B režicah obdelal dokaj obse­žen dnevni red: razp rav lja l je o p ro g ram sk ih osnovah za 4-letno delo skupščine SRS, o stališčih , m nen jih in p red ­logih is javr.e razprave og ospodarjen ju z gozdovi, ooblikah in način ih stikov po­slancev z volivci in o delov­nem p ro g ram u k lu b a za 1.1970.

V prvi točki so ugo tav lja ­

li, d a so p rog ram ske osnove za delo skupščine prem alo

(N adaljevan je na 5. s tr .)

VRATA

■ M a n j i NAr i b n i c a KREDIT

NA DOLENJSKEM PREJŠNJI TEDEN

Tri dni brez nesreč

Št. 10 (1041) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A i , 5. marca

K X 1 9 7 0

PRED OSMIM MARCEM ' KLUB DOLENJSKIH POSLANCEV

Kmetje niso verjeli...č e bi k d 0 do len jske

km e te pred dvem a m ese­cem a prepričeval, da je njihov zdravstven i sklad prigospodaril dobiček, ga gotovo ne bi hoteli poslu ­šati. V sakoletno spreje ­m anje denarnih načrtov s »predvidđnim i p r im a n jk ­ljaji« in potrjevanje za k lju ­čnih računov z »izkazani­m i izgubami« jih je nare­dilo za neverne Tom ate . Zato se ne sm em o čuditi, če so tud i na zadnji seji sprva na vso m oč podvo­m ili o podatku, da je im el n jihov sklad ob koncu 1969 ob 73.600 din na ob­veznem rezervnem skladu še neka j več ko t 64.000 din dobička . D okončno so verjeli šele, ko so j im po­kazali črno na belem . . .

E na lastovka, pravijo, še ne prinese pom ladi, vendar pa je treba vede­ti, da lanski dob iček le ni bil slučajen, nepričako• van. I z evidence pobranih prispevkov je razvidno, da

je največ d o hodkov navr­gel decem ber, kar prip isu ­je jo izredno dobri izterja ­vi." N aslednji, nič m an j po ­m em b en podatek nam po ­ve, da so bili tudi izdat­k i znatno m anjši, ko t je bilo pričakovati. Vedeti pa m oram o še, da so bolj­šo bero omogočale večje prispevne stopn je . . .

Prvi dob iček nikoli ne gre v m o šn jiček in tudi s k m e čk im je tako. Z n jim bodo pokrili del starega dolga, ki je nastal zato, ker so k m e tje v m inu lih letih slabo plačevali p ri­spevke v sklad. Velik del dolga pa bo še ostal, vsaj še letos. Znano je, da ga bodo odplačali, je navse­zadnje odvisno sam o od h jih sam ih in od njihove skupščine. Z drugim i be­sedami: plačan bo tem prej, č im m a n j bo novih dolgov. Lani jih torej ni bilo, ka j pa bo letos?

1. Z.

2881 dolenjskih milijonarjev

Lučka je spet „zasvetila"

K r š k i p io n ir j i Jo ž e M av ­s a r , M a r ja n P r e s k a r m J o ­že L e v ič a r t e r N o v o m eš- č a n k a L u č k a S e r in i so z a ­s e d li v id n a m e s ta n a I. p io n ir s k ih z im s k ih ig ra h n a š t a je r s k e m .

N a prvih jugoslovanskih p ion ir­skih zimskih športn ih igrah, ki so bile v soboto in nedeljo v Mozir­ju , Velenj\i in Celju so se nekateri dolenjski pionirji, ki so zastopali reprezentanco Slovenije, odlično odrezali. Največji uspeh so dosegli k ršk i p ion irji, ki so zmagali v o ri­entacijskem teku pred reprezentan­co Bosne in Hercegovine. Nič m anjši uspeh ni požela nadarjena novom eška sm učarska Lučka Se- rin i, ki je osvojila četrto m esto v veleslalom u. Izven konkurence so nastop ili v orientacijskem teku tu ­d i vavtoški p ion irji in zasedli od­lično tre tje m esto.

, N adarjenim krškim pionirjem Jožetu M avsarju, M arjanu Pn-skar- ju ln Jožetu Levičarju te r Novo- m eščanki Lučki Serini gredo isk re ­n e čestitka.

SREČA V NESREČI. Anton Koritnik iz Ljubljane v petek sam sebi ni mogel verjeti, da se bo peljal nazaj proti Ljubljani z istim avtomobilom, s katerim je zjutraj skupaj z dvema potnikoma pristal sredi Temenice. Nesreča se je pripetila, ko je v snežnem metežu peljal proti Novemu mstu in je pri Trebnjem zaneslo njegov BMW 2000 s ceste po nasipu mimo debele vrbe v Temenico. Potniki so bili mokri, toda brez vsakršnih poškodb, avtomobil pa je dobil samo

1 večjo prasko. (Foto: M. Legan)

Bomo tu vedno zaostajali?

Ne besede, pomoč potrebujemo!Poslanci so se zavzeli za pomoč nerazvitim območjem ter se sklenili

zavzemati za vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje reformeV sa le ta p o v o jn i s m o g la s n o r a z m iš l ja l i o e n a k o ­p r a v n o s t i ž e n s k , j im p r i ­z n a v a li v e lik o p o m o č in m e s to v d ru ž b i, p o u d a r ja l i , d a j ih je t r e b a r e š i t i zg o lj s u ž e n js k e g a d e la o b o g n j i ­š č u in s k r b i z a o t r o k e , j im d a t i m o ž n o s t z a p o s li tv e in p r o s v e t i j e v a n j a , d a b i d o ­b ile o b č u te k s a m o s to jn o s t i in k o r i s tn o s t i . D o s ti te g a s e j e m e d te m r e s že zg o ­d ilo .

ž e n e in m a te r e so p o ­s ta le e n a k o p ra v n e s o d e la v ­k e , to d a s k r b z a d ru ž in o in v z g o jo o t r o k j e š e v e d ­n o o s ta la n a n j ih o v ih r a ­m a h . č i m b o l j j ih j e v s r ­k a v a lo d e lo v to v a r n a h in o rg a n iz a c i ja h , te m .m a n j m o č i in č a s a j im je o s ta ­j a lo z a d ru ž in o in o t ro k e . P o ja v l ja t i so s e z a č e la v p r a š a n ja , k i j ih c e lo tn a d r u ž b a r e š u je s s v o jim i o rg a n iz a c i ja m i in u s ta n o v a ­m i. G ra d im o o t r o š k e v r t ­c e , v p e lju je m o v a r s tv o v šo le , d a je m o m o ž n o s ti , d a s i ž en e o p r e m l ja jo k u h in je s s o d o b n im i g o s p o d in js k i ­m i p r ip o m o č k i , to d a v se g a te g a je d e le ž n ih še v se p r e ­m a lo m a te r in o t ro k .

D o s ti je še ta k ih , k i j ih p o s lu ž b i p r i č a k a d o m a o- s a m lje n , jo k a jo č o t r o k , d o ­s t i j e m a te r , k a te r ih o t r o ­c i so z a p u š č e n i, p o d h r a n je ­n i, n e v z g o je n i, k e r n ih č e n im a č a s a , d a b i se z n j i ­m i u k v a r ja l . T a k a in p o ­d o b n a v p r a š a n ja h i t r o na^ r a š č a jo , d ru ž b a p a j ih v se p r e p o č a s i r e š u je in d o ­h a ja .

V si se s p o m n im o te ž a v z a p o s le n e ž en e in o t r o š k e ­g a v a r s tv a , ž a l, n a jv e č k ra t s a m o e n k r a t v le tu —"z a 8. m a re c . T a k r a t z n o v a o b lju - b i ih o ž e n a m v so p o m o č , p r i r e d im o j im ce lo p r o s la ­v e , d a b i d o k a z a li r a z u m e ­v a n je d o n a š ih m a te r , p o ­te m p a je v se s p e t ta k o , k o t j e b ilo p r e d p r a z n i ­k o m .

L ep e b e se d e so h i t r o p o ­z a b lje n e , ro ž e o v e n e jo , že ­n a m in m a te r a m p a o s ta ja v s a k d a n je d e lo : s lu ž b a , o- o b ro c i in d ru ž in a .

B o m o k d a j d o ž iv e li, d a b o d o v s i d n e v i le ta p o d o b ­n i v z d u š ju p r e d v s a k o le t ­n im p r a z n o v a n je m 8 . m a r ­c a , p r a z n ik a d e lo v n ih ž en a , n a š ih m a te r in ž e n a ? L ep e b e s e d e so h i t r o p o z a b l je ­n e . . .

B.—V.

Veliko več prijav kot lani - Rekord v novomeški občini: 1335 prijav - Najvišji osebni dohodek na Dolenjskem: 75.000 dinarjev

Po prv ih podatk ih iz osm ih do len jsk ih občin — žal iz b režiške podatkov doslej še n ism o m ogli d ob iti — je davčnim službam p ri občin ­sk ih skupščinah prijav ilo osebne dohodke, večje od 20.000 d inarjev , 2881 občanov.

R ekord v številu p rijav im a novom eška občina, k je r so dobili 1335 p rijav — brez obrtn ikov . Število p rijav je za 519 večje k o t leto dni po­p re j, po p rv ih ocenah pa bo vsaj ena tre tjin a občanov p lačila davka na osebni do ­hodek oproščena. Med dese­terico na jb o lje p lačan ih lju ­d i v novom eški občini so izključno d irek to rji, zdravni­k i in fa rm acev ti. R ekorder je fa rm acevt s 75.000 d in a rji

p rijav ljenega dohodka: šte ­vilka je v dolen jskem m eri­lu največja . U poštevati pa je k a jp ak treb a , da v teh p rijav ah o b rtn ik i n iso zajeti. N a drugem m estu novom eš­ke liste je zdravnik s 67.000 d in a rji osebnega dohodka, ki jih je zaslužil v letu 1989, t re tj i pa Je d ire k to r s 54.000 d in a rji p rijav ljenega dohod­ka.

Z anim ivo je , da je m ed p rijav ljen im i tu d i p rece j de ­lavcev iz neposredne pro iz ­vodnje, k a r doslej ni b ilo v navadi. M ed delavci, k i so prija/vili več k o t 20.000 d i­n a rjev dohodka, p rev ladu je ­jo zaposleni iz K rke.

N asploh je n a D olenjskem letos veliko več p rijav oseb­

nega dohodka ko t lani. 2 e p m po d a tk i davčn ih službp a tu d i kažejo, d a bo m ed 2881 občani, k i so osebni do­hodek m orali p rijav iti, vsaj ena tre tjin a tak ih , ki bodo

(N adaljevan je na 5. s tr .)

OD 5. DO 15. MARCA Nestalno s pogostni­

mi padavinami, ki se bodo med 8. in 15. marcem okrepile. Obe­nem bo po večini hlad­no in bo zato v glav­nem snežilo.

Dr. V. M.

»Česa takega ne pomnim,« pravi Valentin Dobni­kar, prometni inšpektor pri novomeški UJV

N a vseh cestah n a obm oč­ju novom eške up rav e javne v arnosti p re jšn ji teden tr i dni zapovrstjo — od pone­d e ljk a do srede — n i bilo nobene p rom etne nesreče.

Za D olenjsko, k i v p ro ­m etn ih nesrečah p rekaša p rom etno bolj u re jen e po ­k ra jin e , to n i Je razveseljiv, am pak tud i izjem en dogodek

»Zgodilo se je že, da k ak ­šen dan n ism o im eli nesreče, d a p a jih ne bi bilo kar tri dni zapovrstjo , še n isem do­živel, o d k ar sem v tej služ­bi,« je pou d aril V alentin D ob­n ik ar, cestno-prom etn i in ­šp ek to r pri novomeški UJV. P reden je to povedal, je še e n k ra t p reveril p r i svojih sodelavcih, ali je ta p odatek res povsem natančen . K ot d ober poznavalec p rom etn ih razm er n a D olenjskem očit­no n i m ogel v e rje ti tak i, res p resenetljiv i ugotovitvi.

In šp ek to r D obnikar na v p rašan je , zaka j sm o b ili tri dn i b rez nesreč, ni našel p ravega odgovora. M enil je, d a so vozniki pač vozili p re ­v idneje ko t navadno , to pa so jim om ogočali redkejši p rom et, d o b re ceste in lepo vrem e. Povedal je tud i, da v tam času še ni na cestah »nedeljskih« voznikov, to je tis tih , ki se ob nedeljah in p razn ik ih o dprav lja jo n a av-

Kluib d o len jsk ih poslancev je n a se ji 26. fe b ru a rja v

SPREHOD MED ŠTEVILKAMI DAVČNIH SLU2B

tom obilski izlet. M ed n jim i so m nogi tudi nevešči, zato teže u idejo nesrečam . I . Z.

Novomeški maxiji na tekočem traku

N ovom eška In d u s tr ija m o ­to rn ih vozil je začela se r ij ­sko proizvodnjo večjega aus- tinovega b ra ta — m axija. V plačanih je že 50 p rija v za avtom obile , v p rv i se riji pa so iz Anglije dobili 100 av to ­m obilov, ven d ar še n iso se­stavljeni.

S p rvo m ontažo au stin a 1500 — masci je novom eška IMV začela se rijsk o pro iz ­vodnjo tega avtom obila , če ­p rav je angleška firm a BMC lan i n a svojem trg u p ro d a la nekaj odsto tkov avtom obilov m an j, k o t so raču n a li ob u- v a jan ju proizvodnje m axijev.

In d u s tr ija m o to rn ih vozil b o kupcem dobavila v N o­vem m estu m o n tiran e av to ­m obile v p re j k o t 30 dneh neglede n a to , ali bodo p la ­čani z devizam i ali z d in arji. Z aenkrat p a ve lja jo dobavni rok i sam o za p rvo pošiljko avtom obilov, za k a te ro so določene budi cene v d in ar­j ih 38.907.90 z iro tna 2.801 do­lar. —

Mamo bi rad presenetil. (Foto: Darko Pavlin)

Gorjanska dirka bo 27. septembra

Na prošnjo šp. kom isije AMD N. m esto je zvezna špo rtna kom isija , AMZJ prestavila avtom obilsko gor­sko dirko za jugoslovansko držav­no prvenstvo NAGRADA GORJAN­CEV 70 na 27. septem ber 1970. S preje t je tudi koledar za druge gorske d irke za državno prvenstvo, k i jil bo z gorjansko vred pet: 7. ju n ija — TROFEJ AVALE (AMTK in AAMK B eograd), 12. ju ­l ija — SLJEME 70 (AMD Zagreb), 19. ju lija — KOTOR—N JEGU SI (AMZ Cme gore), 27. septem bra— NAGRADA GORJANCEV 70 (AMD Novo m esto) in 11. oktobra— VOSTANIJE NA MAKEDON- SKIOT NAROD 1970 — VODNO (AMZ M akedonije).

Letos bo v Jugoslaviji 9 avtom o­b ilskih d irk na zaprtih stezah, 5 gorskih avtom obiliskih d irk in 14 rallyjev. E dina v Sloveniji je med tem i 28 zveznimi in m ednarodnim i prireditvam i NAGRADA GORJAN­CEV, ki je že Jani dobila laskava priznanja za stezo in izvedbo d ir­ke. m

tedenskimozaik

Strokovna pomoč kmetomPrve uspehe je treba razvijati naprej - Sredstva za kmetijsko pospeševalno službo - Predlogi

nepristranskih kmetijskih strokovnjakov

PRVI SESTANEK — V ponedeljek je v vzhodni Berlin prispela »tehnična« dele­gacija zahodnonemške vlade, ki bo skupaj z vzhodnonemškimi strokovnjaki pri­pravila srečanje med Brandtom in Stophom. Na sliki je posnetek meje med Berlinoma. Zahodni Nemci niso im eli težav pri prehodu, saj jim ni bilo treba

niti izstopiti iz avtomobila. Telefoto: UPI

ledeniki zunanjepolitični pregled |

Eden od laburističnih po­slancev se je v spodnjem do­mu britanskega parlamenta pritožil, da zadnja leta ni mogoče najti ministre in nji­hove pomočnike v pisarnah pred deseto uro dopoldne. »Ali lahko uredite,« je vpra­šal predsednika vlade Wilso- na, »da bodo ministri na svojih delovnih mestih že ob devetih?« Wilson je kratko odgovoril: »Ne morem.« To­rej tudi v Veliki Britaniji. . . Kanadski kmetijski minister Otto Lang je v parlamentu povedal, da je vlada skle­nila ponuditi farmarjem 100 milijonov dolarjev — ali tudi več, če bo treba — da bi uničili večji del letošnjega pridelka pšenice. Povedal je, da je pšenice preveč in da zato cene padajo. Tako bo kanadska vlada drago plača­la za uničevanje pšenice, da bi zadržala cene, milijoni ljudi po Aziji, Afriki in La­tinski Ameriki pa bodo kot doslej — gladovali. . . Gene­ral Grigorenko je v Sovjet­ski zvezi in tujini znana osebnost. Upokojeni general je hud nasprotnik staliniz­ma in zadnja leta je veliko­krat javno nastopal proti re­habilitaciji Stalina in v za­ščito javnih in kulturnih de­lavcev, ki so jih preganjali zaradi njihove protistalini- stinče dejavnosti. Sovjetske oblasti so imele z njim ve­liko sitnosti, kaže pa, da so se zdaj le rešile neprijetne­ga generala. Te dni so ga namreč na silo zaprli v ne­ko bolnišnico za duševne bo­lezni pri Moskvi. Menda mi­slijo, da bo imel tam dovolj časa za premišljevanje ali je pametno nasprotovati uradni politiki. . . Afriški politik Buk Kovoka se je nedavno vrnil s poti po Ev­ropi. Ko je doma pripovedo­val o vtisih s poti, je med drugim dejal tudi tole: »Svet se mi zdi res malo trčen. V Afriki se 9si trudijo, da bi se lahko oblekli, v Evropi pa je vse več takih, ki naj­raje hodijo goli« . . . New- yorška policija je zaplenila večje količine heroina in ko­kaina v vrednosti 10 milijo­nov dolarjev. Hkrati je are­tirala tudi nekaj trgovcev z mamili. Med njimi je tudi neki Jose Carrion, ki je last- nik trgovine z verskimi knji­gami, podobicami, križi in drugim nabožnim blagom. Očitno so šla mamila bolje v promet kot vera . . .

K m etje so se že navadili urporabljati gno jila in se jati dobro sem e. S trokovn jak i km etijsk e pospeševalne služ ­be, k i jo je kmetijska orga ­n izac ija om ejila na ožji krog km etov, d a b i zm an jša la s tro ­ške, bodo pom agali koope­ran to m , k i se sp rem in ja jo v velike blagovne proizvajalce. D rugi k m etje bodo dobili p o treb n e nasve te p r i p ro d a ­jalc ih gnojil in sem en, če jih bodo želeli

T ako razlago sem slišal p r ­vič p red trem i leti. N ekateri m enijo tako še zdaj. Poraba gnojil n a km ečkih posestv ih p a se je zm an jša la od 134 kg na h e k ta r obdelovalne zem lje n a p red lan sk ih 100 kg. P ri­znanega sem enskega k ro m p ir ­ja ne posad ijo k m etje n iti polovico to liko ko t p red leti. T udi p r i pšen ici m enda še ve­dno velja, k a r sm o p rep riče ­vali km ete p re d leti, da ni dovolj le p o se ja ti dobro se­m e, am pak je treb a zem ljo tu d i dobro obdela ti in pogno­jiti . R odovitne so rte pšenice so s ice r prev ladale tu d i p ri km etih — h ek ta rsk i pridelk i pa n iso dovolj visoki.

■ B rez ustrezne pospeše­valne službe se ne m ore vse km etijs tv o razv ija ti dovolj

TELEGRAMIDUNAJ — Na parlam entarnih

volitvah v A vstriji je zmagala So- cilistična s tranka, ki je dobila 81 poslancev v parlam entu , ki im a 165 m est. Doslej vodilna L judska stran k a je dobila 78 poslancev.

LONDON — Zahodnonem ški kan cler Willy B randt se m udi na dvodnevnem obisku v Veliki B ri­tan iji. Z W ilsonom se pogovarjata predvsem o Evropskem skupnem trgu in britanskem vstopu v to go­spodarsko organizacijo.

PARIZ — V ponedeljek je prvič priletelo iz New y o rk a v Pariz n a j­novejše reaktivno potniško letalo »Jumbo jet«, ki je trenutno n a j­večje potniško letalo na svetu. Vanj gre 382 potnikov.

SAIGON — Pripadniki južnoviet- nam ske osvobodilne fronte so zad ­n je dni sestrelili Se tri am eriške helikopterje. Skupno število heli­kopterjev, ki so jih ZDA doslej iz­gubile v Južnem Vietnam u se je s tem povzpelo na 1.500.

ŽENEVA - M ednarodni Rdeči križ je sporočil, da je v izraelskih zaporih trenu tno okrog 3.200 Arab­cev. Razen tega je v Izraelu tud i 79 a rabskih vojnih ujetnikov, medtem ko im ajo vse arabske države sku ­paj š tiri izraelske vojn« ujetnike.

HAVANA — V kubanskem glav­nem m estu so ustrelili Joseja An­ton ija Quesado, ki so ga obsodili na sm rt zaradi vohunstva. Quesado je prišel na Kubo iz ZDA.

h itro . T aka služba pri km e­tijsk ih o rgan izacijah pa se že n ekaj let oži. O ran je v p ro ­izvodnem sodelovanju m ed km etijsk im i o rganizacijam i in km eti se je v petih letih zm anjšalo od 56.000 hek tarov na 19.000 hek tarov . V enakem razm erju sita se zm anjšali tu d i setev in žetev. K m etje im ajo sicer veliko trak to rjev , s k a te rim i si o rje jo sam i in tud i sosedom . Ko je km et sk len il pogodbo s km etijsko organizacijo za o ran je , p a so m u n jen i s trokovn jak i tudi svetovali, kakšno sem e na j poseje in kako na j pognoji. Tega ?daj ni. Pom anjk ljivo sodelovanje obču tijo še bolj s a d ja r ji, sa j se je šk ro p ljen je -dreves zm an jša lo v p e tih le ­tih na eno šestino . L astn ih šk rop iln ic p a n im ajo .

■ Po takem nazadovanju zasebnega km etijs tv a nekate ­ri k m etijsk i strokovn jak i p red lagajo , n a j bi km etijsko pospeševalno službo spe t raz­širili. Z daj im ajo km etijske o rganizacije v Sloveniji okrog 150 k m etijsk ih strokovnjakov za delo s km eti. T l n a j bi p ustili d ru g a dela in se po­svetili svoji osnovni nalogi. Dodali n a j b i jih še okrog 50. Če k m etijsk e o rganizacije n im ajo sred stev za take s tro ­kovnjake, n a j bi km etijsko pospeševalno službo med km eti podprte tudi občine.

pospeševalce k m etijs tv a bi b ilo treb a ustrezno razdeliti po vseh k m etijsk ih obm očjih . T akrat bi en pospeševalec sk rbe l za okrog 250 »per­spektivnih« k m etij. To so ti­s te km etije , ki naj b i osta le še po 20 letih , ko s i uodo m nogi k m etje , ki težko živijo na km etiji, po iskali zaposli­tev d ru g o d Delati p a bi m o­ra li m ed k m eti, ne v p isa r­nah. Poleg dela na perspek*

S tretjega na prvo mesto

M edtem ko je bil tu rizem glede deviznega do toka m ed izvoznimi dejavnostm i v letu 1966 na tre tjem m estu , se je v 1967 povzpel na drugo in leta 1968 že na prvo m esto . Z d aj, ko pokrivajo dohodki iz tu rizm a že k a r 43 o d sto t­kov plačilnega p rim an jk lja ja v izm enjavi s tu jino , pom eni devizna priliv iz tu rizm a iz leta v leto pom em bnejšo go­sp o d arsk o vejo.

tivnih k m etijah bi lahko po ­m agali tu d i sosedom , m an j­šim km etom , za k a te re se zdaj nihče ne zm eni, k e r n i­m ajo veliko pridelkov za p ro ­dajo .

T aki p red log i so dobri. Po ­isk a ti p a bo treba srodstva za ixjihovo u resn ičitev . R epu ­b lik a je že določila t r i m ili­jone d in arjev za delo s tro ­kovnjakov n a km etijskem in š titu tu , b io tehn išk i fak u lte ­t i in p ri k m etijsk ih zavodih. Bodo tu d i km etijske o rg an i­zacije in občine našle s re d ­stva za strokovn jake , ki naj b i delali m ed km eti?

J 0 2 E PE T EK

300.000 novih ton aluminija

Znano je, da sm o glede p ro ­izvodnje in p o rab e a lum in ija n a enem izm ed zadn jih m est v E vrop i, glede rezerv boksi­ta pa sm o na prvem m estu . Na leto proizvedem o kom aj 53.000 ton a lum in ija , k a r po ­m eni v svetovni proizvodnji te dragocene kovine kom aj 0,6 odsto tka. Zdaj se po d je ­tje »Energoinvest« iz S a ra je ­va p rip rav lja na g rad n jo to ­varne za proizvodnjo 300.000 ton a lum in ija . Lastne su ro v i­ne je dovolj v B osni in H er­cegovini, ki im a na jbogate jša ležišča te rude v državi. P ri novi investiciji bodo sodelo ­vali tud i inozem ski p a rtn e rji.

Po k ra jšem p rem oru Za­h o dna N em čija znova začenja se rijo pog a jan j z vzhodno­ev ropsk im i državam i. N ajveč­je zan im anje vlada seveda za prv i sestanek m ed zahodno- nem škim kan cle rjem B rand ­tom in vzhodnonem škim pre- m ierom S lophom , k i bo p red ­vidom a ta m esec v vzhodnem B erlinu . O d sestan k a si sicer nihče ne o beta velikih rezul­ta tov , to d a že to , da bosta šefa obeh nem ških vlad prvič sed la za skupio mizo, je do ­godek, ki kaže, da se v odno­sih m ed vzhodno in zahodno E vropo ozrač je počasi ogre­va. K tem u veliko prispevajo tud i pogajan ja m ed ZR N em ­čijo in Sovjetsko zvezo te r m ed ZR N em čijo in Poljsko. Bonn in M oskva s ta usp?šno končala uvodno fazo pogajan j in zdaj že na tančno vesta ka j hočeta in m o re ta dobiti d rug od drugega. Bonn in V aršava s ta p re jšn ji m esec navezala prvi u rad n i s tik , ki je bil po n junem m nen ju uspešen in zdaj začen ja ta d rugo fazo p o ­gajan j. Bonn in vzhodni B er­lin s ta šele p red začetkom in seveda še ni m ogoče reči, k a j se bo tu dogajalo

O čitno je , da se v odnosih m ed Zahodno N em čijo in so ­cialističn im i d ržavam i zače­n ja novo obdobje. '2 e zdaj je jasno , da ho zan j značilen predvsem m očan gospodarsk i p ro d o r ZR N em čije na Vzhod. Sovjetska zveza in P o ljska — pa seveda tud i druge socia­listične d ržave — so m očno zain teresiran e za čim širše gospodarsko sodelovanje z in d u strijsk o m očno in tehno ­loško sodobno ZR N em čijo. In ne le to: z a in teresiran e so tud i za velike zahodnonem ške k red ite , ki jih je Bonn p r i­p rav ljen dati. Seveda je ne­m ogoče, da razcvet gospodar­sk ih poslov ne bi vplival tu ­di na politične odnose. Sm i­sel sedan jih p ogajan j je prav v tem , da bi od stran ili n a j­hu jše ovire v po litičnih odno ­sih s kom prom isom , ki bi bil sp re jem ljiv za vse stran i in tako odprli p o t neoviranem u š ir jen ju gospodarskega sode­lovanja. Po dosedanjih , sicer šele začetn ih rezu lta ti sodeč, bp to tudi uspelo . Za splošno po litično ozračje in varnost

BAGDAD — V Bagdadu so obe­sili Sfe enega civilista, ki ga je po ­sebno sodišče obsodilo na sm rt zaradi sodelovanja pri poskusu d r ­žavnega udara jan u arja letos. S tem se je število ljudi, ki so jih po 27. januarju ustrelili in obesili povzpelo že na 99.

GVATEMALA — Pripadniki gva­tem alske gverilske organizacije so ugrabili zunanjega m in istra M ora ln ga Izpustili šele, ko je vlada v zam eno Izpustila iz zapora š tuden ­ta Calvilla, ki je eden od vodite­ljev organizacije poboroženih upo r­niških sil« Gvatem ale.

v E vropi je tak razvoj seveda zaželen.

V tem delu E vrope se to re j s tv a ri razv ija jo k a r ugodno. Pač p a p rih a ja jo slabe novi­ce iz jugovzhodne Azije. Voj­na v Laosu, ki ž e .dolgo tli, se k o t kaže sp rem in ja v resen p lam en. G ibanje P a th e t Lao je fe b ru a rja začelo ofenzivo in pregnalo vladne čete iz s tra ­teško pom em bne Doline v r­čev. V lada p rav i, d a četam P a th e t Laa pom agajo tu d i redne eno te Severnega Viet­nam a. Ofenziva se še vedno n ad alju je in vladne čete se k lju b podpori, ki jim jo nudi am eriško leta ls tvo , vse bolj

Bonn prodira

na vzhodum ikajo. D ržavljanska vojna grozi, d a se bo sp rem en ila v požar v ietnam skega tipa , k a j­ti le m alo up an ja je da bodo tu je sile osta le de jansko nev­tra ln e . A m eriško letalstvo že sodelu je v vojni, na s tran i vladnih sil in m nogi opazo­valci se bojijo , da se utegne­jo ZDA še bo lj neposredno zaplesti v vojno, podobno kot so se v Južnem V ietnam u. Si­cer p a je sedan ji položaj v Laosu zask rb lju jo če podoben onem u p red začetkom am eri­ške in te rvencije v Južnem V ietnam u. Sef laoške države princ Suvana Fum a je sicer od Velike B ritan ije in Sov­je tsk e zveze — ti državi s ta predsedovali ženevski konfe­renci o Laosu — zahteval n a j sk liče ta novo m ed n aro d ­no konferenco, ki bi rešila krizo, vendar ni dosti upan ja , da b i se k a j takega zgodilo. Razen tega pa se je že več­k ra t izkazalo, da konference ne pom agajo k a j dosti, če he ena ali pa k a r vse s tran i ne d rž ijo sklepov.

V Afriki se je fo rm alno ro ­dila nova državna tvorba. Sef R odezije je podpisal »ukaz o ro jstvu« repub like Rodezije. Tako je la ra s is tič ­na d ržava po 73 letih p re tr ­gala vse vezi z b ritan sk o k ro ­no. London se je znašel v ne­rodnem položaju , sa j z be­sedam i že ves čas obso ja ra ­sistično po litiko Rodezije, vendar ni dosle j sto ril nič, d a bi jo onem ogočil. R asi­stičn i režim se je zdaj tu d i fo rm alno povsem osam osvojil in nič ne kaže, d a bo m ogoče v m ednarodn ih okvirih uč in ­kovito u k rep ati p ro ti n jem u.

| tedenski notranjepolitični ~pregjed_ - tedenski' notranjepolitični pregled |■ ZA SN O V A S R E D N JE R O Č N E ­

GA PLA N A — Z b o r n a ro d o v in g o ­s p o d a r s k i z b o r z v ez n e s k u p š č in e s t a p r e j š n j i te d e n k o n č a la p r e d h o d ­n o r a z p r a v o o z a s n o v i s r e d n je r o č ­n e g a p la n a r a z v o ja v le t ih 1970— 1975. P o d p re d s e d n ik z v ez n eg a iz v r š ­n e g a s v e ta A le k s a n d a r G r lič k o v j e v s v o j i u v o d n i o b ra z lo ž i tv i p o u d a r i l te m e l jn o u s m e r i te v p la n a : e n e rg ič ­n o n a d a l je v a n je d ru ž b e n e in g o s p o ­d a r s k e r e fo rm e . N a jv e č ji p o m e n je p r ip is a l iz p o p o ln itv i g o s p o d a r s k e g a s is te m a , v k a te r e m je t r e b a n a j t i n e k a te re n o v e re š i tv e . M ed s t r a t e ­š k im i c i l j i p la n a so : h i t r e j š i r a z v o j o b 8-o d s to tn i le tn i s to p n j i r a s t i , v č im b o lj u s ta l j e n ih p o g o jih , h i t r e j š e iz b o l jš e v a n je ž iv l je n s k e g a s t a n d a r ­d a , u č in k o v i te jš e v k l ju č e v a n je v m e d n a r o d n o d e il te v d e la , h i t r e j š i r a z v o j m a n j r a z v i t ih o b m o č ij v d r ­žav i. Z a p o s lil i n a j b i p o l m il i jo r ia m la d ih k v a li f ic i r a n ih in v iso k o k v a ­l i f ic ir a n ih s tro k o v n ja k o v , k i b o d o v p r ih o d n j ih le t ih d o k o n č a li šo le .

■ P R O IZ V O D N JA R A S T E — Vp r v ih d v e h m e s e c ih le ta p ro iz v o d ­n j a n a v a d n o z a o s ta ja za p o v p re č n o m e s e č n o p ro iz v o d n jo p r e jš n je g a le ­ta . T o p o t j e d ru g a č e . V S lo v e n ij i s m o n a m re č v f e b r u a r ju že p r e s e ­g li la n s k o m e s e č n o p o v p re č je , v p r im e r ja v i z la n s k o f e b r u a r s k o p r o iz v o d n jo p a je le to š n ja f e b r u a r ­s k a p r o iz v o d n ja v e č ja z a 14 o d s to t ­k o v .

■ P R E D L O G ZA O D P O K L IC D R . ZAN K A — R e p u b liš k i in g o sp o ­d a r s k i z b o r s a b o r a S R H r v a ts k e s t a z a h te v a la o d p o k lic d r . M ilo ša ž a n k a , p o s la n c a v z b o ru n a ro d o v zv ez n e s k u p š č in e . V r a z p r a v i so p o ­u d a r i l i , d a j e d r . Z a n k o m o ra ln o d is k v a li f ic i r a n in z a to n e m o r e

Energično po začeti poti

p r e d s ta v l j a t i S R H r v a t s k e v zv ezn i

■ P R O T I Z A S E B N I P R A K S I —S lo v e n sk o z d ra v n iš k o d r u š tv o je o b ja v i jo s v o je o d k lo n iln o s ta l iš č e d o z a s e b n e z d ra v n iš k e p r a k s e , k e r le -ta n e b i p r is p e v a la k o d p r a v l j a ­n ju te ž a v v z d r a v s tv u , k i j ih č u t i jo p a c ie n ti . P o m n e n ju S lo v e n sk e g a z d ra v n iš k e g a d r u š tv a j e iz r a z i t z a ­s to j v z d ra v s tv u m o ž n o p r e m a g a t i le z z b o ljš a n je m g m o tn e g a in k a ­d ro v s k e g a s t a n ja v z d ra v s tv e n e m v a r s tv u o z iro m a z d r a v s tv e n i s lu ž b i.

■ Z B O R S L O V E N S K IH P IS A ­T E L JE V — P r e j š n j i č e t r t e k je b il v L ju b l ja n i o b č n i z b o r D r u š tv a s lo ­v e n s k ih p is a te l je v . D r u š tv o je z a sv o je g a p r e d s e d n ik a p o n o v n o izv o ­lilo p i s a te l ja C ir ila K o s m a č a , č la n i d r u š tv a so v le t ih 1968/69 iz d a li 34

p e s n iš k ih z b irk , 15 k n j ig p ro z e , d e ­s e t d r a m , 36 d e l p a j e iz š lo v t u j ih je z ik ih .

■ M A N J G O V E D — S re d i j a ­n u a r ja j e b i lo v J u g o s la v i j i 5,038.000 g lav g o v e je ž iv in e o z iro m a 233.000 g lav m a n j k o t p r e d e n im le to m in 672.000 g lav m a n j k o t le ta 1967, k o s m o im e li n a jv e č g o v e je ž iv in e . V S lo v e n ij i s m o im e li s r e d i le to š n je g a j a n u a r j a 490 000 g lav g o v e d i, k a r j e 3 o d s to tk e m a n j k o t la n i. O p o m o ­g la p a s i j e p r a š ič e r e ja , s a j s e j e š te v ilo p ra š ič e v p o v e č a lo o d la n ­sk e g a j a n u a r j a za 473.000 a li 9 o d ­s to tk o v n a 5,566 000.

■ SL O V A R S L O V E N S K E G A K N JIŽ N E G A JE Z IK A — P r i D rž a v ­n i z a lo ž b i S lo v e n ije j e iz š la p r v a k n j ig a » S lo v a r ja s lo v e n sk e g a k n j iž ­n e g a je z ik a « , k i n a s t a j a p r i I n s t i ­t u tu za s lo v e n sk i je z ik S lo v e n sk e a k a d e m ije z n a n o s ti in u m e tn o s t i . P rv a k n j ig a z a je m a b e se d e o d A d o H t e r o b se g a 20.402 g e s li in 1662 p o d g e se l. V p r ih o d n j ih d e s e t ih le t ih p a b o d o iz š le š e š t i r i n a d a l jn je k n j ig e s lo v a r ja , k i p r e d s ta v l j a p rv i te m e lj s o d o b n e k n j iž n e s lo v e n šč in e .

■ P O M A N JK A N JE SU R O V E G A IN ST A R E G A Ž E L E Z A — P o te m k o j e v je s e n iš k i ž e le z a rn i s p e t z a ­če l o b r a to v a t i p la v ž , k i so ga m o ­ra l i p r e d k r a tk im u g a s n i t i z a ra cn p o m a n jk a n ja k o k s a , je z d a j n a s to ­p i la n o v a te ž a v a , ž e le z a r n a m p r i ­m a n jk u je s u ro v e g a in s t a r e g a ž e ­leza .

o d p rt

talini

Naj lepše darilo za 8. marec

revija

nasa zenaNAROČNINA za vse leto sam o 30 din , za tu ji ­no 48 din Izpolnjeno naročiln ico p o šljite na naslov: NASA 2ENA, L jub ljana , H rv a tsk i trg 3

N aročam revijo

» N A Š A 2 'E N A «

s š te v i lk o _________ —___________ letn ika 1970

na naslov:

ime ; , . ___________ __ ____

k ra j _____________ država

podpis __

REKLAMNA PRODAJA ZA

AN ŽENA

od 2. do 10. marca

0 čokoladni bonboni »QUALITY STREET«224 g 6,00 din

0 napo litanke »NOUGAT«, Podravka500 g 4,80 din

£ bonbonjere »JULIJA«, K andit 500 g 19,50 din

% bonbon jera »RADOST«, K andit 250 g 9,85 din 0 Šam panjec • »RADGONA CUVĆE«% v in jak »SLOVIN«

TUDI TOKRAT PO IZR ED N IH CENAH!

KAJ BOSTE NAŠLIV PAVLIHOVI STOLETNI PRATIKI 1970-2070?

• VPLIV SED M ER IH ZVEZD NA ČLOVEŠKI ZNAČAJ IN ŽIV LJEN JSK O USODO

• ZAKAJ SMO ROJEN I V N E B E SN IH ZNAM ENJIH?

• VESO LJSKI STOLETN I HOROSKOP• POMEMBNOST NAŠE ROJSTNE URE• STOLETNI KOLEDAR• ZNAČAJ IN USODA ROJSTNEGA DNE• ZAKONSKA SREČA PO IIOROSKOPSKO• ALI LAHKO SAMI UGANEMO VREME?• KAJ POVEDO ZEN SK E OCI• KAJ POVEDO MOŠKE OCI• KAJ PRAVI NUMEROLOGIJA, NAJSTAREJŠA

MAGIČNA VEDA NA SVETU• 111 ROMANI IJA ALI PREROKOVANJE Z DLANI• TABELA SREČE• SANJE VEDNO NEKAJ PO M ENIJO• KUHINJA PRIHODNOSTI• KAKO SE BOMO ZDRAVILI NASLEDNJIH

STO LET• KRI2A N KE, REBUSI• PRED STO LETI - CEZ STO LET• RISA N E IN PISANE ŠALE• HUM ORESKE

ŠTIRJE DINARJI SO DROBIŽ, NE DENAR, A ZANJE DOBITE DRAGOCEN DAR!

TRIJE RODOVI: Olga Petrič, doma iz Ulake pri Vel. Laščah, je poročena 4 leta, ima 2 sinčka, triletna dvojčka, in 2-letno Andrejko. Mladi očka je že leto dni v Nem čiji in redno pošilja denar, da se lahko vzdržujejo. Živijo z njenim i starši, torej 3 rodovi v skupnem gospodinjstvu. (Foto: France Modic)

Moja otroka nista mogla v vrtecBo v prihodnjih letih poskrbljeno za varstvo otrok gostinskih delavk?

M a r i ja š p r in z e r , n a ta k a r ic a v g o s ti ln i »R o g « , d e la že n a d 20 l e t p r i g o s t in s k e m p o d je t j u H O T E L PU G L E D .

K je se običajno zabava­te za dan žena?

»Zabavam« se običajno kar v službi, tak o tud i ob d ru ­gih p razn ik ih . P rave zabave za nas gostince ni. V časih, vendar redko, nadoknadim o prazn ično zabavo kakšen drug dan.

Kako im ate u re jen de ­lovni čas?

Delam , ko liko r in k ad ar je po trebno . Na m esec o p ra ­vim 250, 260, pa tudi več de ­lovnih ur. Delovni čas go­stincev n i ure jen .

Pa bi se to dalo u red iti?Z dooro voljo, m enim , bi

se dalo, čeprav bolj težko. Vodstvo p o d jetja trd i, da bi se dalo, če bi bil večji p ro ­met.

Pri delu doživite tudi kakšno n ep rije tnost?

č e vince govori, se m ars i­kaj zgodi. V ečkrat m i tudi kdo uide, ne d a bi plačal zapitek.

Ste zadovoljni s pokli­cem?

Sem se k a r vživela vanj in ga k ljub vsem u ne bi zam e­n ja la s kakšnim drugim .

Kaj, m enite, bi bilo tre ­ba v Kočevju ali v občini še u red iti?

U rediti sodobne ceste, ko­pališče, tu ris tičn e točke, n a ­p rav iti za n aše Kraje več propagande. Potem bi p rišlo več gostov, im eli bi večji p ro ­m et in večje osebne do­hodke.

Čestitka za dan ženaV.^em m ate ram in ženam iz

dom ačih k ra jev čestitava za 8. m uiec in jim pošiljava lepe pozdrave. Drago Pavlin in Alojz Ogulin, vojaka v Prišti-

Im ate dve hčeri. Kako je bilo p osk rb ljeno za n ju ­no varstvo, ko ste bili v službi?

Im ela sem teto , da ju je varovala. Tako je b ila ona m am a, jaz p a te ta . V otro ­ško varstvo o tro k n isem m o­gla dati, k e r v rtec ni pozno ponoči, ob nedeljah in p razn ik ih pa je zaprt.

Želite k a j zvedeti?K ako bo v p rih o d n jih le­

tih p o sk rb ljen o za varstvo o trok gostinsk ih delavk, če bo kaj boljše, ko bo zgrajen novi vrtec, ki ga nam eravajo začeti g rad iti letos.

O dgovarja M arija B enči­na, p redsednica sveta za o troško varstvo p ri tem elj­ni izobraževalni skupnosti Kočevje:

— N aš svet si prizadeva, da bo o troško varstvo vedno boilj u re jeno . Ko bo zgrajena nova o tro šk a varstvena u s ta ­nova, bo m ožno uvesti tudi nove oblike o troškega var­stva: popoldansko, nedeljsko ozirom a prazn ično in nožno varstvo o tro k . V prašan je pa je, če se bodo s ta rš i tega varstva poslužili. Nočno var­stvo o tro k bi uvedli, če bo­m o dobili v varstvo vsaj 6 do 8 o tro k , sicer b i bil p ri­

spevek, ki bi ga m orali za varstvo o tro k a p lača ti sta rši, precej velik. J . P.

Prisrčne čestitke vsem m ateram in

ženam za njihov prazn ik

DOLENJSKI LIST

Proslava dneva žena v KrmeljuV K rm elju bo v soboto, 7.

m arca, p roslava v počastitev dneva žena. N a svečani aka ­dem iji bodo sodelovali pio ­n ir ji k rm eljsk c šole. <Najsta- re jše žene bodo pogostili

B. D.

Gradac za 8. marec2e m esec dn i se žene iz

G radca p rid n o p rip rav lja jo na d an žena. N a sestan k u so se zm enile, da bodo prip rav ile svečan program , v ka te rem b o sta n asto p ila žen­ski pevski zbor in m alčki iz osnovne šole. Po p ro sla ­vi bo zabava. Vse žene so p rip rav ljene pom agati pori de ­lu. Povabile in pogostile bo ­do sta re jše partizan sk e m a­m ice. posebna zasluga za o r­ganizacijo in požrtvovalno de­lo gre Zofiji B ajc.

M. P.

Ringa, ringa, raja, so zaplesali in zapeli otroci iz pe­tega bloka v Podgorski ulici v Kočevju okrog snež­nega moža, ki so ga sami napravili.

(Foto: FOTO-KINO KLUB OŠ Kočevje)

P I S M OV e č e rn e se n c e so se n e o p a z n o p la ­

z ile v so b o . H i te la se m p o p r a v lja t i šo lsk e z v ezk e , d o k le r m e n i s r e d i te g a d e la z m o ti lo t r k a n j e n a v r a ta .

V s to p ila j e s o s e d o v a M a r ta , p r ik u p ­n a d e k lic a d v a n a j s t ih le t .

» Im a te v e lik o de la?«»V eliko , k o t z m e ra j . Z v ezk e p o p ra v ­

lja m . O m a m a h s m o p isa li.«»B i m i v se e n o p o m a g a li s e s ta v it i

p ism o ? R a d a b i n a p is a la re s im e n itn o p ism o .«

» In k o m u g a b o š p o s la la ? «»M am i.«» M am i? S a j j i la h k o v se p o v eš.«»N e v e m . N e u te g n e m e p o s lu š a t i .

M o rd a b o p r e b r a la p ism o .«»N a, p o g le j , k a j so p is a l i u čen c i,«

s e m se v d a la . K a k o n a j j i p o m a g a m n a p is a t i p is m o z a m a m o ?

M a r ta im a lep , a d o lg o č a se n d o m z iz b ra n im p o h iš tv o m , m e d k a te r im p r e ­živ i sv o j č a s n a jv e č s a m a . O če š tu d i r a , m a t i j e d ru ž b e n a d e la v k a Z a M a r to j im a z m a n jk u je č a s a .

P o g o v a r ja l i s v a se , s e s ta v lja l i s ta v ­k e , č r ta l i in s p e t p is a li .

LJUBA MOJA MAMA!

Mama, bliža se tvo j praznik Odvrzi za hip žalost, ki jo im aš to likokra t v očeh. N e veš, kako rada ti pomagam.

Resda dela ne opravim tako dobro ko t ti, pa vseeno. N asm ej se, tvo j sm eh je m oja sreča. O bčudujem tvo je delo. Vedno sam o hitiš, na vse strani raz­dajaš svoje srce.

K a j bo ostalo zame? Mi ne verja­meš, kako pusti so večeri, ko te ni, ko zaradi dela pozabljaš tudi nase. Tvoja dobrota je tvo je zdravje. Odpočij se. Pojdi z m enoj! Tako rada bi se dolgo, dolgo pogovarjala s tabo. Mar ne ču­tiš, kako se vznem irim , kadar ti žalost prevzam e obraz? Oprosti, če sem te žalila. Poglej m i v srce: v n jem boš vi­dela hvaležnost, vdanost in ljubezen. Lepa si, kadar se sm ejiš, kadar spre­govoriš z m eno j prijazno besedo, ka­dar m e v naglici poljubiš za lahko noč. Rada im am lepo m amo. Tvoja Marta.

K o s v a b r a l i p r a v k a r n a p is a n o p i­sm o , je v n je n ih o č e h z a ž a re lo : »L epo je . M o ra la g a b o p re b ra t i .«

O d h ite la je . J a z se m s a m a o b se d e la za m iz o , v e s č a s p a so m i p o g lav i ro ­j i le b e se d e : m a m a je č u d o v ito z la to so n c e .

A N IC A Z ID A R

Št. 10 (1041) — 5. III. 1970 D O L E N J S K I L I S T 3

UGOTOVITEV VI. ZBORA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE:

Večja poslovnost domače bankeZadovoljstvo ustanoviteljev domače področne banke z njenim poslovanjem:

DBH je samo lani povečala svojo poslovnost za 31 %

Enoletnemu obračunu poslovanja Dolenjske banke in hranilnice je v petek, 27. februarja, na VI. rednem zboru banke sledilo 59 izmed 71 ustanoviteljev banke, kar pomeni 69-odstotno udeležbo in 1871 usta­noviteljskih glasov. Zbora so se udeležili tudi dr. Štefan Šoba, generalni direktor centrale NB za Slovenijo, Ivan Simončič za Ljubljansko banko (prej KBH Ljubljana), Ivo Graul za Združenje poslovnih bank in hra­nilnic Slovenije ter Ivica Rak za podružnico SDK v Novem mestu. Iz že prej poslanega poslovnega poročila DBH za leto 1969 in obsež­nega gradiva, ki je pojasnjevalo dnevni red zbora, so udeleženci zbora dobili izčrpne podatke o enoletni uspešni dejavnosti domače banke in hranilnice.D ejstvo, d a se je sk upna b i­

lančna vso ta celotnega poslo ­v an ja D olenjske b anke in h ra ­n iln ice ▼ N ovem m es tu po­večala ▼ p re tek lem poslov ­nem le tu za 136,471.000 d in a r­jev a li za 31 % v p rim erjav i z 1968, že sam o n a seb i p re ­p rič ljivo govori, d a se je ob­seg celotnega bančnega po ­slo v an ja dom ače področne banke m očno povečal. Spričo ugotovljenega razm aha in n a ­p red k a večine delovnih o r ­ganizacij n a obm očju , ki ga po k riv a b an k a in k i ga lahko ugotovim o s trd itv ijo , d a so gospodarske organizacije lani povečale svoj b ru to p ro d u k t za nekaj več k o t 30 %, je lah ­ko h k ra ti trd it i tud i, da je b ilo poslovan je banke v re ­sn ic i uspešno.

L ani n a obm očju dom ače banke n i n iti en k ra t n asto p ila ne likv idnost gospodarsk ih o r ­ganizacij, k i b i im ela tra jn e j­ši pom en. R azen ene k m etij­sk e zadruge so vse gospodar­ske o rgan izacije zaključile po ­slovno leto z ak tivno bilanco. Izvoz z obm očja dom ače b an ­ke se Je v p rim erjav i z 1968 povečal za 600 m ilijonov d in a li za 133 %, za to liko p a so se povečali tu d i izvozni k re ­d iti. D B H Je lani povečala

k ra tk o ro čn e k red ite za 600 m ilijonov d in , h k ra ti p a je tu d i o d o b rila za 500 m ilijonov d in investic ijsk ih k red itov . K o risti, k i j ih je im elo do ­m ače gospodarstvo o d poslo ­v an ja svoje poslovne banke, so nedvom no znova velike in bom o o n jih v našem tedn iku še po ročali.

Za boljše poslovne stike med bankami

U vodno poročilo d irek to rja DBH Ivana N ovšaka je opo­zorilo , d a so se zarad i san a ­c ije v gospodarstvu lan i zno­va zao strili n e k a te ri gospo­d a rsk i in d ružben i p rob lem i, z lasti pa v p ra šan ja o neza­d o stn i akum ula tivnosti in ne ­zaposlenosti. Č eprav se lan i k red itn i in bančn i sistem b i­stveno n i kaj p rid a sp rem i­n ja l, p a se je le ok rep ila kon ­ku ren čn o st m ed ban k am i — to d a žal taka , k i n i skoncen ­tr ira la razpoložljiv ih virov. Celo več: k o n kurenca je žal o m aja la dosed an je sodelova­n je p r i rešev an ju poslovnih in te resov ob že tak o p o m an j­k ljiv ih sred stv ih n a vseh rav ­neh . V časih je b ilo to sode­lovan je k o ris tn o in p lodno, zdaj p a je om ajano . B anke z

RAZVESELJIVI PODATKI

Nov skok v hranilno- varčevalni službi DBHZdaj varčuje pri Dolenjski banki in hra­nilnici že 24.274 prebivalcev, ki imajo v domači banki nad 5 milijard Sdin vlog!

2e ▼ lanskem poslovnem poročilu DBH je vzbu­dila razveseljivo pozornost številka, da se je v 1968 skupni znesek hranilnih vlog občanov povečal za 11,815.000 din oz. v enem letu kar za 43,25%. Pred lotom dni sm o zapisali, da ima na obm očju DBH že vsak četrti občan hranilno knjižico doma­če banke. Skrb za načrtno varčevanje je banka nadaljevala tudi lani, saj se nenehno zaveda, da ji prinašajo tako zbrana sredstva občanov dodatne m ožnosti za vlaganja v kratkoročne in dolgoročne naložbe. Oboje krepi nadaljnji razmah gospodar­stva na območju, ki ga DBH pokriva.

Napori, ki jih je DBH vložila v organizirano de­narno varčevanje, tudi lani niso bili zaman. Hra­nilne vloge so se v 1969 povečale od 38,596.000 din na 51,914.000 din, tako da znaša enoletno Čisto po­večanje vseh vlog 13,318.000 din oz. 34,50°/». Tak presenetljiv skok seveda v celoti opravičuje porab­ljena sredstva, ki so bila tudi lani namenjena za propagando denarnega varčevanja.

Vloge na vpogled (a-vista vloge) so lani neneh­no naraščale: ob koncu leta jih je im ela DBH že 43,886 000 din oz. 38,31 */o več kot v začetku leta. Vezanih vlog je im ela banka konec lanskega de­cembra za 8,027.000 din oz. 16,95 % več kot v začet­ku leta. štev ilo vlagateljev se je lani gibalo tako­le: v začetku leta je zaupalo svoj denar DBH 22.177 vlagateljev, med letom pa se jim je pridružilo še 2.854 varčevalcev, m edtem ko je 757 vlagateljev med letom ukinilo svoje vloge. Konec leta je im e­la banka 24.274 vlagateljev oz. 2.097 več kot leto dni prej, kar pomeni skok za 9,45%.

Hranilna služba banke je imela lani 29.093 vpla­čil ter 16.126 izplačil. Dvignilo se je tudi povprečno stanje hranilne vloge, ki je znašalo konec decem­bra že 2.138,65 din (konec 1968 pa je bilo 1.740,45 dinarjev).

v išjim i p oob lastili in s se ­deži v repu b lišk ih sred išč ih , k i .razpo laga jo s p rid o b ljen i­m i v iri sred stev rep u b lišk e ­ga ali zveznega pom ena, ope­r ira jo s tem i sred stv i p r i re ­ševan ju različn ih v p rašan j, ki so p re d gospodarstvom in področn im i bankam i. Žal p a p rav te banke odk lan ja jo p o ­slovno sodelovan je p a r tn e r ­jev, ko gre za posam ezne aran žm aje z m edbančn im i od ­nosi. S tem seveda zao s tru ­je jo neenakopravn i položaj o sta lih ban k in lokacijo n ji ­hovega gospodarstva , k a r spe t slab i d o b re poslovne s tik e in j ih celo zavira.

O nekaterih poslovnih uspehih DBH

K red itn i odb o r banke je im el lan i 40 red n ih in 6 iz­red n ih se j. R azprav lja l je o 536 zahtevkih za k ra tk o ro čn e k red ite , o 74 zah tevk ih za odobritev investic ijsk ih poso ­jil, o 86 zah tevk ih za izdajo garancij in o 16 z ah tev k ih ' za k red ite za g radn jo stanovanj za trž išče te r za kom unalno izgradnjo .

Svet delovne skupnosti DBHje im el lan i 9 sej; obravnaval je p redvsem n o tran jo o rga ­nizacijo banke, sp re je l več sam oupravn ih ak tov te r od ­ločal o tekočih zadevah. O seb­n i dohodki v banki so se v p rim erjav i z 1968 zvišali za 11 %. Zdaj dela v bank i 60 delavcev, izm ed k a te rih jih izredno š tu d ira na VEKŠ še 7, n a s re d n ji ekonom ski šoli pa4 delavke.

Skupna bilančna vsota ce­lotnega poslovanja DBH jeznašala lan i 578,276.000 d in a li 136,471.000 d in več k o t v 1968. O bseg bančnega poslo ­v an ja se je s tem lana pove­čal aa 31 %.

Konec 1969 je imela banka za kratkoročno kreditiranje41 % več sred stev k o t v za­če tk u leta , k a r pom eni84.998.000 d in več. Povečanje o dpade p redvsem n a zviša­n je deviznega k ra tk o ro čn eg a poslovan ja , n a zv išan je avi- s ta h ra n iln ih vlog p reb iv a l­stva in n a zv išan je k red itov p r i N arodni b ank i. Za poslo ­v an je b anke je značilno 133°/# povečan je k o riščen ja re- e skontnega k re d ita p r i N a­ro d n i b ank i. V začetku 1969 je k rila DBH o b ra tn a s re d ­s tv a iz b ančn ih sred stev in k red ito v p r i NB v razm erju 29:71, konec le ta p a se je razm erje sp rem en ilo v 31:69 v k o ris t bančn ih sredstev .

K lju b znatnem u povečan ju k ra tk o ro čn ih sred stev p a je b ila lan i likv idnost banke m alce slab ša k o t v 1968 in je znašala 5,1 °/o, le to d n i p re j p a 9 % .

B anka Jr (udi lani vodila zafr. lanu k reditno politiko , vendar je varovala n jeno likvidnost te r za­gotavljala likvidnost svojim po­slovnim partnerjem . K ratkoročni k red iti so se lani povečali za90.259.000 d in ali za 85 %, od te ­ga za blagovni prom et za 28 %, za zaloge 4 % in za druge nam e­ne 68 %.. Med krediti za blagovni prom et so se najbo lj povečali kre ­diti za izvoz, sposobni za re- eskon t. — Med koristn ik i kredi­

tov za občasna ob ra tna sredstva prevladujejo lani industrijska pod­je tja , saj p redstav lja njihova ude­ležba v kratkoročn ih k red itih kar 84 V«. To zahteva razvoj industrije na našem obm očju, saj je treba p rav s k ratkoročn im k red itira ­njem pom agati m ladi industriji, k i povečuje izvoz.

T erjatve do kupcev p ri vseh ko­ris tn ik ih kratkoročn ih kreditov za občasna ob ra tna sredstva so se lani povečale za 41 %, obveznosti do dobaviteljev p a za 83 %, m ed­tem ko so se skupne zaloge pove­čale v istem času le za 32 °/b, od tega predvsem zaloge nedokončane proizvodnje in surovin v industri­ji. P ri tem m oram o poudariti, da so se skupne zaloge povečale le za 32 %, celotni dohodek p a se je zvišal za 36 %.

Za 20% več inve­sticijskih sredstev

Lani je im ela DBH za investicij­ske naložbe (brez sredstev za s ta ­novanjsko izgradnjo) skupno164.193.000 din, k a r je za 27,460.000 d in oz. za 20 % več kot v začetku leta. Od tega je bilo d inarskih sredstev za 156,380.000 din, deviz­n ih sredstev pa za 7,813.000 din. Povečanje investicijskih sredstev izvira predvsem iz vezanih vlog delovnih organizacij, m anjši del pa tudi iz vezanih h ran iln ih vlog p rebivalstva. Skupne oročitve so znašale lani 19,194.000 din, vrn je­ne oročitve p a 2,042.000 din. Iz lastn ih sredstev banke odpade na denar, sposoben za investicijsko potrošnjo , 77 %, na vire sred ­stev drugih bank pa 23 °/t. 2e p la ­n iran ih je za porabo 154,170.000 d in, od tega na obm očju banke 91 % skupnega zneska, v finančne kredite pa je dano 9 */o. Lani je DBH odobrila za 58,073.000 din investicijskih kreditov (od tega s tranšo za 1969: 34,927.000 din , s tranšo za 1970 p a 23,146.000 d in ). Za k red itiran je serijske oprem e je DBH odobrila še posebej 13,210.000 din. Iz posam eznih občinskih sk la­dov skupnih r«zerv je DBH dala razen tega še za 1,909.000 din k re ­ditov na področje občin Krško, T rebnje in M etlika.

Konec 1969 Je im eU DBH 117 iz. danih garancij za znesek 112,568.000 d in , s čim er n i prekoračila dovo­ljenega lim ita.

Devizne račune p ri DBH im a 47 delovnih organizacij; izmed teh s ta dva d irek tna izvoznika (KRKA in B E T I), dve delovni organizaciji pa op rav lja ta devizno poslovanje p rek druge banke.

DBH je lani odkupila za7.504.000 din deviz te r jih prodala delovnim organizacijam . O dobrila je 6,146.000 din deviznih kreditov te r več podobnih kreditov z olaj- šavam i.

Skrb za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo

T udi lan i je D BH s k red i­tira n jem stanovan jskega in ko­m unalnega gospodarstva u re s ­n ičevala n ačrtn o stanovan jsko izgradnjo . V plivala je n a ko­m unalne organ izacije , da so sam e p o sta le in v es tito rji v izg radnji kom unaln ih n ap rav in napeljav , za pro izvodnjo stanovan j za trg p a Je o d o b ri­la k red ito v za 8,033.000 d in . Za kom unalno izg radn jo je b an k a o d o b rila larvi 12 poso ­j il za 8,066.000 din .

Gospodarske in druge de­lovne organizacije so tudi la­ni oročale sredstva za stano­vanjsko izgradnjo svo jim d e ­lavcem . Iz teh sred stev je D BH lani o d o b rila 348 poso ­jil za 7,316.000 d in , od tega 339 poso jil z zneskom 7,168.000 d in za zasebno g radn jo o b . po ­p rav ilo stan o v an jsk ih h iš. Za

D B HNOVO MESTOn akup stanovan j je d a la DBH9 p oso jil za 148.000 d in .

Povečalo se je tu d i število sk len jen ih varčevaln ih vlog, k a te rih sk u p n i znesek znaša zdaj 16,272.000 din . Povpreč­n i ro k vezave se je povečal n a 30 m esecev, povprečn i p o ­godbeni varčevalni znesek pa n a 23.000 d in . P recej varče ­valcev je lani podaljša lo rok vezave svo jih sred stev od 13 n a 24 m esecev. Z nam ensk im varčevan jem je lan i p ren eh a ­lo 35 varčevalcev, za 314 var­čevalnih pogodb p a je DBH o d o b rila 509 poso jil: za n a ­k u p stanovanj 76 posojil za1.922.000 din, za zasebno grad-

p a 433 poso jil za 5,388.0jOd in .

Od sk lada za borce p ri ob ­čini M etlika in T reb n je je DBH prevzela v kom isijsk i posel o d obravan je poso jil bo rcem za st& novanjsko iz­g radn jo . Lani je izdala 141 tak ih poso jil za 1,593.000 din.

Lani je b an k a odobrila ob ­čanom za stan o v an jsk o iz­g rad n jo 60 Vo več poso jil ko t v 1968. P recej več je b ilo n a ­m ensko zb ran ih sred stev go­sp o d arsk ih in d rug ih o rgan i­zacij za tak o jšn je k re d itira ­n je. K onec decem bra 1969 je b ilo ne izkoriščen ih sred stev za te nam ene 7,144.000 din, n ep o rab ljen ih poso jil, k i b i' se m o ra la izplačati lani, pa je bilo k a r 6,924.000 din.

B lagajna banke je lan i iz­v ršila 30.046 vseh vplačil za83.705.000 din , h k ra ti p a je im ela 25.420 izplačil za83.807.000 din.

Razen DBH je na n jenem obm očju odkupovalo valu te še 45 m enjaln ic . Le te so la ­n i odkupile k a r za 51 •/« več deviz k o t v 1968, eno te DBH p a za 6 % več. S kupaj je D BH lani odk u p ila 24 #/» več deviznih sred stev k o t v le­tu 1968.

Poslej tudi poso­jila zasebnim kmetom

V razp rav i so n a zboru b an ­ke znova opozorili, da ' je tre ­b a tu d i posam eznim km etom n u d iti p o tro šn išk i k re d it za obnovo n jihov ih gospodarstev .

Z lasti zdaj, ko je b anka p re ­vzela h ran iln o -k red itn e odse ­ke KZ, je za to ugodna p r i ­ložnost. B anka na j b i del s red stev iz svo jih b ančn ih vi­rov n adom estila s h ran iln im i v logam i km etov in j ih ko t p ro s ta b ančna sred stv a poso ­ja la v ta nam en. KZ Novo m esto , tak o sm o zvedeli na zboru , je že pooblaščena, d a p rip rav i p rav iln ik za da jan je poso jil zasebnim km etom na obm očju banke.

Č lani zbora so p rav takp p o d p rli p redlog, da se še po­večajo nam ensk i izdatk i za učinkovito in sodobno p ro p a ­gando za n ad aljn ji razm ah h ran iln e in varčevalne službe dom ače banke. D osedanji u speh varčevan ja v celo ti po­tr ju je k o ris tn o st teh izda t­kov, h k ra ti p a sp o d b u ja , d a b i zajeli še več p ro s tih s re d ­stev m ed občani.

G lede p o tro šn išk ih k red itov trgovini oz. k red itov za p ro ­d a jo dom ačih avtom obilov bo u p rav n i o dbor b an k e posebej p rip rav il posvet s p red stav n i­ki trgov in in IMV.

Ustanoviteljem banke: 1,807.280,25 din obresti

N a zboru so po trd ili za­k ljučn i raču n in delitev do­h o dka banke, po k a te rem do­b ijo delovne in d ruge o rg a ­n izacije za svoje vloge v k re ­d itn i sk lad b an k e 7 % le tn ih o b resti, k a r d a za lansko leto 1,807.280,25 din. N a zboru so sklen ili, d a bodo o b re s ti iz­p lača li u stanov ite ljem banke do 30.6.1970, vsak izm ed ustanov ite ljev p a lahko s p ro ­stovoljno od ločitv ijo lanske o b re s ti p rip iše o«, o roč i v k red itn i sk lad banke. Sk lepa ­li so tu d i o poslovni po litik i DBH v 1970, sp re je li so p ra ­viln ik o o b re s tn ih m erah in ta rifi za zaračunavan je b anč ­n ih uslug v 1970, sp re je li pa so tu d i le to šn ji p lan dohod ­kov in izdatkov banke. B rez razp rave je b il sp re je t tu d i p rv i del dopoln jenega s ta tu ta banke. Izvolili so člane izvr­šilnega o dbora b anke in im e­novali n jen nov k red itn i od ­bor.

V ZADNJIH LETIH: za 367 odst. več hranilnih vlog in 61 odst. več vlagateljev

LETO: STANJE VLOG: din INDEKS

ŠTEVILOVLAGA­

TELJEV:INDEKS

POVPREČ­NA VLO­GA: din

INDEKS

1965: 11,104.605,- 100 15.033 100 738,68 1001966: 18,839.598,- 170 16.929 113 1.112,86 1501967: 26,780.289,- 241 19.683 131 1.360,58 1841968: 38,595.835,- 348 22.177 148 1.740,35 2351969: 51,913.744,- 467 24.274 161 2.138,65 289

V OKOLIC! VELIKIH LAŠČ

Zemljo bodo analiziraliSpomladi bodo vzeli 200 vzorcev zemlje

K m etijsk a zad ruga Velike L ašče bo v sodelovanju s K m etijsk im zavodom in

Naročili so 35 kosilnic

K m etijsk a zadruga Velike Lašče j’e zak ljučila zb iran je na ro čil za m oto rn e kosilnice. Z an im an je za n ak u p je b i­lo p rece jšn je , saj so jih k m etje n aročili k a r 35, in s i­c er vse znam ke BCS.

T eh kosiln ic je tu d i zdaj že p rece j na obm očju KZ. So n am reč n a jb o lj p rim ern e za k ošn jo n a tak em zem lji­šču, k o t je n a obm očju te zadruge. . D obro je u re jen a tu d i serv isna služba, sa j la­s tn ik i n im ajo težav z n ak u ­pom rezervn ih delov.

K akšna bo cena kosilnic, še ni znano, k e r uvozno pod ­je tje AGROTEHNIKA še ni posla lo ponudbe. V erjetno p a bo nekoliko v išja, k o t je b ila lan i, ko je znašala 7740 din. Lani je K m etijska zad ruga kup ila 21 kosilnic, in sicer z lastn im i devizam i, ki jih je u stv a rila p redvsem z izvozom suhe robe.

Predavanja so šeK m etijsk a p red av an ja na

o bm o čju KZ Velike Lašče še tra ja jo , m edtem ko so v sa ­m ih Laščah že zaključena. V sa tr i p red av an ja v Laščah so b ila zadovoljivo obiskana. P rv a dva s ta b ila o po ljedel­s tvu in živ inoreji, zadn je pa o uporab i u m etn ih gnojil. Z adnjega se je udeležilo oko ­li 80 km etov, ki s*o se zan im a­li p redvsem za ra zm erja p ri m ešan ju gnojil, kakšno gno­jen je je za d o b er p ridelek na ju sp ešn ejše , kako je tre ­b a go jiti, da je poceni in uspešno , in po$pbno.

K m etijsk im in štitu to m o p ra ­vila n a n ek ate rih obm očjih analizo zem lje, p redvsem v tis tih k ra jih , k je r bodo ko- o p e ran tje KZ p ren av lja li h leve ali g radili nove. Z aje­to bo p rece jšn je obm očje zadruge.

Na n ek a te rih obm očjih je b ila analiza že oprav ljena, in s icer delno p r i T urjaku , V elikih Laščah, K arlovici in še ponekod. L etošn jo pom lad bodo vzeli za analizo okoli 200 vzorcev zem lje. Analiza enega vzorca zem lje bo ve­lja la p r i K m etijskem in š titu ­tu 15 din. Z jem an jem vzor­cev bodo n a to nadaljevali vse leto , p rih o d n je leto pa jo bodo p redvidom a tud i dokončali. v

N a k m etijsk ih p redavan jih , ki n a obm očju zadruge po ­teka jo v zadn jih dveh m ese­cih, so se k m etje zelo zani­m ali tu d i za po tek analize zem lje. F. č .

Ceste so hitro splužene

Ob zadn jih snežnih padavi­n ah so im eli c es ta rji polne roke dela. Vse občinske ce­ste oč is titi n i lahko, sa j m o­ra jo d e la ti d an in noč, da usposobijo vse ceste za p ro ­m et. Z daj so v rek o rd n em času sp lužili vse ceste čez noč. C estarji p rav ijo , da jih je k h itre jš i zadn ji akciji spodbud ila k ritik a v našem listu . O bčani in u porabn ik i cest se jim za tru d iskreno zahvalju jem o.

V. S

DOLENJSKI LIST

Strelci imajo kaj pokazati!Prizadevna strelska družina v Ivančni gorici je

imela občni zbor

S tre lsk a d ru ž in a »Sonja Ve­sel« v Ivančni gorici im a nad sto članov, m ed n jim i pa je prece j članov zveze borcev in rezervn ih oficirjev in podofi­cirjev . Na občnem zboru d ru ­žine so se im eli o čem pom e­n iti, pa tu d i z uspeh i so se lahko pohvalili. S p ro sto v o lj­n im delom in s finančno p o ­m očjo občine in k ra jevne sk u p n o sti Ivančna gorica s o . zgrad ili le p o 's tre l iš č e , kočo, balin išče, napelja li vodovod in e lek trik o , zgradili cesto do stre lišča in še m ars ik a j. S tre lišče v Ivančni gorici je tak o lepo u re jeno , d a je v S loveniji m alo takšn ih .

Pokrov itelj, s tre lišča je p red sed n ik ObS G rosuplje tov. Ahlin, k i J e tu d i sloves­no o tvo ril s tre lišče in s tre l ­sko kočo. V točjJnicd v koči

.lahko d ob ijo s t r e lc i 'm e d va­jam i in tekm ovan ji okrepčilo po zelo n išk ih cenah.

N a koči je spom inska p lo ­šča u s tre lje n ih talcev in p a r ­tizanov, ki so j ih v b ližn jem gozdičku pokončali okupa ­to r ji .

S tre lišč« ▼ celo ti dosega svoj nam en, saj n a n jem vsa ­k o le to tek m u je jo tu d i re ­zervn i o fic irji in podoficirji, m lad inci p red v o jašk e vzgoje in m iličn ik i g ro supeljske o b ­čine. V p r ije tn em gozdičku,

oddaljenem kom aj 200 m od Ivančne gorice, je stre lišče v redno ogleda in je n a tu r i ­s tičn ih zem ljevidih že ozna­čeno tu d i ko t k ra j oddiha. M arljivi ivanški stre lc i im ajo vaje vse nedelje in p raznike, n jihova družina pa je m ed 13 s tre lsk im i družiniaimi v g ro ­supeljsk i občini m ed najbolj delavnim i. Člani d ružine p r i ­čaku je jo , da bo odbor, ki so ga izvolili na občnem zboru, vodil delo enako uspešno kot d osedanji.

STEFAN OBLAK

Počasna popravilaPogoste p rek in itve e lek trič ­

nega toka v h ribovitih p red e ­lih sp ra v lja jo lju d i v slabo voljo Z lasti so te p rek in itve pogoste in do lg o tra jn e pozi­m i, ko sneg po trg a žice na om režju , preb ivalci pa' ne m o­re jo tak c j obvestiti e lek tri­čarjev , k i p a tu d i tis p rid ejo tako j o dprav iti okvar.

P rav ijo , d a je b ilo bolje , ko so b ili e lek triča rji v La­ščah, k o t je sed a j, ko im ajo seaež v V idm u-D obrepoljah. R es p a je , d a e le k trič a rji p o ­zim i zarad i o d d a ljen o sti in p repozn ih obvestih n* m orejo vseh o kvar n a o m rež ju h itre ­je odprav iti.

V S.

. :; ■ '; ;

Prve 1500-kubične AUSTIN-MAXIJE, ki so jih začeli montirati v novomeški Indu­striji motornih vozil, smo srečali že na cesti. Prostorno vozilo je zlasti prim em o za obrtnike in trgovske potnike, kar so tudi prvi lastniki v Novem mestu.

Foto: M. Vesel

2881 dolenjskih milijonarjev(N adaljevan je s 1. s tr .) p lačila davka oproščeni: sa ­m o v k ršk i občini bo po p r ­vih pod a tk ih op roščen ih p la ­čila dve tre tjin i občanov. Za- nimivQ je tud i, da je v no- vom eški občini sk o ra j polo­vica vseh tis tih občanov, ki so n a D olenjskem prijav ili vsaj 20.000 d inarjev osebne­ga dohodka, in da Je število na jn iž je v M etliki: 58 obča­nov. R azum ljivo Je, da bodo skupne številke še nekoliko večje, ko se bodo oglasili vsi zam udniki, čep rav je rok že m inil.

Po posam eznih občinah pa je zaen k ra t s tan je tako: v sevniški občini je p rijav ilo dohodek 278 občanov, leto dni poprej pa le 82. R ačuna­jo , da jih bodo obdavčili p r i­bližno 75. R ek o rd er je d i­re k to r s 56.475 d in arji, drugi je p rav tako d irek to r z 48.354 d in arji, tr e t j i pa je zdravnik s 46.000 d in arji p rijav ljen e ­ga osebnega dohodka.

V treb an jsk i občini je m ed 120 p rijav ljen im i — to je še e n k ra t več ko t leto dni po­p re j — na prvem m estu zdravnik s 47.727 d in arji osebnega dohodka, p a tudi n asled n ja dva s ta zdravnika: s 45.495 ozirom a 39.496 d i­n a rji.

V m etlišk i občini so dobili 58 prijav . O brtn ik i bodo, ta ­ko ko t povsod drugod , zaslu ­žek p rijav ili d avkariji tak ra t, ko bo znana odm era. E den od d irek to rjev iz gospodar­stv a je p rijav il 52.000 d in do ­hodka, p rosve tn i delavec na d rugem m estu je im el 40.000 din osebnega dohodka — a ne sam o v prosveti! — na

Zaposleni v Nemčiji!

Po novih p o jasn ilih nem ­šk ih predpisov se m orajo n aši delavci, k i se m ude dom a na ob isku in so zbo­leli, tako j jav iti zdravniku, n a to p a najpozneje v 24 u ra h dostavil p o trd ilo o nezm ožnosti za delo ob­m očnem u zavodu ali n je ­govi podružn ici za social­no zavarovanje. Sam o v p rim eru p rid o b i bolni de ­lavec pravico do nadom e­stila osebnega dohodka, v nasp ro tn em pa m u teče ta p rav ica od dne, ko je svo­jo delovno nezm ožnost p r i­jav il zavodu za socialno zavarovanje ali njegovi po­družnici.

tre tjem m estu pa je sp e t go­spodarstven ik z 39.000 d i­n a rji.

V črn o m aljsk i občin i je m ed 151 občani re k o rd e r d i­re k to r m an jšega p o d je tja s47.000 d in a rji zaslužka. Sle­d ijo m u ekonom ist, inženir, pro feso r, d irek to r, v e te rin ar, ru d arsk i nadzorn ik in drugi. Več k o t polovica vseh pa davka ne bo p lačala.

Davčna služba v občini K rško je dobila 292 p rija v v lanskem letu , letos pa 628. D irek to r je p rijav il 50.404 d i­n a rje . M ed prvimi petim i v občin i so sam o inžen irji in d irek to rji.

K očevska davčna služba je dob ila 540 p rijav , k a r je za 300 več ko t lani. Zdi se, da 30 občanov davka n i p r ija ­vilo, čeprav b i to m orali s to riti, č e ne upoštevam o obrtn ikov , je n a jv išji osebni dohodek p rijav il d irek to r —53.000 d inarjev . N a drugem m estu je kom erc ia list s 47.000 d in arji.

V ribn išk i občini je im elo več k o t 20.000 d in arjev do ­hodkov 107 občanov, rek o r­d e r p a je b il uslužbenec z41.000 d in a rji. O sebni doho ­dek je p rijav ilo vsaj d v ak ra t več občanov k o t lani.

...vandrovcek moj, kam bova vandrala midva nocoj?

Novi načrti * postelj niL etošn ja do len jska tu ri-

stičn a u p an ja so bržkone največja dosle j. K ar po Vrsti so se n am reč gostinska in ho telska p o d je tja odločila, da bo tre b a le tos m odern iz ira ti in obnoviti s ta re o b jek te te r p ostav iti nove. Postelj' je v sezoni p rem alo in m nogo go­stov m o ra p rav zarad i tega od iti n ap re j.

T ak po jav je zlasti pogost ob av tom obilsk i cesti, k je r si v T reb n jem , n a O točcu, v Š m arješk ih in C ateških To­p licah p o d a ja jo tu r is te do ­besedno iz ro k v ro k e — p ro ­s to ra p a ob ičajno n im ajo n i­k je r. Z arad i takega s ta n ja je p rav dobrodošla g rad n ja m o ­te la v G rosupljem , ka bi lah ­ko v glavni sezoni že sp re ­je l p rve goste, če bodo g rad ­n jo h itro nadaljevali.

S icer p a im ajo n ačrte za g radn jo novih hotelov skoraj povsod: na O točcu bodo brž ­kone gradili najbo lj eksk lu ­zivnega, s kegljišči in zaba­višči p resenetljiva pa je tu ­di odločitev C ateških Toplic, za ka te re je bilo pričakova­ti, da bodo po zgraditvi nase­lja bungalovov in m ilijon ­

sk ih obveznostih , k i so s i jih naložili s k red iti, m alo po ­čivali. V šm a rje šk ih T opli­cah bodo n a jp re j dokončali s ta re n ačrte ; zgradili bodo večji b e tonsk i bazen.

N a tu ris tič n o sezono se vneto p rip rav lja jo tu d i v Be­li k ra jin i, v D olenjskih T o­p licah in na K očevskem . Me­tlišk i h o te l bodo povečali za p rib ližno 20 p o ste lj, u re ­dili bodo nek d an jo gostilno M akar, kopališče in kam p ing ob K olpi. Na gtradnj\> ho tela raču n a jo tu d i v D olenjskih Toplicah, v K očevju p a n a ­m erava h o tel »Pugled« g ra ­d iti m otel n a Jasn ic i. V črn o ­m aljsk i občin i žeMjo tu r is tič ­no p o p estriti V inico. Z elja in n ačrto v je to re j dovolj.

2 al p a lahko že zdaj zap i­šem o, da bo D olenjska tu d i letos im ela p rem alo p oste lj, da bi lahko v sezoni sp re je la vse tu ris te , k i jo bodo obi­skali. Od štev iln ih n ačrto v pa čeprav bodo vse u resničili, v te j sezoni nam reč ne bo k o ris ti. R es p a je , da b i s tako izgradnjo p rih o d n je le­te sko ra j podvojili m ožnosti za tu rizem p r i nas.

NOVO V ZAD­NJIH DNEH

N a D olenjskem je vse po sta rem : Caiteške Toplice so še vedno povsem zasedene, d ru g je p a im ajo dovolj p ro ­s to ra za tu ris te , Id žele do ­p u s t p reživeti še v zadn jih dneh zim e. T udi cene so še p rim ern e m rtv i tu ris tič n i s e ­zoni.

P lod m edobčinskega sodelo­v an ja v tu rizm u je prospekjt D olenjske, k i je zagledal luč sveta p re d n ekaj dnevi. Izda­la ga Je D olen jska tu ris tič n a zveza v nak lad i 70.000 izvo­dov, obsega p a tu ris tičn o pom em bne p o datke za grosu ­peljsko , rib n išk o , kočevsko, črnom aljsko , m etliško , novo ­m eško, treb an jsk o , sevniško, k ršk o in breži&co občino. Po­sebej so om en jena vsa go­sp o d arsk a sred išča, avtokam ­pi, p lan insk i dom ovi in tu r i ­stičn i b iro ji, n a k a r ti p a so n a risan e vse tis te podrobno* sti, ki jih v d an ašn jih dneh zahtevajo tu ris ti . S tirijezični tek s t so av to rji oprem ili z lep im i barvn im i fo tografijam i, p ro sp ek t pa je b il tisk an v I ta liji, k a r dokazu je tud i kva­lite ta izdelave.

Ne besede, pomoč

potrebujemo!( N a d a l je v a n je s 1. s t r . )

stvarne in d a bi m orale o d ­ločneje n ačen ja ti n a jbo lj p e ­reča v p rašan ja , k i jih p r in a ­ša reform a. O m enjali so z la ­sti devizni režim , u sm erjan je naložb, povezanost salouprav- ljan ja z gospodarjen jem in druge stvari. Posebej so opo­zorili n a v p rašan je nerazv itih obm očij in ugotovili, da je za pom oč neraav itim p o tre ­ben stv a ren program , ki bo določal naloge in obveznosti posam eznih organov. T udi glede k m etijs tv a so m enili, d a n im am o izoblikovanega sta lišča o tem pom em bnem v p rašan ju in d a bo zato ve­dno več težav.

V razprav i o gospodarje ­n ju z gozdovi so se s tr in ja ­li s povzetkom sta lišč , ki jih je posredovala repub liška konferenca SZDL, m enili p a so, da bi bilo treb a p ri sp ro ­ščan ju p ro m eta z lesom u b ­ra ti s red n jo po t, d a bi od­pravili dosedan ji m onopol goodnih gospodarstev, p rep re ­čili pa m oreb itno prekupče- valstvo in špekulacije .

Ugotovili so > da so p o ­slanci p reobrem en jen i z de­lom in d a bo treb a stike z volivci oživiti z razgovori, s pom očjo tisk a in na podob­ne načine. Sprejeli so tud i delovni p rogram k luba za L 1970, ki zajem a na jbo lj p e re ­ča v p rašan ja n a dom ačem obm očju.

V delavskem skladu brez presenečenja!

26. feb ru arja so v Novem m estu p o trd ili zak ljučn i ra­čun sk lada za zdravstveno zavarovanje delavcev za le­to 1969. Ta je im el nekaj več ko t 41,234.000 d in dohod­kov in sk o ra j 42,090.000 din izdatkov in je to re j p rigo ­sp o d aril p rim an jk lja j okoli850.000 din . K e r p a je p rav to liko d en arja n a obveznem rezervnem sk ladu , bodo p r i­m an jk lja j lahko p okrili in gospodarili v leto šn jem le tu brez neporavnan ih obvezno­sti. Skupščina socialnega za­varovanja delavcev je poob ­lastila svoj izvršni odbor za sk lep an je pogodb o p o tro š­n ji d en arja z zdravstvenim i zavodi.

Premalo amortizacijePregled ob likovanja in upo ­

rabe am ortizacije v delovnih organizacijah kočevske obči­ne kaže, da p o rab ijo ta d enar za odplačilo n a je tih posojil. P rav zarad i p o m an jk an ja a- m ortizac ijsk ih in tu d i o sta lih d en arn ih sredstev im ajo m no­ge delovne organ izacije teža­ve p r i posodobljartju svojih ob ra tov in nabavi novih s tro ­

je v .

C * * * v V’

Sejmišča

Na sejmu višje cene2. m arca je bil na novo­

m eškem se jm išču p rece jšen prom et. N aprodaj je bilo 486 prašičkov in 1L1 glav živine. K upci iz bližn jih in oddalje ­n ih k ra jev so pok u p ili 437 go­ved in 59 p u jskov . V ele so p ro d a ja li po 6.30 do 6.70 d in k ilogram , k rave po 4 do 5 d in k ilogram , m lado živino po 5.80 do 6.80 d in kg, p raši­či pa so velja li 190 do 640 din .

Brežiški sejem28. fe b ru a rja je b il v BreSV

cah se jem , n a ka terega so p rip e lja li km etovalci 531 m an jših in 32 večjih prašič* kov. Do tr i m esece s ta ri p u j­ski so šli v d en ar po 14 do 14,50 din, večji p a so bili po 8 d in kilogram žive te^e. P ro ­dan ih je bilo 496 prašičkov .

OGLE* DALO

MLA»DIH

kulturain

izobra­ževanje

Koncert solidarnosti

v sobo to je b il v Dom u k u ltu re n asto p b e a t sk u p i­ne »Faraoni« iz Izole. č ep ra v je b il to v zelo k ra tk em ča ­su že n jihov d ru g i n a sto p v Novem m estu , je b ila d v o ra ­na sk o ra j po lna. Ig ra li so p redvsem n a jm o d ern e jšo pop^ glasbo, ki jo je m lad ina to ­p lo pozdrav lja la . V stopnice so b ile zarad i zadnjega dne v m esec u ' m ogoče res m alo p red rag e (10 d in ), č is ti dobi­ček p a je n am en jen za po ­m oč B an ja luk i.

Med najboljšimi so Mirenčani

M ladinsk i ak tiv n a Mi rad so ­di m ed n a jb o ljše v treb an jsk i občin i. M ladi se u d e js tv u je jo v šp o rtu , v dom ačem d ru štv u TVD P artizan , posam ezniki p a tu d i v k u ltu rn o po litičnem živ ljen ju . M irenski m ladinci so lani u red ili svoj p ro s to r v k u ltu rn em dom u. O dprli so ga n a dan m lad o sti, ko so o rgan iz ira li tu d i celo v rsto šp o rtn ih tekm ovanj. N ajveč zaslug za usp ešn o d e lo ko lek ­tiv a im a n e u tru d n i p red sed ­n ik Tom až P lazar. Z. G.

Ponikve: »Poročil se bom s svojo ženo«

V aški ak tiv ZMS Ponikve im a d ra m sk o sekc ijo , k i se je že lo tila p rv e naloge: nar študdraJa bo d ram o M arjan a M arinca »Poročil se bom s svo jo ženo«. P rv ič se bo pred- stav ila obč instvu m aja . Z de­n a r je m j i bo pom agala tudi k ra je v n a sk upnost. M ladinci iz Ponikev de la jo d obro , za ­to p ričak u je jo , d a se bo v m lad in sk o organ izacijo včla­n ilo še več m lad ih .

2 . G.

Mladina, vse ti nudimoTako pravijo starejši, ki pa nimajo, tako kaže naš primer, posebnega razumevanja za delo

v mladinski organizaciji

Zgodilo se je v črno­maljskem »BELTU«, mi­slim pa, da to ni osamljen primer. Prizadeven in de­laven mladinec, ki je bil pobudnik za ustanovitev mladinskega aktiva v po­djetju, je član predsed­stva občinske konference ZMS Črnomelj. Pred do­brim mesecem se je ude­ležil nekaj sej in sestankov med službenim časom, ob koncu meseca pa so mu izplačali precej manjši o- sebni dohodek kot prejš­nje mesece. Kršii je de­lovno disciplino in ni bil ria delovnem mestu.

Razumljivo je, da je na naslednjem sestanku mla­dinske organizacije zapro­sil, naj ga razrešijo neka­terih dolžnosti ali pa naj mu krijejo razliko pri o- sebnem dohodku; tako na­mreč ne more iti naprej.

Vprašanje je, če so v »BELTU« že kdaj resno razmišljali, kako zelo je

v takem podjetju, kot je njihovo, potrebna mladin­ska organizacija, ki naj bi združevala slovenske de­lavce in mlade delavce drugih narodnosti. Mladi ljudje začnejo delati naj­prej v svoji organizaciji. Prav je tako, zlasti še za­to, ker je čedalje manj takih, ki bi bili zagnani in prizadevni. Pozneje ali pa istočasno se vključujejo tudi v druge organizacije in po tej poti rastejo lah­ko v dobre samoupravljav­ce.

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko izostankov si pišejo drugi člani družbeno — političnih organizacij, če se 'udeležijo dopoldanskih sej. Mladinska organizaci­ja bi jim morala biti ena­kovredna. Vsaj tako je bi­lo slišati na seji ZK, kjer smo te podatke izvedeli od predsednika občinske konference ZMS.

M. PADOVAN

Nepravilnosti do vajencevS problemske konference

je v Sevnici, posvečenemladinske organizaci-

učencem v gospodarstvu

O bčinska o rgan izac ija ZMS iz Sevnice je v p e tek p rire ­d ila p rob lem sko konferenco o učencih v gospodarstvu , k a te re se je udeležil tudi p red sed n ik konference ZM L ju b ljan a B o ru t M iklavčič. U deleženci so obravnavali p re d k ra tk im izvedeno an k e ­to , ki je pokazala nek ate re n ep rav iln o sti v p o d je tjih .

D elavke, kii so n a polletnem p riu čev an ju v konfekciji »Ju­tran jk a« , n a p rim er, ne p re ­jem a jo nobene n ag rade , d o b ivajo le m alioo, n iso pa n i­ti socialno zavarovane. D ru ­gače je to u re jen o v sosed ­n ji to v arn i LISCA. Ta vp ra ­šan ja im ajo dob ro u re jen a v sevniški KO PITARNI, k je r p re jem ajo vajenci prvega let­n ika 18 odst. osebnega do­hodka d rug ih delavcev, vajen ­ci d rugega le tn ika 24 odst. in

Največ glasov za „Mendozino"Poslali s te nam 84 kuponov. Odločili ste:

1. »Mendozino« Ivica Šetfezi - 36 glasov,2. »Moj dom je zaprt« Slaki, 12 glasov,3. »Pridi, dala ti bom cvet«, Eva Sršen, 9 glasov,4. »Ljubi, ljubi, ljubi«, Eva Sršen, 8 glasov,5. »Čemu da živim«, Mišo Kovač, 6 glasov

2 reb je odločil takole:1. T a tjan a M iklič, T rebn je

109, T R E B N JE dobi ploščo »I^a d rugem koncu ceste« Pe­ra D im itrijev iča ,

2. V era L akner, Livold 39, KO ČEV JE, dobi p loščo »Zvon ljubezni« vokalno-instrum en- ta lnega an sam b la »Delial«,

3. M a iija P rija te lj, 2 a ln a 38, GRO SUPLJE, dobi ploščo

»Malom b arkom p reko m ora« Liriije Percan . ,

)Plošče so da rilo blagov­

nice MERCATOR, k je r lahko kup ite na jnovejše p lošče. P re jšn ji teden pa je darovala p lošče za naše izžrebance novom eška E- LEKTROTEHNA.

NAJrVJPLOTTa teden sem najraje poslušal (a ) melodijo:

Im e In priimek

Ulica _________

M Kral

Rok: 9. marec 1970Kupon št

tre tjeg a 30 odst.V k rm eljsk i M ETALNI va­

jenci sicer večk ra t dela jo n a ­du re , vendar je to delo ved­no p rostovo ljno in dnevu z n ad u ram i sledi p ro s t dan. Tak način so na konferenci pohvalili. V razprav i je bil om enjen tud i način priuče- van ja , ki ga u p o ra b lja jo v novom eškem LABODU. T am im ajo u re jen o tako , da je de­lavka sicer brez delovnega razm erja , če pa po enem m e­secu pokaže dober uspeh, jo sp re jm ejo na delo.

N a konferenci so govorili še o n ek ate rih p om an jk ljivo ­stih v kovinski in lesni s tro ­ki. Pokazalo se je tud i, da je tre b a te s tv a ri u red iti z za­konodajo v celo tn i republik i.

A. Ž.

Pripravliaio nartizan- ski nohod

T ab o rn išk a četa »Treh sm rek« iz Sevnice se p r i­p rav lja na večje akcije . P re jš ­n jo nedeljo je p rip rav ila po ­hod članov, ki so svoje vešči­ne pokazali tud i v s tre lja n ju z m alokalib rsko puško h a ba ­lone. Sedaj p rip rav lja jo večji p a rtizan sk i pohod, n a k a te ­rem bodo podelili tud i p ri­znan ja , ki jih bo p risp ev ala občinska k onferenca ZMS.

»Tehniška ustvar­jalnost mladihcc

28. feb ruarja so na G ospodar­skem razstavišču v L jubljani od ­prli razstavo »Tehnlfike u s tvarja l, nostl m ladih«, Id prikazuje do ­sežke celotne delavnosti Ljudske te h n ik i in tud i stvaritve posam ez­nikov na tem področju . Na raz. stavi prikazujejo rezultate svo- joea dela člani fotokrožkov, m o­delarji, JamarM, fo toam aterji, ra . ketar.1l (iz Cel la in Šm artnega ob Pald) te r Tehniška založba in M ladinska knjiga s tehnično lite ­ra tu ro . Razen tefra 20 pod jetij p rikazule tehnične predm ete, ki jih Izdelulelo.

To Je začetek p rireditev , ki Jih im a v načrtu za letoSnle leto or- gpni7ac i 'a Lludske tehnike.

26. feb ruarja so predstavniki LT sklicali tiskovno konferenco In natresli n o v ln v lem vrsto voraftnn), ki m učilo orfrnnlznello. M anika 1'm nredvsem So okrog 200 soo. sobnih vz<?o11tellev< u«trerno u re ­jene delavnice 7.n tehnični pouk v *olah te r sodobna tehnična uči’n. lerače in lite ra tu ra . Pon- rlnrili so. da le treba že nred. So>=ke o troke > uvaiat.i v svet te h ­nike te r a n u l i r a t i v7.“ibe . ki oVnVe za’n terec 'rn to 7a te delav­nosti, n rlte^niti d f iik e v zitnh te r otfivlti delo v občinskih s„ofih LT.

Fars tava na! bi prikazala, kak- Sen bi m oral hiti tehnični ooiik v *oiah. na*n»n tehnične v*<*o'e in kdo 1e dolžnn za to skrbeti.

razstave priporočajo vsem Solarn! A. V.

Gostovanja so običajno dragaTudi z domačimi kulturnimi delavci in skupinami bi lahko pripravili več prireditev - Razstavo 49 kočevskih likovnikov-amaterjev je pohvalil tudi Božidar Jakac - Prispevek k razpravi o poživitvi

kulture

V z a d n je m o b d o b ju j e b ilo v K o č e v ju v eč s e s ta n ­k o v , n a k a te r ih so r a z p r a v l ja l i o p o ž iv itv i in f in a n ­c i r a n ju k u l tu r e . S k o r a j v e d n o s o b ili v o s p r e d ju o d r s k a d e ja v n o s t in k o n c e r t i v eč a li m a n j p o k lic n ih s k u p in , k i o b ič a jn o v e lik o s ta n e jo , o b is k p a im a jo d o k a j p ič e l. P o z a b lja m o p a n a m a r s ik a j , k a r im a m o d o m a , k a r je c e n e je in k a r je v e d n o d o b r o o b is k a n o .

P red lan sk im je b ila za ob ­č inski p razn ik v m ali d vora ­ni D om a telesne k u ltu re za­n im iva »Likovna razstava ko ­čevskih sam orastn ikov«. Na n je j je razs tav lja jo devet­in štirid e se t dom ačih kočev­sk ih likovnih u stvarja lcev . Pokazali so , kako sk rb e za svoje izpopolnjevanje v p ro stem času in kako do je ­m ajo okolico, ž ivljenje. To pa je posebno pom em bno seda j, ko vse večja in d u stri­a lizacija lju d i že ob liku je po svoje.

R azstavo je obiskovalo nad 1000 lju d i, ki so s svo­jim i vpisi v knjigo gostov iz­razili veliko željo , da bi b i­lo še več tak ih razstav .

Sam m o ste r B ožidar Ja ­kac, ki je bil n a razstav i nad tr i u re , j« vpisal v knjigo: »Pričujoča razstav a lju b ite ­ljev likovnega dela p riča o veliki de javnosti. Prav je , da n iste p restro g o zb ira li, da p rid e tak o lahko vsak po svoje do izraza. M ed razstav ­ljen im i deli je nekaj tak ih , ki zaslužijo p ozornost in p r i ­znan je in sk riv a jo v sebi ta ­len tiran o st in m ožnost n a ­d a ljn jega razvoja. U pam in želim , da b i svoj ta le n t tud i izrabili. Je pa lju b ite ljs tv o sam o po sebi n ek a;, k a r op lem en itu je u s tv a rja lca sa ­m ega, in p r i tem je sreča pom em ben m otiv . V tem je tu d i razvoj poznavanja ln

Veliko hrupa za nič

V zadnjem hipu sta biliv Novem mestu odpove­dani đve kulturni prire­ditvi, ki nai bi bili v po. častitev slovenskega kul­turnega praznika v Dolenj­ski Galeriji: 21 februarja s0 obiskovalci zaman pri­šli na Prešernovo prosla­vo, ki jo je napovedala šola za zdravstvene delav­ce, 27. februarja zvečer pa zaman na literarni večer, ki sta ga pripravljala DPD Svoboda »Dušan Jerebn in podružnica Slavističnega društva. Zakaj ni bilo pri­reditve, nismo mogli zve­deti, medtem ko so raz­logi za odpoved druge zna­ni: prireditev je bila sla­bo pripravljena, zato so prireditelji sklenili, da je bolje nič dati, kot slabo dati! Sicer pa mnogi me­nijo, da je bilo spet le (ne prvič) veliko hrupa za nič!

boljše razum evanje kvalitet­nih s to ritev um etn o sti sploh. M nogo n a jb o ljš ih želja vsem , ki se opa ja jo z lepoto, ki je edina, ki lahko rešu je po ­sam eznika in sk u p n o sti v lep ­še življenje.«

M enim , da bi se m orali ob tem zam islita, pogovoriti in spe t p rired iti kakšno podob ­no razstavo.

A. Arko

Janja Kastelic:

O b 8 .marcu

Na milijone rdečih cvetov je ta dan na milijone žena razveselilo.Na drugem koncu svetaje isti dan na milijone lačnih žena za lačne otroke kruha prosilo.

Srečanje mladih pevcev

N a p roslav i 25-obletnice os­voboditve 26. a p rila v D olenj­sk ih T oplicah bodo n asto p ili m lad insk i pevsk i zbori iz č r ­nom aljske, m etliške, novo­m eške in treb a n jsk e občine. N jihov n asto p se bo im e­noval »Srečanje m lad ih pev­cev«. To so sk len ili pedago ­ški in glasbeni delavci iz teh občin na posvetu 2fi. fe­b ru a r ja v Novem m estu . T a nasto p bodo na jb rže šteli za m edobčinsko rev ijo pevskih zborov.

»Bitka na Neretvi« teden dni v »KRKI«

V novom eškem k inu KR­KA bo od 10. do 16. m arca n a sp o red u B ulajičev film »B itka n a N eretv i, ki je bil p red k ra tk im u vršen m ed n a jre s ­ne jše k an d id a te za O skarja . V sak d an b o sta dve p re d s ta ­vi (ob 16. in 18. u r i) , v n e ­d eljo , 15. m arca p a bodo film zavrteli k a r p e tk ra t. Za šole bodo posebne p red stav e po znižani ceni. V stopnice bodo začeli p ro d a ja ti že 5. m arca, ne bo pa jih m ožno rezerv i­ra ti. S ind ikalne podružn ice, k i si bodo ho tele reze rv ira ti več k o t 10 vstopnic, na j že­ljo spo roč ijo po telefonu št. 21-210 v dopoldanskem času . v endar bodo m orale vstopn i­ce k u p iti še isti dan.

7. marca ob 19. uri bo v novomeškem Domu kulture nastopila akademska folklorna skupina »France Ma­rolt« iz Ljubljane s celovečernim sporedom, ki pa je pripravila za proslavo 50-Ietnice ljubljanske univerze. Vstopnine za ogled prireditve, organizirane na čast dnevu žena, ne bo. Na nastop mednarodno priznanega ansambla vljudno vabimo!

Mali kulturni barometer

Nova komisija26. fe b ru a r ja je im el p rvo

se jo izvršni o d b o r Zveze k u l­tu rn o p ro sv e tn ih o rganizacij v N ovem m estu . M ed d rug im je im enoval kom isijo za glas­beno vzgojo in jo določil za izvedbo občinske rev ije m la ­d in sk ih pevsk ih zborov. V k o ­m isiji so g lasbeni delavci, ve­činom a iz šol.

Kulturna skupnostV Č rnom lju so im enovali

in iciativni o d b o r za u stan o ­vitev tem eljne k u ltu rn e sk u p ­nosti. O dbor že p rip rav lja o snu tek s ta tu ta in p red lo ­ge na podlagi javne razprave, ki je b ila lansko jesen z n a ­m enom , da bi ustanovili kul. tu rn o sk p n o st za obe b e lo ­k ra n jsk i občini.

■ »NASA ULICA« V KNJIC.I —H um oreske Evgena Ju riča, ki iz­ha ja jo v sobotni prilogi »Dela«, bodo v kratkem izšle v sam ostoi- ni knjigi. N atisnilo jo bo CGP Delo.

■ KAJUHOVIH NAGRAD N10 BO— K ajuhovih nagrad za leto 1969 ne bo, ker je na razpis prispelo prem alo del. Poslane tekste bo ž irija upoštevala pri podeljevanju nagrad za leto 1970.

■ JAKI NA NKWYORSKI RAZ­STAVI — V G aleriji naivnih v New Y orku Je bila razstava pri- m itivnega slikarstva H aitija in Ju­goslavije. Obiskovalci so med d ru ­gim videli tudi dela Jožeta H orva­ta Jak i ja iz N azarij

■ »NERETVA« KANDIDAT ZA OSKARJA — BulajkSev film »Bit­ka na Neretvi so uvrstili med n a j­resnejše kandidate za najvišjo film sko priznanje — O skarja To je sporočil Gregory Pečk, pred- sednik am eriške film ske akadem i­je , ki podeljuje to nagrado.

■ BANJALUKA DOBI GALERI­JO — Od potresa porušena B anja ­luka bo dobila novo galerijo. Za to hišo um etnosti so um etniki iz vse Jugoslavije žc prispevali okoli fiOO slik, kipov in grafik , p ričaku ­je jo pa, da bodo vsega zbrali oko­li 1S00 del.

M »SEDMINA« V CANNESU — Slovenski film »Sedmina«, posnet po istoim enskem rom anu p isatelja

B ena Zupančiča, bodo predvajali na m ednarodnem film skem festi­valu v Cannesu. Poznavalci meni­jo , da ta film ni povsem brez m ožnosti, da se visoko povzpne

■ »PROBLEMI« PRED POSLAN­CI — Poslanci slovenske skupšči­ne so zastavili več vprašanj v zvezi z izhajanjem revije »Proble­mi«. Zanim a Jih, koliko družbene, ga denarja gre za to revijo , ali je kaj narejenega, da se prepreči objavljan je raznih pam fletov, ki v slabi luči p rikazu jejo našo druž­bo in podobno.

■ LETOS SPET V KOSTANJE­VICI — V Kostanjevici bo letos spet oživel kiparski delovni pro ­s to r Form e vlve. Sim pozija se bo udeležilo več dom ačih in tu jih um etnikov. Prijave bodo začeli zb irati v kratkem .

■ DVORIŠČE ZA GOSTOVA­NJA — Dvorišče brestaniškega gradu, v katerem Je tudi muzej izgnancev, Je zelo akustično in prim erno za prireditve. K ulturni in drugi delavci Iz tega k ra ja so p repričani, da bi B restanica ob dobri organizaciji gostovanj kul­tu rn ih (tud i gledaliških) skupin lahko postala eno pom em bnih ku ltu rn ih središč Spodnjega Po­savja.

S! FILMSKA GOSTOVANJA — Škocjanski kino gostuje vsako so. bodo tudi v sosednji Sn iarjetl, k je r im ajo le od časa do časa kakšno ku ltu rno prireditev.

1>0TA

DEŽURNI POROČAJO

■ TAT ODPELJAL KOLO — Izkolesarnice na novomeški železni­ški posta ji je neznanec 23. febru ­a r ja odpeljal žensko kolo, la st Franca H lebca iz Dolnjih Kamene.

■ VLOM V AVTO — Ivan Ru­kavina je 24. feb ru a rja popoldne park ira l osebni avto p ri gradu Otočec. Ko se je vrnil, da bi se odpeljal, je ugotovil, da je nekdo vlom il v avto. Neznani storilec m u je iz avta ukradel transisto r, plašč in blazino, vse vredno okoli 2.000 din.

■ UKRADLI OKRASJE Z AVTO. MOBILA — Franjo Tom as je 28. feb ru a rja park ira l svoj osebni avto v Jerebovi ulici. K o je vozilo za­pustil, so 'neznanci po trgali z n je ­ga okrasne letvice.

■ PRED TRGOVINO SE JE PREVRNIL — M inulo soboto se je pred trgovino DOLENJKE v M okronogu prevrnil tovornjak , na­ložen z blagom . Voznik B ogom ir Frankovič je p reh itro zavil s k ri­žišča in nesreča je b ila že tu .

KOČEVJE: HOTEL SKOČITI V RINŽO — Močno vinjeni Jože Ko­zole iz 2elin je hotel 24. febru ­a rja okdli 1.20 skočiti v Rinžo. Se p rej j e . razgraja l in m ahal z nožem. Skok sta m u preprečila dva občana. Nekaj dni prej je Kozole tud i kričal in se slekel do pasu, nakar so ga m iličniki odpelja li na postajo m ilice, k je r se ie pogrel, nato pa so ga n a ­potili domov. Zaradi obeh d e jan j so ga predlagali v kaznovanje sod­niku za prekrške.

KOČEVJE: PRIDRŽAN NA PO­STAJI — 28 feb ruarja o b 23.45 je Jože K rošelj iz Kočevja razgra.ial in razbijal V rudniški restavraciji. M iličnika sta ga Odpeljala domov. N ato je še dom a razgrajal in grozil družini, zato so ga do iz- treznitve pridržali na postaji m i­lice.

Javorovica - počastili so spomin na 146 padlih borcevNa Javorovici so zmagali: črnič, Kušer, Henčič, Serinijeva in Sajetova - Veleslalom na Javoro­

vici bo postal tradicionalen

R ib n ič a n S ta n is la v K e r s n ič j e 1. m a r c a n a a v to m o b il ­s k i c e s t i ( n a p o t i p r o t i Z a g re b u ) p re h ite v a l to v o r ­n ja k . N e n a d o m a je f ič k a z a n e s lo m e d s k a le v u se k , o d k o d e r s e j e o d b il in o b s ta l s r e d i c e s te n a » h rb tu « . V o z n ik in n je g o v a ž e n a s t a b i la p r i n e s re č i p o š k o d o ­v a n a , g m o tn o š k o d o p a so o c e n ili n a 9000 d in .

(F o to : U JV N o v o m e s to )

ZGODILO SE JE JANUARJA POD GORJANCI

Ženo pretepel, otroke nagnal

Na Javorovici v Gorjancih je bilo v nedeljo sm učarsko tekm o­vanje v veleslalom u za »Cankar­jev mem orial«. N astopilo je blizu 100 tekmovalcev iz Novega m e­sta, Šentjerneja , Vavte vasi, Do­lenjskih Toplic, T rebnjega in Žu­žem berka, Na progi, dolgi 1000 m, ki je b ila zahtevna, je bilo veliko padcev, vendar kakšnih težjih po­škodb ni bilo. N ajboljši sm učarji so p red spom enikom tragično pre ­m inulega IV. ba ta ljona C ankarje­ve brigade prejeli prehodne poka- el občinskega združenja borcev NOV Novo m esto, osnovne šole »M artina K otarja« in združenja borcev NOV Šentjernej.

Rezultati: p ion irji — 1. Črnič(Dol. Toplice) 1:07.9; 2. Zupančič (Vavta vas) 1:09.1; 3. T urk (Dol. Toplice) 1:11.4; 4. do 5. Šonc(Rog) in B učar (Vavta vas) 1:12.0; ekipno — 1. Vavta vas (Zu­pančič I, Zupančič II , Bučar) 215.1; p ionirke — 1. Serini (Rog)

1:21.1; m ladinci — 1. Kušer (Dol. Toplice) 1:20.5, 2. Bukovec (Rog) 1:24.5; 3. Pelko (Dol. Toplice) 1:33.3; 4. Švent (Rog) 1:33.4, 5. Jan (Rog) 1:34.0; ekipno — 1. Rog I (Bukovec, Jan , Švent) 275.0; m ladinke — 1. Saje (Rog) 1:40.3; člani — 1. Henčič (Rog) 1:19.5; 2. Turk (Rog) 1:34.8; 3. Mlekuš (Š entjernej) 1:36.3; 4. Ruden(Š entjernej) 1:44.0; 5. Rebernik(Rog) 1:47.0; ekipno — 1. Rog (H enčič, Turk , Rebernik) 281.3.

J . V.

Cizelj zmagal v KrškemV nedeljo je bilo v K rškem od­

p rto občinsko šahovsko hitropotez­no prvenstvo, na katerem je igralo 10 igralcev. Zmagal je m ojstrsk i kandidat Cizelj iz L jubljane. K on­čni vrstni red: 1. Cizelj (L jub­ljana) 16,5, 2. Levičar 15,5 3. R u­p a r (oba K rško) 12,5, 4. Micič 12, 5. Ilinčič (oba Brežice) 11,5 itd .

L. HARTMAN

Brezposelni F. Š. se je v zadnjem času večkrat pijan znašal nad družino - Če lepe besede ne

zaležejo, mora poseči sodišče

N e k e g a m rz le g a ja n u a r s k e g a d n e , b i lo j e že p r o t i v e č e ru je 4 0 -le tn i P . š . , d e la v e c b re z z a p o s li tv e , s to p i l p i ja n v sv o jo h iš o n a D o lžu . V d ru ž in o , k i š te je p o le g 4 m la d o le tn ih o t r o k tu d i ta š č o , j e p o g o s to p r i ­h a ja l » o k a je n « . K a d a r s o v id e li ta k e g a , s o s e m u u m a k n i l i , k e r s o v e d e li, k a j s€ \ la h k o z g o d i • . .

Občni zbor NK Bela krajinaIzredno uspel občni zbor nogometašev Bele kra­jine — Odločno so za to, da dejavnost ne zamre

— Predsednik je postal Franc Moljk

13. marcaZ okrožnega sodišča v N o­

vem m estu so sporočali, da s£ bo razp rav a zoper C irila Jam n ik a in Janeza M urna, ki se zagovarja ta zarad i ubo ­ja kem ika Janeza Ž iberne, nadaljevala 13. m arca ob 8. u ri. Zvedeli sm o tu d i, d a bo Jam n ik a na zaključni razp ra ­vi zagovarja la novom eška od­vetn ica M argareta Z akonjšek. P ričak u je jo , d a bodo tega dne naposled tud i izrekli so ­dbo obtoženim a.

T udi tis tega dne je b ilo ta ­ko, k e r je b il zunaj sneg, iz hiše n iso m ogli kam daleč. ' F . Š. je po iska l ženo in Jo začel zm erja ti, grde b ese ­de pa so letele tu d i n a ta ­ščo. N aposled je dvignil t o -. ko in m ahnil po ženinem obrazu. O troci so se okleni­li m ate re , pa tud i njdm ni. p rizanesel. Z ženo vred jih je nagnal v noč . . .

K do ve, kaj bi se bilo zgo­dilo, ~ k o -hi ta d ru ž in a živela daleč od vgsl! K er §o v vsa-' k j ,va^| tu d i . d o b r l j u d j e , so se pregnsmčj žatek lj k sose­du . ž en a se je ponoči v rn i­la dorriov, o troci pa so p re ­spali noč pod s treh o d o b re ­ga sovaščana, ki jih je ta k o tu d i zavaroval p red n ad a lj­n jim očetovim p regan jan jem .

F. š . se je znašel n a jp re jv zapisnik ih delavcev javne v arnosti, zdaj pa Še p red jav ­nim tožilcem . Epilog bo p red sodiščem , ki im a p rav i­co za taka d e jan ja p risod iti zaioomo kazen do treh let.

F . g . je že p re j delavcem cen tra za socialno delo ob ­

ljub il, da se bo poboljšal. Z d e jan jem letošnjega jan u ­a r ja p a je dokazal, d a je o b lju b a zanj zgolj lepa bese­da, k i jo lahko vsak tren u ­tek zavrže. .

Za ženo, o troke in taščo , p a n a jb rž tu d i za vso vas, je zdaj edino up an je sodišče. S liša ti je, da so dokazi do ­volj teh tn i za kaznovanje F.S Ali pa bodo s tem tu d i razm ere v d ružin i F. Š. za vselej u re jene?

Pred k ra tk im je bil v Č rnom lju občni zbor NK Bela k ra jina . Med 30 priso tn im i je bilo k a r 20 igral­cev, ki so pokazali, da jim ni vseeno, kakšna bo nadaljn ja uso ­da nogometnega kluba. Med ig ra l­ci je bilo veliko m ladih obrazov, ki se zelo zanim ajo za nogomet in ki jim ni vseeno, če bo klub prenehal delati. Skoda, da se obč­nega zbora niso udeležili vodilni ljud je iz občine; vsaj predsednik ali predstavnik ObZTK.

Poročilo o delu k luba v le tu 1969 je podal sek reta r Stane M avnn. Njegovo poročilo je bilo izčrpno, k ritično in zelo dobro. Na zadnjem občnem zboru, ki je b il avgusta, 1968, je bil izvoljen 11-članski upravni odbor. Upravni odbor se je v žačetku resno lotil vseh n a ­log, vendar je že po treh mesecih dela odnehal, tako da je nadaljn ja

Avto treščil med skale j Ekipa Novega

K

■ METLIKA: Z AVTOM JO JE ZBIL — Justin Sedavc iz S m artna p ri L itiji Je 27. feb ru a rja na Vino­gradniški cesti v M etliki zbil z osebnim avtom 70-letno Justino Japelj. Odpeljali so jo v bolniš­nico, k je r so ugotovili poškodbe na glavi in prsnom košu. Kaže, d a je prišlo do nesreče zato, ker Jap ljeva na cesti n i b ila dovolj previdna.

■ ŠENTJURJE: S FICKOM V VSEK — Stanislav Kersnič iz R ib. nice je I. m arca popoldne p ri Š en tju rju na avtom obilski cesti s ličkom prehiteval tovornjak . Za­neslo ga Je v vsek, odkoder se je avto odbil in 6e prevrniti na streho. Voznik In njegova tona s ta b ila huje ran jena, škodo pa so ocenili na 9.000 din.

■ CiOTNA VAS: MOPEDIST ZA. DEL AVTO — Stanislava Škof iz L jubljane je 28-februarja na cesti p ri Gotni vasi prehitevala osebni avto. Tedaj se je s stranske ceste p ripelja l m opedist M arko Balaba. nič in zadel njeno vozilo. Škodo so ocenili na 600 din.

■ BIČ: NESREČA PRI POČI. VALISCU — Stane M ihelič iz To. m lšlja p ri Igu Je 26. februarja zvečer počival s tovornjakom s prikolico na počivališču p ri Biču. K o Je hotel spet odpelja ti, so je S tovornjakom pripelja l Stjepan Andrcič iz Zagreba. Čeprav sta voznika zavirala, sta se tovornjaka zadela, škodo pa so ocenili na 600 d in ,

■ NOVO' MESTO: NEPREVID­NO S PARKIRIŠČA — 28. febru. a r j a zvečer je Zvone Pirc iz Gor. n je S traže neprevidno odpeljal osebni avto s park irišča na Glav­nem trgu v Novem m estu. Po ce­s ti se Je tedaj pripelja l z osebnim

avtom N ikola Cvetaš iz L jubljane, ki ga je P irc zadel, šk o d e je bilo za okoli 800 din.

■ POGANCI: AVTO V JARKU— 28. feb ru a rja zvečer je Novo- m eščan Ivan Hočevar vozil osebni avto od Težke vode p ro ti Nove­m u m estu. Pri Pogancih ga je za­neslo v ja rek , s sprednjim delom vozila p a je zadel v vsek. Škodo so ocenili na 900 din.

■ MIRNA PEC: MED SREČA­NJEM TRČILA — 1. m arca sta

se na cesti m ed Dolenjo vasjo in M im o Pečjo zaletela osebna av­tom obila, ki s ta ju vozila Drago, tin G rah in Stane Srovin. Škode je za okoli 900 din.

■ TREBNJE: « AVTOM V SKA- LO — Milič Vučkovič iz Zagreba se je pelja l 1. marca t osebnim avtom iz T rebnjega p ro ti Odrgl. Z zasnežene in poledenele ceste ga Je zaneslo v skalo, k je r se je ustavil. Škodo so ocenili n a 700 din.

■ CATEZ: TRČENJE AVTO-MOBILOV — Na Čatežu ob Savi s ta 24. feb ruarja trč ila osebna avtom obila, ki s ta ju vozila Mu. s tafa Sadikovič iz Brežic in Ani­ca Kostanjevec iz Krškega. K rš­ka voznica Je b ila laže poškodo­vana, m edtem ko so gm otno ško­do ocenili na 2.000 din.

■ KRŠKO: NESREČA DOMA­ČINOV — Na Cesti krških žrtev v K rškem sta se 25. februarja zaletela z osebnim a avtom obilo­m a dom ačina Ivan S terle in Prane Lapuh. Škode je bilo za okoli 3.000 din. Cez dva dni s ta sc na tej cesti zaletela tudi Franc Balon iz Čateža z dostavnim av­tom in Sevničan Ju rij Tasič z osebnim avtom . Tudi ta nesreča je povzročila 'oko li 3.000 din ško­de.

2. m arca dopoldne je Slobodan Stankovič z avtobusom niškega EKSPRESA na , avtom obilski cesti p ri H rastju prehiteval tovorn ifk v trenu tku , ko ie njega že prehi-. teval z osebnim avtom Franc M encinger iz L jubljane. Avtobus« je osebno vozilo z zadnjim delom odbil s ceste med skale, da se ie prevrnilo , na to pa se — obrn je ­no v drueo sm er — snet postavi­lo na kolesa. Avtobus ie takoj po nesreči odDelial da 'ie . škodo na Ljubi'ančanovem avtu so oce. nili na 12.000 din.

Poškodoval sovaščana35-letni M. O. iz ša lke vasi Dri

Kočeviu se je m oral w ed k ratk im zagovarjati na sodišču, ker ie lažje oo^kodoval nekega sovašča­na. Sodišče ga je kaznovalo s trem i meseci zapora: p ri izreku sodbe le upoštevalo, da se ie m o­ral že lani zagovariati zaradi ena­kega d e 'an ja . 7a tako kasen se ie sodišče odločilo tudi zato. ker število podobnih kaznivih d e j a n i narašča. S-

Silovit nalet3. m arca doooldne ie na zasne­

ženi cesti ori Družinski vasi zane­slo nrikolif'o tovornjaka, ki ea ie p ro ti L iubliani vozil F ranio Dumič iz M aW a Lipovca v okolici Sam o­bora. Ko je b ila orikolica na levi polovici ceste, ie vanjo silovito treV.il italiianski tovornjak s p ri­kolico. s katerim se je nasproti p ripelial A rturo Sfiligoj iz Gorice. PH nesreči si je ooškodoval no<*o Sfili®o<ev sovoznik Remo Fabris. fmiotriri škodo pa so ocenili na20.000 din.

Smrtna nesreča na Dobu

27. fe b ru a rja doooldne se je m ed delom v KPD Dob, k je r je p re s ta ja l kazen, sm rt­no ponesrečil 24-letni Tone R obek s T rške gore p ri No­vem m estu . D obil je tak o hude poškodbe, d a je m ed prevo ­zom v bo lnišn ico um rl.

m

mesta prvaV nedeljo je bilo v Novem me­

stu občinsko ekipno prvenstvo v namiznem tenisu, ki so se ga ude­ležile ekipe iz Noveca m esta, Straže, Š en tjerneja in Vavte vasi.

Rezultati — moški: Novo m esto I : gim nazija (N. m .) 5:2. Novo m esto II : OŠ »Katja Rupena« 5:1. Novo m esto II : Straža 5:0, Vavta vas : S traža 5:4, Šentjer­nej : g im nazija 2:5, Novo m esto I : Vavta vas 5:0. Straža : OŠ »Katja Rupena« 2:5, Novo m esto I : Šentjernej 5:2, Novo m esto II . S traža 5:0, Vavta vas : OŠ »Ka­tja Rupena« 0:5, Novo m esto I : Novo m esto II 5:3, O š »Katja R u­pena« : Gim nazija 1:5, Šentjernej

Vavta vas 5:0 b. b.Končni vrstni red: 1. Novo m e­

sto I (Som rak, Kapš, Kovačič) 2. Novo m esto I I (Ubl, Žabkar, P re ­zelj), 3. gim nazija (Solak, Blažon, Šepetave), 4. OŠ »Kat.ia Rupena«,5. Vavta vas, 6 . Straža, 7. Šent­jernej.

Rezultati — ženske: Vavta vas I : Vavta vas II 3:0, Vavta vas I : Novo m esto 0:3, Novo m esto : Vavta vas II 3:1.

Končni vrstni red: 1. Novo m e­sto , 2. Vavta vas I in 3. Vavta vas II. P- UIIL

Osnovna vrlina — hrabrost!

V nedeljo popoldne je bilo na 30-metrski skakalnici na Javoro ­vici v Gorjancih področno sm u­čarsko tekm ovanje, na katerem je nastopilo 40 skakalcev iz Kočevja, Novega m esta, Vavte vasi, Šent­jerneja . Dolenjskih Toplic in Žu­žem berka. Na tem tekm ovanju je sm učar Janez Novinec iz Vavte vasi • postavil nov rekord skakaln i­ce s skokom 26.5 m .

Rezultati: člani — 1. Novinec(Vavta vas) 202.0 (22.5 , 26.5); 2. Ruden (še n t.) 177.9 ( 22 , 22.5): 3. V irant (Vavta vas) 172.2 (22, 25.5 p ); 4. Potočar (Š ent.) 167.9 ( 22 p, 24); 5. Novak (Kočevje) 165 (19.5, 23); starejši m ladinci — 1. Šin­kovec (Šent.) 208.5 (23, 25.5); 2. Selak (Šent.) 197.9 (25, 27 p); 3. Pelko (Dol. Toplice) 197.6 (23,25.5); 4. K ušer (Dol. Toplice)186.0 (22.5. 25); 5. Murn (N. m .)173.4 (21, 24); m lajši m ladinci —1. Prudič (Š ent.) 189.9 (22. 23.5):2. D ular (Vavta vas) 153.2 (21, 22 p); 3. Franko (Vavta vas) 142.0 (17, 21); 4. Zadravec (Vavta vas)130.4 (19, 21); 5. Zvan (Dol. To­pilce) 118.5 (16. 18.5); m la ’ši pio- n lrji — 1. Sluga (Šent.) 146.3 (18,20); 2. Nose (Vavta vas) 142.0 (18,21); 3. Kuhelj (2B k.) 102.0 (14,18.5); s tarejsl pionirji — 1. Re. Kali (Kočevje) 169.2 (19.5, 23.5);2. Prudič (š e n t.) 147.9 (18.5. 20.5),3. Piškur 138.8 (17.5. 20.5), 4.Skedelj 132.1 (17.5, 19.5), 5. Bu­čar (vsi Vavta vas) 18.5, 17.5).

S. lHlKL

usoda k luba b ila v rokah dveh ali treh članov odbora, ki so ga­ra li za vse. Vzrok, da UO id op ra ­vil svoje naloge, je verjetno tud i v tem , da je bil preveč številen in se je vsak zanašal, da bo njegovo delo opravil kdo drug.

Klub je delal v izredno, težkih okoliščinah, če ne celo v na jtež ­jih odkar obstaja. Vse se p r .tn e in konča p ri denarju . Iz nedelje v nedeljo se je pojavljalo vpraša­n je obsto ja kluba, saj ni bilo sred ­stva n iti za najnujnejše. Izredni zavesti igralcev se je' treba zahva­liti, da so sploh zdržali.

Ko je bilo najtežje, jim je p re ­cej pom agala tovarna BETI, ki jim je brezplačno naredila garn ituro dresov. Enako je pom agala sindi­kalna organizacija BELTA, rudni­ka K anižarica in še nekateri d ru ­gi, ki so zaslužni, da je nogometni klub še pri življenju.

B lagajniško poročilo je ravno tako prebral S tane M avrin. Dohod kov so imeli nogometaši 7 :><-0 cLn, izdatkov pa 7.164.

Po poročilih še je razvila plodna razprava, v kateri šb priso tn i m e­nili, da klub »Bela krajina« m ora še naprej obstajati. Tem u v prid govori tudi zanim anje igralcev, ki je naj večje m ed mladino.

Izvolili so nov 7-članski upravni odbor, ki je dobro sestavljen in obeta, da bo delo steklo tako, kot m ora. Predsednik je Franc Moljk, podpredsednik Bojan Vipavec, ta j ­ni Stane Mavrin, člani pa Leo­pold S tarešinič, Ivan Kram arič, Peter Terzič in Ante Šabič. V nad ­zorni odbor so izvoljeni: Janez Vit- kovic, Ivan Zunič in Pero Medič.

Na občnem zboru so govorili tu ­di o zlati plaketi, ki jo je dobil k lub v počastitev 50-letnice NZJ na predlog NZS ko t priznanje za uspehe v tem športu . P risotni so poudarili, da ta p laketa n i samo zasluga sedanjih igralcev, am pak priznanje vsem, ki so kdaj bili v tem klubu ali ga podpirali. Za­to je upravni odbor sprejel na ­logo, da zbere vse p re jšn je in se­danje igralce in vodilne člane k lu ­ba te r se jim zahvali za njihov delež pri dodelitvi dragocene p la ­kete.

A. LATERNER

Škerli in Penko v vodstvu

Na šahovskem prvensvu Novega m esta so bile odigrane prekinjene in odložene p a rtije 7. in 8. kola. Doseženi so b ili naslednji rezultati: Adamič : S itar 0:1, S itar : B^ela- novič 1:0, Mladineo : Penko 0:1, Šporar : Milič 0:1, Adamič : Iste ­nič 1:0, H rovatič : Adamič 1:0,Jenko : Vene 0:1, Milič : Petkovič 1:0, Udir : Šporar rem i, Penko : Škerlj rem i, B jelanovič : Mladineo 1:0, Škerlj : Bjelanovlč 1:0, Špo­ra r : Penko rem i in Istenič : H ro ­vatič 1:0.

Vodita Škerlj in Penko 6,5, sle­d ijo S itar in Petkovič 4 (2), Bjela- novič 4, Udir in Šporar 3,5 (1) itd .

J . UDI K

Dolenjski smučarji vedno boljši

Pisali smo že, da je bilo 22. fe­b ru a rja na Zelenici republiško p io ­nirsko šolsko prvenstvo v slalom u in veleslalomu. K er smo dobili uradne rezultate, objavljam o uvr stitev vseh naših tekmovalcev.

Slalom — m lajše pionirke: 3. Serini (OŠ N. m .); m lajši pionirji: 22. Turk (OŠ N. m .). . , ,

Veleslalom — m lajše pionirke: 3. Serini (OS Novo m esto), 25. Adamič (OS N. m .); m lajši p ion ir­ji: 61. Suln, 62. Peric, 66. J . TurK, 71. V. Turk (vsi OŠ N. m .); s ta ­re jši p ionirji: 20. Šonc (OS N. m .), 56. Černič (OS Dol. Toplice), 62. Zupanc (OŠ N. m .), 64. Bajc (OS K rško ); cicibani: 8. VVahtcr (OŠ N. m .), 25. Pucelj (OS N. m .), 27. Peric (OŠ N. m .).

Od tu in tam■ NOVO MESTO — Na Izbir­

nem šahovskem hitropoteznem tu rn irju za udeležbo na prvenstvu slovenskih m est v Domžalah je igralo 8 šahislov. Na dvokrožnem tu rn irju je zmagal prof. Penko s 13 točkam i, sledijo Milič 10,5, Ko- m elj in Istenič 7,5 itd . (J. U .)

■ BREZICE — Učenci osnovne šole Bratov R ibarjev so tekm o­vali v sm učanju in sankanju . V veleslalomu so bili najboljši: Še­petave, Jurkas in H ršak, pri de­kletih pa T atjana Avšlčeva. V sko­kih so prva m esta osvojili _ F. O šterbenk, Jurkas in Verstovšek.V sankanju sta bila najboljša S lan ca Ribič in M_rko Špoler.

(P. R .)■ SODRAŽICA — V letošnjem

šolskem letu na osnovni šoli de­luje šahovski krožek, v kateram je 30 učencev. Pred k ra tk im je bilo končano šahovsko prvenstvo osnovne šole. Deset najbol j§ih. ša- histov bo zastopalo šolo na tek ­m ovanjih z bližnjim i osem letnim i šolam i. Rezultati: 1. Peter Urh (26,5), 2. S tanko Kočevar (26),3. Dušan Urti (25), 4. Rude Lov­šin (23,5), sledijo Tone F ajd isa , Jože Lušin. Lado Lusin itd. (M. B .)

■ OTOČEC — Pretekli torek je b il na Otočcu m edšolski šahovski dvoboj med učenci Otočca in Šentjerneja. E kipi s ta Se razšli a neodločenim rezultatom 5:5. Re­zultati: Prudič (Šent.) — GriJ (Otočec) 2:0, B učar — Puševec 0:2, Prudič — Piberčnik 1:1, Stro- j n — Kink 1:1 m B učar — Jera* lič 1:1. (Z. Š.)

■ BREŽICE — Pod pokrovi­teljstvom ObZTK Brežice in o r­ganizacij osnovne šole Bratov Ri­barjev iz Brežic je bilo. izvedeno pionirsko občinsko prvenstvo r veleslalomu in skokih. Zmagoval­ci so bili: veleslalom ?— ml., m la ­dinci: 1. Pogačar (OŠ Brežice); pionirji: 1. Ju rk as (OŠ • Brežice); pionirke: 1. Avšič (OŠ Brežice); skoki — m l. m ladinci: Ošterbenk (Brežice); p ionirji — 1. Tom še (OŠ Brežice). Sodelovalo je 64 tekmovalcev iz Brežic, Bizeljske­ga, Pišec, Cerkelj in Velike Doli­ne. (P. R .)

■ NOVO MESTO — Pričelo se je zimsko prvenstvo novomeške gimnazije v košarki. Na tekm ova­n ju sodeluje . 6 m oških ekip. . V prvem kolu so bili doseženi n a ­slednji rezultati: 4. a b ^ 2 e20.0 b. b ., 2. a b — 1 . b 88:12 in3. a b -r-. 4. b 95:7. (V. Š.)

■ ČRNOMELJ — V telovadni­ci osnovne šole s ta se v p rija te lj­skem povratnem dvoboju , pom e­rili ekipi gim nazije in Semiča. Po izredno razburljivi igri so zmagali gimnazijci s 3:2 (2:15,’ 15:13, 11:15, 15:12, 16:14). Za gim ­nazijo so igrali: Gavrilovlč, No, vak, Š trajn , Laterner, Ferlež in Zalokar. (A. L.)

■ BREŽICE — V povratni p ri­ja te ljsk i nogom etni tekm i je enaj­sterica Bregane v Brežicah po­novno zmagala s 7:3. Domači so b ili goštom enakovredni sam o t prvem delu tekm e, ko je bil re . zu ltat 1:1. (V. P.)

■ SODRAŽICA — Čem nekaj tednov bodo rokom etaši prvič preizkusili svoje znanje na neka­terih rokom etnih tekm ah. Zaen­k ra t bodo m orali vsa srečanja od­igrati na tujem , ker njihovo igri­šče še ni urejeno. Igralcev je do ­volj; ko bo igrišče nared , bo ta igra’ v Sodražici im ela veliko p ri. vržencev. (M. B .)

_ BREŽICE -T ŠŠD na osnovni šoli B ratov R ibarjev je priredilo m edrazredno tekm ovanje v košar­ki. V moški konkurenci je zm a­gal 8. d razred. Doseženi pa so b ili naslednji rezultati: 8. d —8. c 24:21, 8. d — 8. a 29:20, 8 . d— 8. b 26:18, 8 . a — 8. c 18:12, 8. a — 8. b 14:10, 8. b — 8 . c 26:14. N ajboljši strelec je bil Andrej Fetlich. Dekleta pa so odi­grala tr i tekme: 8. c — 8. a 15:13, 8. b — 8. d 14:6 in 8. b — 8 .0 13*5 (P R )

■ KRMELJ — V tre tjem kolu tu rn irja za naslov hitropoteznega prvaka K rm elja je med šestim i udeleženci zmagal Debelak z 8 točkam i, sledijo Prosenik 7, Kos, š r ib a r 6,5 itd. V skupnem seštev­ku točk vodi š r ib a r pred Dcbo- lakom . Prosenikom itd . (B. D.)

H| MIRNA — M irenski nogo­m etaši so odprli le tošnjo nogo­m etno sezono. V gosteh so im eli noeom etaše P ap im ičarja iz Ra­deč. Domači so z boljšo igro p re . m aeali goste s 7:5. S trelci so bili: M. T ratar, 3, štef.-nič 2, šm uc in Medič no 1. (A. T.)

M KOČEVJE — Sm učarski sko­ki so bili nekoč v Kočevju zelo p riljubljeni. V zadnjem času pa le dejavnost povsem zam rla zara­di tega. ker so neodgovorni ljud­je čez leto uničili skakalnico. Od­nesli so vse, ka r ie bilo na ska­kalnici lesenega. V zadnjem času na se obetajo kočevskim sm učar, jem boljši časi. P a trona t nad n ji­m i le nrevzelo Gozdno gospodar­stvo Kočevje, ki jim bo tudi_ fi­nančno pom agalo. Vadbo sm učar­jev je prevzel znani šnortn i dela­vec inž. Tone Prelesnik. (A. A.)

D NOVO MESTO — V aprilu bo v Novem m estu dem onstracij, ska rutrbv tekm a med dvema eki­pam a Ljubljane. Srečanie bo p ri­pravil igralec solitske NADE Jo . sip Radanovie. ki ie ori vojakih v Novem m estu. (S. K .)

KREM!

Obleka tega medveda je odšla v Italijo. Pred kratkim ga je uplenil pri Velikih Poljanah Luigi Lamboradi iz Brescie. Tehtal je 176,5 kg. Srečni lovec je tretji

z leve — na glavi im a kučmo. (Foto: Mohar)..... m e d v e ( | a

»Pojedli bomo surovega«, so ga dražili doma prijatelji pred odhodom na lov v Jugoslavijo

23. februarja okoli 20- ure je italijanski lovec Luigi Lamboradi, odvetnik iz Brescie, streljal v re­virju lovsike družine Veilike Poljane na m rbovišču pri kraju šob a na medveda.

K ot je že običajno , tudi to k ra t lovci n iso šli tako j za n jim , sa j je sm rtn o zade­ti kraJj n aših goedov še ve­d no nevaren .

I ta lija n sk i gost je bil vso noč v sK rbeh, če bodo n a ­sledn je ju tro m edveda našli, š io je celo tak o daleč, d a so m u m orali p re ro k o v ati iz k a r t, če bo »svojega« m edve­da tud i res dobil.

Seveda je bil lovec nasled ­n je ju tro zelo vesel, ko so m edveda našli. Ležal je le okoli 3 do 4 km daleč od m rhovišča, k je r je gost s tre ­lja l n an j.

M edved je teh ta l 176,5 kg.

2 H A*#

Uspešen preizkusS težavo sem prisopihal v

tretje nadstropje v občinski hiši v Kočevju na podružnico Zavoda za zaposlovanje.

»Pri moj krvav, dušo bom izdihnil!« sem dejal. »Ne bi mogli imeti pisarn kje nižje, posebno še vaš oddelek, ki ga obiskuje precej ljudi?«

Uslužbenec se je prijazno nasmehnil tn me potolažil: »Bo že prav tako, stric. Zdaj lahko vsaj ugotovimo, kdo je sposoben za lažje m kdo za težje delo/«

»Poglej ga, šmenta!« sem si mislil, »to pa res ni ne­umno. Pri zdravniku moraš počepati, da ugotovi, koliko si zasopel, tukaj gre pa kar mimogrede, pa se še sleči ni treba!« a . A

Končno prviNa seji kluba dolenjskih

poslancev v Brežicah je pred­sednik Jože Knez ugotovil: »Vemo, da je naše gradbeni­štvo najdražje v Evropi« — Pa smo Jugoslovani spet na prvem mestu!

Kakor obrnešK o so v k lu b u do len jsk ih

poslancev pretekli č e tr tek go­vorili o šolstvu, je poslanec M arjan Jenko opozoril na program »100 let — 100 šol«. »Točno, v 100 letih sm o zgra­diti res s to šol,« sć je za­sm eja l Franci Beg.

Pravilen naslov je nam reč bil — ob stoletn ici šolstva 100 šol! Na glavo postavljene be­sede pa so ka jp a k uresn ičlji­ve.

To sicer za naše m edvede ni p o seb n a teža, sa j jih je b i­lo up len jen ih že več, ki so teh ta li n ad 300 kg.

V endar je b ilo lovčevo ve­se lje k lju b ‘tem u p rece jšn je . Zvedeli sm o, da v Ita lijo ni odpelja l le Kožuha, am pak tu d i m edvedovo stegno (ven­d a r ta del novice ni p rev er­jen ).

Lovec Luigi L am boradi je ob d o b ri k ap ljici našim lov­cem zaupal, d a so ga p red odhodom na lov v Jugosla ­vijo dom a njegovi p rija te lji dražili, d a ne bo n ikoli u p lenii m edveda. P rija te lji so celo tvegali izjavo, »da bodo m edveda, z izjem o kožuha, surovega po jed li, če ga bo uplenil«. K ako se je zadeva v I ta liji končala, nam ni znano.

Po sp re je tem lovskem p la ­n u lahko v rev irju lovske druž ine Velike Po ljane pade­ta v tem lovskem letu dva m edveda. Drugi še ni o d stre ­ljen . j . p.

Nedvomno je, da je Dečina bogu za hrbtom. Je va­sica štirih hiš v kanjonu ob Kolpi. Na drugi strani reke je strm breg. Tam je že Hrvaška. Do Dečine ne pride nobeno vozilo, razen kmečkega voza. Steza nad Kolpo je edina zveza s svetom . Do Starega trga je uro hoda, tja pa prihaja avtobus.

Umirali so drug za drugim

Š tiri le ta s ta ra je v to do ­lino p riš la m ala M arija , ta ­k ra t še Š terkova iz S tarega trga. O trok , ki bi se m oral d ržati še m ate re za k rilo , je že m o ral služit. T ako se za čne p ripoved sto letn ice .

— B ila sem za čobanko (p astirico ) p r i več h išah . N a­zadnje sem bila v Sodevcih p ri m očni h iši. Im ela sem zm eraj dovolj je s ti, več si človek ta k ra t sp loh n i želel.

— S te hodili v šolo?— To pa, to! š e s t razredov

sem nap rav ila v S ta rem tr ­gu. Moj u č ite lj je b il neki S tanovnik . Lepo n as je na ­učil p isa ti, š e danes sam a p išem p ism a žlah ti v Ame­riko. V šolo sm o 'zm eraj ho­dili bosi. Pozim i, k a d ar je b il velik sneg, sm o o sta li dom a.

— Ali se sp o m in ja te m la ­d ih let? v p rašam sto letn ico bolj naglas, k e r zadn je čase ni več na jb o ljšeg a sluha.

T akoj je im ela solze v očeh. N ekajkirat si jih je ob­risa la , p red en je spregovori­la o na j lepših letih.

— T am , k je r sem služila, sm o im eli nekoč z idarje .

Kozolec zgorel, drugo so rešili2. m arca je p ožar un ičil ko ­

zolec A lojza V rtačiča s P r is ta ­vice p ri šm a rje šk ih Toplicah , po zlu p a je š lo tu d i 7 to n sena in večje količine žaga nega lesa. Poklicni gasilci iz Novega m esta , ki so km alu p riš li n a k ra j nesreče , gore­čega poslop ja n iso m ogli re ­šiti, p rep reč ili p a so, da se n iso vžgala p o slop ja v Dližini. šk o d o so ocenili n a 20.000 din. D om nevajo, d a je ogenj za­ne tila e lek tričn a isk ra po k ra tk em stik u v kab lu elek ­tro m o to rja .

E den je b il iz H o rju la p ri V rhniki dom a. T akoj m i je b il všeč, jaz p a n jem u . H o­te l je , naj b i šla z n jim a n isem ho tela iz n aših k ra jev . T ako m e je im el rad , da je sam osta l na tej revščini. T is tih nekaj le t v zakonu z M arinčičem je b ilo lepih. Dobro nam je šlo. Im eli sm o več pom očnikov, on p a je bil z idarsk i m o js te r. V ečkrat sm o potovali v H o rju l na njegov dom . K o je m ož um rl, sem 50 le t s ta ra vzela vdov­ca z več o tro k i. Od ta k ra t sem šp eh a rjev a .

— Ste im eli kaj o tro k in k ak o so ženske včasih ro ­dile?

— D eset o tro k sem rod ila tako ko t vse ‘•druge. Dom a. O zd ravn iku ali bab ici ni bi­lo ne duha ne sluha. Pom a­gale so m i sosede. O troci so m i še m ajh n i p om rli. Od vseh dese tih je sam o še eden živ. Sem m islila , da bom oči z jokala, ko so drugega za d rug im polagali v k rsto . H u jše bolečine za m ate r ni. K am en v -v o d i n i to liko p re ­sta l k o t jaz , ko sem izgub­lja la n a jd raž je .

Po porodu dva dni v postelji

— K oliko časa so p red sto le ti ženske po poro d u ležale?

— P ri nas, k je r je b ilo ta ­ko rekoč vsega p r i h iši, sem lahko o sta la dva dn i v po­ste lji, d ruge pa niso. Takoj so m orale de la ti.

S ta rk a im a p rav dober spom in, zato sem z vp raša ­n ji v rta la n ap re j.

— K akšna je b ila nekdaj vaška h ran a? N ajb rž d rugač ­n a k o t danes?

— Takega ki bi z ju tra j pil kavo, n ism o poznali. Zelje ali repa, žganci ali prežganka so bili na m izi, a še taga ni b i­lo v ob ilju . O poldne še—

MIŠO KOVAČ NAPOVEDUJE NOV SIJAJEN USPEH:

Po štirih „zlatih" - spet senzacijaZdaj je idol publike - njegova pot ni bila lahka ne hitra - V manj kot letu

dni štiri zlate plošče - Zdaj napoveduje nove uspehe

M išo K ovač, k i zdaj p o tu ­je po S loveniji, n i razočaran , da n i zm agal n a jugoslovan­sk i tekm i za pesem Evrovi- zije: »Nikica M arinovič lah ­ko sodi o tem , k je najlepše nam ažejo obrvi, n im a pa p o j­m a o tem , k a te ra pesem bo na jbo lj všeč evropsk im tele ­v izijsk im gledalcem ,« trd i M išo in obenem p ris tav lja , da bo odm ev tekm ovan ja n a jti v p ro d a ja ln ah plošč. »Moja: PO JDI, LE POJDI bo dobila zlato ploščo.«

T ako trd i pevec, ki je ne ­dvom no n a jbo lj p o p u laren v Jugoslaviji, sa j je od lanske­ga m a ja do zdaj dobil k a r š tiri a la te plošče. Tega do­slej m zm ogel n ihče drug , n iti še rfez i in ne p rva dam a naše popevke G abi Novak.

šib en išk i pevec, ki je s lu ­čajno nasto p il n a pesm i n e ­znanih talen tov in zm agal, ni im el m eteorskega vzpona: njegova po t je šla p rek p e t­ja v beograjskem K rista l b a ­ru , m ukom a se je p reb ija l po k oncertih , »će si neznan, po tem m oraš b iti zares do­ber, da uspeš — ali p a m o ­ra š im eti zveze,« p ripovedu je zdaj, ko m n izbirčna lju b ­ljan sk a p u b lik a v dvoran i

Tivoli p loska in č e tr t u re sk an d ira njegovo im e.

M išo je idod p ub like , B o žo P o d k ra jšek , ki vodi slo ­vensko tu rn e jo , p a ga k a j­pak tu d i hivali ko t p rijazn e ­ga, n a jb o lj kva litetnega in na jbo lj zanim ivega, k a r jih je dosftej vodil. In teh n i b i­lo m alo!

» P rija te lja v našem poslu ni,« se nasm ehne K ovač, »v do b rih odnosih sem s šerfe- zijem in z D edičem in m o r­da celo m alo p rija te lj z B e­

ograjčanom B obom Stefano ­vičem . P ravi p r ija te lj je kom ­p o n ist D jo rd je Novkovič. Za tvojo ljubezen bi dal vse, p a je pesem , ki bo letos dobila največ priznan ja,« trd i zdaj Z agrebčan Kovač. S trah u ne P ožina več, pove tis to , k a r m ora povedati: tu d i jugoslo ­vanska g lasba je p o sta la ko ­m erc ia ln a in Kovač je tip i­čen predstavmiik tega, čem ur b i v A m eriki rekli »biznis«.

J . SPLICHAL

Božo Podkrajšek in Mišo Kovač v razgovoru z našim novinarjem J. Splichalom v kavarni na Glavnem trgu.

\ Foto: M. Vesel

Ce si povprečen kadilec, zakadiš vsaka 4 leta

za en superavtomatski pralni stroi

Ali lahko mirno gledaš, da pri tem tvoja žena

pere na roke?

Kamen v vodi ni toliko prestal...Žena, ki je brez babice in zdravnika rodila deset otrok, je 27. februarja uča­

kala sto let življenja. To je Marija Špehar iz Dečine

< y /< ?

Niso samo leta razorala njenega obraza v sto in sto drobnih gubic. Od desetih otrok je sam o še eden živ. Pa dva moža je izgubila in vse vrstnike. Našim bral­cem je stoletnica napisala pozdrave v dokaz, da so se tudi pred 100 leti v šoli kaj naučili.

k ro m p ir in fižol. N avada je j bila, da je bil ob če trtk ih kos dom ačega m esa na m izi. K ru h je b il sam o koruzen in na tenko sm o ga rezali.

— Je b ilo nekdaj ob tako slab i b ran i dosti bolezni?

— O troci so na veiko um i­ra li, od rasli pa so bili veli­ko bolj odporn i k akor so danes. K zdravniku zlepa ni šel. Jaz sem b ila en k ra t p red 36 leti, ko me je nekdo u d aril, p red leti pa m e je zvlekla snaha v S ta ri trg za rad i angine. Pa n isem hotela odp re ti ust, dok ler zdravnik na n jej ni pokazal, kaj bo z m enoj n ared il. Zobe im am še vse svoje. Iz d rt ni nobeden, sam o izp iljen i so vsi in č isto m ajhn i.

Več kot pol stolet­ja v belem krilu— K aj s te vi n a jra je jedli?— Vse po v rsti, š e danes

bi ra je kaj drugega k o t »žu­

po«, a ko lesje nd več zato. Z no tra j im am vse o b rab ­ljeno.

— K ako ste se ženske o b ­lačile in zabavale?

— Več k o t pol ž iv ljenja sem p reb ila v b e lok ran jsk i noši. Ni lepšega, k o t so bila naša bela krila! Im am jih še nekaj. Z abavali sm o se na travn ik ih . T am je b il tudi ples. K olo sm o plesali. Po­znali sm o lepe običaje.

— K akšne obču tke im ate p r i tako redk i sta ro sti?

— Nič posebnega. Podnevi m i je dobro . Poležujem . Po­noči pa m e m a tra v nogah in težko diham .

— Iz h iše še greste?— Po novem letu sem n a ­

zadnje šla voščit sinu v So- devce, a sem težko prišla nazaj.

Po stezi nad Kolpo! Tako daleč in tako s ta ra ženska, ko je m eni sapa po h a j a ’a. K lobuk dol p red tak im i m o­čmi ob sto le tnem jub ile ju !

RIA B A JER

3<DIJEA

KREMA

ZLATOROG MARIBOR

V. *>£*"■

Osmi marecŽane vsako leto nestrpno pričakujejo 8. marec, ko bo­

do đoOne darila, čestitke, rože in toliko lepih besed. Toda koliko jih bo ostalo pozabljenih, osamljenih, brez rož in toplih besed, brez svojcev in prijateljev celo ta dan.

Spomnila sem se Mančke v njeni osam ljeni koči na vrhu m iba in s i rekla:

»Danes jo obiščem!«Nabrala sem zgodnjega pomladanskega cvetja in odšla

v globel, kjer je samevala Mančka. Stopala sem počasi, kakor da se bojim srečati z njo. Ustavila sem se.

»Samo nekaj cvetic imam zanjo. Ah ni to premalo? Druge žene bodo dobile lepa darila, ona p a .. .«

z e sem hotela steči nazaj, toda nekaj m e je zadržalo. Morala sem ji dati vsaj ta šopek cvetja, da bo vedela, da je še nism o vsi pozabili.

S hitrimi koraki sem stopala po bregu in se utrujena ustavila pred težkimi vrati. Mekaj trenutkov sem oklevala, nato pa vstopila. Bilo je tiho kot v grobu. Moji koraki so odmevali po hodniku. Potrkala sem na vrata, za katerima se je oglasil znan glas. Vstopila sem z rožami v rokah.

»Teta, prišla sem vam voščit, danes je vaš praznik ...«V grlu m e je nekaj stisnilo, da nisem m ogla povedati

do konca, kar sem mislila. Hotela je nekaj reči, pa ni mogla. Po licih sta ji zdrknili dve solzi in zdelo se mi je, da v teh solzah vidim vse njeno življenje, njeno težko življenje.

Stopila sem k njej, jo objela in poljubila na lice. Ti­ho je jokala in njeno teio se je nekajkrat sunkoma stre­slo. Tudi sama sem zajokala. Nekaj časa sva tako stali, ne da bi karkoli spregovorili.

Ko sem se ločila od nje, sem stekla k vratom, ker ni­sem mogla več gledati njenih solz. Ozrla sem se in videla Mančko, ki je še vedno stala in hvaležno zrla vame. Hitro sem se poslovila in stekla po bregu navzdol. Na sredi brega sem se ustavila in se oerla. Ob oknu sem zagledala Mančko, k je gledala za menoj. Vedela sem , da še vedno joka, in tudi meni so se spet udrle solze.

Takrat sem sklenila, da jo bom obiskala še veliko- krat, in ne sam o za praznile žena. MARJANA(H onorar 100 din)

Alenka in Andrej sta se vračala iz šole. Andrej je ve­selo požvižgaval, oprezoval za ptičjim i gnezdi In lovil m e­tulje, Alenka pa je tiho hodila poleg njega. Njene oči so sanjavo zrle predse, zdelo se je, da je s svojim i m islim i nekje daleč. Izza ovinka se je prikazala domača vas. An­drej se je ustavil in vprašal Alenko:

»Kaj ta je danes, da se tako držiš? Ali ne vidiš, kako lepo sija sonce? Poglej, kako lepa je naša vasi Vsa je v zelenju in cvetju.«

»Res je lepa naša vas. Nikoli je ne bi m ogla zapustiti.«»Tudi jaz tako mislim,« je odgovoril Andrej. »Nikoh

ne bom odšel v tujino. Tujina je mačeha.«Pri teh besedah se je Alenka spet zresnila. »Spomnila

sem se naloge, ki jo im am za jutri,« je vzdihnila.»To pa že ne bo težko,« je rekel Andrej, »saj meramo

pisati o materi.«Prišal sta do doma. Alenka je hitro pojedla, potem pa

se je lotila naloge. Napisala je naslov, nato se ji je pero ustavilo. Rada bi napisala to, kar je čutila v srcu, pa ni šlo. Dolgo je premišljevala in spet začela: »aMti je najlju­beznivejše bitje na svetu. Pripravljena je vse odpustiti, je čoln, ki reši potapljajočega se otroka iz valov življenja, je svetla luč, ki kaže otroku pot v temni, viharni noči. Na njenem ljubečem srcu se potolaži in umiri otrok, ki je prevarim od zablod življenja. Njeno srce je oltar, kjer noč in dan gori ogenj ljubezni.«

Alenki se je pero ustavilo. Prebrala je, kar je napi­sala, in nejevoljna zm ajala z glavo. Ni se ji posrečilo na­pisati to, kar je čutila v srcu. Takrat je vstopil Andrej z zvezkom v roki.

»Kaj s i napisala?« je vprašal.»Andrej, o m ateri je tako težko pisati. Nikdar ne m o­

reš napisati tega, kar čutiš v srcu,« je zam išljeno odgo­vorila Alenka.

»Prav imaš!« je vzkliknil Andrej.»Poglej, kaj sem jaz napisal!«Napisane so bile sam o tri besede: Mati je mati!

(H onorar 100 d in) MARTA

DRAGA MAMA!Sedim ti nasproti in z rokami podpiram glavo. Strmim

v tvoj prezgodaj ostareli obraz, v tvoje solzne oči. Jočeš, mene pa boli srce.

Ko sem bila še otrok, sem ti ob takih priložnostih obljubljala, da bom pridna, in te prosila, da ne jokaj. Tako te danes več ne morem tolažiti.

Včasih sem m islila, da jokaš zaradi m oje nagajivosti. Trudila sem se, da bi te ubogala, a bila sem preveč ži­vahna. Sedaj sediš pred menoj utrujena od težkega dela. Jočeš in jaz vem, da ne zaradi mene.

S poroko si se za vedno zavezala z očkom in zdaj trpiš.

Ne jokaj, sicer bom morala zbežati in položiti svojo utrujeno glavo na tuja ramena.

Ti jokaš, ker jaz ne morem. Moje solze so se že zdav­naj posušile. Ne znam več pokazati čustev’

Čeprav od m ojega prvega diha stojiš ob meni, nikoli ne veš, kdaj sem srečna in kdaj nesrečna. Oprosti mojim povešenim očem in stisnjenim ustnicam.

Zdaj si utrujena legla in zaprla oči. Bojim se, da te bom izgubila, da bom izgubila dom, ki ga ljubim samo zaradi tebe, in da bom morala oditi v svet.

Spiš, jaz pa sklonjena nad zvezek trpim kljub tej svoji ravnodušnosti. Ne žalosti m e s svojim i solzami! Ma­terine solze so težke in bolijo. Prosim, dvigni glavo in obriši solze in skupaj bova delili vse hudo.(H onorar 100 d in) MARIJA LAZANSKI

■ I I" B c n ta E B A H ■ ■ ■ B B S a B i

ORENJE Ml NUDI MOŽNOST 8. MAREC KUPIM SVOJI ZENI

LETOS75 MILIJONTA SOLEA KREMA NA TRŽIŠČU!

Med 15. marcem in 15. septembrom letos bo na tržišču 75-milijonta Solea krema - v Jugoslaviji najbolj uporabljana krema.

Ob tem našem uspehu smo pripravili za naše zveste potrošnike naslednje nagrade:

- v eni izmed 250 g doz bo žeton citroSn DS 21 - pallas,

v 125 g dozah bo 100žetonov za100 velikih nagrad(pralni stroji, televizorji, tranzistorji in še več drugih nagrad),

- v 60 in 22 g dozah bodo žetoni za10.000 Zlatorogovih kolekcij.

Vsa podrobnejša obvestila boste od 15. marca dalje dobili pri svojem trgovcu.

Ni treba, da nam drugi odpirajo očiToplice in Mokrice iščejo močnega investitorja zunaj občine, medtem ko

ocenjujejo združevanje v občinskih mejah kot zasilen izhod

Prejšnji teden so $e v čateških Toplicah zbrali predstavniki zdravilišča, gostinskega obrata Mokrice, restavracije Na griču in občinske skupščine Brežice, Skušali so ugotoviti, na kakšen način bi najhitreje spravili pod en dežnik brežiško gostinstvo.

M orda ne bo odveč, če že na začetku po u d arim o , da so s e ' za združitev zdrav ili­šča in ' gostinskega o b ra ta M okrice bolj zavzem ali p red stav n ik i občinske sk u p ­ščine, m ed tem ko so im eli p red stav n ik i obeh gostinsk ih o b ra to v več o p ravka s po ­stav ljan jem pogojev.

N ajvečjo oviro pom eni še p om an jkan j« d e n arja p ri obeh d ružab n ik ih , sk o ra j v sm ešnem n a sp ro tju s tem pa je b ilo v z tra jan je p r i pogo­jih tak o jšn jeg a in v es tiran ja v p r im e ru združitve. Z lasti so

Ker dober zgled za sabo vleče . . .

Na zadnji skupščinski seji v Brežicah so se od­borniki odločili in imeno­vali novega člana komisi­je za ocenjevanje nepre­mičnin pri krajevni skup­nosti Dobova, čeprav je prejšnji šele sedem let pokojen. Ohrabren s to ugotovitvijo, je predstav• nik KS Kapele predlagal, naj zpjnenjajo tudi njim šele. Sžtr* leta pokojnega člana iste komisije z no­vim -*• še živim.

se za to potegovali p re d ­s tavn ik i M okric, m ed tem ko člani ko lek tiva Č ateških T o­plic n iso bili p rip rav ljen i d a ­ja ti p ren ag ljen ih zagotovil. Po vsem tem je seveda kaj lahko sk lepati, d a si zd rav i­lišče in M okrice želijo p re d ­vsem h itre sp rem em be o b ­sto ječega s tan ja , m edtem ko bi v p rim e ru in teg racije m o­ra li za nekaj č a sa - o sta ti še po trpežljiv i.

T ako so im eli p red stav n i­ki občinske skupščine obilo dela s po jasn jev an jem po jm a in teg racije , k i seveda ni. sa ­m o seštevan je m ilijonsk ih zneskov. Po n ek aju rn em raz ­govoru, ki je v m arsičem spom in ja l na igro z m a rje ti­co, k je r vsak prv i lis tič p o ­m eni d£, vsak d rug i pa ne, je sledn jič le p rev ladalo m nen je , čep rav ne n a jb o lj odločno, da b i b ilo dobro , ko bi ad ružili in te rese in n apore p ri razvoju gostin ­stva in - tu rizm a na področ ju b režišk e občine. R estav ­ra c ija Na g riču bo za­e n k ra t o h ran ila sam o sto jn o st p od o k riljem ljub ljanskega Pe tro la . N a sodelovanje za sedaj ne kaže raču n a ti, am ­pak šele po tem , k o bodo u re jen a n ek ate ra v p ra šan ja z- AGRARIO Med pogovorom

Občina pri cenah brez močiKdaj bo že konec nihanja cen na tržišču?

O dborn ik i so n a petkovi se ji občinsKe 'skupščine od­ločno zahtevali u sta litev trž ­n ih razm er in pooblastili p red stav n ik e skupščine , da se za to v rstn e uk rep e zavza­m ejo p ri repu b lišk ih ' o rga ­nih. P redlagali so p redvsem boljše pogoje za k re d itira ­n je, ugodnejšo davčno p o liti­ko in večjo sk rb za šo lan je km ečke m ladine. D okler t r ­žišče s k m etijsk im i p rid elk i ni u sta ljen o in cene iz m e ­seca v m esec n ihajo , tako

V Globokem za sodelovanje

P redstavn ik i družbeno-poli- tičn ih o rganizacij v okviru k ra jevne sku p n o sti G loboko so se p red dnevi sesta li in se pogovorili, k a te re naloge n a j bi k ra jev n a sk u p n o st sp re je la v svoj delovni p ro ­gram . Sklenili so , da bodo organ izacije v tem k ra ju po ­iskale vse m ožnosti za tesno sodelovanje s k ra jev n o sk u p ­nostjo .

dolgo tud i km etijske o rg an i­zacije ne - m orejo -zagotoviti zadovoljive kooperac ijske p ro ­izvodnje.

N a seji so p red lagali u stanovitev sveta za k m etij­stvo , ker si' od tega ob eta jo boljše sp rem ljan je položaja k m etijs tv a v občini: T udi m e­sto km etijskega re fe re n ta naj bi sk u p ščin sk a u p rav a po ­novno vpeljala.

S ledila je obravnava p o ro ­č ila o delu občinske uprave, ki so ga odborn ik i sp re je li z nek aterim i p ripom bam i. S kupščina je sk len ila , naj delovna m esta v. up rav i čiro- p re j zasedejo s trokovn jak i, ki jih zrtaj žal zelo p rim an j- Kuje. M orda bodo večji o seb ­ni dohodki vplivali n a to , da se bodo za razp ise p r i ­jav lja li lju d je s strokovno izobrazbo.

N a seji so obravnavali tu ­di poročilo ve te rin arsk e po­s ta je v B režicah. Pozdravili so n jeno pobudo za pospeše- v an je kooperac ije s k m etij­sko fa rm o v D ubravici on ­s tra n Sotle.

je p o sta lo jasn o , d a Cate ške T oplice in M okrice ! p rece jšn jo vnem o iščejo p red vsem zu n an je s tik e , se p ravi m očne in v estito rje , m ed tem ko povezavo zno tra j ob č insk ih m eja razu m ejo bolj ko t zasiln i izhod. S. K

Prosvetni dom v Dobovi preurejajo

Te dn i je k ra jev n a sk u p ­n o st v Dobovi začela obnav­lja ti zadružn i dom . Delo bo tra ja lo p rib ližno m esec dni D vorano bodo p rep lesk a li, na tla p a položili p a rk e t. V n jej bodo u red ili telovadnico za učence osnovne šole. D okler delo ne bo končano , v dvo ran i ne bo n iti kino p red stav n iti d rug ih p rired itev .

»Bitka na Neretvi« v Brežicah

Težko p ričak o v an i jugoslo vanski film »B itka na N eret­vi« bodo vrteli v brežiškem k inu od 11, do vključno 15. m arca,- ,Z a vse tis te , ki so se ga nadeja li nekaj m esecev pozneje, bo to veselo p re se ­nečenje

Pobuda za vključeva­nje mladih

P obuda občinske . konfe ­rence Zveze kom unistov v B režicah je v fe b ru a rju sp re ­jel dnevni red p ro g ram ob navlj'anja Zveze kom unistov te r u resn ičevan je reso lucije rep u b lišk e konference ZK. P ri tem so ugotovili, da so ko ­m u n is ti na čelu d ogajan j v d ružbenem in gospodarskem živ ljenju in da m o ra jo to vlogo obdržati tud ; n a re j. E no ' izm ed p rih o d n jih kon ­ferenc bo kom ite nam enil razprav i o združevanju in poslovnem sodelovanju .

IZ BREŽIŠKE DnpnnuigKHCEPretekli teden so v brežlSkl po ­

rodnišnici rbdile: M arija Kostnnl- 5ek iz šen tlenftrta — Igo rja . So­n ja OreSkovlč iz Zavratca — Do. ris, Alojzija PSerflčnlk iz Studenca— deklico, Cilka C trnskl iz R ib­nice — Rom ana, Olga 7. b ert iz KalC — dečka, Ljubica Bračun iz K rškega — Aleksandro, M arija Beribak iz Viher — deklico. M ar­jana Brečko z Malega vrha — deklico, K a ta r in i Voprln iz Laz— Draga, Ana Javornik iz B resta ­nice — M arka, Terezija Na.jeer iz Podgorja — R om ana, Ljudm ila Ferenčak iz Skopic — deklico in Ana T rupelj Iz Zagreba — Renato.— Čestitamo!

BREŽIŠKA KRONIKA MFSRFČ

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bol. nišnlci: Ferlda Kovačeviča, delav­ca iz Cazina, Je nekdo pretepel in m u prizadejal poškodbe po glavi; Andreja Savnika, km eta iz Sel, je nekdo udaril s kolom po glavi; S tefica H ering, gospodinja iz Zakot, je padla z lestve in si poškodovala hrbtenico; Pavla Pie- ta rsk i, gospodinja iz Zdol, Je padla 8 h ram a ln tl poškodovala hrbtenico; M arija Prosinečk’, km etica iz Cemehovca, je padla z lestve in 9i poškodovala glavo.

N O V O V BREŽICAH RADIO BREŽICE■ V NEDELJO JE SKUPINA

vaSčank in vaščanov iz Pečic obi­skala Brežice. Obisk Je organi, zira la krajevna skupnost v sode­lovanju z organizacijo Socialistič­ne zveze na pobudo podpredsed­n ika občinske skupščine Ivana 2 iv iča Izlet so združili • p ra ­znovanjem dneva žena, zato je bilo med udeleženci največ žensk.V Brežicah so Jim na jp re j raz ­kazali p ro sto re radia, knjižnico, na to pa so Jih posprem ili v Po. savski muzej in v rastlin jake na Čatežu. Večina si Je te brežiške zanim ivosti prvič ogledala. Ne bi b ilo slabo, če bi tudi druge k ra ­jevne skupnosti kdaj pa kdaj na podoben način seznanile *vo)e člane z značilnostm i občinskega središča

■ MLADINSKO GLEDALIŠČE bo nrišlo » gost*. m&rca bo

BREŽIŠKE VESTI

gostovalo na brežiškem odru m la ­dinsko gledališče iz L jubljane. Uprizorilo bo Goldonijevo kom e. d ijo »Sluga dveh gospodov«. Za­vod za ku ltu ro se nadeja treh predstav: za gim nazijo, za osnov­no šolo in za odraslo občin, stvo.

■ .U T R I BO V OTROŠKEM VRTCU V BREŽICAH prisrčna slovesnost. Malčki bodo pova­bili m am ice, ka te rim so p rip ra ­vili za 8. m arec k ratek program .

■ OSREDNJA PROSLAVA dne. va žena v brežiški občdnl bo v soboto ob IB. u ri v Prosvetnem dom u. Spored so za to prilož­nost naštudira li učencd osnovne Sole bratov R ibarjev. Proslave p rire ja jo v soboto ln nedeljo tudi po vaseh ln na sedežih k ra ­jevnih skupnosti.

■ SVET ZA GOSPODARSTVO p ri občinski skupščini r Brežicah je potrdil odločitev, da o izidu spora med AGRARIO ln vaščani iz Ponikev odloči drugostopen!, sko sodišče. S por Je nasta l zaradi vaške gm ajne, do katere at lasti­jo vaščani vse pravio«.

PETEK, 6. MARCA: 18.00-18.10— Napoved program a in poročila. 18.10—18.35 — Nov« plošče RTB, obvestila in reklam e. 18.35—18.45— NAJ POP LOT - na jra je ste Jih poslušali. 18.45—19.30 glasbe­na oddaja; Izbrali ste sam i.

N ED EIJA , 8. MARCA: 11.00 — Domače zanim ivosti — »Pa, saj bi me lahko vprašali!« — oddaja ob dnevu žena — Višji dentist K arel Skoberne pripoveduje o zo. bozdravstvenih problem ih o trok — Za naše kmetovalce: inž. OlgaLupšina — Posekajm o s taro sadno drevje in drevje slabih so rt te r ga nadom estim o z novim! — Za­bava vas ansam bel F ran ja B er­gerja — Nedeljski pogovor — Z m ikrofonom v občini Krško — Pozor, nim aš prednosti! — Obve­stila , reklam e in spored kinoma, tografov. 13.00 — Občani čes tita ­jo in pozdravljajo .

TOREK, 10. MARCA: 18.00—19.00 — Novo v knjižnici —• Jugo- ton vam p redstav lja — Kaj p r i­naša nova številka Dolenjskega lis ta — Iz noše glasbene šole — Tedenski športn i kom entar — Ob. vestila, reklam o in pregled fil­mov. 19.00—19.30 — Dlskofill pred­s tav lja jo »voje novitete.

Pridite na zbore volivcev!P rih o d n je dn i bodo v š te ­

v iln ih k ra jih k ršk e občine zbori volivcev ,na k a te rih bom o o b ravnavali važna v p ra ­šan ja , k i zan im ajo vse o bča ­ne. O bčinska skupščina , k ra ­jevne sk u p n o sti in vodstva k ra jev n ih o rgan izacij - SZDL v ab ijo vse občane, da se zbo­rov udeležijo .

N aštevam o: naziv volilneenote- oz. zb o ra volivcev, p ro ­s to r zbora, veljav n o st naselij in d a tu m te r u ra zbora:

DRNOVO: v - p r i Jožetu Packu — za D rnovo in Brege: 7. 3. ob 19. Ufi;

VEL. PODLO«; — v za­d ružnem dom u — za Vel. in M ali Podlog, G orico, Jelše, P ristav o in Gržečo vas: 7. 3. o b ’ 19. u ri;

SEN U ŠE: — V sob i d ružbe ­n ih o rgan izacij — za Senuše, B rezje , B rez. goro, L ibelj, D olenje, D renovec, S tražo , D edni v rh , K obile, Ivandol, N em ško goro: 8. 3., ob 14. u r i;

LESKOV EC: — v k u ltu r ­nem dom u — Leskovec, 2a- dovinek, Selce, Loke, Volov- n ik : 21. 3. o b 19. u ri.

VELIKA VAS — V gasilnem dom u — za V eliko vas, G ore­n jo vas, V eniše: 7. 3. Ob 19. u ri;

PODBOČJE: — v zadruž­nem dom u — za Podbočje, Selo, S ta ri, g rad , S livje, Žab­jek , D obravo, P ristav o , B rod , M alo M raševo, K alce—N aklo, V. M rašev6 ,J Šutno, H rastek , Brlog, Dol: 8. 3. ob 7. u ri.

B R E Z JE : — v šoli — za

B rezje , P lanino, G radec, B re ­zovico, Prem agovce: 8 . 3. ob14. u ri.PRUŠNJA VAS: — p ri Janezu P e tre tiču — za P ru šn jo vas, F rlugo , G rad n je in M ladje:15. 3. ob 14. u r i;

BRESTANICA: — v kinodvoran i — za B restan ico , Ar- m eško in Dol. Leskovec: 20. 3. ob 19. u ri.

ANŽE: p r i Jože tu R ep arju za Anže in G orico: 9. 3. ob 19. u rl.

RASTEZ: — p ri R esn iku — za R aztrez in Lokve: 10. 3. ob 19. u r i ;

STOLOVNIK: — p ri M arti­n u Ju g u — za S tolovnik: '11.3. ob 19. u ri;

ROŽNO: —r p r i A ntonu Pro- sen ik u — za Rožno in Presla- dol: 15. 3. ob 10. u ri.

SM ED N IK : — p r i Jožetu G /ič a rju — za Sm ednik , G m ajno , D obravo, G o liJ vrh , K ržišče, Dolgo R ako, P r i ­stavo, Podlipo , Zaloke, Mi- ko te, Ravno, M ali in Veliki K oren: 15. 3. o b 14. u ri;

V E L IK I TRN: v p ro sv e t­nem dom u — za obm očje ce­lo tnega k ra jev n eg a u rad a: 22.3. ob 7. u ri;

KOSTANJEVICA: — v ku l­tu rn em dom u — za K o stan je ­vico, Dobe, G lobočice, Ja b ­lance, K ariče , Sajevce, Sli« novce, Z aboršt, M alence in K oprivnik : 22. 3. ob 7. u ri.

OREHOVEC: — p ri Janezu š to k a r ju za O rehovec inGrič: 5. 3. ob 19. u ri;

V O DENICE: — p r i F ran cu

V PRIHODNJE VEČ MLADINE V KULTURNO DRUŠTVO

Povabili smo Veljka BulajićaSvoboda Krško objublja film Bitka na Neretvi

D elavsko p rosvetno d ruštvo Svoboda v K rškem vključu je d ram sko sekcijo , likovno sekcijo in kino. Na občnem zboru 24. fe b ru a r ja so sk le ­nili de javnost razš iriti - in ta ­ko nap rav iti konec k u ltu rn e ­m u m rtv ilu v m estu .'

D ruštvo je v m inulem ob­d o b ju delalo zelo uspešno, za1 k a r ,inaa .zasluge*.prizadev­no vodstvo. V njegove v rste pa bodo m orali 'p rivab iti več m lad ih ljud i.

Dom je do kraja .zaseden

Lepo p reu re jen i p ro sto ri zadružnega dom a v Leskov­cu so že izkoriščeni. K ra jev ­ni u rad je s p rese litv ijo v n ek d an je k lubske p ro sto re p rid o b il svoj vhod, v njegove p re jšn je p isarn e pa so nase ­lili o tro šk i vrtec. T renu tno ga ob isk u je e n a js t o trok . V dvoran i so k u ltu rn e p r ire d it­ve. To Je obenem telovadnica za učence osnovne Šole. V dom u gostu je jo tu d i gasilci.

M. B.

Kdor bolje zasluži, * več plača

V o tro šk em v rtcu na Se­novem so vpeljali nov delov­ni čas. V rtec se o dpre ob p e tih z ju tra j. O troci lahko ostan ejo v va rstv u do pol tre h popoldne. N udijo jim za jtrk in m alico, kosila p a za sedaj še ne. S ta rši p r i­spevajo za va rstv o po svo­jih m ožnostih . N ajm an jši p rispevek je 15 d in arjev , največji pa 150 d in arjev na m esec.

Veliki Trn čaka na trgovino

Preb ivalcem Velikega T rn a se bo v e rje tn o že letos u resn ič ila želja po trgovini. Z grad iti Jo nam erav a Agro­kom binat. P o d je tje bo pasku- šalo č im p re j zb ra ti d en ar za to investic ijo , s k a te ro bo ponudilo roko občanom tega o ddaljenega p red e la .

Z naj večjim i težavam i se ubada kino. D enarja ni b i­lo na voljo n iti za n a jem n i­no film ov n iti n a film ski sk lad kaj' šele za h o n o ra rje . O bisk n a p red stav ah je sk rom en . Za lani im ajo p o ; d a tk e , da si j s ogledalo p re d ­stavo sam o po 158 gledalcev. Vzrokov za tak o slab obisk je več. E den izm ed n jih je gotovo slab program . Število razpečevalcev film ov se je v Jugoslav iji zadn je čase pove­čalo že na 30 in m nogi iz­m ed n jih ku p u jejo slabe fil­m e. To b o tru je slabem u pro- g ram u v dvoranah . N erodno je tud i to , da m o ra jo k ine­m atografi sk lepati pogodbe z d is tr ib u c i:sk im i h išam j kar za dve leti vnaprej.

V p rih o d n je bodo poskrbe ­li za film sko vzgojo m ladine. P rired ili bodo revijo m la ­d insk ih film ov in j'ih p r im e r ­no ' obrazložili. A prila nam e­ravajo v rte ti B itko na N eret­vi. K p red stav i bo p riše l tu ­di režiser film a V eljko Bula- jič z nek aterim i igralci.

P e n c i ,— za K očarijo , Ivan j še, P o d s trm , Vel. Vodenice, Ma­le V odenice in Ržišče: 8. 3. ob 14. u ri;

SENOVO: — v kino dvora­ni — za Senovo: 13. 3. ob 17. •uri; -

MALI KAMEN: — pri I™11 K ozole — za M ali Kamen: 5.3. o b 19. u ri;

REŠTANJ: — v rudniški ča­k a ln ic i— za R eštanj: 8. 3; od9. u ri; i - ..

GOR. LESKOVEC: V šoli— za. G or. Leskovec in Stara­n je: 15, 3. ob 12. 30; '

KALISEVEC: — pri Francu A bram u — za Kališev®0 *** B rezje : 12. 3. ob 19. uri; *

DOBRAVA: — V lovske™ dom u — za D obravo; 8. 3. 0

1°. u ri;SEDEM : P ri F rancu

— za Sedem : 10. 3. ob KRŠKO — DESN I BRJJ*

— v rdečem kotičku 0 sk e skupščine — za Krško desn i breg: 11. 3. ob 19. j**"’

K R EM EN : — p ri— za K rem en, Bučerco: ’ • ob 19. u ri;

SREM IČ: — p ri Bogov1— za S rem ič: 10. 3. ob" u ri; h1a.

SOTELSKO: — . p ri F&DJJ n iču — za Sotelsko: 14.'» r19. u ri; r.

KRŠKO: — v domu Svode — za K ršk o — levi bre&- 6. 3. ob 19. u ri;.,;- • wAo.

ZDOLE: — v šoli - zajT in le, Anovec, P le te rje , Ravn® .? K ostan jek : 15. 3. ob 7-.u rl' ^

DOLENJA VAS: — V . ^ f r— za D olenjo vas, Pesj f '_ (Uj, no, S ta ri g rad , Sp. S ta nŠp. L ibna: 5. 3. ob 19. uri, -

PIJAVSKO: - v sobi ben ih organ izacij —. Za n je, S red n je in G ornje ™ ško: 14. 3. ob 19. uri.

OBVESTILO *

reševalcem križanke letošnjih »Pustnih

vicah«ortf I

Do določenega roka ^jeli- 59. rešitev.. P?ed ka teri so bili tov. M arjan ■pravnik p ri ObS, Marica uslužbenka PTT, ln E rnest ^ delavec Zavoda za komu*18 ^ javnost (vsi 1z K rškega), J jejd» letna K arm en Rep-Bobika TT naslednje nagrajence: -p# ■

1. nagrada - sed e m d n e v n ^ e - zlon v PočtniSkem dw nJ j tuj, rada , Poreč: Avpust Sloka . ^ j. Gregorčičev drevored 6: 'V'nagrada — po ena ko’5vL0 rr.e- delkov tovarne KRKA. N ju- sto: Zofka Sim ončič. Ces^ pSta * lija 52 in B ranko Pirc. ^ ju lija 54. oba iz Krfkega- ,„ lcani-

REŠITEV: nadvoz ce* « K8i. co. nloa. apno. Se. ajd- Al, d istanca, Ca, okli. ^ t. Asta, llonski, ou. Er, v NS. ao. E. Br, ona, AJ*}’. kom i ona vt, p lem ., sn® ^h 'n0^!c' U l, sreča, K. 10 let Pustf® . u ^ ’ R, livar, etilen, es, O, topaz, okvara, E . Do"- jati™' ta r. IS, ati, 1. r „ arfaK- Jose, b u tara , I. r^TK. ^ peste IB. sin. A, IM, V, ečjTRa, lovec, 2K. NK, 2, JL*1 je, istka, IR . INSA, Itn , 0|ct*' len, CIE, u rin , anUpo°-

PraSC U r e d n « r f . A»PUSTNIH

KRŠKE NOVICE■ RAZSTAVA 7K DAN ŽENA.

K lub likovnikov am aterjev r Kr. ftkom bo za dan žena priredil razstavo v k lubskih p rosto rih v sam skem bloku. Praznik žena bo ­s ta počastilo tudi priznani h a r ­m onikarski zbor ln moftkl oktet te K arlovca. Občinstvu so bodo predstavili v soboto. 7. m arca, ob 1B. uri v Domu »Svobode« na Vidmu.

■ ZA ODDIH NA VEM KI PLANINI. V tovarni pap irja so se nedavno organi uprav ljan ja odločili zn nakup rekrenolJskeRn ob jek ta nn Veliki p lanin i. Za zdravljenje ln oddih delavcev so kupili 2 hlSIcl z osm im i ležlSči. O bjekta bosta sp rejela prve go­ste že konec m arca lotos.

■ PREOI.ED ZARADI PREGLE. DA? T isti občand, ki Uče J o po ­m oč pri okulistu v zdravstvenem dom u. niso zadovoljni: pripeti se, da pri velikem navalu zava­rovancu okulist predpise napačno d io p trijo očal. Problem so ob- ravnnvall n a zadnji skupftčlnl so. clalnega zavarovanja v Novem m estu , k je r Je bilo po jasnjeno, dn ho vprašanje refleno 1. Jullla, ko ho pričel z delom specialist za oči pri novomoftkl bolnici.

■ MOŽNOST ZASLUŽKA. Akci­ji za zb iran je odpadnega p ap ir­ja . ki ga v tovarni p ap irja n u j­

no po trebu je jo ,tudi s ind ika t p o d je t j* ^ . M j , dobiva vedno več PLnančno pom oč Pjjorganiziranju r e ^ k iSonj v bodoče ne ker im ajo Sole ln 1 m ožnost p riti do de« t J® j*. rnnjem pap irja . * *prve stroftke pri - .1*Ja nakazal to lam

■ BODO VRTOVIt u f^ e . Pred dnevi Je bHo » n J l^ r. pap irja predavanje o rtltvl vrtov, zelenic > Arbore* m) Predaval Je d irektor iz Volč loga potoka P™ p re ^ V inž. Jožo Ogorevc, n je , dopolnjeno z o ^ f tpozitivi, Jo bilo ^ pre°*d<v veliko zanim anj*. w>nw sindikalni dvorani J# 5 ^ b l f l j , bili p ro sto r vsi tisti* olepSall podobo h»

VESTI IZ KKŠK

O U f f M

I «

NAŠI LJUDJE SO PRIPRAVLJENI DELATI,

samo pomagati jim je treba —------------------------------------------------------------------ zadn ja le ta re sd a m an jša ,

Govori predsednik KS Studenec Jože Marušič vseeno pa m enim , da je bolje , če s ta dve trgovini in

»Tovariš M arušič, povejte nekaj besed o n ačrtih

k rajevne skupnosti,

dovT ^ 111 ° g radn ji vodovo-

^ »Zaradi pom an jkan ja de- rJa bo &e precej vasi osta-

v tekoče p itne vode.vaščani iz Dol. O rel in Arta, *7 PrimeT, so se sam i lotili Preskrbe z vodo, znano pa

i! T ?* ' da so S tudenčan i že J, P «®s gradili vodovod, ven- r J i “ ni m ogoče

aj P° ceveh prvič Pritekla voda. Prebivalci Ve-

9 * 1 ^ u^>a Ce so že začeli env! m * 0 gradnji pa se po-S h J0 k v ne^a te rih va- s©n.«

* * * ■ * > 1« s popravilom vaških poti?«

'►Oirnprej bo treb a dokon- občinsko cesto od Za-

Prek Prevolj do Os-

ti rv ' Sa ^ e b a izboljša- prom etne »veze m ed na-

s k u ^ L .^ rimo6ko krajevno Pomagati bo tre-

za n „ L P0Ditevain> k je r sosn«v , 1 Taške P ^ i Pri-ProstovJu precej d en arja in ^ostovoijnega dela. Dolgodet-

JSS * * * tudi « Ponikev in

»Na S tu d en cu s ta dve trg o ­vini; m islite , da ne bi bila b o ljša ena sam a, ki bi ob povečani p ro d a ji lahko po­večala izbiro?«

»K upna m oč naših ljud i je

če sd trgovska p o d je tja kon­k u rira jo v k o ris t kupcev. L ahko rečem , da sm o s po ­strežbo na S tudencu p rav za­rad i tega lahko zadovoljni.«

K. ZORKO

BLIŽA SE »DAN MUČENIKOV« IN Z NJIM:

Salamarsko tekmovanjeTradicionalno tekmovanje v kakovosti salam v Sevnici postaja tudi turistična prireditev

Arta,lju d je

da bili med seboj povezani z

vaško Potjo ali cesto.«

do 15. marca!T jP ^ d a ja i ln u h e l e k t r o

V S*m ic i« K rškem marca ^ m estu lahko do 15. H O lO (80 n h l a d i l n i k

jo nudi k i vamp S * 5 jEKTROTEHNA!

n e v e l e k t r o t e h .

Novel ^ niCi> KrSkem in žene z so dobro zalo-^ t e r ia i^ tr<)instalacijskim

^ ^ S k ^ r Vetl0baiini te'apari ^ am i’ 8°spodinj-

eiektrom otoru m PriP°m očki, Ploščami ingram ofon-

stalacijskim m a te r iV<XkK)in' Obiščite „ uiaterialom.

Na priWance'K ljab nvei?k* nr e d e k

elektr fik^ ! - m usPehom vobčini v n i l v sevniškiSvefiir. neka terih hišah še

ska ikut>^tr0lejkami- 0bčin’p o i n o ^ ? " 3 je z izdatno že J ern iz Podgorja

"*"> t t e S a,ki si M ma8a

na^vrsti še vasi Priklan-

Alojz Zalašček iz B oštan ja , d ruga je bila sa lam a F ra n ­ca S tra jn a r ja iz Loke p ri Z idanem m ostu , tre t ja pa last Alojza Z avršnika iz Sev­nice. M enda ni tre b a p rip o ­vedovati, da so š le zm ago­valke dobro v d enar.

T orej: če u p a te na zm a­go, p rin es ite svoje izdelke na »40 m učenikov dan« v gostilno V rtovšek!

• \ M. L.

Kal: oprijeti se reje krav

R ejci k rav n a K alu in d ru ­gih vaseh v okolici Š en tjan ­ža želijo , da bi L jub ljanske m lekarne po d a ljša le odk u p ­no progo, ki seže sedaj le do K rm elja . V tej akciji jih podp ira tud i sevniški km e­tijsk i kom binat. U speh je odvisen od količine odsup- ljenega m leka, saj je znano, d a oo m lek arn a o d p ira la zbi-

. . . . ra lh ice le tam , k je r zberejov prav i cerem onial, kn P n v a- ^ 500 litrov m leka n a dan.bi veliko ljud i radovednih , K o^ binat poziva re jce , najkdo bo zm agal, posebno pa ^ aarad i tega u sm e rja jo v še. k ak šn a je zm agovalka. re jo k ray m o lm ic . Predvide-

Lani je p rvo m esto osvoji- J . mdi> da hodo v p rih o d . la sa lam a, ki jo je prinesel ^ lahko odkupovali m leko

B udne

Začelo se je napol v šali, nad a lju je se zares. »Mučeni­ki« so se na dan štirid e se tih m učenikov 10. m arc a usedli v gostilno V rtovšek in si v svoji žalosti om islili novo veselje — izb iran je n a jb o lj­ših sa lam , ki jih v Sevnici in daleč naokoli tis to zim o n ared ijo dom ači m esarji.

V teicu let je n a s ta la p ra ­va o lim piada, k a te re p rizna ­n ja so n a jb o ljša rek lam a za p ro d a jo izdelica. Pod vod­stvom ta jn ik a M ilana Ga­b riča so n a red ili tud i p ra ­vilnik, k i na tan k o določa, kako se o cen ju je, kaj se sm e in kaj ne.

P rinesene sa lam e ocen ju je kom isija , sestav ljena iz dveh strokovn jakov (v e te rin a rja in m esa rja ) te r tre h zastopn i­kov »potrošnikov«. V sak do­bi dva koščka salam e, ozna­čene sam o s šifro , potem pa o cen ju je od ena do pet ob­liko in okus — vsako pose­bej. O cenjevanje se razvije

do S bS S ? 1 “ s tem bo- občin; T f lcirane vse vasi v b « T n . Jem a *Josta le kakan a zaselek.

sam em ali m anjši

Zanimiva predavanja v Krmelju

P re tek li m esec so b ila p re davan ja o o b ram b n i vzgoji v K rm elju , Šen tjanžu in T rži­šču. O bisk je b il dober; po ­slušalci so dobili p rak tičn e nasvete o zaščiti stanovan j, h ran e , lju d i in živine p red ra ­d io lošk im sevanjem . P redava ­n ja je p rip rav il odsek za n a ­rodno ob ram bo p ri ObS Sev­nica.

B. D.

Kamenško: dimnikarjev ni

Prebivalci Kamenškega p ri K rm elju , se sprašujejo, zakaj jih tako dolgo ne obiščejo dimnikarji. Poleti so p r ih a ja ­li nepoklicani, zdaj, ko jih potrebujejo, jih pa ni.

B . D .

OD LISCE DO MALKOVCA^® O iS5?EIo ^u z i KAJ n iiic kS l c a Vn. Občinakt odbor ZB !®*an j S L * * 6* J *1 dovolJ po.

J S ® 1; slcer ** ne bi^ned W nihče5? lani M ^ b P.roslloev mo-JJo stan<^ ? posojila za grad-^ leti^T ^nia ' Tako 80 trdnlt v?irrenc! krajevno or^ bilo v L ^ B v K rn t i ju , k jer

da 90 đobl” ^ tiajhnii ^ ć lanl. ki Ra ni.

• Zastopni* S t l a rt a 1_°dboni S® sta za-S* 'etos KrmrtJ “P0*1«-S p^o?ll»»^?-,a PR sta da

Si nj Primanjkuje denarjall ®®rn. (g rj \

SPET TRADI.~ SevnlAka

^VP®61" 8 .1« vendarle občanov Stu-

5? Je drugih vasi,N u ^ l i a. da bodo na Rtu- W > a ^ l u . tra<llc,onft!n! *lvlaskl ^V) »n^J^kl nelml Zvr*U» «

sejm i 'n asrjiiii na 'eto; *■ niarca. dnipl 15. ma.

Ja, tre tji 8. avgusta In Četrti 30. oktobra . Dobtfek sejm ov bodo Porabili m popravila potov In cest. (K . Z.)

■ SEVNICA: RAZSTAVA RU­DIJA STOPARJA — Rudi Stopar, tehnik la JUGOTANINA, razstav ­lja svoja dela v Velenju. VeC o tem bom o Se poročali.

■ LOKA: G AS II,C1 o SVOJIH TEŽAVAH — Na občnem zboru gasilskega d ru ltv a v Loki so 21. feb rua rja govorili o pom anjkanju gasilskega o rod ja ln oprem e. Že. lo nu jno bi bilo u red iti gasilsko dvorrno, v ka te ri bi bile tudi d ru ­ge prireditve. Na zboru so Izvo­lili 3.članski odbor, ki naj M poskrbel za dvorano. K er Ima društvo v svoji blagajn i vsega 2J510 d inarjev , bo uresničitev n a ­č r ta odvisna od občinske pom o­či. P redsednik občinske gasilske weao Je Se zagotovil m ateria lno in m oralno pomoč. (K. B .). KRMELJ: O MRLIŠKEMVOZll — Na zadnji seji odbora k rajevne organizacije SZDL so govorili tudi o nakupu m rliškega voza, k i bi ga uporab lja li za Območje k ra lovnih uradov Šent­janž ln TrfclSče. Pokojnike vozijo zdaj k a r s km ečkim i vozovi. P re ­dlagali so, naj za nakup m rli­škega voza poskrbi krajevna skupnost K rm ell, k i nat razm l. sli tudi o gradnji mrliSke veži ce. (B. D.)

z obm očja B udne vasi in H rušic in da bo odkupna proga p e lja la iz doline So- pote p rek K lad ja do Š en t­janža

Tečaj za prodajalce gnojil

K m etijsk i k o m binat »Zasav­je« iz Sevnice bo v prvi po­lovici m arca p rired il pose ­ben tečaj za vodje trgovskih poslovalnic, v k a te rih p ro d a ­ja jo u m etn a gnojila in p r i­spevke za varstvo k m etijsk ih rastlin . V preteK losti se je izkazalo, da p ro d aja lc i m ars i­k je n im ajo dovolj znan ja , da bi Lahko svetovali km etom , k a te ra um etn a gnojila so n a jbo lj p rim ern a in kakšna zaščitna sred stv a m o ra jo upo­rab lja ti.

Studenec: rekorden obisk

18. fe b ru a rja j'e v p ro s to ­rih osnovne šo le na S tuden ­cu p red stav n ik oddelka za narodno o bram bo iz Sevnice predaval o zaščiti stanovanj, ljud i in živine p red u č in ­kom rad ioak tivn ih žarkov. Na p redavan je so bile vab ­ljene le žene, vendar se ga je udeležilo tud i več m oških, tako da je b ila šo lska učil­nica nab ito polna. Udeležba dokazuje , da se tud i km ečki p rebivalci zanim ajo za vse­ljudsko obram bo , za ka te ro sm o začeli n ačrtn e je vzgajati vse ljud i. K. Z.

»Davek na samce«Prosvetno d ru štv o V rhovo

je zadnjo nedeljo gostovalo s kom edijo »Davek na samce« v Šen tjanžu . G ledalci so se do solz n asm eja li dobri igri in sm ešn im prizorom . Q bisk Je presegel vsa p ričakovan ja k a r kaže, dn je v Šentjanžu za k u ltu rn e nasto p e veliko zan im anja . D om ači m ladin ski ak tiv p rip rav lja d ram o »Odpoved«.

B. D

Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 26. FEBRUARJA

Proračun je sprejet brez spremembLetos 1,31 milijona din več v »občinski blagajni« - Več bo dobila večina

porabnikov - Odlok o večjih pokopaliških pristojbinah

Občinski proračun je sprejela občanska skupščina na četrtkovi seji natanko takšen, kakršen je bil pred­lagan. Tudi z letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL, na katerih je bil proračun v javni razpravi, ni bilo predlogov za spremembo posameznih po. stavk.

S p re jem an je le tošn jega ob ­činskega p ro ra ču n a je nedvo­m no m očne o la jša l lanski p resežek v znesku pol m ilijo n a d in arjev , k i ga bodo za plačevan je izdatkov p ro ra ču ­n a p o rab ili letos. P rispevne sto p n je da ja tev za p o treb e občine se letos n iso sp rem e­nile, večja bo le osnova, od k a te re te p rispevke o b raču ­navajo , k e r bodo večji oseb ­n i dohodki, večji p ro m et b la ­ga n a d robno , večji p ro m et z alkoholn im i p ijačam i in podobno.

Če o dšte jem o 1,59 m ilijona d in arjev , ko lik o r b o občina m o ra la p risp ev ati za šolstvo, bo im ela »občinska blagajna« letos 5,87 m ilijona d inarjev dohodkov in p rav to liko iz­datkov. To p a je za 28/7 od ­s to tk a več ko t lan i ali v d e ­n a r ju 1,31 m ilijona več.

O dborn ik i n iso im eli večjih p rip o m b k pred logu , kako bi razdelili ta d en ar m ed posa ­m ezne po rab n ik e (o pred logu delitve sm o obSim eje že po ­ročali) P rip o m in ja li so le, da b i sk lad za pospeševanje k m etijs tv a v k m etijsk i obči­ni, k a k ršn a je treb an jsk a , po treboval m nogo več d en ar­ja , če b i ho te l n a red iti kaj več. L etos bo dobil 102.600 d inarjev , k a r je re sd a 3,79- k ra t to liko k o t lan i, vendar je še vedno m alo v p rim e r­jav i s p o treb am i. P redsedn ik ObS C iril Pevec je po jasn il, d a je ta sam o en v ir d en arja za km etijs tv o in d a bosta m orali svoj delež p rispevati še k m etijsk a zadruga, m le

k a rn a , dob i o p a bi bilo, če bi p rispeval še kdo drug , predvsem repub lika , ka te re pom oč se porazgubi po km e­tijsk ih zavodih, zasebno km etijs tv o p a od tega n im a d o sti k o risti.

V razp rav i so se zadržali tu d i p r i p lačevan ju p rispev ­kov za zdravstveno zavarova­n je te r p ri p lačevan ju zdrav ­stven ih sto ritev revn ih ljud i, k i teh stroškov ne zm orejo . Dogovorili so se, da je po ­

treb n o to boleče v p rašan je tem eljito p ro u č iti in določiti, kako bi te s tv a ri u re ja ii n a celo tnem obm očju kom unal­na skupnosti Novo m esto .

Izm ed d ru g ih občinsk ih od ­lokov, ki so b ili v če trtek na dnevnem redu , je bil najven pozornosti deležen odlok o novih, m nogo višjih pokopa ­lišk ih p ris to jb in ah . K ljub n e ­k a te rim pom islekom p a je bil ta odlok n a koncu sp re je t tak , k o t je b il pred lagan , od­p rav ljen a je b ila sam o po­sebna d ok lada za ro d b in sk e grobove p ri vsakem nq»em pokopu. N ad ro b n a določila bodo o b jav ljena v Skupščin ­skem D olenjskem lis tu .

KONFERENCA ZK O MLADINSKI ORGANIZACIJI

Večji vpliv na mladinoObčinska konferenca ZK Trebnje je sklenila bolj

pomagati mladim in njihovi organizaciji

Hrastovica: pohiteti z mostom

O skrba H rastov ice p ri Mo­kronogu s tekočo vodo je v nevarnosti, odkaT je poško ­dovan m o st na cesti č e tr te ­ga reda M artin ja vas-H rasto- vica, p rek ka terega je nape­lja l tud i vodovod. Z aradi po­škodovanega m ostu ;e cesta zap rta , tam k a jšn ji prebivalci pa so ie zaprosili občinsko skupščino, naj posredu je p ri Splošni vodni skupnosti Do­len jske. S tru g a M irne nam ­reč izpodjeda breg , tak o da je m ost v vse večji nevarno ­sti.

Končale so se kmetijske šole

T a teden so se v tre b a n j­ski občini končale š tir i ve­černe km etijsk e šole: v po ­nedeljek v Velikem G abru , v to re j v K nežji vasi, v s re ­do v Dol. N em ški vasi, d a ­nes p a bo zaključek šole v D obrniču. O rgan iza to rji so z odzivom lahko zadovoljni, saj ni nihče p ričakoval, da bo šole obiskovalo okoli sto lju ­di, k a r je so razm erno zelo veliko, t d en arjem Je šo la ­n je p o d p rla tem eljn a izobra ­ževalna skupnost. V p rih o d ­n ji sezoni n am eravajo več šol p r ired iti v M irenski do ­lini, M okronogu in n a T re ­belnem , seveda če bo dovolj zan im an ja zanje.

Mirna v svoji vitriniM irenska L judska teh n ik a

Je na stavb i, k je r je av to b u s­no posta ja lišče , n am estila vi­trin o , v k a te ri bodo razs tav ­ljen i ’ ak tu a ln i fo tografsk i po­sne tk i k ra ja in živ ljenja v n jem . F o tografije so o p rem ­ljene s podp isi. L jud je z zan im an jem p o sto jijo p r i vi­trin i, zato je zam isel LT hva­levredna. Želim o, d a to de ­lo ne bi sčasom a p ro p ad lo .

O bčinska konferenca ZK je m inuli teden , k o t sm o že poročali, sp re je la več po ­m em bnih aktov, n jen a n a j­važnejša naloga p a je bila oceniti in sp o d b u d iti delo m lad ine in m lad inske orga­n izacije v občini.

V obsežnem poročilu , ki je zajelo vsa p o d ro č ja delo ­van ja m lad ine te r n jene p ro ­blem e, je p red sed n ik občin ­ske konference ZMS Lojtee R a ta jc opozoril p redvsem na posebnosti in velike težave vaške m lad ine te r m lad inske organ izacije v m a n j . razviti občini, k ak ršn a je tre b a n j­ska.

K ako so s ta re jš i zavzeti za izbo ljšan je sedan jega s ta ­n ja , je pokazala tud i ra zp ra ­va. V n je j so sodelovali N. D ežm an, R. O grin, I . P a ­vli, L. Krhdn, J . G a rtn a r. S. N em anič, S. K ržan , J . Tom a­žin, C. Pevec, 2 . G ričar, B. Sladič, J . M ihevc, J . Oven in M. Jenko. P o u d arjen o je b i­lo, d a si s pom očjo izda tnej­še pom oč: m lad in i Zveza ko ­m unistov v občini lahko za­gotovi večji vpliv n a m lad i­no, p r i tem p a im ajo pose­bno odgovorno nalogo m ladi kom unisti. P o iska ti je treb a tak e oblike dela, ki bodo m ladino p ritegn ile , z akcija ­m i p a je tre b a začeti ta ­ko j, zakaj od ugo tav ljan ja in razp rav ljan ja se delo in vlo­ga m ladine in n jih o rgan iza ­c ije ne bo izboljšala.

R azpravljavci so govorili o celi v rsti že znanih p ro b le ­m ov, ki ta re jo m ladino v šo ­li, na k m etiji ali v uku. S p re ­je ti sklepi kažejo p rip rav lje ­n o st občinske organizacije ZK, da m lad im in .m lad in sk i organizaciji pom aga, kolikor m ore. T udi občinska sk u p ­ščina Je že nam enila za d ru ­štva in organ izacije , kj’e r

m lad ina delu je , več d e n arja in s tem izdatneje p o d p rla te pom em bne oblike združeva­n ja .

M. L.

Danes o kulturiD anes popoldne bo v T r e b ­

n jem se ja občinske konfe­rence SZDL, posvečena ku l­tu rn im p rob lem om Občine. Posebna k om isija je p r ip ra ­vila teze za razpravo . N a dnevnem red u je tu d i sp re ­jem p ro g ram a dela o rganiza­c ije SZDL za letos te r te ne­k a te re zadeve.

Snemali bodo Gregorjev sejem

V četrtek , 12. m arca , bo na Veseli gori p r i Š en tru ­p e rtu znani G regorjev se jem za govedo in konjte, n ap ro ­daj pa bodo tu d i d ruge stv a ­ri, po treb n e za km etijo . Ob tej p riložnosti bo Glasbeno- narodopismd in š titu t iz L jub ­ljan e film al p o tek se jm a, po­sebna ekipa p a bo snem ala p e tje s ta rih na ro d n ih pesm i. O rgan izatorji vabijo k sode­lovanju ljud i, ki b i želeli n a ­stop iti v te j oddaji. N avodi­la lahko d ob ite p ri ta jn ik u tu ris tičn eg a d ru štv a v Šen­tru p e rtu .

Predsednik ponovno Tone Krese

R edna le tn a skupščina k ra ­jevne o rgan izac ije ZB Mo­kronog je p re tek lo nedeljo uspešno, opravila svoje delo. Za p red sed n ik a organizacije je bil ponovno izvoljen To­ne K rese. Novi odbor bo im el letos veliko dela, po­sebno če bo ho te l p ostav iti novo spom insko obeležje NOV na m okronoškem po- kopališču . S. P.

TREBANJSKE IVERI■ POMOCNICAM VSAJ 440 DI­

NARJEV. K er so se Hvljenlskl stroSki Se bolj pa osebni dohod­ki zadnji dve leti precej pove­čali, Je občinska skupM lna s po­sebnim odlokom povečala tudd nalm anjfie p rejem ke delavcev, ki delajo p ri zasebnikih. Zaslužki naj bi odslej znaiiaM najm anj 440 din za gospodinjske pom očnice, pri vseh drugih poklicih pa Je na jn iž ja m eja nad tem zneskom in dosega v odvetništvu 690 d i­narjev. Ce so zaposleni polkva. lificlranl ali kvallfioiranl delavci, se nn|ni*JI zaslužek poveča So za 20 m . 40 odstotkov.

■ 7A VARNOST V PROMETU. Po zgledu večjih m est, k ie r im a­jo na vidnih m estih stalno raz ­stavljene panoie s fo tografijam i in opisi p rom etnih nesreč, so b i­li m inuli teden tak i panoji za. časno postavljeni tudi v T reb ­njem . S fotografi lam i nesreč, ki na jbo lje opom inlajo človf^ko za­vest. je »raw»tava« zbudila pre- cejiinjo pozornost.

■ KLUB ŽE PRIREDIL PRVI TEČAJ. P ravkar ustanovljeni sm u­čarski k lub Je na smučišču za pokopališčem že priredil prvi te ­čaj, katerega se Je udeleževalo 42 m ladih sm učarjev. Tečaj so vodili Nace Sila, Boža Rus in Andrej Bukovec.

■ PRIPRAVE SO SE ZAČELE. Č lanska odbojkarska v rsta , ki te ­km uje s slovenskim i moStvi v prvi ligi, se )e račela z ledno vadbo p rip rav ljati na spom ladan­ski del tekm ovania, ki se bo začelo zadnjo nedeljo v aorilu . O dbojkarle, ka te rih pokrovitelj je podietje Kem ooprem a, čoka težka naloga — osta ti v družbi najboliSih.

T R E B A N J S K E

NOVICE

S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE

Nobenih dokazov nimamo, da je vzdrževanje cest veljalo tolikoin da so številke Cestnega podjetja točne,« je poudaril odbornik Oražem - »To je žaljivo!« je vzkliknil predstavnik Cestnega podjetja - »Morda je,

vendar številk ne moremo preveriti,« mu je vrnil Oražem

Posojila borcem so že odobrenaV dveh letih bo 172 borcev dobilo blizu 3 milijone din stanovanjskih po­

sojil - Dobivali ga bodo na osnovi prednostne liste

N a z a d n j i s e j i o b č in s k e s k u p š č in e K o č e v je , k i je b i la 24. f e b r u a r j a , j e b i la n a jb o l j ž iv a h n a r a z p r a v a o n a č r t i h z a v z d rž e v a n je in p o s o d o b l je n je c es t-

naj im ajo p red n o st odseki, ki so zaokrožena celo ta, in so b ili že doslej (ne sam o od le ta 19<S7 do 1970) delno posodobi/en i; upo štev ati je t re b a ne le ob rem enitev cest p red posodob ljen jem , am p ak tu d i p redv ideno obrem en itev EK) n jem . N adalje je treb a izravnati odsto tke m o d ern i­z iran ih cest po posam eznih občinah; p ri p osodob ljen ju cest p a na j im ajo p red n o st občine, k je r bodo uk in jene železniške proge.

Z ahtevali so n ad alje , naj

O bčinska sk u p ščin a je k lju b n e k a te rim p rip o m b am obeh gostov v celo ti sp re je la p oročilo , p redloge in zahteve sveta za u rban izem , g radbe ­ne in kom unalne zadeve v zvezi z vzdrževanjem in po- sod o b ljan jem cest I I . in I I I . re d v kočevski občini.

T ako je sk u p ščin a sp re je la n asled n je sk lepe, p rip o ro č ila in zahteve: Za vzdrževanje ces t in zim sko službo je tre ­b a v bodoče zagotoviti več d en arja . P ri m erilih za poso. d o b ljan je m ak ad am sk ih cest

ODBORNIK VPRAŠAL IN ODGOVORIL

Promet je občutno večjiKljub novi NAMI je TRGOPROMET prodal več, pa tudi NAMI je šlo dobro - 35% več prometa

N a p red zad n ji se ji je odb o r­n ik občinske skupščine K o­čevje inžen ir D ušan O ražem v p raša l, kakšen je b il p ro ­m et v trgov inah TRGOPRO- META in v NAMI v zadnjem tro m eseč ju lani. H otel je n am reč vedeti, če je nova NAMA, kd je b ila o d p rta ok ­to b ra lani, vplivale na am anj-

Cene v Kočevju in Ribnici

Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s . sadjem in zelenjavo v Kočevju in Bibnioi naslednje m aloprodajne cene: k rom pir

ohrovtcvetačafižolv zrn jučebulačesensolatašpinačakorenjepeteršiljzelenaradičporjabo lkahruškegrozdjelimonepomarambananeananasja jca(cenaza kos)

0,90 —2,60 2,802,80 2,802,80 2,803,30 3,204,40 4,60

5,65 in 6,00 4,50 in 7,004,20 4,40

13,20 13,005,80 6,10 in 9,807,00 7,602,20 2,206.00 in 10,00 6,303,00 —

16,60 —3,00 3.002,10 do 2.60 2,003,40 3,505,20 4,804,90 5,305,60 5,306,20 6,207,00 7.50

0,63 in 0,75 0,78 in 0,90

šan je p ro m eta v posloval­n icah TRGOPROM ET A.

Z odgovorom je n a zadnji se ji 22. fe b ru a r ja postregel k a r o d born ik O ražem sam :

»V Č etrtem tro m eseč ju 1968 je im el TRGOPROM ET 17.374.128 d in p ro m eta , v istem o b d o b ju lani p a 17,981.180 din ali 3,5 o d sto tk a več. NAMA je im ela od o tvoritve o k to b ra lani do konca leta 5,572.530 d in p ro m eta . T ako je lan i p ro m et v teh dveh p o d je tjih ,, če ga sešte jem o, p o raste l za 35,6 odsto tka.

To pom eni, d a od teka zdaj m anj našega d e n arja v trgo ­vine izven občine in da nam je celo uspelo p riteg n iti kup ­ce iz d rug ih občin,« je za­k ljuč il svoje po jasn ilo o d b o r­n ik O ražem .

220 novih smučarjevK onec p re tek leg a ted n a se

je končal tre tj i enotedensk i sm u čarsk i tečaj učencev os­novne Šole K očevje. Skupno bodo štirj'e teča ji, n a k a te ­rih se bo naučilo sm učati 220 šo larjev . TežaVe so za ra ­di m u h astega vrem ena in za­to, ker im ajo le redk i učen ­ci svojo sm učarsko oprem o. Tečaj je blizu stre lišča , te ­čajn ik i pa dobivajo tu d i to ­p lo m alico .

DROBNE IZ KOČEVJA■ ■ ■ PRIREDITVE V KO.

CEV JU — V petek, 6. m arca ob 19. u ri, bo proslava ob dnevu žena s pestrim sporedom . V so­boto , 14. m arca ob 19. u ri, bo nastop il ansam bel Frank s solisti. P ro ti koncu meseca m arca je predvidenih še več podobnih p ri­reditev. Vse prired itve bodo v Seškovem dom u.

■ ■ ■ VEC PODJETIJ JE. REZERVIRALO prosto re v hotelu PUGLED in drug je za svoje pro. slave ob dnevu žena.

■ H ■ NI DOBIL PODATKOV. Na avtobusni postaji SAP se Je oglasil nekdo, ki Je hotel obiskati b ra ta , ki že več let dela v Nem ­č iji. želel je zvedeti, kako naj po tu je do k ra ja Rem scheid. Od navzočih m u ni vedel nihče pove­da ti n iti k je Je Rem scheid. Po. da tke o k ra ju je potem dobil pri uslužnih ljudeh, po podatke o načinu potovanja pa so ga napo ­tili v L jub ljano h KOMPASU. M islimo, da pripom be niso po ­trebne.

■ ■ ■ LETOS SO SE ŠKORCIIzredno h itro vrnili. V torek .

24. feb ruarja . Je priletela Jata k valilnicam na vrbo v Grfju. Pričel se Je boj za valilnice. Skor. oi so iz n jih izganjali vrabce. Po novem snegu v sredo so zopet odleteli.

■ ■ ■ SO PA V KOČEVJU drugi oznanjevalci bližajoče se pom ladi. Zimsko blago in obleke se cenijo iz dneva v dan. Po izložbah vidiš že p irhe iz prozor­nega m ateria la , napolnjene z bom ­boni. K ljub snegu in m razu se že sp rehaja jo parčki po G aju. Tudi to je znak bližajoče se po. m ladi.

■ ■ ■ PRED 10. LETI (feb- ru a ria ) Je b ila ustanovljena m la ­d inska delovna brigada za pomoč p ri gradnji dom a telesne kulture. T a brigada Je kasneje kopala gramoz in pesek. V peskokopu je delala m esec dni in nakopala ves pesek in gramoz za gradnjo novega dom a telesne ku ltu re ln za ureditev okolice. To Je bila velika pomoč pri g radnji. S troške za brigado 1e poravnal režijski odbor za gradn jo dom a.

■ m m JANUARJA JE M INIT/) 10 LET, odkar je pogorela m i. znrska delavnica DOMA sedanjega iT aS . Požar so gasili 7 u r požr­tvovalni gasilci iz Kočevja in oko­lice. O branili so ostale obiekte. Škode Je bilo za 20 m ilijonov, k a r je bilo ta k ra t k a r precej. Vzr požara niso ugotovili.

s 3S'

prid e v n a sled n ji pe tle tn i n a ­č r t poso d o b ljen ja cest razen ceste p ro ti B ro d u n a K olpi tu d i ces ta p ro ti Novem u m estu (do Lašč p r i D voru) in del ceste Livold—M ozelj, k i p e lje p ro ti Č rnom lju . Kočev­je m o ra razen tega dobiti obvozno cesto .

Del ceste ž leb ič—P rigorica , kd j’e bil že lani p redv iden za ponosno p re litje z a sfa ltom , m ora b iti u re jen n a jk asn e je to pom lad. (To je n a se ji ob- ob ljub il tu d i p red stav n ik Ce­stnega sk lad a SR S.) R azen te ­ga m o ra b iti letos p reložen ovinek p ri š ta lc e rj-h ; p o p ra ­v iti p a je tre b a še odsek ce­ste K očevje—S ta ra cerkev.

O dborn ik i so zahtevali, naj občinsk i cestn i in šp ek to r le dobi finančne in tehn ične po ­d a tke (n a č rte ) o vzdrževanju ceš t I I . in I I I . red a v obč ni in s tro šk ih tega vzdrževanja. Zdaj ni n am reč nobenih o tip ­ljivih doka^zov, da je bil v po ­ročilih p rikazan i d en ar res po rab ljen n a ' cestah , kakor tud i ni dokazov, da ni b ’l.

»Ubona Ančka«Ig rico »Uboga Ančka« š tu ­

d ira jo učenci osnovne šole K očevje. R ež!se rk a je Olga Lenac. Z n jo bodo n asto p ili spom lad i. Izkupiček ozirom a vstopnino bodo p orab ili za pom oč osm ošolcem , ki ne bi m ogli sam i p lača ti stroškov za izlet na D unaj. T a izlet, osm ošolcev bo konec šo lske­ga leta. Z a izlet o troci zb - ra jo in p ro d a ja jo tud i s ta r p ap ir in o p rav lja jo razna de­la. Za pom oč so zaprosili tud i delovne organizacije . TEKSTILANA jim te že do ­delila 500 din.

Pred sejo konference

Zveze komunistovOkoli 10. m arca bo 3. seja

občinske konference Zveze kom unistov R ibnica. N a dnev­nem redu bo p redvidom a po ­ročilo o izva jan ju sklepov konference in p ro g ram a de­la, poročilo o delu kom isij konference, poročilo o poli­tičn i oceni po ložaja v občini z ozirom na reso lucijo re ­pub liške konference ZKS in sta lišča p lenum ov te r p re d ­sedstva, p rip rav e na sre d n je ­ročn i p ro g ram razvoja občine in delo kom unistov p ri teh p rip rav ah te r d ruga v p raša ­n ja.

Draga: spet strelstvoL jub ite lji s tre ls tv a v Dragi

in okolici so pogrešali s tre l ­sko organizacijo . N a nedav­nem občnem zboru so u s ta ­novili s tre lsk o d ruž ino , izvo­lili n jen up rav n i odb o r in sp re je li s ta tu t. V razp rav i o bodočem delu so ugotovili, d a ne bodo im eli dovolj de­n a rja , zato bodo zaprosili za pom oč občinsko skupščino .

-š-

Premalo vedoRazgovori s številn im i lju d ­

m i uz kočevske občine, ki so zaposleni v tu jin i, so poka­zali, da so p rem alo seznan je ­n i z našim i gospodarsk im i gi ban ji m ožnostjo nakupa gradben ih parce l in d rug im Zelo p o greša jo strokovn ih n a ­svetov s p o d ro č ja bančn išt­va, p redvsem o m ožnosti vla­gan ja p rih ran k o v v pčsam ez ne gospodarske dejavnosti, ko t so o b rt in d ruge. Cilj po sam eznika in d ružbene sk u p ­n o sti m ora b iti, da bi pri- h ran jen e devize čim n ačrtn e je in k o ris tn e je p o rab ili. Za to je p o treb n o doseči bo ljši s tik z vsem i, ki so zaposle n i v tu jin i.

V R ib n ic i j e b i la 21. f e b r u a r j a s k u p n a s e ja č la n o v u p r a v n e g a o d b o r a z a d o d e li te v p o s o j i l z g r a d n jo s t a ­n o v a n j b o rc e m N O V , č la n o v k o m is i je z a s t a n o v a n j ­s k a v p r a š a n ja b o rc e v p r i o b č in s k e m z b o r u Z Z B N O V , č la n o v s e k r e ta r i a t a o b č in s k e g a o d b o r a Z Z B N O V in p r e d s e d n ik o v k r a je v n ih o rg a n iz a c i j N O V .

O dločali so o razdelitv i po. so jil b lizu dvesto p rosilcem . G radivo za se jo je b ilo sk rb ­no p rip rav ljen o , k a r je o la j­ša lo razdeljevan je poso jil.

P ro šen j je b ilo za okoli 3 m ilijone d in arjev . K e r 'bo tu ­di letos še do teka l d en ar v sk lad za stan o v an jsk o izgrad ­

n jo udeležencev NOV in bodo tu d i le to s in p rih o d n je leto vezali sredsbva v bank i, bo n a razpolago sk u p a j 2 m ili­jo n a 940.000 d inarjev . U stre ­ženo bo to re j lahko sk o ra j vsem p rosilcem . L etos bo za p o so jila n a razpolago 1 m i­lijo n 720.000 d in arjev , p rihod-

Borci so tudi proti kriviciBorka ni dobila dela - Zbirali bodo zgodovinsko

gradivo - Borci o vseh zadevah

N a n e d a v n e m o b č n e m z b o r u o r g a n iz a c i je Z veze b o rc e v v L o š k e m p o to k u so o d lo č n o z a h te v a li , d a se b o r c e m n e s m e j e m a t i p ra v ic , k i j i h im a jo p o v e ­l ja v n ih p r e d p is ih .

O bravnavali so zadevo čla- n jem ZB v družbeno-politič- nice ZB in vdove, k i je za- na d o g a jan ja k ra ja , z gospo-p ro sila za sp re jem n a delo d a rsk im , ekonom skim in spni o b ra tu IN L E S v L oškem kom unaln im razvo jem k ra japo toku , p a je b ila odklonje- te r sodelovan ean z o sta lim ina. U deleženci zb o ra so m e­nili, d a j i je b ila p rizad e jan a kriv ica in je dolžnost Zveze borcev, d a p o sred u je v ko ­r is t p rizadete .

K o so razp rav lja li 0 P isa ' n ju in zb iran ju zgodovinske, ga m ate ria la , so ugotovili, da je delo težavAo in bo še dol­go tra ja lo . T oda že gradivo, ki s© ga zb rali, je dragoceno.

P recej b esed je b ilo izre ­čen ih tu d i o . stan o v an jsk ih zadevah borcev, o g rad n ji o sn o /n e šole in g rad n ji s ta ­novanj za p rosve tne delavce.

S p re je li so več sklepov v zvezi z u re ja n jem zadev s p o d ro č ja v arstv a „ borcev in udeležencev NOV, vključeva-

družbeno * po litičn im i o rga ­nizacijam i. N adaljevali bodo tu d i z zb iran jem zgodovin­skega gradiva.

n je leto p a 1,220.000 d in arjev .Poso jila bodo d an a pod

ugodnim i pogoji, sa j bo od ­p lačiln i ro k p rece j dolg, do 20 let. Po p rav iln ik u o d ode ­ljev an ju poso jil bo za m an jši znesek ra k v račila k ra jš i, za večji zneek p a da ljši. O brest­n a m era bo 2-odstotna.

Poso jila bo dobilo sku p n o 172 prosilcev in bodo dode- ljevana po p red n o stn i listi. P rosilc i bodo zgradili, d o g ra ­d ili o z irom a obnovili stan o ­van ja . R es je , d a bo m o ra l m ars ik a te ri p rosilec , ki bo dob il poso jilo , p rilo ž iti še svoje denarce, k e r je bilo p rem alo d en arja , d a b i vsem v celo ti ugodili.

V novih prostorihD ruštvo upokojencev ▼

R ibnici je končno sp e t do­bilo p ro sto re : p rese lilo se je v Seškovo ulico v p ritlič je Johanove h iše. U radne u re so vsako sredo od 9, do 11 . u re . T ak ra t p laču je jo upo k o ­jenc i č lan arin o , zavarovaln ino in p rih a ja jo po p ravne n a ­svete. U pokojenci so doslej lovili svojega ta jn ik a in b la ­ga jn ika k a r n a dom u, zdaj p a b o sta oba svoje posle o p rav lja la le še v d ru štv en i p isa rn i. V. P.

Brez denarja ni samoupraveČe nimajo krajevne skupnosti primernih dohod­

kov, tudi ne morejo uspešno delati

P o s v e t v S o d ra ž ic i , n a k a te r e m s o se z b r a l i o b č in s k i o d b o rn ik i , p r e d s ta v n ik i o b č in s k e s k u p š č in e , p r e d s e d ­n ik i k r a je v n ih s k u p n o s t i in p r e d s e d n ik i k r a je v n ih o r ­g a n iz a c ij S Z D L iz s o d r a š k e g a o b m o č ja , j e b il z e lo k o r is te n . N a n je m so o sv e tli l i š te v i ln a v p r a š a n ja , s k a te r im i s e s r e č u je jo p r i v s a k d a n je m d e lu . ^

Mednarodni rokometni turnir v Ribnici?

V R ibnici im a ro k o ­m et p rija te lje m ed m ladim i in s ta rim i. P rvenstvene ro ­kom etne tekm e na ig rišču za šolo so za številne lju b ite lje tega šp o rta p ravo doživetje. L etos bodo slavili v rib n išk i občin i 70-letnico telesne ku l­tu re . V proslave jub ile jnega leta je vključeno tu d i rib n i­ško rokom etno m oštvo. P red ­videno je , da bo letos v R ib ­n ici rdŠom etni tu rn ir , m o r­d a celo m ednarodn i. P ripo ­m ogel bo, da bo rokom et dobil še več p rija te ljev .

-T

ORTNEŠKI POROČEVALEC

■ ■ ■ ZA REDNO DOSTAVO KRUHA, posebno ob sobotah , p ro ­sim o pod je tje 2ITO. K ot nalašč pa se je prav dve soboti sredi februarja dostava zakasnila za 3 u re, ker je zaradi okvare obstal dostavni avto nekje p ri T u rja ­ku. G ospodinje so zato zam udi­le precej časa. Posebno ob so. b o tah bi m orala b iti dostava re ­dna, saj ta k ra t kupu jejo ljud je kruh za nekaj d n i.

■ ■ ■ MEDVEDI SE PR E ­BUJAJO — Pred k ra tk im Je i ta ­lijanski lovec v naSem rev irju uplenil medveda. To je b ila prva »žrtev« letoSnje zime. Me. d voda so v slavnostnem sprevo­du peljali skozi Velike Poljane, k je r so m u vaščani izkazali »zad­n jo čast« in se oddahnili, saj bi se do pole tja Se odebelil, pom en, d ra l m arsikatero koruzo in p o ­skrbel Se za m arsika tero nev- l taf tnost

■ ■ ■ ČASOPISI V ZAMUDI— Na podeželju sm o že tako ob nedeljah odrezani od sveta, saj ne dobim o časopisja. Se bolj p ri­zadeti so tam , k je r ni ne rad ia ne televizije. Zgodi pa se, da zaostalih časoolsov ne dobim o ni. ti v ponedeljek. Tako smo v zaostanku z vestm i iz sveta vse do to rka.

■ ■ HI CESTE KAŽEJO R E ­BRA — O djuga Je hudo načela naSe ceste. Luknje na asfaltu in na m akadam u so nevarne za vsa vozila, posebno na ostrih o- vinkih. Tudi pešcem ni prizane­seno, Avto, Id zapelje v luknjo , polno um azane vode, Jih večkrat poSteno obrizga.

V. P.

L judi na jbo lj žuli k ra jev n a sam ouprava , zato so se o n je j največ pogovarjali.

U deleženci posveta so bili m nen ja , d a b i m orale im eti k ra jev n e sk u p n o sti več de ­n a rja , k e r bodo le po tem lah ­ko o p rav lja le svoje p o slan st­vo. K ra jev n a sk u p n o st So ­d ražica zarad i p o m an jk an ja ne m ore dokončati začetega d e la na pokopališču .

Zavzeli so se tu d i za večje p ris to jn o s ti k ra jev n ih skupno ­sti. V S odražic i naj bi na p rim e r k ra jev n a sk u p n o st od­ločala o d en arju , ki se zb ira iz n a jem n in za d ru žb en a s ta ­novanja itd .

P reb ivalc i G ore bi bili zelo zadovoljni z odločitv ijo , da bo v b ližn ji bodočnosti po­sodob ljena ces ta S odražica— Vagovka—R avne. T ako bik ra j gospodarsko zaživel. Na G ori vse bolj p rim a n jk u je vo­de. Z graditi bi m orali vodo­vod, vendar za g rad n jo m ed lju d m i še n i dovolj pogum a.

N a posvetu so razp rav lja li še o o sn u tk u občinskega p ro ­

ra ču n a in o dohodkih te r izdatk ih skladov.

April - mesec čistoče

K om unalni sk lad , sk lad za u re jan je m estnega zem ljišča te r pod jetj’a KOMUNALA so sklenili dogovor za č iščenje in u re ja n je ulic cest, zele­nic in parkov v R ibnici. Po tem dogovoru je KOMU­NALA dolžna sk rb e ti za red in č istočo v R ibnici. V a p ri­lu bo KOMUNALA skupno s k ra jevno sk u p n o stjo in T urističn im d ru štv o m o rgan i­z ira la m esec č istoče. -r

Če želiteodgovor ali naslov iz m a­lih oglasov nam pošljite v pism u dopisn ico ali znam ko za 50 p a r.

UPRAVA LISTA

RIBNIŠKI ZOBOTREBCI■ ■ ■ SKODA, da letošnja

zim a ni dovolj radodarna s sne. gom, sicer bi p riš lo precej več ljubiteljev bele opojnosti na svoj račun v Izberju p ri Sodražici. Tu Je, ko t vemo, vlečnica. V ne­deljo , 22. feb ruarja , Je bilo tu vse Živo. Sm učarji »o prišli od blizu ln daleč. Snega Je bilo nam ­reč to k ra t dovolj.

■ ■ ■ PREUREJENA GO. STILNA »Pri Kaprolu« v Sodra­žici se je zaradi izredno dom isel­ne no tran josti uvrstila med naj. bolj p riljub ljene gostilno v r ib ­niški občini. Gostišče im a tudi12 sob za tu riste . K uhinja zmore razne posebnosti, pa tuđi kapljica je izvrstna.

■ ■ M KEGLJIŠČE v gostilni p ri Oražinu v Prigorici Je vedno dobro obiskano. KegljiSče Je av­tom atsko in dvostezno. Tu so zbi. ra jo ob večerih m ladi in s ta ri ln m orijo moči. Avtom atsko keglli* šče, ki si je tudi že pridobilo sloves, im a še gostilna M ohar na H rjbu v Loškem potoku. G rad­n ja takega kegljiSča veliko stane, zato si ga ne m ore privoščiti vsak gostilničar.

■ ■ ■ UDRL SE JE MOST na stransk i cesti v O rtneku. To se je zgodilo že lani. Zaprli so ga za prom et ln tako zadevo za. časno rešili. Letos bodo m ost po ­pravili ln usposobili za prom et. Denar Je zagotovljen.

■ H H KO SMO 2 E PRI MO­STOVIH, naj om enim o še grad. njo novega m ostu čez B istrico na cesti Vinice—LipovSčica. Stsrrlm ost Je do tra ja l in Je nevaren za količkaj težja vozila, saj se lah ­ko podre. Most je pom em ben tudi zaradi turizm a, saj vodi čezenj cesta na Travno goro. G radnja m ostu bo veljala okoli 50.000 din.

■ ■ ■ NOČEJO B ITI HO- STARJI, ko t Je bilo določeno, zato bodo prebivalci G orenjskih Iopovč tudi za naprej Lepovčanl. Vsaj tako smo zvedeli na p ri. sto jn ih m estih.

R E Š E T OKOČEVSKE NOVICE

111 D O L E N J S K I L I S T Stran uredil: J02E PRIMC St. 10 (1041) * * — 5. III. 1970

Kdo bo nosil odgovornost?Spor zaradi gozdne poti na Sinjem vrhu

T rije vaščani iz D rage p ri S rn jem v rhu so posekali več:

Več težav z godbo kot s kmetijstvom . . .

K o so na zadnji se ji ob­č inske skupšč ine zelo bur­no razpravljali o "Vpraša­n ju dveh godb na pihala v Č rnom lju , o čem er bo­m o obširne je poročali pri­hodnjič , je o dborn ik V in ­ko H orvat dejal: — Po razpravi sodeč, im a črno­m a ljska občina ve^ težav z godbo ko t s k m e ti js t ­vom , k i je priznano naj­bolj pereče . . .

Cestarji zaslužijo pohvalo

V letošn ji zim i so b ili de­lavci cestnega o b ra ta v Čr­n o m lju veliko bolj delavni k o t p re jšn ja leta . Vse ceste so b ile raam ero m a d o b ro in p ravočasno plužene. T udi ce­s te IV. reda, k o t so V inica— P re lo k a in Viničar—S in ji v rti, so bile vso zim o prevozne. U porabnik i cest so zelo za­dovoljn i in d a je jo vse p r i ­znan je tak o te ren sk im delav ­cem k o t ces ta rjem . F. P . '

je količine lesa v svo jih go­zdovih in »klenih kupčijo z gozdnim o b ra to m Č rnom elj. P reden p a dobijo plačilo , m o. ra jo les sp rav iti do ceste, po k a te ri lahko vozijo to v o rn ja ­ki.

Za to delo so na je li voznike iž B osne, k i s svo jim i konji vlečejo les iz gozda. Les vla­č ijo po sk u p n i gozdni po ti, k i je obenern po t za širše s in jev ršk o obm očje. K ra jev ­n a navada je , d a les iz go­zda sp rav lja jo n a vozovih ali vsaj n a go rsk ih vozilih z dve­m a kolesom a. Tega vozniki iz B osne ne upoštevajo , pač pa debele h lode vlečejo po tleh , p o ta pa sc že tak o slaba. S tem de la jo veliko škodo, kaj. ti h lodovina s p red n jim kon ­cem drgne p o t in vali kam e­n je iz tlakovane poti.

P rizade ti vaščani p ro te s ti­ra jo . G ozdno gospodarstvo izjavlja d a n i p lačnik za na ­sta lo škodo, las tn ik i lesa pa nag o v arja jo voznike, naj č im p re j oprav ijo delo. S tem jim dajeijo potuho .

Vaščani so že sk lica li se ­stan ek k ra jevne skupnosti, k je r so to sitvar obravnavali. Sklenili so, naj se v leka lesa po p o teh tak o j uk ine, k a jti škoda je že doslej zelo veli­ka. Kaže, da bo m oralo po ­sredovati tu d i p ris to jn o so­dišče.

F ranc Pavlakovič

Ustanovni občni zbor

društva Bela krajina

V četrtek , 12. m arca, bo ob 17. u r i v L jub ljan i v dvorani k ra jevne skupno ­s ti v K idričevi ulici 11 u- stanovni občni zbor d ru ­štva »Bela k rajina« . Po u- vodnih besedah jn re fera ­tu bodo volitve upravnega in nadzornega odbora . Va­b ljen i so vsi B elokran jci, k i .žive v L jubljan i, k akor tu d i p rija te lji Bele k ra ji ­ne. S. S.

Terezija Avguštin iz Bušinje vasi je prejšnji četrtek že obrezovala vinograd. »Me, belokranjske kmečke ženske se ravnamo po vremenu,« je rekla, »če je lepo, delamo, najsi bo svetek ali petek.« Tudi 8. marca za kmečke žene ne bo praznika. Vse, kar bodo im ele od tega dne, bo zvečer skromna zabava, na kateri si bodo vsaj za dve uri oddahnile od vsakdanjega garanja-

Foto: R .Bačer

Skrb za bolne in siromašne

K rajevna organ izacija ZZVI je im ela na S u h o rju v ne del jo , 1. m arca, redn i letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. P regledali so delo v p re tek lem obdobju in nared ili n a č rt za letošnje leto. G lavna naloga organiza­cije bo sk rb za bolne in so ­cialno šibke člane. K akor vsako leto bodo tu d i letos organ izirali M e t za članstvo. Letos bodo Sli n a p o t k a r d vakrat. O biskali bodo Bazo20, razen tega je p redv iden še en d a ljš i izlet. N a občnem zboru so izvolili nov odbor, ki ga vodi p red sed n ik Anton K olegar. V. Š.

Danes o strojihK m etijsk a šola G rm , D ru­

štvo km etijsk e tehnike, KZ Novo m esto in sodelavci K m etijskega in š titu ta Slove­n ije so n a obm očju novom e­ške občine p rired ili več po­svetovanj o km etijsk i m eha­nizaciji. P rak tično so p rikaza ­li, kako je tre b a sk rb e ti za tra k to r je znam ke Steyer, Ze- to r in Ferguson. k i jih je v občini že okoli 200, obisko­valci posvetovanja — bilo j:h je skupno blizu 200 — pa so se zelo zanim ali tud i za os­k rb o v an je in uiporabo m o to r­n ih kosilnic. K er so s tro ji d rag i in je treb a težko p r i­h ran jen i km etov d enar k a r n a jb o lje naložiti, bodo po­dobna posvetovanja p rired ili še v Beli k ra jin i v M etliki: danes, 5. m arca, ob 9. u ri dopoldne; v Č rnom lju v p e ­tek , 6. m arca, ob 9. u r i d o ­poldne; popoldne ob 14. u ri p a še v D ragatušu .

Inž. M. 2 .

Seja izvršnega odbora

Izv ršn i .odbor, občinske kon ­ference SZDL M etlika je im el 27. fe b ru a r ja p rv o sejo. P regledali in p o trd ili so sk le ­pe konference in izvršnega odbora , ocenili pop is akti- vistov OF in im enovali sek re ­ta r ia t sekcije za varstvo t r a ­d icij NOB te r razp rav lja li o n ek ate rih d ru g ih v p raša ­n jih ..

S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ

Občinski davki ne gredo navzgor!Kmetje vse teže zmagujejo davčne obveznosti, a ne zaradi občinskih da­

jatev - Lani je 495 kmetov ostalo brez zdravstvenih knjižic

Odborniki črnom aljske skupščine so 26. februarja obravnavali davčno politiko v m inulem letu ter poro­čilo davčne uprave, ki je bilo zares dobro priprav­ljeno in vsakomur razumljivo.

O dm era km ečkih davkov je lan i za je la 3.645 km etoval, cev, ob koncu le ta pa je davčna u p rav a iz te rja la le 77 odsto tkov obveznosti, k a r je m an j ko t p re jšn ja leta . D e­lom a je k rivda v tem , k e r s ta se m ed letom zam enjala dva davčna izv ršite lja , delo­m a p a k m etje vse teže zm a­gu jejo b rem ena.

Lani je k a r 495 km etoval­cev osta lo b rez zdravstvene­ga varstva , k e r jim zaradi nep lačan ih davkov knjiž ic n i­so p o trd ili. Težave so nasta le , ko je m ars ik d o od teh zbolel in je bilo tre b a p lača ti s tro ­ške zd rav ljen ja te r bo ln išn i­co. T ako je občina v letu 1969 izdala za zdrav ljen je s i­ro m ašn ih n ad 120.000 d in a r­jev , razen tega so 1.402 za­vezancem a upoštevali razne davčne o lajšave Z aradi ško de po toči je bi'l še 112 ob ­čanom odp isan p rispevek v znesku 45.309 d inarjev .

Na davkariji imajo veliko

nevšečnosti s p osestn ik i z m arindo lskega konca, k je r lju d je n im ajo u re jen ih las t­n insk ih odnosov. Ni n am reč dovolj, da v dom ačem krogu ured ijo , k a d a r oče po d ari zem ljo sinu . K er ne oprav ijo p rep isa n a sodišču , dobi več­k ra t davčno položnico n ek d a ­n ji gospodar, čeprav zem lje ne užir/a več. P rav tako km et. je ne p rijav lja jo sprem em bo k u ltu r, k a r je spe t v n jihovo škodo.

O dborn ik i so se precej oglašali v razprav i. - Več jih je p red lagalo , na j b i zdrav ­stvene knjižice po trjevali k lju b nep lačan im ' davkom , a je šef davčne uprave F ranc K očevar po jasn il, da tega p redp isi ne dovo lju je jo ..

V razp rav i je bilo večk ra t sliša ti, da so k m etje p rehudo obrem en jen i, N iso k ritiz ira li občinske davčne po litike, tem več d a ja tv e nasploh. O b­činski davki bodo letos o sta li na isti ravn i, ko t so b ili la-

ČRNOMALJSKI DROBIR■ PODRUŽNICA AMD V ČR­

NOMLJU je organizirala speciali­stične zdravniške preglede za bo­doče voznike tudi v Črnom lju. VozniSkim kandidatom poslej ne bo več treb a hoditi v Karlovnc ali Novo m esto. Prvi pregled je bil v soboto, 28. feb ruarja ; zanj se je prijav ilo nad 100 Interesen- tov.

■ POTUJOČI KINO je na željo vaščanov iz Cerkvišč 27. februar­ja prvič obiskal vas z jugoslovan­skim barvnim film om »Volk iz Prokletij« . T ako dobrih predstav si vaščani Se želijo.

■ V SEMIČU ZAKLJUČNI IZ­PITI — V soboto je 51 tečajnic, ki so obiskovale 20-urnl tečaj p r ­ve pom oči, opravljalo izpite. Od teli je 49 tovarišic izpite opravilo.

■ v OKVIHU NATEČAJA ZA ZUPANČIČEVO NAGRADO sta b ili v nedeljo , 1. feb ruarja dve

NOVICEČRNOMALJSKE

KOMUNE

prireditvi: na Vinici so igrali ho­landsko pravljico »Hodi de Bodi ali dve vedri vode«, v G ribljah pa so uprizorili m ladinsko igro »VaSka Venera«.

■ PRVI NOVI OSNOVNI SOLIV LOKI so začeli graditi nov transfo rm ato r, ki bo napajal z e lektrično energijo naselje Loka. Ko bo začel delovati, bo na tem področju veliko boljši tok.

■ Za 8. MAREC bo v č rnom alj­ski občini več prireditev, osrednja proslava pa bo 7. m arca ob 19. u ri v čm om eljskem Prosvetnem dom u. Po dalj Sem prem oru bo s p e t , nastopil ženski pevski zbor p o d 'v o d s tv o m Andreja Petka, n a ­stopili pa bodo tudi cicibani, šol­ski pevski zbor in godba na p i­hala.

■ OBČNI ZBOR ZZB V ČR­NOMLJU je bil v soboto slabo obiskan, čeprav bi lahko napol­nili dvorano Prosvetnega dom a sam o tis ti, ki dobivajo prek o r­ganizacije razno družbeno pomoč. Razprava te bila zelo plodna. Go­vorili so o nu jn ih vzdrževalnih delih pri spom eniku na Gričku, o socialno ogroženih članih in po ­sojilih . Za predsednika je bil po ­novno izvoljen Janez 2unič, za ta jn ico pa K atka Senica.

na, k m et pa bo vseeno na slabšem , k e r se je povečal prispevek z<a zdravstveno varstvo. O čitno je , da polo­žaja zasebnega km eta ne bo m ogoče re šiti z občinsko davčno politiko , tem več z u re jan jem trg a s k m etijsk i­m i p ridelk i in v išjim i cena­m i.

O odm erj o b rtn išk ih dav­kov ni bilo d o sti govora, pač p a so sp re je li sk lep , d a bo dom ača o b rt poslej oprošče­na p lačevan ja p rom etnega davka.

Sklenili so še, d a bodo do le tošn je je&eni p rip rav ili nov p red log davčnih o lajšav za krnele borce. O lajšave nam e­ravajo u sk lad iti s sosednjo m etliško občino, k je r so b o r­c i deležni še večjih odpisov. P rav tak o nam eravajo s so ­sedi u sk lad iti sto p n je p r i­spevkov iz km etijs tva .

Prelesje: priznanja gasilcem

V nedeljo , 1. feb ru arja , je bil občni zbor gasilskega d ru štv a P re lesje , ki š te je 60 članov in več ko t 20 žensk. Na občnem zboru so podeli­li p ism ena p rizn an ja za več­letno plodno delovanje v d ru ­štvu. Za 20-letno delo je b i­lo nag rajen ih 20 članov d ru ­štva, za 10-letno uspešno udejstvovanje pa 7 žensk. Preleško gasilsko d ru štv o je zelo delavno, saj je doslej postav ilo tu ris tičn i dom in nabavilo oprem o, v n ač rtu p a je še zb ira lna akcija za na ­kup nove brizgalne. V ta na ­m en je občinska gasilska zve­za po d p rla p re leške gasilce s 1.500 d in arji. O bčnem u zbo­ru j’e poleg p redstavn ikov občinske gasilske zveze p ri sostvoval še Jože Vaj s, sek re ­ta r občinskega kom ite ja ZKS.

Kaže, da je mimo obdobje suhih letKmetijska zadruga Metfika je imela lani 41 odstotkov več celotnega do­

hodka kot v letu 1968 - Leto so zaključili s 510.000 din dobička

Vse delovne enote metliške zadruge so v minulem letu

Jožetu Kočevarju v spomin

15. februarja je nenado­m a za srčno kap jo u m rl v 72. letu starosti znani vo jn i a k tiv is t in poslanec K očevskega zbora Jože Kočevar. Vse, k i sm o po­znali skrom nega in delov­nega moža, nas je žalost­na vest pretresla.

G renkost živ ljen ja je po ­ko jn i Jože okusil že v ra­n i m ladosti, saj si je 15 let služil k ru h ko t hlapec. Potem si je ku p il m a jhno

km etijo , k je r si je ustvaril d om in družino. V prvi sve tovn i vo jn i se je ko t m lad fan t boril na soški fron ti, leta 1941 pa se je m ed p rv im i Belokranjci vk ljuč il v narodnoosvobo­dilno gibanje in postal va­šk i zaščitn ik . Leta 1943 se je k o t poslanec udeležil K očevskega zbora, nato pa je do konca vo jne delal ko t aktiv is t.

Vaščani, p rija te lji in jj znanci bom o p o ko jn ika o- hranili v na jlepšem spo ­m inu.

JOŽICA N E M AN IČ j

donosno poslovale, največji promet pa je bil v vinski kle­ti, ki je sama ustvarila 6 mi­lijonov 69.000 dinarjev reali­zacije. Lana je bilo boljše po­slovanje tudi ▼ trgovski de­javnosti in pri odkupu živi­ne. Eno z drugim je dalo510.000 dinarjev dobička.

K ljub tem u d a im ajo za ­poslen i v zadrugi še zm eraj m ajhne osebne dohodke — povprečje je 830 d in arjev — dobička n iso delili, tem več je šel v celo ti v sk lade. K o­lektiv zadruge se je po b i­lanci izkazal z lepim razu m e­vanjem do zasebnega kme-> tijsbva s tem , da je 55.000 d in arjev od o stan k a čistega dohodka nam enil občinskem u sk ladu za pospeševanje za­sebnega km etijs tva . S tem den arjem bodo pod p rii živi­no re jo in oddajo m leka tako , da bodo km etovalcem za od ­dani lite r m leka p rim akn ili 30 p a r iz svojega. V ta n a ­m en bo p o rab ljen ih 150.000 d inarjev , p reo sta li d en ar pa bo šel za p oso jila zasebni­kom , ki bodo obnavlja li vi­nograde.

V le tu 1969 je zadruga od­k u p ila 906 volov za izvoz, k a r je 30 odsto tkov več ko t

leto dni prej. in 533.000 li­trov mleka, za katerega so kmetje dobili 564.000 dinar­jev. Ta vsota je trikrat večja od vseh kmečkih davkov v občini. Značilno je, da telet in prašičev na odkupih ni bi­lo dosti, saj so vse leto od­kupili samo 52 telet in 61 prašičev.

V inska ld e t Je lani p ro d a ­la 299.000 litrov belega, 257 tisoč litrov rdečega v ina te r800.000 litrov d rug ih p ijač. Zelo dobro se je obneslo 12 zad ružn ih vinotočev po raz ­n ih k ra jih Slovenije. V teh p ro d a ja ln ah v ina je narasel p ro m et za 38 odsto tkov.

Ko je p red dnevi upravni o dbor zadruge obravnaval poslovno poročilo , je b il z letom 1969 p rav zadovoljen, saj je zadruga p re j dese t let ž ivo tarila in kom aj pokrivala svoje obveznosti. Zdaj se je po da ljšem razd o b ju prvič izkazala z m alo večjim do­bičkom .

T udi za leto 1970 im a ko­lektiv zadruge že p rip rav ljen delovni n a č rt, v / k a te rem ra ­čunajo še n a 20-od^totni po­ra s t p rom eta . K aj vse nam e­ravajo letos, bom o povedali kda j drugič.

SPREHOD PO METLIKI

P red vsakiry nakupom tekstilnega blaga ali kon ­

fekcije vas vabim o na brezobvezen ogled tega blaga

v poslovalnico

» O e le ie U s f i l« ČRNOMELJ

m MESTNA GODBA V METLI.KI je v nedeljo, 1. m arca zvečer, prired ila v počastitev dneva žena svečan koncert. P rireditev je b ila v dom u Partizana, z n jo pa se je začela tudi v rsta nastopov, ki iih bo letos im ela m etliška god­ba v proslavo 120-letnice svojega obsto ja . Glavne prireditve bodo v ju n iju in se oodo raztegnile na

'^ Č E P R A V JE BILO ZADNJAdva tedna m rzlo in sneženo vre ­me, prenovitvena dela v obeh stavbah na m etliških Dragah — tako p ri bodoči trgovini M etalke v Fuxovi h iši kot v lokalih biv­šega M akarjevega gostišča — do­b ro napredujejo. Prve prosto re ob­navlja B elokranjsko gradbeno po ­d je tje , druge pa m etliško Komu­nalno pod jetje Obe podjetji za­gotavljata, da bodo novi lokali že v m aju služili svojem u nam enu.

■ DEŽEVJE IN RAZMEHČANI TEREN sta povzročila, da se je v četrtek , 26. feb ruara dopoldne, na M estnem bregu za podom Ni­kole šaja tov iča (ob N avratilovi po ti) u trgal skalnat plaz. Čeprav se je plaz sprožil tik za podom , je bil vendar tako m očan, da je prebil zadnjo steno in stavbo p re ­klal, da se je s treha sesula vase. Skoda je precejšnja.

R REDNI LETNI OBČNI ZBOR m estne organizacije Združenja

zveze borcev M etlika, ki šteje 366 članov, je bil letos 19. februarja . Na zboru so člani pregledali delo in uspehe v lanskem letu, pred ­vsem pa so se pogovorih o p ri­znavalninah in posojilih za grad­n jo borčevskih stanovanj. Po raz­rešitvi lanskega odbora so v no» vega izvolili 11 članov, v nadzor­ni odbor 3 in še 12 članov za ob- činsko konferenco ZZB — Lani so jim um rli 3 člani.

■ TUDI NA ŽUPANČIČEV NA. GRADNI NATEČAJ, ki ga p rire ja ­t a obe belokranjski občini, se je letos p rijav ila m etliška godba na pihala. Razen n je se je za ta na­tečaj iz m etliške občine priglasilo še pet skupin, in sicer: tam bura ­ški orkester m etliške osnovne šo­le, pevska zbora osnovne šole in poklicne šole tovarne B ET I, foto- kino klub FOKUS in m ladinska igralska družina »Osip Šesta. Vse skupine so iz M etlike, m edtem ko se iz vasi za tekm ovanje ni p rija ­vilo nobeno društvo ali skupina.

St. 10 (1041) — 5. III. 1970 S tran uredila: R IA BAC E R d o l e n j s k i l i s t 19

Novomeško drsališče

Ob za d n jem m ra zu so ponovno oživele razprave o n o vo m eškem drsališču. M ladina želi drsati, drsa­lišča pa že več let niso mogli u sposob itim Po zad ­n jih vesteh bodo drsališče naredili takra t, ko bodo gradili novo dvorano . To ­rej 'iiam ostane upanje, da bo K rka spet kda j zm r ­znila, ko t se je to zgodilo pred d obrim i 30 leti.

Tudi letos mala šolaN a osnovni šoli v M im i p e ­

či so sk lenili, d a bodo tud i le to s o rgan iz ira li m alo šolo za šo lske novince. Skušali bodo p riteg n iti tu d i o tro k e

• s p o družn ice šole G lobodol.P. S.

Bo Mirna peč ostala brez »BETI«?

P re d leti je m etlišk a to ­v a rn a B E T I ustan o v ila v M irni peči svo jo podružn ico , k i se je v zad n jih le tih raz ­vila v so lidno p o d je tje . V n jem je našlo zaposlitev in zaslužek 80 okolišk ih žensk. T oda p red k ra tk im so se raz ­š irile govorice, d a bodo B E ­T I v M irni peči u k in ili in jo sp o jili s treb an jsk im i MOD­N IM I OBLAČILI.

Ce se bo to zgodilo, se bodo m o ra le delavke iz oko­lice M irne peči voziti v T reb ­n je , to pa bo povzročilo nove težave glede v a rstv a o tro k zaposlen ih delavk. P rev ladu je m n en je , da b i B E T I m orala o s ta ti v M irn i peči.

P. S.

Paderšičev dom odprt za 1. majP lan insko društvo ' v N o­

vem m estu je lan i d o b ro go­sp o d arilo , saj je im elo nad 34.765 d in arjev d o h odka in le 23.660 d in arjev izdatkov, po­ravnalo pa je tu d i vse obvez­n o sti iz p re jšn jih let.

Na seji o d b o ra d ru š t ­va 12. fe b ru a rja letos so sk len ili, da bodo Dom Vin­ka P aderšiča na G orjanciho d p rli za p rv o m ajsk e p ra zn i­ke in da bodo m orali m ark i­ra ti še nekaj po ti, k e r so se ­d a n je m ark ac ije slabo vidne. Za vzdrževanje T rd inove po­ti pa bodo m o rali sk rb e ti p lan inc i. N a občnem zboru10. m arca bo o dbor p o d ro b ­no poročal o svojem delu ,n ek a te ri č lani o d bora p a bo ­d o prikazali n a č r t aa letoš­n ja po tovanja . • >• B. L.

SEJA KOMITEJA KONFERENCE ZK

Ne le opazovalec in kritik!Zveza komunistov mora, kadar gre za pomembnejša vprašanja, dajati

idejna izhodišča, še preden jih začenjamo reševati

K om ite občinske k o n fe ren ­ce ZK je razp rav lja l n a se ji 25. fe b ru a r ja o o sn u tk u p ro ­g ram a dela, k i tem elji na sta lišč ih I . se je občinske k onference ZK in n a re so lu ­c iji konference ZKS, te r o o rgan iz iran o sti ZK v občini in sp re jem a n ju novih članov.

V p rv i točk i so ugotovili, d a vsebuje reso lu c ija konfe ­rence ZKS en ak a in podobna sta lišča , ko t jih -je že p re j sp re je la I. se ja občinske ko n ­ference. P ro g ram nakazu je s tv a rn e ’ naloge konference, k o m ite ja in o rganizacij ZK v občin i, povzem a p a tu d i t i ­s te naloge, k i jih je nakazal m edobčinsk i svet ZK. Za ve­čino nalog so določeni roki, v k a te rih m o ra jo b iti o p rav ­ljene, u resn ičevan je nek ate ­r ih p a bo po teka lo vse leto.

č la n i k o m ite ja so se zedi­n ili v ugotovitvi, d a m o ra jo b iti z lasti p ro g ram i dela o r­ganizacij č im bolj s tv a rn i in d a m o ra jo zaje ti tis te n a j­bolj pereče zadeve in v p ra ­šan ja , k i so v oko lju , v k a te ­rem organ izac ije de lu je jo . Posebej so se pom udili ob ak tiv ih , k i v večini p rim erov , z lasti v de lavn ih organ i zaci-

Le 40 na 1200V ko m b in a tu lesne indu­

str ije N O V O LES v Straži, k i zaposlu je skora j 1200 ljudi, je 40 članov ZK . R a zu m ljivo je, da tako m aloštevilna organizacija Z K ne m ore zagotoviti za ­dostnega idejnopolitičnega vpliva v p od jetju . R azen organizacije Z K bi se m o­rale nad ta kšn im s ta n jem za m is liti tudi družbeno-po- litične organizacije, k i de ­lu je jo v ko lek tivu . Reči pa je treba, da je m ladina v N O VO LESU zelo delav­na in je na svo ji zadnji kon ferenci posredovala ve­liko zdravih pobud in na­črtov. E dina pot za oživi­tev organizacije Z K je spre jem an je novih, zlasti m ladih članov. Z dobrim d elovn im program om jih je treba pritegniti in j im na široko odpreti v rata v ZK. N ato v N O VO LESU razm erje ka j h itro ne bo. več 40 proti 1200, a m pak 300 pro ti 1200!

jah , n iso dovolj delavni." K o n tro la u resn ičev an ja sp re ­je tih nalog m o ra zato p o sta ti s ta ln a ob lik a dela.

Ugotovili so tu d i to, da b i b ilo p rav sk licevati za š irša p e reča v p ra ša n ja ak tiv e k o ­m un istov n a odgovornih p o ­ložajih , n a k a te r ih b i se d o ­govarja li za k o n k re tn o akci­jo . ZK n am reč ne m o re b iti več sam o opazovalec in k r i­tik , pač pa m o ra k o t vodilna o rg an izac ija d a ja ti id e jn a iz­hod išča, k a d a r načen jam o po m em b n e jša v p rašan ja .

K o so razp rav lja li o ugo to ­v itvah, kii jih p o sred u je an a ­liza o o rg an iz iran o sti ZK v občin i m o sestavu članstva, so m enili, d a m o ra jo b iti te ugotovitve osnovno izhodišče za sp re jem a n je novih članov. P redvsem je treb a sp re jem a ti č lane v o rgan izac ijah v indu ­s tr i ji in n eposredne pro izva­jalce. V abljivi p ro g ram i dela

Domovini - zdrave otrokeOb čestitkah ne pozabimo na težave žensk

»Zm otno je p rep ričan je , d a je ženska dosegla ena ­k opravnost tak ra t, ko se je zaposlila: p rob lem i se ta h ip šele odpro : n eu re ­jen a d ru ž in a je tis ta te ­žava, ki ji bo m o ra la d ru ­žba posvečati znatno več pozornosti k o t doslej. O- tro šk o varstvo v naša ob­čin i n i u re jen o tako , ko t si želim o. K onferenca za d ru žb en 0 ak tiv n o st žensk pa im a v n a č rtu tud i u re ­jan je soc ialn ih prob lem ov, k i so posled ica neu rejen ih družin . Za o tro šk o varstvo p a sod im , da ga bom o m orali izbo ljša ti tak o j, d a se bodo žene laže posve­čale svo jem u delu.«

— Ob čes titk ah za osm i m arec — želja in napotek?

»Zares želim , da bi bile žene še n ap re j prizadev ­ne p ri svojem delu. K a j­p ak si želim , da bi da ja le dom ovini zdrave in dobro vzgojene o troke; na zboru ak tiv istov , k{ bo 26. a p r i ­la v D olenjskih Toplicah* Pa se zares zberim o vše n ekdan je aktivistke!«

M im ica Perc sodi m ed tis te žene, ki n eu tru d n o delajo : začela je v m lad in ­sk i organ izaciji, pozneje v AF2, SZDL in Zvezi b o r­cev in v na jrazličn e jših svetih občinske skupščine. Zdaj je č lan ića občinske konference za d ružbeno ak tiv n o st žensk v Novem m estu . P red ženskim p ra ­znikom , dnevom žena, je o p rob lem ih , k i jih bom o m orali re šiti, povedala ta ­ko:

Cerkev - štipenditorKar ne štipendira družba, dopolni Cerkev

organ izacij, k i bodo vsebo­vali tis to , k a r je pereče, bo ­do lahko največ pripom ogli k u spešnem u sp re jem an ju .

M J.

Združitve ne boK olektiv M esnega p o d je tja

v Stični, k i šte je 65 delav ­cev, je n a re feren d u m u gla­soval p ro ti p rip o jitv i k no­vom eški D olenjki. T ako je p ro p ad la m ožnost za združi­tev teh dveh kolektivov, če­p rav so že raču n a li da bi združeno p o d je tje letos lah ­ko u stv a rilo 113-milijOn- sko proizvodnjo .

D elavski sve t stiškega pod ­je tja je im el ta k ra t dva p re d ­loga: za p rik lju č itev k Do­len jk i ali p a dom ači k m etij­sk i zadrugi. P rva m ožnost je zdaj p ro p ad la . B odo poizku­sili u resn ič iti drugo?

Zadnje čase obču tim o čedalje več jo a k tivn o st

j Cerkve, k i posega tudi iz ­ven svojega obm očja dela: začela je tud i že delili š t i ­pend ije in podpore d ija ­k o m ter študen tom .

V n o vo m ešk i občini so pred n e ka j leti na eni iz­m ed obč insk ih se j pripo­ročili de lovn im organiza­cijam , naj razp isu je jo š ti ­pend ije z ja vn im i natečaji in rezu lta te tu d i objavlja ­jo . ž e tis ta pod jetja , ki štipend ije * javno razp isu ­jejo , bi lahko prešte li na prste , objav o m ’.adini, k i je š tipend ije dobila, pa še n ism o zasledili. Priporoči­lo je obležalo v predalih. B 0 m orda pomagal sklad za štipendiranje?

N ašo neodločnost tn m lačnost pa s p ridom iz ­korišča Cerkev, katere po ­večano a k tivn o st lahko m a rsik je zasled im o. N obe­

na skrivn o st ni, da je v L jubljan i izredno težko dobiti gospodin jske p o m o ­čnice, Cerkev pa j ih do­bi ozirom a »organiziran ta• k o j in j ih jK>sreduje na­prej. N obena sk r ivn o st tu ­di ni, da na podeželju ku ltu rn e sku p in e ne dela­jo tako, ko t bi morale: C erkev je to h itro in od ­ločno uredila, ta j je žu p ­n ik lahko tud i režiser.

Po enakem načelu dela Cerkev tudi p ri štipend i­ran ju .* k er družba ne daje dovolj š tipend ij m lad im , nadarjenim , toda revn im š tuden tom , j ih daje pač Cerkev. V prašanje je, do­k le j bom o ob tem ravno­dušni: m a r se za sposob ­ne m lade lju d i zares ne bi dalo na jti to liko denar­ja, da bi j ih izšolali? Gre za najdragocenejše in naj­p a m etn e jše naložbe, k i se hitro in bogato obrestu je ­jo.

Novomeška kronika■ 8. MAREC — DAN ŽENA

bom o tud i letos nadvse 9lovesno proslavlja li na terenu in v delov­n ih organizacijah. V soboto , 7. m arca ob 19. u ri, bo v prosvet­nem dom u nastop ila Akademska folklorna skupina »France Marolt« iz L jubljane, družabne prireditve bodo po vseh terenskih organiza­c ijah SZDL in tudi v delovnih o r­ganizacijah se bodo povsod spom ­nili zaposlenih žena. Čeprav nas je , ko sm o prip rav lja li to števil­ko, ločilo od p raznika le 7 dni, žal n ism o mogli n ik je r izvedeti nobenih podrobnosti!

■ PLANINSKO DRUŠTVO No­vo m esto bo im elo redni letni občni zbor v torek , 10. m arca, ob 19. u ri v p rostp rih Zavoda za iz­obraževanje in p roduktivnost dela (vajenska šo la) v II . nadstropju .

■ V IZLOŽBI p rodaja lne No- votehne na Cesti kom andanta S ta ­neta so izobesili p laka t, ki opo-

IZ PORODNIŠNICEPetekli teden so v novomeški

porodnišnici rodile: M arija Hodnik iz Orehovca — M artino1, C vetka . Zupančič iz ' Sevnega -4 M irana, M arija Novak iz B restanice — M arjanco. Vida Klepec iz K ras in ­ča — M arjanco, Ana Luzar iz 2a- puž — Franca, Terezija Gregorčič iz Skrljevega — R oberta, L ilijana Plevnik iz Šm ihela — K arm en, Ana Vovk z Radoviče — Zdravka, Zinka Rom iz Ju rke vasi — Jane ­za. A ntonija Grozde iz Tržišča — Albino. Zofka Fabjančič iz Sela pri Raki — dečka, Draga Črnič iz Dolnjega Bukovca — dečka in Ana SchweiRcr iz B u to ra ja — dek­lico. — čestitam o!

zarja ljub ite lje glasbe, da so p lo ­šče naprodaj po ugodnih cenah. To je lepa priložnost, da zbiralci plošč obogatijo svoje zbirke.

■ NA TRGU so bile cene cake: aelje 3 in 3,5, Jabolka 3,60, 2. p o ­m aranče 5, limone 5,5, fižol 5,5, rozine 8, smokve 7, česen 14, če­bula 4, k rom pir 1.5, špinača 10, hruške 5, so lata 7 d in za kg. J a j ­ca so b ila po 70 par.

■ RODILE SO: M arija Ostro- vršnik iz Ragovske 6 — Heleno, M arija K astelic iz Adamičeve 43— dečka, Albina Judež z M estnih njiv 5 — P etra in R om ana, Sonja Antič iz Kettejevega drevoreda 49— deklico in L judm ila Zupin z M estnih njiv 5 — D arka.

Ena gospa Je rekla, da J e , rea škoda, k e r novomeška občina ne m eji s H rvaško k o t m etliška, k je r Je v dveh mesecih ušlo čea m ejo 40 obrtnikov: davčna služba bi imela m očno o la jšan posel.

57Potrkal jet prav tiho.Ni se ganila.š e enkrat.Bala se je, da se ne. zbudi sluga, ki je spal zgo­

raj v podstrešni sobici. Stopila je izza zastora in od­prla okno.

»Marija!« j'e zašepetal.»Lepo te prosim , pojdi!«»Moral sem te videti. In če bi m e bili priklenili,

bi se bil iztrgal. Marija, daj m i roko!«»Ne, ne, pojdi. Nikdar več ne sm eš priti. Nikdar

večT Zbogom!« Stopila je za zastor.A — že je bil na oknu. Preden se je Marija prav

zavedela, je skočil v sobo. Iztegnil je roke in — drge- taje se mu je privila.

»Marija! Marija!« je šepetal med poljubi.Zaprl je okno in ga zagrnil.Noč za nočjo je prihajal.živela sta kakor v sanjah.Neko noč pa, ko je mlada žena čakala pri oknu,

se ji je dozdevalo, da se Je za vrtnim zidom pre- maknila senca. Trepetaje je Marija stala za zasto­rom. Ko je naposled vendarle Matija stopil izza gr« m ovja, je odprla okno in šepetala:

»Matija! Bojim se, videli te bodo in naju oba mučili.«

Ozrl se je proti cesti, se okrenil, vzpel in že je sedel na oknu.

Takrat sta se odločili od druge strani iz teme dve človeški postavi. Marija je odskočila.

»Glej, glej, lepo napreduješ!« je čula gvardijanov strogi glas.

»Gospod frater hodijo po bližnjicah, hehehe!« se je posm ehoval pater Jurij.

ILKA VAŠTETOVA:

(Zgodovinski roman)

In še j » gvardijan nekaj zaklical, a Marija ga ni razumela. Vsa je drgetala.

M atija je otrpnil. Potem se je vdal. Skočil je z okna, se še enkrat ozrl in m im o stopil do ograje k onima dvema.

Marija je gledala za njim.Kaj store zdaj z Matijo? Ali ga pahnejo v sam o­

stansko ječo? Ali ga razpno na sram otilni križ?Zaprla je okno in se oblečena vrgla na posteljo.

Strah jo je stresal kakor m rzlica — in kes in obup.Proti jutru se je pomirila.Ali ni gvardijan napovedal Matiji kot prihodnjo

kazen »consilium abeundi«? Spodijo ga iz sam ostana, oziroma mu svetujejo, naj gre. No, Matija ni, da bi ostal pri menihih. Kazen ne bo tako huda.

Ampak — pater Jurij! To je bilo zopet njegovo vohunstvo.

»Tega s i privoščim!« Je sklenila £h nekdanji »div­jak« se je oglasdl v njej, poln porednih domislekov.

Drugega dne je bila nedelja. Zjutraj je šla z Mico k zom ici. Po m aši pa je krenila naravnost proti Za­tonu k Katki.

Katka Je pred kočo z lopato odmetavala sneg in delala jarek, da bi se voda odtekala proti cesti.

»Danes si pa zgodnja!« je pozdravila Marijo.»Ali im aš kaj gnoja na vrtu?« ■ '»Gnoja? Seveda. Čemu pa ti bo?«»Psst!«Marija je pritisnila prst na usta in pošepetala

nekaj Katki na uho. v '> \ ' ‘s»Haha! Ti si pa res vša vražja!« se je zasm ejala

Katka in odšla z lopato v roki s prijateljico na vrt.Ko so ljudje šli od druge m aše, se je Marija vra­

čala s K atko'v m esto in stiskala k sebi s cunjo za­vezan lonček. Vso pot je Katka brbljala in se sm e­jala, da jo je silil kašelj.

Doma sta že v veži začuli iz jedilnice m oške gla­sove. Katka je sm uknila v kuhinjo.

Marija je prebledela. Biriči? Postavila je ionček v tem an kot in za trenutek postala. Potem je stisnila ustne in pogumno odprla vrata v jedilnico.

»Halo, tu je!« je vzkliknil gvardijan. »Naše želje so vas priklicale, ,mater spiritualis’ «

Vsa bleda je zrla v sm ehljajoče se obraze: gvar­dijan, pater Jurij, njen mož — ne, nista je prišla to ­žit.

»Kje si bila?« jo je vprašal m ož in ji odvzel m uf in mantaljo.

»Pri Katki.«Njegovo lice se je stem nilo. Ošabno je dejal:»Ni m i všeč, da hodiš tja. Hči navadnega težaka

vendar ni primerna družba za m ojo ženo. Vse m esto se zgraža nad tvojim prijateljstvom z njo.«

»Vse mesto?« ga je pogledala v resničnem začu­denju. »Kaj briga tuje ljudi m oje prijateljstvo?«

»Zelo si naivna. Pom isli vendar, koliko to škoduje m ojem u ugledu, ako občuješ z ljudmi, ki so po stanu tako nizko pod nami. Poleg tega je oglar Gašper pre­vratnik, pol protestant, pol pogan.«

»Ni lepo, da tako govoriš o njem! Saj ga ne po­znaš.«

Kopriva se je posmehnil.

□ O S C A R W I L D E : .0m antična zgodba

6 —

.S•rH 4->COa

tsd _ £ £

(T rtittm n ^

• -:

. ■ ':Ž:;:

sWk v zameystvo

DVE AFRIŠKI ZGODBICI■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ n

»To sploh ni noben sm isel živ­ljenja in sam i veste, da ste bili strašansko hudobni. Gospa Um- ney nam je povedala že prvi dan, ko sm o prišli semkaj, da ste um orili svojo ženo.«

»No, prav saj rad priznam« ji je pikro odgovoril duh »am­pak to je bila čisto družinska zadeva in nikomur drugemu prav nič mar.«

»Umoriti, pa bodi kogar že, res ni lepo,« je rekla Virginija, ki jo je včasih obšla mila puri­tanska resnoba, podedovana od nekega starega prednika iz No­ve Anglije.

»Oh, jaz črtim ceneno stro­gost abstraktne morale! Moja žena je bila grozno štorasta, ni­koli mi ni znala prav naškrobi- ti ovratnikov, o kuhi pa se ji še sanjalo ni. Pomislite: v Hogley- ski hosti sem ubil jelena, kra­snega dveletnega samca, in ve­ste, kaj mi je iz tistega mesa prinesla na mizo? No, pustiva to, saj ni več važno, kajti vse

je minilo. Vendar m islim, da so njeni bratje naredili strašansko grdo, ko so me pustili umreti od lakote, čeprav sem jo bil umoril.«

»Da ste umrli od lakote? Oh, gospod Duh, hočem reči, sir Si­mon, ali ste lačni? V torbici imam sendvič, ga hočete?«

»Ne, hvala lepa, zdaj sploh ničesar več ne jem. Vendar je zelo ljubeznivo, da ste mi ga ponudili. Vi ste res veliko pri­jaznejši kot drugi iz vaše gro­zne, grobe, neotesane in nepo­štene družine.«

»Nehajte!« je kriknila Virgi­nija in udarila z nogo ob tla.

»Vi ste neotesan, strašen in su­rov. Kar pa zadeva poštenje, sa­mi dobro veste, da ste kradli barvice iz moje škatle, samo da bi lahko obnavljali tisti trapa­sti krvavi madež v knjižnici. Vzeli ste moje rdeče barve sku­paj s svetlo rdečo, zato nisem več mogla slikati sončnega za­tona. Nato ste mi odnesli sm a­ragdno zeleno barvo in krom ru­meno, da sta mi nazadnje osta­li le indigo in kitajsko bela, za­to sem lahko slikala le prizore v m esečini, ki jih je zmeraj ža­lostno gledati in še posebno tež­ko naslikati. Jaz vas nikoli ni­sem izdala, čeprav sem bila hu­da, povrhu, mi je bilo vse skupaj še smešno. Kdo pa je že kdaj slišal, da je kri smaragdno ze­lene barve?«

»No, saj,« je s precej meh­kim glasom odgovoril duh. »To­da kaj sem hotel? V našem času je zelo težko najti pravo kri, in ko je vaš brat začel s tistim svojim popolnim, čistilcem za madeže, res nisem videl vzroka, zakaj bi ne jemal vaših barv. Cantervillovi, na priliko, imajo modro kri, najmodrejšo v An­gliji. In jaz vem, da se Ameri­kanci na take stvari požvižgate.«

»Vi veste o teh stvareh manj kot nič. In najbolje bi bilo za vas, da emigrirate v Ameriko in tam popravite svojo pamet. Moj oče vam bo z veseljem plačal vozni listek, in čeprav je pri nas visoka carina na vse vrste du­hov, s cariniki ne bo težav, saj so vsi pripadniki demokratske stranke In ko boste enkrat v New Yorku. bodite prepričani, da boste doživeli velik uspeh.

14. Ne le eno, dve senzaciji so doživeli ta dan gledalci velike dirke: zmago je odnesel ne­znan možak v sm ešnem avtomobilu, dosedanji prvak vseh dirk pa je pridrsal na cilj zadnji!

Škljocnili so fotoaparati. Zlat venec se je znašel na Paradižnikovem vratu, v njegovih ro­kah pa kuverta s sijajno nagrado. - Banket, ki je sledil nepričakovani zmagi, je vreden posebnega

opisa! - V mestni dvorani se je zbral cvet me­sta. Na čas tnem mestu je sedela s svojo sopro­go naša grča iz Košate lipe. Kilometrska miza se je šibila od dobrot. Sam župan je z nagovo­rom naznanil, da se požrtija pričenja.

V tem hipu pa je tudi Paradižnik začutil v sebi potrebo, da vstane, da se zahvali za pozor­nost, da nazdravi. Prijel je steklenico šampanjca

in pričel majati zamašek . . .Sredi mize se je šopirila slavnostna torta.

Nad to mizo je visel in osvetljeval dvorano pre­lesten lestenec, težak najmanj dve toni. Visel je na elegantni, tanki žici. In prav v to žico je z neznansko močjo priletel zamašek iz šam- panjca!

Žica je počila in les tenec je treščil v torto!

KJE S l ROJENNekoč je živel neki člo­

vek. Zapustil je svojo očetnjavo in se naselil v drugi deželi. Oženil se je in žena mu je rodila otro­ke. Sosedje so kmalu po­zabili, da je od daleč pri­šel k njim, in zelo radi so ga imeli.

Toda zgodilo se je, da so vladarji te dežele pri­pravljali vojno proti nje­govi domovini. Sklicali so zbor starešin, povabili tu­di tujca. Potem je bila pri­rejena gostija in vsi pri­sotni so prisegli, da bodo ubili vsakega, ki bi izdal vojaško skrivnost.

Toda mož, ki je bil pri­šel od daleč, se je odločil, da bo pomagal svoji do­movini in opozoril njene­ga vladarja na nevarnost.

Po malem je vzel od vsa­ke jedi, s katero so na go­stiji postregli, vzel nož, ga umazal s krvjo in vse sku­paj poslal po zanesljivem človeku vladarju dežele, kjer se je bil rodil.

Vladar in njegovi po­glavarji so pregledali ne­navadno pošiljko in dou­meli, da jim preti vojna. Potem so se dobro pripra­vili in se pogumno uprli sovražniku.

Kadar se od tedaj mož­je zberejo na vojni po­svet, najprej vprašajo drug drugega: »Kje si ro­jen?« To naredijo zavoljo tega, ker hoče človek zme­raj pomagati svoji domo­vini in se noče udeležiti vojaškega pohoda proti nji.

TRI RESNICENekoč v davnih časih je

živel neki kralj. V svoji kraljevini je izdal ukaz, da bo sleherni, ki stori dejanje, katero terja sm rt­no kazen, lahko pomilo* ščen, če bo povedal’ tri resnice, ki jih ni mogoče ovreči.

Zgodilo se je, da je neki vojak naredil tak hud zločin in hoteli so ga ka­znovati. Vojak je zbežal in se skril v hosti. Toda kralj je ukazal svojim vo­jakom, da morajo ubežni­ka ujeti. Res so ga ujeli in pripeljali pred sodnika.

»Ali poznaš novo cesar­jevo odredbo?« ga je vprašal sodnik.

»Poznam,« je odgovoril vojak.

MODROSTLJUDSKA

Draginja tepe le reveža.Jej, kadar si lačen.Drevo pade, kam or visi.Jem anja se n ikdo ne na­

veliča; kdor vse razda, ta se prepriča.

Eden — nobeden.K aj se bo hvalila sraka

s pavovim perjem .Je siten ko t m uha.

»Ali lahko poveš tri res- nive, ki jih ni mogoče ovreči?« ga je spet vpra­šal sodnik.

»Lahko,« je odgovoril vojak.

»No, pa jih povej!« je odločil sodnik.

In vojak je rekel:»Če ti bo kdo zatrdil, da

sem bil pokvarjen že od rojstva, mu nikar ne ver­jemi.«

»Res je; dobro si pove­dal,« mu je potrdil sod­nik. »človek ne more biti pokvarjen že od rojstva.«

Sedaj je vojak povedal drugo resnico: »če ti bo kdo rekel, da sem sedaj vesel, mu ne verjemi.«

»Resnično,« je potrdil sodnik. »Ni ga človeka, ki bi bil vesel v tvojem po­ložaju.«

Vojak je povedal še tretjo resnico:

»Če bi ti kdo rekel, da bi se jaz prostovoljno vr­nil semkaj nazaj, če bi zdajle ušel, mu nikar ne verjemi.«

»Popolnoma res,« je po­trdil sodnik. »Saj ni člo­veka, ki bi znova rinil v čeljust sm rti, ko se je je komaj rešil. Tvojih resnic ni mogoče ovreči.

In vojaka so spustili na svobodo.

STOP

Svet delovne sk u p n o sti p r i

DOLENJSKEM LISTU V NOVEM MESTUr a z p i s u j e

p ro s to delovno m esto

ADMINISTRATORKEPOGOJ: obvezno dob ro znan je s tro je p is ja in n a j­m an j dokončana dveletna a d m in istra tiv n a šola.

P o skusna doba: dva m eseca. S tan o v an ja n i. Sam o p ism ene p o n udbe p o šljite na naslov: D olenjski lis t, Novo m esto , p. p. 33.

Herm clikaRazpisna komisija Dijaškega doma Majde Šilc, Šmihel pri Novem mestu

r a z p i s u j e delovno m esto

D I R E K T O R J AK and idati m o ra jo poleg sp lo šn ih izpo ln jevati še n asled n je pogoje:

1. v isoka a li v iš ja s tro k o v n a izobrazba pedagoške sm eri z d ip lom o m oprav ljen im stro k o v n im izpitom

2. p e t oz irom a dese t le t u spešne pedagoške p rak se in od tega eno tre tj in o v d ijašk em dom u

3. sposobnost za vodenje gospodarstva dom a.

R azpisni ro k ve lja 15 dn i po dnevu objave.

P ism ene p o n udbe z dokaaali v o rig ina lu naslov ite n a navedeno kom isijo .

Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja!

Pretekli teden so darovali kri na novom eški transfuzijsk i postaji: Ivan Kafol, Albin H rovat, Ferdinand B rajd ič, Edo F ran ta r, M artina B račko, Ivan Zupančič, Jože Zagorc in M arjan Kraševec, člani P ion irja Novo m esto; Francka To. mazin, S tane Rozm an, Darko Kavšek, M artin D oblehar, Jože Progar in M arjan Novina, člani Krke, tovarne zdravil, Novo m esto; Anton Pevec, Ana Flajn ik , Jožefa Bele, Š tefka Kulo. vec, Alojz Pavček in Jože Vovk, člani H m eljnika, Novo m e­sto; Aojz Hodnik, Ciril B ašelj, Jože B rulc, Anton Lobe, Anton S ikonja, Slavica F ajfer, Slavka D ular, Ivan Udovč ln Ludvik B latn ik , člani IMV Novo m esto; B ojan F lorjančič, član N ovoteksa, Novo m esto; M arjan K rštinc, član postaje m ilice Novo m esto; Anton Kraševec, član Isk re . Novo m esto; M arija Jaklič, Slavka Maleševac in M ajda Tom šič, članice Beti, M irna peč; Alojz Kastelic, delavec iz BiSke vasi; Jože Žagar, upokojenec iz Rodin; Slavko Pajič , član N ovoteksa, Novo m esto; Stane Adamič, član Begrada, Črnom elj; Zinka Potisk, članica osnovne šole M irna peč; M arija Dragan, gos. poddnja z G olobinjeka; Franc Bobič in Lojze M alenšek, č lana šolskega cen tra za gostinstvo Novo m esto; Janez Še­benik, član gozdnega gospodarstva Crm ošnjice; M arija Rauh, gospodinja z U ršnih sel; Ruža S tub lar in M arija Kužnik, gospodinji iz C rm ošnjic; E m ilija Avguštin, gospodinja s Pod­tu rna ; M ilena Jakše, članica osnovne šole Šentjernej; M arc a Adam, upokojenka iz Črnom lja; M arija Kolenc, gospodinja iz C m om lja; Niko Hlebec in Danijel Š travs, km eta Iz Gribelj; Jože G rahek, Ju rij Starešinič, Stcvo Sim on, B ožidar K ranjec, J a n « Vidic in Anton P r ija n o v č , člani Belta, Črnom elj; M arija Kraševec, gospodinja iz K om am e vasi; M irko Brez. n ikar, upokojenec iz TCanižarice; Angela Sel č in M arija Ko- m arički, članici B eti, Č rnom elj; Ana F urlan , upokojenka iz C rm ošnjic; M arija H udorovac, delavka Iz Srednje vasi; Pepca Pahor, gospodinja iz Breznika; B ernardka 2unič, gospodinja ie Sela; M irko M uc, M iha M atkovič in E rnest M atkovič, km etje s Tanče gore; N.ko FUak, delavec iz G ribelj; Bogomir Novak, član občinske skupščine Črnom elj; Ivan H rovat, km et iz Irče vasi; L judm ila H rovat, M ilena Bremec in L judm ila Puhek, gospodinje s T anče gore; Ivan Jančar, član postaje m ilice Č rnom elj; Angelca C em ič, gospodinja te Pribincev; L jubica K rsnarič, gospodinja iz Zaluke; R ihard AndrejaSič, član posta je m ilice Č rnom elj; S tefan Grdešič, član rudn ika K anižarica; M irko Čadonič, član SZDL Črnom elj.

USPEH USPEH UUSPEH USPEUSPEH USUSPEH UUSPEHUSPEH

O g l a s v

Ih) h n j s ko m l is tu!

Kmetijska šola Grm Novo mesto

r a z p i s u j e

JAVNO LICITACIJOza p ro d a jo razn ih km e­tijsk ih s tro jev in o ro d ja

(puhalnik, motorna slamoreznica, traktor­ske prikolice itd.)

L icitacija bo 9. 3. ob 10. u ri na dvorišču K m etij­ske šo le G rm .

NOVOTEHNANOVO MESTO NOVOTEHNA

•PRESK RBA * K RŠKO

HLADILNIK ZA 54.500 Sdin!lahko ga dobite v naših prodajalnah

»ŽELEZNINA« v KRŠKEM, BRESTANICI, KOSTANJEVICI in SENOVEM

I Z K O R I S T I T E P R I L O Ž N O S T !

Izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo iz vašega vodnjaka.

,, Gospodinje, olajšajte si vsako­dnevno delo s prenašanjem vode!Tudi sodobne gospodinjske na­prave (bojler, pralni stroj in stroj za pranje posode) zahte­vajo stalno vodo in pritisk. Enkratni nabavni stroški so ne­znatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrba z vodo.Vse potrebne informacije in prospekte dobite v našem pred. stavništvu v Ljubljani. Titova 38, telefon (061) 320-780 ali v naši tovarni.

-v* •:

Vodna črpalka tip EVC 31

ELEKTROKOVINAMARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250

POSEBNO OBVESTILO

kmetovalcem in delovnim organizacijam, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo!

TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA, BREŽICE,je v o k v iru svoje poslovalnice »Agrotehnika« ▼ B režicah

odprla nov specializiran oddelek z rezervnimi deli za kmetijske stroje in napraveO ddelek im a v zalogi rezervne dele za vse tip e kosiln ice BČS in A lpina, rezervne dele za pluge F erguson , Z etor, rezervne dele za k rožne in k lin aste b ran e , rezervne dele za tra k to rsk e enoosne priko lice, kose za kosiln ice S teyer in Ferguson , dtele za tekoče vzdrževanje tra k to r je v Z eto r in S teyer, vse rezervne dele za tra k to r je 'F erguson te r tra k to rsk e gum e in ak u m u la to rje .

Novi oddelek poslovaln ice »Agrotehnika« z rezervn i­m i deli za k m etijsk e s tro je se priporoča!

»SEME« - BEOGRAD

PE MARIBOR, Partizanska 12

r a z p i s u j e p ro sto delovno m esto

TRGOVSKEGA POMOČNIKA-POSLOVODJEZA KIO SK V NOVEM MESTU

N astop službe tak o j. S tanovan ja n i. P lača po p ra ­v iln iku . D vom esečna po izkusna doba.

Ponudbe p o šljite na go rn ji naslov.

&

&$$

&$

B R E Ž IC E $LASTNIKI MOTORNIH VOZIL g POZOR! 1Vse rezervne del*, fcvto gume. letne in zim- ^ ske. za vaša motorna vozila dobite po kon- w kurenčnib cenah t naši trgovini ^

AVTOMATERIAL <|V BREŽICAH. Pod obzidjem 32! ^

»NOVOTEHNA«« - Novo mesto

o b j a v l j anaslednja p rosta delovna m esta:

— v avtom obilskem servisu »Zastava«, Novo m esto,

1. vodje avtomobilskega servisa2. administratorke - blagajničarke

— v skladišču za m aloprodajo gradbenega m ateria la v Novem m estu

3. poslovodje skladišča4. administratorke - blagajničarke5. dveh skladiščnih delavcev

— za prodajalne v Novem m estu

6. več prodajalcev železninsko-tehnične stroke— v upravi podjetja

7. gradbenega tehnikaza vzdrževalna dela

8. fakturistke9. samostojnega saldokontista

za potrošniška p o so jla .

P o g o j i : 'pod I. dipl s tro jn i inženir s 3-letno prakso ali s tro jn i tehnik s 3-letno prakso po opravljenem zaključnem izpitu; pod 2. in 4' končana ESS ali kvalifikacija KV trgovskega de­lavca s 5-letno prakso;pod 3: VK trgovski delavec po m ožnosti s 3-letno prakso vželezninsko-tehnični strok i ali KV trgovski delavec po m ožnostis 5-letno prakso v železninsko tehnični stroki; v poštev pridejosamo m oški,pod 5: NK delavec;pod 6: KV trgovski delavec;pod 7; gradbeni tehnik z 5-letno prakso;pod 8: končana ESS ali 2-letna adm inistra tivna šola, zaželenavečletna praksa;pod 9: končan1- ESS ali 2-letna adm inistra tivna šo la z večlet­no prakso

S stanovanji podjo tje ne razpolnga.Osebni dohodki po pravilniku pod jetja .

Pism ene ponudbe sprejem a sploSni sektor v roku 15 dni po objavi.

Komisija za razpis delovnih mestza delovno m esto d ire k to r ja p ri p o d je tju

»FOTOTEHNIKA« - NOVO MESTO

r a z p i s u j e delovno m esto

DIREKTORJAP o g o j i : v isoka kvalifikac ija ali kva lifikac ija spetle tn o p ra k so v fo tog rafsk i s tro k i.

P lača po prav iln iku . N astop dela po dogovoru.

2 2 D O L E N J S K I L I S T St. 10 (1041) — 5. I I I . 1970

TELEVIZIJSKI

NEDELJA, 8. MARCA

9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MA­DŽARŠČINI (Pohorje, Pleši, v ec) (B eograd)

9.25 POROČILA (JRT)9.30 POD LIPO (Ravnica) (L jub.

ljtna)10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Za.

greb)10.45 MOZAIK (L jub ljana)10.50 OTROŠKA MATINEJA: David

Copperfiled — Film ska bur- | leska (L jub ljana)

11.30 O berstdorf: SMUČARSKI PO. LETI — prenos (do 14.30/15.30 (EVR — Ljubljana)

pribl.14.30

16.00

pribl.19.00

19.5020.00 20.3020.35

21.3521.50 22.2022.50

22.55

NOVE MELODIJE — po­snetek javne rad ijske oddaje (L jub ljana)SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU— prenos revije (do 19.00/ 19.30) (L jub ljana)

REZERVIRAN CAS (L jubija, na)CIKCAK (L jub ljana)TV DNEVNIK (L jubljana) 3-2-1 (L jub ljana) HUMORISTIČNA ODDAJA — (Zagreb)VIDEOFON (Zagreb) SkPORTNI PREGLED (JRT) REZERVIRAN CAS

PROPAGANDNA ODDAJA — (L jub ljana)TV DNEVNIK (B eograd)

vsak četrtek

e n aa nZA MLADE PO SRCU

PO N ED ELJEK , 9. MARCA

9.35 TV V SOLI (Zagreb)10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb)11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA­

ZBE (B eograd)14.45 TV V SOLI — ponovitev —

(Zagreb)15.40 ANGLEŠČINA — ponovitev

(Zagreb)15.55 ODDAJA ZA PROSVETNE

DELAVCE (B eograd)16.10 FRANCOSCINA (Bepgrad)16.45 MADŽARSKI TV PREGLED

(Pohorje, Plšivec) do 17.00 (B eograd)

17.50 SNEŽNA KRALJICA (JRT) (L jub ljana)

18.05 H. Škofič: BASEN O TREH ČUVAJIH (JR T) (L jub ljana)

18.15 OBZORNIK (L jubljana)18.30 OD ZORE DO MRAKA —

G raničarji (L jub ljana)19.00 MOZAIK (L jubljana)19.05 ZABAVNO GLASBENA OD­

DAJA (Zagreb)19.50 CIKCAK (L jub ljana)20.00 TV DNEVNIK (L jubljana)20.30 3-2.1 (L jub ljana)20.35 Izak Sam okovlija: PLAVOLA­

SA ŽIDINJA — d ram a TV Beograd (L jub ljana)

RAZGLEDI PO FILMSKEM SVETU: Beograd 70 (Ljub- ljana)POROČILA (L jubljana)

TOREK, 10. MARCA

9.35 TV V SOLI (Zagreb)10.30 RUŠČINA (Zagreb)11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA­

ZBE (B eograd)14.45 TV V SOLI — ponovitev —15.40 RUŠČINA — ponovitev (Za.

greb)16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40) -

( Beograd)17.15 VESELJE V GLASBI: Kaj

je o rkestracija18.15 OBZORNIK (L jub ljana)18.30 PO DOMAČE Z JOŽETOM

KAMPICEM IN PEVCI — (L jub ljana)

19.00 MOZAIK (L jub ljana) (L jub. ljana)

19.05 SODOBNO POSLOVANJE: — , O peracijske raziskave (L jub ­

ljana)19.30 PROMET IN ALKOHOL -

oddaja iz cikla Cesta In mi (L jub ljana)

19.50 CIKCAK (L jub ljana)20.00 TV DNEVNIK (L jub ljana)20.30 3-2.1 (L jub ljana)

20.35 VELIKA IMENA SODOBNE. GA FILMA; Alfred H itch. coock: U jem ite ta tu — ame­riški film (L jub ljana) VESELJE V GLASBI: Kaj je im presionizem (L jub ljana) POROČILA (L jub lja ia)

Drugi spored:17.20 POROČILA (Zagreb)17.30 KRONIKA (Zagreb)17.45 PROPAGANDNA ODDAJA —

(Zagreb)17.50 RISANKA (Zagreb)18.05 MALI SVET (Zagreb)18.30 TELESPORT (Zagreb)19.00 PROPAGANDNA ODDAJA —

(Zagrb)19.05 NARODNA GLASBA (Zagreb)19.20 TV POSTA (Beograd)19.50 PROPAGANDNA ODDAJA —

(Zagreb)20.00 TVD (Zagreb)21.00 SPORED ITALIJANSKE TV

SREDA, 11. MARCA

9.35 TV V SOLI (Zagreb)11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA­

ZBE (Beograd)15.00 NOGOMET VOJVODINA :

UJPEST DOSZA — prenos (Beograd)

15.45 TEST Z GLASBO (L jubljana)16.00 NADALJEVANJE NOGOMET.

NEGA PRENOSA (Beograd)17.15 MADŽARSKI TV PREGLED

(P ohorje , Plešivec) (Beograd)

17.45 TRAPOLLO HH 33 — 1001 problem — nadaljevanje — (L jub ljana)

18.30 OBZORNIK (L jubljana)18.35 NA SEDMI STEZI — (L jub­

ljana)19.00 MOZAIK (L jub ljana)19.05 POPULARNA GLASBA —

(Skopje)19.20 KALEJDOSKOP (L jubljana)19.50 CIKCAK (L jubljana)20.00 TV DNEVNIK (L jub ljana)20.30 3-2.1 (L jub ljana)20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET22.05 P. I. Čajkovski: ROMEO IN

JULIJA — balet (L jubljana)22.25 POROČILA (L jub ljana)

Č ETRTEK, 12. MARCA

9.3510.3011.0014.45

16.10

16.45

17.45 18.00

18.1518.30

19.00

TV V SOLI (Zagreb) NEMŠČINA (Zagreb) FRANCOSCINA (Beograd)TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb)OSNOVE SPLOSNE IZOBRA- ZBE (B eograd)MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) TIKTAK (L jubljana) GLASBENI CICIBAN: Nevih­ta v otroškem vrtcu (L jub­ljana)OBZORNIK (L jubljana) ZGODBE S POPOTOVANJ - (L jubljana)ENKRAT V TEDNU (Ljub- ljana)

19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI — hum oristična oddaja (Beograd)

19.50 CIKCAK (L jubljana)20.00 TV DNEVNIK (L jubljana)20.30 3-2.1 (L jubljana)20.35 V. Neff: PREUDARNE PO­

ROKE — nadaljevanje (L jub ­ljana)

21.35 KULTURNE DIAGONALE — (L jubljana)

22.25 ZGODBE ZA VAS — serijski film (L jubljana)

22.50 POROČILA (L jubljana)

PETEK , 13. MARCA

9.35 TV V SOLI (Zagreb)11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)14.45 TV V SOLI (do 16.10) (Za

greb)16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA­

ZBE (Beograd)16.45 MADŽARSKI TV PREGLED

(Pohorje, Plešivec) (Beograd)17.45 DAVID COPPERFIELD —

serijsk i film (L jubljana)18.15 OBZORNIK (L jubljana)18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb)19.00 MOZAIK (L jubljana)19.05 SVET NA ZASLONU: Sodob­

na francoska družba (L jub­ljana)

19.45 CIKCAK (L jubljana)20.00 TVD (L jubljana)20.30 3.2.1 (LjubljanaX-20.35 V OBMOČJU TIŠIN E — an

gleški film (L jubljana)

22.05 MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Beograd (L jubljana)

23.20 POROČILA (L jubljana)

SOBOTA, 14. MARCA

9.35 TV V ŠOLI (Zagreb)11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA.

ZBE (Beograd)11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE

DELAVCE (Beograd)17.40 OBZORNIK (L jubljana)17.45 KOŠARKA CRVENA ZVEZ.

DA : OLIMPIJA - prenos (Beograd)

18.20 PROPAGANDNA ODDAJA — (L jubljana)

18.30 NADALJEVANJE KOŠARKAR­SKEGA PRENOSA (Beograd)

19.20 SPREHOD SKOZI CAS: I. svetovna vojna — 9 del. — (L jubljana)

19.50 CIKCAK (L jubljana)20.00 TV DNEVNIK (L jubljana)20.30 3-2-1 (L jubljana)20.35 ZLATI JELEN V BRASOVU

- (L jubljana)21.35 REZERVIRANO ZA SMEH

(L jubljana)21.50 DESTRY - serijsk i film —

(L jubljana)22.40 TV KAŽIPOT (L jubljana)23.00 POROČILA (L jubljana)

Drugi spored:20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)21.00 SPORED ITALIJANSKE TV

RADIO LJUBLJANAVSAK DAN: poročila ob 5.00,

6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, i2.00,15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.

■ PETEK, 6. MARCA: 8.04 O perna m atineja . 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas dom a. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tu je goste. 12.3 Km etijski nasveti— inž. Jaka Ferjan: Kako je pra ­š ičereja organizirana v nekaterih deželah. 12.40 Pojeta K vartet Sav­ski val in S tari L jubljančani.13.30 P riporočajo vam . . , 14.35 Naši poslušalci čestita jo in po­zdravljajo . 15.30 Napoki za tu ri. ste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 K oncert po željah poslušalcev.18.15 Rad im am glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 M inute z ansam blom Beneški fan tje.20.00 Poje zbor Donskih kozakov. 20.3 »Top-pops 13«. 21.15 O ddaja o m orju in pom orščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov dom ačih.

■ SOBOTA, 7. MARCA: 8.04 G lasbena m atineja . 9.35 Cez trav- nikev zelene. 10.15 Pri vas doma.11.00 Poročila — T uristični na­potki za tiije goste. 12.30 K m etij­ski nasveti — inž Jaka Saksida: Racionalna agrotehnika gojenja

buč golic za oljarne. 12.40 S pevci in pihalnim ansam blom Francija P uharja . 13.30 Priporočajo vam . . .14.25 Lahka glasba za razvedrilo.15.30 Glasbeni intermezzo. 16.OO Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori.18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 M inute z ansam blom š tir je kovači. 20.00 Nove m elodije 22.15 O ddaja za naše izseljence.

■ NEDELJA, I . MARCA: 6.00—8.00 Dobro ju tro! 8.05 R adijska igra za o troke — Ludwig • Achtel: Po­gumni krojaček. 9.05 K oncert iz naših krajev. 10.05 Se pom nite, to v a r iš i . . . a ) ž iva Kraigher-Kse- nija: Spomini na Š tjak , b) Anica Kos: Sredi noči. 10.25 Pesmi bor­be in dela. 10.45—13.00 Naši po slušalci čestitajo tn poadravljajo— vmes ob 11.00 Poročila — Tu­rističn i napotki za tu je goste13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansam bli dom ačih n a ­pevov. 14.30 H um oreska tega ted ­na. 15.05 Nedeljsko športno po. poldne. 17.30 RadijAka l*ra — Ciril Kosm ač — M itja Mejak: T an tadru j. 19.00 Lahko noč, o tro ­ci! 19.15 G lasbene razglednice20.00 »V nedeljo zvečer«.' 22.15

Plesna glasba z orkestrom Jack VVolfe.

■ PONEDELJEK, 9. MARCA:8.04 G lasbena m atineja. 9.05 Za m lade radovedneže. 10.15 Pri vas dom a. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tu je goste. 12.30 Kme­tijski nasveti — inž. Jernej Črnko: Obetajoče so rte jabolk. 12.40 Maj. hen koncert p ihalnih orkestrov.13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestita jo in po ­zdravljajo . 15.30 Glasbeni tnter- mezzo. 16.00 Vsak dan za vas.18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 M inute z ansam blom Lojzeta Slaka. 20.00 Beograjske glasbene slavnosti. 22.15 Za ljubi, telje jazza.

■ TOREK, 10. MARCA: 8.04 O perna m atineja . 9.35 S p iani­stom Borutom Lesjakom . 10.15 Pri vas dom a. 11.00 Poročila — T uristični napotki za tu je goste.12.30 K m etijski nasveti — Franc Pirnat: Setev vrtne tra te . 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 G lasbeni Interm ez­zo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 M inute z an ­sam blom Jožeta K ležeta. 20.00

Prodajalna m elodij. 22.15 Jugo­slovanska glasba.

■ SREDA, 11. MARCA: 8 04Glasbena m atineja. 9.05 Pisan svet p ravljic in zgodb. 10.15 Pri vas dom a. 11.00 Poročila — T uristič . m napotk i ea tu je goste. .2.35 K m etijski nasveti — Dr. Miha Janc: Salmoneloza p ri prašičih.12.40 Slovenske narodne v p rired ­bi za glas in klavir M atije Tom ­ca. 13.30 Priporočajo vam . . .14.35 Naši poslušalci čestita jo ln pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 M ladina sebi in vam.18.15 »Rad Imam glasbo«. . ;8:40 Naš razgovor. 19.0 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.20.00 »Ti ta opera«. 22.15 S fes ti. valov jazza.

■ ČETRTEK, 12. MARCA: 8.04 G lasbena m atineja . 9.35 Z an ­sam blom A tija Sossa. 10.15 Pri vas dom a. 11.00 Poročila — T uri­stični napotk i za tu je goste. i2.30 Km etijski nasveti — Blaž Singer: K m etijsko zadružništvo na Koroš­kem . 12.40 Ce* po lja In potoke.13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni intermeezo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glas­beno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci!19.15 M inute z ansam blom Moj- m ira Sepeta. 30.00 Četrtkov večer dom ačih pesm i ta napevov. 21.00 Večer s slovensko pisateljico Mimi M alenšek. 21.40 Glaafoent nokturno.

TUDI LETOS BO »AGROTEHNIKA«, LJUBLJANA PRIRE­DILA OD 14. MARCA DO 6. APRILA 1970 NA GOSPO­DARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI

ŽE TRADICIONALNI

PRODAJNI SEJEMKMETIJSKIH STROJEV IN ORODJASEJEM BO ODPRT VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 9. DO 18. URE. NA SEJMU BODO PRIKA­ZOVALI STROKOVNE FILME. S STROKOVNJAKI PA SE BOSTE LAHKO POMENILI O NAJBOLJŠI IZBIRI STROJA ZA VAŠE POTREBE.

I Z R E D N A U G O D N O S T :

CENE STROJEV IN ORODIJ BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3%. IZBIRA STROJEV IN ORODIJ BO PRECEJŠNJA, ZATO VAM PRIPOROČAMO, DA Sl SEJEM OGLEDATE. TELEFON: 315-555.

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

agrotehnikaEXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38.

tedens ledarPetek, 6. m arca — Danica Sobota , 7. m arca — Tomaž N edelja, 8. m arca — Dan žena Ponedeljek, 9. m arca — Frančiška T orek , 10. m arca — V iktor S reda, 11. m arca — K rištof Č etrtek, 12. prarca — G regor

B restanica: 7. In 8. 3. Jugoslo­vanski barvni film »Im am dve m am i in dva očeta«.

Brežice: 6. in 7. 3. am eriški barvni film »Strel z nebotičnika«.

8. in 9. 3. am eriški barvni film »Za n jeno ljubezen«. 10. in 11. 3. am eriški barvni film »Arabska princeza«.

Č rnom elj: od 6. do 8. 3. am e­rišk i barvni film »Sok«. 10. in 11. 3. am eriški barvni film »Tihi Bill«.

Kočevje — »Jadran«: 5. In 6. 3.angleški barvni film »Nihče ne m ore zm agati«. 7. in 8. 3. am e­rišk i barvni film »Moj p rija te lj Ben«. 9. in 10. 3. am eriški barvni film »Ko p ride m edeni mesec«.11. 3. nem ški barvni film »Helga«.

Kostanjevica: 8. 3. švedski film »Streljal p rv i, Fredi«.

Krško: 7. in 8. 3. am eriški barv ­n i film »Dvanajst žigosanih«. 11. in 12. 3. angleški barvni film »D olgotrajni dvoboj«.

r 'y * y

SLUŽBO DOBIIŠČEM gospodinjsko pomočnico —

natakarico za gostilno na pode­želju. H rana in stanovanje p re ­sk rb ljena, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na ime Danica S kan ta r, Begunje 73 na G orenj-

GOSPODINJSKO pomočnico sp re j­m em takoj k 4»članski družini. S tadina, Koper, Ul. H . preko­m orske b rigade 17, telefon 22-209.

IŠČEM gospodinjsko pom očnico (3- članska odrasla d ružina). Im am o vse gospodinjske pripom očke. Zagorka H lavaty, Nad m lini 10, Novo m esto.

TAKOJ SPREJMEMO dekle od 30 do 30 let, pošteno in pridno, za pom oč v kuhin ji za slovensko gostilno v N em čiji. Ponudbe po ­š ljite na naslov: Ivanka K ocjan ­čič, B ritof 17, K ranj.

FANTU NUDIM hrano in stanova­n je za pomoč na km etiji po služ­bi. P reskrbim m u službo v to ­varn i. F ranc Sorčan, Sr. B itnje27, Zabnica pri K ranju .

GOSPODINJSKO POMOČNICO ali* žensko za osem urno varstvo dveh deklic zaposlim. Pogoji ugodni. Jakopin, Trdinova 5 C /I, Novo m esto.

GOSPODINJO, ljub iteljico otrok , za 3-člansko družino (deklici 8 in 3 le ta) nujno po trebujem . Sodobno gospodinjstvo, centra lna kurjava. Inž. Prem elč, K ran j, C. JLA 6 (nebotičnik).

STANOVANJE IN HRANO nudim pridnem u fantu in dekletu za pom oč na km etiji po službi. — Preskrbim tudi službo. Babnik, Vodnikova cesta 123. L jubljana

STANOVANJAODDAM oprem ljeno sobo sam ski

osebi. Čolnar, Trdinova 14, Novo m j to.

V NOVEM MESTU dam kom plet­no stanovanje ženski ali družini brez o trok (lahko upokojenci), ki bi pazila dva o troka v dopol­danskem času. Naslov v upravi lis ta (478/70).

ODDAM oprem ljen o 'so b o v centru m esta. Naslov v upravi lis ta — (472/70).

ODDAM oprem ljeno sobo. Naslov v upravi lista (496/70).

IŠČEM SOBO v Novem m estu ali T rebnjem . Naslov v upravi lis ta (493/70).

IŠČEM SOBO m kuhin jo ali kmeč­ko hišo v bližini Novega m esta ali Trške gore. Pom agam tudi p ri Helu. Naslov v upravi lista (499/70).

MOTORNA VOZILA

PRODAM AVTO NSU 110. Ogled popoldne. Vidic, Sm ihelska 19, Novo m esto.

UGODNO PRODAM dobro oh ran ­jeno spalnico. Jože H rovat, Mi­ra n a Jarca 10, Novo m esto. *

PRODAM VOZ zapravljivček in ko ­m at. Anton M am , Dol. D obrava13, Trebnje.

PRODAM m alo rab ljen kom bini­ran i o trošk i voziček (ita lijansk i). Oglasite se lahko vsak dan po10. u ri dopoldan. M ilica Gršič, Nad m lini 7 A. Novo m esto — vrstne hiše.

PRODAM rab ljen globok, tem no m oder ita lijanski voziček. N a­slov v upravi lis ta (451/70).

PRODAM stro j za izdelovanje ce- m etne strešne opeke (fo lc), 350 jeklenih m odelov. Franc M iho­vec. Godešič 17, Škofja Loka.

UGODNO PRODAM 10 panjev če­bel — Žnidaršičev. Janez Zupan­čič, Žabja vas 36, Novo m esto.

PRODAM ŠTEDILNIK na drva (desni) in m oped — colibri 1968. F ranc Turk. Novo m esto, M est­ne njive 6, blok.

KUPIM

KUPIM vzidijiv štedilnik (rab ljen ) na dve in pol plošči s kotličem— desnim . Ponudbe na upravo Usta (474/70).

KUPIM m alo rab ljen pisalni Stroj. Naslov v upravi lis ta (493/70).

POSEST

PRODAMPRODAM m alo ponošenih oblek,

plaščev in moške suknje od 9 do 25 let Naslov v upravi lis ta —(490/70).

PRODAM TELEVIZOR PHILIPSpanoram a 43, cena ugodna. Če­lan, Zagrebška 6, Novo m esto.

PRODAM ročrno slam oreznico, m o­to r MAX 175 in harm oniko (na ­vadno). Naslov v upravi lis ta — (476/70).

PRODAM suhe hrastove deske (5 cm ). Naslov v upravi lista —<■497/70).

PRODAM 250 sadik črnega ribeza.A vsec. Raka 48 p ri Krškem .

PRODAM betonsko železo. 10-mm. Anica Može, Cestno podjetje No­vo m as to.

PRODAM špirovcc in deske. N a­slov v upravi lista (473/70).

PRODAM HIDROFOR. 130 litrsk i, znam ke Tesla (trofazni m otor), rab ljen 1 leto. Cena- po dogo­voru. Janez Senica, Sela 20, Dol. Toolice.

P p n n \ M El FKTKOMOTORJA (7KS in 5.5 K S) do ugodni ceni. Anton V idm ar, Kronovo 7, Smar- loške Toplice.

PRODAM dobro oh ran len globok otro*ki voriček Trdinova 24, Novo m esto — p ritlič je .

PRODAM VINOGRAD v Doblički gori. Peter Rauh, Zagozd ac 3, S ta ri trg ob Kolpi.

PRODAM 26 arov vinograda s h ra ­m om v Potovski gori. Pripravno tud i za vikend. Franc H rovat, Ra tež 1, Brusnice.

PRODAM 10 arov vinograda v b li­žini sem iškega p redora in g rad ­beno parcelo, prim erno za vi­kend. Oglasite se v nedeljo , 15.3. 1970, v vinogradu. AntonDrganc, Kal 5, Semič.

PRODAM GOZD in vinograd (oko­lica Žužem berka). Naslov v u- pravi lis ta (492/70).

PRODAM VINOGRAD v Lipneku— nova zidanica, pol u re od av­tobusne postaje, 2 m od zidani­ce električni tok (dve parceli — ena 10 arov, ena 20 arov). Alojz M akše, Dečja vas 12, Trebnje.

PRODAM -več parcel travnikov v Starem trgu ob železnici. Prodam zem ljišče ali pa sam o košnjo. Janez Potokar, S tari trg 24 — Trebnje.

PRODAm 43 a zem lje (nekaj trav ­n ika, vinograd in sadni v rt) v Jevšah p ri Otočcu. Jožica Kobe, Sevno 2. Otočec ob K rki.

PRODAM GOZD nad Bučno vasjo in m oped T 12. B arbo, B ršlin 59, Novo m esto.

NAŠLA SE JE usn jena leva roka ­vica. Oglasite se na upravi Do­lenjskega lista .

IŠČEM in štru k to rja m atem atike za II . razred gim nazije. Cenjene ponudbe pod »Novo mesto«.

ISčEM poslovni p ros to r za ob rt v Novem m estu. Lahko je še ne­u rejen . Graverstvo Aleksander Kečkeš, Novo m esto.

NAŠLA SE JE denarnica »Labod«. Dobite jo v M ačkovcu 21, O to­čec.

DOBRA DRUŽINA prevzam e po ­sestvo od s tarejše osebe, ki je (ali s ta) brez sorodnikov. Nu­dim oskrbo. Im am nekaj goto­vine. Pismene ponudbe na n a ­slov: M arija A ndrihar, tovarna ISKRA, Šentjernej.

NUJNO POTREBUJEM 400.000 Sdin za dobo enega leta, vrnem500.000 Sdin. Naslov v upravi lista (452/70).

ALI NE DELUJEJO želodec, Je­tra , žolč, črevesje? U redite jih z rogaško DONAT vodo! V za­logi jo im a , trg , pod jetje STAN DARD (MERCATOR), trg . pod- je tie HM FLJNIK in DOLENJKA v Novem m estu.

POROČNI PRSTAN, ki vam ga bo izdelal z la tar v Gosposki 5 v L jubljani, bo vas in vnšo d ru ­žico vse življenje spom injal na sklenitev zakonske zverce in h k ra ­ti leoo krasil vašo roko. — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!

M etlika: od 6. do 8. 3. francosko- ita lijansk l barvni film »Bufalo Bill«. 9. in 10. 3. francoski barvni film »Lepotica dneva«. 11. In 12.3. francoski barvni film »Obreko­vanje«. Od 11. do 13. 3. zahodno- nem ški film »N ajlonska zanka«.

M irna: 7. in 8. 3. am eriški barv . ni film »Bonnie in Clyde«.

M okronog: 7. in 8. 3. am eriški barvni film »Murieta«.

Novo m esto: od 6. do 9. 3. am eriški barvni bilm »Pustolovec iz Teksasa«. Od 10. do 16. 3. Ju­goslovanska barvni film »Bitka na Neretvi«. Od 5. m arca dalje vsak dan od 14. u re dalje p red ­p rodaja vstopnic za film BITKA NA NERETVI, za vse predstave!

P otujoči kino Novo m esto: od6. do 10. 3. francoski barvni film »Viva, M aria«.

R ibnica: 8. 3. ita lijansk i barvni film »Čudovite žene«.

Sevnica: 8. 3. am erlško-franco. ski film »Ali gori Pariz?« 11. 3. francoski film »Življenje v gra­du«.

‘Sodražica: 7. in 8. 3. am eriški film »Ljubezen na pesku«.

Šentjernej: 7. in 8. 3. am eriški barvni film »Eldorado«.

Trebnje: 7. in 8. 3. nem ški barvni avanturističn i film »Velika kača«.

Marčevsko vreme v starih pregovorih

(4. I I I .) č e K azim irju

sonce sveti, polni sodi so

ob leti. — (10. I I I . ) 40

m učencev kakršen je dan,

pet tednov~ vrem e za na•

p re j oznan! — (19. I I I .)

č e Jo ie fo v veter lis tje ob ­

rača, jesen i k m e t zlahka

dacarja plača. — (27. I I I .)

R u p er t m rze l in leden, do­

ber m o čn ik bo ovsen.

LUNINE MENE

7. 3. ob 18.4314. 3. 23. 3.

* ob 22.16 (S) ob 02.53

Jože Zupan, Dobrava 37, Škoc­jan , in Janez Vide iz Dol. S tare vasi 21, Š en tjernej, prepovedujeva hojo po stezi pri m ostu ob Cučji m laki in dvorišču. K dor tega ne bo upošteval, ga bova sodno p re ­ganjala.

Preklicujem hojo in pašo koko­ši po m ojem zem ljišču. K dor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Karol S ta r ič ., Grm », Trebnje.

Prepovedujem na svojih parcelah na Lazih vsako vožnjo, hojo, pašo, sekanje in povzročanje kakršnekoli škode po sadnem drevju. K dor te ­ga ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Pepca M otika, Uršna sela 106.

D obri in skrbni m am i Francki B rodarjevi iz Novega m esta želijo za dvojni praznik vse lepo in še m nogo zdravih let o troci z druži­nam i.

D ragim a m am i in a tu Frančiški in Ludviku Sm rekarjevim a iz Bir- čne vasi želijo za 50-letnico skup­nega ž ivljenja, posebno še m am i za dvojno praznovanje, vse na jlep ­še sin Jože z ženo Jožo in sinovo­m a Gorazdom in Benom.

Dragi m am i Rozaliji S tariha iz Č rnom lja želijo za 75-letnico obilo zdravja in zadovoljstva: hčerka Ol­ga in sin Franci z vnuki Sabino, Saško, Carm en, Jožkom , Romy in Jankcem .

T O E V E S T IIA lTOPLE KOPELI nudi Javno ko­

pališče, Novo m esto, Prešernov trg 5.

VABIMO K DNEVU ZENA v ne deljo, 8. m arca, v gostilno Bela cerkev. Za jedačo in dobro k ap lji­co p reskrbljeno. Ig rajo Veseli fan ­tje . Vabljeni!

KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. K apelj, bakrokotlarstvo , L jubljana, Aljaže­va c. 4 — šiška .

EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opsre pralnica in kem ična čističnica, Novo m esto, Germ ova 5.

Pobegnil iz zaporaU prava javne v a rn o sti N o­

vo m esto išče pobeglega ob ­so jenca V inka G oloba, elek ­tr ič a rja , ro jenega 13. m arca 1943 v Selih p ri Š en tje rn e ju . Z arad i štev iln ih goljufij in tatv in , ki jih je zagrešil na

obm očju Slovenije, jc bil ob­so jen na 3 leta in 8 m esecev strogega zapora. U gotavljajo , da se begunec zad ržu je v Slo­veniji, zato p ro s ijo občane, da o njegovem pojavu obve­stijo najb liž jo p o sta jo m ili­ce.

Prav je, da zveste:

Naročnikom, bralcem in sodelavcem!

■ DANAŠNJA ŠTEVILKA je m alo tanjša kot ste jih bili navajeni zadnje mesece. Maj­hen oddih je bil potreben zaradi dvojnega ob­sega zadnje, jubilejne Številke, saj sm o dobili nemalo izjav, da »tako veliko branja ni le za en teden .. .« Razen tega objavljam o danes statut občine Trebnje in so zaradi tega morale izostati nekatere stalne strani, ki jih bomo spet imeli prihodnji teden. Prosimo za razu­mevanje!

■ PISMONOŠE POBIRAJO POLLETNO naročnino in ponovno prosim o vse naročnike, da jim pripravijo po 24,50 din. Samo porav­nana naročnina vam zagotavlja, da boste vsak četrtek dobili domači tednik na svoj naslov. Naročnike izven Slovenije kot v tujini prav tako ponovno prosimo, da 'čimprej izpolnijo svojo dolžnost do domačega lista.

UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA

Po dolgi in m učni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba

m am a m s ta ra m am a

FRANCKA ŠETINADol. Gradišče

Iskrena hvala za zadnjo pomoč zdravniškem u osebju bolnice Kan- d ija , sosedom , ki so nam stali ob s tran i v težkih trenu tk ih , te r za podarjene vence p od je tju /NOVO- LES, pod je tju GG — skladišče S traža te r GG Č rm ošnjice. Iskrena hvala gospodu župniku in vsem, k i so pokojnico sprem lja li na

zadnji poti.Žalujoči: otroci: Anica, Tonč­ka, Pepca, Francka, Drago, Ivan, V inko, Jože, sestra Pep­ca, b ra ta Tone in M atija

Ob nenadni izgubi naše dobre m a­m e, s tare m am e, sestre in tete

ANE UDOVIČiz Gorenjega M aharovca 3

se iskreno zahvaljujem o dobrim sosedom , sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih u rah 's ta li ob stran i in nas tolažili, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo v tako lepem številu sprem ili do preranega groba, kolektivu ISKRA iz Šentjerneja , zdravniškem u oseb­ju in gospodu župniku. Se enk ra t

vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Pepca, sinova Janez in Tone z družinam a, b ra tje in sestra

Ob težki izgubi ljubega sina, b ra ta , s trica in svaka

ANDREJA KOVAČIČAšefa servisa Rem ontnega zavoda

Breganase vsem tistim , ki so nam izrekli sožalje, obsuli dragega pokojnika z venci in cvetjem te r ga sprem ili na zadnji po ti, se iskreno zahva­limo. Zahvaljujem o se tudi dr. K rstu K olariču iz Zagreba, ki mu

je la jšal bolečine.Zalu.ioči: m ati, b ra t in drugo sorodstvo

Po dolgi in m učni bolezni nas je zapustil naš dragi ata in s tari a ta

FRANC MEDVEDs Krke 24 pri Novem m estu

Zahvaljujem o se vsem sorodnikom , p rijate ljem in znancem , ki so ga sprem ili na zadnji po ti, m u poklo ­nili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujem o kolektivu Km etijske šole Grm in ZB Mali S latn ik za podarjene vence ter gospodu žup­n iku za sprem stvo. Vsem še enk ra t

najlepša hvala.Žalujoči; hčerke Tinca, Rozka, Micka, Pepca, Francka, Anica in sin M artin z družinam i, vnuk tvan z družino te r drugo sorodstvo

Po težki in dolgotrajn i bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba

m am a in s ta ra m am a

ANA CIMERMANČIČs Potovega vrha

Iskreno se zahvaljem o vsem, k i so jo sprem ili na zadnji poti in Ai darovali cvetje, prav tako kolektivu IM V za podarjeni venec, gospodu župniku Petru Vrtačiču za sprem ­stvo in izrečeno sožalje te r sorod ­

nikom in sosedom. Žalujoči: hčerke Tončka, Anica, Štefka, Mici in Fani i. d ruži­nam i te r drugo sorodstvo

Vsem zdravnikom , m edicinskim sestram in strežnem u osebju in te r­nega oddelka splošne bolnišnice v Novem m esu p ris rčna zahvala za uspešno zdravljenje, zlasti pa dr. H iibscherju in d r. S tarcu za vso skrb in požrtvovalnost. Hvaležna pacienta.

Fani in Tone H orjak — Senovo

Ob tragični sm rti našega dragega a ta , starega a ta in strica

ANTONA BLAŽIČAiz Irče vasi

se iskreno zahvaljujem o sosedom, sorodnikom in znancem , ki so z nam i sočustvovali, m u darovali cvetje in vence te r ga sprem ili na zadnji po ti, Ivanu H rovatu , Simče- vim in Lukšičevim za vsestransko pom oč v na jtežjih trenu tk ih . Za­hvaljujem o se tudi tovarni zdravil KRKA in sodelavkam te r zdrav­stvenem u dom u za podarjene ven­ce. Iskrena hvala častiti duhovščini

za sprem stvo.Žalujoči: hčerki Tončka in T in ­ca z možem, sinova Jože in V iktor z • družinam a te r drugo sorodstvo

Ob nenadom estljivi izgubi naše ljube, sk rbne in nepozabne m am e

TONČKE STRAJNARlz Vrha 18 pri Šentrupertu

se zahvaljujem o d r. Vilfanovi, d r. S tarčeviču, dr. Prim ožičevi, zdrav­stvenem u in strežnem u osebju in ­terne bolnice Novo m esto, ki so ji do zadnjega la jšali bolečine, va ­ščanom , sorodnikom in znancem , zlasti pa kolektivu Tov. šivalnih stro jev M im a, kolektivu trg . podj. GALEB L jubljana, krajevni organi­zaciji ZB, ZVVJ in društvu upoko­jencev Š en trupert za poklonjene vence in cvetje, in vsem, ki so našo m am o v takem številu po ­sprem ili na zadnji po ti, nam pa

izrazili sožalje.Žalujoči: sin M artin , hčerkeVera, Betka in Angela z d ru ­žino

N enadpm a in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga že na, m a­

m ica in hčerka

CVETKA IVAČIČiz Sevnice

Iz srca se zahvaljujem o vsem, ki so v naši neizm erni bolečini z n a ­m i sočustvovali, nas tolažili, nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje te r našo Cvetko v tako ve­likem številu sprem ili do njenega preranoga groba. Posebej se zahva­lju jem o občinskem u in krajevnem u odboru RK Sevnica, kolektivu ob­činske skupščine, KK Zasavje, »Mizarski zadrugi« Sevnica, učen­cem in kolektivu osnovne šole za dragoceno pomoč, predsedniku RK tov. LISCU za poslovilne besede in gospodu župniku za sprem stvo. Se enkrat vsem, k i so sočustvovali z

nam i, iskrena hvala. Žalujoči: mož, sinova VJU in Rajko ter m am a

Z veliko bolečino v srcu se ob prvi obletnici sm rti spom injam svojega

ljubega m oža

JOŽETA MOJSTROVIČAiz Dol. M aharovca

Pustil m e je in za vedno zaspal1. m arca 1969.

Žalujoča žena Rezka

MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE

DOLENJSKI MUZEJ V NOVEMMESTU s kulturnozgodovinskimin arheološkim oddelkom te r od ­delkom NOB je odp rt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. u re , ob sredah pa tud i od 17. do 19. ure.

MUZEJ IZGNANCEV V BRE­STANICI je o d p rt ob sredah In sobotah od 15. do 17. ure in obnedeljah od 10. do 17. ure.

BELOGRANJSKI MUZEJ v Me­tlik i je odprt vsak dan od 8. do14. u re , ob nedeljah od 9. do 12.ure.

SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v m etliškem gradu je odprt ob istem času kot B elokranjski m u­zej.

POSAVSKI MUZEJ V BREZI-CAH je odprt vsak dan od 8. do12. ure, v popoldanskem času pa ob to rk ih in petk ih od 14. do 16. ure.

KOČEVSKA KNJIŽNICA Je od ­p rta tako: oddelek za odrasle v ponedeljek in četrtek od 9. do11. u re , sreda in petek od 14. do 19. ure; m ladinski oddelek v po. nedeljek od 11. do 13. ure, torek od 14. do 19. ure , v četrtek od11. do 14. u re In soboto od 9. do 12. ure.

GLEDALIŠČA, KONCERTI

IN PREDSTAVEDOM KULTURE V NOVEM

MESTU: 7. m arca ob 19. uri n a ­stop akadem ske fo lklorne skupine »France M arolt« s celovečernim program om , ki Je bii naštud iran za 50-letnico ljub ljanske univerze.

DOLENJSKI LISTLASTNIKI IN IZDAJATELj]- Občinske Konlerence SZDL

Brežice Črnom elj Kočev.e Krško. Metlika Novo mesto, Ribnica Sevnica in I r e b n e

UREJUJE UREDNIŠKI oD B O R Tone Gošmk (glavni m odgovorni urednik) Hib. nacer Su>v<to Dom Miio$ Janopec, M nrian Legm. Marni> Padovan lože Pnm c lože Splihal, Jožica Tepi:,ey Ann Vltkovič in Ivan Zoran Tehnični ured ­nik M arjan Moškon

IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezno Številko 1 dinar — Letnp naročnin* 19 dm *'jev polletna naročnina 24.50 d i­narjev pia<*l|m v n a 're i — Za inozemstvo 100 dinarjev oz 8 am eriških dolarte» »oz ustrezna druga valuta v tej vred­nosti) - tekoči račun pn podružnici SDK * Novem mestu: 521-8-9 — NAsLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto, Glavni trg j - PoStn? predal 33 - Telefon- (068) <1-227 — Nenaročenih rokopisov ta fotografij ne vračamo - Tiska f t o p a Dnina * L tUbl>*nl