekti, pomembni za razvoj mestnega središča)

Namen ukrepa: spodbujati projekte, s katerimi bo mestno središče postalo še bolj atraktivno in zanimivo tako za podjetnike kot za prebivalce in obiskovalce. Upravičenci: gospodarski subjekti.Pogoji: naložba oziroma projekt se mora izvesti na območju mestnega središča Velenja. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo usmerjeni k poenotenju izgleda mestnega središča.Upravičeni stroški: stroški zunanjih izvajalcev pri pripravi projektov, stroški promocije projektov, nakup opreme za izboljšanje poslovanja upravičenca, stroški ureditve zunanjega izgleda objektov (oprema letnih vrtov gostinskih lokalov, vitrine in izložbe, označbe, table in podobno).Višina sofinanciranja: do 50 % upravičenih stroškov (brez vključenega DDV).Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije oz. subvencije.

IV. POSTOPEK DODELJEVANJA SREDSTEV 23. člen

Postopek dodeljevanja sredstev upravičencem se izvede po postopku, določenim s tem odlokom in javnim razpisom, ki mora biti izveden v skladu z veljavno zakonodajo.

24. členPostopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom za izvedbo javnega razpisa za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva v MOV (v nadaljevanju: komisija) imenuje župan.

25. členMerila in kriteriji za dodeljevanje pomoči »de minimis« po tem odloku se podrobneje določijo v javnem razpisu.

26. člen Javni razpis za dodelitev sredstev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani MOV.

27. členOdpiranje prejetih vlog je praviloma javno. Postopek odpiranja vlog se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu.

28. členŽupan izda sklepe o izbiri prejemnikov sredstev na podlagi predloga komisije iz 24. člena tega odloka.



Upravičenec lahko vloži na MOV pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodbe z izbranimi upravičenci.Pritožnik mora v pritožbi natančno navesti pritožbene razloge. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za dodelitev sredstev. O pritožbi odloči župan v roku 15 dni s sklepom.

29. členZa namen dodelitve sredstev se sklene pogodba med MOV in izbranim upravičencem. Obvezne sestavine pogodbe so: 1. naziv in naslov obeh pogodbenih strank; 2. namen, za katerega so sredstva dodeljena; 3. višina dodeljenih sredstev; 4. terminski plan porabe sredstev; 5. način nadzora nad namensko porabo sredstev kot na primer: - spisek dokazil, ki jih mora predložiti upravičenec za porabo sredstev;- poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev;- dolžnost MOV, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe in namensko porabo proračunskih sredstev ter preverja namensko porabo sredstev v obdobju dveh let po izvedbi projekta;- določilo, da mora upravičenec ob nenamenski porabi sredstev, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi; 6. drugo, kar sledi iz notranjih predpisov in usmeritev MOV glede obvezne vsebine pogodb.

V. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV30. člen

Upravičenci morajo vsako leto do izteka roka, določenega v pogodbi, MOV predložiti poročila o izvedenih aktivnosti oziroma zaključenih projektih, za katere so jim bila dodeljena sredstva in dokazila o namenski porabi sredstev.

Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev in izvajanjem aktivnosti oziroma do pomoči upravičenih projektov, opravlja pristojni organ MOV za malo gospodarstvo.Upravičenec mora vrniti prejeta sredstva v občinski proračun, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema nakazila, do dneva vračila:- če je bila na podlagi nadzora ali oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev, - če projekta ni izvedel v celoti, - če ob prijavi na razpis ni dal pravih podatkov oz. zavajajoče izjave ter druge kršitve in nepravilnosti, - če nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.Če upravičenec ni oddal poročila ali če je bila na podlagi nadzora ugotovljena nenamenska poraba sredstev, ne more pridobiti sredstev na podlagi tega odloka na naslednjem javnem razpisu.

31. členMOV mora komisiji ministrstva, pristojnega za nadzor državnih pomoči, posredovati podatke o dodeljenih državnih pomočeh v skladu z Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis«.

Odlok o spodbujanju podjetništva v Mestni občini Velenje

(Uradni vestnik MO Velenje, št. 9/2013) vsebuje naslednje končne določbe:

VI. KONČNE DOLOČBE32. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 11/02, 13/07).

33. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spodbujanju podjetništva v Mestni občini Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 2/2015) vsebuje naslednjo končno določbo:

6. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 015-03-0003/2013Datum: 2. 2. 2016




Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06-uradno prečiščeno besedilo, 22/2008 in 4/2015) je Svet Mestne občine Velenje na 11. seji dne 2. 2. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Ustanovitvenega akta Ustanove »Velenjska knjižna fundacija«, ki obsega: - Ustanovitveni akt Ustanove »Velenjska knjižna fundacija« (Uradni vestnik MO Velenje, št. 10/2000 z dne 22. 12. 2000), - Spremembe in dopolnitve Ustanovitvenega akta Ustanove »Velenjska knjižna fundacija« (Uradni vestnik MO Velenje, št. 3/2001 z dne 9. 5. 2001), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Ustanove »Velenjska knjižna fundacija« (Uradni vestnik MO Velenje, št. 20/2014 z dne 2. 7. 2014),

USTANOVITVENI AKT USTANOVE »VELENJSKA KNJIŽNA

FUNDACIJA«uradno prečiščeno besedilo (UPB1)

1. členSplošna določba

S tem aktom ustanovitelj Mestna občina Velenje ustanavlja ustanovo Velenjska knjižna fundacija (v nadaljevanju: ustanova) ter opredeljuje njen namen, ustanovitveno premoženje, razpolaganje s prihodki, ime in sedež, osnove organizacije ustanove ter nekatere druge določbe, pomembne za ustanovo.

2. členIme in sedež

Ime ustanove je Ustanova Velenjska knjižna fundacija. Sedež ustanove je v Velenju, Stari trg 26.

3. členPravna osebnost

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava.

4. členNamen ustanove

Namen ustanove je splošnokoristen in trajen. Namen ustanove je nudenje moralne, (so)organizacijske in strokovne podpore ohranjanju, razvoju in porastu knjižne kulture v velenjskem prostoru in širše ter spodbujanje pokroviteljstva idr. oblik podpore dejavnosti ustanove z domoznansko-raziskovalnimi, besedno umetniškimi, jezikovnokulturnimi idr. knjižnimi vsebinami, ki imajo v Velenju avtorsko, predmetno, prireditveno, založniško-izdajateljsko, vzgojno-izobraževalno, promocijsko ali kakšno drugo (med)kulturno izhodišče oz. povezavo.

5. členUstanovitveno premoženje

Ustanovitveno premoženje zajema nepremičnine na lokaciji Stari trg 26, Velenje, na parceli št. 2662, k.o. Velenje: poslovne prostore v stavbi št. 1750 – objekt št. 16 v izmeri 32,01 m2, objekt št. 17 v izmeri 21,94 m2 in objekt št. 18 v izmeri 22,81 m2 v skupni ocenjeni vrednosti 50.696,86 evrov.

Skupna vrednost ustanovitvenega premoženja znaša 50.696,86 evrov.

Ustanovitelj izroči ustanovitveno premoženje v last in posest ustanovi.

6. člen

Pogoji za povečanje in zmanjšanje ustanovitvenega premoženja

Ustanovitveno premoženje se poveča, če tako z 2/3 večino vseh članov odloči uprava. Premoženje, ki se ga nameni za povečanje ustanovitvenega premoženja, mora biti pridobljeno v skladu z načeli in voljo ustanovitelja oz. namenom, za katerega je ustanova ustanovljena.Ustanovitveno premoženje se lahko zmanjša le izjemoma, če je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja namena ustanove, vendar le za 15 % in največ za obdobje 3 let.

Odločitev o zmanjšanju ustanovitvenega premoženja mora sprejeti uprava z 2/3 večino glasov vseh članov. Odločitev uprave je veljavna, ko da nanjo soglasje organ, pristojen za ustanove.

7. členPremoženje ustanove, razpolaganje s premoženjem in stroški

za poslovanje ustanovePremoženje ustanove zajema ustanovitveno premoženje in naknadno pridobljeno premoženje.

Ustanova pridobiva premoženje z upravljanjem z ustanovitvenim premoženjem, z darili in drugimi naklonitvami, s prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine. Ustanova lahko pridobiva tudi subvencije oz. dotacije državnih organov.

Mestna občina Velenje zagotavlja sredstva za delovanje in programe ustanove iz proračunskih postavk, namenjenih ustanovi.

Uprava je dolžna voditi stalno, celovito in popolno evidenco o premoženju ustanove. Uprava je dolžna skrbeti za upravljanje premoženja in izvajanje namena s skrbnostjo dobrega gospodarja in skrbeti za stabilnost naložb denarja. S prihodki ustanove lahko razpolaga le za izvajanje namena in poslovanje ustanove.

8. členOdgovornost

Ustanova odgovarja s svojim premoženjem.

Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti ustanove.

9. členSestava uprave ter postopek imenovanja članov uprave

Upravo sestavljajo trije člani. Člane uprave na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje Svet ustanovitelja.

Predsednika uprave izvolijo člani uprave izmed sebe na prvi seji za mandat, ki velja za upravo. Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo brez omejitev, razen omejitev, ki so določene v zakonu o ustanovah, tem aktu in statutu ustanove.

Mandatna doba članov uprave je 5 let.

Mandat članov uprave se lahko neomejeno ponovi.



10. členNaloge in odločanje uprave

Naloge uprave so zlasti: - skrbi za izvajanje namena ustanove v skladu z voljo in namenom ustanovitelja, - sprejema letni program dela in finančni načrt, - sprejema poročilo o delu in finančnem poslovanju za preteklo koledarsko leto, - imenuje organe v skladu z določbami tega akta in statuta, - sprejema akte ustanove v skladu z določbami tega akta in statuta, - opravlja druge naloge v skladu s tem aktom, statutom in drugimi akti ustanove. Uprava odloča z večino glasov vseh članov, razen če ni z zakonom, tem aktom ali statutom predpisana strožja večina.

11. členNagrade za člane uprave

Člani uprave so upravičeni le do povrnitve potnih stroškov in dnevnic, ki jih določi uprava ob upoštevanju določb, ki veljajo za zaposlene v državni upravi.

Delo uprave je sicer častno.

12. členNadzorni odbor

Nadzorni odbor Mestne občine Velenje nadzira gospodarjenje uprave s premoženjem in v primeru ugotovljenih nepravilnosti, predlaga razrešitev uprave.

Ustanova ima lahko tudi druge stalne organe, ki morajo biti določeni v statutu.

Delovne komisije in svetovalna telesa so lahko oblikovana na podlagi odločitve navadne večine vseh članov uprave.

13. členStatut

Statut določa zlasti: - podrobnejšo organizacijo ustanove, - vsebino in postopek za sprejemanje aktov ustanove, - kriterije za odločanje organov, - način razpolaganja s prihodki ustanove, - druge določbe, pomembne za delo ustanove.

Statut sprejme uprava v roku treh mesecev po izdaji soglasja k ustanovitvenemu aktu z 2/3 večino vseh članov in ga posreduje pristojnemu ministrstvu.

Statut je mogoče spremeniti po postopku kot velja za sprejem. Uprava mora s spremembami statuta seznaniti pristojno ministrstvo v roku 1� dni.

14. členDrugi akti ustanove

Ustanova ima lahko tudi druge akte, ki jih sprejme uprava z navadno večino vseh članov.

15. členRazpolaganje s premoženjem v primeru prenehanja ustanoveV primeru prenehanja ustanove se premoženje v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi pravni osebi, ki

podobno kot ustanova z dodeljevanjem dotacij, nagrad, drugih nepovratnih sredstev ali na drug način vzpodbuja razvoj in ustvarjalnost na kulturnem področju.

16. členSestava prve uprave

Člani prve uprave so: - mag. Drago Bahun, roj. 1955, stanujoč Uriskova 32, Velenje- mag. Jože Hudales, roj. 1955, stanujoč Jerihova 22, Velenje- Srečko Meh, roj. 1943, stanujoč Cesta IV/13, Velenje- dr. Matjaž Kmecl, roj. 1934, stanujoč Pot v Čeželj 14, Ljubljana- dr. Franc Žerdin, roj. 1949, stanujoč Kersnikova 37, Velenje.

17. členSpremembe ustanovitvenega akta

Ustanovitelj lahko spremeni ustanovitveni akt, če jo to nujno za nadaljnje delo ustanove.

Namena ustanove ni mogoče spremeniti.

Sprememba ustanovitvenega akta je veljavna, ko da soglasje pristojno ministrstvo.

18. členStroški ustanovitve

Stroške ustanovitve, nastale do izdaje soglasja k ustanovitvenemu aktu, nosi ustanovitelj. Ustanovitveni akt Ustanove »Velenjska knjižna fundacija« (Uradni vestnik MO Velenje, št. 10/2000) vsebuje naslednjo končno določbo:

19. členKončna določba

Ustanovitveni akt začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Spremembe in dopolnitve Ustanovitvenega akta Ustanove »Velenjska knjižna fundacija« (Uradni vestnik MO Velenje, št. 3/2011) vsebuje naslednjo končno določbo:

3. členUstanovitveni akt začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Ustanove »Velenjska knjižna fundacija« (Uradni vestnik MO Velenje, št. 20/2014) vsebuje naslednjo končno določbo:

7. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 015-03-0001/2016Datum: 2. 2. 2016

župan Mestne občine VelenjeBojan Kontič, l.r.



Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06-uradno prečiščeno besedilo, 22/2008 in 4/2015) je Svet Mestne občine Velenje na 11. seji dne 2. 2. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje, ki obsega:

- Pravilnik o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo

iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 23/2011 z dne 1. 12. 2011),

- Pravilnik spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/2013 z dne 23. 10. 2013),

- Pravilnik spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 21/2015 z dne 16. 12. 2015),

PRAVILNIK O IZVEDBI JAVNEGA RAZPISA ZA IZBIRO KULTURNIH PROGRAMOV IN KULTURNIH PROJEKTOV,

KI SE SOFINANCIRAJO IZ PRORAČUNA MESTNE OBČINE VELENJE

uradno prečiščeno besedilo (UPB1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen S tem pravilnikom so določeni pogoji, merila in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za kulturne programe in kulturne projekte (v nadaljevanju: programi in projekti), ki so lokalnega pomena in jih iz javnih sredstev sofinancira Mestna občina Velenje (v nadaljevanju: občina).

2. člen Sofinancirajo se programi in projekti, ki dokažejo vsebinsko upravičenost. Predmet tega pravilnika niso sredstva za vzdrževanje in investicije v prostor ter opremo za kulturno dejavnost.

3. člen Sredstva za sofinanciranje programov in projektov se razdelijo na osnovi javnega razpisa (v nadaljevanju: razpis), ki ga objavi župan. Vrsta programov in projektov, ki so predmet razpisa, se določi z opredelitvijo področja kulture oz. razpisnega področja, v katerega sodijo ti programi in projekti. V tekočem letu lahko župan na posameznem razpisnem področju objavi več razpisov ali en razpis za več razpisnih področij. Višina sredstev za posamezne programe in projekte se določi na osnovi vrednotenja programov in projektov v skladu z merili. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na osnovi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov in projektov. Strokovna komisija za ocenjevanje programov in projektov lahko v primeru, ko je na razpis prijavljenih več programov in projektov kot je na razpolago proračunskih sredstev, določi prioriteto za vrednotenje. Od dneva objave razpisa se pogoji in merila iz prejšnjega odstavka ne smejo spremeniti.

II. POSTOPEK



4. člen Razpis se izvaja po naslednjih fazah:

- uvedba postopka, - priprava vlog za obravnavo ter zavržbe, - ocenjevanje in vrednotenje vlog, - izbor programov in projektov – izdaja posamičnih odločb o odobritvi ali zavrnitvi

sofinanciranja.

5. člen Uvedba postopka Pred objavo razpisa sprejme župan sklep o začetku postopka, s katerim določi razpisno področje, datum objave in besedilo razpisa, okvirno vrednost razpisanih sredstev ter sklep o imenovanju komisije za pripravo razpisa, komisije za odpiranje vlog in strokovne komisije za ocenjevanje programov in projektov. Člani komisij so odgovorni za varovanje zaupnosti podatkov prijaviteljev in prijavljenih idej. Razpis se objavi v Uradnem listu RS in na spletnih straneh občine. Obvestilo o razpisu se lahko objavi tudi v drugih medijih. Besedilo javnega razpisa mora vsebovati:

- jasno navedbo, da gre za razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, pri katerem bodo financirani v okviru sredstev, ki so na razpolago za razpis, tisti programi in projekti, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje,

- področje oziroma področja kulturnih programov in projektov, ki so predmet razpisa, - umetniške, kulturnopolitične, strokovne in druge kriterije, po katerih se bo posamezen

prijavljeni kulturni program ali projekt ocenjeval oz. vrednotil, - pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, - okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet razpisa, - obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, - razpisni rok, - način pošiljanja in vsebina vlog, - navedbo uslužbencev, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z razpisom, - informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na razpolago.

Poleg navedenih podatkov se lahko objavijo tudi drugi podatki, če so glede na vrsto predmeta razpisa potrebni. Razpisni rok mora trajati najmanj en mesec. Razpisi za več posameznih razpisnih področij se lahko objavijo skupaj v enem razpisu. V času razpisa mora biti dokumentacija razpisa dosegljiva vsem zainteresiranim prijaviteljem na spletni strani in na sedežu občine.

6. člen Priprava vlog za obravnavo ter zavržbe. Vloge, prispele na razpis, odpre komisija za odpiranje vlog, ki jo imenuje župan izmed uradnikov, zaposlenih na občini. Komisijo sestavljajo najmanj trije člani. Po poteku razpisnega roka komisija za odpiranje vlog hkrati odpre vse vloge, ki so do tedaj prispele. Odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Za vsako vlogo komisija za odpiranje vlog ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je glede na besedilo razpisa popolna. Vloga, prispela na razpis, je pravočasna, če je prispela v roku, določenem v besedilu razpisa.



Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Za popolno se šteje tudi nepopolna vloga, ki jo je stranka v celoti dopolnila v petih dneh od prejema poziva k dopolnitvi. Upravičena oseba je tista oseba, katere vloga izpolnjuje pogoje, določene v besedilu razpisa. Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi obveznih dokazil in vloge prijavitelja. Vloga, ki jo je prijavitelj poslal po preteku razpisnega roka, je prepozna. Vloge, ki niso pravočasne ali popolne ali jih ni vložila upravičena oseba, zavrže župan s posamičnimi sklepi. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka, nima pa pravice do vpogleda v vloge drugih prijaviteljev na istem razpisu. Če je vloga formalno nepopolna, se prijavitelja pozove, da jo dopolni. Prijavitelj mora vlogo dopolniti v petih dneh. Če prijavitelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, župan vlogo zavrže s sklepom. O odpiranju vlog se piše zapisnik, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:

- naziv in sedež prijavitelja, - datum in čas začetka ter konca odpiranja vlog, - imena navzočih in odsotnih članov komisije, - imena navzočih oseb, ki kandidirajo na razpisu, oziroma njihovih predstavnikov, - seznam prispelih vlog z nazivom oziroma imenom prijavitelja ter naslovom programa ali

projekta, - ugotovitve o pravočasnosti in popolnosti prispelih vlog ter o upravičenosti oseb, ki so vlogo

podale. Komisija za odpiranje vlog pripravi za vse popolne in pravočasne vloge upravičenih oseb skupno poročilo, ki mora vsebovati podatke o prijavitelju in naslov programa ali projekta. Za formalno nepopolne vloge po izteku roka za dopolnitev, komisija za odpiranje vlog sestavi zapisnik, ki vsebuje seznam formalno nepopolnih vlog z navedbo naziva oziroma imena prijavitelja ter naslova programa ali projekta ter ugotovitve, ali so formalno nepopolne vloge pravočasno in v celoti dopolnjene. Komisija za odpiranje vlog pripravi poročilo o vlogah, ki so bile pravočasno in v celoti dopolnjene. Prijavitelji ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila komisije za odpiranje vlog.

7. člen Ocenjevanje in vrednotenje vlog Komisija za odpiranje vlog predloži ustrezne vloge skupaj s poročilom strokovni komisiji za ocenjevanje in vrednotenje kulturnih programov in projektov. Strokovna komisija razvrsti vse programe in projekte glede na merila za ocenjevanje in vrednotenje ter pripravi poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev programov in projektov ter predlog, kateri programi in projekti se financirajo v določenem obsegu in kateri se ne financirajo. Predlog lahko vsebuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov in projektov ustreznih vlog, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev ali rezervno listo, na podlagi katere se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov ali projektov. Prijavitelji ne morejo prisostvovati ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila strokovne komisije. Občina najkasneje v dveh mesecih od zaključka odpiranja vlog, prispelih na razpis, pisno obvesti prijavitelje o dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. V obvestilu se določi rok, do katerega ima prijavitelj možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu. Obvestilo se lahko sporoči tudi v elektronski obliki na elektronski naslov, ki je naveden v vlogi. Strokovna komisija obravnava v roku prispele odzive prijaviteljev in oblikuje končni predlog sofinanciranja programov in projektov.



Končni predlog strokovne komisije vključuje: - podatke o prijavitelju, - naslov programa oziroma projekta, navedenega v vlogi, - strokovno oceno z vsebinsko utemeljitvijo glede na razpisana merila, - povzetek odziva prijavitelja in stališče strokovne komisije do odziva prijavitelja, - predlog, kateri programi in projekti se naj financirajo in kateri naj se zavrnejo ter - končni predlog o višini sofinanciranja programa ali projekta.

Končni predlog lahko vsebuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov ali projektov ustreznih vlog, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev ali rezervno listo, na podlagi katere se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov ali projektov.

8. člen Izbor programov in projektov – izdaja posamičnih odločb o odobritvi ali zavrnitvi sofinanciranja Na podlagi predloga strokovne komisije izda župan o vsaki ustrezni vlogi posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega programa in projekta. V primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev lahko župan izda novo odločbo, s katero se na podlagi rezervne liste iz zadnjega odstavka 7. člena pravilnika odobri financiranje že zavrnjenega programa oziroma projekta ali poveča obseg sofinanciranja že odobrenega programa ali projekta. Z novo odločbo se odpravi in nadomesti prejšnja odločba o odobritvi ali o zavrnitvi sofinanciranja. Odločbe o financiranju kulturnih programov ali projektov ni dopustno izdati, dokler ni sprejet proračun za leto, v katerem se odločba izdaja. Rezultati razpisa se objavijo na spletni strani občine. Na podlagi izdane odločbe o financiranju se lahko, skladno z besedilom razpisa, pred podpisom pogodbe, prijavitelja pozove, da v določenem roku uskladi prijavljeni program ali projekt v okviru odobrenih sredstev. O usklajevanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta pristojni uslužbenec in prijavitelj. Če se prijavitelj v določenem roku ne odzove, se ga pozove k podpisu pogodbe. Na podlagi dokončne odločbe se s prijavitelji sklene pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti občine in prijavitelja, zlasti pa:

- cilji, ki bodo realizirani v obdobju sklenitve pogodbe, - merila, po katerih se bo spremljalo njihovo uresničevanje, - roki, v katerih morajo biti cilji doseženi, - obseg, roki in način izvrševanja pogodbenih obveznosti, - druga vprašanja o predmetu pogodbe.

Občino v pogodbi zastopa župan. Pogodba začne veljati z dnem podpisa. Prijavitelj mora podpisano pogodbo vrniti v petnajstih dneh od prejema, sicer se šteje, da je prijavitelj odstopil od sofinanciranja programa oziroma projekta, da pogodba ni sklenjena in da je občina prosta obveznosti, ki bi zanjo izhajale iz odločbe o sofinanciranju. Rok za podpis pogodbe se lahko podaljša, če prijavitelj občini pisno sporoči objektivne razloge za podaljšanje roka ali se lahko skrajša v skladu z roki, ki jih urejajo predpisi o zaključku proračunskega leta. Skrbnik pogodbe je odgovoren za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti prijaviteljev, ki so prejeli javna sredstva, in namensko porabo sredstev. Prijavitelj je dolžan obvestiti skrbnika pogodbe o spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih obveznosti, določenih v pogodbi, v osmih dneh, ko je zanje izvedel. Na podlagi obvestila lahko občina, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, sklene s prijavitelji dodatek k pogodbi ali odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prijavitelj je dolžan občini predložiti zaključno poročilo o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe, skladno z roki, določenimi v pogodbi. S pogodbo je lahko določena tudi obveznost delnega poročanja. Skrbnik pogodbe lahko od prijavitelja kadarkoli zahteva tudi pojasnila oziroma dokazila, ki so povezana z izvajanjem pogodbe.



III. VSEBINSKE DOLOČBE

9. člen Občina sofinancira vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju nepremične in premične kulturne dediščine, besednih, uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti ter novih medijev, na področju založništva in knjižničarstva, kinematografije ter na drugih področjih kulture. Program je kulturna dejavnost izvajalcev, ki niso javni zavodi, jo pa občina financira na primerljiv način kot javne zavode (npr. dejavnost kulturnih društev). Projekt je posamična aktivnost kulturnih izvajalcev, ki jo financira občina. Po tem pravilniku občina ne sofinancira:

- programov in projektov prijaviteljev, ki nimajo sedeža oziroma stalnega prebivališča v občini; izjeme so le pravne in fizične osebe, ki prijavljajo projekte, ki se snovno-motivno dotikajo občine in so izvedeni v občini;

- programov in projektov, ki se sofinancirajo iz posebnih proračunskih postavk oziroma ki so že pridobili proračunska sredstva občine;

- stroškov dela oziroma plač prijaviteljev; - projektov obnove kulturne dediščine.

Do sofinanciranja prav tako niso upravičeni programi in projekti, ki so bili v preteklem letu izbrani v postopku razpisa, prijavitelji pa projekta iz neupravičenega razloga niso realizirali.

10. člen Po tem pravilniku občina v okviru razpisa za izbiro kulturnih programov in projektov razpiše štiri razpisna področja: A – kulturni programi kulturnih društev, B – kulturni projekti, C – kulturni projekti s področja založništva, D – delovanje zveze kulturnih društev. Prijavitelj lahko na razpisno področje A prijavi letni program dela, na razpisno področje B en kulturni projekt in na razpisno področje C en projekt s področja založništva. Na razpisno področje D se lahko prijavijo le zveze kulturnih društev s programom letnega delovanja.Za vsako razpisno področje mora prijavitelj oddati samostojno vlogo. V kolikor prijavitelj na posamezno razpisno področje odda več vlog, se obravnava tista vloga, ki bo prispela prva, vse naslednje vloge pa bodo zavržene. V primeru, da je na posamezno razpisno področje oddanih več vlog istočasno, bodo zavržene vse vloge, razen če gre za dopolnitve vlog, kar mora biti označeno na ovojnici. V kolikor bo prijavitelj v eni ovojnici poslal več projektov, bodo vloge zavržene. Za isti projekt na razpis lahko poda vlogo le en prijavitelj, v kolikor bo prijaviteljev za en projekt več, bodo vse vloge vseh prijaviteljev zavržene.

11. člen A – kulturni programi Občina sofinancira dejavnost tistih izvajalcev, ki s svojim programom izkazujejo kakovost in izvirnost, imajo sedež v občini in so včlanjeni v Zvezo kulturnih društev Šaleške doline. Kulturni programi se vrednotijo v skladu z uvrstitvijo v kakovostne skupine po splošnih merilih in na osnovi posebnih meril: a. pestrost in dodelanost programa, b. ustreznost finančne konstrukcije, c. število sodelovanj na javnih prireditvah v preteklem letu, d. vključevanje v prireditve MOV v zadnjih dveh letih (proslave, sejmi, kulturni dogodki), e. organizacija izobraževanj za člane društva v preteklem letu,



f. uspešna prijava na državne ali evropske razpise g. število sekcij v društvu. SPLOŠNA MERILA: 1. Odrasli pevski zbori in drugi sestavi (okteti, male vokalne skupine, kvarteti, …) 1.1. Kakovostna skupina:

1. da je nosilec dejavnosti v svojem okolju, 2. da vsako leto samostojno pripravi in izvede vsaj en celovečerni koncert s prvič

predstavljenim programom, 3. da sodeluje na priložnostnih prireditvah najmanj 4-krat letno, 4. da redno sodeluje na območnih srečanjih, 5. da se prijavlja na različna tekmovanja in festivale, na katerih dosega najmanj 80% možnih

točk strokovne žirije.

1.2. Kakovostna skupina: 1. da je nosilec dejavnosti v svojem kraju, 2. da vsako leto pripravi in izvede samostojni celovečerni koncert z najmanj 2/3 prvič

predstavljenega programa, 3. da sodeluje na priložnostnih prireditvah najmanj 3-krat letno, 4. da je prejel ustrezno kvalitativno oceno na območnem srečanju (regijska raven).

1.3. Kakovostna skupina:

1. da redno deluje vsaj devet mesecev letno in je eden od pomembnih dejavnikov v svojem okolju,

2. da ima za takojšnjo izvedbo pripravljen krajši program za sodelovanje na priložnostnih prireditvah najmanj 2-krat letno,

3. da vsako leto najmanj dvakrat sodeluje na koncertih v sodelovanju z drugimi zbori, 4. da se udeležuje območnih srečanj in je prejel ustrezno kvalitativno oceno (območna raven).


1. da redno deluje vsaj devet mesecev letno in je eden od pomembnih dejavnikov v svojem kraju,


3. da vsako leto najmanj enkrat sodeluje na koncertih v sodelovanju z drugimi zbori, 4. da se udeležuje območnih srečanj in je prejel ustrezno kvalitativno oceno (lokalna raven).

Točkovne ocene: I. kakovostna skupina 70 točk II. kakovostna skupine 50 točk III. kakovostna skupina 35 točk IV. kakovostna skupina 20 točk

2. Pihalni orkestri in drugi glasbeni sestavi 2. 1. Kakovostna skupina

1. da je nosilec dejavnosti v svojem okolju, 2. da vsako leto samostojno pripravi in izvede vsaj en celovečerni koncert s prvič

predstavljenim programom, 3. da sodeluje na priložnostnih prireditvah najmanj 4-krat letno, 4. da redno sodeluje na območnih srečanjih, 5. da se prijavlja na različna tekmovanja in festivale, na katerih dosega najmanj 80% možnih

točk strokovne žirije.



2. 2. Kakovostna skupina 1. da je nosilec dejavnosti v svojem kraju, 2. da vsako leto pripravi in izvede samostojni celovečerni koncert z najmanj 2/3 prvič

predstavljenega programa, 3. da sodeluje na priložnostnih prireditvah najmanj 3-krat letno, 4. da je prejel ustrezno kvalitativno oceno na območnem srečanju (regijska raven).

2.3. Kakovostna skupina

1. da redno deluje vsaj devet mesecev letno in je eden od pomembnih dejavnikov v svojem kraju,


3. da vsako leto najmanj enkrat sodeluje na koncertih v sodelovanju z drugimi sestavi, 4. da se udeležuje srečanj glasbenih sestavov (lokalna raven).

Točkovne ocene:

I. skupina 70 točk

II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk

3. Gledališke in lutkovne skupine

3.1. Kakovostna skupina: 1. da vsako leto pripravi vsaj eno premierno predstavo z najmanj tremi ponovitvami v

domačem kraju oz. območju ali izven, 2. da z recitacijo, s scenografijo ali z animatorstvom sodeluje na treh prireditvah v svojem kraju

oz. območju, 3. da sodeluje na območnih srečanjih in da je bila skupina v zadnjih treh letih vsaj enkrat

izbrana na medobmočno srečanje.

3.2. Kakovostna skupina: 1. da vsako leto pripravi eno krajšo ali daljšo premierno predstavo z najmanj dvema

ponovitvama v domačem kraju oz. območju, 2. da z recitacijo, s scenografijo ali z animatorstvom sodeluje na dveh prireditvah v svojem

kraju oz. območju, 3. da sodeluje na območnih srečanjih in prejme za nastop oceno selektorja.


1. da vsako leto pripravi eno krajšo ali daljšo predstavo z najmanj dvema ponovitvama v domačem kraju ali izven,

2. da z recitacijo, scenografijo ali animatorstvom sodeluje na vsaj eni prireditvi v svojem kraju oz. območju.

Točkovne ocene

I. skupina 70 točk

II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk 4. Folklorne skupine 4.1. Kakovostna skupina:

1. da v sezoni dopolni novo koreografijo, 2. da vsako sezono izvede samostojno celovečerno prireditev,



3. da sodeluje na območnih srečanjih in je bila v zadnjih dveh letih enkrat izbrana na medobmočno srečanje,

4. da najmanj štirikrat letno sodeluje na priložnostnih prireditvah kraja oz. območja. 4.2. Kakovostna skupina:

1. da v sezoni izvede eno samostojno celovečerno prireditev, 2. da v sezoni dopolni, razširi ali izboljša že postavljeno koreografijo, 3. da sodeluje na območnih srečanjih in je bila v zadnjih štirih letih enkrat izbrana na

medobmočno srečanje, 4. da najmanj štirikrat letno sodeluje na priložnostnih prireditvah kraja oz. območja.


1. da v sezoni dopolni, razširi ali izboljša že postavljeno koreografijo, 2. da vsako sezono izvede celovečerno prireditev v sodelovanju z drugo skupino, 3. da najmanj trikrat letno sodeluje na priložnostnih prireditvah kraja oz. območja.

Točkovne ocene I. skupina 70 točk II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk 5. Plesne skupine

5.1. Kakovostna skupina: 1. mora obvladati najmanj 45 minut plesnega programa, 2. da enkrat letno izvede celovečerno plesno prireditev, 3. da najmanj trikrat letno sodeluje na priložnostnih prireditvah kraja oz. območja, 4. da sodeluje na območnih srečanjih in je bila skupina v zadnjih dveh letih vsaj enkrat izbrana

na državno srečanje. 5.2. Kakovostna skupina

1. mora obvladati najmanj 30 minut plesnega programa, 2. da enkrat letno izvede celovečerno prireditev, 3. da najmanj trikrat letno sodeluje na priložnostnih prireditvah kraja oz. območja, 4. da sodeluje na območnih srečanjih in je bila v zadnji dveh letih vsaj enkrat izbrana na

regijsko srečanje.

5.3. Kakovostna skupina: 1. mora obvladati najmanj 20 minutni program, 2. da se enkrat letno predstavi na celovečerni prireditvi kraja oz. območja v sodelovanju z

drugo skupino, 3. da najmanj dvakrat letno sodeluje na priložnostnih prireditvah svojega kraja oz. območja, 4. da sodeluje na območnih srečanjih in je prejela ustrezno kvalitativno oceno.

Točkovna ocena

I. skupina 70 točk

II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk 6. Likovna dejavnost, fotografija, film, video 6.1. Kakovostna skupina:

1. da se člani enkrat letno na skupinski razstavi predstavijo s svojimi deli v kraju oz. območju,



2. da se skupina ali člani posamično najmanj 10-krat letno predstavijo s svojimi deli izven svojega območja oz. da sodelujejo s svojimi deli na razstavah drugih organizatorjev,

3. da člani skupine svoja dela prispevajo za izbor na regijskih razstavah in so njihova dela izbrana tudi za državne razstave,

4. da zagotavlja članom strokovno izpopolnjevanje v svojem kraju oziroma udeležbo na regijski in državni ravni.


1. da se člani enkrat letno na skupinski razstavi predstavijo s svojimi deli v kraju oz. območju, 2. da se skupina ali člani posamično najmanj 5-krat letno predstavijo s svojimi deli izven

svojega območja oz. da sodelujejo s svojimi deli na razstavah drugih organizatorjev,

3. da člani skupine svoja dela prispevajo za izbor na regijske razstave, 4. da zagotavlja članom strokovno izobraževanje v svojem kraju oz. na regijski ravni.


1. da se člani enkrat letno na skupinski razstavi predstavijo s svojimi deli v kraju oz. območju z drugo skupino,

2. da se skupina ali člani posamično najmanj 3-krat letno predstavijo s svojimi deli izven svojega območja oz. da sodelujejo s svojimi deli na razstavah drugih organizatorjev,

3. da člani skupine svoja dela prispevajo za izbor na lokalnih razstavah, 4. da zagotavlja članom strokovno izpopolnjevanje v svojem kraju.

Točkovna ocena

I. skupina 70 točk

II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk 7. Literarna dejavnost 7.1. Kakovostna skupina:

1. da enkrat letno izda publikacijo, 2. da člani objavljajo svoje prispevke v literarnih revijah, 3. da člani organizirajo literarno delavnico, 4. da se člani strokovno izpopolnjujejo na literarnih delavnicah in šolah.


1. da enkrat letno izda publikacijo, 2. da člani objavljajo svoje literarne prispevke v literarnih revijah, 3. da se člani strokovno izpopolnjujejo na literarnih delavnicah in šolah.


1. da se člani vsaj enkrat letno predstavijo na kulturni prireditvi, 2. da člani objavljajo svoje prispevke v literarnih revijah, 3. da se člani strokovno izpopolnjujejo na literarnih delavnicah in šolah.

Točkovna ocena

I. skupina 70 točk

II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk 8. Organizatorji koncertov 8.1 Kakovostna skupina



1. da redno organizira koncerte, 2. da v koledarskem letu organizira vsaj 4 koncerte slovenskih skupin in dveh iz tujine, 3. da izvede v koledarskem letu vsaj eno lastno produkcijo (performans, koncert…), 4. da se člani udeležujejo delavnic in natečajev, ki jih organizira JSKD (seminar za pisanje

rock besedil, natečaj za najboljše rock besedilo…). 8.2. Kakovostna skupina

1. da redno organizira koncerte, 2. da v koledarskem letu organizira vsaj 3 koncerte slovenskih skupin in ene iz tujine, 3. da v sodelovanju z JSDK – OI Velenje pripravi območno revijo »Rockariada«.


1. da redno organizira koncerte, 2. da v koledarskem letu organizira vsaj 2 koncerta slovenskih skupin in ene iz tujine, 3. da v sodelovanju z JSDK – OI Velenje pripravi območno revijo »Rockariada«.

Točkovna ocena

I. skupina 70 točk

II. skupina 50 točk III. skupina 35 točk V kolikor ima društvo več sekcij, se uvrsti v tisto kakovostno skupino, v katero spada najbolje ocenjena sekcija. Uvrstitve v kakovostne skupine ob sodelovanju društev pripravi Zveza kulturnih društev Šaleške doline. Potrdilo o uvrstitvi v kakovostne skupine se priloži k prijavi na razpis. Če društva potrdila ne priložijo, ne prejmejo točk po splošnih merilih za ocenjevanje. POSEBNA MERILA: A) pestrost in dodelanost programa: - zelo dobro 10 točk - dobro 5 točka - slabo 0 točk B) ustreznost finančne konstrukcije: (jasno opredeljeni stroški in njihova namembnost) - ustrezno 4 točke - delno ustrezno 2 točka - ni ustrezno 0 točk C) število sodelovanj na javnih prireditvah v preteklem letu: - več kot 3 x 3 točke - do 3 x 2 točki - 1 x 1 točka - nikoli 0 točk D) vključevanje v prireditve MOV v zadnjih dveh letih (proslave, kulturni dogodki): - več kot 1 x 5 točk - vsaj 1 x 3 točke - nikoli 0 točk E) organizacija izobraževanj za člane društva v preteklem letu: - da 3 točke - ne 0 točk Točke za organizacijo izobraževanja se priznajo le ob predložitvi potrdila o izobraževanju. F) število sekcij v društvu:



- več kot tri 5 točk - vsaj dve 3 točke - ena 0 točk Maksimalno število točk po posebnih merilih pri posameznem ocenjevalcu je 30. DODATNA MERILA: A) Dodatek za vrhunske dosežke: Društva, ki so v preteklem letu prejela najvišja državna priznanja in/ali so se širše uveljavila na mednarodnih tekmovanjih z ustrezno strokovno referenco (zlato priznanje), prejmejo dodatnih 30 točk za kakovostno raven dejavnosti. »B) Dodatek za obletnico delovanja: V letu, ko društvo praznuje okroglo obletnico, za vsako okroglo obletnico prejme dodatnih 5 točk, in sicer: - obeležitev 10-letnice delovanja: 5 točk, - obeležitev 20-letnice delovanja: 10 točk, - obeležitev 30-letnice delovanja: 15 točk, - za vsako nadaljnjo desetletnico dodatnih 5 točk. C) Dodatek za izdelavo oz. ažuriranje spletne strani društva: Društvo, ki ima izdelano in ažurirano spletno stran prejme dodatnih 10 točk. D) Dodatek glede na število aktivnih članov: Društvo lahko prejme dodatne točke glede na pridobljeno izjavo o številu aktivnih članov, ki so plačali letno članarino: - do 15 aktivnih članov: 5 točk - od 16 do 25 aktivnih članov: 10 točk - od 26 do 40 aktivnih članov: 15 točk - nad 40 aktivnih članov: 20 točk E) Dodatek za sodelovanje z Zvezo kulturnih društev Šaleške doline (v nadaljevanju: ZKD): Društvo lahko prejme dodatne točke za sodelovanje z ZKD, in sicer:, - odzivnost društva pri sodelovanju v projektih ZKD in JSKD: 5 točk, - obveščanje ZKD o dogodkih društva: 5 točk. F) Dodatek za izdajo publikacij (revije, časopisi, …): Društvo prejme dodatnih 30 točk za izdajo publikacij. Uporaba meril: Merila za ocenjevanje in vrednotenje prijav so ovrednotena s točkami. Vrednost točke se izračuna na osnovi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Najvišje možno število točk po splošnih in posebnih merilih pri posameznem ocenjevalcu je 100. Na osnovi dodatnih meril lahko prijavitelji pridobijo še dodatne točke, ki se prištejejo točkam, ki jih prijavitelji pridobijo po splošnih in posebnih merilih.

12. člen B – kulturni projekti Občina sofinancira posamične aktivnosti naslednjih kulturnih izvajalcev:

- pravnih oseb, ki imajo sedež v občini (razen javnih zavodov in ustanov s področja kulture, ki jih financira občina);

- fizičnih oseb, ki imajo stalno prebivališče v občini in ustvarjajo v občini, - posameznikov, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, imajo stalno

prebivališče v občini in ustvarjajo v občini; - društev, ki imajo sedež v občini (društva, ki so včlanjena v Zvezo kulturnih društev Šaleške

doline, se lahko prijavijo le s projektom, ki ne sodi v njihovo redno dejavnost).



Sofinancirajo se tudi projekti pravnih in fizičnih oseb ter posameznikov, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, ki nimajo stalnega prebivališča v občini, če prijavljajo projekt, ki se snovno-motivno dotika občine in je izveden v občini. Kulturni projekti se vrednotijo na osnovi naslednjih meril: a. izvirna zasnova, ustvarjalnost v pristopu in izvedbi, tehtnost vsebinske obrazložitve in utemeljitve projekta, uresničevanje ciljev lokalnega programa kulture, b. reference prijavitelja, c. predvidena dostopnost projekta, d. finančna konstrukcija projekta, e. pomen projekta za širši kulturni prostor (preseganje lokalnih okvirjev), f. sofinanciranje projektov na državnih ali evropskih razpisih v preteklih dveh letih. Merila za ocenjevanje in vrednotenje Število točk A izvirna zasnova, ustvarjalnost v pristopu in izvedbi, tehtnost

vsebinske obrazložitve in utemeljitve projekta, uresničevanje ciljev lokalnega programa kulture

do 60 točk

B reference prijavitelja do 5 točk C predvidena dostopnost projekta do 10 točk D finančna konstrukcija projekta do 10 točk E pomen projekta za širši kulturni prostor (preseganje lokalnih okvirjev) do 10 točk

F sofinanciranje projektov na državnih ali evropskih razpisih v preteklih dveh letih

do 5 točk

A) Izvirna zasnova, ustvarjalnost v pristopu in izvedbi, tehtnost vsebinske obrazložitve in utemeljitve projekta, uresničevanje ciljev lokalnega programa kulture do 60 točk Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezen prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu A, je 60. B) Reference prijavitelja bodo ocenjene na naslednji način:

- - trije ali več izvedenih projektov - - en ali dva izvedena projekta - - nobenih izvedenih projektov

5 2 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu B, je 5. C) Predvidena dostopnost projekta bo ocenjena na naslednji način (ocenjuje se en parameter): - ZA PRIREDITVE: 1. Število obiskovalcev bo ovrednoteno na naslednji način:

- - do 50 obiskovalcev - - od 51 do 150 obiskovalcev - - od 151 do 250 obiskovalcev - - nad 250 obiskovalcev

0 2 3 5

2. Število ponovitev projekta bo ovrednoteno na naslednji način:

- - ena ponovitev - - dve ponovitvi - - vsaj tri ponovitve

1 3 5

- ZA NOSILCE ZVOKA:

- - do 50 izvodov - - od 51 do vključno 100 izvodov - - nad 100 izvodov

3 5

10



Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu C, je 10. D) Finančna konstrukcija projekta bo ocenjena na naslednji način: • projekt ima jasno opredeljene vire financiranja do 3 točke • projekt ima jasno opredeljene stroške in njihovo namembnost do 3 točke • pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV do 4 točke Opredelitev virov financiranja bo ovrednotena na naslednji način:

- - zelo dobro - - dobro - - slabo

3 1 0



3 1 0

Pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV bo ovrednotena na naslednji način: Delež pričakovanega sofinanciranja MOV Število točk od do

10% 4

11% 25% 2

26% 50% 1

več kot 50% 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu D, je 10. E) Pomen projekta za širši kulturni prostor (preseganje lokalnih okvirjev) bo ocenjen na naslednji način:

- - projekt je ključnega pomena - - projekt je zelo pomemben - - projekt je pomemben - - projekt ni pomemben

10 7 5 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu E, je 10. F) Sofinanciranje projektov na državnih ali evropskih razpisih v preteklih dveh letih 5 točk Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezen prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu F, je 5. V postopku bodo iz nadaljnje obravnave izločene vloge: • pri katerih bo pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV presegala 50 % celotne vrednosti projekta, • ki bodo v skupnem seštevku po vseh merilih dosegli v povprečju manj kot 70 % točk. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen projekt, bo izračunana na osnovi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja in na podlagi meril dobil posamezen projekt. Vrednost 1 točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli projekti, ki so ostali v obravnavi po postopku ocenjevanja, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh primernih projektov. Strokovna komisija si pridržuje pravico, da v primeru večjega/manjšega števila projektov, kot je na razpolago sredstev, rangira projekte glede na povprečno število pridobljenih točk.



Dobljeno število točk je rezultat seštevka točk ocenjevalcev, pomnožen s pripadajočim količnikom glede na uvrstitev v razred kompleksnosti 1, 2 ali 3.


2. razred kompleksnosti = od 80,1 % do 90 % vseh možnih točk (v 2. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 2);

3. razred kompleksnosti = do 80 % vseh možnih točk (v 3. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 1)

V kolikor prijavitelj obrazcev ne bo izpolnil v delih, ki so pomembni pri ocenjevanju (in komisija tako ne bo mogla projekta oceniti po vseh merilih), bo pri teh merilih prijavitelj dobil 0 točk. Projekti izrazito komercialne narave ne bodo sofinancirani.

13. člen C – kulturni projekti s področja založništva Občina sofinancira posamične aktivnosti s področja založništva naslednjih kulturnih izvajalcev:

- pravnih oseb, ki imajo sedež v občini (razen javnih zavodov in ustanov s področja kulture, ki jih

financira občina); - fizičnih oseb, ki imajo stalno prebivališče v občini in ustvarjajo v občini, - posameznikov, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, imajo stalno prebivališče v občini in ustvarjajo v občini; - društev, ki imajo sedež v občini (društva, ki so včlanjena v Zvezo kulturnih društev Šaleške

doline, se lahko prijavijo le s projektom, ki ne sodi v njihovo redno dejavnost).

Sofinancirajo se tudi projekti pravnih in fizičnih oseb ter posameznikov, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture, ki nimajo stalnega prebivališča v občini, če prijavljajo projekt, ki se snovno-motivno dotika občine in je izveden v občini. Na razpisno področje C se ne morejo prijaviti društva z izdajo revij in časopisov, saj se ta dejavnost financira v okviru rednega letnega programa društva. Pri projektih za sofinanciranje izdaje CD-jev in DVD-jev se za vrednotenje uporabljajo merila za razpisno področje B – kulturni projekti. Kulturni projekti s področja založništva se vrednotijo na osnovi naslednjih merilih: Merila za ocenjevanje in vrednotenje Število točk A literarno-umetniška ali znanstveno-strokovna ali domoznanska vrednost

projekta do 60 točk

B predviden doseg projekta

do 15 točk C finančna konstrukcija projekta

do 10 točk

D pomen projekta za širši kulturni prostor do 10 točk E sofinanciranje projektov na državnih ali evropskih razpisih v preteklih

dveh letih 5 točk

Najvišje število točk, ki jih lahko dobi posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu, je 100. A) Literarno-umetniška ali znanstveno-strokovna ali domoznanska vrednost projekta bo ocenjena na naslednji način: • jasnost postavljenih ciljev do 10 točk • reference izvajalca projekta do 10 točk • inovativnost in odstopanje od ustaljenih okvirov do 40 točk Jasnost postavljenih ciljev bo ovrednotena na naslednji način:




10 5 0

Reference izvajalca projekta bodo ovrednotene na naslednji način:

- - dva ali več izvedenih projektov - - en izveden projekt - - nobenih izvedenih projektov

10 5 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu A, je 60. B) Predviden doseg projekta bo ocenjen na naslednji način: Naklada bo ovrednotena na naslednji način:

- - do 200 izvodov - - do 300 izvodov - - nad 300 izvodov

1 3 5

Predstavitve založniških izdaj v drugih krajih bodo ovrednotene na naslednji način:

- - enkrat - - dvakrat - - vsaj trikrat

1 5

10 Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezen prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu B, je 15. C) Finančna konstrukcija projekta bo ocenjena na naslednji način: • projekt ima jasno opredeljene vire financiranja do 3 točke • projekt ima jasno opredeljene stroške in njihovo namembnost do 3 točke • pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV do 4 točke Opredelitev virov financiranja bo ovrednotena na naslednji način:


3 1 0



3 1 0

Pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV bo ovrednotena na naslednji način: Delež pričakovanega sofinanciranja MOV Število točk

od do

10% 4

11% 25% 2

26% 50% 1

več kot 50% 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu C, je 10. D) Pomen projekta za širši kulturni prostor bo ocenjen na naslednji način:

- - projekt je ključnega pomena 10



- - projekt je zelo pomemben - - projekt je pomemben - - projekt ni pomemben

7 5 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu D, je 10. E) Sofinanciranje projektov na državnih ali evropskih razpisih v preteklih dveh letih 5 točk Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezen prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu E, je 5. V postopku bodo iz nadaljnje obravnave izločeni projekti: • pri katerih bo pričakovana višina sofinanciranja projekta s strani MOV presegala 50 % celotne vrednosti projekta, • ki bodo v skupnem seštevku po vseh merilih dosegli manj kot 70 % točk. Višina sredstev, ki jih bo prejel posamezen projekt, bo izračunana na osnovi točk, ki jih bo v postopku ocenjevanja in na podlagi meril dobil posamezen projekt. Vrednost 1 točke bo določena potem, ko bo znano, koliko točk so skupaj prejeli projekti, ki so ostali v obravnavi po postopku ocenjevanja, saj se bodo sredstva, namenjena razpisu, delila z vsoto točk vseh primernih projektov. Strokovna komisija si pridržuje pravico, da v primeru večjega/manjšega števila projektov, kot je na razpolago sredstev, rangira projekte glede na povprečno število pridobljenih točk. Dobljeno število točk je rezultat seštevka točk ocenjevalcev, pomnožen s pripadajočim količnikom glede na uvrstitev v razred kompleksnosti 1, 2 ali 3.


2. razred kompleksnosti = od 80,1 % do 90 % vseh možnih točk (v 2. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 2);

3. razred kompleksnosti = do 80 % vseh možnih točk (v 3. razredu kompleksnosti je količnik za izračun 1)

V kolikor prijavitelj obrazcev ne bo izpolnil v delih, ki so pomembni pri ocenjevanju (in komisija tako ne bo mogla projekta oceniti po vseh merilih), bo pri teh merilih prijavitelj dobil 0 točk. Projekti izrazito komercialne narave ne bodo sofinancirani.

14. člen D – delovanje zveze kulturnih društev Občina sofinancira zvezo kulturnih društev s sedežem v Mestni občini Velenje, ki na osnovi meril za ocenjevanje in vrednotenje doseže najvišje število točk. Izbor zveze kulturnih društev poteka po naslednjih merilih: a. pestrost in dodelanost programa, b. izvedba oz. soorganizacija projektov v preteklem letu, c. število kulturnih društev, včlanjenih v zvezo kulturnih društev, d. čas delovanja zveze kulturnih društev, e. uspešna prijava na državne ali evropske razpise v preteklem letu. Merila za ocenjevanje in vrednotenje Število točk A pestrost in dodelanost programa do 20 točk B izvedba oz. soorganizacija projektov v preteklem letu do 20 točk C število kulturnih društev, včlanjenih v zvezo kulturnih društev do 20 točk D čas delovanja zveze kulturnih društev do 20 točk E uspešna prijava na državne ali evropske razpise v preteklem letu do 20 točk



Najvišje število točk, ki jih lahko dobi posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu, je 100. A) Pestrost in dodelanost programa bo ocenjena na naslednji način:


20 10 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu A, je 20. B) Izvedba oz. soorganizacija projektov v preteklem letu bo ocenjena na naslednji način:

- - do 3 projekte - - od 4 do 7 projektov - - nad 7 projektov

0 10 20

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu B, je 20. C) Število kulturnih društev, včlanjenih v zvezo kulturnih društev bo ocenjeno na naslednji način:

- - do 10 društev - - od 11 do 20 društev - - nad 20 društev

0 10 20

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu C, je 20. D) Čas delovanja zveze kulturnih društev bo ocenjeno na naslednji način:

- - manj kot 4 leta - - več kot 4 leta do 8 let - - več kot 8 let do 15 let - - nad 15 let

0 5

10 20

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezni prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu D, je 20. E) Uspešna prijava na državne ali evropske razpise v preteklem letu bo ocenjena na naslednji način:

- - uspešno prijavljeni projekti - - ni uspešno prijavljenih projektov

20 0

Maksimalno število točk, ki jih lahko doseže posamezen prijavitelj pri posameznem ocenjevalcu po merilu E, je 20. Pravilnik o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 23/2011) vsebuje naslednje končne določbe:

IV. KONČNE DOLOČBE

15. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vrednotenju kulturnih programov in projektov, ki se (so)financirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 5/2005).



16. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/2013), vsebuje naslednjo končno določbo:

7. člen Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati naslednji po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 21/2015), vsebuje naslednjo končno določbo:

6. člen Te spremembe in dopolnitve pravilnika začnejo veljati naslednji po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Številka: 015-03-0001/2016 Datum: 2. 2. 2016




Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Ur. vestnik Mestne občine Velenje, št. 15/06-uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15) je Svet Mestne občine Velenje na 11. seji dne 2. 2. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo

STATUT

MESTNE OBČINE VELENJE uradno prečiščeno besedilo (UPB2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen Mestna občina Velenje je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: ARNAČE; BEVČE; ČRNOVA; HRASTOVEC; JANŠKOVO SELO; KAVČE; LAZE; LIPJE; LOPATNIK PRI VELENJU; LOPATNIK; LOŽNICA; PAKA PRI VELENJU; PAŠKI KOZJAK; PESJE; PIREŠICA; PLEŠIVEC; PODGORJE; PODKRAJ PRI VELENJU; PRELSKA; SILOVA; ŠENBRIC; ŠKALE; ŠKALSKE CIRKOVCE; ŠMARTINSKE CIRKOVCE; VELENJE; VINSKA GORA. Sedež Mestne občine Velenje je v Velenju, Titov trg št. 1, 3320 Velenje. Mestna občina Velenje je pravna oseba javnega prava s pravico: posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Mestno občino Velenje predstavlja in zastopa župan. Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom, po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo s statutom.

2. člen Na območju Mestne občine Velenje so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine. Meje ožjih delov občine se vodijo v registru, ki ga vodi pristojna geodetska služba. Imena in območja ožjih delov občine so: 1. Krajevna skupnost Bevče



Krajevna skupnost Bevče obsega območje Bevče, s prostorskimi okoliši: 0178, 0252 in 0253. 2. Krajevna skupnost Cirkovce Krajevna skupnost Cirkovce obsega naselji Škalske Cirkovce in Šmartinske Cirkovce, s prostorskimi okoliši: 0161, 0180, 0254 in 0255. 3. Krajevna skupnost Gorica Krajevna skupnost Gorica obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0033, 0034, 0035, 0036, 0037, 0038, 0039, 0040, 0041, 0042, 0043, 0045, 0046, 0047, 0048, 0049, 0050, 0051, 0052, 0053, 0054, 0055, 0056, 0188, 0223, 0224, 0230, 0235, 0237, 0245 in 0246. 4. Krajevna skupnost Kavče Krajevna skupnost Kavče obsega naselje Kavče, s prostorskimi okoliši 0136, 0137, 0138. 5. Krajevna skupnost Konovo Krajevna skupnost Konovo obsega naselje Šenbric in del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0069, 0070, 0071, 0072, 0073, 0074, 0075, 0162, 0163, 0164, 0192, 0198, 0226, 0256, 0257, 0258, 0259, 0260, 0261, 0262 in 0263. 6. Krajevna skupnost Paka pri Velenju Krajevna skupnost Paka pri Velenju obsega območja naselij Paka pri Velenju, Lopatnik pri Velenju in Paški Kozjak, s prostorskimi okoliši: 0157, 0158, 0159, 0160, 0264, 0265, 0266, 0267, 0268 in 0269. 7. Krajevna skupnost Pesje Krajevna skupnost Pesje obsega naselje Podgorje in del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0105, 0106, 0107, 0108, 0109, 0110, 0111, 0173, 0229, 0238, 0243, 0270, 0271, 0272 in 0295. 8. Krajevna skupnost Plešivec Krajevna skupnost Plešivec obsega naselje Plešivec, s prostorskimi okoliši 0181, 0182, 0183, 0273, 0274, 0275, 0276, 0277 in 0304. 9. Krajevna skupnost Podkraj Krajevna skupnost Podkraj obsega naselje Podkraj, s prostorskimi okoliši 0174, 0175, 0176, 0184, 0194, 0195, 0247, 0278, 0279, 0280, 0303. 10. Krajevna skupnost Stara vas Krajevna skupnost Stara vas obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0100, 0101, 0102, 0112, 0113, 0189, 0191, 0215, 0236, 0285 in 0286. 11. Krajevna skupnost Staro Velenje Krajevna skupnost Staro Velenje obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0103, 0104, 0134, 0135, 0185, 0186, 0187, 0196, 0197, 0233, 0281, 0282, 0283, 0284 in 0296. 12. Krajevna skupnost Šalek Krajevna skupnost Šalek obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0044, 0057, 0058, 0059, 0060, 0061, 0062, 0063, 0064, 0065, 0066, 0067, 0132, 0217 in 0297. 13. Krajevna skupnost Šentilj



Krajevna skupnost Šentilj obsega naselja Arnače, Laze, Ložnica in Silova, s prostorskimi okoliši: 0139, 0140, 0141, 0142, 0143 in 0177. 14. Krajevna skupnost Škale – Hrastovec Krajevna skupnost Škale - Hrastovec obsega naselji Hrastovec in Škale ter del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0114, 0115, 0165, 0166, 0167, 0168, 0169, 0170, 0171, 0172, 0190, 0193, 0287, 0288, 0289, 0290 in 0291. 15. Krajevna skupnost Šmartno Krajevna skupnost Šmartno obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0007, 0068, 0076, 0116, 0117, 0118, 0119, 0133, 0199, 0200, 0292 in 0293. 16. Krajevna skupnost Vinska Gora Krajevna skupnost Vinska Gora obsega naselja Črnova, Janškovo Selo, Lipje, Lopatnik, Pirešica, Prelska in Vinska Gora, s prostorskimi okoliši: 0144, 0145, 0146, 0147, 0148, 0149, 0150, 0151, 0152, 0153, 0154, 0155, 0156, 0179, 0201, 0202, 0203, 0204, 0205, 0206, 0207, 0208, 0209, 0210, 0211, 0212, 0213, 0214, 0225 in 0298. 17. Mestna četrt Velenje – Desni breg Mestna četrt Velenje - desni breg obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0001, 0002, 0003, 0004, 0005, 0006, 0008, 0009, 0023, 0024, 0077, 0078, 0079, 0080, 0081, 0082, 0083, 0084, 0085, 0086, 0087, 0088, 0089, 0090, 0091, 0092, 0093, 0094, 0095, 0096, 0097, 0098, 0099, 0218, 0219, 0220, 0221, 0222, 0227, 0228, 0240, 0248, 0249, 0250 in 0251. 18. Mestna četrt Velenje – Levi breg vzhod Mestna četrt Velenje - levi breg - vzhod obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0120, 0121, 0122, 0123, 0124, 0125, 0126, 0127, 0128, 0129, 0130, 0131, 0216, 0231, 0234, 0239 in 0294. 19. Mestna četrt Velenje – Levi breg zahod Mestna četrt Velenje - levi breg - zahod obsega del naselja Velenje, s prostorskimi okoliši: 0010, 0011, 0012, 0013, 0014, 0015, 0016, 0017, 0018, 0019, 0020, 0021, 0022, 0025, 0026, 0027, 0028, 0029, 0030, 0031, 0032, 0232, 0241, 0242, 0244, 0299, 0300, 0301 in 0302.

3. člen Mestna občina Velenje (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti.

4. člen Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

5. člen Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.



Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

6. člen Občina Velenje ima svoj grb, zastavo in praznik. Grb ima obliko ščita. V ospredju ščita je obzidje – poenostavljeni in v celoto povezani deli Velenjskega gradu. V sredini je silhueta moderne zgradbe. Obzidje je zelene barve, silhueta stolpnice je jekleno modre, ozadje na grbu pa je rumene barve. Zastava je razdeljena na 3 enake dele, katerih spodnja tretjina je zelene barve, zgornji dve tretjini pa rumene barve. Razmerje stranic zastave je 2:1, višina grba je 2/3 višine zastave in je sredinsko postavljen na 2/3 od spodnjega (levega) in 1/3 od zadnjega (desnega) roba zastave. Grb na zastavi je obrobljen s črto črne barve, po vertikali se linija zelenega polja zastave ujema z linijo obzidja v gradu. Praznik občine je 20. september. Himna občine bo določena z odlokom. Natančnejša oblika, vsebina in način uporabe simbolov občine se določi z odlokom.

7. člen Občina Velenje ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Velenje, v notranjem krogu pa naziv organa občine: Občinski svet; Župan, Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.

8. člen Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. II. NALOGE OBČINE

9. člen Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge splošne akte občine; - sprejema proračun in zaključni račun občine; - načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte; - predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: - ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem; - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja; - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin; - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: - spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini; - sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v

občini; - oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj; - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga

gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov; - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz.

gospodarskih subjektov.



4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov; - sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine; - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine; - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v

stanovanjski trg; - gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za

gradnjo stanovanj; - v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in

prenovo stanovanj; - sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju

stanovanjske problematike občanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: - ustanavlja lokalne javne službe; - sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih

služb; - zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb; - nadzira delovanje lokalnih javnih služb; - gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno izobraževalno, zdravstveno in lekarniško dejavnost tako, da: - ustanavlja javne zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje; - v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje

teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov;

- sodeluje z vzgojno izobraževalnimi zavodi in zdravstvenim zavodom; - z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno

varstvo občanov; - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za

kvaliteto življenje njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: - spremlja stanje na tem področju; - pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju; - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in

institucijami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: - omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem

območju; - zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost; - z dotacijami spodbuja te dejavnosti; - sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: - izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva

okolja; - spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s

katerimi zagotavlja varstvo okolja; - sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja; - sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih

nepravilnostih; - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.



10. Upravlja, gradi in vzdržuje: - lokalne javne ceste in druge javne poti; - površine za pešce in kolesarje; - igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča; - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter ureja promet v

občini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: - organizira reševalno pomoč v požarih; - organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč pri reševanju za primere elementarnih

in drugih nesreč; - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred

naravnimi nesrečami; - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč; - sodeluje z občinskim poveljstvom službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja

njihovo delo; - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred

elementarnimi in drugimi nesrečami. 12. Zagotavlja nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti v vojnem stanju tako, da: - izdeluje obrambne dokumente; - sprejema potrebne ukrepe in akte; - opravlja določene naloge iz civilne zaščite; - predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, razporeditev

občinskih delavcev potrebnih za delo v vojni. 13. Ureja javni red v občini tako, da: - sprejema ustrezne splošne akte,; - določa prekrške in denarne kazi za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; - ureja lokalni promet in določa prometno ureditev; - organizira občinsko redarstvo; - izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami; - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih

aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;

- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 14. Poleg lokalnih zadev javnega pomena občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo

posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti.

10. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: - inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s

katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti; - ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine; - ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu

z zakonom; - določanje namembnosti urbanega prostora; - gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo; - evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja; - zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi

institucijami; - mrliško ogledno službo; - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

11. člen



Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. III. ORGANI OBČINE 1. SKUPNE DOLOČBE

12. člen Organi občine so: - Svet Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: občinski svet); - Župan Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: župan); - Nadzorni odbor Mestne občine Velenje (v nadaljevanju: nadzorni odbor občine).

13. člen Občina ima tudi: - občinsko volilno komisijo; - svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin; - svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; - odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada; - štab civilne zaščite; - svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj. Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

14. člen Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

15. člen Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

16. člen Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih glasov navzočih članov.

17. člen Delo organov občine je javno. Javnost dela se lahko omeji ali prepove, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja informacije javnega značaja, niso informacije javnega značaja.

18. člen Splošni akti občine začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, razen, če v aktu ni določen drug rok.

19. člen



Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe poslovne skrivnosti oziroma opredeljeni kot tajni, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. Če zakon ne določa drugače, se lahko javnost izključi s seje občinskega sveta s sklepom, če to terjajo posebni razlogi.

20. člen Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

21. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 2. OBČINSKI SVET

22. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinski svet šteje 33 članov. Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi župana.

S prenehanjem mandata člana občinskega sveta, mu preneha tudi mandat v delovnem telesu, v katerega je bil imenovan kot predstavnik občinskega sveta.

23. člen Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

24. člen Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine; - sprejema občinski proračun in zaključni račun; - ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje; - v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske

uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih;

- nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta;

- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja;

- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora;

- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta; - odloči, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal funkcijo župana v primeru

njegovega predčasnega prenehanja mandata, če ga župan ne določi, oziroma, če je župan razrešen;



- sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine nad vrednostjo določeno z odlokom o proračunu občine na predlog župana;

- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, v kolikor ni s statutom občine ali z odlokom o proračunu občine o tem pooblaščen župan;

- razpisuje referendum; - s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače občinskih

funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet ter določi merila za sejnine za člane svetov ožjih delov občine;

- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb; - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v

skladu z zakonom; - imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter

člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona; - določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo ustrezne kadre

in sredstva za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči;

- sprejme program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter program in načrt varstva pred požarom;

- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni; - sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo

pred požari, ki se opravlja kot javna služba; - daje pobudo za sklice zbora občanov; - imenuje in razrešuje predstavnike ustanovitelja v svete javnih zavodov; - odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

25. člen Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.

Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z ostalimi javnimi funkcijami določa zakon.

26. člen Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti najpozneje v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen predlog dnevnega reda. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

27. člen Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov upravlja občinska uprava.

28. člen Občinski svet dela in odloča na sejah.



Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

29. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom, ali če tako sklene občinski svet. Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

30. člen Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta je določeno z zakonom.

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. 2.1. ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA



31. člen Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; - statutarno – pravna komisija; - komisija za priznanja; - komisija za prošnje in pritožbe; - odbor za gospodarstvo; - odbor za področje gospodarskih javnih služb; - odbor za področje negospodarskih javnih služb; - odbor za okolje in prostor. Odbori in komisije štejejo 7 članov, če z aktom o imenovanju ni drugače določeno. Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

32. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 7 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: - občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in

druge organe, ki jih imenuje občinski svet; - občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi

vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta; - pripravlja predlog odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki

občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev;

- obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet; - daje mnenje občine kot lokalne skupnosti k imenovanju ravnateljev zavodov in

drugih institucij, če so za imenovanje pristojni sveti zavodov in drugih institucij ali ministrstva.

33. člen Člane stalnih delovnih teles, opredeljenih v drugem odstavku 31. člena tega statuta, imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika in člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik delovnega telesa in njegov namestnik morata biti člana občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

34. člen Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

35. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov



za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 3. ŽUPAN

36. člen Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. Mandatna doba župana traja štiri leta. Občinski svet odloči o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana na podlagi poročila občinske volilne komisije o izidu glasovanja za župana. Kadar občinski svet o pritožbi iz prejšnjega stavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član občinskega sveta. Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. V protokolarne namene uporablja župan župansko ogrlico, ki jo sestavlja 24 ploščic (1,5 x 4 cm), povezanih s členki, pritrjenimi na obesek (6,5 x 9 cm), v katerega, je vdelan stekleni grb občine. Na ploščicah so vgravirana imena predsednikov skupščine občine Velenje in županov.

37. člen Župan predstavlja in zastopa občino. Poleg tega župan predvsem: - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun

proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta; - izvršuje občinski proračun; - skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta; - odloča o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine in sklene pravni

posel; - sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem

občine pod vrednostjo določeno z odlokom o proračunu občine - sprejme letni načrt pridobivanja premičnega premoženja občine - sprejme letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo

določeno z odlokom o proračunu občine« - predlaga občinskemu svetu ustanovitev delovnih skupin in komisij - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine; - predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega

področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi;

- odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi;

- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave;

- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave; - organizira sistem notranjih kontrol in notranjih revizij, - nadzira poslovanje skladov mestne občine, gospodarskih družb in javnih

zavodov, - v pravnih osebah, v katerih ima mestna občina najmanj 15 odstotni delež v

kapitalu, lahko zahteva revizijo poslovanja na stroške revidirane osebe. - opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut. Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

38. člen Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.



Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

39. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih

ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč; - imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, - sprejme načrt zaščite in reševanja; - vodi zaščito, reševanje in pomoč; - določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter

organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja; - ugotovi in razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine; - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati; - predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, razporeditev občinskih delavcev,

potrebnih v vojni; - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev; - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti

ter materialno dolžnost.

40. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

41. člen Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti. Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.

42. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.



43. člen Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine ter komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

44. člen Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana je določeno z zakonom.

Županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Če župan odstopi, mu preneha mandat, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. Če podžupan odstopi in ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta, se šteje, da je s funkcije podžupana razrešen. 4. NADZORNI ODBOR

45. člen Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine; - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna; - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, mestnih četrti in krajevnih skupnosti javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

46. člen Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45. dneh po svoji prvi redni seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo izobrazbe. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.



Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupani, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski svet mora razrešiti člana nadzornega odbora v roku 30 (trideset) dni po dnevu, ko nastopijo razlogi za razrešitev, v nadaljnjem roku 30 (trideset) dni po dnevu razrešitve člana, pa mora občinski svet imenovati novega člana nadzornega odbora.

47. člen Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

48. člen Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih delov občine, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom zahteva občinski svet ali župan.

49. člen Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na pobudo posameznega člana in na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane pravne osebe z odgovornimi osebami. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, ki mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu. Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.



Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

50. člen Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

51. člen Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

52. člen Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

53. člen Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. 5. CIVILNA ZAŠČITA

53. a člen Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. IV. OBČINSKA UPRAVA 1. OBČINSKA UPRAVA

54. člen Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

55. člen Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.



56. člen Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper tako odločitev je možen upravni spor. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

57. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

58. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu z uredbo Vlade.

59. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

60. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

61. člen O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. 2. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO (črtano)

62. člen (črtan)

63. člen (črtan) V. OŽJI DELI OBČINE

64. člen



Zaradi zadovoljevanja posebni skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti in mestne četrti. 1. SPLOŠNO

65. člen Krajevne skupnosti in mestne četrti so deli občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. Pobudo za ustanovitev ožjega dela občine, za njegovo ukinitev ali spremembo njegovega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

66. člen Ožji del občine ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti.

67. člen Ožji deli občine sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini in sicer: - dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne

infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;

- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;

- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji; - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih

poti ipd.) in pri tem sodelujejo; - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,

omejevanje hitrosti ipd.); - predlagajo programe javnih del; - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki

obravnavajo območje njihove skupnosti; - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo

pristojnemu organu občine; - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, posegov v

kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov;

- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;

- sodelujejo pri organizacijah kulturnih, športnih in drugih prireditev; - spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi

prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja; - dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim

dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. 2. KRAJEVNE SKUPNOSTI

68. člen Krajevne skupnosti so: BEVČE, CIRKOVCE, GORICA, KONOVO, PESJE, PAKA PRI VELENJU, PLEŠIVEC, PODKRAJ, KAVČE, STARO VELENJE, STARA VAS, ŠALEK, ŠENTILJ, ŠKALE - HRASTOVEC, ŠMARTNO IN VINSKA GORA.

69. člen Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma: - skrbijo za urejanje pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, če z

odlokom občine ni drugače določeno; - skrbijo za vzdrževanje, pluženje in odvoz snega na nekategoriziranih javnih cestah in poteh; - skrbijo za vaške vodovode;



- upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo ali upravljanje;

- sodelujejo pri izdelavi načrta zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine; - pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem

območju; - pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo,

kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.

Podrobneje se naloge opredelijo z odlokom.

70. člen Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, v skladu s tem statutom. Nepremičnine lahko krajevne skupnosti odtujijo samo s soglasjem občinskega sveta. Krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.

71. člen Krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolagajo. Občina odgovarja za obveznosti krajevnih skupnosti subsidiarno. 3. MESTNE ČETRTI

72. člen Mestne četrti so: - MESTNA ČETRT VELENJE - DESNI BREG; - MESTNA ČETRT VELENJE – LEVI BREG – VZHOD; - MESTNA ČETRT VELENJE - LEVI BREG – ZAHOD.

73. člen Mestne četrti v okviru nalog in s proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog in izvajanja svojih odločitev nastopajo v imenu in za račun občine ter v okviru sredstev, ki jih same pridobijo.

74. člen Mestne četrti nimajo statusa pravne osebe. 4. ORGANI OŽJIH DELOV OBČINE

75. člen Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. Volitve v svet ožjega dela občine razpiše župan. Redne volitve se opravijo sočasno z volitvami župana in članov občinskega sveta. Nezdružljivost funkcije člana ožjega dela občine z ostalimi javnimi funkcijami določa zakon. Število članov sveta in volilne enote za volitve v svet posameznega ožjega dela občine se določijo s posebnimi sklepi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandat članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

76. člen Prvo sejo ožjega dela občine skliče dotedanji predsednik najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta ožjega dela občine. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.



Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. Svet dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. Predsednik sveta skliče svet ožjega dela občine najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet, če to zahteva najmanj ena četrtina članov sveta ožjega dela občine ali župan.

Za delovanje svetov ožjih delov občine se uporabljajo določbe statuta občine in poslovnika občinskega sveta.

77. člen Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov ožjih delov občine kot svoj posvetovalni organ.

78. člen Za delovanje organov krajevne skupnosti in izvajanje prenesenih nalog se lahko zagotavljajo sredstva: - iz proračuna; - s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb; - s plačili za storitve; - s prihodki od premoženja in dejavnosti krajevnih skupnosti. Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu in zaključnem računu. Finančni načrt in zaključni račun pripravi krajevna skupnost v sodelovanju z občinsko upravo in je sestavni del gradiva, ki ga obravnava svet občine ob sprejemanju proračuna občine in določanju nadaljnjega financiranja krajevne skupnosti oziroma o sprejemanju zaključnega računa proračuna občine. Premoženje krajevne skupnosti mora biti zajeto v premoženjski bilanci občine. Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

79. člen Mestna četrt nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, določenih s tem statutom in odlokom v imenu in za račun občine v okviru sredstev, določenih v proračunu. Podpisnik dokumentov in zastopnik občine je v okviru nalog in proračunsko določenih sredstev za izvajanje teh nalog predsednik sveta mestne četrti. Mestna četrt nima lastnega premoženja. Za delovanje mestne četrti in izvrševanje prenesenih nalog se lahko zagotavljajo sredstva: - iz proračuna; - s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb; - s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem s premoženjem občine, ki je mestni četrti preneseno v

upravljanje. Sredstva za poslovanje mestne četrti se vodijo na stroškovnih mestih v okviru podračuna proračuna občine.

80. člen Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta ožjega dela občine ali zbora občanov ožjega dela občine razpusti svet ožjega dela občine in razpiše predčasne volitve: - če se po najmanj trikratnemu sklicu ne sestane; - če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z

zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.



81. člen Vse kar s tem statutom, za delovanje ožjih delov občine ni določeno, se določi v odloku o krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. VI. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

82. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 1. ZBOR OBČANOV

83. člen Občani na zboru občanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter

dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja; - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše

samoupravne lokalne skupnosti; - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za

spremembo njihovih območij; - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen

ulic; - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom; - dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s

prostorom ter varovanja življenjskega okolja; - oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,

odlagališč odpadkov in nevarnih stvari; - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z

zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

84. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za enega ali več ožjih delov občine, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali ožjega dela občine. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v ožjem delu občine pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

85. člen Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

86. člen Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.



Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE

87. člen Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

88. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

89. člen Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

90. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.



Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

91. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

92. člen Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja. Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi občinskega sveta v 15. dneh. Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

93. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

94. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 3. SVETOVALNI REFERENDUM



95. člen Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. 4. DRUGI REFERENDUMI

96. člen Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali v občini oz. v delu občine, za katerega se bo uvedel samoprispevek. 5. LJUDSKA INICIATIVA

97. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

98. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

99. člen Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: - neposredno v okviru občinske uprave; - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij; - z dajanjem koncesij; - na drug način, določen z zakonom.

100. člen Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina negospodarske javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: - osnovnošolsko izobraževanje; - predšolska vzgoja in varstvo otrok; - osnovno zdravstvo in lekarna;



- osebna pomoč družini in - knjižničarstvo. Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

101. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.

102. člen Občina zagotavlja obvezne gospodarske javne službe na področjih: 1. oskrbe s pitno vodo, 2. odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, 4. odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 5. urejanja in čiščenja javnih površin, 6. vzdrževanja občinskih javnih cest, 7. pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, 8. upravljanja s pokopališči, urejanja ter vzdrževanja pokopališč in pogrebnih storitev,

9. varstva pred požarom. Občina lahko zagotavlja naslednje izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, na področjih: 1. modre cone, 2. oskrbe z energetskimi plini in oskrbe s toplotno energijo, 3. vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so

namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja, 4. javnega potniškega prometa, 5. odvoza in hrambe nepravilno parkiranih vozil, 6. upravljanja s pristanišči oziroma vstopno izstopnimi mesti.

103. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

104. člen Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

105. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

106. člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

107. člen Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.



VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

108. člen Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine nad vrednostjo določeno z odlokom o proračunu občine na predlog župana. Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine pod vrednostjo določeno z odlokom o proračunu občine, letni načrt pridobivanja premičnega premoženja občine ter letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo določeno z odlokom o proračunu občine. Župan odloča o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine in sklene pravni posel. Pred sklenitvijo pravnega posla o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

109. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

110. člen Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: 1. davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke; 2. nedavčne prihodke; 3. kapitalske prihodke; 4. prejete donacije in 5. transferne prihodke. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: 1. tekoče odhodke; 2. tekoče transfere; 3. investicijske odhodke in 4. investicijske transfere. V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v



računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.

111. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

112. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

113. člen Proračun občine je odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Spremembe in dopolnitve proračuna se sprejemajo z odlokom. Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine. Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna.

114. člen Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

115. člen Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s sklepom.

116. člen Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati spremembe in dopolnitve proračuna.

117. člen Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v



okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določena s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.

118. člen Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika občinskega proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. Če se uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.

119. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

120. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

121. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine.

122. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko za začasno kritje odhodkov najame posojilo največ v višini 5 odstotkov sprejetega proračuna.

123. člen V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena z vsakoletnim proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

124. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan.

125. člen Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugih izdatki občine za preteklo leto. Pri sestavi zaključnega računa se upošteva členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj.

126. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKT OBČINE



1. SPLOŠNI AKTI OBČINE

127. člen Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

128. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

129. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

130. člen Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

131. člen Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

132. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. S pravilnikom ureja občina tudi zadeve, ki urejajo določen segment njene pristojnosti.

133. člen Pravilnik kot druge splošne akte sprejema občinski svet razen, če za to ni v odloku pooblaščen župan. Pravilnik o delovanju občinske uprave in druge internega pomena sprejema župan ali po pooblastilu direktor občinske uprave.

134. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

135. člen Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 2. POSAMIČNI AKTI OBČINE

136. člen Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

137. člen



O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. X. RAZMERJA OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN DRUGIH LOKALNIH SKUPNOSTI

138. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

139. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

140. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

141. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

142. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

143. člen Svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. XI. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

144. člen Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

145. člen



To je uradno prečiščeno besedilo (UPB2) Statuta Mestne občine Velenje, ki vsebuje: 1. Statut Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 4/99),

2. Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 6/2001),



5. Statut Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/2006- uradno prečiščeno besedilo (UPB1)), 6. Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 26/2007), 7. Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 18/2008), 8. Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 21/2015).

146. člen Ta Statut Mestne občine Velenje začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Številka: 015-02-0003/2015 Datum: 2. 2. 2016




Župan Mestne občine Velenje je na podlagi 4. odstavka 11. člena Zakona o stvarnem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G in 50/14), 8. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), 22. člena Odloka o proračunu Mestne občine Velenje za leto 2016 (Uradni vestnik Mo Velenje, št. 21/15) in 37. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mo Velenje, št. 15/06-UPB1, 26/07, 18/08 in 21/15) dne 3. 2. 2016 sprejel

SKLEPo načrtu pridobivanja nepremičnega

premoženja za leto 2016

1. členS tem sklepom se določi načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Mestne občine Velenje za leto 2016, za nepremičnine v posamični vrednosti do 100.000,00 EUR.

2. členPosamezno nepremično premoženje, namenjeno za pridobivanje v letu 2016, ter predvidena sredstva, so določena v PRILOGI 1: »Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine v letu 2016 za nepremičnine v posamični vrednosti do 100.000,00 EUR«, ki je sestavni del tega sklepa.Sredstva namenjena za nakup nepremičnega premoženja se za leto 2016 načrtujejo v okvirni ocenjeni vrednosti 115.792,68 EUR.

3. členSklep začne veljati s sprejemom in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.

Številka: 460-02-0001/2016Datum: 3. 2. 2016




4/5

PRIL

OG

A 1

: Nač

rt p

ridob

ivan

ja n

epre

mič

nega

pre

mož

enja

obč

ine

v le

tu 2

016

za n

epre

mič

nine

v p

osam

ični

vre

dnos

ti do

100

.000

,00

EUR

Za

p.št

.Ši

fra

in k

atas

trsk

a ob

čina

Parc

elna

št.

Velik

ost (

m2 )

Vrst

a de

jans

ke

rabe

Orie

ntac

ijska

vr

edno

sti v

€/

m2

Orie

ntac

ijska

vre

dnos

t v €

1.96

4 Ve

lenj

e45

2/8,

452/

6,

452/

9, 4

36/1

-de

l31

2ce

sta,

zele

nica

, dv

oriš

če22

,00

6.86

4,00

2.95

3 P

aka

299/

34,

299/

30

299/

28,

299/

26,

299/

24,

299/

22,

299/

20,

299/

18,

299/

16

621

cest

a10

,00

6.21

0,00

3.96

4 Ve

lenj

e33

61/2

138

cest

a21

,86

3.01

6,68

4.26

69 P

aški

Koz

jak

27/2

42/2

203

227

skup

aj 4

30

cest

a5,

002.

150,

00

5.95

3 P

aka

179/

518

3/29

179/

6

26 480 6

skup

aj 5

12

cest

a5,

002.

560,

00

6.96

7 K

avče

249-

del

40tra

vnik

15,0

060

0,00

7.96

4 Ve

lenj

e24

27/6

2465

682

222

skup

aj 9

04dv

oriš

če23

,00

20.7

92,0

0

8.97

4 P

rels

ka22

3-de

l45

0tra

vnik

8,00

3.60

0,00

SKUP

AJ:

45.7

92,6

8

PRIL

OGA

1: N

ačrt

prid

obiv

anja

nep

rem

ične

ga p

rem

ožen

ja o

bčin

e v

letu

201

6 za

nep

rem

ični

ne v

pos

amič

ni v

redn

osti

do 1

00.0

00,0

0 EU

R

2016

-Zem

ljišč

a

Ekon

omsk

a ut

emel

jeno

st n

ačrt

ovan

ega

prid

obiv

anja

Na

podl

agi m

enja

lne

pogo

dbe

za p

arc.

št.

3581

/4, k

.o. V

elen

je,b

o M

O V

elen

je p

ridob

ila to

plot

no p

odpo

staj

o s

prip

adaj

očim

ze

mlji

ščem

in c

esto

.

Pre

dvid

ena

je s

klen

itev m

enja

lne

pogo

dbe.

Na

podl

agi m

enja

lne

pogo

dbe

bo M

OV

prid

obila

ces

to, o

dsvo

jila

pa b

o tra

vnik

.

Pre

dmet

ne n

epre

mič

nine

v na

ravi

pred

stav

ljajo

kat

egor

izira

no

cest

o. M

OV

bo n

epre

mič

nine

prid

obila

na

podl

agi m

enja

ve s

tare

st

ruge

Pak

e.

Pre

dvid

ena

je s

klen

itev m

enja

lne

pogo

dbe.

Na

podl

agi m

enja

lne

pogo

dbe

bo M

OV

prid

obila

ces

to, o

dsvo

jila

pa b

o tra

vnik

.

Pre

dvid

ena

je s

klen

itev m

enja

lne

pogo

dbe.

Na

podl

agi m

enja

lne

pogo

dbe

bo M

OV

prid

obila

ces

to, o

dsvo

jila

pa b

o tra

vnik

.

MO

V pr

edm

etno

zem

ljišč

e po

trebu

je za

izgr

adnj

o kr

ižišč

a na

ka

tego

rizira

ni c

esti.

MO

V pr

edm

etno

zem

ljišč

a po

trebu

je za

izgr

adnj

o m

ale

čist

ilne

napr

ave.

Pre

dvid

ena

je s

klen

itev m

enja

lne

pogo

dbe.

MO

V bo

prid

obila

dv

oriš

če o

b ve

čsta

nova

njsk

em o

bjek

tu, o

dsvo

jila

pa d

voriš

če p

ri po

slov

nem

obj

ektu

.



5/5

Zap.

št.

Šifr

a in

kat

astr

ska

obči

naEk

onom

ska

utem

elje

nost

nač

rtov

aneg

a pr

idob

ivan

jaO

rient

acijs

ka v

redn

ost v

€

1.96

4 Ve

lenj

e70

.000

,00

SKUP

AJ:

70.0

00,0

0

Zap.

št.

Šifr

a in

kat

astr

ska

obči

naEk

onom

ska

utem

elje

nost

nač

rtov

aneg

a pr

idob

ivan

jaO

rient

acijs

ka v

redn

ost v

€

SKUP

AJ0

pros

tori

potre

bni z

a de

lova

nje

druš

tev

posl

ovni

pro

stor

Efe

nkov

a 61

, Vel

enje

, sol

pič

B, I

. nad

stro

pje,

14

4,40

m2

Okv

irni o

pis

pred

met

a na

kupa

(par

celn

a št

evilk

a, n

aslo

v,

vrst

a ra

be, v

elik

ost,

štev

ilka

stav

be, š

tevi

lka

dela

sta

vbe)

2016

-Sta

vbe

ali s

tavb

e z

deli

stav

b

Okv

irni o

pis

pred

met

a na

kupa

(par

celn

a št

evilk

a, n

aslo

v,

vrst

a ra

be, v

elik

ost,

štev

ilka

stav

be, š

tevi

lka

dela

sta

vbe) 20

16-Z

emlji

šča

s st

avba

mi



URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE VELENJE

Izdajatelj: Mestna občina Velenje / Naklada 33 izvodov / Letna naročnina 59 €Razmnoževanje DILING d.o.o Velenje / Skladno z določili Zakona o DDV se DDV plačuje po stopnji 22%

KAZALO

Objava aktov ..............................................................................................................................................................1

MESTNA OBČINA VELENJE - SVET

1. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Sveta Mestne občine Velenje...................32. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata predsedniku Odbora za gospodarstvo ..............33. Sklep o imenovanju članov v Svet javnega zavoda Zavod za turizem Šaleške doline..........34. Sklep o sprejetju višine dodeljenih nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v Mestni občini Velenje za leto 2016..........................................................................................................................................35. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrednotenju mladinskih projektnih aktivnosti in projektov lokalnega programa razvoja delovanja mladih, ki se (so)financirajo iz proračuna Mestne občine Velenje.............................................................................................46. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o oddaji službenih stanovanj Mestne občine Velenje v najem.......................................................................................................................107. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje..................................108. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Mestne občine Velenje za leto 2016........................................................................................119. Trajnostna urbana strategija za pametno, podjetno in prijazno Velenje 2025.....................1310. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v mestni občini Velenje...............................................................................................................5911. Odlok o spodbujanju podjetništva v Mestni občini Velenje (Uradno prečiščeno besedilo).......59 12. Ustanovitveni akt ustanove Velenjska knjižna fundacija (Uradno prečiščeno besedilo)....6513. Pravilnik o izvedbi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Velenje (Uradno prečiščeno besedilo) ................ 6714. Statut Mestne občine Velenje (Uradno prečiščeno besedilo)............................................85

MESTNA OBČINA VELENJE - ŽUPAN

1. Sklep o načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2016...............................116

Documents

OBJAVLJAM - Velenje