27.2.2013

1

NUJNA MEDICINSKA POMOČKLINIČNE VAJE

Mojca Saje

UVOD

• PRIDOBLJENA PRAKTIČNA ZNANJA :– Pristop k poškodovancu ali nenadno obolelemu,– Nezavest– TPO, pravilna in varna uporaba defibrilatorja (AED)– DPO– Prepoznava kritično bolnega– Krvavitev– Poškodbe glave, poškodbe hrbtenice, poškodbe kosti in sklepov– Rane– Nujna stanja v interni medicini– zastrupitve

PRISTOP K POŠKODOVANCU ALI NENADNO OBOLELEMU

• Ko ugotovimo, da poškodovani ali nenadno oboleli potrebuje našo pomoč, moramo pri nudenju PP ali NMP vedno slediti enakemu vrstnemu redu postopkov.

• To nam omogoča, da vedno napravimo vse postopke in da nikoli ničesar ne pozabimo.

• Postopki v okviru PP ali NMP so naravnani tako, da:– Rešujemo težave, ki prizadetega najbolj ogrožajo– Ko se prepričamo, da oživljanje ni potrebno, se lotimo začetnega 

pregleda – skušamo ugotoviti resne poškodbe ali bolezni– Če teh nismo ugotovili, se lotimo natančnejšega pregleda in odkrivanja 

manj nevarnih poškodb ali bolezenskih stanj.

VODDO

• Načrt nujnega ukrepanja vsebuje pet točk.

V       Varnost D        Danger

O Odzivnost R Response

D Dihalna pot A         Airway

D       Dihanje B         Breathing

O Obtok C          Circulation

VARNOST

• Varnost je zelo pomembna prvina pri reševanju.• Potrebno je pozorno preveriti, če je mesto, kjer se nahaja 

poškodovani, varno.• Šele ko se prepričamo, da nam nevarnost ne grozi, se približamo• Tako ravnamo v vseh primerih.• Zavarovati moramo 

– Sebe– Poškodovanca/obolelega– Ostale udeležence

• Poškodovani, oboleli ali celo mrtev reševalec ne more pomagati!

• Našteti so primeri potencialno nevarnih nesreč:– Na avtocestah, kjer je zaradi velikih hitrosti nevarnost naletov– Ob slabi vidljivosti zaradi vremenskih razmer (megla, sneg)– Ponoči ali v mraku– Na nepreglednem delu ceste, na ovinku– Kadar je cestišče mokro in spolzko(dež, sneg, led)– Če je poškodovano vozilo nestabilno(na bregu, varnostni ograji)– Če poškodovano vozilo gori– Varnostne blazine, ki se niso sprožile– Če so bili v nesreči poškodovani daljnovodi– Če je vozilo zdrsnilo v potok, jezero, reko– Če se je vozilo ustavilo ob ali pod delno porušeno zgradbo

27.2.2013

2

ODZIVNOST

• Najprej ugotovimo,če gre za življenjsko ogrožajoče stanje• Za srčni zastoj je značilno, da je prizadeti nezavesten, ne diha in ne 

kaže znakov prisotnosti krvnega obtoka• Po odzivnosti prizadetega uvrstimo

– Neodziven, lahko tudi v srčnem zastoju– Odziven, trenutno stanje ni zelo resno

• Odzivnost ugotavljamo:roke položimo na ramena, potrepljamo po licu in glasno vprašamo“ Ali ste v redu?“

• Ni potrebno, še posebno pri poškodbah, da ga grobo stresamo• Prizadeti, ki se ne odzivajo – KLIC NA POMOČ, v upanju, da nam 

bodo osebe v bližini priskočile na pomoč.

OCENA ZAVESTI

• Zavest poškodovanca ali pacienta ocenjujemo z lestvico 4B• BUDEN                     Alert• BESEDE                    Verbal• Bolečina                   Pain• BREZ ODZIVA           Unresponsive• Buden – pove osebne podatke, orientiran• Besede – odziv na naše besede‐ odpre oči, spregovori nekaj besed –

smiselne, nesmiselne, nato zaspi• Bolečina – odziva se samo na bolečinski dražljaj( pritisk na prsnico, 

pritisk na noht na roki)• Neodziven – NEZAVEST 

DIHALNA POT IN DIHANJE

• Neodzivnega previdno obrnemo na hrbet, razpnemo zg. del ob• Dlan položimo na čelo in s pritiskom zvrnemo glavo,• S konicama dveh prstov dvignemo brado• Odstranimo samo vidne tujke iz ustne votline (protezo)• Najpogostejši vzrok za zaporo dihalne poti pri nezavestnem so 

ohlapne mišice žrela(mehko nebo, epiglotis)• Prijem pogosto omogoči, da prizadeti sam zadiha• Če obstaja sum na poškodbo vratne hrbtenice (padec z višine, 

prometna nesreča, poškodba glave, utopitev) dihalno pot sprostimo s prilagojenim trojnim manevrom.

TROJNI MANEVER

• PRILAGOJENI TROJNI MANEVER• S komolci se upremo na podlago za poškodovančevo glavo• Dlani položimo na lica in s konicami prstov obojestransko primemo 

kot spodnje čeljusti ob ušesu• Z obema rokama dvignemo spodnjo čeljust naprej in navzgor tako, 

da spodnji sekalci pridejo nad zgornje• Prijem je možno izvesti samo pri nezavesti• Če ne uspemo sprostiti dihalne poti, je v izjemnih primerih( 

življenjsko nevarna zapora, dovoljeno nekoliko zvrniti glavo nazaj‐TROJNI MANEVER ‐ sprostitev dihalne poti ima prednost pred potencialno poškodbo vratne hrbtenice.

TROJNI MANEVER UGOTAVLJANJE DIHANJA

• Poskrbimo, da je dihalna pot prosta in ugotavljamo prisotnost dihanja:

• GLEJ – opazujemo gibanje prsnega koša• ČUTI – na svojem licu poskušamo občutiti izdih• POSLUŠAJ – pri ustih poslušamo dihalne šume• Do 10 sekund, v tem času ugotovimo prisotnost dihanja;• Če ne diha normalno (agonalno dihanje) , ravnamo, kot da NE diha.• Če prizadeti normalno diha –ga namestimo v položaj za 

nezavestnega (ne pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice)

27.2.2013

3

KLIC NA 112

• Oseba, ki kliče 112 mora čim bolj mirno posredovati naslednje podatke:

• Telefonsko številko s katere kliče,• Kraj nesreče‐ po možnosti ime ceste ali ulice, hišne številke• Opis dogodka‐ prometna nesreča, srčni zastoj,• Število oseb, ki potrebujejo pomoč,• Stanje prizadetih,• Opis pomoči prizadetim,• Ostale podatke, po katerih sprašujejo.• NMP je potrebna pri večini resnejših poškodb in bolezni.

KRVNI OBTOK

• Prisotnost krvnega obtoka ugotavljamo posredno,• Znaki kot so premikanje, požiranje, agonalni vdihi,  niso zanesljivi• Tipanje pulza pri prizadetih, ki so v srčnem zastoju, ni zanesljivo, 

razen pri izurjenih članih NMP• TPO ‐oživljanje  ‐ z zunanjo masažo pričnemo takoj, ko ugotovimo, 

da prizadeti ne diha normalno (agonalni vdihi)• Neposredno ‐NMP‐ monitor, RR, saturacija O 2• Pri ocenjevanju krvnega obtoka iščemo  tudi zunanjo krvavitev in 

znake šoka.

STABILNI BOČNI POLOŽAJ

• Stabilni bočni položaj – za nezavestne poškodovance( NE pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice), nezavestne paciente,ko čakamo na prihod NMP.

• V tem položaju:– Vzdržujemo dihalno pot odprto– Preprečimo možnost aspiracije– Nadzorujemo prisotnost normalnega dihanja

• OCENAIN SPREMLJANJE STANJA ZAVESTI – POLOŽAJ TELESA– Položaj telesa pri nezavesti – reakcija na bolečino je fleksija– Položaj telesa pri nezavesti – reakcija na bolečino je ekstenzija

GLASGOWSKA LESTVICA  NEZAVESTIODPIRANJE OČI VERBALNI ODGOVOR MOTORIČNI ODGOVOR

Spontano                      4 Orientiran govor          5 uboga ukaze               6Na ukaz                         3 Zmeden govor              4 smiselni gibi                5Na bolečino                  2 Neustrezne besede     3 Reakcija umika            4Nič                                 1 Nerazumljivi glasovi    2 Odgovor v fleksiji 3

Nič                                 1 Odgovor v ekstenziji 2Nič                                 1

POSTOPEK NAMEŠČANJA

• Nezavestnemu odstranimo očala, trde predmete• Odstranjevanje čelad

– 2 reševalca, laiki samo za oživljanje, huda krvavitev izpod čelade, nezavest in nameščanje v bočni položaj

• Pokleknemo ob njega, mu poravnamo obe nogi• Nezavestnega vedno obračamo proti sebi• Postopek lahko izvede ena oseba• Namestitev glave (nazaj), da ostane dihalna pot odprta• Preverjamo prisotnost dihanja• Zavarujemo pred podhladitvijo

• Preiskave, ki so dostopne na terenu in v reševalnem vozilu:• Klinični pregled• Orientacijski nevrološki pregled (GCS, pregled zenic, motorični 

odgovor na vseh štirih okončinah )• Krvni tlak, EKG, nivo krvnega sladkorja, pulzna oksimetrija, 

kapnometrija, telesna temperatura

27.2.2013

4

UKREPI NMP

• 1.Preverimo stanje zavesti, dihanje, krvni obtok• Če ne diha  in /ali nima pulza, začnemo z oživljanjem• Če diha in ima ohranjen krvni obtok, ga damo v bočni položaj, oz. 

uporabimo pripomočke za sprostitev dihalne poti(arway)• Če imamo možnost, dihalne poti popolnoma zaščitimo z 

endotrahealno intubacijo, pacienta umetno predihavamo(ambu, respirator)

• 2. ugotovimo možne vzroke za nezavest (podatki o boleznih‐domači, pregledamo okoliščine)

• 3. izmerimo RR, priključimo EKG, pulzni oksimeter,kapnometer• 4. izmerimo krvni sladkor

• 5. pri sumu na hipo/hipertermijo izmerimo tel. temperaturo• 6. ugotovimo globino nezavesti (GCS), pregled zenic, orientacijski 

nevrološki pregled• 7. nastavimo  i.v. kanilo• Apliciramo naročeno terapijo(krči‐ Apaurin;nizek  KS‐

glukozo;zastrupitev z opiati – Narcanti;)• 8. pri hipotenziji nastavimo infuzijo kristaloidov ali koloidov• 9. pri podhladitvi ogrevamo pacienta (alu folija, topla infuzija)• 10. sledi prevoz v bolnišnico, kjer opravijo nadaljnje preiskave(lab, 

toksikološke, rtg, CT…)• 11. Bočni položaj , pri zavarovani dihalni poti (intubacija)‐ vodoravni 

položaj.

SINKOPA

• KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTI – SINKOPA• Je kratkotrajna izguba zavesti z izgubo tonusa.• Nastane zaradi nenadne hipotenzije in zmanjšanja možganskega 

pretoka.• Nastane lahko nenadno, brez opozorila; lahko pa jo nakazujejo 

simptomi( slabost, omotica, občutek vročine, znojenje, motnje vida, šumenje v ušesih – „presinkopa“)

Vzroki sinkope

• Poznani trije  splošni mehanizmi:• 1. sprememba žilnega tonusa in sprememba volumna krvi:

– Vazovagalna sinkopa ( mlajši)– Ortostatska hipotenzija (zaradi zdravil, dehidracije, dolgotrajnega 

ležanja)– Preobčutljivost karotidnega sinusa,– Situacijska sinkopa(ob kašlju, uriniranju)

• 2. srčno –žilne motnje:– Motnje srčnega ritma, pljučna embolija, masivni AMI, 

• 3. Možgansko‐ žilne bolezni– Prizadetost vertebralnih arterij, huda obojestranska zožitev karotid.

Klinična slika

• Nastane naglo, v stoječem ali sedečem položaju• Izguba zavesti je lahko delna ali popolna, • Traja od nekaj sekund do nekaj minut• ZNAKI• Koža je bleda ali pepelnato‐ siva in potna• Pulz je slabo tipen, RR znižan (včasih celo nemerljiv)• Ko se pacient nahaja v ležečem položaju, se možganski krvni obtok 

popravi in tudi zavest.

UKREPI PRI SINKOPI

• Pacienta položimo v vodoravni položaj• Preprečimo pritisk na vrat in prsni koš• Ocenimo dihanje, tipamo pulz,(kvaliteta in ritem), RR – na obeh 

rokah, ocenimo stanje perifernega krvnega obtoka,• Če se nezavest nadaljuje, oskrbimo dihalne poti( bočni položaj, 

arway)• Poizvedimo o okoliščinah (morebitni krči pred sinkopo, o simptomih 

pred napadom, spremljajoče bolezni)• NMP‐ ugotavljanje vzroka sinkope: fizikalni pregled srca, nevrološki 

pregled, EKG, določitev KS)• Ugotovimo, ali se je pacient pri padcu poškodoval (oskrba 

poškodbe)

27.2.2013

5

SPECIFIČNI UKREPI PRI SINKOPI

• VAZOVAGALNA SINKOPA – poležemo (svež zrak) in dvignemo noge za 20°

• ORTOSTATSKA SINKOPA – pacientu svetujemo, naj vstaja s postelje počasi in postopoma, pri sinkopi zaradi zdravil, po naročilu zdravnika, zmanjšamo ali zamenjamo zdravilo. Pri izgubi tekočin‐poskrbimo za nadomeščanje tekočin.

• KARDIOGENA SINKOPA – v primeru srčnega zastoja – oživljanje; pri izraziti bradikardiji in AV bloku ll. Stopnje‐ elektrostimulacija  srca, aplikacija naročene terapije – Atropin.

• PASTI, NAPAKE, ZMOTE• Sinkope zaradi motenj ritma velikokrat ostanejo neprepoznane• Začetni monitoring na terenu razkrije le 2‐ 11% teh sinkop, • Dodatno 24‐ 48‐urno monitoriranje pa še nadaljnjih 14% • Zaradi resnosti in nevarnosti stanja je ob sumu na sinkopo zaradi 

motenj ritma potrebna hospitalizacija‐ čeprav je EKG ob pregledu lahko povsem normalen!

GLAVOBOL

• KLINIČNA SLIKA– Tenzijski glavobol: ponavadi je obojestranski, blag ali srednje močan, 

večinoma se ne poslabša pri telesni aktivnosti, bolečina je topa, v obliki stiskanja obroča okoli glave, pritiska v glavi.

– Migrenski glavobol: ponavlja se v napadih, ki trajajo nekaj ur do 3 dni, lahko pojav „avre“(prehodnje motnje vida, parestezije, motnje govora), je enostranski, pulzirajoč in hud, spremlja ga občutljivost na svetlobo, zvok, vonj, bruhanje; poslabša se ob telesni dejavnosti.

– Glavobol v rafalih: v obliki ponavljajočih se napadov, lahko podnevi ali ponoči v obdobju nekaj tednov ali mesecev, bolečina je zelo huda, traja 15 min – 3 h, lokalizirana okoli enega očesa, ptoza vek, mioza, znojenje, rdečica obraza, pacient ne more mirovati.

SEKUNDARNI GLAVOBOLI

• Sekundarnih glavobolov je okoli 10%• Je eden od simptomov druge bolezni; značilnosti glavobola in 

pridruženi simptomi se razlikujejo na vzrok.• Natančna anamneza, začetek glavobola, lokalizacija, trajanje, 

pogostost, čas, kvaliteta, jakost bolečine, pridruženi simptomi in znaki, sprožilni dejavniki

• Pri obravnavi glavobola je potrebno ugotoviti – primarni, sekundarni glavobol,

• Ali je vzrok nevarna patologija;• Ali je potrebno takojšnje ukrepanje;• Ali glavobol lahko obravnava zdravnik spl. prakse  ali je potrebna 

napotitev k specialistu.

Opozorilni  znaki in simptomi za sekundarni glavobol

Diferencialna diagnoza sekundarnega glavobola

začetek glavobola po 50. letu Ekspanzivni proces, temporalni arteritis

Nenaden začetek  hudega glavobola Možganska krvavitev

Napredujoča oblika glavobola Ekspanzivni proces, subduralni hematom, prekomerno jemanje zdravil

Pojav glavobola pri pacientih s karcinomom metastaze

Glavobol, vročina, meningizem, izpuščaj Meningitis, encefalitis, borelioza, „mišja mrzlica“

Žariščni nevrološki simptomi Ekspanzivni proces, CVI

Glavobol, motnje vida, slabost, bruhanje Akutni glavkom

Glavobol, vrtoglavica, zbujanje ponoči Arterijska hipertenzija

Zastojna papila Ekspanzivni proces, meningitis

UKREPI

• Zdravljenje se razlikuje glede na vrsto glavobola in glede na jakost bolečine

• 1. analgetiki in nesteroidni antirevmatiki: acetilsalicilna kislina, paracetamol, naklofen, ketonal, ibuprofen‐ v primeru bruhanja, hudega glavobola – i.v. Analgin.

• 2. v primeru bruhanja – antiemetik: (Torecan  ‐ I.V. I.M. supp.,Kytril 1mg v 10ml FR ali 100FR, 

• 3.Pri migrenskih glavobolih (Imigran, tudi v obliki nosnega pršila• 4. pri glavobolu v rafalih pomaga inhalacija visokih koncentracij 

kisika• Sekundarni –zdravimo vzrok

27.2.2013

6

EPILEPTIČNI NAPAD 

• KLINIČNA SLIKA– Absenca‐ ponavadi pri otrocih, nekaj sekund odsoten, ne ve kaj se 

dogaja okrog njega– Generalizirani tonično‐ klonični napad (grand mal)

• Nenadna izguba zavesti, padec na tla, najprej tonični krč‐ 10‐20 sec. Tonični fazi sledi klonična‐ faza krčev, ki traja 1 min in več

• Pacient med napadom pomodri, lahko se ugrizne v jezik, inkontinenca, po napadu se zavest vrača postopoma, je zaspan, utrujen, lahko zamračen.

– Žariščni ( fokalni, parcialni) napadi – napad tipa Jackson se prične s krči v obraznih mišicah, sledijo krči v rokah (najprej v mišicah palca), nato v nogah ( nazadnje v mišicah stopala in prstov . ZAVEST JE POPOLNOMA OHRANJENA.

• Stanje, kjer EPI napad traja brez prekinitve 30 min oz si napadi sledijo, med napadi pa pacient ne pride k zavesti – EPILEPTIČNI STATUS.

• UKREPI AKUTNEGA EPI NAPADA• Varnost, pazimo, da se ne poškoduje,  z rokami varujemo glavo med 

napadom• V usta ne dajemo ničesar• Ko napad mine, bočni položaj za nezavestnega• Nadzorujemo dihanje, stanje zavesti, RR, oksigenacijo‐ aplikacija 

kisika,• Oskrbimo morebitne poškodbe.

EPILEPTIČNI STATUS

• Je urgentno stanje, potrebna čimprejšna prekinitev napadov• S tem zmanjšamo možnost trajne možganske okvare in SMRTI.• UKREPI• Osnovni monitoring (RR, SpO2, EKG, določitev KS)• Oskrba dihalne poti , aplikacija kisika‐ vsaj 6l/min• Nastavitev i. v. kanile• Aplikacija naročene terapije in infuzije (Apaurin)• Če se napadi nadaljujejo‐ intubacija ob sedaciji, umetno 

predihavanje.• Položaj pri transportu‐ nezavesten brez oskrbljene dihalne poti –

BOČNI POLOŽAJ

MOŽGANSKA KAP

• KLINIČNA SLIKA – Simptomi in znaki se pojavijo posamično ali po več skupaj– Intenzivnost se spreminja– Spremembe zavesti –koma, stupor, zmedenost– Glavobol, motnje govora,– Delno parezo, asimetrijo obraza, – Motnje motorike, senzorike v enem ali več udih,– Ataksija, motnje vida, vrtoglavica, slabost, bruhanje, EPI napad– Na splošno so glavobol, bruhanje in motnje zavesti intenzivnejši pri 

krvavitvi v možgane.

UKREPI NMP

• ČASOVNO OKNO‐ BISTVEN ČAS OD NASTOPA SIMPTOMOV DO ZAČETKA ZDRAVLJENJA!– Zagotovitev proste dihalne poti, preverimo vitalne znake ( dihanje, 

pulz, EKG, RR )– Po potrebi začnemo z oživljanjem– Če je GCS 8  ali manj‐ hitra sekvenčna intubacija, predihovanje– GCS  več kot 8– aplikacija kisika, varna dihalna pot,– Nastavitev i.v. kanile, aplikacija naročene terapije in infuzije, previdno 

nadomeščanje tekočin, da ne poslabšamo možganskega edema– RR se znižuje po protokolu‐ a)kandidati za trombolitično terapijo– b) tisti, ki niso kandidati

• V primeru, da je pacient kandidat za trombolizo – Začetek simptomov pred manj kot dvema urama– Tromboliza možna znotraj treh ur– Do incidenta dobra kvaliteta življenja– Starost med 18 do 80 let– Ni bilo epileptičnih napadov– Ni bilo  ICV ali poškodbe glave v zadnjih treh mesecih– Ni bilo večjih operacij v preteklih  dveh( treh) tednih– Gre za težje izpade

• NUJNI PREVOZ prevoz v bolnišnico‐ ležeč položaj z dvignjenim vzglavjem, nezavest‐ intubiran ali  bočni položaj.

27.2.2013

7

TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA PRI ODRASLIH

• KLINIČNA SLIKA– Nezavest s popolno neodzivnostjo– Odsotnost utripa na a. carotis‐ nezanesljiva metoda– Zastoj dihanja (vključno z agonalnimi posamičnimi vdihi– Bleda ali pepelnato siva koža (redkeje cianoza)– Razširjene zenice (razširijo se že v prvi minuti zastoja)

• Ugodni napovedni dejavnik– Srčni zastoj na javnem mestu, priče dogodka, takojšnje klicanje NMP, 

motnje ritma VT/VF kot začetni ritem, – takojšnji  TPO, zgodnja defibrilacija– Zgodnji DPO

ALGORITEM TPO

• 1. Varnost pacienta/ poškodovanca in reševalcev.• 2. Preverjanje  odzivnosti.• 3. Klic na pomoč (iz neposrednega okolja).• 4. Odprite dihalno pot.• 5. Preverjanje dihanja.• 6. Klic na 112.• 7. Zunanja masaža srca :30 stisov prsnega koša, 5 cm, sredina 

prsnega koša.• 8. Ponovno odpiranje dihalne poti in 2 učinkovita vpiha (1 sec).• 9. Oživljanje 30:2.• 10. Defibrilacija.

Algoritem 1 ‐ TPO Algoritem 1

• Dispečerji usposobljeni v prepoznavanje neodzivnosti• Odsotnost dihanja ali nenormalnost dihanja‐ sum na srčni zastoj• Usposobljeni reševalci ( laiki s tečajem TPO) morajo izvajati TPO• Izvajanje zunanje masaže kakovostno, globina najmanj 5 cm, 

frekvenca 100/min, čas stisa enak času popustitve• Čim bolj zmanjšamo prekinitve  pri zunanji masaži srca• Neuspeli vpihi‐masaža in razmisli o vzroku (popravi glavo, dvigni 

čeljust, zatisni nos.• En vpih naj traja 1 sec, zagotoviti 2 vpiha v 5 sec.• Po 2 min je priporočeno, da se reševalca zamenjata.

Nevarnosti za reševalce

• Pristop izven bolnišnice‐ ne se izpostavljati nevarnostim (elektrika, promet, plin, previdnost pri reševanju iz vode)

• Če je žrtev zastrupljena z cianidi ali žveplovodiki (vonj!) je potrebno vsako umetno dihanje izvajati tako, da reševalec ne pride v stik s izdihanim zrakom.

• Pri nekaterih drugih zastrupitvah ( močne kisline, lugi, organofosfati) se strup zlahka resorbira skozi kožo, dihala.

• Edini primeren način izvajanja umetnega dihanja je skozi nos.• Možnost prenosa  okužb pri oživljanju –dokumentiranih le nekaj 

primerov okužb z TBC in SARS.• Prenos virusov HIV, hepatitis B in C do sedaj še ni bil zabeležen

27.2.2013

8

Algoritem 2 ‐ AED Algoritem 2

Zaporedje postopkov uporabe AED

• AED so varni in učinkoviti• Lahko jih uporabljajo laiki in zdravstveno osebje (malo izkušenj z 

reanimacijo)• Laična uporaba AED omogoča defibrilacijo veliko minut pred 

prihodom profesionalne ekipe• Sleditev glasovnim navodilom naprave• Med analizo ritma se nihče ne dotika pacienta• Če je šok priporočen: nihče se ne dotika pacienta, pritisk na gumb 

po glasovnem navodilu naprave• Če šok ni priporočen: takoj nadaljujemo TPO 30:2.• TPO med nameščanjem elektrod, dolga prekinitev TPO med analizo 

ritma.

Algoritem 3 ‐ profesionalci

Algoritem 4 – ALS algoritem DPO

• Ena oseba prične s KPO, druga kliče reanimacijski tim, prinese defibrilator

• Prisoten samo en član osebja (ponoči), zapusti pacienta, da pokliče pomoč

• IZVAJAMO  KPO 30: 2, vodoravno ležišče, trda podlaga• Dihalno pot vzdržujemo odprto in predihavamo  z najbolj primerno 

opremo, ki je na voljo (žepna maska, ambu u nepovratnim ventilom in obrazna maska)

• Intubacijo izvedejo usposobljene osebe (anesteziolog, zdravnik urgentne medicine, intenzivist)

• Po intubaciji  (ali vstavljeni supraglotični pripomoček) se zunanja masaža izvaja neprekinjeno

27.2.2013

9

• Ko dobimo defibrilator – samoleplive elektrode nanestimo brez prekinjanja KPO,

• Da ocenimo ritem, naredimo krajši premor• RITEM – VF/VT – defibrilator polnimo med izvajanjem KPO• Za defibrilacijo za 5 sec prekinemo KPO – nihče se ne dotika 

pacienta• Po  prvi defibrilaciji nadaljujemo KPO brez preverjanja pulza 

(zamuda dodatno okvari srčno mišico) ;začnemo z masažo srca• Dve minuti izvajamo KPO, nato naglo preverimo ritem• Še vedno VF/VT‐ damo drugi šok‐ bifazno‐ 150‐ 360 J• Brez preverjanja ritma nadaljujemo KPO 30:2, začnemo s stisi

• Nadaljujemo  s KPO – 2 min, potem hitro preverimo ritem,• Še vedno VF/VT – tretja defibrilacija• Brez preverjanja ritma nadaljujemo s KPO• Če smo vzpostavili i. v. pot – Adrenalin 1 mg, Amiodaron 300mg –

apliciramo po naročilu)• Potrebna zdravila se aplicira med KPO, poskrbimo za dober pretok 

(bolus FR, infuzija)• KPO izvajamo po vzorcu:  med KPO – ZDRAVILO‐ ŠOK‐ KPO‐

PREVERJANJE RITMA, zdravila dajemo v vsakem drugem krogu• Praksa‐ Adrenalin po 2. defibrilaciji, Amiodaron po 3. def.

VENSKA POT

• Periferna venska pot zagotavlja hitro, varno, enostavno dajanje zdravil med reanimacijo

• Oskrba dihalne poti, predihavanje, oksigenacija, zunanja masaža srca, defibrilacija‐ imajo prednost pred vzpostavitvijo venske poti

• Za nastavitev i. v. kanile (če je možno), se ne prekinja KPO• Intraosalno dajanje zdravil je enakovredno venoznemu• Pristopi pri reanimaciji: kubitalne vene, zunanje jugularne vene – še 

posebej pri malih otrocih; vena safena magna• Pri hudih poškodbah nastavimo vsaj dve poti (14G , 16 G)• Jugularna vena‐ NE! – pri poškodbi zg. dela trupa, problem je tudi 

poškodba glave – ovratnica, ne obračamo glave pri nastavitvi.

POSTOPEK UVAJANJA I.V. KANILE V ZJV

• ZJV‐ zunanja jugularna vena• Pri nujnih stanjih se velikokrat zgodi, da so vene na periferiji 

kolabirane, vzpostavitev venske poti zelo otežena.• V akutnih primerih je zelo primerna zunanja jugularna vena.• i.v. pot vzpostavi zdravnik ali izkušeni reševalec.• Pri sumu na poškodbo vratne hrbtenice  ‐ ne nastavljamo oz ne 

obračamo glave.– Pred punkcijo ZJV pacienta namestimo v Trendelenburgov položaj(če 

nima poškodbe glave)– Razložimo mu postopek, če je pri zavesti,– Glava pacienta naj bo obrnjena stran od mesta punkcije (ne pri 

poškodbi glave, hrbtenice)

– Razkužimo predel, kjer bomo nastavljali i.v. kanilo( stojimo zadaj)– Nadenemo si sterilne rokavice,– Poiščemo veno in pritisnemo nanjo s kazalcem ene roke (ali nam to 

naredi pomočnik) tik nad ključnico, tako, da se vena napolni.– S palcem hkrati napnemo kožo v smeri proti glavi in veno na ta način 

tudi fiksiramo,– Kanilo uvajamo v veno med našim kazalcem in palcem više na vratu 

nad sternokleidomastoidno mišico dokaj hitro, ker se rada izmakne,– Pazimo, da kanile ne potisnemo pregloboko, saj je vena prekrita le s 

tanko plastjo kože, fascije in platizme,– Če uvajamo prenizko na vratu(nad ključnico), je možen zaplet‐

pnevmotoraks.

– Po izvleku kovinske igle je potrebno s kazalcem pretisniti veno in čim hitreje zapreti kanilo – infuzijski sistem; preprečitev zračne embolije,

– Na koncu i.v. kanilo dobro učvrstimo na vratu.– Vse urgentno nastavljene i.v. kanile je potrebno zamenjati v 24 urah.

• Intraosalna pot– Za uvajanje intraosalne kanile‐ obvezno dodatno usposabljanje na 

lutkah, v sklopu delavnic;– Primerna za izurjene reševalce, ko ni druge možnosti vzpostavitve i.v. 

poti,okoliščine pa zahtevajo nujno nadomeščanje tekočin.

27.2.2013

10

DPO PRI PEA (EABU) in ASISTOLIJI

• Na monitorju  zaznamo PEA(EABU) ali asistolijo• PEA‐ značilni klinični znaki srčnega zastoja, na monitorju, EKG,pa je 

viden ritem, ki je ponavadi združljiv s utripom• VEDNO OBRAVNAVAJ PACIENTA IN NE MONITOR!• Začnemo TPO 30: 2, • Takoj po vspostavitvi i. v. poti – Adrenalin 1 A, vsak drugi ciklus KPO 

(3‐5 min)• Uporaba Atropina ni več priporočena.• Preživetje  v primeru asistolije, EABU, je možno le, če najdemo in 

uspešno zdravimo vzrok za zastoj.• Pri asistoliji preveri  elektrode, pri pojavu VF/VT, spremeni 

algoritem.

ZDRAVILA

• ADRENALIN‐ močan simpatikomimetik, ki stimulira alfa ‐1 in alfa – 2 receptorje  ‐posledično povzroči zožitev ožilja in zviša frekvenco srčnih utripov, poveča vzdražnost srca pri ishemiji in hipoksiji.

• Uporablja se ga pri DPO, 1mg na 3‐5 min. • Indiciran je pri oskrbi anafilakse ( i.m. i.v. – titracija)• Druga izbira pri oskrbi kardiogenega šoka.• VASOPRESIN‐ vazokonstriktor, deluje 10‐20 min,• AMIODARON – 300mg IV (razredčen z 20 ml 5 % gl), apliciramo po 

adrenalinu oz po tretji defibrilaciji, previdna aplikacija• CaCL2 in NaHCO3‐ nikoli ne dajemo po istem IV kanalu istočasno.

• LIDOKAIN‐ ne dajemo, če smo že dali amiodaron• Je sprejemljiva zamenjava za amiodaron, če ta ni dosegljiv.• Dajemo ga po tretji defibrilaciji pri VF/VT.• NATRIJEV BIKARBONAT (NaHCO3)• Odmerek 50 mmol (50ml 8,4% raztopine) je sprejemljiv v določenih 

okoliščinah.• Uporaba glede na indikacije  uvršča NaHCO3 v skupine 1‐3.• Skupina 1‐ srčni zastoj s prisotno hiperkaliemijo• Skupina 2‐ uporaba pri zastrupitvi s tricikličnimi antidepresivi.• Skupina 2b‐ intubirani, mehanično predihovanih, dolgotrajni srčni 

zastoj.• Skupina 3 – hiperkapnična acidoza

BRADIKARDIJA

• ABCDE način pristopa• ZNAKI PRIZADETOSTI:

– Sistolni tlak manj kot 90mm Hg,– Frekvenca srca manj kot 40/ min,– Prekatne aritmije, ki ogrožajo krvni tlak,– Srčno popuščanje,ishemija srca, ishemija CŽŠ.– Aplikacija naročene terapije, ( ATROPIN 0,5 mg do polnega odmerka 3 

mg.– Aplikacija naročene infuzije – Pogosto obstaja jasen vzrok, ki ga je potrebno zdraviti, (z zdravili, srčni 

spodbujevalnik)– Če se pojavi asistolija‐ KPO

TPO OTROK

• 1. poskrbimo za varnost – stopenjski ABCDE PRISTOP)• 2. preverimo odzivnost (ne stresamo otrok s sumljivo poškodbo 

vratne hrbtenice.• 3. če se odzove (govor, premikanje), preverimo stanje in pokličemo , 

če je treba• 4. se ne odziva‐ klic „na pomoč“• 5. sprostitev dihalnih poti: glej, čuti, poslušaj, sum na poškodbo 

hrbtenice‐ samo z dvigom spodnje čeljusti• 6.otrok diha normalno‐ položaj za nezavestne• 7. ne diha – 5 začetnih  umetnih vdihov (opazujemo odziv)

• 8. ocenimo stanje krvnega obtoka, izvedemo s tipanjem pulza v 10 sec.

• Pozorni smo na posredne znake prisotnosti krvnega obtoka (kašelj, gibi po  umetnem dihanju)

• Pri dojenčkih preverjamo pulz na brahialni, pri starejšem otroku pa na arteriji karotis.

• Pulz preverja samo izkušen zdravstveni delavec• 9.Če se v 10 sec prepričamo, da je pulz prisoten, nadaljujemo z 

umetnim dihanjem do spontanega dihanja, nato bočni položaj• 10.Če ni znakov krvnega obtoka, ni pulza ali je pod 60/min in slabo 

tipljiv ali nismo prepričani, če so znaki krvnega obtoka – pričnemo z zunanjo masažo srca.

27.2.2013

11

• TPO nadaljujemo:• 15 zunanjih masaž srca• 2 vpiha – nadaljujemo ves čas v razmerju 15: 2. • Zunanja masaže srca‐ pritiski na spodnji del prsnice• Pritisk dovolj močan, vsaj za eno tretjino debeline prsnega k.• Frekvenca vsaj 100/min, vendar ne več kot 120/min.• Najboljši način zunanje masaže se pri otrocih in dojenčkih nekoliko 

razlikuje• Dojenčki‐ pritisk na prsnico s konicama 2 prstov – en reševalec,več 

reševalcev – način objema‐ prib. 4 cm.• otroci‐(starejši od enega leta‐ dlan ene roke, večji otroci‐ uporaba 

obeh  rok

ZAPORA DIHALNE POTI S TUJKOM 

• Viden dogodek, kašelj/dušenje, nenaden pričetek, nedavno igranje z malimi premeti, med obrokom

• KLINIČNI ZNAKI POPOLNE             DELNE ZAPORE DIHALNE POTI– Neučinkovit kašelj                                ‐učinkovit kašelj– Ne more govoriti                                  ‐ joka, odgovarja na vprašanj– Ne more dihati                                      ‐glasen kašelj– Cianoza                                                   ‐ uspe zajeti sapo, kašelj,– Nezavest                                                ‐ popolnoma pri zavesti

UKREPI 

• OCENITE RESNOST STANJA• NEUČINKOVIT KAŠELJ                            Učinkovit kašelj• Še pri zavesti                                               ‐ spodbujajte kašelj• 5 udarcev po hrbtu                                    ‐preverjajte ali je kašelj• Heimlichov prijem                                          še učinkovit, dokler • (prsni koš pri dojenčku)                                 zapora ni sproščena• Trebuh za otroke nad 1 letom, odrasle• NEZAVEST• Odprite dihalno pot• 5 vpihov• Pričnite TPO     

PREPOZNAVA KRITIČNO BOLNEGA PACIENTA

• PRVI ČLEN V VERIGI‐ zgodnje prepoznavanje kritičnega pacient• Srčni zastoj v bolnišnici – preživi manj kot 20% pacientov• Preprečevanje srčnega zastoja zahteva stalno :• IZOBRAŽEVANJE  OSEBJA• NADZOROVANJE PACIENTOV• PREPOZNAVO POSLABŠANJA STANJA• SISTEM ZA KLIC NA POMOČ• UČINKOVIT ODGOVOR NA KLIC

PROBLEM

• Pri pacientih, ki niso priključeni na monitor:• Srčni zastoj praviloma ni nenaden dogodek• Niti ni običajno povzročen s primarno srčno boleznijo.• Pojav  počasnega in napredujočega  poslabšanja stanja

– Hipoksija, hipotenzija• Ukrepanje bolnišničnega osebja_

– Neprepoznano klinično slabšanje,– Prepoznano, vendar nepravilno in nepravočasno ukrepanje.– Srčni ritem običajno PEA ali asistolija– Preživetje je majhno.

Modificiran zgodnji opozorilni sistem (MEWS)

3 2 1 0 1 2 3

Pulz <40 41 ‐ 50 51 ‐ 100 101 ‐110

111 ‐130

>130

SKTmmHg <70 71  ‐ 80 81 ‐ 100 101 ‐ 199 >200

Frekvenca dihanja <8 9 ‐ 14 15 ‐ 20 21 ‐ 29 >30

Temp. °C <35 35,1–36,5

36,6‐37,4 >37,5

Zavest(CŽS) A V P U

27.2.2013

12

Kriteriji za aktivacijo reanimacijske ekipe

AKUTNA SPREMEMBA  FIZIOLOGIJA

Dihalna pot Delna ali popolna zapora dihalne poti  Dihanje Vse vrste zastoja dihanja

Frekvenca dihanja < 5/minFrekvenca dihanja > 36/min

Krvni obtok Vse vrste srčnega zastojaFrekvenca pulza < 40/minFrekvenca pulza > 140/min

Sistolični krvni tlak < 90 mmHgNevrološki znaki Nenadno poslabšanje zavesti

Znižanje GCS > 2 točkiKrči, ki se ponavljajo

Drugo Vsak prizadet, tudi če nima zgoraj navedenih kriterijev

TRANSPORT POŠKODOVANCA

• Razlikujemo dva osnovna tipa transporta:– PRIMARNI – od mesta dogodka do bolnišnice:– SEKUNDARNI – prevoz med bolnišnicami (specialističnimi posegi, 

oskrba na specifičnem nivoju).• Predbolnišnični nujni prevozi so v glavnem primarni. • Optimalni čas dostopa je do 10 min – „platinum 10 minutes“. 

• Pri času transporta je treba nujno upoštevati naslednja dejstva:pri hudi poškodbi je oskrbo dihalne poti, predihavanje in oksigenacijo potrebno urediti takoj na mestu dogodka,endotrahealna intubacija je „zlati standard“ oskrbe dihalne poti,pri hudi poškodbi sta možganska poškodba in hemoragični šok vodilna vzroka smrti,hipoksija in hipotenzija morata biti oskrbljena takoj,najbolj pomemben dejavnik pri poškodovancih z nekontrolirano krvavitvijo je čas od nastanka poškodbe do dokončne  ‐ krg oskrbe,hude poškodbe morajo biti dokončno (kirurško) oskrbljene znotraj 60 min.

KRVAVITVE

• Krvavitev je izguba krvi iz krvnega sistema.• Obsežno krvavitev definiramo kot:

– Izguba celotnega volumna krvi v 24 urah– Izguba 50% volumna krvi v 3 urah– Krvavitev več kot 150ml/kg telesne teže

• Količina krvi, ki jo človek izgubi, ne da bi bilo ogroženo življenje, je različna‐ glede na vzrok in okoliščine.– Zdrava, mlada oseba‐ 2l– Slabokrvni, izčrpani, bolni – lahko usodna že izguba 1l– Otroci – pomembna že manjša izguba krvi.

Razdelitev krvavitev

• Glede na vzrok:– Poškodbene (vreznine, raztrganine, vsekanine, zlomi kosti)– Bolezenske(hemofilija, anevrizme, ulcus duodeni sangvinans)

• Glede na izvor:– Arterijske (globoke vrezne rane, vbodnine, vsekanine)– Venske (povrhnje rane )– Kapilarne (prisotne pri vsaki rani, mezenje krvi iz rane).– Pri globokih ranah je krvavitev pogosto mešana.

• Glede na lokacijo:– Zunanje krvavitve– Notranje krvavitve.

SIMPTOMI IN ZNAKI HUDE KRVAVITVE

SIMPTOMI ZNAKI

Slabost, utrujenost, žeja, megla ali tema pred očmi,šumenje, zvonjenje v ušesih, strah

Bledica kože in sluznic,Hladna, lepljiva koža,Tahikardija, hipotenzija

starostniki, otroci, aktivni športniki in kronični pacienti lahko na izgubo zapoznelo reagirajo

Pulz lahko slabo tipenŽejaZožena zavest, oligurijaPacient lahko zmeden, nemiren, agresiven, tahipnoičen, splošnaoslabelost‐ hipoksija, acidoza.

27.2.2013

13

IZGUBAKRVIDelež%

KRVNITLAK

PULZ       KAPILARNIREFLEKS

DIHANJE BARVA KOŽE

ZAVEST

Pod 15%750ml

enak Rahlo povišan

normalen normalno normalna buden

15‐ 30 %

800‐1500ml

Normalpovišan

100‐120

upočasnjen, normalno bleda Prestrašen, agresiven

30‐40%1500‐2000 ml

znižan 120 in šibak

Upočasnjen, nad 2 sec

Pospešeno, nad 20/min

bleda Prestrašen, agresiven

Nad 40% Močno Nad odsoten Pospešen Bleda, Zaspan, 

PP PRI ZUNANJIH KRVAVITVAH

• 1. pritisk na krvavečo rano –sterilni povoj, čista krpa, prsti• 2. pritisk na krvavečo arterijo• 3. kompresijska obveza• 4. esmarchova  preveza

Kompresijska obveza

• Kompresijska obveza – vsak zdravstveni delavec  jo mora pravilno namestiti ter ločiti od navadne obveze

• Potrebujemo:sterilni material (prvi povoj), lahko improvizacija,• Z njo se da ustaviti večina krvavitev na glavi, trupu, udih.• Neuporabna za( vrat, dimlje, pazduha)• Natančno poznati vse faze nameščanja obveze.• Dokler ne pridobimo ustreznih sredstev za izvedbo‐ pritisk na 

krvavečo arterijo (če smo uspešni ) ali neposredni pritisk.• Nadzor nad kompresijsko obvezo  na 5 min‐ ( lahko pretesna‐

povzroča cianozo, lahko prerahla‐ prekrvavitev).• Pravilno nameščena pritiska na krvavečo rano, ne povzroči pa 

prekinitve krvnega obtoka.

• Smrtno nevarne so zunanje krvavitve: vrat, aksilarni, ingvinalni predel.

• Smrt nastopi v nekaj minutah – čim prej pritisniti na krvaveče mesto, (DOVOLJENA IMPROVIZACIJA SREDSTEV)‐ pritisk izvajati do prihoda NMP.

• Poškodovanca vedno poležemo (kolaps), po namestitvi kompresijske obveze imobiliziramo poškodovani del telesa, položaj – vodoravni z dvignjenimi nogami (40cm)‐ šok.

• Ta položaj ni primeren pri: poškodbi glave, vratu, hrbtenice, nog, v primeru že razvitega šoka, nezavest.

ESMARCHOVA PREVEZA

• Naredimo jo IZJEMOMA v primerih, ko zunanja krvavitev ogroža življenje in je ne moremo ustaviti z drugim postopkom, pri amputacijah!

• Z Esmarhovo prevezo prekinemo pretok od mesta preveze navzdol,povzroča bolečine, okvarja kožo, mišice,živce.

• Namestimo jo 5 cm nad amputirani del, uporabimo pa:namenski Esmarch, pas, trikotno ruto(5 cm), manšeto za RR

• Nameščena je lahko največ 2 uri, potrebno je označiti čas namestitve, med transportom je ne popuščamo.

27.2.2013

14

POMEMBNO

• Ne čisti obsežnih ran, ki krvavijo (večja krvavitev).• Ne odstranjuj prekrvavljenih povojev (razen slabo nameščene 

kompresijske obveze).• rane imobiliziraj‐ manj se premika rana‐ večja možnost, da se 

krvavitev ustavi.• Če je v rano zapičen tujek‐ odstranjuje ga zdravnik (kirurg), ker lahko 

povzročiš še večjo krvavitev.• Nadzoruj vitalne znake; nastavi i. v. kanilo ( obsežna krvavitev, pojav 

šoka ‐ 2 i. v. kanili• Apliciraj naročene infuzije, terapijo.• Prepreči podhladitev (smrtni trias).

RANE

• Vsako nasilno prekinitev kože in sluznic  oz telesne površine imenujemo rane.

• Znanje o pravilni oskrbi ran na terenu, celjenju, posledicah i zapletih je zelo pomembno, saj se z ranami v različnih okoljih srečujemo vsak dan.

• Vsem ranam je skupna krvavitev in nevarnost okužbe.• Delitev ran:

– Praske in odrgnine,– Vbodnine,ureznine, vsekanine,– Razpočne rane,– Raztrganine, zmečkanine, – Ugriznine,– Strelne rane.

• Vsako nasilno prekinitev celotnosti kože in sluznic oz. telesne površine, ki lahko zajema povrhnja in tudi globoka telesna tkiva, imenujemo rane. 

Rana 

• nastanejo, če se odrgnemo ali oprasnemo po trdem ali robatem predmetu. 

• Pri tem nastanejo površinske rane.

Praske in odrgnine 

• povzročajo igle, žeblji, bodala ali drugi ostri predmeti.• Ponavadi so globoke in segajo tudi v telesne votline.

Vbodnine Praske in odrgnine – površinske rane, potrebna je dobra toaleta rane s milom, toplo vodo – rane se hitro zacelijo.Vbodnine – igle, žeblji,noži, povzročajo vbodnine.– Navadno so rane globoke in lahko segajo v telesne votline, lahko je 

vbodna rana na koži majhna, če pa predre življenjsko pomemben organ(srce, pljuča, jetra, prebavila) povzročijo notranje krvavitve.

– Nobene vbodne rane ne smemo podcenjevati  in ne ocenjevati resnost poškodbe po velikosti rane.

– Če predmet predre telesne votline – penetrantne rane.– Če poškoduje steno votlega organa – perforantna rana.

PP:  rane se ne čisti, namestitev sterilne obveze, pri hudi krvavitvi –kompresijsko obvezo, imobilizacija, ležeč položaj in ležeč transport. NMP‐monitoring, nastavitev infuzije, v primeru življenjske ogroženosti‐ dve i.v.kanili. 1500 ml infuzije, oskrba dihalne poti‐ intubacija, predihovanje s ambujem in kisikom.

27.2.2013

15

• so rane povzročene z ostrim predmetom. • Rane so po globini različne in poleg kože in podkožja so pogosto 

poškodovane tudi globlje ležeče strukture in tkiva, redkeje kosti in organi.

Ureznine in vsekanine  • UREZNINE IN VSEKANINE Rane so po globini različne, poleg kože in podkožja so lahko poškodovani: mišice, žile, živci, kite.

• Prepoznamo jih po ravnih, gladkih robovih rane (nož, steklo, pločevina, ostri robovi kovin, rezila različnih strojev, lahko so posledica telesnih napadov, samomorilnih namenov.

• RAZPOČNE RANE: nastanejo pri delovanju tope sile na kožo, sluznico(udarec s topim predmetom).

• Prepoznamo jo po neravnih, zmečkanih robovih, navadno sta prisotni tudi udarnina in oteklina, lahko je pridružen zlom kosti, krvavitev ponavadi ni huda.

• RAZTRGANINE: VLC – V. lacerocontusum; so najpogostejša vrsta ran, največkrat na rokah in nogah, so posledica padca ali poškodb z različnimi stroji,motorno žago,brusilko, skobeljnikom.

• Prepoznamo jih po nepravilnih robovih in deloma odmrlem tkivu, so različno globoke s številnimi žepi, ki so izpolnjeni s koaguli, tujki.

• nastanejo pri delovanju tope sile na kožo ali sluznico, napeto čez trdo podlago.

Razpočne rane 

• so najpogostejša vrsta ran.• Povzročijo jih razni stroji, orodje ali robati predmeti.• So različno globoke, s številnimi žepi in tuneli.

Raztrganine

• nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno telesno območje (pri zasutjih, ukleščenjih) 

• Pri tem se zmečkajo vsa mehka tkiva in nastanejo zdrobljeni zlomi kosti.

• Prepoznamo jih po deformaciji prizadetega dela telesa.

Zmečkanine in udarnine • Pri obsežnih raztrganinah so poleg obsežnih poškodb mehkih tkiv 

poškodovani tudi žile in živci, kosti.• Prekrvljenost robov je zmanjšana, preživetje tkiva pa vprašljivo.• Pogosto  so umazane, ob neustrezni oskrbi pride do hudega vnetja.• Kot posledica delovanja tope sile lahko nastanejo avulzije 

(izpuljenje, iztrganje), prekinjene so žile‐ stisk valjev, avtomobilskega kolesa, s prstanom na prstu se zapne ob tog predmet. 

• ZMEČKANINE: nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno področje.

• Pri tem pride do zmečkanja vseh mehkih tkiv in zdrobljenih zlomov kosti.

• Prepoznamo jih po deformaciji prizadetega dela telesa, povzročijo jih različne stiskalnice, preše, ličkalniki, drugi delavni stroji, tudi prometne nesreče – večinoma je prizadeti del tkiva nepovratno okvarjen.

27.2.2013

16

• povzročijo izstrelki.• So različno globoke, ponavadi pa zelo globoke. • Pogosto najdemo vstrelno in izstrelno rano ter prestrelnino.

Strelne rane  STRELNE RANE

• Rane so skoraj vedno zelo globoke, potekajo skozi glavo, trup, ud.• Obseg poškodbe je odvisen od vrste orožja, povzročajo pa hudo 

okvaro mehkih tkiv, zdrobljene zlome kosti, življenjsko pomembnih organov(srca, pljuč, jeter, možganov, ki povzročijo takojšnjo smrt.

• Ločimo:– Prestrel (vstrelna rana je manjša od izstrelne),– Zastrel (najdemo le vstopno rano),– Obstrel (krogla oplazi površino telesa).

• Pri eksplozijah (tudi plina),moramo  pomisliti tudi na poškodbe, ki so posledica zračnega udara, fragmentacije eksplozivnega telesa.

• nastanejo zaradi človeškega ali živalskega ugriza.• Pri tej rani je zelo velika možnost okužbe z različnimi klicami.

UgriznineUGRIZNINE:  pogoste rane,posledica ugriza psa, mačke, hrčka, zajca, konja, človeka.Zaradi velikega števila kužnih klic v ustni votlini je možnost okužbe zelo velika z različnimi klicami.V pasji slini se nahaja: Escherichia coli 40%, Streptoccocus 33%, Proteus 30%, Enterococcus 25%, Staphylococcus epidermidis 27%, ki se po ugrizu naselijo v ugriznjenem predelu, možen hematogen prenos.Večina okužb je polimikrobnih( aerobnih in anaerobnih vrst).Lahko se razvije huda okužba, ki se hitro širi v globino in povzroči razkroj mišičnih ovojnic, kit, sklepov in kosti.Ob tem so lokalni znaki manj opazni, izrazita pa sta bolečina, zelo smrdeč izcedek – gnoj.Poseben problem predstavlja ugriz eksotične živali – opice (neznane kužne klice).

• Najpogosteje so ugrizne rane psov, najpogosteje so poškodovani otroci, prizadeti predel pa obraz in udi.

• Ugrizi povzročajo vbodnine, raztrganine, zmečkanine, avulzije.• Pri ugrizih večjih psov pride do odtrganja tkiva,do kompleksnih 

poškodb mehkih tkiv:kože, mišic,žil, živcev, kit, sklepov in kosti ali celo do amputacije uda.

• Vsako leto je v svetu opisanih kar nekaj smrtnih primerov otrok.• Po ugrizninah živali je pomembno zvedeti za naslov lastnika in 

podatke o cepljenju živali.• Zaradi možnosti stekline je potrebno obiskati antirabično 

ambulanto.• Zelo pomembna je preventiva, otroke pa izobraziti naj se izogibajo 

neznanih psov, jih ne dražijo, nadlegujejo.• Pri nudenju PP veljajo posebna pravila.

AmputacijaPopolna prekinitev vseh struktur• Giljotinska – ostri predmet• Odtrganje – topa sila

27.2.2013

17

TRAVMATSKA AMPUTACIJA

• Amputacijske poškodbe prizadenejo najbolj aktivno skupino prebivalcev, povezane so z dolgotrajnim staležem, invalidnostjo.

• So najtežje oblike odprte poškodbe udov.• Razlikujemo popolne amputacije ter nepopolne (del telesa se 

preko kože, žile, živca, kite drži telesa.• Če je poškodba povzročena z ostrim predmetom(sekira, krožna 

žaga, pnevmatske škarje, so robovi rane ravni in gladki –giljotinska amputacija – omogoča boljši izid‐ replantacija).

• Konkvasacijska amputacija: poškodbe s motorno žago, krožno žago, skobeljnikom, ličkalnikom, področje okvare mnogo večje, v različnih ravninah, kosti zdrobljene‐ rezultat končne oskrbe –invalidnost.

• PRIMARNA OSKRBAOskrbimo sveže, neokužene rane,oskrbeti jih je treba 8 ur po nastanku,razprta tkiva tesno zbližamo in jim tako pomagamo pri celjenju,gladki robovi, minimalna poškodba tkiva, ustrezna hemostazazacelitev 5 – 10 dni,utrditev brazgotine 4 – 6 tednov,rezultat celjenja ozka brazgotina (minimalna brazgotina),rana je za bakterije nepropustna po 20 urah.

Oskrba raneRane na trebuhu

• Sterilno pokritje• Vsebine ne vračamo• Pravilen položaj

TUJEK V RANI• lahko zapira poškodovano žilo• po odstranitvi - krvavitev, ki je ne moremo

kontrolirati

NE ODSTRANJUJEMO

UČVRSTIMOV RANI

27.2.2013

18

TUJKI V RANAH

• Neredko se zgodi, da so v ranah različne tujki:opilki, trske, drobci kamenja, steklo, druge organske (trava, zemlja) in anorganske snovi.

• Tujki (na rokah, nogah) lahko potekajo skozi žile,živce, kite.• Če bi poskušali odstraniti tujek na kraju nesreče, brez ustrezne 

opreme, bi povzročili hudo krvavitev• Pogosti tujki so tudi zapičeni trnki (športni ribolov).• Lahko se zgodi, da veliki tujki , ki so zapičeni v globoko tkivo ali 

telesne votline, ne povzročajo hudih zunanjih krvavitev.• Manjši tujki so skriti v žepih, tunelih med odmrlim tkivom, jih je 

težje najti in odstraniti – pomagamo si z RTG slikanjem.• Pogosto so povzročitelji vnetij.

Rane prsnega koša

Preprečevanje dihalne stiske :

rano pokrijemo zalepimo na treh straneh

NEPOVRATNI VENTIL

Opeklinske rane

• Hlajenje• Aluplast folija• Brullstop kompresa:

- hlajenje- antimikrobno- protibolečinsko

Rane – kemična sredstva

• Kisline• Lugi

Spiranje z vodo !

RANE, VNETJA IN KRVAVITVE

• Rane so nevarne zaradi krvavitve in vnetja.• Za krvavitev so nevarne predvsem ureznine, vbodnine, strelne rane.• Za huda vnetja so nevarna : raztrganine, zmečkanine, vse globoke 

rane.• Pogostost okužbe je odvisna od načina poškodovanja in vrste rane, 

kraja poškodbe( noge so bolj dovzetne za okužbo), starosti poškodovanca, spremljajočih bolezni (diabetes).

• Za bakterije, ki povzročajo vnetja predstavljajo strjena, tekoča kri, zmečkano, odmrlo tkivo (stranski žepi) ugodno in hranljivo okolje.

• Pomembno je tudi splošno zdravstveno stanje (kronične bolezni, starost, alkoholizem, debelost, bolezni ožilja in krvi.

• Znaki vnetja:toplota, rdečina, oteklina, bolečina, moteno delovanje.

TETANUS

• Tetanus povzroča nevrotoksin, ki ga tvori povsod prisotni anaerobni  Gram negativni bacil Clostridium tetani, ki tvori spore.

• Nevrotoksin se po živčnih vlaknih širi retrogradno v osrednje živčevje in povzroča lokalno in generalizirano okorelost, tonične krče skeletnih mišic, lahko tudi glasilk in grla.

• Okorelost žvečnih mišiv (trismus) je večinoma prvi znak bolezni.• Aktivna imunizacija učinkovito preprečuje bolezen, pri neimunizirani 

osebi, ki se je ranila,preprečimo bolezen z aplikacijo hiperimunih gamaglobulinov in cepljenjem s toksoidom.

• V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse državljane, vendar pa se tetanus pri nas pojavlja 2‐krat pogosteje kot v Evropi.

• Zbolevajo starejše osebe, ki so se okužile pri kmečkih opravilih,nekateri tudi umrejo.

27.2.2013

19

• Velja prepričanje, da je tetanus posledica okužb globokih ran, vendar je 80% primerov posledica majhnih ran.

• Oseba, ki se rani, pa je bila cepljena pred več kot 5 leti, oz ne ve, kdaj je bila dobi humane tetanusne imunoglubuline v odmerku 250‐500 enot, obenem se začne z aktivno imunizacijo s toksoidom, ki se ga aplicira na drugo mesto.

• Pri preprečevanju tetanusa je pomembna pravilna oskrba rane, čiščenje rane, odstranjevanje tujkov, odmrlega tkiva.

• Posebna pozornost velja starejšim ljudem, ki navadno niso več zaščiteni in imajo vbodne rane(tudi od vrtnice).

PLINSKA GANGRENA

• Je posledica okužbe ran s Clostridium perfigens ali njihovimi sporami.

• Okužba je pogosta, bolezen pa se razvije redko.• Največja nevarnost so globoke, raztrgane rane, ki segajo v mišičje, 

so umazane s prahom in zemljo.• Pomembna je globina rane z mrtvinami brez odprte povezave s 

površino, pogosteje se pojavlja pri vojnih ranah.• Začetek bolezni naznani huda bolečina v predelu poškodbe, ki 

narašča, slabo reagira na analgetike.• Sledi oteklina z krvavkastim izločkom, splošni znaki vnetja, lokalno 

koža postane bleda, modrikasta, izloček ima sladkoben vonj, pod prsti se čutijo krepitacije – potrebna je krg odstranitev prizadetega predela, antibiotiki, hiperbarična komora; če tega ni‐ nezavest, smrt.

27.2.2013

20

SPLOŠNI UKREPI PRI OSKRBI RANE

• Razlikovati moramo med:– Površinskimi,– Globokimi ranami.

• Na terenu glede na mehanizem poškodbe ocenimo rano in resnost poškodbe, izključimo pridružene poškodbe, zaustavimo krvavitev in z imobilizacijo preprečimo nadaljnje poškodbe, zmanjšamo bolečine.

• Ugotoviti je potrebno:– Kje in kako se je poškodba zgodila, starost poškodovanca,– Mesto poškodbe, vrsto in število ran, ali iz rane krvavi,– Prisotnost tujkov, motnjo funkcije (prekrvavitve, gibljivosti),– Pridružene poškodbe, bolezni, katera zdravila redno jemlje (Marevan),– Ukrepanje v okviru PP,– Cepljenost proti tetanusu.

• PP pri manjših ranah(praske, odrgnine)• Kadar rano oskrbimo sami doma – rano temeljito umijemo s blago 

raztopino mila, dobro izperemo, posušimo in prekrijemo s sterilno obvezo, na rano ne dajemo ničesar.

• UKREPI PRI GLOBOKIH IN VELIKIH RANAH– Odkrijte ranjeni predel (v nujnem primeru obleko razreži),– Rane se ne dotikaj,– Rano se pokrije s ustrezno veliko sterilno obvezo (ne razkužuj), – Krvavitev ustavi s namestitvijo kompresijske obveze ali 

improviziraj,ranjeni predel imobiliziraj (trikotna ruta),– Pri oskrbi naj poškodovanec leži (možnost kolapsa), – Opazovanje poškodovanca – nezavest, razvoj šoka,– Monitoring, nastavitev i.v.kanile, infuzija, aplikacija naročenega analg.– Rano dokončno oskrbi kirurg,– Iz rane se ne odstranjuje umazanija, tujki, koaguli, zapičene tujke,– Ne rano ne polagajte vate, staničevine, ker se prilepi.

• POSEBNOSTI PRI OSKRBI RAN• UGRIZNINE‐ so izjeme pri oskrbi globokih ran.• Potrebna je takojšnja odstranitev sline iz robov rane(odstranjujemo 

od sredine navzven), ugriznino izpiramo ( manjše tudi očistimo z milom) z hladno vodo, zaščitimo s sterilno obvezo.

• UDARNINE• Pri udarninah se postopa po kraticah RICE:

– Rest‐ počitek,– Ice –hlajenje,– Compresion – elastičen povoj?– Elevation – dvig poškodovanega uda– Hladimo nekaj minut, nato nadaljujemo s krioterapijo 10‐20 min, 2‐4‐

krat na da, dva dni.

PP IN POSTOPKI S AMPUTIRANIMI DELI TELESA

• Za uspešno oskrbo poškodovancev z amputiranimi deli telesa je bistvena PP.

• Poleg op tehnike, splošnega stanja poškodovanca, vplivajo na uspeh replantacije mehanizem poškodbe, višina amputacije in stanje amputiranega dela.

• NMP: oskrba  poškodovanca in amputiranega dela:– Reševalec z kompresijsko obvezo zaustavi krvavitev, krn zaščiti z 

sterilno gazo, namočeno v Ringerjevo raztopino, imobilizira poškodovani del , elevacija.

– Amputirani del se zaščiti s sterilno gazo, navlaženo s Ringerjem, se ga položi v čisto plastično vrečko, ki je položena v drugo plastično vrečko ali posodo v kateri je voda+ led, temperatura 4‐6°C, obe vrečki pa v 3.

– Amputiranih delov se ne sme polagati direktno na led (zmrzne), niti ne potopiti neposredno v kakršno koli raztopino.

Oskrba amputiranega dela

• Zavijemo v sterilno gazo

• Damo v vrečko• Vrečko položimo v

hladno vodo (v vrečko, ledvičko).

• Vsa ta navodila se žal prepogosto ne upoštevajo, bodisi zaradi pomanjkljivega znanja ali ker na terenu ni na voljo vseh pripomočkov.

• Vsi kirurgi, ki se ukvarjajo s replantacijo so mnenja, da prekomerno ohlajeni prst pomembno vpliva na preživetje prsta, v večini primerov odmre po op zaradi motenj prekrvavitve.

• Zelo napačno je polaganje amputiranega prsta direktno na hladilne vložke ali na led.

• Pravilna oskrba amputiranega dela je zelo pomembna v vročih, poletnih mesecih in med daljšim prevozom.

• NMP  PRI NEPOPOLNI AMPUTACIJI– Nepopolnoma odrezani ud naravnamo v fiziološki položaj (zaradi 

prekrvavitve),zaustavimo krvavitev, rano povijemo, imobiliziramo, evalvacija, monitoring, i.v.pot, infuzija, analgezija, nadzor vitalnih znakov, prepoznava šoka in ukrepanje.

27.2.2013

21

POŠKODBE KOSTI IN SKLEPOV

• Poškodbe sklepov:– Zvin(distorsio): poškodba sklepnih vezi in ovojnice zaradi razmaknitve 

kosti v sklepu, pozicija sklepa po poškodbi ostane nespremenjena.– Simptomi in znaki:pride do natega vezi, ki se ne strgajo, pojavi se 

bolečina, gibljivost ni omejena, postopoma se razvije oteklina, poškodovani predel je toplejši.

– Pri hujšem zvinu pride do delnega ali popolnega pretrganja vezi, poškodovanci včasih slišijo pok. Bolečina je hujša, oteklina nastane hitro in je večja, gibljivost je boleča in zavrta, pojavi se podpludba, ki se lahko pojavi nižje od poškodbe

– Postopki PP: RICE postopek, hladimo preko tkanine, nikoli neposredno.– Hladimo 15 min z 10‐min presledka, nato še 10 min.– Elevacija‐ 15‐25cm nad raven srca.

• IZPAH –LUKSACIJA• Pride do poškodbe vezi v takem obsegu, da se sklepni površini 

povsem razmakneta in sklep v takem položaju ostane, pogosto se med sklepne površine vrinejo obsklepne strukture (vezi), ki preprečujejo naravnavo.

• SIMPTOMI IN ZNAKI– Huda bolečina, ki se pri poskusu premikanja še poveča,– Prisotna je oteklina in podplutba,– Spremenjena oblika sklepa, ki je ukleščen v nepravilen položaj,– Poškodovanec ud običajno drži v nenavadnem položaju, kjer je 

bolečina najmanjša –antalgična drža.– Možnost zapletov (žile in živci se napnejo in upognejo, premaknjeni 

sklepi pa lahko nanje pritisnejo), lahko pride do pretrganja žile ali živca, pogosteje pa do nastanka strdka‐ ud postane bel, hladen, ni pulza.

• UKREPI OB IZPAHU:– Poškodovani ud ne poskušajmo naravnavati sami, ker samo 

povzročamo hujše bolečine in dodatne poškodbe.– Ne premikajmo poškodovanega sklepa,– Služba NMP bo poškodovani sklep imobilizirala s posebno opornico, 

nastavitev i.v.kanile, zdravljenje bolečine.– Poškodovanec mora ostati tešč, ker bo potrebna naravnava v ustrezni 

anesteziji.– Če zaprta naravnava ni možna je potrebno sklep operativno naravnati.– Ob odprtih izpahih moramo sklep sterilno oskrbeti.

POŠKODBE SKELETA

• Razdelitev zlomov – fraktur:– Zaprti zlomi– Odprti zlomi‐ neposredna povezava med mestom zloma in okoljem.– Odprt zlom l. stopnje:majhna, do 1 cm velika, čista rana,– Odprt zlom ll. stopnje: do 5 cm velika rana, brez večje poškodbe 

mehkih tkiv,– Odprt zlom lll. stopnje: večja, umazana rana, udarnina kože in 

podkožja, poškodba žil in živcev, v mnogih primerih štrli skozi rano kostni odlomek – od 1cm‐ 10 cm.

– Odprti zlomi so nevarni zaradi okužbe, zato je pravilna oskrba zelo pomembna.

Zlom in osteoporoza Zlom zapestja

27.2.2013

22

ZLOM ROKE RAZLIKE MED ZLOMI GLEDE NA STAROST POŠKODOVANCA

• STAREJŠI :• Kosti niso več tako prožne in trdne, zato zadošča že manjša sila, da 

pride do zloma.• Pogostejši so zlomi fragmentirani (zdrobljeni).• Zlome lahko prepoznamo.• OTROCI:• Zlome težje prepoznamo, ker so kosti prožne in se zvijejo, počijo ali 

se razcepijo kot mlada veja.• Kadar otrok poškodovanega uda ne uporablja, pomislimo na zlom.• PATOLOŠKI ZLOMI :–kost oslabljena zaradi kostnih tumorjev, cist, 

metastaz,zaradi osteoporoze.• STRESNI ZLOMI: zaradi pogostih ponavljajočih 

obremenitev(športniki – petnica, stopalnice, skočnica, golenica).

PREPOZNAVA ZLOMA

• ZNAKI :– Oteklina,– Bolečina (ob pritisku in poskusu premikanja),– Omejena gibljivost– Patološka gibljivost(kontinuiteta kosti povsem prekinjena),– Spremenjena oblika kosti, sklepa.

• PP pri zlomih:– Tudi v primeru suma na zlom, ravnamo kot pri zlomu,– Poškodovancu pomagamo na kraju nesreče, ne da bi ga premikali ali 

prenašali. Izjema je le neposredna nevarnost za življenje.– S poškodovanim predelom ravnamo nežno, zlome dolgih kosti  pri 

premikanju primemo nad in pod zlomom ter nežno vlečemo, še bolje je dodatno podpiranje mesta zloma,

– Pri odprtem zlomu odstranite obleko, rano sterilno oskrbite,– Nikoli ne poskušajte poškodovane okončine sami naravnati, ampak jo 

samo imobilizirajte,– Pri zlomih na nogah samo razvežite vezalke, ne sezuvajte obutve na 

silo,– Pri zlomih reber (delavne nesreče, padci), naj poškodovani, če je pri 

zavesti, leži z visokim vzglavjem.– Pri sumu na poškodbo hrbtenice (poškodovanec je pri zavesti), 

pokličite NMP in ga ne premikajte.

MIŠIČNO‐ SKELETNE POŠKODBE

• So zelo pogoste; prisotne so pri 85% poškodovancev s topimi poškodbami,

• Pogosto so videti dramatično, čeprav samostojno redko ogrožajo življenje,

• Nakazujejo pridružene poškodbe (mesto),• Ves čas spremljamo predel poškodbe zaradi poslabšanj,(krvavitve, 

odprti zlom, utesnitveni (kompartment) sindrom.• OSKRBA NMP

– Osnovni ABCDE pristop;– Začetna oskrba( oskrba dihalne poti –intubacija glede na indikacije; 

podpora krvnemu obtoku –IV tekočine, ukrepi proti šoku,preprečevanje krvavitve, sterilno pokritje, imobilizacija,

– Previdno premikanje, pravilen položaj (poškodba hrbtenice), udov(zlomi, izpahi, )

OBRAČANJE POŠKODOVANCA V OSI

• OBRAČANJE V OSI – LOG‐ROLL MANEVER– Pri poškodovancih se izogibamo nepotrebnemu premikanju,– Na terenu ga izvajamo le takrat, ko skušamo oceniti poškodbe 

hrbta/hrbtenice pri sekundarnem pregledu;– V bolnišnici pri prelaganju ponesrečenca ( med diagnostičnimi 

postopki, pri sprejemu na oddelek, pri prelaganju pred op)– Uporabljamo obračanje v osi (log‐roll)– Pri dojenčkih, manjših otrocih sodelujejo tri osebe, pri večjih otrocih in 

odraslih pa štiri osebe.

27.2.2013

23

POSTOPEK LOG‐ROLL

• 1. dovolj pomagalcev, (v bolnišnici‐ dovolj osebja),• 2. najbolj usposobljeni (zdravnik) vsakemu razloži, kaj naj naredi, se 

prepriča, da vsi razumejo pomen obračanja v osi,• 3. uporabiti je treba prijeme, ki zagotovijo, da je pacientova 

/poškodovančeva hrbtenica ves čas v eni (RAVNI) liniji; prva oseba(zdravnik) stabilizira glavo in vrat; druga prime za ramo in spodnji del trupa; tretji  prime in stabilizira medenico; četrti pa nogi; v primeru prelaganja(CT, sprejem) peti podstavi prelagalno desko;

• 4. na povelje tistega pri glavi(gremo na tri: ena, dva, tri,) obrnemo pacienta/poškodovanca usklajeno‐ enakomerno, v eni liniji in hitro – medenica in nogi ne smeta zaostajati;

• 5.  po pregledu hrbta oz polaganju poškodovanca na nosila (desko), poškodovanca na povelje  (tistega pri glavi), obrnemo na hrbet.

SMERNICE ZA PREDBOLNIŠNIČNO OSKRBO OPEKLIN

• NAČELA VARNOSTI MESTA DOGODKA – akronim SAFE• Shout for help: pokličemo na pomoč,lociramo področje,• Assess the scene for dangers: pregledamo področje, določimo 

dostop in izstop iz področja, prepoznamo nevarnosti za pacienta in reševalce, pregledamo število poškodovanih, določimo število potrebnih ekip za reševanje,

• Free from danger:poskrbimo za varen umik pacienta in sebe,• Evaluate the casualty: hitro ocenimo poškodbe ( ne samo 

opeklinske),določimo vrsto dogodka oz vzrok opekline( požar, nevarne snovi,eksplozivne snovi, elektrika, žareče in tleče snovi, zaprti ali odprti prostor).

• ZAUSTAVITEV GORENJA (AKTIVACIJA GASILCEV)– Zaustavimo proces gorenja, umaknemo pacienta in sebe iz nevarnega 

območja, uporabimo predpisana zaščitna sredstva, odstranimo oblačila (tista, ki niso pritrjena na opečenca) in nakit, 

– Pri poškodbah s kemijskimi snovmi ravnamo v skladu s pravili ter obvestimo center za zastrupitve in bolnišnico,

– Dokler proces gorenja ni popolnoma ustavljen, v bližini ne dajemo kisika,

– Vsa oblačila shranimo za kasnejši pregled.• TEMELJNI IN NADALJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA

– Opečenca oskrbujemo kot vsakega drugega poškodovanca.– Ko se prepričamo, da je mesto dogodka varno, začnomo s 

preverjanjem osnovnih življenjskih funkcij (ABC postopki),– Če obstaja sum na dodatne poškodbe poleg opekline, ga oskrbimo po 

načelu (ACBD‐ dihalna pot, stabilizacija vratne hrbtenice, dihalna pot, cirkulacija).

• Primarna oskrba opeklin poteka po načelih  ABLS (ADVANCED BURN LIFE SUPPORT), ki imajo nekaj svojih posebnosti (ABCDEF).

• A(Airway): zagotovitev proste dihalne poti in zaščita vratne hrbtenice,

• B (Breathing): ocena dihanja, optimizacija oksigenacije in predihanosti (aplikacija 100% kisika, preko maske z rezervoarjem; endotrehealna intubacija pri opeklini dihal ali že sumu nanjo),

• C(Circulation): ocena krvnega stanja krvnega obtoka, zagotavljanje hemodinamske stabilnosti, nadomeščanje tekočine, 

• D(Disability): orientacijski nevrološki pregled,• E (Exposure): odstranitev obleke in pregled celega opečenca, 

preprečevanje podhladitve,• F(Fluids): nadaljnje tekočinsko zdravljenje (MS aplicira naročene 

infuzijske tekočine v predpisanem časovnem terminu).

OHLAJANJE OPEKLINE IN OGREVANJE PACIENTA

– Priporoča se ohlajenje opekline s tekočo vodo 10‐15° C 10‐30 min, odsvetuje pa se ohlajanje z ledeno vodo. Pravilno in pravočasno ohlajanje opekline zmanjša stopnjo opekline poškodbe tkiva pri opečencih. Ohlajanje najbolj vpliva na področje staze.

– Pravilno in pravočasno ohlajanje opekline zmanjša stopnjo opekline. – Če so opeklino ohlajali že pred nami, kljub temu nadaljujemo z 

ohlajanjem še 10 min.– Če je opeklina manjša od 5%, lahko čez njo položimo hladno vlažno 

krpo.– Pri prevozu opekline ne smemo zavlačevati s prevozom.– Ogrožene skupine za hipotermijo so dojenčki in otroci, pacienti z 

obsežnimi opeklinami, opeklinami jedra telesa ter šokirani in politravmatizirani pacienti.

– Držimo se pravila, da opeklino ohlajamo, opečenca pa izdatno ogrevamo.

27.2.2013

24

PREVEZOVANJE OPEKLINE

• Na opečene površine položimo gaze, prepojene s snovmi, ki hladijo kožo in delujejo nanjo blago aseptično in analgetično.

• Nato opeklino prevežemo s povoji , pacienta pa pokrijemo s različnimi folijami ali odejami, ki preprečujejo podhladitev.

• Kemijske opekline spiramo s tekočo vodo, nanjo pa damo sterilno, vlažno prevezo.

• DOLOČITEV STOPNJE  OPEKLINE IN OBSEGA CTP– Določitev smo obravnavali na predavanjih.– Določiti je potrebna, določiti je potrebno še čas in mehanizem 

opekline, možnost opekline dihal, možnost načrtne opekline pri otrocih in starejših.

– Reševalec mora imeti odprte za vse dogodke na mestu nesreče, jih zabeležiti in sporočiti sprejemni ekipi v bolnišnici.

• Najnujnejši podatki, ki jih mora pridobiti, so:– Čas nastanka opekline,– Mehanizem nastanka opekline,– Nastanek opekline v zaprtem prostoru (opekline dihal),– Možnost ne‐akcidentalnega nastanka opekline pri otrocih in starejših.

• Vzpostavitev venske poti:– Potrebna za nadomeščanje tekočin in analgezijo.– Nadomeščanje tekočin je potrebno, če je opečene več kot 25% CTP in, 

če bo do sprejema v opeklinski center minila več kot ura od nastanka opekline.

– Tekočina mora biti ogreta, paziti pa moramo, da otroke in starejše ne obremenimo s tekočino (čeprav je potrebo pri opeklinah veliko nadomeščanje tekočin.

– Zaradi nastavljanja venske poti ne odlašamo s transportom – 2 poskusa

ANALGEZIJA IN SEDACIJA

– Ohlajanje in sterilna obveza opekline,– Opioidni analgetiki, ketamin,– Sedativi.– Že samo ohlajanje deluje analgetično. Pri globokih opeklinah pa je 

potrebno uporabiti opioidne analgetike i sedative, da zmanjšamo stresni odgovor na poškodbo.

– Pri tem velja biti previden, saj opioidni analgetiki sami in v kombinaciji s sedativi povzročajo depresijo dihanja.

– Če so opekline obsežne, bo velikokrat potrebna intubacija opečenca.– Analgezijo in sedacijo se vedno prilagodi stanju pacienta, ob tem 

spremljamo vitalne znake in skrbimo za ustrezno nadomeščanju tekočin.