OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 1

letnik XIX - 2016

občinskoGLASILO

JANUAR - FEBRUAR 2016

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 32 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

IZ VSEBINE10. REDNA SEJA 2

AKTUALNI RAZPISI 4

RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA 5

NA SREČANJU Z GOSPODARSTVENIKI 6

PREDSTAVITEV NOVEGA ZAKONA 6

eUPRAVA 6

SVETOVNI DAN ČEBEL, DNEVNIKOVA IZVIDNICA 7

POMLAJENA LIPA, JAVNI RAZPIS 8

DONACIJA ZAPOSLENIH, PRESNE SLADICE 9

DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 9

POROKA V TRSTU, DOBRA HIŠA ZDRAVJA ČIČARIJA 10

NAŠE SIVE CELICE 11

UPOKOJENCI - OB ZAKLJUČKU LETA 12

ODLIČNI LIKERJI NA KRASU IN V BRKINIH 13

NIKA VALENČIČ JE DOKTORIRALA 14

PICERIJA IN OŠTARIJA TONCA, PRI VIDAČEVIH 15

MARTINOVANJE V GORIŠKIH BRDIH 15

OB ZAKLJUČKU KARIERE 17

USPEŠEN ZAKLJUČEK BALINARSKE SEZONE 17

NOVIČKE IZ KNJIŽNICE – DECEMBER 2015 18

NOVOROJENČKI, MEDO SREČKO 22

PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA 23

OBISKALE STAREJŠE 23

PREHOD MEJE BREZ KAKRŠNIHKOLI DOVOLJENJ 23

Z BRKINSKO GODBO 2000 24

S KARINO IN AEGIDO NA BOŽIČNEM KONCERTU 25

PESTRO DECEMBRSKO DOGAJANJE V RODIKU 26

DEDEK MRAZ V NAŠIH KRAJIH, JASLICE V SLIVJU 27

ZDRUŽENI NA PRAZNIČNEM KONCERTU 29

ŠTEFANOVO NA GOLCU, ŠTEFANOVO V SLIVJU 30

MLADARIJE 31

STARA FOTOGRAFIJA, SKRITI PREDMET 37

DOMAČ KROMPIR BREZ AGROKEMIKALIJ 38

8. SEJEM IZOBRAŽEVANJA 39

ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 40

ELECTRO LIGHT 41

MINUTKA ZA MISEL 42

OGLASI, VABILA 43

IINTERVENCIJE PGD MATERIJA 46

NAPOVEDNIK, MALI OGLASI 51

KOLEDAR PRIREDITEV 52

10. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE HRPELJE - KOZINA DNE 10. DECEMBRA 2015 Na 10. redni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 10. 12. 2015 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1. Potrdi se zapisnik 9. redne seje z dne 24. 9. 2015. 2. Za sodnika porotnika Okrožnega sodišča v Kopru se imenujeta:

Uroš Laznik, roj. 9. 9. 1969, stanujoč na Tumovi 5, Hrpelje, 6240 Kozina Marjan Pelko, roj. 28. 5. 1964, stanujoč na Reški cesti 15, Hrpelje, 6240 Kozina

3. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme Odlok o ureditvi jav-ne tržnice v Občini Hrpelje - Kozina v drugi obravnavi.

4. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina sprejme Odlok o javnem redu in miru v Občini Hrpelje - Kozina v prvi obravnavi.

5. Potrdi se Elaborat o oblikovanju cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Sežana, Hrpelje - Kozina, Komen in Divača, št. IT/4896/15.

Cene za storitve javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki so sledeče :

CENA ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOVCENA INFRASTRUKTURE 0,0065 EUR/Kg

CENA STORITVE 0,0991 EUR/Kg

CENA SKUPAJ 0,1056 EUR/Kg

CENA ZBIRANJA BIOLOŠKIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEVCENA INFRASTRUKTURE - EUR/Kg

CENA STORITVE 0,1492 EUR/Kg

CENA SKUPAJ 0,1492 EUR/Kg

CENA OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOVCENA INFRASTRUKTURE - EUR/Kg

CENA STORITVE 0,0981 EUR/Kg

CENA SKUPAJ 0,0981 EUR/Kg

CENA ODLAGANJA/ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOVCENA INFRASTRUKTURE - EUR/Kg

CENA STORITVE 0,1518 EUR/Kg

CENA SKUPAJ 0,1518 EUR/Kg

Vse cene so brez davka na dodano vrednost.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS ter začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se za storitve, opravljene od 1. januarja 2016 dalje.

Vsi dosedanji sklepi, ki potrjujejo ceno ravnanja z odpadki, prenehajo ve-ljati z dnem 31. 12. 2015.

6. Potrdi se elaborat o oblikovanju cene oskrbe s pitno vodo v Občini Hrpelje - Kozina in elaborat o oblikovanju cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z nepretočnimi in pretočnimi greznicami ter MKČN v Občini Hrpelje - Kozina, ki ju je izdelal iz-vajalec občinske gospodarske javne službe Kraški vodovod Sežana d.o.o. v aprilu 2015.

Potrjena cena storitve javne službe oskrba prebivalcev s pitno vodo znaša brez DDV:

- vodarina .............................................................................................................................................................................. 1,0233 €/m3- omrežnina ...................................................................................................................................................................... 7,8024 €/mesec

Potrjena cena storitve javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in storitev, povezanih z nepretočni-mi in pretočnimi greznicami ter MKČN v Občini Hrpelje - Kozina znaša brez DDV:- odvajanje komunalnih odpadnih voda ........................................................................................................................... 0,3317 €/m3- omrežnina za odvajanje komunalnih odpadnih voda ............................................................................................. 2,1661 €/mesec- čiščenje komunalnih odpadnih voda .............................................................................................................................  0,2638 €/m3- omrežnina za čiščenje komunalnih odpadnih voda ................................................................................................ 1,7035 €/mesec - storitve povezane z nepretočnimi in pretočnimi ........................................................................................................... 0,3410 €/m3   greznicami ter MKČN

Občina Hrpelje - Kozina subvencionira omrežnino zgoraj omenjenih javnih služb (samo za gospodinjstva in neprido-bitne dejavnosti) v višini 60 % izračunane cene omrežnine v delu, ki predstavlja uporabo gospodarske javne infrastruk-ture. Za storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoje-čimi greznicami ter MKČN, znaša subvencija občine 50 % (samo za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavno-sti).

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o do-ločitvi novih cen najemnin za oskrbo s pitno vodo št: 355-2/2010-1 z dne 18. 3. 2010 in Sklep za odvajanje ter čiščenje odpadnih vod št.: 355-3/2012 z dne 16. 2. 2012.

1. Občinski svet se je seznanil in potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta – Prenova javne razsvetljave v Občini Hrpelje - Kozina. Občinski svet pooblasti županjo za podpis dokumenta Prenova jav-ne razsvetljave v Občini Hrpelje - Kozina.

2. Sprejme se uradno prečiščeno besedilo Poslovnika ob-činskega sveta Občine Hrpelje - Kozina, ki začne velja-ti naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

3. Potrdi se Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere pri posojilih za pospeševanje razvoja malega gospo-darstva v Občini Hrpelje - Kozina

4. Potrdi se Letni program športa in Letni program kul-ture v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2016.

5. Občinski svet se je seznanil in sprejme popravke (II) Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kme-tijstva in podeželja v Občini Hrpelje - Kozina za pro-gramsko obdobje 2015–2020. Pravilnik z upoštevani-mi pripombami se objavi v Uradnem listu RS.

6. Občinski svet se je seznanil in potrjuje dopis Zdra-vstvenega doma Sežana št. 15/453 z dne 14. 7. 2015 o širitvi zdravstvene mreže in umestitvi vsaj enega do-datnega tima na območju Občine Hrpelje - Kozina.

7. Občinski svetniki Občine Hrpelje - Kozina odločno nasprotujemo 54. členu, 55. členu in 56. členu Zako-na o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, v katerih ta določa višino finančnih sredstev za občine. Svetnice in svetniki ugotavljamo, da Vlada RS in Državni zbor s tako dodeljeno višino finančnih sredstev ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita prebivalke in

prebivalce občin, ki so zaradi socialne in ekonomske krize že tako zelo prizadeti. Prav tako pa državna ra-ven deluje v nasprotju s pravili pravne države, saj že nekaj let določa višino povprečnine v nasprotju z Za-konom o financiranju občin.

Svetnice in svetniki zahtevajo, da se 54., 55. in 56. člen Za-kona o izvrševanju proračuna RS za leti 2016 in 2017 spre-menijo tako, da se glasijo:

54. člen Višina povprečnine za leto 2016 znaša 536,00 evra

na prebivalca. Višina povprečnine za leto 2017 znaša 536,00 evra

na prebivalca.

55. člen Se črta.

56. člen V letu 2016 se del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 4  % skupne primerne porabe občin, ob upoštevanju, da 1  % teh sredstev predstavlja nadomestilo dela sredstev za sofinanciranje investicij iz leta 2015.V letu 2017 se del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 4 % skupne primerne porabe občin. Delež sredstev, ki ga bo občina porabila za namene vračila ob-veznosti po 23. členu ZFO-1, se ne uvršča v načrt razvojnih programov državnega proračuna, pri čemer se za pridobitev osnove za sklenitev pogodbe o sofinanciranju smiselno up-orabijo določbe četrtega in petega odstavka 23. člena ZFO-1. Sredstva investicijskega transfera se lahko v skladu s 23. in 21. členom ZFO-1 uporabijo tudi za plačilo tistih stroškov projektov strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ki so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih organ upravljanja ne pripozna kot upravičene stroške. Med te stroške pa sodi tudi nepovračljiv davek na dodano vrednost, plačan v zvezi z njimi.

8. Člani občinskega sveta podpirajo delo in prizadevanje Civilne iniciative za obstoj Kobilarne Lipica, z željo da kobilarna postane uspešna in vodilna družba na svo-jem področju.

Ester Renko, občinska uprava

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 54 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

ta čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev priključkov do javne infrastrukture, gnojne jame)

• Izgradnja širokopasovnega omrežja• Ekološka pridelava• Prilagoditev reje na dobrobit živali• Dodelitev podpor za ustanovitev skupin in organizacij

proizvajalcev• Naložbe v predindustrijsko predelavo lesa• Dodelitev podpore za novo sodelovanje v shemah kako-

vosti• Izbor projektov za sodelovanje lokalnih akcijskih skupin• Dodelitev podpor za projekte razvoja novih proizvodov,

praks, postopkov in tehnologij na področju kmetijstva Prijava ni potrebna.

AKTUALNI RAZPISI!!!Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev in prireditev v letu 2016Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev in prireditev v letu 2016

Javni razpis za sofinanciranje programov društev za ohranjanje narodne zavesti za leto 2016Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih organizacij in društev s področja socialnega in zdravstvenega varstva za leto

2016Javni razpis za sofinanciranje programov, ki niso predmet drugih razpisov

v Občini Hrpelje - Kozina v letu 2016Javni razpis za sofinanciranje ukrepov spodbujanja zaposlovanja v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2016

Podrobnejše informacije o posameznih razpisihdobite na spletnih straneh Občine Hrpelje - Kozina!

OBČINA HRPELJE-KOZINA

Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina, tel.: 05 68 00 150, FAX: 05 68 00 180, e-mail: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si

PREDSTAVITEV MOŽNOSTI SOFINANCIRANJA PRO-JEKTOV S PODROČJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJAV kolikor imate dobro idejo in voljo do dela ter vas do uspeha ločijo le finančna sredstva, vas vljudno vabimo, da se udeležite brezplačne predstavitve na temo »Možnosti sofinanciranja projektov s področja kmetijstva in podeže-lja – kako pridobiti sredstva na kmetijskih razpisih«.

Na predstavitvi, ki bo v sredo, 24. 2. 2016, ob 17.30 na sede-žu Občine Hrpelje - Kozina, boste izvedeli, katere finančne vzpodbude so vam na voljo na področju kmetijstva, razvoja podeželja, lesa, ekološke pridelave in drugih ukrepov v letu 2016.

Predavanje je organizirano v sodelovanju med Občino Hr-pelje - Kozina in podjetjem EU PROJEKTI. Vabljeni ste vsi, ki vas tematika zanima in želite izvedeti več o možnostih pri-dobitve sredstev ter pridobiti učinkovito podporo pri prijavi in izvedbi projektov. Predstavljeni bodo tudi ukrepi Občine Hrpelje - Kozina na tem področju.V času predavanja bodo občanom in ostalim organizacijam na voljo svetovalci podjetja EU PROJEKTI, s katerimi se bo-ste lahko pogovorili o svojih vprašanjih glede priprave in iz-vedbe kmetijskih in ostalih (EU) projektov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo terminski načrt javnih razpisov za ukrepe PRP 2014–2020 v letu 2016: Januar - junij 2016:• Prilagoditev na podnebne spremembe in naložbe v izva-

janje tehnoloških izboljšav ter znižanju stroškov pridelave – trajni nasadi (npr. mreže proti toči, ureditev ter obnove trajnih nasadov, ureditev namakalnih sistemov ter nakup

namakalne opreme, specialna kmetijska mehanizacija)• Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov • Naložbe v nakup nove mehanizacije ter opreme za sečnjo

in spravilo lesa• Naložbe v ureditev gozdne infrastrukture• Naložbe v tehnološke izboljšave s področja higiene, varo-

vanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pri-delave (npr. tehnološke posodobitve gospodarskih poslo-pij, gradnja novih hlevov in drugih gospodarskih poslopij, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup opreme in na-prav v gospodarskih poslopjih) – marec 2016

• Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov (ve-lika podjetja)

• Naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na vodovarstvenih območjih (npr. mehaniza-cija za plitvo obdelavo tal, škropilnice s šobami »antidrift«, specialna mehanizacija za aplikacijo gnojevke, obnova in novogradnja hlevov, primernih za VVO, gnojne jame)

• Dodelitev pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete• Prilagoditev na podnebne razmere – zelenjadarstvo (npr.

rastlinjaki, ureditev individualnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme, specialna kmetijska meha-nizacija, mreža proti toči)

Julij - december 2016: Agromelioracije na komasacijskih območjih:• Izgradnja namakalnih sistemov, namenjenih več uporab-

nikom• Naložbe v  prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zah-

teve kmetovanja na hribovsko-gorskih območjih (npr. na-kup specialne kmetijske mehanizacije, ureditev pašnikov in obor, izvedba agromelioracij, posodobitve hlevov, zašči-

Sirarna Mahne na TatrahVeč informacij glede organizacije in izvedbe predstavitve: Robert Kastelic, občinska uprava, tel. št.: 05/ 6800 150 ali na http://euprojekti.si/. Vljudno vabljeni!Foto: Robert Kastelic

SPREJET IN POTRJEN NOVI PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU

RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI HRPELJE - KOZINA ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015–2020Upoštevajoč evropski pravni red in nacionalno zakonodajo, je bilo treba za programsko obdobje 2015–2020 pripravi-ti nov pravilnik o ukrepih za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje - Kozina kot osnovno pravno podlago za dodeljevanje državnih pomoči na lokalni ravni. S sprejetjem Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z no-tranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delo-vanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 in Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o upo-rabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013 sta bili razveljavljeni Uredba (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih pro-izvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 ter Uredba (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis.

S sprejetjem predloga pravilnika so bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka priglasitve državnih pomoči pri upra-vljavcih državnih pomoči, to je pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za finance kot resor-no pristojnima organoma. Po potrditvi priglasitve državnih pomoči pri navedenih ministrstvih oziroma Komisiji EU se lahko prične postopek izvedbe javnega razpisa za dodeli-tev nepovratnih sredstev upravičencem za programe razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje - Kozina.

Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje - Kozina za pro-gramsko obdobje 2015–2020 je bil prvič obravnavan na seji Občinskega sveta dne 1. 7. 2015. Nadalje so bili predlagani nomotehnični popravki s strani MKGP, sprejeti na seji Ob-

činskega sveta dne 24. septembra. Služba za državne pomoči in razvoj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) nas je z dopisom obvestila, da so v drugi polovici novembra 2015 zaključili usklajevanje z Evropsko komisi-jo glede občinskih pravilnikov s področja kmetijstva. Med drugimi je bil predmet ex ante pregleda in usklajevanja med MKGP in Evropsko komisijo tudi »Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje - Kozina za programsko obdobje 2015–2020«. Na podlagi uskladitve skupnega stališča in ponovnega pregleda so občini predlagali korekcije. Le te so bile sprejete na seji 10. 12. 2015. Tako usklajen pravilnik je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 98/2015, dne 18.  12.  2015. Nadalje nas je Služba za državne pomoči in razvoj dne 14. 1. 2016 obvestila, da je Evropska komisija potrdila prejem povzetka informacij o državni pomoči.

Shema se vodi pod identifikacijsko številko SA.44037 (2015/XA).

Na podlagi sprejetega pravilnika bo v kratkem izveden tudi javni razpis. Robert Kastelic, občinska upravaFoto: Robert Kastelic

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 76 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

PREDSTAVITEV NOVEGA ZAKONA O AGRARNIH SKUPNOSTIH

V četrtek, 11. 2. 2016, z začetkom ob 17.00 bo v veliki dvorani Občine Hrpelje - Kozina, Reška cesta 14, Hrpelje, 

v organizaciji Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije - ZPASS in v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije - KGZS ter Mini-

strstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MKGP RS potekala

PREDSTAVITEV NOVOSPREJETEGA ZAKONA O AGRARNIH SKUPNOSTIH. Podrobneje bodo predstavljene nove rešitve zakona za delovanje AS.

Predstavitev je namenjena vsem predstavnikom agrarnih skupnosti z območja Krasa, Brkinov, Notranjske in Južne Primorske, zato vljudno vabljeni! ZPASS

NA SREČANJU Z GOSPODARSTVENIKI IZ OBČINE HRPELJE - KOZINA GOSTILI MINISTRA ZDRAVKA POČIVALŠKAV lanskem letu smo prvič organizirali srečanje gospodarstvenikov in pod-jetnikov iz Občine Hrpelje - Kozina. Pozitivni odzivi na prvem srečanju so nas še utrdili v prepričanju, da so takšna srečanja koristna in potrebna. Letošnje, ki je v soorganizaciji Občine Hrpelje - Kozina in Območne obrtno--podjetniške zbornice Sežana potekalo v petek, 4. decembra, v prostorih Ob-čine Hrpelje - Kozina, je bilo nekoliko drugačno kot lansko. Osrednji dogodek je bil obisk ministra za gospodarski ra-zvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in glavne direktorice Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehno-logijo dr. Sabine Koleša. V pogovoru z njima so se gospodarstveniki dotaknili aktualnih tematik in vsebin, ki podje-tnike in obrtnike trenutno najbolj pe-stijo.Uvod v razgovor z ministrom je pripa-del županji Saši Likavec Svetelšek, ki je med drugim orisala, kaj vse je bilo postorjeno v prvem letu županovanja, in pohvalila vse, »ki v gospodarstvu delujejo in se trudijo iz leta v leto, da so boljši, da osvajajo nove trge in pro-izvajajo nove proizvode.« Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Jernej Bortolato je v uvodnem nagovoru poudaril, da so obrtniki in podjetniki v zadnjem času deležni no-vih dodatnih obremenitev. Ravno tako država ni prisluhnila zahtevam zbor-nice pri Zakonu o javnem naročanju.

Zaradi plačilne nediscipline in sodnih postopkov bo marsikateri podjetnik, ki v verigi posla nastopa zadnji, prisiljen zapreti svojo dejavnost.«Razgovor z ministrom, ki ga je vodila Janja Novoselc, se je dotaknil perečih tem, ki jih podjetniki občutijo pri svoji vsakodnevni dejavnosti. Največ pozor-nosti je bilo posvečeno napovedanim spodbudam, ki jih mala in srednja pod-jetja ter podjetniško podporno okolje lahko pričakujejo v naslednjih letih. Debati so se pridružili tudi gospo-darstveniki sami, ki so s konkretnimi vprašanji izpostavili različne tematike, vključno z izzivi, pomembnimi za lo-kalno okolje.Minister je gospodarstvenikom dal zavezo, da si bodo na njegovem mini-strstvu zavzemali za razbremenitev go-

spodarstva z zmanjšanjem birokratskih ovir na vseh segmentih, z razbremeni-tvijo plač, in za uvedbo bolj fleksibilne delovnopravne zakonodaje. Pred sreča-njem z gospodarstveniki se je minister z ekipo srečal na delovnem sestanku z župani in poslanci območja Krasa in Brkinov.Vasja ValenčičFoto: Občina Hrpelje - Kozina

eUPRAVAKonec lanskega leta je zaživela prenovljena eUprava (http://e--uprava.gov.si/). Gre za dr-žavni portal, ki je v prvi vrsti namenjen državljanom, zato je vsebina na prenovljenem portalu zasnovana po sistemu življenjskih dogodkov. Preno-vljena eUprava se želi približa-ti vsem uporabnikom, obenem pa ponuditi vsebine na bolj urejen način ter še v večjem obsegu. Vabljeni k uporabi!

20. MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL ZDRUŽUJE SLOVENCE IN POVEZUJE SVETČebele in ostali opraševalci so za življe-nje ljudi zelo pomembni. Od opraše-vanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vse-mi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogoča-jo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdel-ki pomembno prispevajo k izboljšanju kvalitete prehrane za ljudi.»V okviru prizadevanj za zaščito če-bel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato je Čebelarska zveza Slo-venije, ki združuje 210 čebelarskih dru-štev, predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. 20. maja 1734 je bil namreč rojen Anton Janša (umrl leta 1773), ki je poznan kot začetnik mo-dernega čebelarstva in eden tedanjih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija ime-novala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju,« je 16. decembra 2015 na promocijskem srečanju sežanskih čebelarjev, kjer so se jim pred pošto v Sežani pridružili tudi predstavniki Društva slovenskih čebelarjev iz Trsta s predsednikom Da-nijelom Novakom, župani kraško br-kinskih občin, znane osebnosti in dru-gi ljubitelji čebel in medenih izdelkov, poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Noč bo namreč v spremstvu sodelavcev in s prepoznav-nim vozilom v času od decembra 2015

do marca 2016 obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji (vseh je namreč 210), obljubil pa je, da bo šel tudi med zamejske čebelarje in tako informiral prisotne o pomenu čebel za življenje in obstoj planeta. Zbrane je pozdravil tudi predsednik sežanskega čebelarskega društva Ivan Atelšek in poudaril uspešno vlogo kra-ško-brkinskih čebelarjev, ki so včlanje-

ni v čebelarskem društvu, ki deluje že 113 let in šteje 120 članov. Že deset let imajo zaščiteno blagovno znamko Kra-ški med, s katero uspešno tržijo svoje medene proizvode. Na leto pridelajo približno 120 ton medu. Noč je podelil posebne listine kraško--brkinskim županom kot tudi ravnate-ljem osnovnih šol in glasbene šole ter predstavnikom drugih vidnih ustanov. Listine sta prejeli tudi čebelarki divaška

županja Alenka Dovgan Šturcl in rav-nateljica sežanske osnovne šole Jadran-ka Mihalič, spregovorila pa je tudi hr-peljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek: »Tudi naša občina se lahko pohvali z dobrimi medovi in čebelarji. Medeni izdelki so eden od elementov na-šega občinskega protokolarnega darila. S tem promoviramo med in čebelarje. Br-kinski čebelarji so naši najboljši promo-

torji občine, predstavljajo se na stojnicah v občini in izven naših meja ter žanjejo lepe nagrade in priznanja na raznih tek-movanjih. So pa tudi akterji medenega zajtrka tako v šolah kot tudi na občini. Tudi naše zelenice smo začeli zasajati s čebelam prijaznimi drevesi.«Boštjan Noč je obljubil, da bo prišel tudi med zamejske čebelarje tako v Ita-liji, Avstriji kot na Madžarskem.

Olga Knez

DNEVNIKOVA IZVIDNICA V NAŠI OBČINIČasopis Dnevnik je našo občino uvrstil v Dnevnikovo zimsko izvidnico. Gre za turistično akcijo, v kateri družba Dnev-nik naključno izbere slovenske kraje in jih oceni skozi oči tujih državljanov. Turistično ponudbo v izbranem kraju raziščejo nenapovedano, avtonomno in brez kakršnihkoli namigov. Prepuščeni so lastni iznajdljivosti in povsem so ne-obremenjeni. »Dnevnikovi izvidniki« preverijo storitve turistično-informa-cijskih centrov, preizkušajo gostinsko in hotelsko ponudbo, si ogledajo zna-

menitosti in podobno. Reportažo iz na-ših krajev si lahko pogledate na http://izvidnica.dnevnik.si. Namen izvidnic je opozoriti na lepe, pa tudi manj lepe plati turistične ponudbe kraja. V leto-šnji zimi so izbrali 15 krajev, pri nas so bili 26. in 27. decembra. Izvidnica je bila Viktoria Shnurova, Ukrajinka, s svojim možem. Našim krajem je do-delila 94 točk od 100 možnih. Končno oceno pa poleg njene ocene sestavlja še ocena strokovnjakov in bralcev (vsak bralec Dnevnika lahko izpolni glasov-

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 98 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

nico, objavljeno v sredinem izvodu ča-sopisa Dnevnik, in jo pošlje na njihov naslov). Shnurova si je pri nas ogledala Dolino Glinščice, bila na Golcu na Štefano-vem, degustirala sir na Tatrah, pivo pri Mahniču, prespala pri Friščevih v Ro-diku, šla na koncert Karine in Aegide

v cerkev pri Tabru in okušala jedi v več domačih gostilnah: Mahorčič, Pri Da-mjanu, Baša, Jadranka in Friščevi (do-miselno sta se z možem izmenjevala in degustirala, saj je ona vegetarijanka, on pa vsejed), poskusila brinjevec Pri Fi-letu ter se sprehodila tudi po Tigrovski spominski krožni poti Ocizla. Za spo-

minek iz naših krajev sta kupila jabol-ka v Slivju. Bila sta vesela prijaznosti v naših krajih in pravita, da ste bosta še vrnila. In to je vse, kar si lahko želimo od turistov.Ester Mihalič

POMLAJENA LIPA V KLANCU PRI KOZINI Za lipo pravimo, da je simbol slovenskega naroda, je tudi ena najbolj priljubljenih in najpogosteje sajenih dreves. Njena uporabnost je vsestranska. Poleg njene mogočnosti in lepote jo cenimo zaradi raznolike uporabe lesa, cvetov za pripravo čajev in čebelje paše.

Lipo v Klancu pri Kozini lahko smiselno datiramo okrog leta 1670, ko je bila cerkev zgrajena (okrog 345 let). Z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana, Uradne objave (Primorske novi-ce), št. 13/92-68, Ur. l. RS, št. 68/95-3115, 4/96 (popravek), 26/2014-1079, je razglašena kot naravna znamenitost. Drevo je locirano pred vhodom v cerkev sv. Petra in vhodom na pokopališče. V bližini sta tudi mrliška vežica in župnišče. Za-radi napokanosti debla so bile veje drevesa pred časom po-vezane z napenjalno vrvjo, ki s tem utrjuje tudi krošnjo. Ob vznožju drevesa po obodu je kaskadni kamniti zid.Ker je bil del drevesa nad električnim kablom odstranjen, se je težišče drevesa močno pomaknilo v nasprotno stran, kar je narekovalo razbremenitev in nižanje krošnje tudi na drugi strani. S sanacijskimi deli je bilo treba pohiteti, saj bi doda-tna obtežba s snegom lahko povzročila še večje poškodbe na drevesu, ogrožala ljudi in bližnje objekte. Ali ste vedeli, da poznamo okrog 30 vrst lip? Pri nas sta naj-pogostejši velikolistna lipa (latinsko: tilia platyphyllos) in li-povec (latinsko: tilia cordata). Lipa ima večje liste od lipovca in na spodnji strani so bele dlačice, pri lipovcu pa so dlačice rdečerjave barve.

In kot zanimivost še to: v Klancu pri Kozini je registrirano mizarsko podjetje z imenom Tilia, občan v tem naselju ima priimek Lipovšek. Robert Kastelic, občinska uprava

JAVNI RAZPIS ZA GARANCIJE ZA BANČNE KREDITEObveščamo vas, da je bil v Uradnem listu RS št. 98 z dne 18. 12. 2015 objavljen

Javni razpis za dodeljevanje garancij za bančne kredite za mikro, mala in srednja podjetja v okviru Regijske garancijske sheme v Obalno kraški regiji.

Razpis je namenjen olajšanju dostopa do kreditov za mikro, mala in srednje velika podjetja, z zmanjšanjem bančnih zahtev za zavarovanje kreditov.Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem

listu RS do porabe sredstev oziroma najpozneje do 16. 5. 2018 do 14.00 ure. Vloge (obrazce in priloge) je treba poslati na naslov Regionalni razvojni center Koper, Ulica 15. maja 19, 6000 Koper.

Več o tem ter razpis in razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani: http://www.rrc-kp.si/sl/za-podjetnike/regijska-garancijska-shema-obalno-kraske-regije.htmlRegionalni razvojni center Koper

DONACIJA ZAPOSLENIH NA BENCINSKIH SERVISIH PETROL POVIR ZA REGIJSKO VARNO HIŠO KRASZaposleni na bencinskih servisih Petrol Povir Sever in Jug so zaposlenim ter vsem ženskam in otrokom v Regijski varni hiši Kras pripravili prijetno presenečenje, saj so nam podarili sredstva v višini 400 EUR. S tem so nam omogočili zamenja-vo nekaterih nujno potrebnih gospodinjskih aparatov. Podjetje Petrol d.d. vsem bencinskim servisom omogoča, da zaposleni na posameznem servisu izberejo humanitarno organizacijo, ki ji donirajo sredstva. Tako so se v letu 2015 zaposleni na BS Povir Sever in Jug odločili, da obdarijo prav našo varno hišo. Regijska varna hiša Kras nudi pomoč ženskam in otrokom, ki se morajo zaradi nasilja v družini umakniti na varno. Varna hiša deluje kot progam Centra za socialno delo Sežana in je sofinancirana s strani lokalnih skupnosti in MDDSZ. Takšne donacije pa nam v hiši omo-gočajo, da lahko nakupimo prav tiste stvari, ki jih ženske in otroci najbolj potrebujejo. Iskrena hvala vsem zaposlenim na BS Petrol Povir Sever in Jug ter tudi vsem drugim, ki ste se v prazničnem času spomnili na ženske in otroke iz Regijske varne hiše Kras.

PRESNE SLADICE TUDI V PONUDBIGOSTINCEV NA KRASU IN V BRKINIH Presne sladice postajajo tudi v Sloveniji vse bolj priljubljene, v tujini pa so dose-gle že pravi vrhunec. Presne sladice so veliko bolj zdrava alternativa navadnim sladicam. Ljubitelji presnih sladic pa bi lahko potrdili, da so te pogosto veliko boljšega okusa od navadnih. V ponede-ljek, 23. novembra 2015, ob 14.30 je bila v organizaciji Območne obrtno-podje-tniške zbornice Sežana organizirana delavnica »Priprava presnih sladic« v Okrepčevalnici Apetit v Sežani. Ude-leženci so se poučili o osnovah presne

prehrane, se seznanili s sestavinami za izdelavo presnih sladic, pripomočki in aparati za pripravo presnih dobrot ter pripravili tri presne slaščice – malo pre-sno torto, presno kroglico in presni za-vitek. Delavnice se je udeležilo sedem udeležencev – gostincev. Delavnico so sofinancirale občine Sežana, Hrpelje - Kozina in Komen iz sredstev za pospe-ševanje malega gospodarstva.Doris PožarFoto: Arhiv OOZ Sežana

UDELEŽENCEM NOB IN VETERANOM PONOVNO PRIPADA BREZPLAČNO DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJEBorcem in drugim udeležencem NOB, ki imajo status vojnega veterana, bo od 1. januarja 2016 vrnjena pravica do brezplačnega dopolnilnega zdravstve-nega zavarovanja.Ker se omenjena pravica samodejno ne upošteva oziroma ponovno pridobi, je treba na upravno enoto, kjer posame-znik prebiva, predložiti pisno vlogo za

uveljavitev pravice do zdravstvenega zavarovanja in predložiti potrebne do-kumente. Po pridobitvi odločbe pristoj-ne upravne enote je slednjo treba odne-sti na zavarovalnico, kjer je posameznik zavarovan oziroma je bil zavarovan kot vojni veteran do prekinitve. Pravica do brezplačnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo aktivira-

na z dnem vložitve odločbe na izbrano zavarovalnico.Za dodatne informacije in pomoč se lahko obrnete na Združenje protifašis-tov, borcev in udeležencev NOB ter ve-teranov Mestne občine Koper oziroma na združenje v kraju bivanja.Predsednik Marijan Križman

Nataša Prelesnik Korošic,v imenu Regijske varne hiše Kras - Centra za socialno delo Sežana

Petrolovca Kristjan Vodopivec in Uroš Macarol predajata do-nacijo direktorici CSD Sežana Nevenki Doles in zaposlenim v VH Kras (foto: Regijska varna hiša Kras)

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1110 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

za predčasno odkrivanje srčno-žil-nih bolezni, pomen prehrane kot preventive

2. del – predava Aleš Homovec: kako hrana in način prehranjevanja vpli-vata na bolezen, kako s prehrano in nutrienti preprečiti bolezni srca in ožilja ter kaj narediti, ko smo bolni.

3. del: vprašanja in neformalno srečanje.

Mag. Nikola Lakić, dr. med., kardio-vaskularni kirurg je zaposlen v UKC Ljubljana SPS Kirurška klinika KO za kirurgijo srca in ožilja.

Aleš Homovec, strokovnjak za pre-hrano in član mednarodnega tima Dr. Rath Research Health Team. Dr. Mat-thias Rath je v začetku svoje kariere raziskoval povezavo med pomanjka-njem vitamina C in boleznimi srca in ožilja ter pri tem sodeloval z Linusom Paulingom, dvakratnim Nobelovim nagrajencem. Leta 1990 je postal di-rektor raziskovalnega kardiovaskular-nega oddelka Inštituta Linus Pauling v kalifornijskem mestu Palo Alto. Je odkritelj celičnega zdravljenja ''Cellular Medicine', ki omogoča optimalno oskr-bo človeških celic z vitamini in drugimi bioenergetskimi molekulami – za pre-ventivo, zdravljenje in tudi za popolno odpravo vseh danes poznanih bolezni. Aleš se s prehrano in stresom intenziv-no ukvarja že skoraj deset let in na tem področju sodeluje tako z zdravstveni-mi inštitucijami kot gospodarstvom. Izsledke raziskav praktično prenaša v vsakdanje življenje.Povzela:Ester Mihalič

NAŠE SIVE CELICEVzniknila je ideja: dajmo se zopersta-viti demenci, naredimo nekaj zase, ne prepustimo se času brez aktivnosti. Zbralo se nas je kakih pet in smo za-čele z vajami za »urjenje možganov«. Kajpak smo se v začetku te naše poti iskale – poskušale na vse načine ukaniti »morebitni pohod demence«.Pri tem smo imele srečo, saj se je naša delovna terapevtka Tanja Renčelj od-ločila, da bo naša vodnica na tej poti. Brska po internetu, išče po raznih re-vijah, knjigah, materialu iz Spominčice in seveda – z njej lastno inovativnostjo – si sama izmišlja in sestavlja uganke in naloge. Skratka, polno izzivov za naše

sive možganske celice.Skupina se je povečala in zdaj nas je enajst: Marija, Malči, Milka, Jožica, Do-roteja, Stanka, Tanja, Frida, Ivana, Jasna in Zmaga – vsaka ima svoje mesto in položaj v skupini.Zberemo se vsako sredo ob 13.00 in za-ključimo ob 14.30. Če končamo samo kako minuto prej, nas naša članica Ta-nja, nekdanja učiteljica, opozori, da še ni zazvonilo … Ko bi lahko le videli, kako zagnano se lotimo nalog in vztrajamo, dokler ne rešimo zastavljene uganke ali naloge. Si pa med seboj pomagamo in ne tekmu-jemo, katera bo dosegla višji rezultat.

Važno je sodelovati, se truditi, biti akti-ven in dobre volje – to je naš cilj.

Mnenja naših udeleženk:Marija (76 let): Z veseljem se udeležu-jem »sivih celic« – zame je to izziv.Malči (78 let): Skrbi me, da bi naše sive celice pokurili, namesto jih oživeli!Milka (96 let): Ta skupina mi zelo ve-liko pomeni, komaj čakam, da je sreda …Jožica (91 let): Strinjam se z Milko – pomembno je tako druženje kot tre-ning naših sivih celic. Naša Tanja je super – neutrudna, potrpežljiva z nami, nas vzpodbuja in opogumlja.

POROKA V TRSTUZadnji vikend v novembru je bil v Trstu v znamenju poroke. Na idilični lokaciji ob morju v prostorih Pomorske posta-je je potekal poročni sejem. Na sejmu so se predstavili ponudniki poročnih oblek, gostinskih storitev, fotografskih, agencijskih storitev, frizerji, kozmeti-čarji, cvetličarji in vsi, ki so kakorkoli povezani s poročnim obredom. Letos prvič je na sejmu sodelovala tudi OOZ Sežana s ponudniki, ki so predstavili skupno zgodbo »Vse za poroko«. So-delovali so: Atelje TJAŠA s poročnimi in večernimi oblekami, Kamnoseški izdelki Leon Mahnič s.p. s ponudbo unikatnih kamnoseških izdelkov za po-

ročna darila; Studio Lepa.Si s ponudbo ličenja za vse priložnosti, tečaji in šolo ličenja; Studio Style Tatjana Košanc s.p. s ponudbo poročnih frizur; Re-stavracija grad Socerb, restavracija za poročno slavje, Botanični vrt Sežana s ponudbo odlične lokacije za pravljično poroko ter Last Minute Center Sežana s ponudbo poročnih potovanj, počitnic »v zadnji minuti«, potovanj po meri in ostalo ponudbo. V soboto popoldne je potekala tudi modna revija, na kateri so sodelovali tudi ponudniki iz OOZ Se-žana.Marija Rogan ŠikFoto: Arhiv OOZ Sežana

DOBRA HIŠA ZDRAVJA ČIČARIJAPreventiva je vsekakor boljša kot kura-tiva, vendar se ljudje tega pogosto zave-mo šele tedaj, ko je že prepozno. Nada Višnjić se tega dobro zaveda, zato je v zibelki Čičarije, na Gojakih, ustvarila »Dobro hišo zdravja Čičarija«. Ustvar-jena je za vse, željne počitka, miru, re-kreacije in regeneracije. Skrbijo tako za duševno kot telesno okrepitev z osnov-no in dodatno ponudbo. Poleg kuli-narike in možnosti nastanitve v sobah nudijo tudi preventivne preglede v so-delovanju z Zavodom za zdravje (ma-saže, diagnostika in še marsikaj). Tako vas že v februarju vabijo na delavnico:

»Dobro zdravje je srečno življenje« v sejni sobi Občine Hrpelje - Kozina

v torek, 2. 2. 2016, ob 18.00.

Pomena zdravja se zavemo šele takrat, ko zbolimo. Zdi se, da kljub veliki osve-ščenosti o pomenu hrane, aktivnosti in nasploh zdravega načina življenja, le ne naredimo dovolj. Ko bolezen udari, je velikokrat že prepozno, zato je po-membno, da čim več storimo zase, tudi s preventivnimi diagnostičnimi  pregledi. Delavnica na temo »Dobro zdravje je srečno življenje« je namenjena vsem, ki se želite poučiti in pravilno razumeti, kako izboljšati svoje zdravje. Predsta-vljena bo tudi nova metoda diagnostike.

Vsebina delavnice:KAKO preprečiti dogodek, ki se v 50 % primerov konča s smrtjo, v prime-ru preživetja pa zahteva visoke stroške

zdravljenja in rehabilitacije ter ne-skončno potrpežljivost in odrekanje najbližjih.V Sloveniji vsako uro ena oseba doži-vi srčni infarkt ali možgansko kap. Kako naj vemo, da to ne bomo mi?Ali veste, kakšno je stanje vaših arterij in ali vas ogroža srčni infarkt?Bolezni srca in ožilja oziroma srčno--žilne (kardiovaskularne) bolezni pri-zadenejo srce in/ali krvne žile. Bolezni srca in ožilja se pojavljajo v različnih oblikah, kot so visok pritisk, koronar-no obolenje, bolezni srca, srčna kap in druge. So najpogostejši vzrok smrti pri nas in v Evropski uniji, saj zaradi njih umre približno 40 % vseh umrlih. Poleg tega so te bolezni med glavni-mi vzroki dolgotrajne nezmožnosti za delo. Bolezni srca in ožilja so tesno po-vezane z družbenimi razmerami, s po-sameznikovim vedenjem in načinom življenja oz. prehranjevanja. Učin-kovite strategije preprečevanja se zato osredotočajo na ključne dejavnike, kot so kajenje, prehrana in telesna dejav-nost, uživanje alkohola in psihosoci-alne obremenitve (stres).

Kaj je hipertenzija?Hipertenzija je kronično stanje, kjer je krvni tlak zvišan. Mnogi ljudje imajo zvišan krvni tlak veliko let, ne da bi se tega zavedali. Zvišan krvni tlak dolgo časa ne povzroča težav, dolgotrajno pa poškoduje arterije in življenjsko pomembne organe v telesu, zato ga je

treba zdraviti. Visokemu krvnemu tla-ku pravimo tudi »tihi ubijalec«.Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno odvi-sna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija, nezadostnega uživanja ze-lenjave in sadja, čezmernega uživanja alkohola, previsoke telesne mase in ne-zadostne telesne dejavnosti.

Dejstva:• Po oceni zdravnikov ima v Sloveniji

povišan krvni tlak polovica odraslih, to je okrog 600.000 prebivalcev.

• Vsako leto za posledicami hiperten-zije umre 7,5 milijona ljudi.

• Zdravstvene organizacije ocenjujejo, da ima hipertenzijo 1,5 milijarde lju-di na svetu.

• Zvišan krvni tlak je najpomembnejši dejavnik tveganja za smrt.

• Povzroča srčne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen.

Ste tudi vi na tej poti?Pridružite se nam na enkratnem in ek-skluzivnem srečanju: zgodnje odkriva-nje in preventiva pred srčno-žilnimi boleznimi.

Program srečanja:1. del – predava mag. Nikola Lakić, dr.

med.: predčasno odkrivanje srčno--žilnih bolezni, najnovejše metode

Naredite nekaj zase, poskrbite za svoje zdravje!

Golac 38 - 6243 Obrovwww.dobrahisa.com, M: 00386 (0)31 333 678, T: 00386 (0)5 991 71 46

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1312 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

TUDI LETOS ODLIČNI LIKERJI NA KRASU IN V BRKINIHSežanska Kmetijsko svetovalna služ-ba novogoriškega Kmetijsko goz-darskega zavoda je v sodelovanju z Društvom proizvajalcev Brkinskega slivovca, Kraškega brinjevca in dru-štvom brkinskih sadjarjev na turistič-ni kmetiji »Pri Filetu« v Slopah tudi letos organizirala ocenjevanje liker-jev in slavnostno razglasitev rezulta-tov ter podelitev priznanj.Likerje je ocenjevala štiričlanska stro-kovna komisija iz Kmetijsko gozdarske-ga zavoda Nova Gorica pod vodstvom predsednice Milene Štolfa, poleg nje pa so komisijo sestavljali še Danijela Volk, Aleks Dariž in Srečko Horvat. Pri iz-vedbi ocenjevanja je pomagala Mirjam Furlan. Komisija je ocenila 39 različnih likerjev, med njimi so bili borovničevi, jagodni, češnjevi, drnjulovi, vinski, sli-vovi, orehovi, zeliščni, medeni, rožičev, limonin, nešpljev idr. Pridelovalci oz. ljubitelji likerjev, ki so dali vzorce na oceno, so bili iz občin Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina in Pivka.»Člani komisije smo bili nad ocenje-nimi vzorci presenečeni, saj so bili vsi likerji visoke kakovosti. Ocenjevali smo po 20-točkovnem sistemu, in sicer či-

stost, aromo, okus in harmoničnost. Pri likerju je pomembno, da ima aromo in okus po sadju oz. zeliščih, po katerih je poimenovan. Dodatne arome ne smejo izstopati, pa tudi žganje mora biti viso-ke kakovosti, brez napak, da dobimo liker, ki nam ostane v spominu še dolgo potem, ko smo ga poskusili,« poudar-ja predsednica komisije Milena Štolfa, tudi vodja sežanske Kmetijsko sveto-valne službe.Zaključek ocenjevanja so priredili 18. decembra na turistični kmetiji »Pri Filetu« v Slopah na nadmorski višini

625 metrov. Jelušičevi doma pridelajo vso zelenjavo, svinjsko meso, suhome-sne izdelke, predvsem pa se posvečajo žganju, Kraškemu brinjevcu in Brkin-skemu slivovcu. Oba proizvoda nosita geografsko označbo. Gospodinja Sonja skuha odlično joto, kislo zelje, pečeno polento z gobami, krompir z ocvirki, ja-bolčni ali češnjev zavitek in še bi lahko naštevali. Aktivnosti gostov pa so pove-čini povezane s konji. Na slavnostni prireditvi so podelili 39 priznanj, od tega 23 zlatih, 15 srebr-nih in eno bronasto. Za zlato medaljo

Tanja (91 let): Pri našem delu najbolj velja poštenost, naš trud – oj, da bi bile sive celice vsak dan …Ivana (83): Zame je zabavno, članice te skupine so domiselne, duhovite in vedno znova izvem kaj novega. Pa tudi pozabljam – najbolj super so novi vici.Frida (84): Zadovoljna sem, da se dru-žimo, si druga drugi pomagamo, zato so mi sive celice všeč.Zmaga (84): Zelo sem zadovoljna z našo družbo, če česa ne vem, mi poma-gajo. Zadnje čase pozabljam, včasih go-drnjam, a vas imam vse zelo rada.Stanka (84): Skupina je super. Lepo druženje in vedno se kaj novega nau-čim.Jasna (69 let): Uživamo sadove našega življenja in se veselimo vsakega novega dne.

Kot že prejšnja leta smo v decembru pripravili prednovoletno zabavo v ho-telu Delfin v Izoli.Letos smo imeli smolo z določitvijo da-tuma, saj so istočasno praznovala tudi druga društva.Udeležencev je bilo manj kot pretekla leta. Tisti, ki so prišli, pa so bili zado-voljni tako s pogostitvijo kot tudi z živo glasbo.V decembrskem času nismo pozabili na naše starejše in bolne občane. Pover-jeniki in drugi prostovoljci so obiskali starejše od 85 let ter jih obdarovali s simboličnim darilom.Naše članice, ki so tudi članice Rdečega križa, pa so obiskale varovance v Domu upokojencev Sežana.V tem letu smo posodobili delovanje društva z nakupom računalnika, ki nam bo z ustreznim programom omo-gočil obdelavo podatkov o članih dru-štva, vplačanih članarinah in nekaterih statističnih podatkov.Ob tej priliki vas obveščamo, da nam je

Občina Hrpelje - Kozina dovolila upo-rabo prostorov v podpritličju občinske zgradbe (poleg Kozmetičnega salona in nasproti mesnice). V teh prostorih že delujejo nekatera društva in se odvijajo prostočasne dejavnosti. Za naše potre-be bomo imeli na razpolago dopoldan-ski čas, za sestanke upravnega odbora pa tudi popoldne.V dopoldanskem času bomo zagota-vljali prisotnost tajnice društva (ga. Mili Rems). O podrobnostih bomo čla-ne obvestili z letakom ob vhodu v več-namenski prostor.Z uvedbo pisarne z uradnimi urami že-limo delo društva približati članom ter jim omogočiti, da lahko pridobijo do-ločene informacije, postavljajo vpraša-nja, izražajo svoje težave ali pa pridejo le na pogovor.Na sestanku pri gospe županji je bil sprejet dogovor, da bo občina prevzela nadzor nad t. i. »prostori upokojencev« na Reški c. 20, kjer se zbirajo upokojen-ci zaradi druženja in igranja družabnih

iger. Društvo naj bi v prihodnosti pri-dobilo druge prostore, ki bodo primer-nejši tako za delovanje društva kot tudi za druženje.Naši upokojenci so aktivni na kultur-nem in športnem področju. Čeprav ne pod »streho« društva, ampak v okviru drugih društev, smo lahko z njihovim udejstvovanjem zadovoljni.Na športnem področju so bili aktivni naši balinarji in njim gre posebna za-hvala.Ob tej priliki bi se rada poklonila spo-minu na vse naše člane, ki so nas zapu-stili v letu 2015.

Posebna zahvala pa gre vsem poverje-nikom, prostovoljcem, balinarjem in vsem drugim, ki sodelujejo, da naše društvo obstaja.V novem letu želimo vsem članom dru-štva in vsem občanom srečno, zdravo in uspešno 2016.Društvo upokojencev Hrpelje - Kozina

UPOKOJENCI - OB ZAKLJUČKU LETADRAGI UPOKOJENCI!Vstopili smo v novo leto, čas za polaga-nje računov je mimo. Kljub temu pa bi se ozrla v preteklo leto in spomnila, kaj je bilo narejenega v tem času.Predvsem smo poskrbeli za druženje članov. Praznovali smo dan žena v go-stišču Jadranka v Hrpeljah. Na srečanje je prišlo 77 žensk, katerim smo čestitali za praznik z rdečim nageljnom.Seveda se jim je pridružil tudi moški del članstva tako, da je bilo gostišče polno zasedeno.S harmonikarjem je bil večer prav pri-

jeten in vesel.V juniju smo organizirali izlet s spla-varji po Dravi. Pot je bila kar dolga, vendar se je izplačala, saj so nas prija-zno sprejeli. Pripravili so nam dobro-došlico s kruhom, soljo in domačim žganjem ter postregli z golažem in polento. Flosarske frajle in flosarji so nas, skupaj s harmonikarjem, zabavali ves čas vožnje. Ogledali smo si mitnin-sko postajo, takšno, kot je bila v času pobiranja mitnine za prevoz. Posebno zanimiv pa je bil ogled galerije Hiša umetnin Perger, ki predstavlja več kot

dve stoletji in pol staro dediščino me-dičarske, lectovske in svečarske obrti. Na poti proti domu smo se ustavili na pozni večerji in se vrnili domov malce utrujeni, a polni vtisov.V novembru smo obiskali Belo krajino, kjer smo želeli doživeti njihovo marti-novanje. Ogledali smo si Črnomelj, v vinski kleti okušali njihova vina in po-skusili belokranjske dobrote. Prireditev v ogrevanem šotoru naj bi se pričela ob 18. uri, vendar temu ni bilo tako. Zato smo se odločili, da gremo na večerjo in nato proti domu.

Doroteja (87 let): Sive celice so mi zelo pri srcu, zato sem za vas vse napisala pesmico:

Moja Primorska

Zakaj te ljubim, dežela,to lepo Primorsko,vse te skale sive,so se mi v pesem prelile.

Tu je od morja obdana deželain se razprostira vsa zelena,s travniki in pašniki ograjena,z bori in trtami zasajena.

Prav tu se moje pesmi pišejoin se spomini obujajo.To moja je dežela ljubljena,ki ne bo nikdar pozabljena.

Naše sive celice

V našem domu živi skupina, ki ji je vaja najljubša skomina. Vsako sredo se dobimo in se veliko naučimo.Ivana, Jasna, Malči, Jožica in Marija na levi strani sedimo, Stanka, Milka, Zmaga, Tanja in Doroteja pa na desni »glavce« bistrimo.Celo uro se potimo in še več se nasmejimo.Pravimo jim »sive celice«, vendar so zbrane same čebelice. Vaje tako pridno rešujemo, da včasih možgančke kar kurimo. Ko so vaje prehude, krivi so mojstri, računalniki, knjige, nikoli ne naše zamude. Če so pri reševanju težave, združijo se vse naše pametne glave. Takrat smo prav zagreti, da se ne pustimo v nobeno zanko ujeti.Ko smo reševali uganke, pa smo se vendarle ujeli v neznanke. Še petelini nosili so jajca, »cegli« so tehtali več kot vsa bajta. Običajno pa hitro rešimo vse probleme in se ne sekiramo za dileme. Če vas v sredo pot v dom ponese, ne pozabiti zaviti na desno in videli boste, da mislimo resno.

Delovna terapevtka Tanja Renčelj: Naša skupina je zelo lepo zaživela in vsem nam pomeni sprostitev in vzpodbudo za delo naprej. Vključene so samo stanovalke, ki so marljive kot prave mravljice.

Jasna Vodeb

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1514 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

MARTINOVANJE V GORIŠKIH BRDIHČeprav Rodičani svojih vinogradov nimamo, imamo razvite brbončice za okušanje dobrega vina. Na Martino-vo soboto smo se odpravili v Goriška brda, da preverimo kakovost vina le-tnik 2015.Iz Rodika smo se odpravili ob 13h in se najprej ustavili na najvišji točki v Brdih, na 23 m visokem stolpu, ki po-nuja prelep pogled na slovensko »To-skano«. Pogled z vrha nam je razširil obzorje in videli smo lahko, kako so Brda velika in kolikšno površino po-kriva vinska trta ter seveda češnje, po katerih so Brici tako znani.Od tam smo se odpeljali v Plešivo, kjer so nas pričakali prijazni lastniki vinarstva Pulec. Okušali smo mlado in malo starejše vino in se razgledali po kleteh, v katerih vino čaka na kul-turne pivce.Malo podkrepljeni smo se odpravi-li v srednjeveško vasico Šmartno, se sprehodili po ulicah, se zavrteli okrog stojnic ter okušali vino briških vinar-

jev. Pošteno lačni smo se odpravili na večerjo na turistično kmetijo v Sneža-tno, si ogledali tudi njihovo klet in se ob zvokih harmonike in kitare razži-veli v prave Martine.Željni zabave in dobre kapljice smo se odpeljali nazaj v Šmartno, kjer je ta dan potekalo tradicionalno marti-novanje. Prireditev smo zapustili šele

uro čez polnoč.Dan smo preživeli v čudoviti pokra-jini, kamor se splača vračati, s čudo-vitimi ljudmi. Zadovoljili smo svoje brbončice, nekateri malo več, drugi ravno prav, in se naučili ceniti to žlah-tno kapljico, na katero smo Slovenci lahko ponosni.Valerija Pučko

je bilo treba doseči od 18 do 20 točk, za srebrno od 16,5 do 17,99 točk in za bronasto 15 do 16,49 točk. Med vsemi sta si dva pridelovalca prislužila najviš-jo oceno 20 točk, in sicer Čebelarstvo Bevc iz Povirja za medeni liker in Alojz Lenarčič iz Nadanjega sela za malinov liker. Čestitke pa veljajo vsem, ki so dali vzorce v oceno.Evgen in Ljuba Štok iz Povirja sta tako prejela najvišje priznanje za medeni li-ker, saj na njihovi domačiji čebelarska

tradicija sega že na začetek 19. stoletja. Sicer pa sta zaprisežena čebelarja po duši in srcu, tudi člana sežanskega Če-belarskega društva, ki ga vodi sovaščan Ivan Atelšek, društvo pa obstaja več kot 110 let in šteje približno 120 članov. Ljuba med in medene pridelke prodaja na tržnicah in doma, likerje pa delajo predvsem za lastno uporabo. »Poleg medenega likerja izdelujem še druge zeliščne likerje iz kamilice, žajblja, mete … A sem zelo ponosna na prejeto pri-

znanje za naš medeni liker, ki pomeni tudi pohvalo naši čebelarski družini, saj imamo na kozarcih medu etiketo z na-pisom »Tradicija na Krasu,« s ponosom pove Ljuba Štok, ki je že vrsto let tudi članica Društva kmetic sežanske regije, ki ga vodi prav Milena Štolfa.Po razglasitvi rezultatov in pogovoru o ocenjenih likerjih so ob druženju obi-skovalci ocenjene vzorce tudi poskusili.Olga Knez

NIKA VALENČIČ JE DOKTORIRALA IZ FIZIKALNIH ZNANOSTI NA UNIVERZI V AMSTERDAMUNika Valenčič iz Tubelj je 10. novembra 2015 zagovarjala svojo doktorsko diser-tacijo z naslovom: Fusing the vectorbo-sons: Higgs production through WBF and WW scattering of current and fu-ture LHC (v prevodu: Fuzija vektor bo-zonov: Produkcija Higgsovega bozona preko WBF in sipanja WW bozonov pri trenutnem in prihodnjem LHC-ju).Doktorsko delo je opravila na Nacio-nalnem inštitutu za subatomsko fiziko v Amsterdamu, NIKHEM Amsterdam, ki spada v okvir univerze v Amsterda-mu (Universiteit van Amsterdam).Eksperimentalni del disertacije je opra-vila v Švici, v kraju Cern pri Ženevi, kjer je največji in najmočnejši pospeše-valnik hitrosti majhnih delcev na sve-tu. V Cernu je tudi najelitnejša družba

znanstvenikov s tega fizikalnega podro-čja, ki prihajajo iz celega sveta. In Nika je bila del te družbe.Krožni pospeševalnik, ki pospešuje in trka protone pri zelo velikih energijah, ustvarja pogoje, enake tistim, nastalim v eni bilijoninki sekunde po »Velikem poku«. To dovoljuje vpogled v to, iz česa je vesolje sestavljeno in kako se je vesolje začelo.

Gre torej za doktorsko disertacijo na najvišji znanstveni ravni, kar zasluži naše občudovanje in spoštovanje ter nas zato lahko navdaja s ponosom. Nika je naše gore list. Ker je doma iz Tubelj, je obiskovala osnovno šolo v Hrpeljah in dve leti gimnazije v Sežani, zadnji dve leti pa je obiskovala Gimna-

zijo Bežigrad v Ljubljani s programom mednarodne mature.Na ljubljanski univerzi je študirala na Fakulteti za matematiko in fiziko. Štu-dij je končala v rednem roku. Kot mla-da raziskovalka je, po številnih predho-dnih kontaktih na evropskih univerzah, dobila priložnost nadaljevanja na dok-torskem študiju na že prej omenjenih univerzitetnih znanstvenih ustanovah na Nizozemskem.Nikina želja je, da bi svoje bogato zna-nje posredovala in izpopolnjevala v Sloveniji ter tako prispevala k njenemu razvoju.Dr. Ciril Kastelic PICERIJA IN OŠTARIJA TONCA

NOVA ZGODBA PRI VIDAČEVIH NA KOZINIStara Vidačeva hiša na Kozini (kdo bi jo zgrešil, markantno lokacijo na začetku zahodnega dela Kozine?) do-biva drugo podobo in novo zgodbo. Uporabljam besedo drugo, ker se je-dro Vidačeve domačije ohranja (po podatkih družine Godina se stavba zagotovo omenja v letu 1865 in po teh podatkih, naj bi bila tudi takrat tu go-stilna). Del stavbe je obnovljen »s spoštovanjem do prednikov te hiše in tudi do kraške-ga kamna«, del pa je nov, kot pravi novi lastnik objekta Maks Godina. Kot gradbinec in kot človek, ki je globoko povezan s prostorom, v katerem živi, je želel ohraniti delo enega od lastnikov hiše, Jožefa Sosiča, ki je bil po nekaterih podatkih tudi priden kamnosek in za katerim so ostali lepi detajli hiše. Med drugim tudi mogočen in lepo izklesan obok na prehodu s stopnišča v klet. Stavba stoji med prometnima cestama

(Vidačevo – »videno od daleč«) in je bila med izgradnjo avtoceste zelo izpo-stavljena ter se je zato tudi delno zruši-la. Ostal je najstarejši del hiše, ki je pod spomeniškim varstvom. V neposredni bližini Picerije in oštarije Tonca je tudi ledenica, ki je bila v lasti tega objekta.

V njej so shranjevali led in ga čez celo leto prodajali v Trstu. Ledenica je lepo ohranjena in je zagotovo vredna ogleda.Pri prenovi hiše je sodelovala mlada arhitektka Sanja Premrn z Vipavskega. V stari hiši je v pritličju urejen gostin-ski obrat, v kleti prizidka pa je na novo

Pogled na del velikega pospeševalnika subatomskih delcev v Cernu (vir: http://cds.cern.ch/)

Nika Valenčič med opravljanjem ekspe-rimentalnega dela doktorske disertacije (osebni arhiv)

Jasna in Maks Godina

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 1716 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

urejena pivovarna, kjer se vari pivo »Kotar« (iz hišnega imena Kotarjevi, kot se reče pri domači hiši Maksa Go-dine v Slopah). Stavba z bogato preteklostjo torej. Maks Godina želi ohraniti to zgodo-vino, hkrati pa stavbi dati svoj pečat. Prenovo več sto let stare kamnite hiše in spremembo njene namembnosti iz stanovanjske hiše v gostinsko stavbo so se trudili izpeljati tako, da popolnost konstrukcije in likovni nagovor izvirne arhitekture nista poškodovana. S ta-kšnim ravnanjem so poskušali varovati in razvijati arhitekturno kulturo. Z do-zidavo kamnite hiše in povezavo obeh delov v celoto so združili dve časovno različni arhitekturi in dobili objekt, ki predstavlja sožitje med ohranjanjem dediščine in sodobno arhitekturo. Pri zasnovi notranje opreme so se ravna-li po načelu: »ohraniti, kar je staro in lepo, ostalo pa podrediti temu«. V no-vem delu so skušali odsotnost kamna nadomestiti s kamnito oblogo točilnega pulta s štokanim repenskim apnencem. Picerija je urejena z lesenimi poudarki v naravni barvi lesa. Uporabljeni mate-riali so siv teraco z belim granulatom in črno lužen masivni hrast, v novem delu pa »metro« keramika, ki sta na prvi pogled trendovska, vendar imata oba dolgo zgodovino. Del zidu je ohranjen v originalnem, očiščenem in fugiranem kamnu, na mestu nekdanje predelne stene pa so puščeni konzolni kamni v prvotnem stanju. Pivovarna v kleti je sodobna avtomati-zirana pivovarna tip EBS 500 domačega podjetja Emrocon d.o.o. in omogoča varjenje različnih vrst piva. Izdelana je po zamislih in potrebah naročnika. Kapaciteta pivovarne znaša 4.000 l piva mesečno z možnostjo dodatne širitve do kapacitete 8.000 l. Ena od glavnih prednosti sistema je izjemno enostavno upravljanje zapletenih postopkov. Pi-vovarna je obenem tudi ličnega videza.

Njen videz pritegne obiskovalca in ga ne pusti ravnodušnega, temveč si želi spoznati tehnologijo proizvodnje piva.Skoraj spontano je v družini Godina tako prišlo do ideje, da se »Nanetu« pridruži še »Tonca« – Nanetova veliko bolj skromna žena, redkih besed, a te so bile modre in življenjske. Za tiste čase je imela izredno odprt značaj, predvsem pa sta iz none Tonce veli neizmerna dobrota in potrpežljivost. »Potrpljenje - božja mast,« je rada povedala. Glo-boka modrost, primerna predvsem za današnji divji tempo življenja. Skupaj z zgodbo none Tonce je v Maksu rasla vizija in podoba objekta, kot je danes. Čeprav je bil objekt zelo načet in v sla-bem stanju, je v njem videl priložnost. Pritlični del – Oštarijo in picerijo Tonca – je po končani obnovi zaupal v upra-vljanje Mojci in Milanu Ceglarju iz Hr-pelj. Želi si, da bi s ponosom nadalje-vala zgodbo, kot so si jo sami zamislili. Tonca je že zaživela 13. januarja, ko je bila uradno predana namenu, v nasle-dnji številki glasila pa bomo predstavili njeno ponudbo. Vabljeni!

Ester Mihalič

ČESTITKE!!!USPEŠEN ZAKLJUČEK BALINARSKE SEZONEČeh in Zdravkovič državna prvaka v dvojicah

Zadnje letošnje prvenstvo je bilo na sporedu prvo decembr-sko nedeljo v balinarski dvorani v Sežani. Nastopilo je de-vet mladinskih parov, le dva pa sta bila iz tako imenovanega vzhoda. Tekmovanje se je zaradi neparnega števila prijavlje-nih ekip sicer nekoliko zavleklo, a je kljub temu vodja tekmo-vanja Damjan Rupnik, s pomočjo Mirka Likarja, turnir izpe-ljal z oceno odlično. Gledalci so si lahko ogledali kar nekaj napetih dvobojev, tudi z dodatnim obratom. Prevlada OBZ Sežana se je kronala s končnim prvim, drugim in tretjim mestom. Državna prvaka sta postala mladinca Jadrana HK Erik Čeh in Mike Zdravkovič. Po gladkih zmagah v predtek-movalni skupini se je v polfinalu odvijala prava drama med Jadranom HK in sežansko Skalo. Polfinale je bil odločen po

končanem regularnem času in vrženi zadnji krogli, ki je pri-nesla zmago s 7 : 6 hrpeljsko-kozinski navezi. Finalni boj je bil odločen po slabi uri igranja z rezultatom 13 : 3 za Erika in Mika. Po dolgem času je bil to v mladinski konkurenci zagotovo izreden uspeh za balinarski klub Jadran Hrpelje - Kozina.Vsi v klubu smo bili ob njunem dosežku navdušeni in zelo zadovoljni. Večletno delo je tako obrodilo dolgo pričakovane sadove.

Državni naslov za ekipo Skala Jadran HKV nedeljo, 15. novembra 2015, je v dvorani balinarskega klu-ba Skala v Sežani potekal finalni turnir lige v kategoriji  U-18. Nastopale so ekipi Postojnska jama I. in II., ekipa Hrasta ter

OB ZAKLJUČKU KARIERE PRIJETNO SREČANJE Viljem Vidmar zaključuje svoje aktivno delovanje v NK Jadran. Vsako obdobje, ki se zaključuje, predstavlja prelomni-co, ob kateri se korak upočasni, zausta-vi in ponudi priložnost, da se ozremo nazaj. To pa pomeni predvsem, da si če-stitamo za uspehe, da se zazremo v oči in stisnemo roko vsem in vsakomur, ki nam je ob tem kakorkoli pomagal, če ne celo pripomogel k doseganju zasta-vljenih ciljev. Zaustavimo se ob vsem, kar je to obdobje zaznamovalo s srečo ali solzami. In ostanejo nepozabljeni spomini …V letu 2015 se je tako nazaj zazrl Viljem Vidmar, ko je zaključil svojo delovno pot v podjetju Plama v Podgradu in predal večji del bremena v nogome-tnem klubu. Ob tem pa ni pozabil na prijatelje, sodelavce in »pomočnike«, ki

smo mu bili zadnjih petnajst let najbolj ob strani. S prijetnim vabilom nas je povabil na srečanje oz. večerjo v petek, 27. novembra, v Gostilno Mahnič na Kozini. Zbralo se nas je preko dvajset, ki smo nasmejanih lic in spodbudnih besed pospremili Vilija v uradni »pen-zijon«, nikakor pa mu ne dovolimo, da bi preveč »spregel svojega delovnega konja« in pozabil na vse številke, ki se vrtijo okoli stroškov in delovanja dru-štva.Glavna zvezda večera pa je bila kari-katura, ki smo mu jo podarili v trajen spomin. Karikatura, ki predstavlja vse, v čemer je Vili dober in po čemer je poznan. Predvsem pa bo za vedno spo-minjala na zahvalo, ki smo mu jo skozi to izrekli. Viliju smo podarili tudi par starih kopačk, ki so tisti večer služile

namesto cvetličnega lončka, ampak v življenju je vse mogoče in je polno pre-senečenj … Vili, izkoristi jih!Nogometni prijatelji

PICERIJA IN OŠTARIJA TONCA • Odprto: od ponedeljka do četrtka in v nedeljo: 11.00 - 22.00v petek in soboto: 11.00 - 23.00

Kontakt: 031 322 884info@picerija-tonca.com

Objekt pred obnovo in danes

Stojijo z leve: Erik Čeh, Mike Zdravkovič, Žiga Merslavič, trener Jure Rijavec; čepijo z leve: Boris Bernetič, pomočnik tre-nerja, Simon Požar in Kevin Černigoj

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1918 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

sal tudi druge stvari. Aljaževo delo mi zelo veliko pomeni in upam, da bo čim boljše opravljal to, kar si je zadal, ker je res uspešen v tem in mislim, da mu ve-liko pomeni. Vesela sem, da imam tako pogumnega brata, ki zaupa risanju. Ne sme te biti strah, vendar v risanju je pri-jaznost, nasmeh in ljubezen, to moraš upoštevati. Mislim, da se Aljaž ne bo nikoli odpovedal risanju. Predvsem pa mislim, da izredno lepo riše in je res nadarjen.« Zanimiva postavitev, zani-miv izbor in predvsem izvirnost, ki na-kazuje, da bo iz prijetnega fantiča zrasel morda velikanski slikar. Čestitke, Aljaž, za pogum, da razstavljaš, in na še veliko razstav! (besedilo in foto: Patricija Dodič)

PRIREDITVEPredstavitev domoznanske knjige Kozinska zgodba Stojana Šturma: »Vsako stvar, ki bogati našo kulturo, zavest in moralo ter dviguje samozavest naroda, je vredno ohraniti in ceniti. Zato sem se tudi podal v pisanje spominov,« je povedal na predstavitvi knjige avtor Kozinske zgodbe, domačin in upokojeni zobozdravnik Stojan Šturm. Z njim se je pogovarjala profesorica slovenščine na Srednji ekonomski šoli v Kopru, si-cer tudi Kozinka, Breda Švara. Knjiga je nastajala veliko let in k pisanju ga je poleg ostalih razlogov spodbudil izid monografije sosednjih Hrpelj, Kronike Hrpelj, Vladimirja Grželja. Gradivo je Šturm začel zbirati, ko je pri obnovi hiše naletel na izjemno zapuščino sta-rih dokumentov, ki jih je nato uporabil pri pisanju pričujoče knjige. Zanimi-vo je, da je najbrž ljubezen do pisanja »podedoval«, saj je že njegov nono pisal kroniko Kozine in okoliških kra-jev. V monografiji zatrjuje, da so prve omembe hiš omenjene v letu 1574, na kopiji iz leta 1820 je v imenu zaselka Kozina prisoten še veliki s iz bohori-čice. Razvoj prinese južna železnica. Pojavi se nekaj društev: kulturno-pro-svetno, bralno, tamburaško in pevski zbor. Kozinski svet je pripadal posestvu Vicumberg (Fufenberg), današnji Dra-gi, posestvu Švarceneg (Schwarzenegg, Završnik, Vrčnek) in posestvu Castel-nuovo (Charsperg, pri vasi Golac pod Velikimi vrati, Novi grad), današnjemu Podgradu. Na razmejitev spominja ko-zinski pil (ob salonu Voilà), za katerega bi si avtor želel, da mu občina nameni

več pozornosti in ga v bližnji prihodno-sti morebiti obnovi. Na večeru nam je prebral avtorsko Pesem o pilu, ki si jo lahko preberete v knjigi, knjiga pa je še vedno na razpolago pri Šturmu doma. In ker smo ravno v obdobju lepih za-četkov in nadaljevanj, citirajmo še pe-sem, ki jo navaja Šturm v monografiji Kozinska zgodba, Čiški koledniki: Prišlo je novo lito u deželo./Dajte nam ča,/da gremo ča!/ Ne moremo več stati/poli va-ših vrati!/Povidal je vaš komun,/da ima-te beči pun kasun/i petice, srebrnice,/da jih ne bi ni četiri mule peljale! (besedilo: Patricija Dodič, foto: Petra Mezinec)

RAZSTAVA: Tudi jaz živim tukaj, 23. 12. 2015, pro-stori Občine Hrpelje - KozinaDa je sodelovanje v teh časih prava ek-sotika, ne velja več, vsaj v naši občini ne. Zakaj? Zato, ker ne in ker smo do-kazali, da se da – v decembru in prej in potem. Vsaj nekateri. Morda marsikdo pomisli, da je knjižnica ena taka odveč-na hiša, saj nihče več ne bere knjig. Po-mota. Še vedno veliko ljudi bere knjige

in ja, ravno tiste, ki se jih dotakneš, jih povohljaš. Morda knjižnica res nima več tistega in takega pomena, kot ga je imela v preteklosti, morda se mar-sikomu zdi, da ne počnemo nič, samo klepetamo, vendar to nakazuje le nepo-znavanje področja ali »menefregizem« do tistih, ki zadeve počnemo s srcem in dušo. Knjižnica se morda ne več ukvar-ja samo s knjižnim gradivom, izposojo, katalogizacijo ipd., se pa že nekaj časa trudi s svojim delovanjem priti med učence, bralce, med krajane z drugač-nim delovanjem, organizacijo večerov, zbiranjem domoznanskega gradiva, s pridobivanjem mladih k obisku, se-znanjanjem z možnostmi raziskovalne dejavnosti, z ohranjanjem in spozna-vanjem naravne dediščine in podobne-ga. Da bi svoje delovanje kar najbolje izpolnili, se je Knjižnica Kozina prija-vila na občinski razpis, ki je zahteval obeleženje hrpeljsko-kozinskih turi-stično-zgodovinskih točk. In zdelo se mi je odlično izpeljati zadevo z osnov-nošolci. Sicer je bila začetna zamisel nekoliko drugačna in se ni uresničila, ker so dogovarjanja trajala predolgo, zato mi je bilo svetovano, da se obrnem na Suzano Jelušič Godina, razredni-čarko enega izmed petih razredov, in sodelovanje je steklo »v šusu«. Lahko rečem, da smo se z obema razredoma petošolcev odlično ujeli in imeli super – razkrilo se je tudi nekaj odličnih foto-grafskih talentov – in tako smo ustvarili razstavo, ki je bila na ogled v prostorih občine. Naj izkoristim priložnost in se zahvalim: podravnateljici Andrejki Lukač, da me je napotila na prave ljudi, občini za razstavni prostor in uresniče-nje projekta, obema razredničarkama

domača ekipa Skala - Jadran HK.  Gledalci so lahko že na začetku uživali v napetem polfinalnem obračunu med doma-čo ekipo in ekipo Postojnske jame II., ki je bila odločena v zadnjem štafetnem izbijanju. Na drugi strani je Postojnska jama I. z lahkoto ugnala ekipo Hrasta.Na finalu mladinske igre se »plahte« odigrajo samo enkrat in tako je domača ekipa v finalni dvoboj odnesla prednost proti Postojnski jami I. s 4 : 2, v boju za 3. mesto pa je bil rezultat 3 : 3. Sledil je dvoboj svetovnega nivoja med Erikom Čehom in Matijo Povhom v enojki, ki jo je dobil igralec Ska-le - Jadran HK, medtem ko so Postojnčani slavili v dvojki. Tudi v zadnjih igrah v krog sta si moštvi razdelili vsak po eno zmago in tako sta skupna zmaga in državni naslov romala v domače roke. Domači klub so zastopali: Simon Požar, Erik Čeh, Žiga Merslavič, Mike Zdravkovič in Kevin Černigoj, barve Postojnske jame I. pa Matija Povh, Nik Švara in Jan Za-krajšek. Vse medalje in pokale je podelil selektor mladinske reprezentance Anton Kosar.

PolfinaleSKALA - JADRAN HK : POSTOJNSKA JAMA II. 8 : 6HRAST : POSTOJNSKA JAMA I. 0 : 14Za 3. mestoPOSTOJNSKA JAMA II. : HRAST 8 : 7FinaleSKALA - JADRAN HK : POSTOJNSKA JAMA I. 8 : 6

Vrstni redSKALA - JADRAN HKPOSTOJNSKA JAMA I.POSTOJNSKA JAMA II.HRAST

Tretje mesto za Erika Čeha v bližanju in zbijanju v krog V balinarski dvorani Zarja v Ljubljani je bil zadnjo nedeljo v novembru na sporedu sklepni del mladinskega državne-ga prvenstva v igri bližanja in zbijanja v krog. Veliki met je uspel perspektivnemu balinarju Skale Simonu Požarju, ki je v finalu uspel premagati dvakratnega mladinskega državnega prvaka Matijo Povha. Na letošnjem državnem prvenstvu so

dominirali mladi balinarji iz OBZ Sežana, kar štirje so bi bili uvrščeni med prvih pet v končni razvrstitvi. Igralec Jadrana HK Erik Čeh je osvojil končno tretje mesto po napetih in razburljivih bojih.

Končni vrstni red: 1. Požar Simon (Skala) 2. Povh Matija (Postojnska jama) 3. Čeh Erik (Jadran HK) 4. Fabjan Jure (Hrast) 5. Merslavič Žiga (Skala) 6. Kocina Žan (Goriška Brda) 7. Sodec Žan (Krim) 8. Drofenik Denis (Rogaška)Turnir v RekiZa konec bi še dodali, da je z mladinsko reprezentanco uspe-šno nastopil na božično-novoletnem turnirju v Reki tudi Erik Čeh. V igri dvojic in štafetnem zbijanju je osvojil prvo mesto. Igral je z Nikom Švaro. Obenem je bil Erik proglašen tudi za igralca turnirja. Za vse uspehe vsem iskrene čestitke! BK Jadran Hrpelje - Kozina

NOVIČKE IZ KNJIŽNICE – DECEMBER 2015 RAZSTAVA: Aljaž Kastelic: Moj svet Aljaž Kastelic je vesel enajstletnik, nav-dušen nad športom in risanjem. Simpa-tičnemu kodrolascu je risanje njegov svet in velikokrat se zgodi, kot pravi nje-gova mama, domačinka in znana šivilja Tjaša Škapin, da se umakne pred vse-mi v svet umetnosti. Uživa, ko ustvar-ja, najraje s svinčnikom. Zelo spoštuje prijazne ljudi in že kot zelo majhen je dal vedeti, da se od nesramnih vedno umakne, saj ima rad red in disciplino, preneseno vedno na prijazen način. Naj tako tudi ostane, pravimo vsi. Sestra Tina Kastelic pa o Aljažu pove nasle-dnje: »Ko je Aljaž začel risati, mu je bilo

všeč. To svojo kariero je nadaljeval in majhen levičar je oblikoval svojo zbir-

ko živali. Vem, da bo še mnogo živali narisal, ampak verjamem, da bo nari-

Drugi z leve Erik Čeh

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 2120 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

petih razredov Suzani Godina Jelušič in Kristini Gustinčič, ljubiteljskemu zgodovinarju in zgodbarničarju Vla-dimirju Grželju, brez katerega ne bi speljali kozinskega ogleda ali bi ta bil bolj površen, zahvala gre tudi in najbolj vsem petošolcem, ki ste zakon in super in ostanite čim dlje takšni navdušen-ci. Zahvala gre obenem fotografskemu krožku in mentorju Samu Medenu za obdelavo fotografij, hvala Darku Jeluši-ču, da sta z Vladimirjem razstavo po-stavila na panoje, glasbenici Aniti Ma-slo Penko, hvala Matelkovima Miri in Dušanu iz Hrpelj, ki vedno poskrbita za to, da mimo njiju nikoli ne gre nobena skupina, ne da bi poskusila domačega jabolčnega soka, in hvala Bredi Fili-povič, ki nam je prijazno odprla vrata starejše hiše na Kozini, da smo si lahko ogledali njeno notranjost. Na otvoritvi so nam petošolci zapeli dve pesmi in povabili medse »ljubljansko televizijsko hišo« v odlično izvedeni igri, s katero so predstavili, kar so na projektu poče-li. »Pomembno je, da ohranjamo nareč-no govorico, saj je naša in nihče nam je ne more vzeti. Bodimo ponosni nanjo,« je na otvoritvi povedala Suzana Jelu-šič Godina in še: »Narečje in preteklost – vse to smo našli na našem potepanju po Hrpeljah in Kozini. Fotografirali smo sedanjost; v šoli pa smo si pogledali stare fotografije in razglednice. Z knjižničarko krajevne knjižnice in s šolsko knjižni-čarko že nekaj let sodelujemo in skupaj smo izdali dve knjigi »Babica, povej mi«. Naša razstava bo zgodovinska. Ostala

bo zapisana v kroniki šole, vi boste pri-povedovali o njej, vaši otroci pa svojim otrokom in tako naprej. Ko boste pregle-dovali fotografije, boste našli eno, ki je res že zgodovinska: gre za stavbo na Ko-zini, kjer je bila nekoč blagovna hiša. V objektiv nam je uspelo ujeti njen napis, ki ga danes ni več.« Tudi županja Saša Likavec Svetelšek si je kljub številnim decembrskim obveznostim vzela čas in pozdravila petošolce in mentorice ter vsem zaželela uspešno in srečno 2016.

Pa naj bo naslednje leto res takšno, da bo sodelovanja in novih, uspešno spe-ljanih projektov in načrtov še več. (besedilo: Patricija Dodič, foto: Andrej-ka Jelušič Cunjac)

ŠK ZgodbarnicaDa se nimate lepo samo ostali, smo si tudi zgodbarničarji privoščili delavne urice v prazničnem vzdušju. Zgodbe smo tokrat prebirali v simpatičnem ambientu divaškega Orient Expressa ob odlični pici in v še boljšem razpo-loženju. Da bo zapisanih in povedanih še veliko zgodb tudi v naslednjem letu, se nam ni bati, da nam pa tudi dobre volje in smeha ne bo zmanjkalo, lahko

skorajda zagotovo prisežemo. (besedilo: Patricija Dodič, foto: Rafael Vončina)

♣ Knjižnica Kozina ♥vošči vsem obiskovalcem knjižnice in vsem občanom

TT miren in lahek prehod v 2016 TT... in naj se začne lepo, predvsem pa manj jamrajoče in morda vsaj z nekoliko

pozitivnejšim pogledom na prihodnost. ♥ Skušajte uživati v tistem, kar imate, z ljudmi, ki jih imate in vas imajo radi. ♥

Ali kot pravi Mandy Hager:

»Nikoli ne vemo, kaj nas čaka za vogalom - to je čudoviti del življenja, ki nam vedno obeta nove priložnosti.«Naj vam v 2016 uspe korak k pozitivnemu in svetlemu! J

Mir in ljubezen in srečno 2016!

Vedno mladPrijatelji so me povabili nad Portorož obirati oljke. Ker že leta ni nihče urejal dreves, so ta bila precej visoka. In smo moderno obirali. Z motorko smo urejali krošnje oljkam in nato obirali vejevje lepo po tleh (kot je sedaj moderno). Dve pa sta bili zares visoki in, da se ne bi zgodila nesreča z motorko, sem (jaz, mladenič) splezal nanju. Saj nimam za-stonj imena Kus. Prvo sem obral brez težav. Tudi druga je bila obrana zelo hitro. Ostali sta še dve veji in sem se malo pomaknil ter telebnil na »mamo zemljo« po dolžini, širini, teži in neumnosti. Ležal sem tako na tleh in zdi se mi, da je skozi možgane švignilo pre-cej elektrike. V stotinki sekunde ali prej sem svoje telo pregledal glede bolečin, pomigal z vsemi desetimi prsti, z nosnicami, morda tudi z ušesi. Vse je na mestu. Zabolelo ni nič in počasi sem globoko vzdihnil. Ni nobenih bolečin. Torej ni nič zlomljenega. Nato sem vse gibalne operacije opravil še z nogami. Prsti, gležnji, kolena, stegna. Vse je na svojem mestu, noben del telesa se ni nahajal nekje na travi. Čez par minut sem vstal in »strokovno« ugotovil, da mi ni nič. Šele sedaj je k meni pritekla žena, bleda kot sveča, kupljena v Trstu. Prijatelj je odvrgel motorko in tekel proti meni. Kakih 50 metrov stran je na oknu hiše gospodinja zavpila. Tako so bili okrog moje ležeče »malenkosti« zbrani vsi obiralci oljk. Dvignil sem svoje mladostno telo s počasnimi gibi kot kak športnik. Tisti dve ostali veji pa naj bosta za dobro letino za drugo leto. Končali smo obiranje in šli na večerjo. Žena me je stalno spraševala, kako se počutim. Hudiča, a ne vidiš, da mi ni nič. Pospravil sem motorno žago in ostalo orodje in z ženo sva se odpeljala domov. Gospodi-nji sem moral svečano obljubiti, da jo bom takoj, ko pridemo domov, poklical, da ne bo v skrbeh. Drugi dan smo v vasi imeli komun in sem cel dan vozil domov drva. Zvečer pa me je malo v prsih bolelo in odšel sem k dežurni zdravnici. Pretipala me je kot kakega mladega fanta, me »uošpuotala«, da kaj rinem tja, kjer je le za mlade, in kdaj se bodo ti starčki končno enkrat počutili, da so stari, in se ne igrali mladeničev. Pod nujno me je poslala na pregled v Izolo. Tam sem bil v svojem elementu. Na hodniku smo čakali vsi približno enake starosti (menda tudi pameti), ki nam je bilo skupno to, da smo »bili vsi mladi«  in vsi smo padli z oljke. Dobro, da je bila mlada zdravnica Slovenka in ne pozna tistega istrskega vica o oljki in češpi. Tako me je preslikala počez in po dolgem in poslala k fizioterapevtki na učenje pravilnega dihanja. Kajti, čeprav ni nič zlomljenega in je le hud udarec, se na rebrih nabira voda, če ne pravilno dihamo. Odšel sem k fizioterapev-tki, lepi mladi gospodični, in obljubil vse, kar je ukazala glede pravilnega dihanja. Zdi se mi, da sem že pol ozdravel, samo ker sem gledal v njo. Trikrat sem obiskal simpatično terapevtko in ji vsakič zagotavljal, da cele dneve pravilno diham, kot je ukazala. In sem tri tedne »pravilno« dihal. Tako, sedaj veste, zakaj sem še vedno mlad.Vladimir Grželj

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBRSKI UTRINKI | 2322 | DECEMBRSKI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

PREHOD MEJE BREZ KAKRŠNIHKOLI DOVOLJENJ

MEDO SREČKO Z RDEČEGA KRIŽANA JESENSKEM POHODU Najmlajši šolarji ga že vsi poznajo, Meda Srečka z Rdečega križa namreč. V prvih jesenskih dneh je že drugič obiskal prvošolce na sežanski osnovni šoli, potem pa pohitel še med prvo- in drugošolce v Dutovlje in Tomaj pa tudi v Hrpelje, kjer so ga sprejeli medse tudi tretješolci. S seboj je pripeljal prosto-voljko Rdečega križa Marijo Godnič, ki je ob pravljici pripovedovala otrokom o dobroti, o sočutju in o pomoči, ki smo jo dolžni nuditi vsem, ki jo potre-bujejo. Tako otroci spoznajo, da lahko tudi oni pomagajo. Najprej najbližjim, mami, očetu, bratcu ali sestrici, v šoli pa sodelujejo v raznih zbiralnih akcijah, s pomočjo katerih Rdeči križ nekomu olajša življenje. Otroci v Hrpeljah so se spomnili tudi na begunce, ki bežijo pred vojno in jim Rdeči križ v njihovi stiski pomaga.Medo Srečko si je zadal nalogo, da širi

humanitarne vrednote med najmlaj-šimi, zato jih bo vsako leto obiskoval s pravljicami in pravljičnimi junaki.

Otroci ga vedno veselo pričakajo.Dora SedmakFoto: Arhiv RK (3979)

PROSTOVOLJKE RDEČEGA KRIŽA OBISKALE STAREJŠEObiskovanje ljudi, starejših od 80 let, v prednovoletnem času ima v programu Območnega združenja Rdečega križa Sežana že dolgoletno tradicijo. Tako so prostovoljke Rdečega križa Občine Hr-pelje - Kozina v decembru obiskale kar 223 starejših občanov v vseh krajih v občini. Voščile so jim prijetne praznike z voščilnicami, ki so jih izdelali učenci osnovne šole iz Hrpelj, in jih razveseli-

le z darili. Največ pa so vsem pomenili trenutki sproščenega klepeta in medse-bojne pozornosti. Te so bili deležni tudi tisti, ki so se na jesen življenja preselili v domove upokojencev v Sežani, Ilirski Bistrici in Kopru.V Sežani so prostovoljke RK tudi v ime-nu Društva upokojencev Hrpelje - Ko-zina za svoje občane pripravile pravo malo pojedino in obdaritev. V prije-

tnem druženju so obujali spomine na mladost in domače kraje. Ob slovesu smo si obljubili, da se zagotovo zopet srečamo.Območno združenje Rdečega križa Se-žana se v imenu prostovoljk in članov zahvaljuje vsem, ki ste v preteklem letu podpirali njihova prizadevanja za bolj humano družbo.Dora Sedmak , Foto: Dora Sedmak

Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec

POZDRAVLJENI,

NOVOROJENČKI!

DOBRODOŠLA,

MEGI!

Otroci hočejo objem, naročje, prijazno

besedo, dotik, ne-koga, da jim prebere pravljico, nekoga, da

se z njimi smeje in pogovarja.

John Thompson

Megi je svoje starše razveselila tik pred Miklavžem.  Je zelo pridna punca, ki lepo pridobiva na teži in radovedno opazuje vse okoli sebe. Tata je bil prisoten pri porodu in je bil mamici v veliko oporo, za kar mu je zelo hva-ležna. Megi uživa v vožnji z vozičkom, zato izkoristijo vsako lepo vreme za sprehode po Hrpeljah. Rada pa ima tudi vožnjo z avtomobilom, saj se velikokrat odpeljejo obiskat mamino rodno vas Markovščino. Megi je zelo razveselila tudi obe noni, nonota, tete, bratrance in sestrično.

Ime in priimek: Megi PečarRojena: 3. 12. 2015 Dolžina in teža: 55 cm in 3740 gStarša: Lara in Aleš

Moja prva osebna izkaznica

Čas je naš gospodar, ki mu nikakor ne moremo do živega. Tako nas je presenetil tudi ob prehodu meje iz leta 2015 v 2016. Ne vpraša, kje smo in kdo smo, neusmiljeno nam jemlje trenutke do konca. Pa vendar se nam je navidezno čas ustavil, ko smo petič zapored pre-stopili mejo na vrhu Brkinov na Artvižah. Sedaj že tradicionalno ob kresu se je zbralo nekaj deset obi-skovalcev, od tega polovico vašča-nov Artviž. Ob kresu, ki je grel in svetil po veselih obrazih, smo doži-veli lepe trenutke. Slika sama pove o prešernem, mirnem in zadovolj-nem vzdušju, ki se je nadaljevalo v prve ure novega, neodkritega in še neizkoriščenega leta.Želim vsem, da največ vsak sam po-skrbi, da bo uspešno, seveda pa del

sebe podarimo tudi drugim, če se le da večkrat do konca leta, in si bomo na naslednjem prehodu spet lahko segli v roke in zaželeli veliko lepega.Ivan Zupančič

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBRSKI UTRINKI | 2524 | DECEMBRSKI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

DECEMBER 2015

Z BRKINSKO GODBO 2000Veseli december se je začel z najmlaj-šimi godbeniki. Tradicionalno so TA-MALI 5. decembra organizirali MI-KLAVŽEV KONCERT, na katerem so z zaigranimi skladbami pod vodstvom dirigenta Tomaža Škamperleta pričarali čas pričakovanja. Praznično vzdušje so na odru pomagali stkati številni mladi nastopajoči: mladi trobilni trio, plesno društvo Mavrica, baletke iz DLBU Hr-pelje in otroški pevski zbor OŠ DBB Hrpelje. Z besedo sta nastopajoče in številno občinstvo pritegnila povezo-valca Jerneja Škrlj in Blaž Pek, ki sta tokrat inštrument zamenjala za mi-krofon. Prijetno kuliso sta prispevala zakonca Drgan, besede je dodala Maja Škamperle, Miklavž pa je ob obilici dela pustil darilca za vse otroke. Prijeten ve-čer se je zaključil s pogostitvijo nasto-pajočih.

V nedeljo, 13. decembra, je BRKIN-SKA GODBA 2000 izpeljala v Kobje-glavi predpraznični koncert. Gostova-nje na Krasu je potekalo v prijetnem in lepo okrašenem ambientu krajevne dvorane, za kar sta tudi tokrat poskrbe-la Drganova. V glasbi je bilo občutiti čarobno vzdušje tega časa. Zbralo se je razmeroma veliko poslušalcev, ki so se prepustili ubranim zvokom. Pod taktir-ko dirigenta Tomaža so izvedli čudovit koncert, ki so ga popestrili odlični so-listi, člani naše godbe. Med glasbo nas je spretno vodil povezovalec Nejc Šutar. Izvedba koncerta zahteva veliko ur vaj in priprav, kar vedo tudi starši godbe-nikov, ki so dokazano največji podpor-niki in pozorni poslušalci na številnih nastopih in koncertih.

Veličastno se je Brkinska godba 2000 poslovila od leta 2015 s sodelovanjem na BOŽIČNO NOVOLETNEM KON-CERTU Občine Hrpelje - Kozina 18. decembra 2015 v Športni dvorani Hr-pelje. Komentar enega od poslušalcev, objavljen na enem od spletnih omrežij, pove vse: »Izjemna prireditev, izjemni godbeniki in ostali nastopajoči. Tako malo nas je v Občini Hrpelje - Kozina, pa tako veliko talentov … HVALA za čudovit večer!«Tik pred zasluženimi božično-novole-

tnimi prazniki so 23. decembra 2015, na povabilo KD Franc Žiberna Povir, nastopili TAMALI in skupaj z ma-žoretkami in otroki iz vrtca pričakali

Dedka Mraza v Povirju. Tretji dobri mož je malo zamujal, saj so se mu zara-di pomanjkanja snega pokvarile sani, a je kljub vsemu prišel in obdaril pridne otroke. Pripomnil je, da je sledil glasbi orkestrčka in tako našel pot do dvora-ne. Tako so TAMALI zaokrožili pester glasbeni spored skozi celoten čarobni december.

V našem društvu se zahvaljujemo vsem ljudem dobrega srca in podpornikom, ki nam pomagate, da nam naši mladi

godbeniki podarjajo tudi tako lepe tre-nutke, kot smo jih doživljali v praznič-nem decembru. Nemalokrat pa nam kateri posameznik uide in tako bi se to-

krat radi zahvalili Andreju Gustinčiču, ki že nekaj let skrbi, da so naši dogodki fotografirani, ter podjetju INIRE d.o.o., ki od samega začetka godbe prispeva in pomaga, da društvo lahko deluje.

HVALA VSEM in USPEŠNO SODELOVANJE tudi v letu 2016!

Erika Korošec, Branka Škrlj in Neža Škamperle

S KARINO IN AEGIDO NA BOŽIČNEM KONCERTUTik po božiču, natančneje 27. 12. 2015, smo se imeli priložnost udeležiti po-sebnega božičnega koncerta. Ni nam bilo treba iti daleč, da bi slišali ubrano petje, so pa zato od zelo daleč prišli nekateri nastopajoči.Vokalna skupina Karina, ki ima sedež društva v naši občini, je letos pripra-vila koncert z gosti v idilični cerkvici sv. Jurija nad Bačem pri Materiji. V goste so dekleta povabila stare prija-telje iz Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem in njihovega prvega dirigenta Ambroža Čopija, ki je zbor vodil 10 let. Tako so se zbrali APZ-jevci od vsepovsod. Nekatere sta študij ali delo peljala na Nizozemsko, v Avstrijo in še kam. Za božič pa se po-navadi vsi radi vrnemo domov. Tako so izkoristili priložnost in se po dolgih letih spet srečali. V gasilskem domu v Materiji so se zbrali že dopoldan, po jutranji kavici so pričeli z vajami, ča-kal jih je zajeten kup not ...Ob 17h se je pričel koncert v majhni cerkvici na samem, kjer se, kot pra-vijo, zmeraj znova z veseljem in lepo poje. Sprva smo slišali ženske glasove vokalne skupine Karina, ki jih vodi Andreja Tomažič Hrvatin. Postregle so nam z izbranimi raznolikimi sklad-bami, nekaj a cappela, nekaj s klavir-

jem. V drugem delu koncerta pa se je dekletom pridružilo še okrog 20 pev-skih prijateljev, ki so prvič nastopili pod imenom Komorni zbor Aegida, tako se je nekoč imenovalo mesto Ko-per. Pevci so kot APZ-jevci veliko sku-paj potovali po tekmovanjih, festivalih in turnejah, prepevali v najrazličnej-ših jezikih in skladbe različnih stilov iz raznih obdobij. Tudi na tokratnem koncertu smo lahko slišali latinščino, ruščino, angleščino, nemščino in se-veda tradicionalne slovenske božične pesmi, ki vedno znova ogrejejo srce v božičnih praznikih. Organizatorke so bile še posebej vese-

le, da so se ljudje odzvali vabilu in do zadnjega kotička napolnili cerkvico. Karine se prav lepo zahvaljujejo pev-cem in pevkam za odlično družbo na odru in za njim, PGD Materija za tako odličen prostor za vajo in pogostitev, Gradbenemu odboru Tabor za vso pomoč pri organizaciji, domačemu župniku Vidu za uvodne besede, Ob-čini Hrpelje - Kozina pa za celoletno podporo. Zahvaljujejo se tudi Ivanu Babudru, ki je pomagal »držati ku-hinjo pokonci« in jih je po koncertu pričakal s sladkim, dišečim kuhanim vinom, ter Bernardu, ki jim je skuhal odlično polento za krepke! 

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBRSKI UTRINKI | 2726 | DECEMBRSKI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

Ker so naši gledališčniki v predstavo Pekarna Miš Maš vložili veliko truda in časa, so se odločili, da predstava do-živi še eno predstavitev, tokrat za vse ostale Rodičane. 15. januarja je skoraj 20 igralcev in pevcev spet napolnilo

dvorano. Kar neverjetno, kaj zmorejo otroci. Zanje je bila to krasna izkušnja, nekateri so se v igri preizkusili prvič in verjamem, da ne zadnjič. Še enkrat bi se radi zahvalili režiserki Tanji Benedejčič, pevski vodji Petri So-

sič in spremljevalcu na kitaro Dejanu Sosiču. V otrocih je potencial in to smo lahko videli na lastne oči, verjamem pa, da ste idejni vodje videli enako, in se boste z njimi trudili tudi v prihodnje.Za TD Rodik, Valerija Pučko

DEDEK MRAZ V NAŠIH KRAJIHPri gasilcih …

so otroci in mentorji številne obiskovalce popeljali skozi pe-ster program, nenadoma pa se je v dvorani gasilskega doma pojavil priljubljeni junak iz Žlahtne štorije – Gušto (Primož Forte). Veselje je bilo nepopisno. Biti v družbi enega najbolj znanih slovenskih igralcev je resnično nekaj posebnega. Gu-što je poskrbel za smeh, Dedek Mraz pa za veselje. Slednji je kar 52 zbranih otrok tudi obdaril! PGD Materija

V KD Hrpelje …

smo Dedka Mraza priklicali skupaj s snežinkama Temnico in Zorico. Za čisto vsakega otroka je prinesel darilo, ki ga je sestavila občina, skupaj s pomočjo podjetja Gumming, Ga-brijele Grzetič, za kar se jim iskreno zahvaljujemo!Ester Mihalič

JASLICE V SLIVJUV lanskem adventnem času je go-spod Ivan Fabjančič iz Povžan iz-delal posebne figure za jaslice, ki so bile postavljene pred cerkvijo sv. Martina v Slivju. Najprej so nas pozdravile male ovčke, postavljene pri križu na začetku vasi. Pri cerkvi pa smo videli ovce, ki so jih iz raz-ličnih materialov izdelali po vaseh iz slivarske fare. Letos so se jaslice preselile v cerkev k glavnemu oltar-ju. Jaslice so na ogled še do svečnice!Zahvaljujemo se g. Fabjančiču za izjemno delo in vsem, ki so poma-gali pri izdelavi jaslic.Lorena Grk, Foto: Francesco Rodda

PESTRO DECEMBRSKO DOGAJANJE V RODIKUDecember je mesec druženja, dobre hrane in obdarovanja. Čeprav je bilo v naši okolici veliko raznovrstnih pri-reditev, smo se v Rodiku kljub vsemu odločili, da našim vaščanom popestri-mo decembrske večere. Vsi res nimajo možnosti obiskati gledališča ali koncer-ta v okoliških krajih, mestih, zato smo vaški dom 4. decembra spremenili v gledališče, v nedeljo, 13. decembra, pa v koncertno dvorano.Na improviziran gledališki oder je to-krat stopila gledališka skupina KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij s komedijo “Zdrava prehrana”. Gledališčniki so obiskovalce nasmejali do solz, hkrati pa obljubili, da se v Rodiku ustavijo spet z naslednjo igro.Že naslednjo nedeljo so dom spreme-nili v koncertno dvorano trije moški pevski zbori in na božično-novoletnem koncertu gledalcem postregli s preču-dovitimi pesmimi. Nastopali so Klapa iz Sežane, Moški pevski zbor Tabor Lo-kev ter Oktet Aljaž iz Sv. Antona. Ko so vsi odpeli svoje pripravljene pesmi, so nam pokazali, kaj zmorejo skupaj. Neverjetno ubrani so bili, kot da bi že večkrat peli skupaj.Po končanem koncertu smo vsem po-stregli z golažem in polento. Divjači-no za golaž je sponzorirala LD Videž. Nekateri pevci so se zadržali v dobri družbi in kar nismo jih mogli nehati poslušati, ko so peli zdaj pri eni mizi, zdaj pri drugi.Tega večera smo prižgali novoletne luči, ki so gorele malodane pred vsa-ko hišo v Rodiku. Zdaj je bilo vse na-red tudi za prihod Dedka Mraza. Naša umetniška vodja, režiserka Tanja Bene-dejčič, ki je pod svoje okrilje v Rodiku že večkrat vzela tako starejše kot mlajše igralce, si je tokrat zamislila, da otro-kom, medtem ko čakajo tega dobrega moža, majhni in malo večji otroci zai-grajo gledališko igro Pekarna Miš Maš. Velik gledališki zalogaj z igro in petjem. Večkrat tedensko se je dobivala z njimi, ki so krasno napredovali in se na koncu izkazali kot krasni igralci in pevci. Petja sta jih učila Petra in Dejan Sosič, ki sta ravno tako kot Tanja svoje delo opravila z odliko.Dedek Mraz nam je obljubil, da naše

otroke obišče 30. decembra – in tako je tudi bilo. Vesele miške in vse ostale nastopajoče je naličila umetnica, drugače je skoraj ne moremo poimenovati, Karmen Ka-stelic Pipan. Pri postavitvi scene nam je na pomoč priskočila še ena umetnica Mateja Krošelj. Ko smo ploskali pri-klonu igralcev, se je marsikateri mami od vsega lepega utrnila solza. Seveda je Dedek Mraz držal svojo obljubo, z otro-ki poklepetal in jih obdaril ter obljubil, da naslednje leto spet pride.Otroke smo po obdaritvi pogostili s hrenovkami in kruhom iz Pekarne Miš Maš, toplim čajem in pecivom. Pogo-stitev je omogočil Martin Čepar, ki je

prinesel hrenovke, nekatere mame pa so spekle pecivo in novoletne piškote. Toliko otrok na kupu v Rodiku ne vi-diš velikokrat in nikomur se ni mudilo domov.Vsem, ki ste omogočili ali kako drugače priskočili na pomoč, da smo pričarali vse vesele trenutke, se iskreno zahva-ljujemo.TD Rodik in KS Rodik

PONOVITEV GLEDALIŠKE PREDSTAVE »PE-KARNA MIŠ MAŠ«

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | DECEMBRSKI UTRINKI | 2928 | DECEMBRSKI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

ZDRUŽENI NA PRAZNIČNEM KONCERTU Vzdušje božičnega veselja in nestrpnega pričakovanja novega leta nam že vrsto let narekuje pričarati praznični Božično-novoletni koncert. Z željo, da bi prav vsakemu novo leto prineslo veliko dobrega, smo glasbeno-plesno popotnico pripravili skupaj s kulturnimi društvi iz naše občine: Brkinsko godbo 2000, Vokalno skupino Karina, Kvintetom Utrip, Plesnim društvom Mavrica, baletko Zalo Dodič, Pevskim zborom OŠ DBB Hrpelje, MoPZ Slavnik in UPZ Dotik. Dirigent Tomaž Škamperle ter mentorji Andreja Hrvatin Tomažič, Sebastijan Mavrič, Jelka Bajec in drugi so izbrali program, ki je obiskovalcem (zbrali so se v res velikem številu) ponudil raznovrstne glasbene in plesne točke. Posebej lepo sprejet je bil del koncerta, kjer so se vsi pevski zbori združili v enoten Združeni pevski zbor Občine Hrpelje - Kozina. Umetniško izraz tokratnih na-stopajočih nas je zopet spomnil na to, da so za bogato in polno življenje veli-kokrat najpomembnejše ravno drobne malenkosti, ki lepšajo in osmišljajo naš vsakdan. Od točke do točke sta nas skozi povezovalno zgodbo Petre Ražem popeljala voditelja Sabrina Vatovec in Uroš Pečar. Po koncertu, kot je bil ta, kjer je bilo prikazane toliko umetniške nadarjenosti, si lahko le želimo, da bi umetniške muze še najprej navdihovale kulturne ustvarjalce iz našega prostora. Vasja Valenčič

V Ocizli …

sta Monika in Valentina iz društva ŠKTD Zveza Ocizla pri-pravili prijazno igrico o medsebojni pomoči in dobroti, ki so ji otroci lepo prisluhnili. Sankanje na snegu je lahko zabavno, če ni nobenih porednosti. Sodelovali so tudi starejši otroci in, ko so otroci jasno povedali, da so bili celo leto pridni, smo vsi glasno poklicali Dedka Mraza. Prišel je, skupaj smo zape-li in vsem otrokom je izročil lepa darila. Dekletoma iskrena hvala za organizacijo!Ester Mihalič

V Klancu…

je Božiček res prišel skozi dimnik. Še vaški župan mu je mo-ral pomagati in mu prisloniti lestev, da je po njih splezal do otrok in jih obdaril. Otroci so mu v zahvalo zapeli in zaigra-li, nato pa so družno skupaj pojedli pravo Božičkovo torto! Vzdušje je bilo praznično in lepo število otrok je obljubilo, da bodo tudi drugo leto pridni.Vaščani

V čarovni Prešnici …je Dedek Mraz otroke obiskal v soboto, 19. decembra. Naj-prej smo pri cerkvi na čarobni smrečici prižgali novoletne lučke ter si tako pričarali pravo zimsko vzdušje. Nato smo se odpravili v staro osnovno šolo, kjer je bilo tako kot pri cerkvi vse lepo okrašeno. Prešerne volje smo čakali na dobre-ga moža, najmlajši so si pa čas krajšali z uganjanjem razno-raznih norčij. Ko smo se dodobra posladkali in postajali že nemirni, saj smo mislili, da je Dedek Mraz že pozabil na nas, smo zapeli pesmi ter ga tako poklicali. Ker smo v Prešnici samo pridni otroci, ni Dedek Mraz nobenemu prinesel šibe, ampak samo bogata darila. Najmlajši so se najbolj razveseli velikih in pisanih igrač, mi, malo starejši, pa seveda sladkarij

in čokolade. Ko so bila že vsa darila odprta in že vse slad-karije skrbno pospravljene v naših želodčkih, smo druženje nadaljevali ter si tako še polepšali že tako prelep zimski dan. Pozno smo se odpravili domov, polni upanja, da se naslednje leto spet srečamo, in pričakovanja, kaj nam bo naslednje leto prinesel ta dobrosrčni mož. Monika Sinkovič in Sara Poles

V Javorju…

se je za javorske otroke začelo že zadnjo soboto v novem-bru, ko so na delavnicah izrezovali in barvali hišice ter bar-vali storže. S temi živobarvnimi okraski so okrasili dvorano vaškega doma, v kateri naj bi v decembru pričakali Dedka Mraza.Nedelja, 20. decembra, je bil za otroke poseben dan. V va-škem domu se je zbralo več kot 30 otrok do 10. leta starosti s svojimi starši. Tudi nekaj non si je zaželelo videti Dedka Mraza. Še preden pa je dobri mož vstopil v dvorano, so si mali nadobudneži ogledali igrico v izvedbi Družinskega gle-dališča Kolenc.Igrica z naslovom Praznična želja je otroke prevzela, da so pridno sodelovali z nastopajočimi. Nekateri so se v igrico povsem vživeli. Deklici, ki se je vedno igrala samo s sodobni-mi elektronskimi igračami in ni imela nikoli nobene družbe, so pomagali poiskati prijatelja, da se je lahko z njo igral. Ko je bila igrica zaključena, so otroci postali neučakani in na ves glas so klicali Dedka Mraza – in ga seveda tudi priklicali. Povedal jim je zgodbico o tem, kako je zvedel za Javorje in da ga otroci tu nestrpno čakajo. Nato je vsakemu izročil darilo, iz košarice pa so si lahko izbrali še sladkarije in sadje. Vsak otrok se je z dedkom tudi fotografiral. V. C.

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3130 | DECEMBRSKI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

OTROK GRE PRVIČ SAM OD DOMA Letovanje brez staršev, v skupini z vr-stniki in pod budnim očesom vzgo-jiteljev, je za otroka zagotovo odlična priložnost za izkustveno učenje in do-bra šola za življenje. Poleg spoznavanja novega okolja se v skupini otrok uči spoštovati skupna pravila in dogovore, spoznava različne interese, pravice in dolžnosti. Preko iger in drugih dejav-nosti se povezujejo otroci različnih sta-rosti, iz različnih socialnih okolij, pri-dobivajo nove izkušnje, razvijajo svojo kreativnost, tkejo nova prijateljstva in širijo svoja obzorja. Na letovanjih je ve-liko priložnosti, da si otroci ustvarjajo lastno identiteto neodvisno od vloge, ki jo sicer imajo v vrtcu, šoli oz. v doma-čem okolju. Po napornem šolskem letu so rekreacija, razvedrilo in druženje z vrstniki kot so letovanja in druge poči-tniške aktivnosti na morju ali v hribih odlična in zdrava sprostitev. Tudi letos bomo člani Medobčinske-ga društva prijateljev mladine Sežana v sodelovanju s strokovnimi sodelavci vzgojno izobraževalnih zavodov orga-nizirali več izmen letovanj za vse otro-ke in mladostnike Krasa in Brkinov. V mesecu juniju, med 3.6.16 in 19.6.16 bodo v petdnevnih izmenah letova-li predšolski otroci, ki letos vstopajo v prvi razred osnovne šole. Predšolski otroci tradicionalno letujejo v Kranj-ski Gori v spremstvu svojih nekdanjih vzgojiteljic.Z odhodom otroka od doma brez nas pa je za vsako družino čas, ko si starši zastavimo številna vprašanja. Kako bo otrok preživel noč, če še nikoli ni nikjer spal izven doma? Kako se bo spopadel z domotožjem? Doma mu ni potrebno povedati, kdaj ga zebe ali da je lačen, saj ga v naprej oblečemo tako da je prav in večinoma kuhamo njegove najljubše jedi. Ali bo znal vprašati, ko bo karkoli potreboval? Kako bo vedel, kaj in kako se mora obleči? Kam bo romalo uma-zano perilo in ali se bo vrnil s prazno potovalno torbo? Kako si bo sam obri-sal zadnjo plat, če ni v bližini mame. 24 urni servis – mama nenadoma za 5 dni preneha obratovati.Brez skrbi, nadomestne mame in očki, vzgojitelji, poskrbijo za vaše otroke kot bi bili njihovi in rešujejo vse zagate tako, da iz njih otroci prikorakajo kot

zmagovalci in za kakšen milimeter višji in samostojnejši.Če ste v dvomih ali se nikakor ne more-te odločiti, da bi svojemu otroku nudili podobno priložnost, da se preizkusi in raste, vam bo pri razmišljanju mor-da lahko pomagal citat Kate Bassford Baker, mame dveh deklic, ki sledi. Ne berite citata dobesedno, poskusite ra-zumeti, kaj želi mama Kate sporočiti:»Dragi starši z igrišča!Prosim vas, ne dvigujte mojih hčerk na vrh lestve tobogana, še posebej ne po tem, ko ste pravkar slišali, da sem jima rekla, da ne bom pomagala pri tem. Spodbudila sem hčerke, naj to poskusita sami. Ne sedim celih pet me-trov stran od svojih otrok zato, ker sem preveč lena, da bi vstala. Tukaj sedim, ker ju nisem pripeljala na igrišče zato, da bi se naučili manipulirati z drugimi, da opravijo težje delo namesto njiju. Pripeljala sem ju zato, da se to naučita sami. Nista tukaj, da bi bili na vrhu le-stve, tukaj sta, da se naučita plezati. Če sami ne uspeta v tem, bosta pač preži-veli razočaranje. Še več, imeli bosta cilj in motivacijo, da ta cilj dosežeta. Med-tem pa naj uporabljata stopnice. Želim, da jima presedejo lastne omejitve in da jih poskušata preseči z lastnim trudom, brez moje pomoči. Moja naloga ni – in prav tako ne vaša – da preprečite mojim otrokom občutiti frustracijo, strah ali nelagodje. Če bi to počela, bi jima vzela priložnost, da se naučita, da taki občut-ki niso konec sveta, ampak da se jih da preseči ali uporabiti v lastno korist. Če se pri tem zaplezata, ni moja naloga, da ju takoj rešim. Tako bi jima ukradla pri-ložnost, da se naučita, kako se pomiriti, oceniti situacijo in se poskusiti rešiti sami. Ni moja naloga, da ju varujem pred padci. Tako bi jima samo onemo-gočila, da se naučita, da je padec ena od možnosti, ampak da je vredno tve-gati in da lahko potem ponovno vsta-neta. Svojih hčera na želim naučiti, da ne moreta premagati ovir brez pomoči. Ne želim ju naučiti, da se velike stvari lahko doseže brez napora. Ne želim ju naučiti, da imajo pravico do nagrade in zaslug brez truda. Ker – to bi vas lahko presenetilo – nič od tega ne drži. Ker če jim samo za trenutek dovolim, da po-mislita, da to drži, potem nisem uspela

kot mati. Želim, da moji hčerki spozna-ta navdušenje po premaganem strahu in po težko doseženem uspehu. Želim, da verjameta v lastne sposobnosti in da sta prepričani vase in odločni pri svo-jih dejanjih. Želim, da sprejmeta svoje omejitve, dokler ne odkrijeta, kako jih lahko sami premagata z lastno močjo. Želim, da sta sposobni sprejemati la-stne odločitve, razvijati lastne sposob-nosti, prevzemati lastna tveganja in se znata sami spopasti s svojimi občutki. In želim, da se na plezalo vzpneta sami, brez vaše pomoči, ne glede na to, kako je dobronamerna. Zato, ker zmoreta. Vem to. Ker če jima dam priložnost, bo-sta kmalu tudi sami to vedeli. Tako da vam bom hvaležna, če se zadržite in me pustite, da tukaj opravljam svoje delo, ki je v glavnem sestavljeno od upiranja vsem tistim nagonom, od grizenja za jezik vsakič, ko želim zaklicati “PAZI” in zavestne, težke, boleče, ponavljajoče odločitve, da se zadržim, namesto da takoj priskočim zraven.Ko bosta rasli, bodo prečke postaja-le samo vse višje, strašnejše in težje za vzpon. Ne vem za vas, ampak jaz bi jima raje pomagala, da te spretnosti pridobita zdaj, ko napaka pomeni samo buško ali odrgnjeno koleno, ki ju lah-ko pozdravite s poljubom, ko se tudi na najvišji hribček lahko vzpneta med ponavljanjem “mislim, da zmorem, mi-slim, da zmorem” in dokler jima tistih pet metrov med nami še naprej deluje kot velika razdalja.«za Medobčinsko društvo prijateljev mla-dine SežanaAna Pangos(Članek ni bil lektoriran.)

ŠTEFANOVO NA GOLCUV soboto, 26. decembra, na dan svetega Štefana, velikega zaščitnika živali, smo imeli na Golcu tradicionalno žegnanje konj. Sonce je sijalo na pokrajino in sončni žarki so posušili jutranjo slano. V takem vzdušju smo prijezdili konje-niki pred vaški dom, kjer je ob 11.00 župnik žegnal konje in pse, ki so prišli v spremstvu svojih gospodarjev. Žegna-nje živali si je ogledalo veliko število obiskovalcev iz bližnje in daljne okoli-ce. Povabilu na blagoslov so se odzvali tudi naša županja Saša Likavec Svetel-šek ter njena kolega iz Občine Doline, Sandi Klun, in iz Občine Lanišće, Ne-ven Mikac. Za presenečenje je poskrbel Nikola Djak, ki je župane na prizorišče pripeljal s kočijo. Po obredu smo se v vaškem domu pogostili z dobrim gola-žem gospe Danice, z raznovrstnim pe-civom domačink in nazdravili s toplim brulejem, čajem in medico. Vsem se toplo zahvaljujemo za prijetno druže-nje, v upanju, da se drugo leto ponovno srečamo! Želimo vam zdravja, miru in sreče v letu 2016!Čička Bojana Urbančič

ŠTEFANOVO V SLIVJULepo vreme je na dan svetega Štefana, 26. decem-bra, privabilo v Slivje lepo število obiskovalcev in konjenikov. Blagoslov je, kot že lansko leto, or-ganizirala Katarina Cetin z Mrš s pomočjo očeta Damjana in prijateljice Martine iz Hotične. Bla-goslova se je udeležilo 21 konj. Prišli so z Mrš, iz Hotične, Krvavega Potoka, Velikih Loč, Ritomeč in Gradišča. Po žegnanju konj sta Damjan in Martina navzoče pozdravila in se jim zahvalila v slovenskem in italijanskem jeziku. Po končani slovesnosti so se konjeniki in obiskovalci lahko posladkali z domačim pecivom, ki so ga pripra-vile Martina in Katarinini noni Anica in Magda, z domačim slivovcem in toplim čajem. Za pro-stovoljno pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo Darkotu, po domače Škabiču iz Gradišča, ki je s trakom zavaroval prizorišče dogodka, ter predse-dnici KS Slivje Karmen Grk Česnik za skrb pri organizaciji in pomoč. Upam, da bo ta blagoslov konj v Slivju postal tradicionalen, saj smo se že po letošnjem prazniku pogovarjali, kaj bi lahko še dodali naslednje leto. Zahvala pa gre tudi doma-čemu župniku Vidu Premrlu, ki je te živali tudi blagoslovil. Upamo, da se prihodnje leto vidimo še v večjem številu. Hvala vsem in vsakemu pose-bej, da ste se udeležili blagoslova s svojimi konji.Damjan Cetin

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3332 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

NOČ S KNJIGOLetošnji Ta veseli dan kulture smo na naši šoli proslavili s prijetnim druženjem ob knjigah in svečah.Noči branja, ki se je začela v četrtek ob 17.30 in zaključila naslednje jutro z zajtrkom ob 7.00, se je udeležilo trinajst učenk iz 7., 8. in 9. razredov. Učiteljici Kristina Gustinčič in Daša Rebec sva za učenke pripravili različne dejavnosti: knjižno čajanko, pogovor z urednico in pisate-ljico Urško Kaloper ter ustvarjalne in kuharske delavnice. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo zastopnici Mladinske knjige Alenki Korošec, ki nam je omogočila srečanje s simpatično Urško Kaloper.Daša Rebec

In kaj so o našem druženju zapisale učenke?Lana Grk in Monika Sinkovič, 9. a:V šolski knjižnici smo se zbrali ob 17.30. Ob čaju in piškotih smo se pogovarjali o naših najljubših knjigah. Obiskala nas je urednica in pisateljica Urška Kaloper, ki nam je predstavila svoj poklic. Pri-povedovala nam je o tem, kako je pisala svojo knjigo O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah. Zaupala nam je, katere knjige so njo v času najstniških letih pritegnile k branju … Prijetno druženje z našo gostjo smo zaključili s skupinskim fotografiranjem. Potem pa je bil čas za večerjo. V učilnici za gospodinjstvo smo si jo pripravile kar same. Spekle smo si odlične palačinke, ki smo jih namazale z nutello, nekatere okrasile tudi s smetano in čokoladnim prelivom. Po sladki večerji smo se lotile šivanja oblekic za naše najljubše knji-ge. Ugotovile smo, da s škarjami in šivanko nismo najbolj spretne. J Ob polnoči smo končno zaključile z ustvarjanjem.Oblekle smo se v pižame, si umile zobe in se z lučkami sprehodi-le po zatemnjeni šoli. Polne adrenalina smo zlezle v spalne vreče.

SNEMANJE ODDAJE OB DNEVU SAMOSTOJNO-STI IN ENOTNOSTINa naši šoli, OŠ Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje, le-tošnje šolsko leto prvič izvajamo izbirni predmet Vzgoja za medije – šolski radio. Je nadgradnja šolskega radia, ki je deloval kot interesna dejavnost. Ukvarjamo se z različ-nimi medijskimi temami, od nastanka radia, do dela na radiu in pisanja vsebin. Čaka nas tudi obisk dveh radij-skih postaj, nacionalnega Radia Koper in komercialnega Radia Capris v Kopru.Kot vsako leto smo tudi letos pripravili oddajo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ampak letos smo jo oblikovali malce drugače, saj smo pripravili snemano oddajo. V petek, 18. 12. 2015, smo prve tri šolske ure vadili in snemali v računalniški učilnici. Naša snemalca in montažerja sta bila učitelj Samo Meden in njegov praktikant, naš nekdanji učenec, Erik Maglica, ki se jima iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.Oddajo je vsa šola premierno poslušala 23. 12. 2015, lahko pa ji ponovno prisluhnete tako, da jo poiščete na spletni strani šole.Mentorica: Maja Sulčič

November se je že skoraj poslovil, ko je na naši šoli potekal tehniški dan, ki je bil namenjen izdelavi okraskov in polepša-nju šolskih prostorov – decembrski prazniki in z njimi povezano posebno pričakovanje so bili namreč že pred vrati. Pri izdelovanju pisanih lampijončkov so sodelovali prav vsi učenci, od nadebudnih prvošolčkov vse do devetošolcev, ki so tudi poskrbeli za postavitev okrasja po šoli. Čeprav morda le redkokdo ve, da so lampijoni ikonografsko zelo povezani z motiviko svetlobe in upanja, ki sta v temačnih decembrskih dneh in pogledovanju proti novemu letu v našem vsakdanu še posebej prisotna, je bilo sporočilo naših rdečih, oranžnih in v druge sončne barve odetih okraskov prav gotovo name-njeno čim lepšim praznikom in vsemu dobremu, kar se nam obeta v letu 2016. Petra Ražem

ZAHVALA ZA POMOČ PRI SREČELOVU

Devetošolci iz Osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje smo ob koncu koledarskega leta uspešno izpeljali sreče-lov. Brez pomoči številnih ljudi dobre volje bi bilo to nemogoče. Zato se učenci 9. a in 9. b ter njuni razredničarki iskreno

zahvaljujemo vsem učiteljem, delavcem in vodstvu šole, učencem, staršem, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vsem podjetjem, organizacijam in posameznikom, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izvedbi srečelova. Zbrana sredstva

bomo ob koncu šolskega leta koristno porabili za plačilo zaključne ekskurzije in valeto.Vsem skupaj se še enkrat najlepše zahvaljujemo in obenem želimo vse najboljše v novem letu.

Učenci 9. a in 9. b z razredničarkama Heleno Menger in Barbaro Hrvatin Novak

Knjižničarka pa nam je prebrala še pravljico za lah-ko noč. Vendar nas pravljica o Cerkniškem jezeru ni preveč uspavala. Še dolgo v noč smo po tihem klepetale in se smejale. Zbudile smo se ob 7.00, po-jedle zajtrk in se polne lepih doživetij odpravile k pouku.

Sara Poles in Ema Grmšek, 8. b:Bilo je res »kul«. Nisem si mislila, da bo tako zabav-no. Najlepše mi je bilo, ko smo se pogovarjale z Ur-ško Kaloper. Bila je super sogovornica, kot da bi bila ena izmed nas. Lahko smo se pogovarjale o najstni-ških težavah, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Poleg tega pa je bila še enkratna družba dvanajstih deklet in dveh učiteljic. Skupaj smo preživeli eno krasno noč v naši knjižnici. V glavnem, bilo je super in vsi smo se zelo zabavali …

NAŠA ŠOLA V PRAZNIČNEM OKRASJU

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3534 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

Mmmm, nekaj diši ...Čisto potiho, po prstih stopam za sladkim vonjem. Vodi me po stopnicah navzdol. Le kaj se dogaja tu spodaj? Ko-likor vem, tu ni učilnic, je le šolska delavnica. Počasi in previdno, da me ne bi kdo opazil, pridem do modrih vrat, kjer piše: UČILNICA GOSPODINJSTVA. Ooo, tukaj se pa nekaj prijetnega dogaja! Približam uho in pri-sluhnem.»Poglej, kako lep predpasnik imam jaz.« »Moj je pa lepši od tvojega, ker je prav novoleten in ima narisanega Božička.« »Pa kaj potem, jaz pa mojega lahko rabim celo leto, ker žabe so celo leto žive!««Učiteljica, kaj tako razvaljam testo?« »Uči-teljica, poglejte, kako znam jaz valjati!« »Ne samo ti valjati, daj meni testo, da tudi jaz raz-valjam.« »Kaj zdaj lahko uporabimo modelč-ke?« »Jaz imam prav nove modelčke, sva jih včeraj z mamo kupila. Poglej, to je snežinka, jelenček in sneženi mož.« »Kam damo piško-te?« »Kaj ne vidiš? Na pekač jih zloži!« »Ne boš ti pred mano, jaz sem bila prva!« »Učiteljica, Metka se je vrinila!«»Mjam, kako so dobre čokoladne drobtinice!« »Ma ne jej zdaj teh okraskov, s čim boš potem okrasil piškote!?« »Uči-teljica, Miha jé okraske za piškote!« »Jaz še nisem dobil pi-škota!« »Ne, ni res, ti si enega že pojedel. Učiteljica, on je že dobil piškot, jaz ga še nisem dobil.« »Ne, nisem ga še dobil, tisto je bil samo en majhen košček, ki mi ga je dal Peter!«Uuu, kakšen živžav! Pokukam skozi ključavnico. Poglej, poglej, tukaj je prava pekarna Mišmaš! Učenci prvega ra-zreda s knjižničarko in učiteljicama gnetejo, valjajo, z mo-delčki oblikujejo jelenčke, snežene može, zvezdice, razne živalce in ... prvi piškoti so že pečeni. Mmm, kako dišijo! Le kaj bodo z vsemi temi piškoti?»No, tako učenci! Moram vas pohvaliti, ker ste se danes vsi izkazali kot izvrstni peki. Če bi zdaj čarovnička Betka lahko pokukala iz pravljice, bi bila prijetno presenečena. Piškoti so zelo okusni in kot okraski za jelko tudi zelo lepi. Učenci, a jih ponudimo tudi ravnatelju?« »Jaaaa!«V tistem trenutku se odprejo vrata. Ojoj, še dobro, da sem

tako majhen, skoraj neviden. Potuhnem se v kot za vrati. »Kaj ti veš, kje je ravnatelj?« »Jaz vem, saj smo se učili o šolskih prostorih.« »Jaz bom nesla piškote.«Nekaj je v tistem trenutku padlo na tla. Poberem. O, piško-tek! Ugriznem ga. Mnjam, kako je dober! Še sama sreča,

da med novoletnimi počitnicami ne bo otrok v šoli. Takrat se bomo mi …… lahko pogostili. Komaj čakam. Ha, ha! Upam, da ne bodo učenci prvih razredov nič opazili, ko se po novem letu vrnejo v šolo. Neda Fabjančič

KONCERT BRKINSKE GODBE 2000 – »TAMALI«Godbeniki so nas razveselili s koncertom v KD Hr-pelje. Otroci so z zanimanjem prisluhnili glasbi in ob hudomušni animaciji dirigenta Tomaža spoznali godbenike in njihove instrumente. Otroci so uživali, skupaj smo še zapeli. Kdo ve, koliko poslušalcev bo čez kakšno leto nastopalo v godbi? Upamo, da veliko in da nas bodo še dolga leta razveseljevali s koncerti!Hvala godbenikom in Tomažu za prijetno dopoldne.Za Vrtec Hrpelje, Zorica Korošec

"Kaj mislite, kdo je učence opazoval skozi ključavnico?" Na nagradno vprašanje lahko odgovorijo učenci prve

triade. Svoje odgovore lahko pošljete na naslov glasilo@hrpelje.si ali pa ga napišete na razglednico/

dopisnico in ga oddate učiteljici Nedi Fabjančič: do 11.2.!

Med pravilnimi odgovori bomo izbrali tri nagrajence in jih izročili praktične nagrade!

DECEMBERV VRTCU

MATERIJAV začetku decembra smo v vrtcu gostili prav po-sebne goste – naše none in nonote. Povabili smo jih v gasilski dom, kjer smo jim pripravili presene-čenje. Zaigrali smo jim igrico »REPA VELIKAN-KA«, v kateri so nastopali prav vsi otroci iz skupine Žabic. Verjetno nam ni treba posebej poudarjati, da so bili naši stari starši res navdušeni in da smo bili deležni gromkega aplavza. Po končani igrici smo naše druženje nadaljevali v vrtcu, kjer smo se skupaj igrali družabne igre, malo poklepetali in se posladkali s piškoti in čajem.Tudi letos so nam decembra večkrat pisali naši stari znanci – palčki iz za-snežene dežele. Dajali so nam različne naloge, po katerih smo izdelovali raz-lične izdelke za okrasitev našega vrtca. Postavili smo jelko, ki je predstavljala naš vrtec, ter izdelovali čestitke, sli-kali in ustvarjali iz različnih materia-lov. Najbolj nestrpno smo pričakovali obisk Dedka Mraza. Ko nas je končno obiskal, smo se z njim imeli zares lepo. Povedali smo mu pravljico, mu zapeli pesmico in z njim tudi zaplesali. Vsak otrok je dobil lepo knjižno darilo, nekaj igrač smo našli tudi pod jelko za igro v vrtcu. Kar prehitro je minil čas našega druženja, Dedku Mrazu se je mudilo še k drugim otrokom in mo-rali smo se posloviti.Ko smo po novoletnih počitnicah prišli v vrtec, smo končno dočakali prvi sneg. Veselo smo se prepustili užit-kom na snegu in postavili snežaka, s katerim smo se tudi fotografirali.

KONCERT KOMORNE SKUPINE GHOSTV prazničnem decembru so nam dan pope-strili godbeniki komorne skupine GHOST. Pripravili so lep prazničen repertoar, ki nas je navdušil. Otroci so spoznali, da se s har-moniko lahko igra tudi drugačno glasbo, kot so vajeni. Program je povezovala vodja sku-pine Mikela Uršič, ki je otroke spodbujala, da so sodelovali. Hvala vsem članom skupi-ne GHOST za praznično popestritev našega vsakdana v vrtcu.Za Vrtec Hrpelje, Zorica Korošec

Lep zimski pozdrav s pričakovanjem nove pošiljke snega vam pošiljamo vsi iz Vrtca Materija.Strokovne delavke Vrtca Materija

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3736 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

Zima je prišla, sneg leti z neba, je puščava zemlja vsa …Končno smo ga dočakali. Pobelil je vso naravo in prav lepo ga je bilo gledati … Sneg! Prvi dan smo si ga prine-sli kar v igralnico, ga malo potipali, nekateri okušali, spet tretji le opazovali. Naslednji dan pa smo pogumno za-gazili vanj. Naredili smo tudi malega snežaka. In uživali. Končno je tu zima! Zimski pozdrav!Otroci iz skupine Bibe z Lelo in Tjašo

VESELI DECEMBER V VRTCU HRPELJEV pričakovanju praznikov se je v mesecu decembru veliko do-gajalo. Ogledali smo si lutkovno predstavo v gledališču, poslu-šali dva koncerta, izdelovali čestitke, okrasili jelko in cel vrtec, poslušali pravljice ob novoletni jelki, peli, plesali in se veselili obdarovanj vseh treh dobrih mož. Skratka, uživali smo!Za Vrtec Hrpelje, strokovne delavke

HURA, SNEG JE TU!Medvedki

Metuljčki

Mucke

Pikapolonice

Zvezdice

Sončki

Rožice

Kdo prepozna predmet na sliki?Del starega predmeta, objavljen v prejšnji števil-ki, je bil najbrž preveč očiten in ni bil pravi izziv, saj smo prejeli samo eno rešitev. Na sliki je bilo zapiralo starega kovčka. Pravilno rešitev je poslala Vilma Mezgec iz Slivja, ki bo tudi dobila priročno nagrado. Pred vami je nov izziv … je dovolj vzne-mirljiv in skrivnosten? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si.Uredništvo

Stara fotografijaObjavljamo staro fotografijo – dobro si jo oglejte in nam sporočite, če prepoznate koga na njej. Prva oseba z leve je Amalija Dodič z Brezovega Brda (pozneje se je poročila z Jožefom Božičem iz Malnov). Zanima nas tudi letnica fotografije in ob kakšni priložnosti je bila posneta. Za vse odgovore se vnaprej zahvaljujemo. Podelili bomo tudi praktično nagrado.Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si.

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 3938 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

bolezen krastavosti, zlasti v času tvorje-nja gomoljev. Bolezni in škodljivci: Krompir radi napadejo koloradski hrošči ali krom-pirjeva plesen. Preventivna krepitev pred tem je nadvse zaželena in navadno nujno potrebna. Že v zgodnejši fazi ra-sti lahko z naravnimi pripravki, kot so hrošči stop in bolezni stop, bistveno zmanjšamo pojavnost tako škodljivcev kot bolezni in s tem omogočimo krom-pirju hitrejšo in nemoteno rast. Oba naravna pripravka uporabljamo tako, da krompirjeve rastline zalijemo 2–3 krat v fazi rasti. Ob pojavu problemov v kasnejših fazah rasti, če nismo rastline prej okrepili, rastline prav tako zaliva-mo in jim tako pomagamo. Tvorjenje gomoljev: Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje, ko so rastli-ne visoke od 15 do 20 cm. Zmotno je prepričanje, da je pogoj za nastavljanje gomoljev cvetenje krompirja. Pobiranje pridelka: Od pobiranju naj zemlja ne bo presuha. Če je nasad moč-no prizadet od bolezni ali škodljivcev in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo krompirja takoj izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni v zemlji bodo po dveh tednih propadle. Že okuženim gomoljem tako ni pomoči, če bi z izko-pavanjem hiteli, pa bi okužili tudi preo-stale. Zelo pomembno pa je pravočasno zmanjševanje pojava bolezni z naravni-mi pripravki. Organski vidik: Če doma sadite krom-pir ali katerokoli zelenjavo, poskrbite, da jo boste vzgojili na organski – nara-ven način. V nasprotnem primeru lah-ko krompir, prepojen z agrokemikalija-mi in umetnimi gnojili, vedno dobite v trgovinah. Domače pridelan krompir na organski način z zgoraj omenjenimi principi in metodami pa je povsem ne-kaj drugega. Uživali boste ob pridelavi, zdravo živeli in okusno jedli. Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr.Foto: Organsko pridelan krompir

8. SEJEM IZOBRAŽEVANJA IN POKLICEV ZA VSE GENERACIJEŽe osmo leto zapovrstjo je Gospo-darsko razstavišče organiziralo vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev Informativa, ki je pote-kal 22. in 23. januarja 2016. Točno tri tedne pred uradnimi informa-tivnimi dnevi, ko učenci in dijaki obiskujejo izobraževalne progra-me po vsej Sloveniji, so se na In-formativi na enem samem mestu predstavile srednje šole, gimna-zije, Skupnost višjih stroškovnih šol, vse štiri slovenske univerze z vsemi svojimi članicami, štipendi-torji, ponudniki zaposlitvenih pri-ložnosti in drugi. Informativa je namenjena tudi odraslim s ponud-bo podiplomskih izobraževanj, z dogodkom Poslovna Informativa, na kateri se predstavljajo ponu-dniki poslovnih in strokovnih iz-obraževanj ter usposabljanj, s t. i. Parkom novih začetkov za vse, ki so prekinili izobraževanje in bi ga želeli nadaljevati.

(PRED)INFORMATIVNI DAN ZA MLADE IN PREDSTAVITVE

POKLICEVTri tedne pred uradnimi infor-mativnimi dnevi, ki bodo po vsej Sloveniji potekali 12. in 13. febru-arja, so mladi na 8. Informativi izobraževalne programe lahko spo-znavali na enem mestu. Hkrati so pridobili tudi različne, s poklici in izobraževanjem povezane informa-cije. Informativa je edinstven (pred)informativni dan za učence, dijake in študente, da spoznajo, katere šole oz. fakultete jim ponujajo katere programe, jih med seboj primerja-jo in se odločijo, katero izmed njih bodo obiskali na informativni dan ter kam bodo nato oddali prijavnico za vpis. Med sodelujočimi na 8. Informati-vi so bili kot vsako leto srednje šole in šolski centri z različnih koncev Slovenije, vse štiri slovenske uni-

verze s svojimi članicami, druge vi-sokošolske institucije iz Slovenije in tujine, višje strokovne šole, re-gionalne razvojne agencije, štipen-ditorji, institucije, ki nudijo pro-grame za izobraževanje odraslih, državne institucije, javni zavodi, različne nevladne organizacije ter strokovna in interesna združenja. Na dogodku organizatorji hkrati pripravijo še dogodek Nepozaben zaključek s ponudbo idej za organi-zacijo zaključnih dogodkov šolanja.

ZAKAJ TUDI ODRASLI NA INFORMATIVO?

Poleg informacij za mlade so bile na 8. Informativi na voljo tudi šte-vilne informacije za odrasle. Med drugim o programih podiplom-skih študijev članic vseh slovenskih univerz pa tudi nekaterih tujih ter o izobraževanjih za odrasle, ki jih ponujajo nekatere srednje in višje strokovne šole. Izobraževali so se o vseživljenjski karierni orienta-ciji ter pridobili uporabna znanja in veščine, ki jim bodo prišle prav na delovnem mestu ali ob iskanju zaposlitve. Tovrstna znanja in iz-obraževanja so bila združena pod skupnim imenovalcem – enodnev-nim dogodkom Poslovna Informa-tiva, ki je bil v petek, 22. januarja 2016, in je ponujal informacije s področja poslovnega in strokovne-ga izobraževanja, usposabljanja in svetovanja. Omeniti pa velja tudi Park novih začetkov, na katerem so se predstavili izvajalci različnih pro-gramov za izobraževanje odraslih, od možnosti nadaljevanja šolanja za tiste, ki so ga opustili, do dodatnih izobraževanj, ki iskalcem zaposlitve izboljšajo zaposlitvene možnosti.Vstop na dogodek je bil za obisko-valce brezplačen. Več na www.informativa.si.

DOMAČ KROMPIR BREZ AGROKEMIKALIJ IN UMETNIH GNOJILDomač krompir z vrta ali vzgojen v sadilni vreči je popolnoma nekaj drugega kot voden in agrokemikalij poln krompir iz Egipta ali kakorkoli industrijsko pridelan in napolnjen z umetnimi gnojili tudi od kod bližje. Domač krompir lahko že sredi mar-ca posadimo pod kopreno, prej pa ga nakalimo. Zgodnje sorte za sprotno porabo lahko tako pridelamo že od sredine maja. Izbira zemljišča: Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja in v njej ne sme zastajati voda. Dodajte pri pripravi tal organsko zemljo – dobro zadržuje vla-go, rahlja in je primerna tako za težka glinena kot rahla peščena tla. Priporo-ča se 1 blok 70 l zemlje na 5–10 kvadra-tnih metrov. Organsko gnojenje: Grede čim glo-blje prekopljemo, grude prsti zdrobimo in pognojimo z organskim gnojilom v količini 4 kg/ar. Vsa gnojila je priporo-čljivo vkopati v zemljo med prekopava-njem zemlje. Nakaljevanje semena: S tem načinom semenskemu krompirju pospešimo vznik za dva tedna. Uporabljamo za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod kopreno. Hitra kalitev pomeni manjše izčrpavanje gomolja, kar se lahko zgodi zlasti v vremenskih razmerah, ki so za kalitev neugodne. Kolobar: Krompirja ne sadimo na isto površino vsaj tri do štiri leta zapored. Izbira sorte krompirja: Priporočljivo je izbrati sorte, ki so odpornejše proti boleznim, kot so: virus Y, krompirjeva plesen, nematode in krompirjev rak. Če sadimo drobnejši semenski krompir, je pridelek po navadi manjši. Za vrtičkar-je je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgo-dnjih sort se izognemo krompirjevi plesni. Sajenje ob primernih temperaturah: Krompir sadimo, ko doseže tempera-tura tal vsaj 8 ˚C. Zemlja se bo kmalu

dovolj ogrela – kadar so dnevne tem-perature od 10 do 12 ˚C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom. Četudi so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj je ve-lika možnost, da bo aprila še nastopila ohladitev. Dlje ko so gomolji v mokri zemlji, večja je nevarnost za razvoj bo-lezni in škodljivcev. Krepitev: Ob prehitrem sajenju ali če se temperature nenadoma spustijo, se priporoča krepitev z zalivanjem krom-pirja takoj po sajenju in še dvakrat v času rasti v nekaj tedenskih razmikih z naravnim sredstvom za krepitev vrtnih plodovk, ki omogoča rastlinam bistve-no lažjo prilagoditev na neugodne raz-mere in istočasno tudi pospešuje kali-tev in rast krompirja in ostalih plodovk ali gomoljnic. Uničevanje plevela: Hitrejša rast ple-vela se lahko pojavi po vzniku krompir-ja pod kopreno. Odkrijemo ga in oko-pljemo, nato spet pokrijemo. Gojenje pod kopreno: Zaradi višjih temperatur pod debelejšo zimsko ko-preno lahko zgodnje sorte posadimo že sredi marca in bomo imeli pridelek še pred koncem maja. Rast še pospešimo z nakalitvijo semena in z uporabo narav-nih krepilcev. Ko mine nevarnost slane, krompir odkrijemo. Pri zunanjih tem-peraturah nad 25 ˚C je pod kopreno že prevroče in zato preveč toplote lahko povzroči manjši in pozen pridelek. Globina sajenja: Gomolje posadimo, da bodo pod nivojem ravne grede in pri tem ne upoštevamo grebenov. Pospešitev rasti v začetni fazi: V ko-likor krompir zaostaja v rasti ali nima prave temno zelene barve listov, ga lah-ko tudi zalijemo s tekočim hitro delu-jočim organskim gnojilom – organsko dognojevanje, vendar to še v zgodnejši fazi rasti, saj z njim okrepimo rast in ne debelitve gomoljev. Okopavanje in osipanje krompirja:

Krompir okopljemo in osipljemo tako, da naredimo grebene, ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla moramo zrahljati, poberemo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pri okopavanju pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Nad gomolji zagoto-vimo vsaj 5 cm zemlje, saj s tem pre-prečimo, da bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev. Lahko pa krompir malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil. Po potrebi ga pozneje še enkrat osujemo. Organsko dognojevanje: Ob osipanju organsko dognojimo z gnojili na bazi alg, ki hitro delujejo in imajo fino gra-nulacijo, da se hitro raztopijo. Za zdrav obilen pridelek priporočamo organska gnojila, ki so prilagojena za plodovke, saj želimo večji plod - gomolj, da bo krompir debelejši. Izberemo gnojilo za organske plodovke in paradižnik, ki ga lahko uporabimo tudi kasneje za gnoje-nje in dognojevanje paradižnika, saj sta s krompirjem iz iste družine razhudni-kovk. Količina: 1 kg za ¼ ara ali 25 m2. Gostota sajenja: Krompirja ne sadimo pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kva-dratni meter. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm. Tako bomo le tako imeli dovolj zemlje, da vrste osi-pamo. Če pa nam jo zmanjka pri osi-panju, lahko dodamo še nekaj organske zemlje. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen. Posledici pregoste-ga sajenja sta droben pridelek in bujna, neprezračena cima, v kateri se okužbe laže prenašajo. Zalivanje: Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. Če krompir na vrtu za-livamo, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Stalno namakanje preprečuje

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4140 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

»Neumnost srečamo na vseh življenj-skih področjih, v vsakem človeku, ob vsakem času. Posledica tega je, da vsa-ko preučevanje neumnosti samodejno dobi enciklopedične razsežnosti.«Pa začnimo. Samo nekaj takih in po-dobnih citatkov iz časopisov: ... starši so najbolj zadovoljni, če se dojenček zjutraj zbudi srečen in vesel (never-jetno, res. Rada bi spoznala starša, ki si tega ne želi). Pa še: Številni moški v času pričakovanja otroka izkusijo simptome, kot so pridobitev teže, spre-membe v apetitu in trebušne težave (ne moreš verjeti!). Pa gremo aktualno naprej: Ali bi homoseksualcu darovali kostni mozeg ali bi ga zaradi homofo-bije pustili umreti? In še: Na srečo je trpela le pločevina (koliko in kako trpi pločevina?!) Podobne prihajajo vsako-dnevno z radijskih valov: Danes, hva-la bogu, ne bo dežja, če pa bo, pojdite namesto na sprehod v gozd v šoping center v Koper. Pa še: Na slovensko televizijo prihaja najbolj smešen šov (v Sloveniji!?! Smešen?!? Če smo vsi zavistni in zeleni in prav nič humorno nastrojeni, kaj šele, da bi se smejali iskreno in dolgo in brez prestanka!). In potem je še tista avstrijska deklina iz reklam izpred let, seveda blond (da nas ženske naredi še bolj butaste, kot mogoče smo ali se zdimo ali pa sploh nismo), ki med menstruacijo tako lah-kotno skaklja čez potok v prosojno be-lih hlačah, pa si pomislim: kako da ne, sploh če te krči skoraj do bruhanja, boš lahkotno skakljala in se smehljala in to. Ampak neumnost srečamo vsepovsod, zadnje čase je zrasla za kakih sto km navzgor v zrak in počez čez celotni planet. Vsako proučevanje neumnosti torej dobi enciklopedične razsežnosti. Če človek razume, neumnost umre, tr-dijo, ampak da bi neumnost umrla, se nam zadnje čase ni preveč bati, saj je cilj medijev in tistih tam 'zgorajspodaj-levodesno' predvsem to navidezno le-potičko čim dlje in čim bolje negovati. Dovolj je poslušati katerakoli poročila

ob katerikoli uri, radio, televizijo, pa-metne telefone in košare za marmela-de, pa je. Ampak na zidu Akademije za neumnost najdete tudi napis: Kdo je dovolj pameten, da doume lastno neu-mnost? Grem stavit, da še niste slišali, ali vsaj ne pogosto, za mesta, ki veljajo za bivališča neumnih, kot so Gotham, Schilda, Kampen? Da ne? Gotham je izmišljeno ameriško mesto, kjer je bil doma Batman, Schilda je nemško me-sto, v katerem pregovorno živijo beda-ki, Kampen pa je nizozemsko mesto, katerega prebivalci ravno tako veljajo za bedake. Če bi začeli naštevati slo-venske kraje …, se raje ne lotim. Samo to vem, da bi poimenovala to našo preljubo in prelepo deželico v Buta-leslonijo. Vem tudi, da bi novoletali 1. aprila. Zagotovo. Da bi bila ustava sestavljena iz horoskopov, ki jih pišejo pretežno upokojeni radijski novinarji. Državni simbol bi bila siva ovca, grb pa bi nedvomno krasila, naj ji bo, brez-glava kokoš. Kot himno bi uglasbili Cankarjevega Hlapca, kot uradni jezik pa predlagam fbjevščino, pomešano s tviterščino in kar je še teh modernij. Da bi pa bili vredni državljani, predlagam še zbirko najhujših bedastoč kot sveto-pisemsko nujno branje, polno puhlic, izjav politikov in podobnih visoko-stnih t. i. pametnjakovičev. Nakar bi se lahko cele dneve pogovarjali same modre in vijolične o vremenu, medtem pa se posvečali melanholiji, opravlja-nju, jamranju, zavisti in še čem. Najeli bi nekaj nadzornikov neumnosti, ki bi imeli obilo dela, in tako hkrati rešili problem brezposelnosti. Vem, slišim vas, ustavim naj se. Neumnosti - ali stultitie v latinščini - lahko gobezdam v nedogled, pa vam povem, da ne pre-sežem še leta in leta tistega, kar slišim, berem, vidim. Je pa tako, da obstajajo ne-umnosti in Neumnosti. Kot nepre-mišljena dejanja, toposti, povprečnosti. Normalnost in iskreni smeh se zdita na lepem prisiljena, eksotična, čudaška. Morda samo v tolažbo, da se neumnost

s stoletji pravzaprav ne manjša, ampak je istomerno do neskončno prisotna. Naj navedem primerček: v 18. stole-tju so neumnost odkrili tudi frenologi in kraniometristi (merilci lobanj), ki so trdili, da jo je mogoče izmeriti z rav-nilom in kompasom. Trdili so tudi, da bedaka lahko celo v mraku prepozna-mo po senčnem obrisu njegove glave, če je plešast. In slišim vas in sebe, kako spet o tem komentiramo v nedogled. O takrat. O zdaj. Še posebej o zdaj. Svet neumnosti je torej zelo domačen. Nje-ne koordinate se križajo s koordinatami vsakdanjosti vse mogočneje. Pravijo tudi, da je pamet le posledica niza bolj ali manj uspelih poskusov spopadanja s svojo neumnostjo. In če povzamem nepovzeto: enciklopedije in satire, kar pričujoča enciklopedija je, so nekoč imele pedagoški cilj. Danes? Dvomim, da je kaj še močno pedagoške sorte. Sa-tira pravzaprav išče resnično življenje, ki se skriva onstran sveta zunanjega vi-deza. Pa vendarle: pred smrtjo smo vsi enaki, tisti ta pametni in mi, bedaki. Naj vam bo 2016 nasmejano, veliko branja dobre in kvalitetne literature (ja, ja, se mi zdi J) vam želim in veliko manj polomljene vsakdanjosti. Zaple-šite s svojo senco, če drugače ne gre, v ta ne-umni čas, da odžene sivino, mra-kobnost in strah iz duše in src. Vse dobro do naslednjega branja, Patricija Dodič

ENCIKLOPEDIJA NEUMNOSTI Matthijs van Boxel, prevedla Dušanka Zabukovec, Sodobnost International, Ljubljana, 2014

Za ljube knjigoljube

Bolečina in pot v odpuščanjeBoli nas bolečina in vse, kar nam je bilo storjeno po krivici ali ker smo venomer doživljali ponižanja, zaničevanje, huda dejanja ali kaj neprijetnega. Lahko je to udarec, poškodba, ki smo si jo zadali sami, ali pa bolečina in trpljenje, ki nam jo povzročajo drugi skozi osebnostno motnjo in agresivno ve-denje, ki je lahko psihično ali fizično. Oba primera sta hudi obliki čustvene zlorabe. Vsi imamo radi stanje brez boleči-ne, saj je to edini razlog, da lahko delamo in počnemo stvari, ki nas veselijo. Ko enkrat bolečina stopi v naše življenje ali dom, je samo še en razlog več, da začnemo ukrepati. Boleči-no lahko doživimo ali doživljamo na različne načine. Lahko gre za telesne bolečine (poškodbe, udarci, zlomi), duševne in duhovne rane (spiritualne - slabo počutje in pomanjka-nje življenjske moči) ali čustvene travme (prevara, depresi-ja, agresija, izguba, občutki krivde). Skratka, različne so in vsaka ima svoje ozadje. Vedno obstajajo razlogi za bolečino, zato razmislite, kakšna je vaša miselnost glede tega in kaj najprej naredite, da bi jo ublažili? Ko nas nekaj boli, najprej pomislimo na to, kako ublažiti simptome, zato uporabimo nekaj, s čimer bolečino ublažimo ali jo zatremo. Pomagamo si sami na načine, ki so nam pri roki. Ker se vsak znajde sam, imamo zato doma celo lekarno preparatov in industrijskih farmacevtskih izdelkov. Pri bolečini v hrbtu, glavi, rokah in nogah, ki je lahko povezana s poškodbami ali nepretočno-stjo energije ali blokado (obraba, psihične težave, revma, nefunkcionalnost, hernija, išias), bomo najraje posegli po tabletah, za katere vemo, da nam lahko pomagajo. Poznamo celo paleto takšnih zdravil: aspirin, nalgesin, apaurin, tramal, lexaurin … Že občutek takoj po zaužitju tablete sproži v nas olajšanje in zadovoljstvo. Ali gre za kemične snovi ali place-bo efekt, presodite sami. "Čudežne tabletke", ki jih tako pret-kano reklamirajo, dajejo uteho ali zadoščenje, ki je trenutne narave. Kot vsa zdravila imajo lahko tudi ta neželene učinke, ki niso pri vseh bolnikih enaki, zato se raje vprašajmo, ali je to sploh zdravo, saj če bi ta zdravila res zdravila, ne bi imela stranskih učinkov. Ker gre za placebo efekt, bom na kratko opisal, kaj »placebo« sploh je. Je snov ali poseg, za katerega je prejemnik (oz. Jaz) prepričan, da bo nanj učinkoval blago-dejno. Primer je zaužitje tablete. Pričakovane spremembe na bolje se lahko v določenih okoliščinah tudi uresničijo kljub odsotnosti določenih kemičnih vplivov placeba. Razlog za

nekatere učinke placeba leži v vplivu možganov na telo preko številnih telesnih mehanizmov (uravnavanje hormo-nov in občutka bolečine). Placebo učinek se najbolj izrazi pri osebnem doživljanju znakov bolezni (stopnja bolečine, splošno počutje, glavoboli, depresija itd.) ter pri spremembi stanj, na katere imajo možgani močan vpliv (krvni pritisk, velika zaskrbljenost, dojemanje bolečine). Če ste dojeli bi-stvo, bi povedal še to, da so bile opravljene raziskave, kjer so ljudem z bolečino dali kot poskus bombon brez okusa, ki je bil na las podoben tableti – in zgodile so se neverjetne stvari. Zakaj se ne bi pripravili na to z drugačnim pristopom, tako da verjamemo, da imajo naše misli moč, so zdravil-ne in da zmoremo čez vse to? Ljudje, ki so zaužili placebo, so dejansko mislili, da jim bo pomagal. Zgodilo se je ravno to, da je bolečina v nekaterih primerih izginila ali bila vsaj manjša. Placebo efekt lahko ustvarimo tudi brez kemičnih snovi, zato razmislite in mi povejte, zakaj ne bi takšno mi-selnost obrnili sebi v prid z drugačnim pristopom. Namesto tablete raje začnimo z ukrepoma, kot sta pot v odpuščanje in sprememba miselnosti. Razumevanje je tu ključnega pome-na. Vedno več primerov je, ko za vsako majhno bolečino in trpljenje posežemo po kemičnih spojinah. Preberite si sesta-vine in poiščite na internetu, kaj točno vsebuje vsaka spojina in kakšni so lahko učinki na naš organizem. Postali smo zelo pomehkuženi in odvisni. Namesto da bi odležali in počivali, dali prednost eni od naravnih poti oz. alternativi, se raje po-smehujemo ljudem, ki so odvisni od kemije, pa čeprav sami nismo nič boljši. Mednje štejem narkomane in tabletomane ter tudi tiste, ki se skrivajo in kažejo masko, da z njimi ni nič narobe. Poglejmo raje sebe, ali smo »čisti« ali pa nosimo v svoji torbici ali žepu kakšno substanco, ki so nam jo predpi-sali zdravniki. Morda smo jo kupili na črnemu trgu ali pa na-bavili v najbližji lekarni. Dragi moji, postajamo »džankiji«. Da ne grem predaleč, vam raje predstavim pot v odpuščanje, kjer lahko bolečino premagamo na drugačen način. Takoj ko se zavemo, da za našo bolečino ni vredno umirati in trpeti, in ko spoznamo, da s kemijo uničujemo svoj organizem, ko zatiramo bolečino …, dajmo prednost alternativi in samim sebi. Čeprav od vas ne zahtevam, da se vsemu odrečete, pa je vendarle prav, da aktivirate svoje samozdravilne procese in sposobnosti ter opustite slabe izbire. Potrebna je samo-realizacija in regulacija. Ego nas bo venomer prepričeval v nasprotno. V praksi je to tako enostavno, da se vam bo bra-nje zdelo nesmiselno. Gre za začaran krog, saj smo poskusni zajčki. Kdor je šel skozi ta proces, prav gotovo ve, o čem govorim. Kot sem omenjal že v prejšnjih prispevkih: vse, kar mislimo, to smo. Bolečino je vedno treba odpraviti pri izvoru. Dokler ne bomo popravili piškavega zoba, bomo lahko pojedli ška-tlo tablet, pa nam ne bo koristila. Tako je tudi z duševnimi in duhovnimi ranami/ travmami, ki nas bolijo. Treba je najti mesto bolečine in pravilno ukrepati. Preveč smo postali po-

Electro Light/ Ning Healing(Human Matrix)Tomaž Žnidaršič | tomaz.znidarsic.elh@gmail.com | 051 672 321

PATRONAT …

pri nas obratuje v priložnostni pisarni v pritličju bloka na

naslovu: Hrpelje, Reška cesta 20.

Kontakt: 05 / 174 81 26 ali 05 680 20 20 ali

hrpelje@pec.italuil.it

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4342 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

Kolikokrat nas ustavijo ovire in mislimo, da nima smisla? Kolikokrat izgubimo zaupanje v svoje sposobnosti? Ko-liko zaprtih vrat, zmajajočih glav in spraševanja, ali smo na pravi poti? Morda smo se že vdali v usodo, rekoč “tega nikoli ne bomo dosegli”. Olala, na svetu pa so ljudje, ki ne odnehajo kar tako. In ni jih malo. Verjetno marsikoga tudi poznate. Upam si stavi-ti, da ga lahko vidite tudi takrat, ko se pogledate v ogleda-lo – le malo spodbude mu dajte. J Največkrat za uspešne ljudi mislimo, da jim gre zmeraj vse kot po maslu in da so že od rojstva nekaj posebnega. Ne drži. Zelo verjetno je, da imajo le močno željo, voljo in neomajno vztrajnost. Naj vam ti najbolj znani primeri vztrajnežev dajo pogum, ko želite zase doseči nekaj dobrega ...

• Nek najstnik iz New Jerseya je želel ustvarjati pop glasbo. Več let je svoje 'demo' posnetke snemal v studiu ponoči, ker je bila takrat cena za uro snemanja precej nižja. Ko so njegovo prvo pesem predvajali na radiu (torej to ni bil njegov prvi koncert ali prva pogodba, ampak samo prva predvajana pesem), je imel posnetih že 400 pesmi, ki jih še nihče nikoli ni slišal. 400 pesmi! Ta najstnik je nato postal Jon Bon Jovi, pevec ene najbolj priljubljenih rock skupin v zgodovini.

• Dva pravkar diplomirana študenta s Finske sta uživala v ustvarjanju videoigric. Več let sta se ukvarjala s to vejo računalništva in tako ustvarila 51 igric, za katere je le ma-lokdo slišal, kaj šele jih igral. Njuna 52. videoigrica je bila Angry Birds – in njuno podjetje je postalo najhitreje ra-stoča blagovna znamka v zgodovini. 

• Režiserjeva opomba po prvem poskusnem snemanju Fre-da Astaira iz leta 1933 pravi: “Ne zna igrati. Rahlo plešast. Sploh ne zna plesati.” Astaire je hranil ta zapisnik nad ka-minom v svoji hiši na Beverly Hillsu.

• Beethoven je prav nerodno držal violino in raje igral last-ne skladbe, kakor pa vadil za izboljšanje tehnike. Njegov učitelj je menil, da je kot skladatelj brezupen.

• Albert Einstein do četrtega leta ni govoril, bral pa je šele pri sedmih. Njegovi učitelji so ga opisali kot “duševno počasnega, nedružabnega in večno zbeganega v lastnih

neumnih sanjarijah”. Vrgli so ga iz šole, prvič pa tudi ni opravil sprejemnega izpita na Politehniki v Zürichu.

• Isaac Newton (matematik in filozof, odkril zakon gravit-acije) je bil zelo slab učenec v osnovni šoli, Louis Pasteur (kemik, izumil pasterizacijo) je bil povprečen dijak, za Thomasa Alvo Edisona (izumitelj električnih naprav) pa so učitelji rekli, da je preneumen, da bi se česa naučil.

• Oče znamenitega francoskega kiparja Augusta Rodina je rekel: “Za sina imam idiota”. Bil je najslabši učenec na šoli in trikrat je padel na sprejemnem izpitu za umetnostno šolo.

• Henry Ford, oče avtomobila, je bil dolgo časa neuspešen in je kar petkrat bankrotiral, preden je končno uspel.

• Winston Churchill je ponavljal šesti razred. Bil je reven študent z govorno napako. Šele pri 62. letih, po številnih pora-zih in polomih, je postal britanski ministrski predsednik.

• Babe Ruth je igralec basebala, ki velja za največjega športnika vseh časov. Ima rekord v teku na domačo bazo in tudi rekord pri zgrešenih udarcih.

• Španski pevec Julio Iglesias je bil izključen iz šolske-ga pevskega zbora. Pozneje je postal eden od pevcev z največ prodanimi ploščami na svetu.

• Abraham Lincoln je pri 31. letih bankrotiral, pri 32. izgu-bil na volitvah, pri 34. ponovno bankrotiral, pri 35. poko-pal svojo najdražjo, pri 36. doživel živčni zlom, s 43, 46 in 48 leti je bil spet poražen na volitvah, s 55 leti je izgubil na volitvah v senat, s 56 leti na volitvah za podpredsed-nika ZDA in z 58 leti na volitvah v senat. Ko je bil star 60 let, je bil izvoljen za predsednika ZDA in danes velja za najboljšega ameriškega predsednika in enega največjih državnikov v zgodovini človeštva.

• Nek otrok iz Brazilije je želel postati pisatelj. Ko je bil star okrog 20 let, je prebral in skrbno preučil več kot 500 knjig. Poleg tega je imel psihične težave in je bil hospitaliziran. A ni obupal. Svojo prvo knjigo je napisal, ko je bil star 40 let. Ta otrok je danes priljubljeni in svetovno znani Paolo Coelho. Njegova knjiga Alkimist je ena od najbolj proda-janih knjig na svetu.

(izbrala: Nives Mahne Čehovin, vir: internet)

STE ODRAŠČALI OB STARŠU ALKOHOLIKU?

SI ŽELITE ZMANJŠATI NEGATIVNE POSLEDICE, KI JIH IMATE ZARADI

ODRAŠČANJA OB STARŠU ALKOHOLIKU?

Če je vaš odgovor DA, vas vabim, da se vključite v

TERAPEVTSKO SKUPINO ZA OSEBE Z IZKUŠNJO ODRAŠČANJA OB STARŠU

ALKOHOLIKU, KI BO ZAČELA DELOVATI FEBRUARJA V POSTOJNI.

Prijave do 13. februarja 2016. Več informacij na 031 371 143,

info@odnos.org, www.odnos.org.

Terapevtsko skupino vodi Nada Trtnik, specialistka zakonske in družinske terapije,

ki deluje v Terapevtskem inštitutu - ODNOS v Izoli in Postojni.

vršni in se raje zatekamo v kemijo, kot da bi se poglabljali in ukrepali. Možnost spoznanja vedno obstaja. Enako kot narkoman, ki spozna, da mu je po dolgih letih potuhe in vsi-ljenih zdravil le uspelo premagati odvisnost in telo očistiti strupov, tako moramo spoznati tudi mi, da dokler ne bomo začeli vse svoje miselnosti in energije usmerjati kam dru-gam, bomo vedno ujetniki svoje bolečine. Enako kot narko-man svojo krizo lajša z drogo, tudi vi lajšate svoje bolečine s tabletami, neznanjem in neuspehom. Upal bi si reči in trditi, da imamo zelo zastrupljen um in telo, ki ga je treba očistiti vseh neumnosti. Naj vas ne bo strah odležati prehlad in gri-po v postelji ter se za psihične in čustvene težave obrniti na nekoga, ki vam ne bo polnil telesa s tabletami, saj te vodijo v potuho, zabuhlost in odvisnost. Raje razmišljajte z zdravim

razumom in z zavedanjem, da zmorete. Dokler ne poskusiš, ne veš, in to naj vam bo zagon, da lahko greste skozi vsak travmatičen dogodek in bolečino. Dokler pa si ne odpustimo in naredimo korak naprej ter še vedno zanemarjamo svoje telo in občutke, bomo žrtev svoje lastne bolečine. S požr-tvovalnostjo in prizadevanjem, da dosežemo osebne rezul-tate ne glede na trud in bolečino, ki nam je vzela voljo do življenja, imamo možnost postati zdrava oseba. Alternativa pa je spoznanje in razmišljanje, da obstajajo svetovi, ki so drugače naravnani in naravni.

Naslednjič bom predstavil temo: Ali živimo svoje življenje, poslanstvo? Vprašanje za spoznavanje samega sebe.Tomaž Žnidaršič

Minutka za misel

Zazrem se v oči človeka. Srh po telesu me prevzame. Tavam v globino njegovega ži-vljenja, vsak dih začutim, premik telesa, stopnjo bolečine, celo občutek želje po sreči, po kateri hrepeni ... Človek v svojem telesu čuti pretok moje energije – lepo je čutiti in opazovati spremembo, ki mu jo seveda predajaš nesebično v tej kratki sekundi, ki preneha, brž ko zapreš oči ... Kakšno moč ima strah, začutiš, ko vidiš človeka, oblečenega v kletko brez  ključavnice. Tavanje po poteh, ki jih še sam nisi prehodil, je zelo veliko dejanje, tako zame kot za njega, ki se zave, kaj se mu v tistem trenutku dogaja v podzavesti ... Čista duša se je dotaknila njegovega razbolelega srca, ki bije tako močno, kot so bili zadani udarci, ki še vedno puščajo posledice ... Olajšanje sledi takrat, ko misli, da je vse mimo, ampak moj namen je še vedno ostal v njem in z njim. Ljubim sebe, ljubim vas … in življenje večno živi za nas ...Z ljubeznijo, Karmen Jušić

OPOZORILO BREZVESTNEŽU

Krajani Ocizle, Beke, Klanca in Petrinj že dlje časa opažamo delo »nesramneža«, ki brezvestno odvrže smeti na cesti od petrinjskega mostu do Ocizle, in nato spet od Klanca do izvoza na glavno cesto. Gre za neverjetno »svinjarijo«, saj se, glede na zavržene smeti, dejanje ves čas ponavlja. Vedno enaki kupi, predvsem praznih zelenih

pločevink piva in podobno.

Domačini smo nad tem zgroženi in bomo zagotovo ukrepali,

takoj ko se bo ponudila priložnost. Krajani Ocizle, Beke, Klanca in Petrinj

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4544 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje,

podarjeno cvetje in sveče.Posebno zahvalo izrekamo pevcem in

pogrebni službi KSP Sežana za opravljen obred.Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo

pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: sinova Valter in Stano z družino

V 70. letu starosti je umrl naš dragi Anton Juriševič, po domače Marunac, z Golca.

Iskrena hvala vsem, ki ste se spomnili nanj in ga pospremili k večnemu počitku. Vsem se zahvaljujeva

za pomoč, besede tolažbe in župniku za opravljen obred.

Denarni prispevek je namenjen zavodu Elvire Vatovec v Divači.

Žalujoči: žena Vera in hči Ana

MARIJA VALENČIČiz Javorja

6. 9. 1937 - 18. 12. 2015

ANTON JURIŠEVIČ1946 - 2016

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče

in prispevke za vaško cerkev. Posebna zahvala LD Žabnik, LD Videž, LD Slavnik, LD Brkini, LD Prem

ter upokojencem za organizacijo pogreba, župniku za opravljen obred, pevcem in KSP Sežana.

Zahvaljujem se tudi vaščanom, sestram z družinami in sorodnikom za podporo ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala pa njegovim nečakom Stanku,

Marinotu in Damijanu za vso skrb in organizacijo.Njegova Mirka z družino in svojimi sorodniki

ANTON VALENČIČ(18. 1. 1945 - 6. 1. 2016)TONI CEKOV iz Javorja

ZAHVALAV 71. letu nas je

nenadoma zapustil

Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodni-kom, vaščanom, prijateljem, znancem ter osebju zdravstvenih domov Podgrad in Hrpelje. Hvala

Balinarskemu klubu Gradna Obrov, gospodu župni-ku, pevcem, komunalnemu podjetju KSP Sežana ter vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje

ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.

Žalujoči vsi njegovi.Obrov, Nasirec, Vrhpolje, oktober 2015

JOŽE MIKLAVEC1942 - 2015

Za vedno se je od nas poslovil dragi mož,

oče, tast, nono in brat

ZAHVALA

Čeprav tvoj glas se več ne sliši,beseda tvoja v nas živi,povsod te slišimo mi vsi,

med nami si.

Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot je moja in konec solz, veselja, boja, tedaj potihne za vsekdar srca mi in sveta vihar!

(S. Gregorčič)

Srce je omagalo,tvoj dih je zastal,

a nate spominbo večno ostal.

Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši,

če lučko na grobu upihnil bo veter,

v naših srcih je ne bo nikdar.

Ponudba:domači mesni izdelki, bogata ponudba tekstilnih

izdelkov, obutev, suha roba, domači med in še in še …Pozor! Sejem poteka vsakega 18. v mesecu ne glede na dan!

Lions klub Sežana vabi k sodelovanju v akciji:

ZBIRANJE STARIH OČAL!

Slovenski Lions klubi akcijo, ki je sicer del dobro organizirane mednarodne akcije zbiranja rabljenih korekcijskih očal, na lokalni ravni organizirajo že več let. Leta 2011 so se odločili akciji povečati prepoznavnost, zato so organizirali prvo vseslovensko zbiranje očal. "Zadnji dve akciji pa smo zastavili še bolj na široko in predvsem s pomočjo Hoferjevih poslovalnic, nekaterih šol, vrtcev in domov starostnikov ter tudi znanih osebnosti uspeli doseči izjemen rezultat. Naš cilj je, da bi akcija postala še bolj prepoznavna, predvsem pa želimo čim več Slovenkam in Slovencem omogočiti, da lahko s svojimi očali, ki jih sami ne potrebujejo ali uporabljajo več, neposredno pomagajo ljudem s težavami vida in jim omogočijo boljše življenje,« je povedal Damijan Nacevski, vodja projekta zbiranja očal, v enem izmed intervjujev ob

pričetku akcije.Očala katerekoli dioptrije, tako otroška kot za odrasle, lahko prinesete na občino (v sprejemno pisarno v času uradnih ur).

Zbrana očala se nato izročijo ljudem, ki očala potrebujejo, pa si jih sami ne

morejo kupiti.

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4746 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

vozišča. Poškodovani so v nadaljnjo oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Na intervenciji je sodelovalo devet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, štiri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP ZD Sežana, zdravnik in medicinska sestra ZP Hrpelje ter policisti PP Kozina.

Petek, 11. 12. 2015, ob 12.30: PROMETNA NESREČA – MARKOVŠČINANa glavni cesti med Materijo in Markovščino sta trčili dve oseb-ni in tovorno vozilo. Voznika osebnih avtomobilov in sopo-tnik v enem izmed njih so bili telesno poškodovani. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, po-nesrečencem nudili prvo pomoč, pomagali pri prenosu v reše-valno vozilo, na vozilih izklopili vire energije ter pomagali pri odstranitvi vozil iz vozišča. Poškodovane osebe so v nadaljnjo zdravstveno oskrbo prevzeli reševalci NMP Sežana. Zaradi ne-sreče je bila glavna cesta približno eno uro zaprta za ves promet. Na intervenciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozilom, pet ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP ZD Sežana, zdravnik in medicinska sestra ZP Hrpelje, policisti PP Kozina ter PPP Koper in delavci cestnega podjetja.

Sobota, 19. 12. 2015, ob 13.04: POŽAR V NARAVI – PREŠNICAOb železniški progi nad Prešnico sta zagorela suha trava in gr-mičevje. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so požar pogasili. Po-gorelo je približno 150 m² površine. Na intervenciji je sodelo-valo pet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma in dva ZGRS Sežana z enim vozilom.

Sreda, 23. 12. 2015, ob 23.55: PROMETNA NESREČA – OBROVNa glavni cesti v Obrovu je voznik terenskega vozila, ki je vo-zil iz smeri Kozina proti Podgradu, zapeljal desno z vozišča v odbojno ograjo, zaradi česar se je vozilo prevrnilo in na strehi obstalo pod cesto. Pri tem sta se dve mlajši osebi in en otrok te-

lesno poškodovali. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožar-no zavarovali kraj nesreče, ponesrečencem nudili prvo pomoč, pomagali pri prenosu v reševalna vozila, na vozilu izklopili vire energije, razsvetljevali kraj nesreče, nevtralizirali razlite teko-čine ter pomagali pri nalaganju vozila. Poškodovane potnike v vozilu so reševalci NMP ZD Sežana in Ilirska Bistrica odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico. Zaradi nesreče je bila glavna cesta dalj časa zaprta za ves promet. Na intervenciji je sodelo-valo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, štiri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP ZD Sežana in Ilirska Bi-strica, zdravnik ZP Hrpelje, policisti PP Kozina in PPP Koper ter delavci cestnega podjetja.

Petek, 25. 12. 2015, ob 20.18: POŽAR ZABOJNIKA – POVŽANEV Povžanah je zagorela vsebina dveh zabojnikov za smeti. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. En zabojnik je zgorel v celoti dru-gi pa delno. Na intervenciji je sodelovalo šest gasilcev PGD Ma-terija z enim vozilom in policisti PP Kozina.

Torek, 29. 12. 2015, ob 14.05: POŽAR V NARAVI – SKADANŠČINAPod glavno cesto pri odcepu za Skadanščino sta zagorela suha trava in grmičevje. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Pogorelo je približno 400 m² površine. Na intervenciji je sodelovalo 11 ga-silcev PGD Materija s tremi vozili.

Sreda, 30. 12. 2015, ob 13.36: POŽAR V NARAVI – HOTIČNAOb glavni cesti pred odcepom za Hotično sta zagorela suha tra-va in kup starega sena. Po pozivu ReCO Postojna so na inter-vencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Pogo-relo je približno 150 m² površine. Na intervenciji je sodelovalo 12 gasilcev PGD Materija s tremi vozili.

Sobota, 7. 11. 2015, ob 12.59: PROMETNA NESREČA – KOZINANa glavni cesti na Kozini je voznik motornega kolesa, ki je vo-zil iz smeri Kozina proti Petrinjam, trčil v osebni avtomobil in se pri tem telesno poškodoval. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, zdravstvenemu osebju pomagali pri nudenju prve pomoči ter prenosu poškodovanega v reševalno vozilo, preprečili iztekanje goriva po vozišču in na motornem kolesu izklopili vire energije. Poškodovanega moto-rista so reševalci NMP Sežana odpeljali na zdravljenje v izol-sko bolnišnico. Na intervenciji je sodelovalo 11 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, tri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP ZD Sežana, zdravnik in medicinska sestra ZP Hrpelje, policisti PP Kozina ter delavci cestnega podjetja.

Ponedeljek, 9. 11. 2015, ob 16.47: POŽAR V NARAVI – SKADANŠČINAMed Povžanami in Skadanščino je zagorel travnik. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Pogorelo je približno 150 m² trave in grmi-čevja. Na intervenciji sta sodelovala dva gasilca PGD Materija z enim vozilom.

Sreda, 18. 11. 2015, ob 15.31: PROMETNA NESREČA – KOZINANa lokalni cesti Rodik–Kozina na Kozini je voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz smeri Rodik, zapeljala iz vozišča in čelno trčila v obcestno drevo. Pri tem se je telesno poškodova-la. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarova-li kraj nesreče, ponesrečenki nudili prvo pomoč, pomagali pri prenosu v reševalno vozilo in na vozilu izklopili vire energije. Poškodovano voznico so reševalci NMP Sežana odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, dva ZGRS Se-žana z enim vozilom, reševalci NMP ZD Sežana, zdravnica in medicinska sestra ZP Hrpelje ter policisti PP Kozina.

Četrtek, 19. 11. 2015, ob 18.51: NUDENJE PRVE POMOČI – JAVORJEV gozdu ob cesti Javorje–Pregarje se je oseba zgrudila in neza-vestna obležala. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so ob prihodu na kraj ugotovili, da oseba ne diha, zato so takoj pričeli z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Po prihodu zdravstvenega osebja so po-magali pri nadaljnji reanimaciji in razsvetljevali kraj dogodka. Kljub trudu zdravstvenega osebja in gasilcev je oseba podlegla. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija s tre-mi vozili, dežurna zdravnica in medicinska sestra ZP Hrpelje ter reševalci NMP iz Sežane.

Ponedeljek, 30. 11. 2015, ob 14.58: STAVBNI POŽAR – KOZINANa Kozini je zagorelo v garaži stanovanjske hiše. Ogenj se je hi-tro širil in že ogrožal zgornje prostore.Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasil-ci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so s tehničnim posegom vstopili v pritlični del stanovanjske hiše ter pričeli z gašenjem. Čez približno 20 minut je bil požar lokaliziran, v nadaljevanju pa tudi dokončno pogašen. Objekt je bil za tem prezračen in pregledan s termovizijsko kamero, pogorelo pohištvo in drugi predmeti pa odneseni iz garaže.Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija s tre-mi vozili, pet ZGRS Sežana z dvema voziloma in policisti PP Kozina. Požarišče si je ogledal tudi poveljnik občinske civilne zaščite.

Ponedeljek, 7. 12. 2015, ob 18.41: PROMETNA NESREČA – MATERIJANa glavni cesti nad Materijo sta trčila voznica in voznik osebnih avtomobilov. Voznica in njena sopotnica sta bili telesno poško-dovani. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavaro-vali kraj nesreče, ponesrečenkama nudili prvo pomoč, pomagali pri prenosu v reševalno vozilo, na vozilih izklopili vire energije, razsvetljevali kraj nesreče ter pomagali pri odstranitvi vozil iz

INTERVENCIJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJABač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: 041 697-545 - predsednik, gasilcimaterija@gmail.com, www.pgdmaterija.si

INTERVENCIJE PGD MATERIJA V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2015

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4948 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

PROGRAM PLANINSKEGA MLADINSKEGA ODSEKA ZA 2016

Program pohodov Vodniškega odseka v letu 2016

Januar: Jezerina (ponikve) - Ritomeče (643 m) - Slivje - jama DimniceFebruar: Rodiška pečina (plezanje)Marec: Odprta meja Beka - Botač - BekaApril: Gradišče pri Vipavi - Konj-Gradiška Tura (793 m)Maj: Vremščica (1026 m): Srečanje mladih planincevJunij: Jezersko-Češka koča (1546 m): preizkusna tura za taborJulij: Tabor mladih planincev - 7 dni v šotorih (datum in lokacijo še določimo)

Kdaj Kam Ur hoje Težavn. Vodnik10. 1. Dane-Sokolak-Valerija-Mejame 3-4 L Vojko24. 1. Pot slapov: Škrline-Župančiči-Fijeroga-Pomjan-Koštabona-Škrline 5-6 L Ježek21. 2. Buzet-Strana-Raspadalica 4-5 L Vojko13. 3. Snežnik (zimski; s Sviščakov) 5 zimski Vojko19. 3. Odprta meja z Beke v Glinščico 4 L Vojko

10. 4. Gradiška tura nad Vipavo po Furlanovi in po normalni smeri 5 ZZ

LVojko Ježek

24. 4. Ostrožno brdo-Zalesje-Šmagurje 4 L Vojko8. 5. Račja vas-Gomila-Mocvil v Čičariji 4-5 L Vojko

22. 5. Blegoš 4 L Vojko19. 6. Nočni pohod na Slavnik (tudi nečlani PZS) 5 L VO3. 7. Medvedja jama-Mokrica-Kompotela-Koren 5-6 L/Z Vojko

24. 7. Mangrt po slovenski gor in po italijanski dol 4-5 ZZ Ježek

13. in 14. 7. Izviri Piave-Avanza-CalviCalvi-Peralba-izviri Piave L/ZZ Vojko

20. in 21. 8. Logarska dolina-Klemenča jama-Grofička Klemenča jama-Ojstrica-Logarska dolina 5+6 Z/ZZ Ježek

3. 9. Odprta meja Golac-Vodice 3 L VO4. 9. Bazoviški junaki 4 L tradic.

11. 9. Planina Kuhinja-Krn 5-6 L Ježek25. 9. Belca-Kepa 5-6 L/Z Vojko

10. 10. Livek-Matajur 4-5 L Ježek23. 10. Zvoneče-Gomila-Lisina (hrvaška Čičarija) 4 L Vojko

12. in 13. 11. Lepena-Krnska jezera-Dan spomina (noč) Dom pri Krnskem jezeru-Šmohor ali Baba 5+6 L Vojko

4. 12. Pohod v neznano 3-4 L VO

Pridržujemo si pravico za premestitev datuma pohoda v primeru slabega vremena, bolezni ali druge višje sile. Razpisi o pohodih bodo objavljeni po e-pošti in v planinski pisarni, na spletni strani PD Slavnik http://www.planinska-zveza.si/drustva.php?pid=170 ter na FB skupini PD Slavnik https://www.facebook.com/groups/491997067517121/?ref=bookmarks. Kratka obvestila bomo pošiljali po web pošti na vaše mobilne telefone. Za večje promocijske tradicionalne pohode, na katerih zavarujemo tudi nečlane PZS, bodo objave tudi v Občinskem glasilu, Primorskih novicah in na Teletekstu RTV Slovenija.Za udeležbo na pohodih moramo imeti poravnano članarino PZS za tekoče leto, ker smo s tem zavarovani in izkazujemo pripadnost organizirani planinski dejavnosti. Informacije o težavnosti in opremi ter prijave na pohode so možne v planinski pisarni vsak četrtek od 18h do 19h (Vaški dom Hrpelje), po e-pošti in na mobilno številko vodnika. Vodnik: Vojko Dobrila, 031 585 195 Načelnik VO: Branko Bratož - Ježek, 031 316 977

… vam želi varen korak!

Prazniki v 2016Po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-A, Uradni list RS, št. 93/05 z dne 21. 10. 2005) so dela prosti dnevi:

Novo leto: petek, 1. 1. 2016Prešernov dan: ponedeljek, 8. 2. 2016Velika noč: nedelja, 27. 3. 2016Velikonočni ponedeljek: ponedeljek, 28. 3. 2016Dan upora proti okupatorju: sreda, 27. 4. 2016Praznik dela: nedelja, 1. 5. 2016Dela prost dan: ponedeljek, 2. 5. 2016Binkošti: nedelja, 15. 5. 2016Dan državnosti: sobota, 25. 6. 2016Marijino vnebovzetje: ponedeljek, 15. 8. 2016Dan reformacije: ponedeljek, 31. 10. 2016Dan spomina na mrtve (Vsi sveti): torek, 1. 11. 2016Božič: nedelja, 25. 12. 2016Dan samostojnosti in enotnosti: ponedeljek, 26. 12. 2016

Državni prazniki, ki niso dela prosti dnevi, so:

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: sreda, 17. 8. 2016Vrnitev Primorske k matični domovini: četrtek, 15. 9. 2016Dan Rudolfa Maistra: sreda, 23. 11. 2016

PUSTNA POVORKA

Vabljene vse maske, pustarji, šeme in ostali, da se pridružite

malim in velikim pustarjemiz osnovne šole in vrtca na pustni

povorki na

pustni torek, 9. februarja!

Start ob 10.00 izpred šole v Hrpeljah po pločniku do knjižnice na Kozini,

ob 10.30 pa skupno rajanje z dekleti iz Društva otroške zabave

in animacije pri knjižnici. Vabljene organizirane pustne

skupine in vozovi, da se nam ob tej priložnosti predstavite!

Info: Ester Mihalič, 051 677 017

Vabljeni na ogled foto razstave

"Lisjaki v letu 2015",ki bo postavljena v Kulturnem domu Hrpelje od 28.1. do 21.2.2016.

JANUAR - FEBRUAR 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 5150 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

ZA NAMI JE IZBOR, PRED NAMI PA SLAVNOSTNA PODELITEV IN NAGRAJEVANJE ŠPORTNIH

DOSEŽKOV, ŠPORTNIKOV, ŠPORTNIC, EKIP, MLADIH PERSPEKTIVNIH ŠPORTNIKOV,

JUBILEJEV IN VSEH ZASLUŽNIH ŠPORTNIH DELAVCEV IN SODELAVCEV, KI SO KAKORKOLI

ZAZNAMOVALI LETO 2015. PRAV JE, DA JIM IZREČEMO ČESTITKE IN SE JIM JAVNO

ZAHVALIMO! VSI SKUPAJ. SLAVNOSTNA PODELITEV PRIZNANJ BO

V TOREK, 1. 3. 2016, V KOBJEGLAVI. Vabljeni!

Vsakoletna osrednja športno-kulturna prireditev Športnik Krasa in Brkinov je pred vrati. Letos zaključujemo prvi ciklus lokacije prireditve oziroma občine - gostiteljice: prvo leto smo bili v Sežani, nato doma in lani v Divači (Senožeče), letos pa bomo v Komnu (Kobjeglavi). Pri tem smo gonilna sila Špor-tna zveza Sežana in Športna zveza Občine Hrpelje - Kozi-na z občinami Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana.

 

KEKECIN PEHTA

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 16.30 ureKNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, pon: 8.00 - 16.00, tor: 12.00 - 18.00 ,sreda in petek: 10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprtoMEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00

POŠTA MaterijaPon, tor, čet, pet: 8.00–16.00, sre: 8.00–17.00, sobota: 9.00–11.00

POŠTA ObrovNOV URNIK ZA SOBOTO! Ponedeljek, sreda, petek: 9.00–11.00, torek, četrtek: 15.00–17.00, sobota: 8.00–9.00.

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: 05 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: 05 6890 499Referenčna ambulanta: 05 6890 500Dežurna služba in urgenca: 05 6890 490Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: zastopnica.pacienta@guest.zzv-kp.si. Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: pp_kozina.pukp@policija.si

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGU-BLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@gov.si, (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

BREZPLAČNI PREVOZI: info@sopotniki.org, www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: ester.mihalic@hrpelje-kozina.siGlasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozi-na. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin.Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper. Foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno. Število izvodov: 2140 kos.

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V pri-meru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim spo-ročite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasi-lo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na vo-ljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 25. februarja 2016 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izi-da glasila). Rok za članke je 12. februar 2016!Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v januarju in februarju 2016 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:Kraj Ura Datum obiska

Javorje 16.45–7.15 4. februar 2016

Materija 13.30–13.50 11. februar 2016Velike Loče 14.00–14.30Gradišče 14.40–15.20Markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00Hotična 17.10–17.30Brezovica 17.40–18.10Rožice 18.20–18.40Rodik 8.30–9.00 28. januar 2016 25. februar 2016 Za potujočo knjižnico:Nevenka Gropajc

MALI OGLASI Prodamo dekliške svetlomodre pancerje Lange (št. 35), otroške modre pancerje Head (št. 36) ter modrosive pancerje Nordica št. 38-39 (vsi so dobro ohranjeni). Ogled in nakup na Kozini, pokličite: 031 680 617

V najem dajemo halo (nekdanjo farmo) v Rodiku, 400 m2. Info: 041 584 116

Otroci, vabljeni na predstavo v februarju!

Z nami bosta

in Družinskega gledališča Kolenc

sreda, 17.2., ob 17.00 uri, v KD Hrpelje!

Kekec užene Pehto. Ne verjamete? Ni treba. Povabite ga kdaj k sebi, pa boste videli, slišali in začutili, kaj se je dogajalo na

planini. Če bi poslušali Rožleta, bi bila Mojca še danes slepa deklica.

Kekec pa Pehti zvito zmakne čarobne kapljice in potem …

Saj boste videli. In ne pozabite: dobra volja je najbolja na vsej

širni zemlji tej! Lica rdeča, smeh in sreča. To zaklad je: hej, juhej!

Vsi gledalci so aktivno vključeni v predstavo. Predstava je nastala

po istoimenski knjigi založbe Mladinska knjiga.

Vstopnina: odrasli: 4 EUR, otroci 2 EUR, otroci do dveh let brezplačno.

52 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | JANUAR - FEBRUAR 2016

Koledar aktualnih dogodkov v OHKDatum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

9.2., ob 10.30h Knjižnica Kozina Pustno rajanje z OŠ DBB pri knjižnici na Kozini OHK 05 6800 150

11.2., 17.00 h KD Hrpelje Predstavitev novega zakona o agrarnih skupnosti OHK 05 6800 150

17.2., ob 17h KD Hrpelje Predstava za otroke: Kekec in Pehta OHK 05 6800 150

21.2. POHOD Buzet - Strana - Raspadalica PD Slavnik Vojko Dobrila 031 585 195

24.2., ob 17h Razstavni prostor KD Hrpelje Otvoritev razstave Življenje naših prednikov KD Dotik

26.2., ob 19h KD Hrpelje Koncert KD Dotik z gosti

1.3. Kobjeglava, dvorana Športnik leta ŠZ Hrpelje - Kozina

4.3., 15.00 - 16.00 ure Sejna soba OHK brezplačni arhitekturni nasveti OHK 05 6800 150

Razstave: v KD Hrpelje na ogled razstava glasbene skupine Lisjaki (do 21.2.)Nija telovadba: v Hrpeljah vsak torek in četrtek, v Rodiku vsak torekQigong: vsak ponedeljek od 18.30-20.00 v Vaškem domu HrpeljeNordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.uriAerobika: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek, od 18h do 19hZumba: Vaški dom Hrpelje, vsako sredo, od 18h do 19hBrkinski: vsak četrtek ob 19h, v Vaškem domu HrpeljePrijava prireditev: glasilo@hrpelje.si