NAVODILA ZA SLEDLJIVOST ŽIVIL V TRGOVINI TER · PDF fileNAVODILA ZA SLEDLJIVOST ŽIVIL ... HACCP v trgovinski dejavnosti« je v letu 2007 prišlo do njegove nadgradnje, ... trgovine,

NAVODILA ZA SLEDLJIVOST ŽIVILV TRGOVINI TER NJIHOVUMIK / ODPOKLIC

Urednica: Barbara Koci

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

339.166.82

NAVODILA za sledljivost živil v trgovini ter njihov umik, odpoklic / [urednica: Barbara Koci].- 1. natis. - Ljubljana : Ministrstvo za gospodarstvo, 2008

ISBN 978-961-6069-15-11. Koci, Barbara239906560

Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, sektor za prevajanjeGrafi~no oblikovanje in priprava za tisk: Kuralt InB, d.o.o.Tisk: Tiskarna IMPRESS, d.d.

Št. izvodov:2000, 1. natisKraj izdaje: LjubljanaIzdalo: Ministrstvo za gospodarstvoLeto izdaje: 2008

KAZALO

UVOD 51. Podro~je in zakonska podlaga 52. Namen in cilji navodil 53. Komu so navodila namenjena 64. Razlaga pojmov 6

I. PREDSTAVITEV SLEDLJIVOSTI 91. Kaj je sledljivost in zakaj je potrebna 92. Vrste sledljivosti 103. Koristi sledljivosti 114. Dokumentiranje sledljivosti 115. Kako lahko zakonodajne zahteve o sledljivosti izpolnjujejo trgovci 126. Razlogi za vzpostavitev sistema sledljivosti 137. Preverjanje sistemov sledljivosti 13

II. IZVAJANJE SLEDLJIVOSTI 151. Podporni sistem sledljivosti-ozna~evanje izdelkov 15

1.1. Ozna~evanje živil zaradi sledljivosti 151.1.1. Ozna~evanje predpakiranih živil 151.1.2. Ozna~evanje nepredpakiranih živil 151.1.3. Ozna~evanje posebnih skupin živil 16

2. Zagotavljanje sledljivosti izdelkov 212.1. Vrste podatkov 22

3. Umik / odpoklic 243.1. Obvezni ukrepi trgovca za obvladovanje nevarnosti 243.2. Presoja nevarnosti trgovca kot podlaga za odlo~anje med umikom / odpoklicem 243.3. Obvezne dejavnosti – podrobno 263.4. Vloga organov uradnega nadzora in obveš~anje 293.5. Pisni na~rt ukrepanja 29

OBRAZCI 33Obrazec 1: Primer vprašalnika za preverjanje delovanja sistema sledljivosti 33Obrazec 2: Umik/Odpoklic 34

PRILOGE 37Priloga 1: Kodiranje 37Priloga 2: Koristni spletni naslovi 41Priloga 3: Seznam virov 42Priloga 4: Projektna skupina za pripravo in izvedbo projekta 45

2

SMERNICE ZA SLEDLJIVOST ŽIVILSKEGA BLAGA V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI TER IZVEDBA UMIKA/ODPOKLICA ŽIVIL

Na podlagi predhodno uspešno izvedenega projekta PHARE z naslovom »Smernice dobrih higienskih navad na na~elih sistema HACCP v trgovinski dejavnosti« je v letu 2007 prišlo do njegove nadgradnje, ki se nanaša na ureditev podro~ja o sledljivosti živilskega blaga v tej dejavnosti.

Projekt Sledljivost trgovskega živilskega blaga (v nadaljevanju: Navodila) je potekal pod strokovnim vodstvom Ministrstva za gospodarstvo RS - Direktorata za notranji trg.

V projektu so poleg predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo – Direktorata za notranji trg sodelovali še predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije – Komisija za živila TZS, na evropski strani pa je bil v projekt vklju~en nemški partner Federal Office ofConsumer Protection and Food Safety (BVL) s svojimi poslovnimi partnerji.

Navodila je na seji 3.7.2008 sprejela Komisija za živila - Trgovinske zbornice Slovenije.

Navodila ne sodijo med dokumente, za katere je potrebna pridobitev uradnega soglasja o njihovi uporabi, s strani nadzornihorganov na podlagi Uredbe 852/2004 o izvajanju dobre higienske prakse ter postopkov na na~elih HACCP. V tem primeru gre za interni dokument, ki pomaga nosilcu živilske dejavnosti – trgovcu pri lažjem izvajanju zakonodaje s podro~ja sledljivosti ter umika/odpoklica živilskega blaga.

V Navodilih so poleg osnovnih zahtev iz Uredbe EU 178/2002 in nacionalne Uredbe o izvajanju delov dolo~enih uredb skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (UL RS, št. 120/2005, 66/2006), upoštevane tudi druge specifi~nezakonodaje posamezne vrste živil.

V Navodilih so prikazane osnovne zahteve in priporo~ila glede sledljivosti ter prakti~ne usmeritve in rešitve, ki pomagajo trgovcem pri izpolnjevanju zahtev in priporo~il s podro~ja zagotavljanja varne hrane za kon~nega potrošnika, kamor sodi tudi sledljivost in umik/odpoklic živilskega blaga, zato je po mnenju vseh projektnih partnerjev cilj projekta dosežen.

Ljubljana, 3. julij 2008Ministrstvo za gospodarstvo

mag. Andrej VIZJAK, minister

Trgovinska zbornica Slovenijemag. Mari~a Lah, izvršna direktorica

3

KAZALO / AVTORJI

PREDGOVOR

Doseganje visoke ravni varstva ~lovekovega življenja in zdravja je eden od temeljnih ciljev živilske zakonodaje, ki je opredeljena z evropskimi uredbami, direktivami in nacionalnimi predpisi posameznih držav ~lanic Evropske unije.

Postavitev sistema sledljivosti, predvsem notranjega sistema sledljivosti, koristi vsakemu nosilcu živilske dejavnosti posebej, katerega cilj je bolj usmerjen in natan~en umik/odpoklic blaga.

Projektna skupina za sledljivost je skušala poiskati univerzalno rešitev postavitve enega samega sistema sledljivosti v trgovskih podjetjih, vendar je bilo po mnogih razpravah, testiranjih, in v primerjavi z nemškim veljavnim sistemom sledljivosti, ugotovljeno, da to preprosto ni mogo~e dose~i, saj je bilo ponovno dokazano, da si mora vsak nosilec živilske dejavnosti postaviti svojsistem sledljivosti glede na svojo velikost podjetja, vrsto podjetja in vrsto živilskega blaga. Pri tem pa je potrebno še upoštevati, da je postavljen sistem sledljivosti tudi dokumentiran, in sicer aktualno, natan~no in na na~in, ki trgovcu zagotavlja neposredno korist.

Pri postavitvi sistema sledljivosti si lahko trgovec pomaga z razli~nimi napotki pri postavljanju sistema sledljivosti.

V teh navodilih se tudi predpostavlja, da vsak trgovec pozna sistem izvajanja dobrih higienskih navad na na~elih sistema HACCP in ga ima uvedenega v podjetju.

Po zaklju~ku projekta se bodo izvajala prakti~na usposabljanja s podro~ja sledljivosti ter umika/odpoklica živil, na osnovi potreb s strani trgovcev, v sodelovanju vseh projektnih partnerjev.

S tem projektom se zaklju~uje ciklus uspešno izvedenih EU projektov na podro~ju zagotavljanja varne hrane v trgovinskihpodjetjih ter uspešnega sodelovanja med Ministrstvom za gospodarstvo in Trgovinsko zbornico Slovenijo.

Projektni partnerji smo prepri~ani, da bo ta projekt pomembno prispeval k ohranjanju varnosti živilskega blaga na obmo~juRepublike Slovenije ter posredno k nenehni skrbi trgovinske dejavnosti za javno zdravje ljudi.

Ministrstvo za gospodarstvoMag. Barbara Koci, vodja projekta

Trgovinska zbornica SlovenijeKomisija za živila – projektna skupina

Igor Sepi~, predsednik

4

NAVODILA ZA SLEDLJIVOST ŽIVIL V TRGOVINI TER NJIHOV UMIK / ODPOKLIC

UVOD

1. PODRO^JE IN ZAKONSKA PODLAGA

Navodila naj bi bila v pomo~ nosilcem živilske dejavnosti pri izpolnjevanju zahtev glede sledljivosti ter tudi umika/odpoklica na podlagi navedenih dokumentov:

Zakonska podlaga za izvajanje sledljivosti je 18. in 19. ~len Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o dolo~itvi splošnih na~el in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane inpostopkih, ki zadevajo varnost hrane ter na njej temelje~a notranja zakonodaja, Uredba o izvajanju delov dolo~enih uredbskupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 120/2005, 66/2006).

Pri izdelavi teh navodil so se upoštevali tudi viri iz priloge 3 (Seznam virov).

Na koncu so v teh navodilih upoštevani dobra praksa izbranega nemškega partnerja o sledljivosti ter umiku/ odpoklicu, dodatno pa tudi gradivo in priporo~ila o delovanju nadzornih organov (ZIRS, VURS).

2. NAMEN IN CILJI NAVODIL

NAMEN NAVODILNavodila nosilcem živilske dejavnosti pomagajo pri opredelitvi na~inov in ukrepov za nadzor nad nevarnostmi in dokazovanje skladnosti z zakonodajo o varnosti živil.

Napotki v navodilih bodo trgovcu nosilcu živilske dejavnosti v pomo~ pri oblikovanju sistema sledljivosti. S tem bo posledi~no tudi trgovec kot nosilec živilske dejavnosti u~inkovito obvladoval nevarnost ter lažje izpolnjeval zahteve.

CILJI NAVODILCilj sistema sledljivosti je prepoznava to~no dolo~ene skupine, serije, lota izdelka in surovin, uporabljenih za proizvodnjo ter sledenje med proizvodnjo in distribucijo do potrošnika.

V navodilih je med drugim poudarjeno, da je cilj zahteve po sledljivosti predvsem ta, da se zagotovi varnost hrane in se prispeva k temu, da se živila, ki niso varna, hitro in u~inkovito umaknejo iz prodaje.

S sledljivostjo je treba zagotoviti, da se izdelki z namenom in natan~no umaknejo iz prodaje ali dajejo vanjo, da se o tem primerno obvestijo potrošniki in nosilci dejavnosti, da se omogo~i kontrolnim organom presoja nevarnosti in da se prepre~ijo nepotrebne motnje v trgovini. Sledljivost sama po sebi ne zagotavlja varnosti hrane, temve~ samo pomaga pri obvladovanju nevarnosti.

5

PREDGOVOR / UVOD

3. KOMU SO NAVODILA NAMENJENA?

Navodila so namenjene nosilcem živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, in rokujejo z živili, jih predelujejo, skladiš~ijo in prodajajo kon~nemu potrošniku.

Navodila vklju~ujejo distribucijske centre za oskrbo prodajaln, trgovske centre, hipermarkete, supermarkete, manjše prodajalne z živili, premi~ne prodajalne in prodajne avtomate.

4. RAZLAGA POJMOV

Nosilec živilske dejavnosti je trgovec nosilec živilske dejavnosti, ki se ukvarja z neposredno prodajo kon~nemu kupcu.

Živilska dejavnost so vsa pridobitna ali nepridobitna, javna ali zasebna podjetja, ki opravljajo dejavnost, povezano z vsemi stopn-jami pridelave, predelave in distribucije živil.

Dobavitelj trgovca je proizvajalec ali uvoznik, ki trgovcu dobavlja živila.

Prodaja na drobno je ravnanje z živili, njihova predelava in shranjevanje na kraju prodaje ali dostave kon~nemu potrošniku ter vklju~uje distribucijske službe, preskrbo s pripravljeno hrano, tovarniške menze, obrate javne prehrane v zavodih, restavracije in druge podobne prehranske storitvene dejavnosti, trgovine, distribucijske centre, supermarkete in prodajna mesta v trgovini na debelo.

Kon~ni potrošnik je zadnji porabnik živila, ki živila ne bo uporabil za živilsko dejavnost.

Izdelek je poleg kon~nih izdelkov in izdelkov ponudbe za potrošnike tudi vse neobdelano blago, surovine, sestavine, vmesni izdelki, embalaža, ki postanejo sestavni deli novega izdelka v živilski verigi.V smislu tega navodila se pojem izdelek opredeljuje in uporablja kot nadpomenka, omejena na snovi. Nevtralno opisuje vse mogo~e izdelke v živilski verigi, ki se pridobivajo, predelujejo, obdelujejo ali prodajajo in se jim po potrebi tudi sledi.

Živilo je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, namenjen za uživanje ali se pri~akuje, da ga bodo uživali ljudje.

Med živila spadajo tudi pija~a, žve~ilni gumi in vse snovi, tudi voda, namenoma vklju~ene v živilo med njegovo izdelavo, pripravo ali obdelavo.

Med živila ne spadajo:a) krma;b) žive živali, razen živali za pridobivanje hrane;c) rastline pred žetvijo;~) zdravila po direktivah Sveta 65/65/EGS (1) in 92/73/EGS (2);d) kozmetika po direktivi Sveta 76/768/EGS (3);e) tobak in toba~ni izdelki po direktivi Sveta 89/622/EGS (4); f) ostanki živil.

6


Koda je sistem dogovorjenih znakov.

Lot (sarža) je celota prodajnih enot živila, ki so bila pridelana, izdelana ali embalirana pod prakti~no enakimi pogoji. Lot dolo~i pridelovalec, proizvajalec, odgovoren za embaliranje (...) živila.Lot je lahko opredeljen ~asovno ali koli~insko. V podjetju se lahko za lot na tehni~nem podro~ju sinonimno uporablja tudi serija, skupina. Splošno veljavne razmejitve v opredelitvi ni.

Splošna sledljivost pomeni sposobnost spremljanja nastanka, uporabe ali kraja. Pri izdelku se lahko sledljivost nanaša na:izvor snovi izdelka in njegovih delov,potek predelave in razdelitev in položaj izdelka po dobavi.

Sledljivost, povezana s sledljivostjo živil, je možnost sledenja in spremljanja živila, krme, živali, ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena za vklju~itev v živilo ali se zanjo pri~akuje, da bo vklju~ena v živilo ali krmo pri vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije.

Specifikacija je dokument, ki navaja zahteve ali pri~akovanja (pri posameznem izdelku).Enota opazovanja je enota, ki jo je treba slediti (glej poglavje 6.1).

FIFO(first-in, first-out) je na~in za vrednotenje zalog, pri katerem predvidevamo, da se koli~inske enote zaloge, ki so prej prejete, tudiprej oddane.

LBZlastna blagovna znamka

Umikpomeni vsak ukrep, katerega cilj je prepre~iti distribucijo, razstavljanje ali ponujanje nevarnega izdelka potrošniku (2. ~len Direk-tive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11 z dne 15. 1. 2002, str. 4)).

Odpoklicje vsak ukrep, katerega cilj je dose~i vrnitev nevarnega izdelka, ki ga je proizvajalec ali distributer že dobavil ali je dostopen potrošnikom (2. ~len Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnostiproizvodov (UL L 11 z dne 15. 1. 2002, str. 4)).

7

UVOD

FO

TO

: T

hom

as H

aw

k

I . PREDSTAVITEV SLEDLJIVOSTI

1. KAJ JE SLEDLJIVOST IN ZAKAJ JE POTREBNA

Sledljivost zagotavlja trgovcu izsleditev in prepoznavo živil, ki niso varna, v vseh stopnjah ter posledi~no tudi varuje zdravje potrošnikov.

Cilj sledljivosti je prepoznava to~no dolo~ene serije, skupine, lota izdelka in surovin, uporabljenih za proizvodnjo, ter sledenje med proizvodnjo in celotno distribucijo.Pri trgovini pomeni sledljivost postopka v trgovini na debelo in drobno ter v distribucijskih centrih.Trgovec mora ves ~as razpolaganja in ravnanja z živili zagotavljati sledljivost.Podatki o sledljivosti prevzetih živil v prodaji na drobno morajo biti zagotovljeni v vseh stopnjah ravnanja z njimi.

S sledljivostjo obvladujemo:• varnost izdelka,• njegovo primernost za uporabo,• trajnost,• eti~ni odnos do kupca,

kar je vse v korist kon~nemu kupcu.

Opredelitev sledljivosti je mnogo, zato bo v teh navodilih obravnavana samo sledljivost živil.

V zakonodaji EU, ki je zavezujo~a tudi v RS, sledljivost pomeni možnost sledenja živilom, krmi, živalim, namenjenim izdelavi hrane, ali snovem, ki bodo uporabljene za hrano, v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije. Sledljivost je na~in, kako se spo-padati z mogo~imi nevarnostmi, ki se lahko pojavijo v zvezi s hrano ali krmo, in evropskim državljanom zagotoviti, da lahko varno uživajo vsa živila. Ko organi ali nosilci živilske dejavnosti ugotovijo nevarnost, morajo imeti možnost, da ugotovijo, od kje živilo izvora, da živilo takoj izlo~ijo in prepre~ijo, da bi onesnaženi izdelek dobil potrošnik. Poleg tega sledljivost omogo~a, da so živila namensko umaknjena in da je javnost natan~no obveš~ena, tako da so prepre~ene motnje trgovine. Kriza v živilski panogi, kot je bila v preteklosti onesnaženje z dioksini in BSE, je pokazala, kako pomembna je možnost za hitro odkrivanje in izlo~anje nevarnih živil, da ne dosežejo potrošnika (GD SANCO 2007).

VARNOST IZDELKA

PRIMERNOST ZA UPORABO

TRAJNOST

ETI^NI ODNOS KUPEC

9

PREDSTAVITEV SLEDLJIVOSTI

2. VRSTE SLEDLJIVOSTI

Naprej in nazaj usmerjena sledljivost povezuje posamezne stopnje živilske verige skupaj in s tem omogo~a izmenjavo informa-cij, dostop do blaga, odpravljanje napak oziroma ugotavljanje razlogov za težave. Z uredbo (ES) št. 178/2002 se naprej in nazaj usmerjena sledljivost zahteva v vseh stopnjah v vseh živilskih podjetjih.

Zelo pogosto se pri predelovalnih postopkih v podjetju skupine izdelkov delijo in ozna~ujejo. To so prostovoljni ukrepi notranje sledljivosti, ki so v prvi vrsti namenjeni zagotavljanju kakovosti in preglednosti blagovnih tokov v podjetju ter notranji logistiki in upravljanju skladiš~a. Lo~evanje in ozna~evanje skupin, to je notranja sledljivost, lahko pomagata pri sledljivosti, vendar pa nista njuni nujni sestavni del.

Glede na zastavljene cilje podjetja je notranja sledljivost razli~no organizirana. Ozna~evanje in lo~evanje jasno delita vhodno in izhodno blago na najširši ravni. ê se to ne zahteva in ni cilj, se lahko povezava med vhodnim in izhodnim blagom vzpostavi tudi s ~asovno razmejitvijo. Pogoj za to pa je dosledno upoštevanje na~ela FIFO pri skladiš~enju in predelavi.

Notranja sledljivost

V notranjem postopku nosilci dejavnosti obi~ajno opravljajo vsaj eno od navedenih dejavnosti:• premik,• predelavo,• skladiš~enje,• umik izdelka.

Notranja sledljivost pomeni, da nosilci dejavnosti vedo, kje so posamezni izdelki, kaj se je iz njih izdelalo oziroma kateri izdelki so bili umaknjeni iz prodaje, o ~emer vodijo ustrezno evidenco.V podjetju je potrebna tudi povezava med naprej in nazaj usmerjeno sledljivostjo živilske verige, zna~ilne za posamezne izdelke; glavna zna~ilnost sledljivosti verige je tudi uskladitev med obrati razli~nih vrst. Za izmenjavo informacij med obrati obstajajo standardi, ki se po potrebi uporabijo. Izvajanje notranjih ukrepov sledljivosti je primerljivo z ukrepi, ki se uporabljajo za sledenje izdelkov v živilski verigi. Potrebni ukrepi so ustrezni sistemi obveš~anja in kodiranja. Te je treba po možnosti uporabljati skladno z notranjo sledljivostjo in za sledljivost celotne verige.Zna~ilnosti prepoznave za vhodne surovine/sestavine ter za vmesne in kon~ne izdelke, npr. notranje sisteme kodiranja, identi-fikacijske številke lotov, skupin itd., je treba povezati v naprej in nazaj usmerjeno sledljivost, da se ustvari prepri~ljiv prepoznavnisistem.

Zunanja sledljivost

Zunanja sledljivost je dosežena pri predaji sledljivega izdelka med dvema razli~nima nosilcema dejavnosti. Pri tem lahko lo~imo t. i. sledljivost za nazaj (npr. kateri dobavitelj je dobavil posamezen izdelek) in sledljivost za naprej (kateremu nosilcu dejavnosti smo blago predali, npr. pri prodaji na drobno).Zaradi zagotavljanja sledljivosti morajo vsi udeleženci v preskrbovalni verigi dose~i notranjo in zunanjo sledljivost.

2.1 DELITEV SLEDLJIVOSTI V TRGOVINI

Lo~imo:a) sledljivost do dobavitelja – en korak nazaj,b) sledljivost v delu, ki se nanaša na opravljanje trgovinske dejavnosti,c) sledljivost do prvega neposrednega poslovnega partnerja v verigi – en korak naprej.

10


Skupne rešitve za enoten sistem sledljivosti preprosto ni, saj se sistemi sledljivosti razlikujejo po:• vrsti podjetja,• velikosti podjetja,• vrsti izdelka.

Trgovcu se priporo~a, da si postavi jasen, pregleden in izvedbeno uporaben sistem sledljivosti.

3. KORISTI SLEDLJIVOSTI

Sledljivost nam omogo~a, da lahko:• nevarne izdelke umaknemo s trga, jih odpokli~emo/umaknemo,• poiš~emo vzroke odmikov,• vklju~imo dobavitelja in kon~nega potrošnika s tem, da ga hitro in primerno obvestimo,• izvedemo natan~nejšo presojo nevarnosti.

4. DOKUMENTIRANJE SLEDLJIVOSTI

Za dvig same kakovosti sledljivosti je pomembno, da je dokumentacija o sledljivosti sistemati~na, raz~lenjena, pravilna, popolna, sprotna.Ob tem ni pomembna oblika dokumenta, ki je lahko papirna ali elektronska, kar je odvisno od vrste in velikosti podjetja.Sistem sledljivosti mora biti dokumentiran.

Tovrstna dokumentacija vklju~uje:• spremno dokumentacijo pri nabavi (podatki o dobaviteljih), prevzemu, skladiš~enju, predelavi in prodaji živil ter predmetov in snovi, ki so v stiku z živili;• na~rt izvedbe umika/odpoklica;• podatke o preverjanju delovanja sistema.

Nosilec dejavnosti mora na zahtevo predložiti podatke pristojnim organom.

Trgovcem z živili ni treba voditi evidence o prodaji kon~nemu potrošniku.ê nosilec živilske dejavnosti oskrbuje drugega nosilca živilske dejavnosti (na primer trgovino s pripravljeno hrano), mora izpolnjevati zahteve po sledljivosti en korak naprej.

PRIPORO^LJIVI ÂS HRANJENJA DOKUMENTACIJE• Nosilec živilske dejavnosti naj dokumentacijo o sledljivosti hrani dve leti.• Pri živilih, pri katerih rok uporabe presega dve leti, naj se podatki hranijo dve leti in šest mesecev.• Pri hitro pokvarljivih živilih, namenjenih kon~nemu potrošniku, ki imajo rok uporabe “porabiti do” krajši od treh mesecev ali so brez roka uporabe (npr. sadje, zelenjava, nepredpakirana živila), naj se podatki hranijo šest mesecev od datuma poteka roka uporabnosti.

ÊSA ZAKONODAJA NE ZAHTEVAZakonodaja ne zahteva notranje sledljivosti, razen v primerih ko je s posebnimi predpisi druga~e dolo~eno (npr. sveže meso in mesni izdelki).

Tudi ~e imajo razsuti izdelki (sadje, oreški, zelenjava, jajca itd.) jasne oznake serije na zabojniku ali pladnju, se lahko preložijo v skupen zabojnik, na en pladenj ali polico in pomešajo s prejšnjimi pošiljkami. To je obi~ajna praksa v trgovini in je skladna z zakonodajo EU o sledljivosti. Nosilec živilske dejavnosti sam meša posamezne serije in pripravlja nove, ve~je serije, vendar pa se mora zavedati nevarnosti umika ali odpoklica celotne serije iz prodaje, ~e se pojavi težava z eno od uporabljenih serij.

11


5. KAKO LAHKO ZAKONODAJNE ZAHTEVE O SLEDLJIVOSTI IZPOLNJUJEJO TRGOVCI

Za varnost hrane je odgovorna celotna živilska dejavnost ne glede na velikost podjetja. Zato morajo biti vsi nosilci živilske de-javnosti sposobni dolo~iti istovetnost podjetja, od katerega so dobili živila, sestavine ali živali, namenjene pridobivanju hrane, in podjetja, ki so mu dobavili izdelke, ter biti te podatke sposobni predložiti.

PRIPOROÎLA ZA MALA TRGOVSKA PODJETJAVodenje in hranjenje podatkov o sledljivosti naj bo ustaljena praksa v majhnih podjetjih (npr. ra~unovodstvu). Zavedati se morajo, da mora biti evidenca organizirana in na razpolago takoj, da se lahko uporabi pri umiku/odpoklicu.

PRIPOROÎLA ZA VE^JA TRGOVSKA PODJETJAZa ve~ja trgovska podjetja je priporo~ljivo, da vzpostavijo sistem notranje sledljivosti. Le-ta bo nosilcu živilske dejavnosti pomagal k hitremu in natan~nemu umiku/odpoklicu, ter omogo~il umik/odpoklic ~im manjše koli~ine blaga.

MOŽNI NAÎNI SLEDLJIVOSTIa) Sledljivost ene stopnje

Ta sistem omogo~a pregled le ene stopnje nazaj in ene naprej. Za izvajanje takih sistemov je deloma potrebna uporaba izpopol-njenih informacijskih sistemov in prepoznavnih oznak (npr. ~rtne kode). Nosilec živilske dejavnosti mora upoštevati stroške in koristi ter prednosti bolj ciljno usmerjenih in natan~nih umikov/odpoklicev.

b) Sledljivost razli~nih stopenjTa sistem omogo~a pregled vseh stopenj dobavne verige. V centralnih ali decentraliziranih (s povezavami) zbirkah podatkov so zbrani vsi pomembni podatki vseh podjetij v dobavni verigi. Prednost tega ukrepa je, da zbirka podatkov vsebuje vse podatke o sledljivosti v celotni živilski verigi. Poleg tega je mogo~e razviti sistem za iskanje podatkov o sledljivosti. Tako bi bilo mogo~e dobiti vse potrebne podatke samo s “pritiskom na gumb” in hitro obvestiti pristojne organe.

To je dobra praksa za stalne dobavne verige z zanesljivimi mrežami med trgovskimi partnerji. Za zagotavljanje prenosa celotne dobavne verige je potrebno zaupanje.

DOBAVITELJ TRGOVEC KUPEC

ZBIRKA PODATKOV

Primarna pridelava Predelovalec

Trgovecna debelo

Trgovecna drobno

12


6. RAZLOGI ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA SLEDLJIVOSTI

Razlogi za vzpostavitev sistema sledljivosti so:• omejitev odgovornosti ob posamezni krizi v živilski panogi (u~inkovitejše obvladovanje krize);• ~im manjša koli~ina izdelkov, ki jih je treba umakniti; • ~im manjša škoda, ki jo zahteva odpoklic ve~jih koli~in;• ~im manjša obdobja morebitne blokade blaga ali podjetij;• izboljšanje proizvodnih postopkov in notranjega pretoka dela;• prvi pogoj za posebne marketinške trditve (ekološka pridelava, zaš~ita živali, navedba geografskega porekla brez genskega inženiringa);• prvi pogoj za posebne standarde kakovosti (BRC – standard britanskega konzorcija trgovcev na drobno (British Retail Consortium), IFS – mednarodni živilski standard (International Food Standard));• ~im širša uporaba marketinških sredstev pri obveš~anju potrošnikov (npr. posebni ukrepi za varnost živil za krepitev zaupanja potrošnikov).

Trgovec mora pri sistemu sledljivosti:• dolo~iti obseg sistema sledljivosti (vrste sledljivosti), • dokumentirati sistem sledljivosti,• redno preverjati sistem sledljivosti • preizkušati uvedeni sistem sledljivosti umika ali odpoklica.

Te prednosti bodo zagotovljene le s sodelovanjem celotne živilske verige. Trgovec mora glede na tehni~ne omejitve ter stroške in koristi razmisliti, ali lahko od svojih dobaviteljev zahteva navajanje dodatnih podatkov iz celotne živilske verige.

Za posamezne vzpostavljene sisteme sledljivosti je zna~ilno, da so vklju~eni tudi v druge sisteme v podjetju (npr. ISO 9000, HACCP, QS, ISO 22000, itd.), velja predvsem za velika trgovska podjetja in niso nikoli postavljeni samostojno.

7. PREVERJANJE SISTEMOV SLEDLJIVOSTI

Ko je sistem sledljivosti postavljen, je tudi pomembno, da se preizkusi. To je lažje za velika podjetja, ki imajo zelo izpopolnjene sisteme sledljivosti, težje pa je za mala podjetja.

Priporo~ljivo je, da se sistem preverja vsaj enkrat letno. S tem se ugotovi, ali dejansko zagotavljamo u~inkovito sledljivost.

Preverjanje lahko opravi ena oseba (mala podjetja), lahko pa skupina strokovnjakov podjetja z razli~nih podro~ij dejavnosti pod-jetja v sodelovanju z odgovorno osebo podjetja ali pa skupina neodvisnih strokovnjakov.

Preverjanje naj bo horizontalno in vertikalno:• horizontalno (preveritev posamezne serije v postopku – pravilnost identifikacijskega ozna~evanja in dokumentacije),• vertikalno preverjanje (preizkusno sledenje en korak naprej in en korak nazaj)

Oblika preverjanja sistemov sledljivosti ni predpisana, lahko uporabimo tudi t. i. kontrolne vprašalnike.

Primer vprašalnika za preverjanje delovanja sistema sledljivosti je na obrazcu 1.

13


FO

TO

: Joh

n E

van

s

I I . IZVAJANJE SLEDLJIVOSTI

1. PODPORNI SISTEM SLEDLJIVOSTI –– OZNAÊVANJE IZDELKOV

1.1 OZNAÊVANJE ŽIVIL ZARADI SLEDLJIVOSTI

Ozna~evanje izdelkov urejata evropska in nacionalna zakonodaja.

Na splošno je zaradi sledljivosti treba zagotoviti:• ime dobavitelja (neposredno ali posredno z izdelkom),• vrsto, ime izdelka,• številko serije,• rok uporabnosti izdelka.

Navedba podatkov o seriji in roku uporabe na nalepljenih etiketah ni primerna, ker ne zagotavlja preglednosti podatkov.

Vsak izdelek je ozna~en s kodo, ki vsebuje podatke o dobavitelju in vrsti izdelka, medtem ko morajo biti podatki o seriji in roku uporabe navedeni na embalaži izdelka.

Zakonski predpisi o ozna~evanju izdelkov zahtevajo še druge podatke, ki pa niso potrebni za sledljivost. Kje mora biti navedba podatkov, je dolo~eno v posebnih predpisih (priloga 3).

1.1.1. Ozna~evanje predpakiranih živil

Pri ozna~evanju predpakiranih živil je obvezna navedba teh podatkov:• ime, pod katerim se živilo daje v promet (prodajno ime); • seznam in koli~ina sestavin ali skupina sestavin;• neto koli~ina;• rok uporabnosti;• serija živila;• posebne zahteve za shranjevanje (hranjenje ali uporabo);• ime in naslov ali firma in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, ali prodajalca, ki mora imeti naslov oziroma sedež v skupnosti;• podatek o kraju porekla, ~e bi njegova izpustitev lahko zavedla kon~nega potrošnika o pravem poreklu živila;• navodilo za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogo~e ustrezno uporabiti brez teh navodil;• pri pija~ah, ki vsebujejo ve~ kot 1,2 volumenska odstotka alkohola, dejansko vsebnost alkohola v volumenskih odstotkih.

1.1.2. Ozna~evanje nepredpakiranih živil

Za nepredpakirana živila je treba zagotoviti te podatke: • ime živila v skladu s predpisom, ki ureja splošno ozna~evanje predpakiranih živil;• ime ali poslovno ime proizvajalca ali trgovsko ime oziroma blagovno znamko živila; • poreklo ali državo izvora, ~e bi izpustitev tega podatka lahko zavedla potrošnika o pravem izvoru ali poreklu živila;• nepredpakirane jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljive, rok uporabnosti, ozna~en z besedami: porabiti do …;• skupina oziroma razred živila, ~e se živilo razvrš~a v skupine ali razrede;• druge podatke, ~e je tako dolo~eno za posamezno nepredpakirano živilo v predpisu, ki ureja kakovost za posamezno živilo, oziroma v predpisu, ki ureja zdravstveno ustreznost živila.

15

IZVAJANJE SLEDLJIVOSTI

1.1.3. Ozna~evanje posebnih skupin živil

SADJE IN ZELENJAVA

Na skupnem evropskem trgu je treba pri trženju upoštevati standarde trženja, ki so dolo~eni za agrume, arti~oke, avokado, beluše, breskve in nektarine, brsti~ni ohrovt, bu~ke, ~ebulo, ~esen, ~ešnje, cveta~o, fižol, grah v strokih, jabolka in hruške, jag-ode, jaj~evce, kivi, korenje, kumare, lešnike, lubenico, mandeljne, marelice, melone, namizno grozdje, orehe, papriko, paradižnik, por, slive, solato berivko in endivijo, špina~o, radi~, zeleno in zelje. Dobavitelji sadja in zelenjave morajo ozna~iti sveže sadje in zelenjavo po teh standardih.

A) Oznaka dobavitelja na vsaki pakirni enoti na vidnem mestu mora vsebovati:a) podatke o tem, kdo pakira in razpošilja izdelek,b) vrsto izdelka: ime, komercialna vrsta ali sorta,c) poreklo izdelka,~) prodajne oznake. Velikost je izražena kot najmanjši in najve~ji premer ali mora biti napisano: ni sortirano po velikosti«;d) uradni razred.

Podatek o neto teži ali številu enot je neobvezen.Kontrolni znak je neobvezen.

B) Oznaka za nepredpakirano sadje in zelenjavo na prodajnem mestu mora vsebovati:• sorto, razen, ~e ni s predpisi za posamezno vrsto sadja dolo~eno druga~e,• poreklo, • kakovostni razred.

Predpakirano sadje in zelenjava morata biti ozna~ena v skladu s pravilnikom, ki ureja ozna~evanje predpakiranih živil, in ustreznim tržnim standardom (dobavitelj). ê je posamezen plod ali zelo majhna koli~ina sadja ali zelenjave zavita v folijo za ohranjanje svežine oziroma za zaš~ito lomljivih pridelkov, se šteje kot nepredpakirano sveže sadje ali zelenjava.

Praksa:Pri sadju in zelenjavi, ki se prodaja v trgovini na drobno v odprti embalaži, je kljub ukrepom za zagotavljanje kakovosti(redne kontrole itd.) nemogo~e prepre~iti, da potrošnik ne bi prenesel ali odložil izdelka iz enega zaboja v drugega in bi se s temistovetnost izdelkov v zabojih izgubila ali bila napa~na.ê v trgovini sadje in zelenjavo preložijo iz prvotne v drugo embalažo ali zaboje, morajo vedno poskrbeti za izvirno oznako(podatki iz oznake so osnova za napis potrebnih podatkov na prodajnem mestu).

EKOLOŠKI KMETIJSKI PRIDELKI

Na obmo~ju RS se morajo ekološki kmetijski pridelki oziroma ekološka živila ozna~evati enotno kot: ekološki, uporabiti je treba tudi zaš~itni znak v skladu s predpisi o zaš~itnem znaku za ozna~evanje kmetijskih pridelkov oziroma živil. Dovoljene so tudi dodatne oznake, kot so biološko ali biodinami~no, ~e je pridelava oziroma predelava v skladu s pravilnikom in uredbo 2092/1991/EGS.Kmetijski pridelek oziroma živilo je dovoljeno ozna~evati kot ekološki in uporabiti za to zaš~itni znak, ~e je zanj izdan certifikat,vendar ta navedba ni obvezna.Na oznaki morata biti navedena poreklo izdelka ali proizvajalca (EC-številka) in številka organa za nadzor, pristojnega za nadzor obrata zadnje stopnje predelave živila.

16


SVEŽE MESO – nepredpakirano

A) Oznaka dobavitelja na govejem in svinjskem mesu mora vsebovati: • vrsto mesa, pri razseku tudi ime kosa mesa,• veterinarsko registrsko številko klavnice in državo, v kateri je klavnica,• veterinarsko registrsko številko razsekovalnega obrata, ki je razsekal trup, in državo, v kateri je ta obrat,• sklicno ali serijsko številko, ki zagotavlja povezavo med mesom in živaljo ali skupino živali,• državo rojstva živali,• državo ali države reje,• druge podatke, pomembne za potrošnika (npr. pašna reja ...),• ime ali poslovno ime proizvajalca ali dobavitelja.

Vsak klavnopredelovalni in razsekovalni obrat mora voditi evidence, iz katerih so razvidne sklicne oziroma serijske številke za posamezne živali. Obrat prodaje mora zagotoviti sledljivost iz trgovskih dokumentov (dobavnica, prevzemni list), na katerih so za vsako dobavljeno meso navedene sklicne ali serijske številke, iz katerih je mogo~e ugotoviti sledljivost.Povezava med oznako na mesu in spremljajo~im dokumentom mora biti jasna.

B 1) Oznaka na prodajnem mestu za goveje meso mora vsebovati:• ime kosa mesa,• kategorija mesa,• veterinarsko registrsko številko klavnice in državo, v kateri je klavnica,• veterinarsko registrsko številko razsekovalnega obrata in državo, v kateri je obrat,• sklicno ali serijsko številko, ki zagotavlja povezavo med mesom in živaljo ali skupino živali,• državo rojstva,• državo ali države reje,• druge podatke, pomembne za potrošnika (npr. pašna reja ...)• ime ali poslovno ime proizvajalca ali dobavitelja.

Povezava med oznakami na mesu na prodajnem mestu in spremljajo~imi dokumenti mora biti jasna.

B 2) Oznaka na prodajnem mestu za svinjsko meso mora vsebovati:• ime kosa mesa,• kategorija mesa,• državo reje ali državo porekla,• ime ali poslovno ime proizvajalca ali dobavitelja,• podatke o državi rojstva živali, sklicno ali serijsko številko, registrsko številko klavnice in države klavnice, registrsko številko razsekovalnice in države razsekovalnice, ki morajo biti na oznaki dobavitelja oziroma na spremljajo~ih dokumentih.

Povezava med oznakami na mesu na prodajnem mestu in spremljajo~imi dokumenti mora biti jasna.

C) Meso perutnineOznaka dobavitelja za meso perutnine mora vsebovati:

• prodajno ime,• ime oziroma firmo dobavitelja/proizvajalca in registrsko številko klavnice,• kakovostni razred,• stanje mesa z navedbo: sveže, zamrznjeno ali globoko zamrznjeno,• državo porekla: ~e je meso iz tretjih držav,• priporo~eno temperaturo skladiš~enja z navedbo: od –2 °C do 4 °C, • rok uporabnosti

17


Na spremnih trgovskih dokumentih se navedejo dodatne oznake:razred A ali B in stanje, v katerem se perutninsko meso trži (svežem, zamrznjenem ali globoko zamrznjenem), in priporo~eno temperaturo skladiš~enja.

Oznaka za meso perutnine na prodajnem mestu mora vsebovati:• prodajno ime,• ime oziroma firmo dobavitelja/proizvajalca in registrsko številko klavnice,• kakovostni razred,• stanje mesa z navedbo: sveže, zamrznjeno ali globoko zamrznjeno,• državo porekla: ~e je meso iz tretjih držav,• priporo~eno temperaturo skladiš~enja z navedbo: od –2 °C do 4 °C.

Predpakirano sveže meso mora biti ozna~eno v skladu s pravilnikom, ki ureja ozna~evanje predpakiranih živil, in posebnimipredpisi, ki urejajo ozna~evanje mesa.

Sledljivost perutninskega mesa dolo~i proizvajalec (serija, rok uporabnosti ...).Oznaka dobavitelja posamezne vrste perutninskega mesa se mora hraniti do konca prodaje.

RIBE

A) Oznaka dobavitelja mora vsebovati:• slovensko in latinsko ime ribe (obvezno obe imeni),• na~in ulova (eno od treh možnosti): • ulovljeno, oznaka morja FAO ali ime morja,• ulovljeno v sladkih vodah in ime države,• gojeno in ime države.

ê so dane v prodajo skupaj razli~ne vrste rib kot en izdelek, se podatki navedejo za vsako posamezno vrst rib, npr. pri morskih sadežih ali mešanici rib za brodet (~e mešanico prodajamo za stranke). Sledljivost ribe, ki nedvoumno dolo~a povezavo med ribo, ki se ne hrani v prvotni embalaži (razsuto), in s spremljajo~im doku-mentom, mora biti jasno ozna~ena.

B) Oznaka na prodajnem mestu mora vsebovati:• slovensko ime ribe in latinsko ime (ki ni obvezno, je pa priporo~ljivo),• na~in ulova (eno od treh možnosti): • ulovljeno, oznaka morja FAO ali ime morja,• ulovljeno v sladkih vodah in ime države,• gojeno in ime države.

ê so dane v prodajo razli~ne vrste rib kot en izdelek, se podatki navedejo za vsako posamezno vrst rib, npr. pri morskih sadežih ali mešanici rib za brodet (~e mešanico prodajamo za stranke).Sledljivost ribe, ki dolo~a povezavo z oznako na prodajnem mestu in spremljajo~im dokumentom, mora biti jasno ozna~ena.Oznake dobavitelja rib se morajo hraniti do konca prodaje, oznake školjk pa se morajo hraniti 60 dni po dobavi.

MESNI IN MLE^NI IZDELKI (sir) s postrežbo

Izdelki živalskega izvora morajo biti ozna~eni z oznako zdravstvene ustreznosti in ostalimi predpisani podatki (lot/sarža/serija, rok uporabnosti).

18


Primer dobre praksaDobra praksa je potrebna pri pakiranju mesnih izdelkov ali sira v trgovini – pri prepakiranju iz prvotne embalaže – v manjšeprodajne enote. Sledljivost mora biti zagotovljena do prvotne oznake (npr. kolut sira razrezan na manjše kolute) proizvajalca. Sledljivost do proizvajalca se izkazuje s hranjenjem originalnih ozna~b.

KOKOŠJA JAJCA

Vsako kokošje jajce je ozna~eno z žigom. Žig vsebuje:• številko na~ina reje,• kodo ISO države porekla (za Slovenijo SI),• registrsko številko proizvajalca.

Na embalaži morajo biti jajca ozna~ena v skladu s predpisom, ki ureja splošno ozna~evanje predpakiranih živil, in uredbo Sveta (ES) št. 1028/2006 ter uredbo Komisije (EGS) št. 2295/2003 z vsemi spremembami.

KRUH

Oznaka na cenovnem ozna~evalcu vsebuje:• ime izdelka po pravilniku, ki ga dolo~i proizvajalec,• firmo in sedež proizvajalca,• navedbo surovine, ~e pekovskemu izdelku spremeni barvo, zna~ilno za uporabljeno moko (npr. praženi slad ipd.),• lahko tudi blagovno znamko in druge podatke.

DRUGI FINI PEKOVSKI IZDELKI

Fine pekovske izdelke prodajamo:a) predpakirane, ki jih ozna~i proizvajalec in ima vse zahtevane oznake (trgovec sledi roku uporabnosti),b) nepredpakirane – fini pekovski izdelki, ki jim dolo~i rok uporabnosti proizvajalec in ozna~i v proizvodni specifikaciji rok uporabe (porabiti do), c) nepredpakirane – dnevno sveži fini pekovski izdelki.

Od te opredelitve je odvisna oznaka cene na prodajnem mestu.

Predpakirani fini pekovski izdelki morajo biti ozna~eni v skladu s pravilnikom, ki ureja ozna~evanje predpakiranih živil, in posebnimipredpisi, kar dolo~i proizvajalec.

Nepredpakirani fini pekovski izdelki imajo opredeljen rok uporabnosti, ki ga dolo~i proizvajalec.Trgovec ima podatke zapisane (ime izdelka, proizvajalca, rok uporabnosti) na dobavnici dobavitelja ali na proizvodni specifikacijiproizvajalca.

Oznaka na prodajnem mestu mora vsebovati:• ime izdelka,• ime proizvajalca ali trgovsko ime,• rok uporabnosti: porabiti do.

Nepredpakirani dnevno sveži fini pekovski izdelki. To so izdelki, ki imajo rok uporabnosti en dan, kar dolo~a proizvajalec (nadobavnici ali na proizvodni specifikaciji).

19


Izdelki morajo biti v prodajni vitrini, ki je ozna~ena z napisom: DNEVNO SVEŽI FINI PEKOVSKI IZDELKI.

Oznaka na prodajnem mestu mora vsebovati:• ime izdelka (opredeli proizvajalec in je zapisano na dobavnici),• ime proizvajalca ali trgovsko ime.

GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI

ê živilo vsebuje gensko spremenjen organizem, in je iz njega sestavljen v deležu ve~ kot 0,9 odstotka posami~nega živila ali živila iz ene sestavine, mora biti vidno zapisano: IZDELEK VSEBUJE GENSKO SPREMENJENE ORGANIZME.

Sledljivost glede vsebnosti GSO je obvezna za proizvajalce, trgovec pa lahko pridobi od proizvajalca ustrezen certifikat, ki vsebujepodatke o enotni identifikacijski številki (primer: XYZ – 00810–6), ki dolo~a proizvajalca in vrsto GSO v izdelku.

Proizvajalci živil, ki pripravljajo hrano, morajo za vse uporabljena GSO hraniti dokumentacijo pet let.

PROIZVODNJA (npr. pe~eno meso, vnaprej mleto meso, mesni pripravki ...)

Za vsak izdelek, ki ga izdelajo v mesnici, je treba imeti evidenco, iz katere sta razvidni uporaba in sledljivost surovin.Pri pe~enih izdelkih mora biti evidenca o uporabljenih surovinah.

Na prodajnem mestu morajo biti izdelki ozna~eni v skladu s pravilnikom, ki ureja ozna~evanje nepredpakiranih živil.

20


2. ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI IZDELKOV

Pri zagotavljanju sledljivosti morajo vsi nosilci živilske dejavnosti spremljati podatke o uporabljenih surovinah (sledljivost za nazaj), o dogajanju v tehnološkem postopku in o tem, komu je izdelek prodal (za naprej).

Zakonsko za to niso dolo~ene konkretne tehni~ne rešitve, zato je treba pri sledljivosti skrbno prou~iti dane možnost.

Vsak nosilec živilske dejavnosti sam dolo~i na~in sistema sledljivosti na podlagi zakonov o izdelkih, lastnosti izdelkov in pri~akovanja potrošnika, ob tem pa je treba tudi upoštevati stroške razli~nih sistemov, saj je elektronska obdelava podatkov za ve~je sisteme prednost, za manjše pa dodatna finan~na obremenitev zaradi nakupa dodatne tehni~ne opreme. Dolgoro~no pa naj bi z uporabo standardizirane enotne rešitve v celotni verigi poenostavili sistem in s tem zmanjšali stroške.

Za trgovca je pomembno, da je celoten fizi~ni tok izdelkov med seboj povezan z informacijo, ki se nanje navezuje, tako da je vvsakem trenutku v celotni preskrbovalni verigi mogo~e ugotoviti, kaj je prejeto, izdelano, pakirano, hranjeno in odposlano.Sledljivost vseh nosilcev živilske dejavnosti v verigi zahteva, da to povezavo zagotovijo, saj se druga~e zaporedni podatki izgubijo, s tem pa tudi sledljivost v celotni verigi.

Sledljivost od to~ke do to~ke je najpogostejši na~in za njeno zagotavljanje. Partnerji hranijo informacije o svoji stopnji obde-lave, kadar je potrebno, pa poiš~ejo informacije pri predhodniku ali nasledniku v verigi. Zmožnost, da so podatki, ki zagotavljajo sledljivost, dostopni hitro in to~no, je klju~nega pomena.

Trgovec lahko evidenco zahtevanih podatkov ureja ro~no ali elektronsko. Sledljivost lahko zagotovimo z enim od na~inov iz 1. poglavja.

Združevanje in razdruževanje enot

Zapisovanje razmerja med trgovskimi enotami in logisti~nimi enotami je pomemben na~in sledljivosti. ê podjetje v živilski verigi ne zapisuje ustreznih informacij ali niso poslane naslednjemu podjetju v verigi, bo težko najti razmerje med enotami, ker se je informacija izgubila. Zaradi tega obstaja pet mogo~ih razli~nih razmerij med enotami:

1. ni združevanja ali razdruževanja enot

2. pridruževanje enotam

3. razdruževanj enot

21


4. združevanje trgovskih enot v logisti~ne enote

5. nezdruževanje logisti~nih enot v trgovske enote

Poleg tega je razvitih že veliko sistemov in uporabljenih standardov (npr. GS1 128), ki podatke shranjujejo elektronsko, kar sledljivost poenostavlja in zmanjšuje možnost napak.

Trgovec si sam izbere eno od možnosti, kar je odvisno od velikosti, vrste podjetja in vrste izdelka.

2.1 VRSTE PODATKOV pri ozna~evanju živil

Najbolj razširjen na~in ozna~evanja je ozna~evanje s ~rtnimi kodami, ki se uporablja že ve~ let kot mednarodni na~in ozna~evanja, s katerim je mogo~e prepoznati kateri koli izdelek. Poleg teh poznamo še druge na~ine ozna~evanja (GS1, RFID), ki omogo~ajo hitro in zanesljivo sledljivost živil v celotni verigi.

Ozna~evanje s ~rtnimi kodami je že precej znano, zato je v nadaljevanju opisano ozna~evanje živil s kodo GS1 oziroma RFID.

Za izdelke in storitve se lahko uporabi EAN 13 (13-mestni ozna~evalec živila), ki se uporablja za obi~ajne izdelke.Obstaja novejša razli~ica 14-mestni GTIN, s katero je mogo~a svetovna uporaba.

Mogo~a sta dva na~ina:• GS1 128 (mogo~ih 128 mest), ki je namenjen za prepoznavo logisti~nih oznak (npr. število poslanih enot) in pri kateri je mogo~e razli~no kodiranje velike skupine podatkov v eni ~rtni kodi

• DataBar (vsebina podatkov je primerljivo analogna GS1 128), ki rešuje prostorske probleme GS1 128 in se nanaša na en izdelek.

Najnovejša in najzahtevnejša pa je uporaba RFID. Uporablja se za izdelek kot samostojno enoto. To omogo~a hranjenje ve~ podatkov kot pri kodi EAN. Uporabi se lahko na paletah (logisti~ne enote), škatlah (enota trgovca na drobno) in izdelkih.

Za lažje odlo~anje trgovca, katero možnost bo v podjetju uporabil, so razli~ne možnosti v nadaljevanju navedene v preglednici po težavnostni stopnji uporabe, odlo~itev pa se seveda prepuš~a nosilcu živilske dejavnosti.Dodatne nadaljnje podrobnosti omenjenih na~inov ozna~evanja so naštete v prilogi 1.

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

Trgovskaenota

LOGISTI^NA ENOTA

LOGISTI^NA ENOTA

22


Preglednica 1: Razli~ne možnosti ozna~evanja živil po težavnostni stopnji njihove uporabe

Dodatno pa še zgled postopka sledljivosti – postopno ozna~evanje živil:

Shema: Postopna sledljivost

Razli~ne možnosti Prednosti Pomanjkljivosti

~rtna koda GS1 128 lahka za uporabo,standardni format,mogo~e nadaljnje informacije

koda je razvita za logistiko,razli~ni sistemi potrebujejopovezovanje

barvni ozna~evalec enostavno odkrivanje,neodvisno od sistema

zahtevan nov sistem,dodatno delo za zaposlene,nujno izobraževanje zaposlenih

~rtna koda DataBar majhna ~rtna koda,prilagodljivost ista kot pri GS1 128,standardni format

ni še široko razvita,strojna in programska oprema potrebujeta nadgradnjo, ki je od let 2010 obvezna,višji stroški za dobavitelja.

RFID – SGTN primerno za velike družbe ni vzpostavljen,najvišji stroški za dobavitelja,najvišji stroški v celoti.

Primerjava podatkov izdelkov med podjetjem X in dobaviteljem Y

Številka naro~ila z naro~ilnicami EDI

Dobava elektronske dobavnice (DESADV)

IDENTIFIKACIJA PALET s SSCC

IDENTIFIKACIJA PALET z RFID

23


3. UMIK/ODPOKLIC

3.1 OBVEZNI UKREPI TRGOVCA ZA OBVLADOVANJE NEVARNOSTI

Nosilec živilske dejavnosti mora za neskladno živilo obvezno:

1. obvestiti dobavitelje neskladnega živila in tiste, ki jim je bilo dobavljeno neskladno živilo, o umiku z navodilom za ukrepanje;

2. obvestiti potrošnike o razlogih za umik, kadar so neskladna živila že pri kon~nem potrošniku in pozvati k vra~ilu (odpoklic), kadar je zaradi varovanja zdravja potrošnikov ta ukrep potreben;

3. obvestiti organ, pristojen za uradni nadzor;

4. sodelovati pri ukrepih nosilca, ki je povzro~il neskladnost in je zato potreben umik/odpoklic, ali ukrepe odredi pristojni organ.

Dobavitelj, ki je povzro~il neskladnost ali je dal kot uvoznik na trg neskladno živilo, ga mora sam umakniti ali odpoklicati.

Posebnosti:

• Za ukrepanje za živilo, ki se daje na trg pod blagovno znamko, je odgovoren lastnik te znamke.

• ê sedeža lastnika blagovne znamke ni v Sloveniji, so za naštete ukrepe odgovorni vsi tisti nosilci, ki so prvi dali na trg RS neskladno živilo (npr. sedež trgovske verige pri neposredni dobavi za prodajo na drobno).

Vsi trgovci, ki so povezani z neskladnim živilom, morajo sodelovati pri izvajanju ukrepov. ê prvi ugotovijo neskladnost, o tem nemudoma obvestijo svojega dobavitelja. To dobavitelju zagotavlja obveš~enost o neskladnosti ter omogo~a izvajanje ukrepov, ki jih od njega zahteva zakonodaja.

3.2 PRESOJA NEVARNOSTI TRGOVCA KOT PODLAGA ZA ODLOÂNJE MED UMIKOM/ ODPOKLICEM

Presoja nevarnosti je na~in za ustrezno odlo~anje o ukrepih umika/odpoklica, ki jo pripravi za~etni nosilec dejavnosti oziroma trgovec, ki je lastnik blagovne znamke.Presoja nevarnosti, ki mora upoštevati tudi predvidene postopke priprave in uporabe tega živila, bo pokazala, ali je neskladno živilo tudi neposredno nevarno za zdravje potrošnikov.Glede na presojo nevarnosti mora za~etni nosilec dejavnosti tudi ustrezno obveš~ati javnost.

Za ustrezno presojo nevarnosti se za~etni nosilec (oziroma trgovec, ki je lastnik blagovne znamke) lahko obrne na Inštitut RS za varovanje zdravja ali pristojne ustanove. Pri odlo~anju za ukrep in pri pripravi ter umiku/odpoklicu se nosilec lahko posvetuje z Zdravstvenim inšpektoratom RS.

24


Shema: Umik/odpoklic na podlagi presoje nevarnosti

PRIMER A. ŽIVILO JE NESKLADNO, A NI NEPOSREDNO NEVARNO ZA ZDRAVJE POTROŠNIKOV –NIZKA STOPNJA NEVARNOSTI – UMIK (npr. napa~na oznaka …)

Živilo se umakne.

Koraki za izvedbo

Živilo je še v celoti v distribucijski verigi

OBVEŠÂNJE DOBAVITELJEV, DRUGIH NOSILCEV DEJAVNOSTI IN LASTNIH MALOPRODAJNIH ENOT IN UMIK V ŽIVILSKI VERIGI IN OBVEŠÂNJE ZIRS

Primer A:

u~inki na zdravje so majhni ali jih ne opazimo

npr. ostanki kemijskihspojin, ki presegajopredpisane mejne vrednosti in niso nevarni za zdravje

Primer B:

škodljivi u~inki za zdravje so manj resni ali se nanašajo na stalno – kroni~no izpostavljenost ali uživanje ve~jih koli~in živil

npr. kemijska onesnaževala kot npr. PAO

Primer C:

škodljivi u~inki za zdravjeso resni in/ali takojšnji(npr.E.coli O157, Cl.botulinum,Salmonella spp.)

prisotnost alergene sestavine v živilu, ki ni deklarirana oziroma je živilo deklarirano kotnealergensko prisotnost tujkov, ki bi zaradi uživanja živila imeli takojšnje posledice (koš~ki stekla, kovinskih delcev)

JAVNA ZASKRBLJENOST / TVEGANJE ZA POTROŠNIKA visokonizko

visoko

srednje

STOPNJASTIKOV

Z JAVNOSTJO

NIZKASTOPNJATVEGANJA

STOPNJA 1:

majhno oziroma ni javne zaskrbljenosti/ninevarnosti za potrošnika

SREDNJASTOPNJATVEGANJA

STOPNJA 2:

srednja javna zaskrbljenost/srednja nevarnost za potrošnika

VISOKASTOPNJATVEGANJA

STOPNJA 3!

VISOKA JAVNAZASKRBLJENOST/VISOKA NEVARNOSTZA POTROŠNIKA

25


PRIMER B. ŽIVILO JE NESKLADNO IN JE SREDNJE NEVARNO ZA ZDRAVJE POTROŠNIKOV(kroni~na izpostavljenost lahko škodljivo vpliva na zdravje)

Živilo se umakne, ~e še ni doseglo drugih nosilcev dejavnosti oziroma kon~nega potrošnika.

ê je živilo že pri kon~nem potrošniku, ga dobavitelj oziroma trgovec, ki je lastnik blagovne znamke, odpokli~e in obvesti potrošnika.

PRIMER C. ŽIVILO JE NESKLADNO IN JE ZELO NEVARNO ZA ZDRAVJE POTROŠNIKOV(nevarnost je mogo~e u~inkovito odpraviti npr. s podatki potrošniku o postopkih priprave (npr. opozorilo za higiensko ravnanje in toplotno pripravo) ali namenu (npr. naj živila ne dajejo otrokom, mlajšim od 36 mesecev) ipd.

Živilo odpokli~e nosilec dejavnosti, ki ga je prvi prevzel. Trgovec ga odpokli~e, ~e je lastnik blagovne znamke.

ê živilo še ni doseglo drugih nosilcev dejavnosti oziroma kon~nega potrošnika, se samo umakne.

3.3 OBVEZNE DEJAVNOSTI – PODROBNO

1. Obveš~anje vseh udeleženih v živilski verigi korak nazaj in korak naprej (obveš~anje tistih nosilcev, od katerih so prejeli pošiljko in tistih, ki so jim jo poslali):

• KDAJ po prejemu podatkov o neskladnosti najpozneje v 24 urah

• ZAKAJ da se prepre~i nadaljnja distribucija, razstavljanje ali ponujanje neskladnega živila ter ob umiku ali odpoklicu zagotovi vra~ilo živila potrošnikov, vzpostavitev nadzora nad vrnjenimi živili za~etnega nosilca in pravilno ravnanje z njim, tako da se neposredno ali z okoljem ne škoduje zdravju ljudi in živali

Koraki za izvedbo

Živilo je že pri potrošniku

OBVEŠÂNJE UDELEŽENIH NOSILCEV IN OBVEŠÂNJE ZIRS IN UMIK V ŽIVILSKI VERIGI IN OBVEŠÂNJE POTROŠNIKOV ZA UMIK ali ODPOKLIC

Koraki za izvedbo

Živilo je že pri potrošniku

ODPOKLIC !!!

OBVEŠÂNJE UDELEŽENIH NOSILCEV IN OBVEŠÂNJE ZIRS IN UMIK V ŽIVILSKI VERIGI IN OBVEŠÂNJE POTROŠNIKOV O RAZLOGIH ZA UMIK IN NAVODILO POTROŠNIKOM PRI VRAÂNJU

26


• KAKOpo najhitrejši poti – po telefonu, telefaksu ali elektronsko, pri sporo~anju po telefonu in telefaksu je zaradi dokumentiranja treba še z dopisom obvestiti vse udeležene v distribucijski verigi

2. Obveš~anje potrošnikov ob odpoklicu/umiku

• KDO za~etni nosilec – dobavitelj oziroma trgovec, ki je lastnik blagovne znamke

• KDAJ takoj ob odpoklicu oziroma najpozneje v 24 urah po prejemu informacije o neskladnem živilu

• OBSEG PODATKOV1. potrošnika je treba obvestiti o vzrokih odpoklica:

• jasna, nedvoumna in natan~na obrazložitev vzroka odpoklica z navedbo razloga za neskladnost in vplivov na zdravje potrošnikov;

2. natan~en opis izdelka:• vrsta in trgovsko ime izdelka, • ime proizvajalca ali uvoznika, • opis izdelka in vrsta pakiranja, • podatki o datumu proizvodnje – roku uporabe, seriji;

3. navodila potrošniku za ravnanje z neskladnim živilom (npr. navodilo za primerno pripravo, dopolnjeni podatki o sestavi ipd.), poziv za možnost vra~ila izdelka (primer c);4. ob odpoklicu izrecno navodilo za potek vra~ila živila potrošnikov (primer c);5. slika, ~e z opisom izdelka ni mogo~a njegova jasna predstavitev (primer c).

• KAKO Tako da obvestilo doseže morebitne kupce. Obvestilo mora biti jasno, nedvoumno in objavljeno tako, da bodo podatki dejansko dosegli morebitne potrošnike izdelka, ki ni varen.

Odlo~itev o na~inu obveš~anja potrošnikov o razlogih za odpoklic je odvisna od obsega distribucije in stopnje nevarnosti zaradi neskladnega živila.

MOGOÎ NAÎNI OBVEŠÂNJA GLEDE NA OBSEG DISTRIBUCIJE

distribucija v vsej Sloveniji Možnosti:SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA (STA)JAVNI RADIO JAVNA TELEVIZIJA JAVNI ÂSOPISILAHKO TUDI NA PRODAJNEM MESTU

distribucija v eni pokrajini oziroma eni trgovini Možnosti: REGIONALNI RADIOREGIONALNI TELEVIZIJA REGIONALNI ÂSOPISILAHKO TUDI NA PRODAJNEM MESTU

U~inkovito obveš~anje omogo~a tudi objava informacij na spletnih straneh nosilca živilske dejavnosti in ob blagajnah prodajnih mest, vendar poleg navedenih na~inov obveš~anja.

27


Tiskani mediji lahko objavijo informacijo z ve~dnevno zamudo, zato je treba pri visoki stopnji nevarnosti informacijo takoj poslati tudi Slovenski tiskovni agenciji in tistim medijem, ki zagotovijo, da jo bodo takoj objavili.

PRIMER tiskanega oglasa oziroma obvestila, velikost najmanj 7 x 7 cm

O P O Z O R I L OOdpoklic živila

fotografija ali ilustracija proizvoda

Ime proizvajalca (uvoznika, dobavitelja): Strahec, d. o. o. , Spodnji trg 3, 3001 Spodnji trg Vrsta in trgovsko ime izdelka: mehki sir Strahec

Opis, vrsta pakiranja ter velikost pakiranja: 250 g rde~e obarvana kartonska škatlica pravokotne oblike

Identifikacijski podatki (datum proizvodnje ali rok uporabe, serija, navedba kraja odtisa teh podatkov na pakiranju):1. 3. 2008/1. 5. 10, L01234, navedeno na spodnji strani škatlice

Razlogi neustreznosti: v živilu je bila ugotovljena prisotnost bakterije Salmonela enteritidis, ki lahko pri potrošnikih povzro~i ~revesne težave (driska, bruhanje …). Pri ugotovljenih zdravstvenih težavah se nemudoma obrnite na svojega zdravnika ali epidemiologa regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo.

Navodila za ukrepanje: Omenjenega živila ne zaužijte. Prosimo vas, da ga vrnete tja, kjer ste ga kupili, da vam bodo povrnili stroške, ali ga, ~e to ni mogo~e, zavržete. Prosimo, da zavržete tudi vsa živila, ki se jedo brez predhodnega kuhanja in pe~enja, pa so bila v neposrednem stiku z mehkim sirom Strahec in so se zato morda okužila z bakterijo Salmonela enteri-tidis.

Naslov ter telefonska številka podjetja in osebe podjetja, ki jih lahko potrošniki pokli~ejo: Strahec, Spodnji trg 3, 3001 Spodnji trg, tel 031 031 031, vsak delovni dan od 8. do 13. ure.

Za nastale nevše~nosti se vam opravi~ujemo!

28


3.4 VLOGA ORGANOV URADNEGA NADZORA IN OBVEŠÂNJE

Varnosti živil v proizvodnji in prometu v Republiki Sloveniji uradno nadzirajo:

• Zdravstveni inšpektorat – Ministrstvo za zdravje RS,• Inšpektorat za kakovost hrane – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS,• Veterinarska uprava RS – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

• KDAJ po prejemu informacije o neskladnosti, najpozneje pa v 24 urah po njenem prejemu.

• ZAKAJker omogo~a pristojnim organom spremljanje, ali so nosilci ustrezno ukrepali proti oziroma glede nevarnosti, povezane z nesklad-nim živilom, danim v promet, po potrebi pa tudi odreditev ali sprejetje dodatnih ukrepov za obvladovanje nevarnosti.

• KAKO • na elektronski naslov [email protected] ali na naslove ZIRS, ki so na spletnih straneh http://www.zi.gov.si/si/predstavitev_zdravstvenega_inspektorata_rs/organizacija_inspektorata/ • na obrazcu iz priloge 1 Uredbe o izvajanju delov dolo~enih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili; • nosilec naj zbere in pošlje ~im ve~ podatkov iz priloge 1.

O svežem neembaliranem mesu, surovih ribah in drugih vodnih organizmov, ki niso predpakirani, mora nosilec dejavnosti obvestiti VURS. http://www.vurs.gov.si/.

Nosilci živilske dejavnosti lahko pri dolo~itvah glede obveš~anja ZIRS uporabijo “drevo odlo~anja” (glej spletne strani ZIRS).

3.5 PISNI NA^RT UKREPANJA

Uredba o izvajanju delov dolo~enih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili nalaga nosilcu, da mora imeti v skladu z uredbo (ES) 178/2002 izdelan pisni na~rt ukrepanja. Zahtevan je zato, da se nosilec na izredni dog-odek, ki zahteva ukrepanje po 19. ~lenu, pripravi vnaprej in hitreje ter naju~inkovitejše ukrepa. Predpisi ne dolo~ajo vsebine in obsega pisnega na~rta ukrepanja, pri~akuje pa se, da je to pisni dokument, ki bo zajemal podatke o:

• osebah/skupinah, odgovornih za izvedbo ukrepov (število je odvisno od velikosti živilskega obrata);• seznamu podatkov za stike pristojnega organa;• seznamu podatkov za stike organa, ki lahko strokovno pomaga nosilcu pri presoji nevarnosti;• opredelitvi nalog in odgovornosti pri izvajanju ukrepov in ustreznem ~asovnem na~rtu; • spisku oseb za stike z vsemi potrebnimi podatki (telefonske številke, e–naslovi ipd.);• na~inu obveš~anja nosilcev in potrošnikov (naveden najmanj medij, ki bo ob odpoklicu zagotovil takojšnje obveš~anje, npr. STA); • sledljivosti živil pri nosilcu;• morebitnih navodilih za stike z javnostmi;• vzorcu dopisa nosilcem;• vzorcu obvestila o umiku ali odpoklicu; • priporo~ljivih postopkih preizkušanja na~rta in predvidenih postopkih preverjanja (zlasti pri ve~jih obratih).

29


Podatki obvestila:

1. ime nosilca živilske dejavnosti2. vrsta živilske dejavnosti, ki jo opravlja3. naslov nosilca živilske dejavnosti (ulica, hišna številka, pošta, ob~ina)4. oseba za stike z ZIRS (ime, priimek, telefonska številka, telefaks, elektronski naslov)5. opis problematike6. opis izdelka:7. vrsta8. ime9. trgovsko ime10. serija11. opis pakiranja12. velikost pakiranja13. skupna koli~ina14. rok uporabe15. država porekla16. podatki o uvozniku/distributerju v Sloveniji17. podatki o proizvajalcu18. podatki o dobavitelju (ime in naslov dobavitelja, koli~ina, prejeta od dobavitelja, datum prejema izdelka)19. podatki o podjetju, ki mu je bil izdelek dobavljen (ime in naslov podjetja, koli~ina izdelka, dobavljenega podjetju, datum dobave izdelka20. izdelek je dosegel kon~nega potrošnika:

a) da b) ne c) ni podatka

21. ukrepi, ki jih je/bo uvedel/izvedel nosilec živilske dejavnosti22. ~e so zaradi problematike, o kateri so obveš~ali, obolevali potrošniki, navedba podatkov o vrsti bolezni, znakih, številu obolelih23. drugi pomembni podatki24. ime in priimek osebe, ki pošilja obvestilo25. delovno mesto osebe, ki pošilja obvestilo26. datum in ura poslanega obvestila

Vsi trgovci morajo imeti izdelan na~rt umika/odpoklica izdelkov. Na~rt umika/odpoklica je pisni dokument, pripravljen zaradi u~inkovitega umika/odpoklica izdelka, ki ni varen, s trga oziroma uporabe pri potrošnikih. Opredeljuje vlogo, naloge inodgovornosti nosilcev živilske dejavnosti pri umiku/odpoklicu. Dolo~a tudi na~in in obliko komuniciranja z javnostjo ter dajesmernice za komunikacijo z organi uradnega nadzora.

O odlo~itvi za umik/odpoklic se trgovec lahko posvetuje z ZIRS, kjer mu bodo pomagali pri oblikovanju vsebine poro~ila in obveš~anju udeleženih. Obvestilo mora biti hitro, iz~rpno in jasno ter mora vklju~evati vse potrebne podatke za ustreznoukrepanje vseh udeležencev, tudi kon~nih potrošnikov, ki so izdelek, ki ni varen, že kupili. Obvestilo mora dejansko dose~i vse morebitne potrošnike izdelka, ki ni varen (javni ali regionalni radio, ~asopis, televizija, lahko tudi na prodajnih mestih kotdopolnilno obvestilo).

Podatki v obvestilu morajo vklju~evati najmanj vrsto in trgovsko ime proizvoda, naziv proizvajalca ali uvoznika, opis in vrstopakiranja, podatke o datumu proizvodnje – roku uporabe, seriji, delu embalaže, na katerem so podatki odtisnjeni. Navedeni morajo biti razlogi za to, da izdelek ni varen, dodana morajo biti navodila za ukrepanje udeleženih (drugih v živilski verigi in kon~nih potrošnikov) ter naslov podjetja in osebe za stike podjetja, na katero se potrošniki lahko v tej zadevi obra~ajo.V tiskanih medijih je priporo~ljivo obvestilu dodati sliko, v televizijskih objavah pa sliko ali film.

30


37

SMERNICE ZA SLEDLJIVOST ŽIVILSKEGA BLAGA V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI TER IZVEDBA UMIKA/ODPOKLICA ŽIVIL

FO

TO

: R

og

er

Gord

on

PRILOGE

PRILOGA 1: KODIRANJE

1. ^rtna koda

^rtna koda je strojno berljiv zapis podatkov (navadno ~rna barva na svetli podlagi, ki ustvarja velik in majhen odboj in se pretvarja v enke in ni~le). Prvotno so bili podatki v ~rtni kodi zakodirani v širinah in presledkih med natisnjenimi vzporednimi ~rtami, danes pa so to lahko tudi vzorci pik, koncentri~ni krogi in besedilne kode, skrite v slikah. ^rtno kodo bere opti~ni ~italnik, imenovan ~italnik ~rtne kode, ali pa se iz slike razbere s posebno programsko opremo. ^rtna koda se široko uporablja v sistemih za avto-matsko identifikacijo in zajem podatkov Auto ID Data Capture (AIDC), ki omogo~ajo ve~jo hitrost in natan~nost ra~unalniškega vnosa podatkov.Prednost AIDC pred drugimi metodami je nižja cena uporabe. Uporaba ~rtne kode stane 0,005 USD v primerjavi s pasivnim sistemom RFID, ki še vedno stane okoli 0,07 do 0,30 USD na etiketo.

Koristi uporabe ~rtnih kod

Pri poslovanju na prodajnem mestu lahko uporaba ~rtne kode omogo~i zelo natan~ne sprotne podatke o klju~nih vidikih poslovan-ja ter hitrejše in zanesljivejše sprejemanje odlo~itev. Na primer:

• izdelki, ki se dobro prodajajo, se hitro odkrijejo in samodejno prerazporedijo, da se zadovolji povpraševanje potrošnikov.• Izdelki, ki se slabo prodajajo, se hitro odkrijejo in s tem se prepre~i kopi~enje nezaželenih zalog.• Slediti je mogo~e u~inkom premeš~anja nekega izdelka v trgovini, s tem pa se omogo~i premikanje bolj dobi~konosnih izdelkov na boljša mesta. • Pretekli podatki se lahko uporabljajo za zelo natan~no predvidevanje sezonskih nihanj.• Izdelkom se lahko cene spreminjajo na policah, da se pokažejo prodajne cene in rasti cen. Poleg sledenja prodaji in zalogam so ~rtne kode zelo koristne tudi pri pošiljanju/prejemanju/sledenju.• ê proizvajalec napolni škatlo z nekim izdelkom, se na škatlo namesti enotna identifikacijska oznaka (UID).• Ustanovi se lahko povezovalna zbirka podatkov, da se enotna identifikacijska številka poveže z ustreznimi podatki o škatli, kot so številka naro~ila, pakirani izdelki, koli~ina, kon~ni cilj itd.• Podatke je mogo~e pošiljati po komunikacijskem sistemu, kakršen je elektronska izmenjava podatkov (EDI), tako da ima trgovec na drobno vse podatke o pošiljki, še preden prispe.• Sledenje poteka, ko je pošiljka poslana v distribucijski center (DC) pred pošiljanjem na kon~ni cilj.• Ko pošiljka prispe do kon~nega cilja, se enotna identifikacijska oznaka od~ita in trgovina ve, od kod prihaja naro~ilo, kaj je v škatli in koliko je treba pla~ati proizvajalcu.

^rtne kode so za uporabnika prijazne, saj so ~italniki ~rtnih kod razmeroma poceni in zelo natan~ni – samo okoli 1/100.000 vnosov bo napa~en.

Beseda Wikipedia, izpisana v ~rtni kodi na na~in Code 128

Beseda Wikipedia, izpisana v ~rtni kodi na na~in Code 93

Beseda Wikipedia, prosta enciklopedija, izpisana v ~rtni kodi na na~inDataMatrix 2D

37

PRILOGE

2) EAN (European Article Number – evropska številka izdelka)

je nadgradnja prvotne dvanajstmestne ~rtne kode UPC (Universal Product Code – splošna koda za izdelek), ki so jo razvili v Severni Ameriki. ^rtno kodo EAN-13 je dolo~ila organizacija za standarde GS1. Na Japonskem se imenuje JAN (japonska številka izdelka). Številke UPC, EAN in JAN se skupaj imenujejo svetovne trgovinske identifikacijske številke (GTIN), ~eprav se lahkoizrazijo z razli~nimi vrstami ~rtnih kod.

3) Svetovna trgovinska kodna oznaka (GTIN – Global Trade Item Number)

je oznaka, ki jo je razvila GS1 (ki združuje nekdanji EAN International in Uniform Code Council). Take identifikacijske oznake seuporabljajo za iskanje podatkov o izdelku v zbirkah podatkov (pogosto z vnosom številke prek ~italnika ~rtne kode, usmerjenega na dejanski izdelek), ki lahko pripadajo trgovcu na drobno, proizvajalcu, zbiratelju, raziskovalcu ali drugemu subjektu. Enotnost in univerzalnost identifikacijskih oznak sta koristni pri ugotavljanju, kateri izdelek v eni zbirki podatkov ustreza izdelku v drugi zbirkipodatkov, zlasti prek meja organizacije.

GTIN je izraz, ki se uporablja za opisovanje celotne družine podatkovnih struktur GS1 za ozna~evanje trgovskih izdelkov in storitev. Oznake GTIN imajo 8, 12, 13 ali 14 znakov, sestavljajo pa se lahko z uporabo katere koli od štirih struktur števil~enja glede na uporabo. Oznake GTIN-8 se izpisujejo s ~rtno kodo EAN-8. Oznake GTIN-12 se lahko prikazujejo z uporabo ~rtnih kod UPC-A, ITF-14 ali GS1-128. Oznake GTIN-13 se lahko prikazujejo s ~rtnimi kodami EAN-13, ITF-14 ali GS1-128, oznake GTIN-14 pa s ~rtnima kodama ITF-14 ali GS1-128. Izbor ~rtne kode je odvisen od uporabe; tako se na primer izdelki, ki se prodajajo na drobno, ozna~ujejo s ~rtnimi kodami EAN-8, EAN-13, UPC-A ali UPC-E.Oznaka EAN-8 je osemmestna ~rtna koda, ki se po navadi uporablja za zelo majhne izdelke, kot je žve~ilni gumi, na katere bi bilo težko namestiti ve~jo oznako.

4) Radiofrekven~na identifikacija

Radiofrekven~na identifikacija (RFID) je na~in samodejne prepoznave, ki deluje na podlagi shranjevanja in daljinskega branja podatkov z uporabo naprav, imenovanih etikete ali transponderji RFID.Etiketa RFID se lahko namesti na izdelek, žival ali osebo za identifikacijo z radijskimi valovi. Nekatere etikete je mogo~e brati zrazdalje ve~ metrov in tudi ~e jih ~italnik ne vidi.Ve~ina etiket RFID ima vsaj dva dela. Eden je integrirano vezje za shranjevanje in obdelavo podatkov, modulacijo in demodulacijo radiofrekven~nega signala, lahko pa se uporablja tudi za druge specializirane naloge. Drugi del je antena za sprejem in oddajo signala. Tehnologija RFID brez ~ipa omogo~a diskretno identifikacijo etiket brez integriranega vezja in s tem omogo~a tiskanjeetiket neposredno na sredstva po nižji ceni od obi~ajnih etiket.Danes je za rast uporabe RFID pomembno upravljanje oskrbovalne verige podjetij, ker omogo~a ve~jo u~inkovitost sledenja in up-ravljanja zalog. Grozi pa mu, da sedanja rast in uporaba v oskrbovalni verigi podjetij ne bosta stalni. Pošten na~in delitve stroškov, racionalni vzroki in upravi~eni donosi iz vložkov v tehnologijo RFID so klju~ni za doseganje dolgoro~ne uporabe tehnologije RFID.

Nadomeš~anje ~rtnih kod

Etikete RFID pogosto nadomeš~ajo ~rtne kode UPC ali EAN, saj imajo številne prednosti pred starejšo tehnologijo ~rtnih kod. ^rtnih kod morda nikoli ne bodo v celoti nadomestile, deloma zaradi tega, ker so dražje, deloma pa zaradi ve~ kakor enega neod-visnega vira podatkov na istem izdelku. Nova tehnologija EPC skupaj s številnimi drugimi sistemi je na voljo po razumni ceni.

Shranjevanje podatkov, povezanih s sledenjem izdelkov, bo zahtevalo ve~ terabajtov na vseh ravneh. Podatke RFID je treba filtrirati in razvrš~ati po skupinah, da bi lahko dobili koristne informacije. Mogo~e je, da bo sledenje blaguna paletah urejeno z uporabo etiket RFID, na ravni posameznih paketov pa se bo uporabljala enotna ~rtna koda UPC ali EAN.

38


Obvezna zahteva za uporabo etiket RFID je izvirnost kljub posebni izbiri sistema števil~enja. Podatkovna zmogljivost etikete RFID zadostuje za to, da ima vsaka etiketa svojo oznako, sedanje ~rtne kode pa so omejene na enovrstno oznako za vse primerke nekega izdelka. Izvirnost, unikatnost oznak RFID pomeni, da je mogo~e posameznemu izdelku slediti, ko se premika iz enega kraja v drugega in kon~a v rokah potrošnika. Podjetjem bi lahko pomagala v boju proti kraji in drugim oblikam izgube izdelkov. Poleg tega je sledenje izdelkov navzgor po oskrbovalni verigi pomemben dejavnik, ki ga podpirajo etikete RFID s tem, da so enkratne, unikatne in vsebujejo serijsko številko izdelka. Podjetjem bi lahko pomagalo reševati pomanjkljivosti glede kakovosti in odpoklicev zaradi njih, prispevalo pa bi tudi k sledenju po prodaji in raziskavam kupcev.

5) Elektronska oznaka izdelka

Elektronska oznaka izdelka (EPC) je družina sistemov ozna~evanja, ki bi lahko nasledili ~rtno kodo. EPC je nastala kot nizkocenovni na~in sledenja blaga z uporabo tehnologije RFID. Osnovana je tako, da zadovoljuje potrebe razli~nih gospodarskih panog, hkrati pa zagotavlja izvirnost, unikatnost vseh etiket, skladnih z EPC. Etikete EPC so narejene tako, da ozna~ijo vsak izdelek, ne le proizva-jalca, in vrsto izdelka kot danes ~rtne kode. EPC upošteva obstoje~e sisteme ozna~evanja in po potrebi dolo~a nove sisteme.EPC je izdelal MIT Auto-ID Center, konzorcij, ki združuje ve~ kakor 120 svetovnih korporacij in univerzitetnih laboratorijev. Sistem EPC trenutno upravlja EPCglobal, Inc., podrejena družba GS1, ki je ustvarila ~rtno kodo UPC.Elektronska oznaka izdelka naj bi postala standard za svetovno uporabo RFID in klju~na sestavina predlagane mreže EPCglobal Network.

MEDNARODNI STANDARD GS1 128 za ozna~evanje blaga

Za sledljivost blaga je na voljo mednarodno priznan standard GS1 128, ki omogo~a hitro in zanesljivo sledljivost, v celotni verigi od proizvajalca ali dobavitelja do trgovine. Lahko se uporablja sistem ~rtnih kod ali RFID (radiofrekven~na identifikacija).

V nadaljevanju je predstavljena sestava za logisti~no in veleprodajno enoto, pa tudi za obi~ajno kosovno blago ter tehtano (sveže) blago:

GS1-128 AI (uporabni identifikatorji) na logisti~ni enoti (PALETA)

Homogena nestandardna paleta (spremenljiva/nestandardna koli~ina na paleti)

Kosovno blagoAI Poln opis Kratica01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN10 Številka serije (Batch or Lot number ) BATCH/LOT15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE37 Število vsebovanih enot (npr. kart.) v logisti~ni/transportni enoti COUNT00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC

Tehtano blagoAI Poln opis Kratica01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN10 Št. serije (Batch or Lot number ) BATCH/LOT15 Uporabno najmanj do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE37 Število vsebovanih enot (npr. kart.) v logisti~ni/transportni enoti COUNT3103 Netoteža v kilogramih (Net Weight in Kilograms) NET WEIGHT (KG)00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC

39

PRILOGE

Homogena standardna paleta (vedno enaka/standardna koli~ina na paleti)

Kosovno blagoAI Poln opis Kratica01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN10 Številka serije (Batch or Lot number ) BATCH/LOT15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC

Tehtano blagoAI Poln opis Kratica01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN10 Št. serije (Batch or Lot number ) BATCH/LOT15 Uporabno najmanj do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE3103 Neto teža v kilogramih (Net Weight in Kilograms) NET WEIGHT (KG)00 SSCC (Serial Shipping Container Code) SSCC

GS1 Veleprodajna enota (KARTON)

Kosovno blagoAI Poln opis Kratica01 GTIN (Global Trade Item Number) GTIN10 Št. serije (Batch or Lot number ) BATCH/LOT15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE

Tehtano blagoAI Poln opis Kratica01 GTIN (Global Trade Item Number)* GTIN10 Št. serije (Batch or Lot number ) BATCH/LOT15 Uporabno do (Best Before Date) (LLMMDD) BEST BEFORE3103 Netoteža v kilogramih (Net Weight in Kilograms) ** NET WEIGHT (KG)

* GTIN mora biti v tem primeru GTIN14 (14 mestna koda, ki se za~ne z 9 (9 + 12 mestna koda artikla + kontrolna številka), 9 pomeni spremenljivo vsebino

DodatnoNa voljo so tudi:AI Poln opis Kratica11 Datum proizvodnje (Production date) (LLMMDD) PROD DATE13 Datum pakiranja (Packaging date) (LLMMDD) BEST BEFORE17 Porabiti do (Expiration date) (LLMMDD) EXPIRY

Pomo~ in svetovanje pri kodiranju blaga s standardom GS1 – 128 dobite na e-naslov: [email protected]

Na tem naslovu se lahko tudi potrdi ~rtna koda.Potrditev je priporo~ljiva za:

• ~rtno kodo GS1 128 na paleti (logisti~na nalepka)• ~rtno kodo GS1 128 na kartonu.

Ocena ~rtne kode GS1 128 mora biti v razredu A ali B, ki sta po veljavnih mednarodnih standardih edini primerni za splošno distribucijo blaga.

40


S potrditvijo GS1, ki so edini za to pooblaš~eni, si zagotovite nemoten pretok blaga v celotni verigi, saj imate s tem potrdilo, da so vaše ~rtne kode primerne za splošno distribucijo.

S potrditvijo se v celotni verigi izognemo nepotrebnim dodatnim stroškom, ki nastanejo zaradi neuporabnosti ~rtne kode, ki je podlaga za sledljivost blaga. Lahko pride do:

• zavra~anja blaga trgovca do dobavitelja,• zamudnih prevzemov pri trgovcih,• posledi~no izpada prodaje,• prekinitve sledljivosti.

PRILOGA 2: KORISTNI SPLETNI NASLOVI

http://www.mz.gov.si/ – Ministrstvo za zdravjehttp://www.zi.gov.si/ – Zdravstveni inšpektorat RShttp://www.zi.gov.si/si/zakonodaja¬_in _dokumenti/splosni_predpisi/ – Živilska zakonodajahttp://www.ivz.si/ – Inštitut za varovanje zdravjahttp://www.mkgp.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/direktorat_za_varno_hrano/– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranohttp://www.vurs.gov.si/ – Veterinarska uprava RShttp://www.vurs.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ – Živilska zakonodajahttp://www.uradni-list.si/ – Uradni list Republike Slovenijehttp://ec.europa.eu/food/food/biosafety/hygienelegislation/index_en.htm/ – DG SANCOhttp://www.efsa.eu.int – EFSA (European Food Safety Authority, Evropska agencija za varno hrano)http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm – Evropska zakonodajahttp://www.fsai.ie/ – Food Safety Authority of Ireland, Irska agencija za varno hranohttp://www.rtd.si/slo/ – Raziskave in razvoj v Slovenijihttp://www.evropska-unija.si – Evropska unijahttp://www.tzslo.si – Sektor za živila/projekt HACCPhttp://www.gs1si.org/ – GS1 Slovenija (mednarodno priznani standardi za ozna~evanje blaga)http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/ – Ministrstvo za gospodarstvo, DNT

41

PRILOGE

PRILOGA 3: SEZNAM VIROV

EVROPSKE UREDBE

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o dolo~itvi splošnih na~el in zahtev živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002 z vsemi spremembami) – v 18. ~lenu uvaja splošno sledljivost za živila in krmo kot splošno zahtevo v živilsko zakonodajo,• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004/ES z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv št. 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L št. 338 z dne 13. 11. 2004),• Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in ozna~evanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive št. 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003 z vsemi spremembami),• Uredba Sveta (EGS) št. 2092/1991 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in ozna~evanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 198 z dne 22. 7. 1991 z vsemi spremembami),• Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajam~enih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 93 z dne 31. 3. 2006),• Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaš~iti geografskih ozna~b in ozna~b porekla kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 93 z dne 31. 3. 2006),• Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi za identifikacijo in registracijo govedi ter o ozna~evanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 820/2997 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000 – sprememba št. 1791/2006),• Uredba Komisije (ES) št. 1825/2000 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1760/2000 glede ozna~evanja govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa (UL L št. 216 z dne 26. 8. 2000 – sprememba 275/2007),• Uredba Sveta (ES) št. 700/2007 z dne 11. junija 2007 o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega najve~ dvanajst mesecev (UL L št. 161 z dne 22. 6. 2007),• Uredba sveta (ES) št. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca in Uredba Komisije (ES) št. 557/2007 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1028/2006 o tržnih standardih za jajca,• Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11 z dne 15. 1. 2002, str. 4).

NACIONALNA ZAKONODAJA

• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, št. 42/02, št. 47/04),• Uredba o izvajanju delov dolo~enih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 120/05, št. 66/06) – upoštevanje Uredbe (ES) št. 178/2002, št. 852/2004, Uredbe (ES) št. 882/2004, Uredbe Komisije (ES) št. 37/2005,• Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv št. 80/590/EGS in 89/109/EGS (Uradni list RS, št. 53/05, št. 66/06) – upoštevanje Uredbe (ES) št. 1935/2004,• Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (Uradni list RS, št. 119/07),• Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in ozna~evanju živil in krme, izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov (Uradni list RS, št. 84/05),• Uredba o izvajanju Uredbe Sveta (ES) o zajam~enih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil ter Uredbe Sveta (ES) glede zaš~ite geografskih ozna~b in ozna~b porekla za kmetijske proizvode in živila (Uradni list RS, št. 102/07) – povzema Uredbo (ES) št. 509/2007 in Uredbo Sveta (ES) št. 510/06,• Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št. 36/05, št. 38/06, št. 100/06),• Pravilnik o vsebini listin o skladnosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/04),• Pravilnik o specifikaciji kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 28/04),• Pravilnik o zaš~itnem znaku za ozna~evanje kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 58/01, št. 28/04, št. 87/04, št. 121/06),• Pravilnik o splošnem ozna~evanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, št. 58/04 – popr., št. 43/05, št. 64/05 – popr.,

42


št. 83/05, št. 115/05, št. 118/07), ki povzema:• Direktivo Komisije z dne 15. aprila 1987 o navajanju volumenskega deleža alkohola pri ozna~evanju alkoholnih pija~ za prodajo kon~nim potrošnikom (UL L št. 113 z dne 30. 4. 1987, str. 57),• Direktivo Sveta z dne 14. junija 1989 o ozna~bah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L št. 186 z dne 30. 6. 1989, str. 21), zadnji~ spremenjeno z Direktivo Sveta 92/11/EGS z dne 3. marca 1992 o spremembi Direktive 89/396/EGS o ozna~bah ali znakih za ugotavljanje serije, v katero spada živilo (UL L št. 65 z dne 11. 3. 1992, str. 32),• Direktivo Komisije 94/54/ES z dne 18. novembra 1994 o obveznih navedbah na ozna~bah nekaterih živil poleg tistih, dolo~enih v Direktivi Sveta 79/112/EGS (UL L št. 300 z dne 23. 11. 1994, str. 14), zadnji~ spremenjeno z Direktivo Komisije 2004/77/ES z dne 19. aprila 2004, ki dopolnjuje Direktivo 94/54/ES glede ozna~evanja nekaterih živil, ki vsebujejo glicirizinsko kislino in amonijevo sol te kisline (UL L št. 162 z dne 30. 4. 2004, str. 76),• Direktivo Komisije 1999/10/ES z dne 8. marca 1999 o odstopanjih od dolo~b ~lena 7 Direktive Sveta 79/112/EGS v zvezi z ozna~evanjem živil (UL L št. 69 z dne 16. 3. 1999, str. 22),• Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav ~lanic o ozna~evanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L št. 109 z dne 6. 5. 2000, str. 29), zadnji~ spremenjeno z Direktivo Komisije 2007/68/ES z dne 27. novembra 2007 o spremembi Priloge III a k Direktivi 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih živilskih sestavin (UL L št. 310 z dne 28. 11. 2007, str. 11),

• Direktivo Komisije 2002/67/ES z dne 18. julija 2002 o ozna~evanju živil, ki vsebujejo kinin in kofein (UL L št. 191 z dne 19. 7. 2002, str. 20),• Pravilnik o splošnem ozna~evanju živil, ki niso predpakirana (Uradni list RS, št. 28/04, št. 10/05, št. 57/05, št. 115/06), ki povzema zahteve Direktive Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o ozna~bah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo.

ZAKONODAJA ZA OZNAÊVANJE POSAMEZNIH VRST ŽIVIL:

SADJE IN ZELENJAVA• Uredba o ureditvi trga s sadjem in zelenjavo (Uradni list RS, št. 10/05) – upoštevanje Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (UL št. 297 z dne 21. 11. 1996 z vsemi spremembami);

Ekološki kmetijski pridelki• Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/06, št. 21/07 – popr., št. 37/07) za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in ozna~evanje tovrstnih pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL št. 198 z dne 22. 7. 1991 z vsemi spremembami Uredbe Komisije (ES) št. 1452/2003 z dne 14. avgusta 2003 in Uredbe Komisije št. 1788/2001 z dne 7. septembra 2001 (UL L št. 243 z dne 13. 9. 2001 z vsemi spremembami).

MESO V MESNICI (POSTREŽBA)• Obrati (mesnice, ribarnice) morajo izpolnjevati zahteve, dolo~ene z Uredbo št. 852/2004/ES, vse posebne zahteve, dolo~ene za posamezno vrsto živil z Uredbo št. 853/2004/ES, Uredbo št. 882/2004/ES o izvajanju uradnega nadzora, Uredbo št. 1774/2002/ES o dolo~itvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in Uredbo št. 999/2001/ES (dobra higienska praksa na na~elih sistema HACCP in ustrezno urejen odvoz stranskih živalskih proizvodov ŽSP). • Pravilnik o kakovosti mesa klavne živine in divjadi (Uradni list RS, št. 120/07),• Pravilnik o razvrš~anju in ozna~evanju govejih trupov (Uradni list RS, št. 16/08),• Pravilnik o ozna~evanju govejega mesa (Uradni list RS, št. 57/05) – Uredba (ES) št.1760/00, Uredba Komisije (ES) št. 1825/00),• Pravilnik o identifikaciji in registraciji praši~ev (Uradni list RS, št. 97/03, št. 04/04),• Pravilnik o razvrš~anju praši~jih trupov (Uradni list RS, št. 50/06) – za izvajanje Uredbe Komisije (EGS) št. 2967/85, Uredbe Sveta (EGS) št. 3220/84 in Odlo~be Komisije št. 2005/879/ES o odobritvi metod za razvrš~anje praši~jih trupov v RS,• Pravilnik o ozna~evanju in kategorizaciji svinjskega mesa (Uradni list RS, št. 33/04, št. 10/05),• Pravilnik o registraciji posebnega na~ina reje (Uradni list RS, št. 94/05) – povzema Uredbo Sveta (EGS) št. 1906/90 in Uredbo Komisije (EGS) št. 1538/91 o dolo~enih tržnih standardih za perutnino, • Pravilnik o ozna~evanju in razvrš~anju trupov ovc, jagnet in sesnih jagnet na klavni liniji (Uradni list RS, št. 28/01).

43

OBRAZCI

MESNI IN MLE^NI IZDELKI (sir) (POSTREŽBA)• Treba je upoštevati oznako zdravstvene ustreznosti v skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004,• kodno oznako, uporabljeno v skladu z oddelkom I Priloge II Uredbe (ES) 853/2004, kadar ne predvideva oznake zdravstvene ustreznosti.

KOKOŠJA JAJCA• Jajca morajo biti ozna~ena v skladu s predpisom, ki ureja splošno ozna~evanje predpakiranih živil, in Uredbo Sveta (EGS) št. 1907/1990 o dolo~itvi tržnih standardov za jajca UL L št. 173 z dne 6. 7. 1990 z vsemi spremembami in Uredbo Komisije (EGS) št. 2295/2003 z dne 23. decembra 2003 o uvedbi dolo~enih tržnih standardov za jajca (UL L št. 340 z dne 24. 12. 2003 z vsemi spremembami);• Pravilnik o kakovosti jajc (Uradni list RS, št. 33/04, št. 106/05).

KRUH IN PEKOVSKO PECIVOProizvajalec kruha in pekovskega peciva dostavi v trgovino proizvodno specifikacijo. Na prodajnem mestu se ozna~i v skladu spravilnikom in se trži kot dnevno sveži kruh in pekovsko pecivo;• Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/03).

FINI PEKOVSKI IZDELKI• Dnevno fini pekovski izdelki (dnevno sveži),• fini pekovski izdelki z rokom uporabe, ki ga dolo~i proizvajalec – ozna~i v proizvodni specifikaciji ali na dobavnici,• Pravilnik o finih pekovskih izdelkih (Uradni list RS, št. 26/03).

DRUGO• SMERNICE ZA UPORABO 11., 12., 16., 17., 18., 19. IN 20. ~lena UREDBE (EGS) ŠT. 178/2002 O SPLOŠNEM PRAVU NA PODRO^JU ŽIVIL, prevedel MZ,

• SMERNICE ZA NOSILCE ŽIVILSKE DEJAVNOSTI ZA UMIK ali ODPOKLIC ŽIVIL (19. ~len Uredbe (ES)178/2002), pripravil ZIRS,

• SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD NA NA~ELIH SISTEMA HACCP V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI,

• SMERNICE DOBRIH HIGIENSKIH NAVAD NA NA~ELIH SISTEMA HACCP V TRGOVINSKI DEJAVNOSTI ZA MESNICE IN RIBARNICE.

44


PRILOGA 4: PROJEKTNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTA

Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije – Direktorat za notranji trgBrane Matjašec, generalni direktor Direktorata za notranji trgmag. Barbara Koci, vodja projekta EU

Trgovinska zbornica SlovenijeIgor Sepi~, predsednik Komisije za živilamag. Marko Rozman, ~lanAlenka Novak, ~lanicaZvezdana Žurman, ~lanicaAdrian Verbi~, ~lanMarjan Štirn, ~lanMija Lapornik, ~lanica, strokovna služba TZS

PosvetovanjeZdravstveni inšpektorat Republike SlovenijeInštitut RS za varovanje zdravja, LjubljanaVeterinarska uprava Republike Slovenije

Federal Office of Consumer Protection and Food Safety (Zvezni urad za varstvo potrošnika in varno hrano) (BVL) in part-nerji – izbrana partnerska država Nem~ija)Friedrich Johannsen, BVL, vodja projekta na partnerski strani Hartmut Waldner s sodelavci, namestnik vodje projekta na partnerski strani, Hans Matern , Metro, d. d., strokovnjak

DrugiFinan~na enota CFCU v Republiki SlovenijiSVEZ

45

OBRAZCI

Documents

NAVODILA ZA SLEDLJIVOST ŽIVIL V TRGOVINI TER · PDF fileNAVODILA ZA SLEDLJIVOST ŽIVIL ... HACCP v trgovinski dejavnosti« je v letu 2007 prišlo do njegove nadgradnje, ... trgovine,