Nekaj misli namesto uvoda

TEMELJI BANNEGA

POSLOVANJA

MATEJA BITENC

Vijeolski strokovni program: Ekonomist

Ubenik: Temelji bannega poslovanja

Gradivo za 2. letnik Avtorica:

mag. Mateja Bitenc, dipl. ing. str.

ZAVOD IRC

Vija strokovna ola

Strokovna recenzentka:

mag. Rozana utar, univ. dipl. ekon.

Lektorica:

Vilma Djuki, profesorica slovenskega jezika

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

336.71(075.8)(0.034.2)

BITENC, Mateja

Temelji bannega poslovanja [Elektronski vir] : gradivo za 2.

letnik / Mateja Bitenc. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC,

2009. - (Vijeolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC)

Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/

Temelji_bancnega_poslovanja-Bitenc_7_1_10.pdf. - Projekt Impletum

ISBN 978-961-6824-19-4

251000064

Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM

Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana.

Ljubljana, 2010

Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 126. seji dne 26. 11. 2010 na podlagi 26.

lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in

58/09) sprejel sklep t. 01301-6/2010 / 11-3 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju. Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije.

Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega

izobraevanja v obdobju 200811. Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se

izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in

vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.

Temelji bannega poslovanja

I

KAZALO

1 BANKA IN NJENA VLOGA NA FINANNEM TRGU ......................................................................... 5

1.1 VLOGA BANKE KOT FINANNEGA POSREDNIKA .................................................................... 5 1.2 RAUNOVODSTVO BANK .............................................................................................................. 6

1.2.1 Bilanca stanja .................................................................................................................................. 7 1.2.2 Izkaz uspeha ..................................................................................................................................... 7

1.3 BANNI PRODUKTI IN STORITVE ................................................................................................. 8 1.4 OSNOVNE VRSTE TVEGANJ IN NAELA UPRAVLJANJA Z NJIMI .............................................. 8 1.5 VRSTE OBRESTNIH MER ................................................................................................................. 9 1.6 OSNOVNA NAELA ZA FINANNO USPENOST BANKE....................................................... 11

1.6.1 Likvidnost in plailna sposobnost (solventnost) banke .................................................................. 11 1.6.2 Donosnost in gospodarnost poslovanja bank ............................................................................... 13

1.7 NAELA POSLOVNE ETIKE V BANNITVU ............................................................................ 13 1.8 PRODAJNE POTI V BANNITVU ................................................................................................ 14 1.9 PREDPISI S PODROJA BANNITVA ........................................................................................ 14 1.10 POGODBE PRI PRODAJI BANNIH/FINANNIH STORITEV ................................................... 15 1.11 PRENEHANJE DRUBE .................................................................................................................. 15 1.12 POVZETEK POGLAVJA .................................................................................................................. 16 1.13 PREVERIMO ZNANJE ..................................................................................................................... 16

2 PONUDBA BANK ZA FIZINE OSEBE ............................................................................................... 18

2.1 VRSTE BANNIH STORITEV ZA FIZINE OSEBE ..................................................................... 18 2.2 GOTOVINSKO POSLOVANJE IN POSTOPKI ............................................................................... 19 2.3 TRANSAKCIJSKI RAUN IN OSTALI RAUNI........................................................................... 20 2.4 STORITVE PLAILNEGA PROMETA ........................................................................................... 20

2.4.1 Transakcije, ki jih banka opravi brez soglasja imetnika rauna ................................................... 21 2.5 KARTINO POSLOVANJE ............................................................................................................. 22 2.6 VAREVANJE .................................................................................................................................. 23

2.6.1 Varevalni produkti ....................................................................................................................... 23 2.6.2 Motivi za varevanje ...................................................................................................................... 23 2.6.3 Varevanje in investiranje ............................................................................................................. 24

2.7 KREDITIRANJE FIZINIH OSEB ................................................................................................... 24 2.7.1 Osnovna delitev kreditov ............................................................................................................... 25 2.7.2 Hipotekarni kredit.......................................................................................................................... 27 2.7.3 Kreditna ponudba in povpraevanje .............................................................................................. 28 2.7.4 Prednosti in slabosti financiranja s krediti .................................................................................... 30

2.8 PROCES KREDITITRANJA ZA FIZINE OSEBE ......................................................................... 31 2.9 DRUGE STORITVE ZA FIZINE OSEBE ....................................................................................... 33 2.10 PRIVATNO IN OSEBNO BANNITVO ........................................................................................ 33 2.11 OSNOVE DAVNIH VIDIKOV BANNIH PRODUKTOV ZA FIZINE OSEBE ............................ 34 2.12 POVZETEK POGLAVJA .................................................................................................................. 34 2.13 PREVERIMO ZNANJE ..................................................................................................................... 35

3 PONUDBA BANK ZA PRAVNE OSEBE ............................................................................................... 36

3.1 TRANSAKCIJSKI (POSLOVNI) RAUN ....................................................................................... 36 3.2 PLAILNI PROMET IN PLAILNI INSTRUMENTI ZA PRAVNE OSEBE ................................. 37

3.2.1 Novi plailni instrumenti ............................................................................................................... 37 3.3 OSNOVE DOKUMENTARNIH PLAILNIH STORITEV IN INSTRUMENTOV

ZAVAROVANJA PLAIL ............................................................................................................... 38 3.4 GENERIRANJE POZITIVNEGA DENARNEGA TOKA ................................................................ 39 3.5 VAREVALNI PRODUKTI ZA PRAVNE OSEBE ......................................................................... 39 3.6 OSNOVE FINANCIRANJA PODJETIJ ............................................................................................ 40

3.6.1 Lastniko financiranje ................................................................................................................... 43 3.6.2 Dolniko financiranje podjetja ..................................................................................................... 43

3.7 KREDITI ZA PRAVNE OSEBE ........................................................................................................ 44 3.7.1 Financiranje poslovanja podjetja s kratkoronim dolgom ............................................................ 44 3.7.2 Financiranje poslovanja podjetja z dolgoronim dolgom ............................................................. 46

3.8 DRUGE BANNE STORITVE ZA PRAVNE OSEBE ..................................................................... 46


II

3.8.1 Faktoring ....................................................................................................................................... 46 3.8.2 Lizing ............................................................................................................................................. 47 3.8.3 Zakladnitvo ................................................................................................................................... 48 3.8.4 Investicijsko bannitvo ................................................................................................................. 48

3.9 RAZLIKE IN PODOBNOSTI MED FINANNIMI POTREBAMI PREBIVALSTVA IN PODJETIJ ........................................................................................................................................... 49

3.10 OSNOVE POSLOVANJA BANKE Z DRUGIMI FINANNIMI INSTITUCIJAMI ........................ 49 3.11 POVZETEK POGLAVJA .................................................................................................................. 50 3.12 PREVERIMO ZNANJE ..................................................................................................................... 50

4 POSLOVANJE BANKE V ZALEDNIH SLUBAH .............................................................................. 52

4.1 ZALEDNE SLUBE V BANKAH .................................................................................................... 52 4.2 POROILA ZA RAZLINE NAMENE IN RAZLINE INSTITUCIJE .......................................... 56 4.3 POVZETEK POGLAVJA .................................................................................................................. 60 4.4 PREVERIMO ZNANJE ..................................................................................................................... 61

5 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................ 62

Legenda uporabljenih simbolov:

vaje, ki jih najdete v okvirkih med tekstom ali v obliki zaznamkov,

preverjanje in utrjevanje znanja na koncu vsakega poglavja.

3

PREDGOVOR

Pred vami je ubenik Temelji bannega poslovanja, ki eli tudente 2. letnika vijeolskega

strokovnega tudija tudijske smeri Ekonomist seznaniti z osnovami delovanja bank in

bannega sistema v Sloveniji. Bodoim bannikom ali tistim, ki e opravljajo razlina dela v

bankah elim skozi priujoe gradivo predstaviti banko kot celoto kakna je njena vloga na

finannem trgu, kako je urejeno poslovanje, kakna je temeljna ponudba univerzalne banke tako

za fizine kot tudi pravne osebe ter nenazadnje, kako je urejeno zaledno poslovanje banke.

eprav banni posel in vloga banke v svojih temeljih ostaja nespremenjena e stoletja, pa je

to gospodarska panoga, v kateri se dogajajo nenehne spremembe in razvoj. Zaradi svoje

pomembnosti v vsakem nacionalnem gospodarstvu je to tudi podroje, ki je strogo regulirano

in zakonsko opredeljeno. Navkljub skrbnemu nadzoru nad bannim sistemom pa smo bili v

zadnjih letih pria veliko aferam, v katere so bile vpletene banke (razne tajkunske zgodbe,

prevzemi podjetij in podobno). Vsekakor tudentom, ki so ali si elijo opravljati poklic

bannika, svetujem, da znanje, ki ga e imajo, in znanje, ki si ga bodo pridobili ob prebiranju

ubenika, stalno nadgrajujejo in se izobraujejo skozi praktino delovanje in spremljanje

razvoja novih bannih produktov.

Ubenik zajema tiri vsebinsko in metodoloko zakljuena poglavja, ki jih poleg teksta

dopolnjujejo e slikovni in tabelarini prikazi, in sicer: (1) Banka in njena vloga na finannem

trgu; (2) Banne storitve za fizine osebe; (3) Banne storitve za pravne osebe; (4) Poslovanje

banke v zalednih slubah.

Ubenik je urejen tako, da se vsako poglavje zaenja z uvodnim premislekom, zgodbo in

pojasnili, kaj bomo spoznali v tem poglavju. Najpomembneje ugotovitve pa so ponovno

zapisane v povzetku poglavja. Da boste laje razumeli posamezno poglavje in poglobili svoje

znanje, je v vsakem poglavju pripravljenih kar nekaj vpraanj za razmislek, ponavljanje,

poglobljeno razumevanje in pripravo na izpit. Vpraanja za preverjanje znanja so zbrana v

posebnem podpoglavju na koncu vsakega zakljuenega tematskega sklopa, doloene vaje pa

so tudi med samim besedilom poglavja ali pa v obliki zaznamkov pod njim.

Simboli, ki jih ubenik uporablja, so naslednji:

vaje, ki jih najdete v okvirkih med tekstom ali v obliki zaznamkov,

preverjanje in utrjevanje znanja na koncu vsakega poglavja.

Veliko tudijskih uspehov in osebnega zadovoljstva vam eli

Mateja Bitenc

Ljubljana, oktober 2009


5

1 BANKA IN NJENA VLOGA NA FINANNEM TRGU

Uvod

Denar je vendarle denar! Najveji, najmoneji in najpopolneji gospod na svetu!

Ante Kovai

Tom Bailey, predsednik Brentwood banke iz Pittsburgha pravi: Komunikacijska razpoka, ki

zija med bankirji in podjetniki, je posledica dejstva, da bankirji vidijo vse ravno iz

nasprotnega zornega kota. Kadar predsednik bane govori o premoenju in obveznostih v

bilanci stanja, bi predvidevali, da je banno premoenje denar, kajne? No, v bannitvu denar

vlagateljev dejansko predstavlja obveznost. Ko naloi denar v mojo banko in dobi izpisek,

je to zame kot postavka Obveznost iz naslova obresti v bilanci stanja podjetja. Kadarkoli si

zaelite svoj denar, vam ga moram biti pripravljen vrniti z obrestmi. V bannitvu so posojila

tista, ki se upotevajo kot premoenje, ne banne vloge. In to je samo en primer, kako

banniki vidijo stvari obratno od podjetnikov. (povzeto po Williams, 2003)

V tem poglavju bomo odgovorili na vpraanja:

Kakna je vloga banke kot finannega posrednika, depozitne in kreditne institucije? Kateri so

osnovni finanni izkazi poslovanja banke in kako se razlikujejo od finannih izkazov podjetij?

Katere so glavne kategorije tveganj pri bannem poslovanju in osnovna naela upravljanja z

njimi? Katera so osnovna naela za finanno uspenost banke? Katere so sodobne trne poti

v bannitvu? Kateri zakoni predpisujejo delovanje bank v slovenskem prostoru? Katere vrste

obrestnih mer poznamo? Katera so osnovna etina naela v bannitvu?Kakne so naloge

banke pri prenehanju pravnega subjekta?

1.1 VLOGA BANKE KOT FINANNEGA POSREDNIKA

Po 2. lenu Zakona o bannitvu je banka delnika druba s sedeem v Republiki Sloveniji, ki je

pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bannih storitev in je vpisana v sodni register.

Pojem banka sega e globoko v zgodovino lovetva, njen razvoj je vezan na razvoj menjave

dobrin. Ime banka ima svoj izvor v italijanski besedi banco, kar je najprej pomenilo

menjalna miza, na kateri so neko zamenjavali razline vrste denarja. S pojavom denarja kot

sredstva za menjavo blaga je bil ustvarjen predmet poslovanja posebne skupine ljudi, ki so se

z namenom zasluka prieli specializirano ukvarjati z denarnimi posli kot njihovo obrtno

dejavnostjo (Filipi, Markovi Hribernik 1998, 130).

Z mikroekonomskega stalia je banka podjetje, ki se ukvarja z bannim poslovanjem, najema in

daje kredite, opravlja storitve denarnega, kreditnega in kapitalskega prometa in druge storitve.

Z makroekonomskega stalia pa je dejavnost vseh bank (banni sistem drave), nemotena

preskrba s plailnimi sredstvi. Za nemoten pretok denarja je potreben posrednik - banka.

Banke so nosilci, akumulatorji in distributerji denarnega kapitala. Glavni posel je usmerjanje

in izravnava med nalobami denarja in najemanju denarja razlinih subjektov. Banka tako

plasira preseek finannih sredstev subjektom, ki imajo finanne deficite. Z obema trnima

partnerjema vzpostavi loeno pogodbeno razmerje in s tem prihrani iskanje in posredno tudi

zmanjanje transakcijskih strokov.


6

S stalia narodnega gospodarstva so banke finanni posredniki med potrebo in

povpraevanjem po kapitalu ter prevzemajo transakcijsko funkcijo. V okviru svoje funkcije

kot finanni posrednik (intermediar) prevzemajo delne funkcije transformacije zneskov

(veliko tevilo malih vlog veliki zneski kreditov), rokov (razlini roki vraila vlog, plaila

obresti in poplaila kreditov), tveganja (glede celotnega tveganja kreditnega in nalobenega

portfelja doseejo z diverzifikacijo manje tveganje kot bi bila vsota posameznih tveganj),

prostorske transformacije (tako nacionalno lokalno in regionalno kot mednarodno) in

transformacije informacij (prihranek subjektom individualno iskanje financerjev).

Slika 1: Banka

Vir:

http://colos.fri.unilj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/vpliv_interneta/vpliv_interneta_

files/banka.gif, 17.11.2009

Poslovna banka je poslovna institucija, ki ponuja finanne storitve in tako zagotavlja nemoten

pretok finannih sredstev v gospodarstvu. Zaradi vse veje konkurence med bankami mora

vsaka posamezna banka teiti k im vijemu dobiku, e eli imeti dolgoroen obstoj in

razvoj. V kolikor banka prejema sredstva iz naslova depozitov po niji obrestni meri, kot

znaa obrestna mera po katerih ta sredstva plasira nazaj na trg v obliki kreditov, banka

ustvarja prihodek. Vse stroke, ki nastanejo zaradi financiranja posrednitva mora pokriti z

razliko v obrestih. Torej na eni strani banka kupuje primerne finanne oblike in na drugi strani

prodaja svoje storitve (Ribnikar, 1999, 214).

Poslovne banke delimo na:

- specializirane (prevladujejo predvsem v anglosaksonskem svetu),

- univerzalne (prevladujejo v kontinentalnem delu razvite Evrope).

1.2 RAUNOVODSTVO BANK

Temeljna raunovodska izkaza banke sta bilanca stanja banke ali premoenjska bilanca ter

izkaz uspeha banke. Ker dajeta oba finanna izkaza informacije o kreditni sposobnosti

oziroma likvidnosti banke, je potrebno preverjanje obeh.

http://colos.fri.unilj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/vpliv_interneta/vpliv_interneta_files/banka.gifhttp://colos.fri.unilj.si/ERI/RAC_SISTEMI_OMREZJA/html/vpliv_interneta/vpliv_interneta_files/banka.gif


7

1.2.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja banke ali premoenjska bilanca je raunovodski izkaz, ki je loen na aktivo in

pasivo, ki sta med seboj izenaeni. Na aktivi so prikazane nalobe banke oziroma njene terjatve

do drugih, na pasivi pa so prikazana njena sredstva oziroma obveznosti do drugih na doloen dan.

S strukturo bilance stanja je doloena tudi uspenost banke, pri emer je potrebno upotevati, da

so nalobe vir bannih prihodkov, obveznosti pa tvorijo banne odhodke. Zaradi znailnosti

bannega poslovanja je dele kapitala v celotni strukturi bistveno manji kot v bilancah stanj

podjetij, ki delujejo v drugih panogah. Pravimo, da banka pri svojem poslovanju izkoria moan

finanni vzvod. V tabeli 1 so na kratko predstavljene posamezne postavke bilance stanja banke.

Tabela 1: Bilanca stanja banke

Aktiva nalobe Pasiva - obveznosti

Denar Vloge domaih bank

Krediti bankam Vloge tujih bank

Krediti nebannemu sektorju (podjetjem,

gospodinjstvom, dravi, tujini)

Vloge nebannega sektorja (podjetij,

gospodinjstev, drave, obveznosti do BS,

tujcev)

Vrednostni papirji (kratkoroni in

dolgoroni)

Vrednostni papirji

Kapitalske nalobe Rezervacije

Ostala aktiva Podrejene obveznosti

Kapital

Ostala pasiva

Vir: Koak, 2007

1.2.2 Izkaz uspeha

Izkaz uspeha banke prikazuje prihodke bannih storitev, stroke proizvajanja teh storitev in

izhajajoi poslovni izid kot neto uinek prihodkov in odhodkov v doloenem obraunskem

obdobju. Posamezne kategorije so prikazane v tabeli.

Tabela 2: Izkaz uspeha banke

+ Obrestni prihodki (1)

- Obrestni odhodki (2)

= Neto obrestni prihodki (3=1-2)

+ Neobrestni prihodki (4)

- Neobrestni odhodki (5)

= Neto neobrestni prihodki (6=4-5)

= Bruto dohodek banke (7=3+6)

- Operativni stroki (8)

= Neto dohodek (9=7-8)

+/- Neto rezervacije (10)

= Poslovni izid pred obdavitvijo (11)

- Davki (12)

= Poslovni izid po obdavitvi (13=11-12)

Vir: Koak, 2007


8

1.3 BANNI PRODUKTI IN STORITVE

Vse banne produkte in storitve lahko razdelimo tako kot e bilanca stanja banke pove v

dve kategoriji, bodisi med nalobe bodisi med obveznosti banke. Tako prve kot druge se med

seboj razlikujejo po kljunih lastnostih: namenu, ronosti, valuti, stopnji tveganja, komu so

namenjene in podobno. Posamezne banne produkte in storitve za fizine in pravne osebe

bomo obravnavali podrobneje v nadaljevanju, zato si na tem mestu oglejmo samo splono

delitev bannih produktov in storitev, ki je skladna z razporeditvijo v bilanci stanja. Tako med

nalobe banke tejemo:

- rezerve (potrebne, presene, obvezne, likvidnostne), - vrednostne papirje (ki lahko predstavljajo likvidnostno rezervo ali pa nalobo banke) - posojila (komitentom, medbanna posojila, posojila dravi in podobno), - druge nalobe.

Med obveznosti banke pa sodijo:

- banne vloge oziroma depoziti (vpogledne in nevpogledne vloge), - nedepozitne obveznosti (sem tejemo posojila centralne banke, drugih poslovnih bank ter

izdane dolnike vrednostne papirje),

- kapital banke. (povzeto po Koak, 2007).

1.4 OSNOVNE VRSTE TVEGANJ IN NAELA UPRAVLJANJA Z NJIMI

Tveganje lahko opredelimo kot razmere, v katerih obstaja negotovost prihodnjih dogodkov.

Tveganje sestavljajo razlini elementi in sicer:

- nedoseganje nartovanih ciljev, - monost napanih odloitev, - monost izgube premoenja, - kot nevarnost, da zastavljeni cilj ne bo izpolnjen.

e tveganje razumemo kot monost nedoseganja nartovanih rezultatov in posledic le-tega,

obstaja monost nastanka negativnih in pozitivnih neskladij. Prvo pogosto oznaujemo kot

prilonost, drugo pa kot nevarnost oziroma kot tveganje v ojem smislu. V kolikor v trenutku

odloanja nimamo zanesljivih informacij o prihodnjih gibanjih, je lahko odloitev o

prihodnosti negotova.

Tveganje je navzoe v vsaki gospodarski panogi, poslovanje bank pa je zaradi svoje temeljne

funkcije in posebnosti izpostavljeno specifinim vrstam tveganj, za katera je znailna izredno

visoka stopnja medsebojne prepletenosti in soodvisnosti. Avtorji v svojih strokovnih

literaturah navajajo razline vrste tveganj, ki pa so si vsebinsko zelo podobne. Ena od monih

klasifikacij je delitev bannih tveganj na finanno in poslovno tveganje, tveganja povezana s

kreditnim poslom in tveganja, ki so iz tega izvedena.

Banka za mednarodne poravnave iz Basla pa je uporabila naslednjo osnovno klasifikacijo

bannih tveganj:

- Klasina tveganja bannega poslovanja:

- likvidnostno tveganje,

- kreditno tveganje.

- Trna tveganja bannega poslovanja:

- obrestno tveganje,


9

- teajno tveganje,

- investicijsko tveganje,

- tveganje pri trgovanju z opcijami,

- tveganje pri trgovanju s trnim blagom,

- tehnoloko tveganje,

- operativno tveganje.

Banka na primer pri zavarovanju kredita s hipoteko povsem prevzame kreditno tveganje,

izguba pa lahko v tem primeru nastane zaradi neizpolnitve obveznosti. Poglavitni vzrok

neuspeha bank v sektorju finannih storitev je v veini primerov prav kreditno tveganje. Zelo

pomembno in nevarno pri poplailu iz naslova hipoteke je tudi tveganje izgube dobrega imena

banke, ki se bo pojavilo ob prisilni izselitvi dolnika. Banka mora z viri in nalobami

gospodariti tako, da je sposobna v vsakem trenutku izpolniti svoje obveznosti.

Likvidnostno tveganje se pojavi, e bi upniki iz banke eleli dvigniti ves svoj denar s

takojnjim unovevanjem dela terjatev. Potem je tu e tveganje obrestne mere, ki se nanaa na

izpostavljenost finannega stanja banke zaradi neugodnih premikov obrestnih mer. V

Sloveniji je to tveganje sedaj omejeno zaradi prisotnosti referennih obrestnih mer, ki

uravnavajo to tveganje. Banka prejema vloge in posoja sredstva tudi v tuji valuti in se sreuje

s tveganjem spremembe deviznih teajev, ki lahko hitro spremenijo strukturo premoenja

banke. Banke se lahko pred tem tveganjem zavarujejo z uporabo valutnih terminskih pogodb

in opcij. Banka mora sprejeti odloitev, koliko kapitala potrebuje, saj doloitev kolinika

kapitalske ustreznosti predstavlja zelo tanko rto med dobikom in izgubo (Frank, 2007, 10).

Poseben problem za nae banke pa pomeni pomanjkanje poceni domaih dolgoronih virov in

neurejenost sekundarnega hipotekarnega bannitva. Za odobravanje dolgoronih kreditov

potrebujejo banke namre ustrezne dolgorone vire, sicer so izpostavljene likvidnostnemu in

obrestnemu tveganju, kar vpliva tudi na ceno kreditov. V razviti Evropi in v ZDA poznajo e

desetletja uinkovit sistem, ki pomaga pri iskanju dolgoronih virov financiranja in temelji na

hipotekarni obveznici (Frank, 2007, 10).

Katere vrste tveganj prevzame banka pri sklenitvi 15-letnega kredita za stanovanje s

stranko (fizino osebo) s fiksno obrestno mero? Kako se banka lahko zavaruje pred temi

tveganji? Kako se lahko zavaruje stranka?

1.5 VRSTE OBRESTNIH MER

Obresti so nadomestilo za uporabo doloenega zneska denarja. Znesek obresti je odvisen od

glavnice (zneska kredita), asa obrestovanja (dnevi, meseci, leta...) in viine obrestne mere

ter naina obraunavanja obresti (obrestno obrestni rauna ali navadni obrestni raun).

Poznamo razline naine obraunavanja oziroma zaraunavanja obresti:

- anticipativno in dekurzivno z vidika trenutka v katerem obraunavamo obresti obstajata dva povsem razlina naina obrestovanja. Pri anticipativnem obrestovanju

plaamo obresti vnaprej, pri dekurzivnem obrestovanju pa obresti plaujemo sproti


10

oziroma ob koncu. Vse banke uporabljajo dekurzivni nain obraunavanja, anticipativni

nain pa uporabljajo razne nebanne finanne slube (npr. Orion), da tako prikrijejo draja

posojila,

- navadni in obrestnoobrestni izraun navadni obrestni izraun rauna obresti od zaetne glavnice, obrestnoobrestni izraun pa rauna obresti od zaetne glavnice in

nateenih obresti,

- anuitetno in obrono odplaevanje kredita izraz amortizacija kredita pomeni odplaevanje kredita. Zneske, s katerimi dolnik amortizira posojilo pa imenujemo

anuitete (e so te enake) ali obroki (e poplauje vsako periodo enak znesek glavnice in

pripadajoe obresti). Vsaka anuiteta ali obrok je sestavljen iz dveh delov - obresti in

razdolnine (glavnice). Banke pri kreditiranju prebivalstva ponujajo le anuitetni nain

odplaila kredita.

Interkalarne obresti so posebnost anuitetnega naina odplaila kredita. Dejansko so to redne

obresti, ki jih kreditojemalec plaa od dne rpanja kredita (prejema kredita) do prvega dne v

naslednjem mesecu, ko plaa prvo anuiteto.

Efektivna obrestna mera (EOM) je bila uvedena skladno z zakonom o potronikih kreditih

in naj bi sluila potronikom za prepoznavanje dejanske efektivne cene kredita. Efektivna

cena kredita naj bi vse dodatne stroke poleg obresti (stroek odobritve, stroek odvetnika,

interkalarne obresti...) preraunala v obrestno mero. Tako izraena obrestna mera omogoa

kreditojemalcem, da dobijo bolj jasno sliko o ceni kredita in omogoa primerjanje kreditov

razlinih ponudnikov med seboj. Pri tem pa moramo biti pazljivi, kaj posamezna banka v

izraun efektivne obrestne mere vkljui. Resda zakon opredeljuje, da je potrebno vkljuiti vse

stroke, vendar pa v praksi ni vedno tako. Pri nekaterih bankah nosi kreditojemalec poleg

stroka odobritve kredita tudi stroek odvetnika, ki preveri ali je nepreminina zastavljiva ali

ne (za kredite, zavarovane z zastavo nepreminine). To je dejanski stroek kreditojemalca, ki

pa v izraun efektivne obrestne mere ni vkljuen, pa bi seveda moral biti. Posledino lahko

vidimo, da moramo vedno bannega svetovalca vpraati, kaj je v izraun efektivne obrestne

mere dejansko tudi vkljueno.

Variabilna (spremenljiva) obrestna mera je sestavljena iz fiksnega pribitka (mare) banke in

referenne obrestne mere EURIBOR, ki se dnevno spreminja in oblikuje na finannih trgih.

Nekatere banke ponujajo monost izbire doline tega obdobja, kar pomeni, da za izbrano obdobje

ostane obrestna mera in mesena obveznost nespremenjena. Banke, ki delujejo v Sloveniji,

ponujajo variabilni del obrestne mere, ki se spreminja na vsake tri mesece, polletno ali enkrat

letno. Pri variabilni obrestni meri dejansko ne poznamo konnega zneska preplaila kredita.

Fiksna obrestna mera pa je e vnaprej izraunana obrestna mera, kjer kreditojemalec

natanno ve, za koliko bo preplaal posojilo. Pri izbiri fiksne obrestne mere se je treba

zavedati dejstva, da se skozi celotno obdobje odplaevanja posojila plauje sorazmerno vijo

obrestno mero kot pri variabilni obrestni meri, saj se, kot reeno, le-ta ne spreminja in ostaja

venomer ista. To si lahko razlagamo kot ceno, ki jo plaujemo za to, da se izognemo tveganju

pri spremembi viine mesene obveznosti.

EURIBOR je medbanna referenna obrestna mera, po kateri so prvovrstne banke znotraj

monetarne unije pripravljene dati depozit drugi prvovrstni banki za doloeno obdobje.


11

1.6 OSNOVNA NAELA ZA FINANNO USPENOST BANKE

Banke predstavljajo enega izmed kljunih elementov finannega trga. Zaradi svoje kljune

vloge v vsakem narodnem gospodarstvu je pomembno, da je njihovo delovanje zdravo,

pregledno in varno. Za zagotavljanje teh nael mora banka (kot tudi druge finanne

institucije) zasledovati nekaj temeljnih nael: naelo likvidnosti in solventnosti, naelo

varnega poslovanja ter naelo uinkovitosti oziroma dobikonosnosti in gospodarnosti.

1.6.1 Likvidnost in plailna sposobnost (solventnost) banke

Likvidnost je sposobnost preoblikovanja nedenarnih delov sredstev v denarno oziroma likvidno

obliko. V teoriji obstaja ve definicij likvidnosti, kot na primer: 1) likvidnost banke je

sposobnost banke, da nemoteno opravlja vse plailne naloge, ki jih izdajajo njeni komitenti v

breme svojih denarnih sredstev v banki; 2) da vraa kredite, ki jih je najela, in da nemoteno

opravlja finanne obveze, ki izhajajo iz njenega poslovanja (Bobek, 1989, 24). Likvidnost je

najpogosteje navedena kot sposobnost sprotnega poravnavanja obveznosti, ko te zapadejo v

plailo. To pomeni, da je banka sposobna vrniti vloena sredstva komitentov, ko ta zapadejo,

ter izplaati komitentom e odobrena posojila. Likvidnost je torej sposobnost banke, da

prenese zmanjanje obsega vlog na pasivni strani ali spremembe v obsegu posojil na aktivni

strani v bilanci stanja (Ribnikar, 1989, 93).

Likvidnost je zelo pomembna za poslovno banko, njene komitente in za gospodarstvo kot celoto.

e banka nima na razpolago likvidnih sredstev, ne more poravnati zapadlih obveznosti. V tem

primeru banka onemogoa tudi poslovanje svojih komitentov, ker ti ne morejo opravljati evrskih

in deviznih transakcij. To pomeni, da se nelikvidnost banke prenaa na njene komitente.

Kadar govorimo o likvidnosti kot lastnosti posamezne banke, moramo razlikovati med

likvidnostjo in solventnostjo, ki se nanaa na sposobnost poravnanja vseh obveznosti, na

stanje, v katerem je aktiva banke ve vredna kot njene obveznosti. Nasprotna situacija je

nesolventnost, ko je vrednost aktive manja od vrednosti pasive. Gre za to, da nesolventna

banka v primeru likvidacije ne more pokriti vseh svojih obveznosti. Nesolventno banko pred

propadom lahko rei skoraj izkljuno centralna banka, ki ji ponudi likvidnostno posojilo

oziroma nadomesti manjkajoi kapital (Ribnikar, 1989, 93). Banka lahko kljub svoji

nesolventnosti teoretino normalno posluje naprej, e je likvidna, saj je sposobna poravnavati

tekoe zapadle obveznosti. Vendar pa v praksi nesolventnost povzroi tudi nelikvidnost

banke. Komitenti namre izgubijo zaupanje v banko, ki je nesolventna, in vanjo niso ve

pripravljeni vlagati svojih sredstev. Oboje povzroi zmanjanje pritokov denarnih sredstev in

hkratno poveanje denarnih odtokov, kar vodi v njeno nelikvidnost. Nesolventnost in

nelikvidnost sta v banni praksi mono povezana, saj tako nelikvidnost kot nesolventnost vodi

v prenehanje poslovanja banke.

Odloanje o likvidnosti je odvisno od nalob v kratkorona in dolgorona sredstva, prav tako pa so

pomembna razmerja ned vrstami kratkoronih in dolgoronih sredstev ter dolgoronih obveznosti.

Pri ocenjevanju likvidnosti sredstev je pomembno:

- kaken as je potreben za preoblikovanje nedenarnih sredstev v denarno obliko, - kakna je monost, da se nedenarna sredstva preoblikujejo po ali blizu njihove trne

vrednosti.

Za obravnavo likvidnosti sredstva banke na splono delimo v dva dela: denarne oblike

sredstev in nedenarne oblike sredstev. Denarna oblika sredstev je absolutno likvidna, ker jo

lahko v vsakem trenutku zamenjamo za nedenarno obliko. Pri nedenarnih oblikah sredstev je


12

potreben doloen as za preoblikovanje v denarno obliko, zato so te oblike sredstev manj

likvidne oziroma nelikvidne.

Likvidna sredstva oziroma denar so pogoj za likvidnost banke in za njeno plailno

sposobnost. Le-ta je odvisna od:

- hitrosti obrata poslovnih sredstev, - bonitete vseh denarnih plasmajev banke ter stopnja njihove likvidnosti, - usklajenosti med ronostjo virov poslovnih sredstev banke ter njenimi nalobami, - velikosti oziroma rasti bannih depozitov, - monosti dodatne zadolitve banke na trgu denarja, od drugih bank ter finannih institucij, - odstotka slabih nalob v portfelju banke, to je kreditov, katerih vrailo glavnice in

pripadajoih obresti s strani bannih komitentov je vpraljivo.

Poleg naela likvidnosti in solventnosti pa mara banka zasledovati tudi naelo varnosti

poslovanja. Najstabilneji instrument denarne politike je obvezna rezerva, ki jo morajo imeti

banke pri Banki Slovenije. Z instrumentom obvezna rezerva ima centralna banka moan vpliv

na poslovanje poslovnih bank, ker doloa osnovo in viino obvezne rezerve, s tem pa vpliva

na kreditni potencial poslovne banke, saj ta ne sme vse pasive plasirati v kredite. Del aktive

premoenjske bilance poslovne banke zavzemajo rezerve. Rezerve lahko razdelimo na

potrebne in presene. Potrebne so tiste, ki jih mora imeti banka, da lahko normalno posluje,

vse dodatne rezerve pa imenujemo presene rezerve. Ker govorimo o optimalni likvidnosti

banke, ki je tudi izhodie za njeno rentabilnost in obstoj, vam v nadaljevanju predstavljam le

potrebne rezerve, saj vse dodatne rezerve povzroajo le stroke in s tem manjo donosnost

banke. Potrebne rezerve so sestavljene iz obvezne in likvidnostne rezerve. Obvezne so

predpisane s strani centralne banke in so torej zakonsko doloene, likvidnostne pa so

namenjene za stalno zagotavljanje likvidnosti banke.

Obvezna rezerva se za vsako poslovno banko izrauna tako, da se od vsake vrste bilannih

virov doloi odstotek, ki ga mora imeti banka na svojem poravnalnem raunu pri centralni

banki. Podlaga, na kateri Banka Slovenije ugotovi potrebno izpolnjevanje obvezne rezerve, je

v Sloveniji razdeljena po ronosti in zajema vse evrske obveznosti, ki jih ima banka z rokom

dospelosti do enega leta. im bolj kratkoroen je banni vir, tem veji odstotek mora imeti

banka kot obvezno rezervo v gotovini ali na raunu pri centralni banki. Obveznik za obvezno

rezervo je banka, hranilnica in hranilno kreditna sluba s sedeem v Republiki Sloveniji, ki

opravlja banne storitve skladno z zakonom o bannitvu (Uradni list RS, t. 7/99 in 59/01).

Skladno s predpisi centralne banke poslovne banke za vsako nalobo oblikujejo tudi tako

imenovane banne rezervacije, katerih viina je odvisna od tega, kako kvalitetna je naloba. Gre

za ustvarjanje rezerv na podlagi ocene, kolikne izgube bi lahko banka imela s posamezno

nalobo. e banka priakuje, da neko posojilo ne bo poplaano ali da bo neka finanna

naloba propadla, se lahko zavaruje tako, da za znesek nalobe povea rezerve in s tem

zmanja uinek slabe nalobe, ko res pride do odpisa

(http://www.preberi.si/content/view/1061867/50/#ixzz0P5IBGsd6, 24.8.2009).

Banka namre vsaki svoji nalobi (komitentu) skladno z doloili opredeli stopnjo tveganja ter jo

razdeli v razred od A do E, pri emer v skupino A sodijo najmanj tvegane nalobe (verjetnost,

da kredit ne bo poplaan, je minimalna), v skupino E pa najbolj tvegane. Tako se za razred A

oblikujejo rezervacije v viini 1 % od zneska nalobe, za skupino E pa 100 % rezervacije.

http://www.preberi.si/content/view/1061867/50/#ixzz0P5IBGsd6


13

1.6.2 Donosnost in gospodarnost poslovanja bank

Donosnost je ena izmed treh ekonomskih nael reprodukcije. Pri uresnievanju tega naela

banka s svojimi aktivnostmi v procesu reprodukcije dosee maksimalni poslovni izid s im

manj vloenimi sredstvi.

Donosnost izraunano iz dveh vidikov:

- s poslovnega vidika (donosnost sredstev), - s finannega vidika (donosnost kapitala).

Donosnost banke izhaja prvenstveno iz njene zmonosti in politike pridobivanja finannih virov

(od komitentov in drugih po im niji ceni in v ustrezni ronosti), od nalobene politike ter od

racionalnosti (gospodarnosti) poslovanja nasploh (poslovanje s im nijimi stroki).

Nekaj kazalcev, s katerimi merimo uspenost bank, lahko navedemo: koliken dele skupnih

strokov predstavljajo stroki dela in administrativni stroki, koliken je dele operativnih

strokov proti bruto dohodku banke, kakno je razmerje med neobrestnimi prihodki in

operativnimi stroki, kaken je donos na aktivo in na kapital ter koliken dele predstavljajo

stroki v bruto dohodku. Lahko izraunamo tudi naslednje kazalce:

- obrestna mara na obrestovano aktivo, - obrestna mara na bilanno vsoto, - neobrestna mara, - bruto dohodek na povpreno aktivo. (povzeto po: Banka Slovenije)

Ve o tem, kako je z zakonom doloeno, da morajo poslovne banke skrbeti za likvidnost

poslovanja, lahko preberete v Zakonu o bannitvu na spletni strani

http://www.zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4300.html .

1.7 NAELA POSLOVNE ETIKE V BANNITVU

Banna stroka sprejema veliko odgovornost do javnosti. V banni stroki je zato morda e bolj

kot v drugih poklicih pomembna etika. Le e ima bannik vsa potrebna strokovna znanja in

ob tem upoteva tudi etine vrednote, bo njegova informacija in delovanje resnino in

poteno. Kodeks poklicne etike in vedenja je zadeva posameznika, ki slui kot prironik za

sprejemanje utemeljenih odloitev, ki temeljijo na vrednotah. Navsezadnje je etino ravnanje

tisto, ki teje, in ne naela. Nihe ne more narekovati natannega izida posamezne situacije.

Lahko pa pri sprejemanju odloitev uporabljamo splone vrednote in postopke sprejemanja

odloitev, ki jih lahko utemeljimo.

Pri sprejemanju odloitev naj nas vodi zavest, da sluimo javnosti kot celoti, ne specifinim

krogom strank na ekskluzivni osnovi. Upotevati moramo varovanje zasebnosti

posameznikov in spotovanje dobrega duha in vsebine veljavne zakonodaje.

Prironik za sprejemanje odloitev:

1. Doloitev konkretnega etinega problema/vpraanja. 2. Ugotovitev zunanjih dejavnikov (npr. pravnih, politinih, socialnih, ekonomskih), ki

bi lahko vplivali na odloitev.

3. Ugotovitev kljunih vrednot. 4. Ugotavljanje subjektov, ki jih zadeva odloitev, ter doloanje odgovornosti

predstavnika za stike z javnostmi do teh posameznih subjektov.

5. Izbira etinih nael, ki sluijo kot vodilo pri sprejemanju odloitev.


14

6. Odloanje in utemeljevanje odloitve v odnosu do vseh strank, na katere vpliva odloitev, in po potrebi tudi v odnosih z javnostmi.

(povzeto po

http://www.piar.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/0_GA_Ethics_Appendix_A_B_Aug_20

02_v_SLO.doc, 24.8.2009)

1.8 PRODAJNE POTI V BANNITVU

Pred desetletji so se banne storitve zaradi neloljivosti od njihovega proizvajalca opravljale

le z neposredno interakcijo med porabnikom in proizvajalcem. Tako ljudje niso mogli dvigniti

svojih prihrankov, ne da bi se odpravili do najblije banne poslovalnice in izgubljali svoj as

s akanjem v vrsti pred bannim okencem. Z naglim razvojem informacijske tehnologije pa so

se zaele odpirati nove trne poti, ki so omogoile bankam izvajanje storitev tudi brez

neposredne prisotnosti porabnika. S tem se je dvignila konkurenna raven bank, ki so

izkoristile nove prilonosti, komitentom pa je bil omogoen dostop do bannih storitev kjer

koli, kadar koli in kakor koli si to elijo.

Prodajne poti v bannitvu1 lahko razvrstimo v:

- poslovanje prek poslovalnic, - poslovanje prek pisemskih sporoil, - obisk bannih delavcev na domu, - samopostreno poslovanje, - POS (elektronska prodajna mesta), - telefonsko bannitvo (phone banking), - direktno bannitvo (home banking), - elektronski denar (smart cards).

1.9 PREDPISI S PODROJA BANNITVA

eprav je najpomembneji pravni dokument s podroja bannitva nedvomno Zakon o

bannitvu, pa v Republiki Sloveniji veljajo e drugi zakoni, ki urejajo poslovanje bank.

Trenutno veljavne zakone s podroja bannitva lahko strnemo v naslednje tematske sklope:

- nadzor bannega poslovanja, - obrestne mere, - poslovanje s tujino, - prepreevanje pranja denarja, - obvestila za banke drav lanic EU, - izvajanje denarne politike (instrumenti in zavarovanja), - plailni in poravnalni sistem, - poroanje Banki Slovenije (knjigovodsko stanje bank in hranilnic, poroanje o uporabi

sodobnih plailnih sistemov, podatki za namene statistike finannih raunov, poroanje o

medbannih depozitih).

1 Raziite, katere prodajne poti uporabljajo nae banke. Obiite, na primer, spletno stran Nove ljubljanske

banke na http://www.nlb.si in raziite njene prodajne poti. Primerjajte jih e s kakno drugo banko, recimo

Unicredit bank na spletnem naslovu http://www.unicreditbank.si

http://www.piar.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/0_GA_Ethics_Appendix_A_B_Aug_2002_v_SLO.dochttp://www.piar.si/fileadmin/user_upload/dokumenti/0_GA_Ethics_Appendix_A_B_Aug_2002_v_SLO.doc


15

Podrobneje si aktualno zakonodajo in pravila ogledate na spletnih straneh Banke

Slovenije Zakoni in predpisi Banka Slovenije

http://www.bsi.si/iskalniki/zakoni-in-

predpisi.asp?txtKljucne=&blank=&selPodrocjeId=252&subPodrocja=I%9A%E8i&MapaId=1

32&blnCheck=False.

1.10 POGODBE PRI PRODAJI BANNIH/FINANNIH STORITEV

Vsak banni posel oziroma storitev je opredeljena s sporazumom, ki je pisno opredeljen v

obliki pogodbe. Glede na to, ali gre za s strani banke standardizirane posle (in pakete storitev)

ali za posle, ki so dogovorjeni in izvedeni po meri stranke (tako imenovani individualni

pristop), lahko govorimo o bolj ali manj tipskih pogodbah. Praviloma vse pogodbe, tudi tipske

oziroma standardne, sestavijo v pravni pisarni pravniki. Sama organiziranost poslovnih

postopkov v banki pa doloa, kako se pogodbe, ki so podlaga za vsakodnevno sklenjene posle

in opravljene storitve, sestavljajo, pregledujejo, hranijo in podobno. Veinoma velja, da tipske

pogodbe napiejo, ali bolje reeno, dopolnijo prodajalci (saj vnesejo samo kljune podatke za

posel v sicer tipsko pogodbo: za pogodbo o standardnem kreditu na primer obrestno mero,

as veljavnosti pogodbe, stroke, povezane s poslom, podatke o pogodbeni stranki in

podobno), zahtevneje pogodbe pa sestavljajo pravni strokovnjaki, ki morajo predhodno tudi

preveriti doloene pogoje za izpeljavo posla (npr. monost zastavitve nepreminine pri

kreditu, zastavljenem s hipoteko).

e vas zanima pravna podlaga za banno storitev odprtje in vodenje transakcijskega

rauna za pravno osebo, si oglejte na spletni strani vso potrebno dokumentacijo s splonimi

pogoji za opravljanje te banne storitve: http://www.skb.si/podj/ucinkovito-trans.html.

1.11 PRENEHANJE DRUBE

Drube, ki nimajo poplaanih vseh obveznosti drube in ki nimajo urejenih vseh razmerij z

delavci, ne izpolnjujejo pogojev za prenehanje po skrajanem postopku, v nasprotnem

primeru pa se lahko drubeniki odloijo za prenehanje po skrajanem postopku. e drubeniki

kljub temu elijo dosei prenehanje drube, naj preuijo druge monosti prenehanja (redno

prenehanje, likvidacija in podobno) (povzeto po http://e-uprava.gov.si/e-uprava

/dogodkiPoslovni.euprava?zdid=1464&sid=1111, 22.8.2009).

Ko notar sestavi sklep, ki vsebuje vse potrebne podatke za vpis v sodni register in je le-ta

potrjen s strani vseh delenikov, ga predloi za vpis v sodni register.

O zahtevku za vpis v sodni register odloi registrsko sodie. Sklep o prenehanju registrsko

sodie objavi. V primeru, da ni ugovorov, je potrebno izvesti e vse postopke v banki, s

katerimi drubeniki dokonno zakljuijo delovanje drube (poravnava vseh obveznosti,

zaprtje transakcijskih in vseh ostalih raunov).

http://www.bsi.si/iskalniki/zakoni-in-predpisi.asp?txtKljucne=&blank=&selPodrocjeId=252&subPodrocja=I%9A%E8i&MapaId=132&blnCheck=Falsehttp://www.bsi.si/iskalniki/zakoni-in-predpisi.asp?txtKljucne=&blank=&selPodrocjeId=252&subPodrocja=I%9A%E8i&MapaId=132&blnCheck=Falsehttp://www.bsi.si/iskalniki/zakoni-in-predpisi.asp?txtKljucne=&blank=&selPodrocjeId=252&subPodrocja=I%9A%E8i&MapaId=132&blnCheck=Falsehttp://www.skb.si/podj/ucinkovito-trans.htmlhttp://e-uprava.gov.si/e-uprava


16

1.12 POVZETEK POGLAVJA

Po 2. lenu Zakona o bannitvu je banka delnika druba s sedeem v Republiki Sloveniji, ki je

pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bannih storitev in je vpisana v sodni register.

Banka je podjetje, ki se ukvarja z bannim poslovanjem, najema in daje kredite, opravlja storitve

denarnega, kreditnega in kapitalskega prometa in druge storitve. Z makroekonomskega stalia

pa je dejavnost vseh bank (banni sistem drave), nemotena preskrba s plailnimi sredstvi.

Poslovna banka je poslovna institucija, ki ponuja finanne storitve in tako zagotavlja nemoten

pretok finannih sredstev v gospodarstvu. Delimo jih na specializirane in univerzalne. Ker je

vloga bannitva tako pomembna za celotno gospodarstvo, to podroje ureja posebna

zakonodaja in predpisi.

Temeljna raunovodska izkaza banke sta bilanca stanja banke ali premoenjska bilanca ter

izkaz uspeha banke. Ker dajeta oba finanna izkaza informacije o kreditni sposobnosti

oziroma likvidnosti banke, je potrebno preverjanje obeh. Ker banke predstavljajo enega

izmed kljunih elementov finannega trga, je pomembno, da je njihovo delovanje zdravo,

pregledno in varno. Za zagotavljanje teh nael mora banka (kot tudi druge finanne

institucije) zasledovati nekaj temeljnih nael: naelo likvidnosti in solventnosti, naelo

varnega poslovanja ter naelo uinkovitosti oziroma dobikonosnosti in gospodarnosti.

Tveganje lahko opredelimo kot razmere, v katerih obstaja negotovost prihodnjih dogodkov.

Tveganje sestavljajo razlini elementi, ko na primer :nedoseganje nartovanih ciljev, monost

napanih odloitev, monost izgube premoenja ali kot nevarnost, da zastavljeni cilj ne bo

izpolnjen. V bannitvu delimo tveganja v dve veliki skupini: klasina tveganja bannega

poslovanja in trna tveganja bannega poslovanja.

Obresti so nadomestilo za uporabo doloenega zneska denarja. Znesek obresti je odvisen od

glavnice (zneska kredita), asa obrestovanja (dnevi, meseci, leta...) in viine obrestne mere ter

naina obraunavanja obresti (obrestno obrestni rauna ali navadni obrestni raun).

Prodajne poti v bannitvu lahko razvrstimo v poslovanje prek poslovalnic, poslovanje prek

pisemskih sporoil, obisk bannih delavcev na domu, samopostreno poslovanje, POS

(elektronska prodajna mesta), telefonsko bannitvo (phone banking), direktno bannitvo

(home banking) in elektronski denar (smart cards).

1.13 PREVERIMO ZNANJE

1. Kako bi razloili vlogo banke kot finannega posrednika? Zakaj so banke tako pomembne za delovanje neke drube, gospodarstva in finannih trgov?

2. Obrazloite postavke v bilanci stanja in izkazu uspeha banke. Kako lahko banka vpliva na izboljanje poslovanja poveanje dobika? Razmislite tudi o posledicah taknega

poslovanja.

3. Katera tveganja poznamo in pri katerih poslih se sreujemo z njimi? Za vsako vrsto tveganj predstavite en primer, kjer se to tveganje pojavlja. Razmislite, kako bi to tveganje

omejili ali se pred njim zaitili.

4. Kako sta povezana tveganje in donosnost v bannitvu? Ali naj banke veliko tvegajo, da doseejo im bolji rezultat za svoje lastnike. Argumentirajte svoj odgovor.

5. Katere sodobne prodajne poti poznate v bannitvu? Katerih se osebno posluujete, kakno je vae mnenje o njih?


17

6. O spletni ponudbi naih bank si lahko preberete ali ogledate na http://www.diba.si in http://www.bankain.si; primerjajte ponudbi obeh spletnih bank. Bi postali njihov

komitent? Argumentirajte svojo odloitev.

7. Katera finanna naela poslovanja banke poznate? Navedite, zakaj so pomembna in kako ta naela vplivajo na zaupanje komitentov.

8. Razloite, zakaj je etino ravnanje v bannitvu pomembno. Navedite primer etinega in neetinega ravnanja iz svoje prakse.

9. Svojo stranko sumite pranja denarja. Kako boste ravnali? Kakne sankcije vas lahko doletijo, e suma ne prijavite?

10. Na spletnih straneh ali drugje poiite tipsko banno pogodbo. Katere spremenljivke je treba vnesti v takno pogodbo, kaj se v takni pogodbi lahko spremeni? Zakaj imajo banke

takne pogodbe? V em je to prednost in v em slabost za stranko?

11. Kaj mora storiti banka v primeru prenehanja drube?

http://www.diba.si/http://www.bankain.si/


18

2 PONUDBA BANK ZA FIZINE OSEBE

Uvod

Po podatkih Banke Slovenije zadolenost prebivalstva v Sloveniji znaa priblino 27 % bruto

domaega proizvod (BDP), kar je e vedno precej manj od povprene zadolenosti

prebivalstva v ostalih dravah EU. Agregatni podatki torej ne kaejo stopnje zadolenosti, ki

bi bila problematina. Za vsakega posameznika pa zadolitev lahko postane potencialno

problematina predvsem, e se ob nespremenljivem in predvidljivem bremenu odplaevanja

dolga nepriakovano zmanjajo njegovi dohodki, ki so vir za odplaevanje, ali e se

nepriakovano povea breme odplaevanja dolga zaradi zvievanja variabilne obrestne mere.

Potencialno bi lahko bilo problematino tudi znievanje vrednosti nepreminin v tistih

primerih, ko so se posamezniki zadolevali z namenom investiranja v nepreminine kot

kapitalsko nalobo in bi bili prisiljeni likvidirati svoje nalobe s kapitalskimi izgubami.

Podatki za drave EU kaejo, da so najbolj zadoleni Danci, najmanj pa prebivalci Litve. V

Sloveniji so v letu 2006 obveznosti gospodinjstev predstavljale dobro etrtino BDP (26,6 %),

medtem ko se povpreje Evroobmoja giblje okoli 60 %. Slovenija kljub obsenemu

zadolevanju e vedno spada med manj zadolene drave tudi po drugih kazalnikih. Najet

dolg gospodinjstev v dravah Evroobmoja predstavlja ve kot 90 % njihovega

razpololjivega dohodka; dolg Dancev (zadoleni so kar za 276 % dohodka), Nizozemcev,

pancev in Nemcev presega njihov dohodek, v Sloveniji pa smo zadoleni za dobro tretjino

(37,2 %). Manj so zadoleni le Litvanci in Poljaki za okoli etrtino razpololjivega

dohodka.

(http://www.umar.gov.si/index.php?id=78&tx_ttnews[tt_news]=332&cHash=707cd007de,

10.10.2009)

V tem poglavju odgovorili na vpraanja:

Katere banne storitve so na voljo fizinim osebam in kakne so njihove lastnosti? Kateri so

motivi za varevanje in kakne vrste varevalnih produktov poznamo?Kakna osnovna

pravila kartinega poslovanja?Kako kreditirati prebivalstvo in kako poteka postopek

odobritve stanovanjskega kredita, zavarovanega s hipoteko?

2.1 VRSTE BANNIH STORITEV ZA FIZINE OSEBE

Za veino univerzalnih bank v Sloveniji predstavlja poslovanje s fizinimi osebami oziroma

prebivalstvom enega od glavnih stebrov poslovanja banke. Zaradi laje dostopnosti delujejo

banke preko razvejane mree svojih poslovalnic in podrunic, vse ve poslov pa je mogoe

skleniti tudi preko sodobnih trnih poti. Poslovanje s fizinimi osebami je z vidika banke

zanimivo predvsem iz razloga zagotavljanja likvidnosti ter pridobivanja relativno cenovno


19

ugodnega vira finannih sredstev2. Tako med osnovne banne storitve pri poslovanju s

prebivalstvom sodijo razline vrste raunov (transakcijskih in varevalnih), razne oblike

varevanja (od varevalnih raunov, vlog, knjiic do depozitov s fiksno ali variabilno obrestno

mero ter drugih oblik varevanja), poslovanje s karticami, ki so lahko po svoji funkciji plailne

ali kreditne, poslovanje z vrednostnimi papirji ter monosti vlaganja v vzajemne oziroma

investicijske sklade. Vse ve je tudi kombiniranih bannih produktov, kjer se za potrebe strank

sestavijo storitve, ki zajemajo tako iste banne produkte (npr. kredit) v kombinaciji z

zavarovalnikimi storitvami (npr. ivljenjsko zavarovanje ob soasnem najemu stanovanjskega

kredita) ali storitvami investicijskega bannitva (vlaganje v investicijske sklade).

Poslovanje s fizinimi osebami praviloma banke razdelijo v ve segmentov z namenom, da

doloeni ciljni skupini strank ponudijo banne storitve, ki jih le-ti potrebujejo in so

prilagojene na njihov ivljenjski slog. Tako ima veina bank ponudbo za otroke, mladostnike

in tudente, nato pa za veliko skupino aktivnega (zaposlenega) prebivalstva ter posebno

ponudbo za upokojence in stareje prebivalstvo. Za bolj premoni segment prebivalstva

nudijo storitve osebnega in privatnega bannitva. Vse banne storitve bodo podrobneje

predstavljene v nadaljevanju.

Kako do limita na transakcijskem raunu kar preko spleta? Poglejte na internetno stran

http://www.limit.si in komentirajte, ali je tak nain poslovanja primeren za delo z denarjem?

Navedite argumente za in proti taknemu nainu poslovanja za banko in za stranko.

2.2 GOTOVINSKO POSLOVANJE IN POSTOPKI

V asu najrazlinejih monosti plaevanja s karticami, eki in drugimi brezgotovinskimi

sredstvi kar prepogosto pozabimo na gotovino. Dvig in polog gotovine sta mogoa v vseh

poslovalnicah banke, pri kateri ima fizina oseba odprt transakcijski ali drugi raun, dnevno

omejeni dvigi gotovine (pri nekaterih bankah tudi pologi gotovine) pa so moni tudi preko

bannih avtomatov (za pravne osebe pa banke omogoajo poleg pologa v poslovalnicah tudi

polog gotovine prek dnevno-nonih trezorjev), za vplailo in izplailo gotovine pa komitenti

uporabljajo obrazce za dvig oziroma polog gotovine. Gotovinsko poslovanje sodi med

klasino poslovanje banke, dostopnost tovrstnega poslovanja za komitente pa je odvisna od

razvejanosti poslovne mree posamezne banke oziroma mree bankomatov.

Slika 2: Gotovinsko poslovanje za fizine osebe

Vir: lasten

2 Sredstva na vpogled in depoziti prebivalstva predstavljajo vir financiranja poslovanja banke, s katerim banka

dela nalobe kredite prebivalstvu in podjetjem ter drugim. V primeru, da banka nima monega zaledja v

poslovanju s prebivalstvom, si mora sredstva za nalobe sposoditi na finannem trgu.

polog evrov

polog in dvig deviz

gotovina dvig evrov

http://www.limit.si/


20

2.3 TRANSAKCIJSKI RAUN IN OSTALI RAUNI

Transakcijski raun je temeljni banni depozitni raun banne stranke - komitenta, namenjen

pa je tekoemu plaevanju. e ime pove, da se prek tega rauna opravljajo transakcije. Po

eni strani torej banka v breme rauna plauje obveznosti komitenta, po drugi strani pa na ta

raun prihajajo plaila razlinih dolnikov imetnika rauna.

Banka prejema vplaila na raun in opravlja izplaila za komitenta v mejah sredstev na

raunu in odobrene prekoraitve pozitivnega stanja na raunu, kar na kratko imenujemo

plailni promet. Temeljna znailnost transakcijskega rauna je torej prenosljivost oziroma

spremenljivost sredstev na njem, zato se sredstva na tem raunu praviloma ne obrestujejo ali

pa se obrestujejo le simbolino.

Odnos med banko in komitentom temelji na pogodbi in ne na prisili, tako da si vsak komitent

lahko izbere svojo banko. Fizina oseba (in tudi pravna) ima lahko glede na potrebe in

ugodnosti, ki mu jih ponuja posamezna banka, transakcijske raune pri ve bankah.

Transakcijski raun uporabljajo fizine osebe za preprosto vsakodnevno elektronsko ali

klasino poslovanje doma in v tujini z mednarodno plailno kartico BA Maestro, raun pa jim

omogoa uporabo ekovnih blanketov in odprtje trajnih nalogov ter omogoa dogovor z

banko glede zneska dovoljene prekoraitve (limita). Imetnik rauna lahko za poslovanje z

njim pooblasti tudi druge osebe.

Glavne znailnosti transakcijskega rauna so:

- je transakcijski raun plailnega prometa, prek katerega banka za imetnike opravlja vplaila in izplaila denarnih sredstev imetnika osebnega rauna in opravlja negotovinski

plailni promet v okviru kritja na raunu,

- navadni osebni raun lahko odpre domaa fizina oseba s stalnim bivaliem v Republiki Sloveniji ali tuja fizina oseba z veljavno bivalno vizo za najmanj 6 mesecev, ki je opravilno

sposobna, sprejema pogoje banke in zagotavlja redni priliv sredstev,

- navadni osebni raun lahko odpre tudi mladoletna oseba, ki je dopolnila 15 let in je redno zaposlena ter s stalnim bivaliem v Republiki Sloveniji,

- za poslovanje z navadnim osebnim raunom banka imetniku izda BA Maestro kartico - BA Maestro kartica je tudi plailna kartica, s katero lahko stranka plauje blago in storitve

doma in v tujini na vseh prodajnih mestih, ki so oznaena z nalepko BA ali Maestro, ter

dviga gotovino na enako oznaenih bannih avtomatih,

- pasivne (obresti za pozitivno stanje na raunu) in aktivne obresti (obresti za dovoljeno in nedovoljeno prekoraitev) se pripisujejo raunu skladno z dogovorom (pogodbo),

veinoma pa meseno in ob saldaciji rauna,

- imetnik ima monost pridobitve redne prekoraitve (limita) v viini polovice rednega priliva.

2.4 STORITVE PLAILNEGA PROMETA

V Evropskem parlamentu in Svetu je bila 13.11.2007 sprejeta Direktiva o plailnih storitvah

na notranjem trgu (2007/64/ES), ki jo morajo vse drave lanice EU uvesti v svojo

zakonodajo najkasneje do 1.11.2009. Skladno z direktivo je Dravni zbor RS 15.7.2009

sprejel Zakon o plailnih storitvah in sistemih, ki bo nadomestil obstojei Zakon o plailnem

prometu (objavljen v Uradnem listu 58/27.07.2009).

Cilji direktive in sprejetega Zakona o plailnih storitvah in sistemih so predvsem:

- zagotoviti vzpostavitev enotnega trga plailnih storitev na notranjem trgu Evropske unije,

http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=99http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4069http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3355http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3355


21

- doloiti zahteve za dostop na trg ponudnikom plailnih storitev, ki niso kreditne institucije,

- doloiti enotne pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plailnih storitev v EU,

- doloiti pravila glede oblikovanja in upravljanja plailnih sistemov.

V primerjavi z obstojeim pravnim okvirjem v Sloveniji, ki opredeljuje izvajanje plailnega

prometa, so glavne znailnosti novega zakona:

- veja zaita potronikov in veji obseg obveznosti ponudnikov plailnih storitev,

- dovoljenje za izvajanje plailnih storitev bodo lahko poleg bank pridobile tudi plailne institucije (pogoji in kriteriji za pridobitev dovoljena so doloeni v zakonu),

- uvedba plailnih raunov pri plailnih institucijah, ki bodo namenjeni izkljuno izvajanju plail (ne bodo smeli biti v vlogi depozitnega rauna),

- opustitev kontrol na obstoj ali pravilnost zapisa rauna prejemnika plaila pri izvedbi plailne storitve (zaradi ukinitve registra transakcijskih raunov pri BS v sedanji vlogi in uvedbe registra

transakcijskih raunov pri AJPES za namene izvajanja postopka izvrb),

- uvedba monosti povraila plailnih transakcij, ki pod doloenimi pogoji omogoa potroniku, da poda svoji banki zahtevo po vrailu sredstev e izvedene direktne obremenitve (do 8 tednov za

avtorizirane in do 13 mesecev za neavtorizirane plailne transakcije),

- spremenjen nain zaraunavanja strokov plail,

- veji obseg informacij za stranke o izvedenih plailih (npr. informacija o konkretnem uporabljenem menjalnem teaju pri plailu v drugi valuti, o obraunanem nadomestilu,

in zagotavljanje informacij na papirju ali trajnem nosilcu podatkov),

- obveanje strank vsaj dva meseca pred spremembo pogojev izvajanja plailnih storitev,

- omejitev odgovornosti potronikov v primeru zlorab na najve 150 EUR (npr. v primeru izgube kartice ali zlorabe elektronske trne poti).

Medsebojna razmerja izvajalci plailnega prometa in uporabniki tovrstnih storitev uredijo z

novo in posebno okvirno pogodbo ali pa s posamino pogodbo za vsako plailo posebej.

Oba navedena akta dajeta pravne podlage za vzpostavitev enotnega evropskega plailnega

prostora. Vzporedno s tem pravnim postopkom pod okriljem EPC (Euro Payment Council), in ob

intenzivni vzpodbudi Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB), e od leta 2004 tee

program SEPA (Single Euro Payment Area), v okviru katerega se evropske banke pripravljajo na

poenotenje standardov, instrumentov in sistemov, ki zadevajo plailni promet znotraj Evrope.

V te priprave so aktivno vkljuene tudi slovenske banke. S prietkom veljave PSD in ZPlaSS

s 1.11.2009 se velike spremembe na podroju plail ne bodo zakljuile, ampak se bodo

dogajale vsaj e do leta 2012. Gledano z vidika bank lahko reemo, da bo najpomembneji

del sprememb, ki zadevajo sama pravila poslovanja in pa vzpostavitev ustrezne

infrastrukture, zakljuen sredi naslednjega leta, ko bo zaela polno delovati domaa klirinka

hia in ko bodo banke ponudile uporabnikom novo SEPA pogojem prilagojeno plailno

shemo direktnih obremenitev. Banke bodo svoje stranke o spremembah samostojno in

pravoasno obveale (povzeto po Zdruenje bank Slovenije, http://www.zbs-giz.si,

10.8.2009).

Za ve informacij o spremembah na podroju plailnega prometa si oglejte informacije

na spletni stani: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4093.

2.4.1 Transakcije, ki jih banka opravi brez soglasja imetnika rauna

V okviru plailnega prometa lahko banka opravi tudi transakcije brez soglasja imetnika

transakcijskega rauna, ali bolje reeno, brez pisnega navodila v obliki naloga ali obrazca.

http://www.zbs-giz.si/news.asp?StructureId=836&ContentId=2221http://www.zbs-giz.si/http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4093


22

Vse tovrstne transakcije so opredeljene v pogodbah in banki vnaprej dajejo dovoljenje za

izvedbo le-teh v primeru potrebe. Komitent s podpisom pogodbe dovoljuje tudi doloene

posege v svoj osebni raun, zato je potrebno vsako pogodbo in njena doloila skrbno prebrati

in pretehtati vse posledice, ki iz doloil izhajajo.

Kot primer pogodbe, v kateri je opredeljeno, katere transakcije lahko banka opravi brez

soglasja imetnika rauna, si preberite Sploni pogoji za poslovanje z osebnim raunom na

spletni strani http://www.abanka.si/sys/cmsres.aspx?FileId=60607.

2.5 KARTINO POSLOVANJE

Kartice so postale pravzaprav nepogreljive za takojnje brezgotovinsko plaevanje, odloena

plaila, obrono odplaevanje tako doma kot tudi v tujini. Brez njih se sodobnega poslovanja

tako fizinih kot tudi pravnih oseb ni mogoe ve predstavljati.

Vsak imetnik osebnega rauna pridobi BA Maestro kartico, s katero izkazuje identiteto, hkrati

pa je ta kartica tudi plailna kartica. Uporablja se jo lahko na prodajnih mestih ter za dvige na

bannih avtomatih.

Banke izdajajo poleg BA Maestro kartic tudi druge plailne kartice (Mastercard, Visa itd.), ki so

podobno kot BA Maestro kartica namenjene za brezgotovinsko plaevanje in dvigovanje gotovine

na bannih avtomatih. Odobritev te kartice pa je odvisna od plailne sposobnosti stranke ter

njenih mesenih prilivov, saj pri tej vrsti kartice banka stranki odobri meseni limit porabe, samo

porabo na kartici pa stranka poravnava enkrat meseno za preteklo obraunsko obdobje.

Slika 3: Plailna kartica MasterCard

Vir: http://www.monitor.si/images/novice/slika/2005_10_28_S_Banka_Koper.jpg,

17.11.2009

Tretja vrsta kartic so posojilne kartice. Posebnost posojilnih kartic je v odobrenem okvirnem

posojilu, ki je stranki na voljo za nedoloen as. Uporabi ga lahko kadarkoli - ob vejem

nakupu, za plailo poitnic ali ob katerikoli drugi prilonosti, ko meseni proraun tega sicer

ne bi dopual. Viina odobrenega zneska je odvisna poslovnega sodelovanja z banko. Porabo

stranka plauje enkrat na mesec - vsak mesec plaa le del porabe, ostanek pa banka prenese v

odplaevanje v naslednjih mesecih. Stranka sama izbere dan v mesecu, ko bo poravnavala

obveznost do banke. Za porabljeni del okvirnega posojila banka zarauna obresti, zneski

nakupov v tekoem mesecu pa niso obrestovani. Kot imetnik posojilne kartice je stranka

nezgodno zavarovana. Kadarkoli eli, lahko svoje obveznosti stranka poravna tudi v celoti. S

posojilno kartico stranka lahko dviguje tudi gotovino.

http://www.monitor.si/images/novice/slika/2005_10_28_S_Banka_Koper.jpg


23

2.6 VAREVANJE

Varevati pomeni preudarno ravnati z denarjem in misliti na prihodnost. Z varevanjem si lahko

izpolnimo elje, si zagotovimo finanno varnost ali pa uresniimo poslovne narte. Glede na

razline situacije in zmonosti strank imajo banke na voljo razline oblike varevanj. Loijo se

glede na dostopnost sredstev, na namen in dobo varevanja ter glede na to, v kateri valuti lahko

varujemo. Veina bank ima tudi posebno ponudbo varevanja za otroke in mlade, kar naj bi ta

segment strank spodbujal, uil in navajal na ravnanje z denarjem. Za vse ostale segmente pa je

varevanje namenjeno predvsem oplemenitenju prostih denarnih sredstev, za zagotovitev

finanne varnosti ali za varevanje za kasneje investiranje.

Je varevanje pri nai banki varna naloba? Kaj se zgodi z mojimi privarevanimi

sredstvi v primeru, e banka propade? Poglejte, kako je pri nas urejeno jamstvo vlog za

fizine osebe pri nas. Vse to si lahko preberete na spletni strani http://www.banka-

celje.si/vsebina/osebneFinance/varcevanje.

2.6.1 Varevalni produkti

Kot e reeno, veina bank ponuja paleto razlinih varevalnih produktov z namenom, da bi

im veji dele svojih strank spodbudili k temu, da bi prosta sredstva (tista, ki leijo kot vloge

na vpogled na transakcijskih raunih) za doloeno obdobje vezali ter s tem omogoili banki,

da z njimi v dogovorjenem asovnem obdobju tudi razpolaga. Tako banke med svoje

varevalne storitve uvrajo:

- depoziti: od kratkoronih do dolgoronih, v razlinih valutah, s pripisom obresti ali brez pripisa, s fiksno ali variabilno obrestno mero,

- varevalni rauni: z obveznim minimalnim stanjem na raunu ali brez njega, z obveznim minimalnim pologom ali brez njega, s postopnim varevanjem (postopno nalaganje na

raun, npr. meseno), s poljubno ali predpisano viino pologa, z razlinimi monostmi

dviga privarevanih sredstev ter z razlinim nainom obrestovanja sredstev na

varevalnem raunu (fiksna, variabilna obrestna mera), z monostjo varevanja v razlinih

valutah (EUR, CHF, USD, CAD, AUD, GBP, JPY, SEK, DKK, NOK, HKR), za

rezidente in nerezidente,

- namensko varevanje: za pridobitev kredita, rentno varevanje, - varevanje, kombinirano z ivljenjskim zavarovanjem: zelo prilagodljivo ivljenjsko

zavarovanje z varevanjem, ki daje zajamen donos na privarevana sredstva in monost

udelebe v letnem preseku ter stranko hkrati zavaruje z elenimi zavarovalnimi kritji,

- razline sodobne oblike varevanja: strukturirani depoziti, depoziti z zajamenim izplailom glavnice ter z obrestno mero, vezano na rast razlinih indeksov ter podobno.

2.6.2 Motivi za varevanje

Fizine osebe varujejo za najrazlineje namene, zato so tudi motivi za varevanje razlini.

Vsekakor pa lahko razloge za varevanje razdelimo v nekaj skupin prvi razlog za

varevanje je varnost, torej varevanje z namenom ustvarjanja finanne zaloge za

nepredvidene situacije (npr. izgubo slube, nepredvidene stroke in podobno); drugi razlog je

varevanje za izpolnitev elja ali potreb, ki zahtevajo veji finanni vloek (npr. nakup

avtomobila, plailo olnine, draje poitnice, kasneji najem stanovanjskega kredita in nakup

nepreminine). Ne smemo pa pozabiti, da ljudje varujemo tudi zato, da bi si zagotovili

finanno neodvisnost in elimo na ta nain oplemenititi sredstva z manjo stopnjo tveganja.


24

2.6.3 Varevanje in investiranje

Kadar se stranka odloi za banni produkt, katerega donosnost je povezana z doloenim

tveganjem, ponavadi ne govorimo ve o varevanju, temve o investiranju sredstev. Tako

lahko fizine osebe, e elijo za svoj denar dosei veje donose (seveda tudi ob upotevanju

veje stopnje tveganja izgube), svoj denar investirajo v investicijske sklade ali v vrednostne

papirje. Banke strankam omogoajo nakup tok investicijskih skladov oziroma delujejo kot

posredniki pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev (trgovanje z vrednostnimi papirji). Za

vlagatelje, ki razpolagajo z vejim zneskom denarnih sredstev, namenjeni tovrstnemu

oplemenitenju, banke nudijo tudi storitve finannega svetovanja in vodenje osebnega portfelja

nalob (upravljanje premoenja in skrbnitvo nad vrednostnimi papirji).

Fizine osebe pa lahko svoje denarne preseke naloijo tudi v zakladne menice, za izplailo

katerih jami Republika Slovenija, predstavljajo pa varno in donosno nalobo prostih

denarnih sredstev v dravne vrednostne papirje za obdobje do enega leta.

2.7 KREDITIRANJE FIZINIH OSEB

Beseda kredit izvira iz latinske besede credere, kar pomeni zaupati ali verjeti. Kredit je torej

tisto, kar je dano na upanje.

Iz literature lahko povzamemo nekaj temeljnih definicij o kreditu (Filipi, Markovi

Hribernik, 1998, 105):

- Kredit je prenos vrednosti na drugo osebo, bodisi denarja, blaga ali storitev, v upanju, da

bo ta oseba nekega dne v prihodnosti sposobna in pri volji plaati enako vrednost.

- Kredit je osebni ugled, ki ga nekdo uiva, in zaradi katerega lahko nabavi denar, blago ali

delovno silo, tako da ponuja v zameno obljubo plaila v bodonosti.

- Bistvo kredita je upnikovo zaupanje v dolnikovo pripravljenost in sposobnost, da plaa

svoj dolg.

- Kredit lahko oznaimo kot kratkorono prodajo denarja.

- Kredit je v pravu, komerciali ali ekonomiki pravica, ki jo ima ena oseba, kreditor, da

prisili drugo osebo, dolnika, o plailu ali da stori kaj drugega, ali kraje povedano,

pravica v sedanjosti do plaila v prihodnosti.

- Kredit lahko razloimo kot sposobnost, zagotoviti si dobrine ali storitve v sedanjosti, v

zameno za ekvivalent v prihodnosti.

- Kredit je kupna mo.

- Sposobnost, pridobiti si v sedanjosti vrednost, ki se meri v denarju, na osnovi obljube

plaila v prihodnjem asu in na temelju zaupanja prodajalca v kupevo pripravljenost in

sposobnost, da poravna svoje obveznosti, je kredit.

- Kredit je prodaja na upanje.

Pri kreditnem poslu se pojavljata dve osebi. Prva oseba je kreditodajalec (upnik), ki daje kredit

na upanje. Druga oseba pa je kreditojemalec (dolnik), ki prejema kredit na upanje. Med njima

nastopi kreditno razmerje, torej razmerje med upnikom na eni strani in dolnikom na drugi

strani. V primeru, ko ne pride v istem trenutku do dajatve in protidajatve, nastane kreditno

razmerje. Na upnikovi strani nastane terjatev, na dolnikovi strani pa nastane dolg. To razmerje

traja vse dokler niso s strani dolnika izpolnjene vse pogodbene obveznosti. S kreditom je

dolniku omogoeno, da v sedanjosti razpolaga z vrednostjo, ki jo bo ustvaril ele v prihodnosti.


25

Slika 4: Krediti

Vir: http://www.krediti.us/krediti.jpg, 17.11.2009

Zato je kreditni prenos vrednosti vedno povezan z doloenim tveganjem. Pri kreditu gre torej za

zaasen prenos vrednosti, kajti kreditodajalec prenese vrednost na kreditojemalca z namenom in

v upanju, da jo bo ta v doloenem asu vrnil (Crnkovi, 1992, 7).

2.7.1 Osnovna delitev kreditov

S kreditom pridobimo finanna sredstva iz zunanjega vira. Ponudba kreditov je dandanes

vedno bolj prilagojena potrebam posameznika in banke se v svoji ponudbi elijo imbolj

prilagoditi povpraevanju. Poznamo ve vrst kreditov. Med seboj se razlikujejo po tem, komu

so namenjeni ter kaken je namen porabe sredstev.

Kredite lahko delimo po naslednjih kriterijih (Crnkovi, 1992, 9-26):

- predmet kreditiranja,

- rok kreditiranja,

- namen kreditiranja,

- subjekt kreditiranja,

- zavarovanje kredita,

- nain odplaila kredita,

- obresti za kredite.

2.7.1.1 Predmet kreditiranja

Poznamo denarne in naturalne kredite. Denarni se dajejo v denarju, naturalni pa v stvareh. V

sedanjosti prevladujejo predvsem le e denarni krediti. Denarne kredite pa loimo na obline

in brezobline. Kadar se kreditodajalec in kreditojemalec o kreditu dogovorita za listino (npr.

menica), govorimo o oblinih kreditih. V primeru, ko pa se kreditodajalec in kreditojemalec o

kreditu dogovorita le na podlagi ustnega dogovora, govorimo o brezoblinem kreditu. Pri tem

je bistvo, da gre za razlini nain nastajanja in potrjevanja kreditnega razmerja, ne pa za

razlien predmet kredita (blago, denar).

2.7.1.2 Rok kreditiranja

Poznamo kratkorone, srednjerone in dolgorone kredite. V kolikor je odplailna doba

kredita kraja od enega leta, govorimo o kratkoronem kreditu. Srednjeroni krediti so dani od

http://www.krediti.us/krediti.jpg


26

dveh do desetih let, dolgoroni krediti pa imajo dalji rok vrnitve (praviloma ve kot deset

let). Poleg dobe odplaevanja se kratkoroni krediti od dolgoronih razlikujejo tudi po tem, da

je v primeru kraje odplailne dobe, stopnja kreditnega tveganja manja, hkrati pa je tudi nija

viina obrestne mere. Zaradi dalje dobe odplaevanja kredita, v kateri je teko predvideti

kreditojemalevo sposobnost odplaevanja in prihodnje gospodarske razmere, je tudi tveganje

veliko. Pri dolgoronih kreditih je znailna vija obrestna mera, saj se z njo do doloene

stopnje zmanja kreditno tveganje.

2.7.1.3 Namen kreditiranja

Glede na namen porabe sredstev se krediti loijo po tem, ali je kredit izplaan v gotovini na

transakcijski raun ali pa je porabljen namensko, torej za tono doloen namen. Pri namenskih

kreditih se kredit rpa na podlagi priloene pogodbe, predraunov ali raunov. Dobrine, ki jih

kupimo z gotovinskim kreditom, ponavadi tudi porabimo. Z namenskimi krediti pa ponavadi

ustvarjamo nova sredstva, torej se nae premoenje vea.

2.7.1.4 Subjekt kreditiranja

Loimo posredne in neposredne kredite. O neposrednem kreditu govorimo, kadar med

ponudnikom kreditnih sredstev in kreditojemalcem ni nobenega posrednika. Kadar pa se med

ponudnika kreditnih sredstev in kreditojemalcem vrine posrednik (finanna organizacija), pa

govorimo o posrednem kreditu. Banni krediti so posredni krediti, kajti banke prejmejo sredstva

od varevalcev (vezane vloge oziroma depoziti) in jih nato v obliki kreditov plasirajo nazaj na

trg. Ko banke od varevalcev prejmejo sredstva, postanejo dolniki, ko pa nato sredstva

posodijo, postanejo upniki. Kreditojemalec pa po prejemu sredstev do banke postane dolnik.

2.7.1.5 Zavarovanje kredita

Pri najemu posojila igra zelo pomembno vlogo zavarovanje kredita. Kreditno tveganje je zelo

odvisno od tega, kako ima banka dano posojilo zavarovano. Poznamo ve vrst zavarovanj.

Krediti so lahko zavarovani na naslednje naine:

- zavarovanje pri zavarovalnici (s protiplailom zavarovalne premije),

- zastava nepreminine ali preminine,

- porotvo dveh ali ve kreditno sposobnih porokov,

- zastava prvovrstnih vrednostnih papirjev ali zastava depozita.

V bannih ponudbah obstajajo tudi krediti brez zavarovanja, vendar pa je ponudba namenjena

le komitentom, ki redno prejemajo mesene prilive iz naslova plae na transakcijski raun

odprt pri banki upnici in hkrati poslujejo v skladu s poslovno politiko banke. Glede na

poslovanje stranke v preteklosti se banka odloi o prevzemu tovrstnega tveganja.

2.7.1.6 Nain odplaila kredita

Glede na odplailo dolga (glavnice) razlikujemo obrone in amortizacijske kredite.

Izraz amortizacija kredita pomeni odplaevanje kredita. Zneske, s katerimi dolnik amortizira

posojilo, pa imenujemo anuitete (e so te enake) ali obroki (e poplauje vsako periodo enak

znesek glavnice in pripadajoe obresti). Vsaka anuiteta ali obrok je sestavljen iz dveh delov:

obresti in razdolnine (glavnice). Banke pri kreditiranju prebivalstva ponujajo le anuitetni

nain odplaila kredita.

Poleg obronega in amortizacijskega kredita pa se lahko kreditojemalec odloi, da bo

meseno plaeval le obresti, glavnico kredita pa bo vrnil ele ob zapadlosti kredita. Tovrsten

nain odplaila kredita je za kreditojemalca najmanj ugoden, kajti dolgovani znesek

(glavnica) se v tem primeru ni ne zmanjuje. Viina mesenih obresti pa je odvisna od viine


27

dolga (glavnice). Primer taknih kreditov so krediti, zavarovani s prvovrstnimi vrednostnimi

papirji ali z depozitom.

2.7.1.7 Obresti za kredite

Kreditojemalec si z najemom posojila pridobi monost, da bo s prejetimi sredstvi pridobil

dodano vrednost, vendar pa mora za sposojena sredstva plaati tudi ustrezno ceno oziroma

obresti. Temeljna znailnost kredita so torej obresti, ki predstavljajo ceno najema denarja za

doloeno obdobje in pod doloenimi pogoji (zavarovanje kredita, namen porabe in podobno).

Praviloma so vsi krediti obrestovani. Za kreditojemalca pa obstajajo tudi brezobrestni krediti.

To so krediti subvencionirani s strani razlinih ustanov, lahko celo s strani drave. S tem

elijo spodbuditi nakup doloenega blaga ali storitve. Na primer podjetje Harvey Norman

d.o.o. svojim kupcem ponuja brezobrestne kredite (subvencionirane kredite) z odplailno

dobo do 36 mesecev. Kupec oziroma kreditojemalec v tem primeru prejme brezobrestni

kredit. Obresti pa namesto kreditojemalca plaa podjetje Harvey Norman d.o.o.. Pojavljajo pa

se tudi krediti z zniano obrestno mero, ki prav tako zmanjujejo breme kredita in spodbujajo

financiranje s kreditom. Nije obrestne mere lahko odredi tudi drava. V tem primeru drava

pokriva razliko med zniano in normalno obrestno mero.

2.7.2 Hipotekarni kredit

Hipotekarni kredit je dobil ime po hipoteki. Hipoteka je z nepreminino zavarovana terjatev.

Hipoteko opredelimo kot stvarno pravico na tuji stvari. V primeru, e lastnik oziroma dolnik

svojih obveznosti ob dospelosti ne izpolni, se lahko upnik poplaa z vrednostjo zastavljene

nepreminine. Zastavna pravica na nepreminini se pridobi s sklenitvijo zastavne pogodbe ter

vpisom v zemljiko knjigo na podlagi odlobe sodia. Ponavadi je namen kredita povezan z

nepreminino, nakup, izgradnjo ali prenovo nepreminine. Kredit je zavarovan z zastavo realne

vrednosti nepreminine. Predmet zastave je lahko hia, zemljie ali stanovanje, ki ga s sredstvi

kredita kreditojemalec kupuje, ali s katero kreditojemalec e razpolaga. V primeru, da

kreditojemalec svojih posojilnih obveznosti ne izpolnjuje, ima upnik pravico zahtevati prodajo

nepreminine, ki je zastavljena v njegovo korist. S sredstvi prejetimi od prodaje si lahko upnik

svojo terjatev v celoti poplaa. To pa stori le v skrajni sili in ele po tem, ko so bile vse monosti

za ohranitev posojilnega razmerja izrpane. Lastnik nepreminine ostaja kreditojemalec, prav tako

ima e vedno pravico do uporabe nepreminine, ki jo je zastavil. Nepreminino, ki je zastavil,

lahko tudi proda oziroma odsvoji. V primeru, da gre za prodajo nepreminine, kreditojemalec s

sredstvi, prejetimi od kupnine, poplaa svoj dolg, ki ga ima do upnika.

Lahko pa gre tudi za podaritev nepreminine, na primer druinskemu lanu. V tem primeru pa

ponavadi obdarjencu ni potrebno za prejeto darilo niesar plaati. Obdarjenec je tako prejel

nepreminino skupaj s hipoteko. Hipoteka sega na celotno nepreminino, na njene sestavine,

pritikline, prav tako se iri na vse pozneje umetne in naravne sestavine (instalacije, nasadi,

ipd). To pomeni, da ni mono zastaviti le dela stanovanja, na primer le spalnico, ampak je

potrebno zastaviti celo stanovanje. eprav dolnik poravna preteni del dolga, e vedno jami

s celotno nepreminino (nedeljivost zastavne pravice) (Ribnikar, 1999, 137-140).


28

Slika 4: Hipotekarni kredit e se raun ne izide

Vir: http://www.index.hr/images2/forsale.jpg, 17.11.2009

Za banko je pomemben tudi vrstni red vpisa hipoteke na doloeni nepreminini v zemljiki

knjigi. e gre za hipoteko prvega reda, je ta za banko najkakovostneja in v veini bank imajo

takno poslovno politiko, da je pogoj za pridobitev stanovanjskega kredita, zavarovanega s

hipoteko prav vpis banke kot prvega upnika. Viina hipotekarnega kredita se v veini bank ne

odobri v 100% vrednosti zastavljene nepreminine, ampak manj.

Ena od zahtev bank je tudi zavarovanje zastavljene nepreminine vsaj za primer poara in

sklenjeno polico vinkulirati v korist banke upnice. To pomeni, da v kolikor bi prilo do

kodnega primera (poara), bi lahko banka od zavarovalnice zahtevala, da se s odkodnino

poplaa dolg, ki ga ima zavarovanec, do banke upnice. Dejansko gre le za odstop pravic banki

upnici iz naslova sklenjene premoenjske police v primeru nastanka kode.

Poleg tega pa je pri hipotekarnem kreditu za banko pomembna tudi kreditna sposobnost

kreditojemalca, saj je le-ta kazalec njegove sposobnosti odplaevanja posojila. Banka preveri

varnost in stalnost dolnikove zaposlitve, vire in viino sedanjih in bodoih dohodkov (plaa,

dohodki od samozaposlitve, prejete rente, najemnine, dohodke od investicij, pokojnin in

podobno). Pri odobritvi kredita sta odloilna dva kazalnika, to sta razmerje med meseno

obveznostjo in mesenimi prejemki in razmerje med kreditom in vrednostjo nepreminine

(LTV = loan to value). Prvo razmerje kae sposobnost kreditojemalca, da bo sproti

poravnaval mesene obveznosti, razmerje med viino kredita in vrednostjo nepreminine pa

nam pove razliko med ceno posesti in viino elenega kredita.

2.7.3 Kreditna ponudba in povpraevanje

Za banko predstavlja kreditiranje velik pomen, saj so prihodki iz kreditiranja preteni del

prihodkov, ki jih prejme banka. Kot je bilo e predhodno pojasnjeno, nastane pri kreditu

razmerje, ki za banko pomeni terjatev, za kreditojemalca pa dolg. Banka mora imeti takno

politiko kreditiranja, s katero se uspeno vkljuuje na kreditni trg, kjer se pojavljata ponudba in

povpraevanje po kreditih. Na podlagi potreb na kreditnem trgu se oblikujejo razlini naini

kreditiranja. Zaradi velike konkurence med bankami so banke morale postati zelo prilagodljive

in morajo ves as spremljati dogajanje na trgu ter posledino svojo ponudbo spreminjati

http://www.index.hr/images2/forsale.jpg


29

oziroma prilagajati potrebam komitentov. Prilagajanje potrebam se kae predvsem pri doloanju

zneska in roka kreditov ter drugih pogojev kreditiranja (Meznari, 2003, 17).

2.7.3.1 Kreditna ponudba

Banke finanna sredstva, ki jih prejmejo od svojih varevalcev, ponudijo tistim, ki po njih

povpraujejo. Ponudba kredita je tista koliina denarja, ki jo je ponudnik pripravljen prodati ob

upotevanju njegove cene. Na kreditnem trgu se sreujeta ponudba finannih sredstev in

povpraevanje po finannih sr

Documents

Nekaj misli namesto uvoda