NOTRANJINOTRANJI

PLANETIPLANETI

Michel Krobat Aljoša ZupancDejan Levec

1.December 20061.December 2006

KazaloKazalo• Uvod………………………………………………………….4Uvod………………………………………………………….4• Opozicija in konjunkcija…………………………………….5Opozicija in konjunkcija…………………………………….5

• Merkur…………………………………………………….....6Merkur…………………………………………………….....6Opis planeta……………………………….......7Opis planeta……………………………….......7Potovanje sond v bližino planetov.................8Potovanje sond v bližino planetov.................8

• Venera……………………………………………………….9Venera……………………………………………………….9Opis planeta…………………………………..10Opis planeta…………………………………..10Potovanje sond v bližino planetov………….11Potovanje sond v bližino planetov………….11

• Zemlja………………………………………………………12Zemlja………………………………………………………12

Opis planeta…………………………………..13Opis planeta…………………………………..13

• Mars………………………………………………………...14Mars………………………………………………………...14

Opis planeta…………………………………..15Opis planeta…………………………………..15

Olympus Mons………………………………..16

Deimos in Fobos………………………..........17Deimos in Fobos………………………..........17

Potovanje sond v bližino planetov……….…19Potovanje sond v bližino planetov……….…19

Izstrelitev sonde Spirit……………………….20Izstrelitev sonde Spirit……………………….20• Viri in literatura…………………………………………….21Viri in literatura…………………………………………….21

UvodUvod• Notranji planeti so: Notranji planeti so:

- Merkur- Merkur

- Venera- Venera

- Zemlja- Zemlja

- Mars- Mars

Opozicija in konjunkcija Opozicija in konjunkcija

Planet je v opoziciji takrat ko je na isti strani Planet je v opoziciji takrat ko je na isti strani sonca kot zemlja.sonca kot zemlja.

Planet je v spodnji konjunkciji takrat ko je med Planet je v spodnji konjunkciji takrat ko je med Zemljo in Soncem.Zemljo in Soncem.

Planet je v zgornji konjunkciji takrat ko je na Planet je v zgornji konjunkciji takrat ko je na nasprotni strani sonca, kot zemlja. nasprotni strani sonca, kot zemlja.

MerkurMerkur

Opis planeta MerkurOpis planeta Merkur

• Obhodni čas: 88 dniObhodni čas: 88 dni• Vrtilni čas: 59 dniVrtilni čas: 59 dni• Povprečna površinska temperatura: Povprečna površinska temperatura:

podnevi: 350podnevi: 350°°CCponoči: - 170ponoči: - 170°°CC

• Premer: 4878kmPremer: 4878km• Površinska težnost (Zemlja = 1): 0,38Površinska težnost (Zemlja = 1): 0,38• Masa (Zemlja = 1): 0,055Masa (Zemlja = 1): 0,055• Prostornina (Zemlja = 1): 0,056 Prostornina (Zemlja = 1): 0,056 • Gostota (voda = 1): 5,5Gostota (voda = 1): 5,5• Krožilna hitrost: 48 km/sKrožilna hitrost: 48 km/s

Potovanje sond v bližino MerkurjaPotovanje sond v bližino Merkurja(Mariner 10)(Mariner 10)

• Edina odprava, ki je letela mimo MerkurjaEdina odprava, ki je letela mimo Merkurja• Prva odprava, ki si je pomagala z Prva odprava, ki si je pomagala z

gravitacijskim pospeševanjem planetovgravitacijskim pospeševanjem planetov• Posredovala dobre karte površja in z Posredovala dobre karte površja in z

pokazala, da je bilo kartiranje z Zemlje pokazala, da je bilo kartiranje z Zemlje zelo nenatančno zelo nenatančno

VeneraVenera

Opis planeta VeneraOpis planeta Venera

Obhodni čas: 225 dniObhodni čas: 225 dniVrtilni čas: 243 dniVrtilni čas: 243 dniPovprečna površinska temperatura: Povprečna površinska temperatura:

na vrhu oblakov: 33na vrhu oblakov: 33°°CCna površju: 480na površju: 480°°CC

Premer: 12 104kmPremer: 12 104kmPovršinska težnost (Zemlja = 1): 0,903Površinska težnost (Zemlja = 1): 0,903Masa (Zemlja = 1): 0,815Masa (Zemlja = 1): 0,815Prostornina (Zemlja = 1): 0,86 Prostornina (Zemlja = 1): 0,86 Gostota (voda = 1): 5,25Gostota (voda = 1): 5,25Krožilna hitrost: 35 km/sKrožilna hitrost: 35 km/s

Potovanje sond v bližino Venere Potovanje sond v bližino Venere (odprava Magellan)(odprava Magellan)

• prva odprava brez človeške posadkeprva odprava brez človeške posadke• 4. maj 19894. maj 1989• izstreljen iz tovornega prostora izstreljen iz tovornega prostora

raketoplana Atlantisraketoplana Atlantis• 19. avgusta 1990 se je približal Veneri19. avgusta 1990 se je približal Veneri• postavil rekord med vesoljskimi sondami postavil rekord med vesoljskimi sondami

po količini podatkov, ki jih je zbral.po količini podatkov, ki jih je zbral.

ZemljaZemlja

Opis planeta ZemljeOpis planeta Zemlje

• Obhodni čas: 365 dniObhodni čas: 365 dni• Vrtilni čas: 24 urVrtilni čas: 24 ur• Povprečna površinska temperatura: 22Povprečna površinska temperatura: 22°°CC• Premer: 12 104kmPremer: 12 104km• Površinska težnost (Zemlja = 1): 1Površinska težnost (Zemlja = 1): 1• Masa (Zemlja = 1):Masa (Zemlja = 1):• Prostornina (Zemlja = 1): 1Prostornina (Zemlja = 1): 1• Gostota (voda = 1): 5,52Gostota (voda = 1): 5,52• Krožilna hitrost: 30 km/sKrožilna hitrost: 30 km/s

MarsMars

Opis planeta MarsOpis planeta Mars

• Obhodni čas: 687 dniObhodni čas: 687 dni• Vrtilni čas: 25 urVrtilni čas: 25 ur• Povprečna površinska temperatura: -23Povprečna površinska temperatura: -23°°CC• Premer: 6794 kmPremer: 6794 km• Površinska težnost (Zemlja = 1): 0.380Površinska težnost (Zemlja = 1): 0.380• Masa (Zemlja = 1):0.107Masa (Zemlja = 1):0.107• Prostornina (Zemlja = 1): 1,150Prostornina (Zemlja = 1): 1,150• Gostota (voda = 1): 3,94Gostota (voda = 1): 3,94• Krožilna hitrost: 24 km/sKrožilna hitrost: 24 km/s• Najvišji vulkan Marsa je Najvišji vulkan Marsa je Olympus MonsOlympus Mons

Olympus MonsOlympus Mons

Deimos in FobosDeimos in Fobos Marsova satelita Marsova satelita Fobo s je notranji satelit, Deimus pa zunanji satelitFobo s je notranji satelit, Deimus pa zunanji satelit Fobos je veliko večji od Deimosa Fobos je veliko večji od Deimosa Oba sta temno sive barve in imata 5% odbojnostOba sta temno sive barve in imata 5% odbojnost gostota Fobosa kaže, da je po zgradbi enak gostota Fobosa kaže, da je po zgradbi enak

asteroidom asteroidom Deimus je tudi bolj nepravilne oblike kot FobosDeimus je tudi bolj nepravilne oblike kot Fobos Oba satelita nimata dovolj velike mase, da bi postala Oba satelita nimata dovolj velike mase, da bi postala

okrogla okrogla Oba se vrtita sinhrono (zmeraj kažeta očetovskem Oba se vrtita sinhrono (zmeraj kažeta očetovskem

planetu isti obraz)planetu isti obraz)

Fobos in Fobos in DeimosDeimos

Potovanje sond na MarsPotovanje sond na Mars

Prvo sondo Viking 1 so izstrelili 20 Avgusta Prvo sondo Viking 1 so izstrelili 20 Avgusta 19751975

Drugo Viking 2 pa so poslali na Mars leta Drugo Viking 2 pa so poslali na Mars leta 1976 in sicer 5 Avgusta. Planetu se je 1976 in sicer 5 Avgusta. Planetu se je približala,do razdaljepribližala,do razdalje

419 000 km.419 000 km. SpiritSpirit je prva od dveh sond vje prva od dveh sond v Mars Exploration Mars Exploration

RoverRover misiji misiji.. Uspešno je pristala na Marsu 4. Uspešno je pristala na Marsu 4. januarja 2004.januarja 2004.

OpportunityOpportunity, druga sonda je uspešno pristala , druga sonda je uspešno pristala na Marsu 24. januarja 2004.na Marsu 24. januarja 2004.

Viri in literaturaViri in literatura

ATLAS VESOLJA, Patrick Moore, ATLAS VESOLJA, Patrick Moore, Mladinska knjiga 1999Mladinska knjiga 1999

Wikipedia (Wikipedia (http://sl.wikipedia.orghttp://sl.wikipedia.org))NASA (NASA (www.nasa.govwww.nasa.gov))Lastno znanjeLastno znanje