Navodila za pripravo magistrskega dela FS-julij 2018Krautov strojniški priročnik in določila standarda SIST ISO 31 (Veličine in enote). Tuji ali domači študenti lahko pripravijo

NAVODILA ZA PRIPRAVO MAGISTRSKEGA DELA

Pripravili: red. prof. dr. Zoran Ren

izr. prof. dr. Iztok Palčič

red. prof. dr. Simona Strnad

Anita Ješovnik, mag. ekon. in posl. ved

Maribor, julij 2018

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Magistrsko delo

1

1 SPLOŠNO O PRIPRAVI DELA

Besedilo magistrskega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v skladu s pravopisnimi merili

knjižnega jezika v prvi osebi ednine ali množine ali v pasivu. Terminologija naj sledi

Slovenskemu jezikovnemu priročniku za tehnike in Splošnemu tehniškemu slovarju. Za

označevanje veličin in enot upoštevajte navodila mentorja oziroma smiselno uporabljajte

Krautov strojniški priročnik in določila standarda SIST ISO 31 (Veličine in enote).

Tuji ali domači študenti lahko pripravijo magistrsko delo v tujem jeziku (praviloma angleškem

ali nemškem) s povzetkom v slovenskem jeziku, vendar morajo predhodno pridobiti soglasje

Komisije za študijske zadeve Fakultete za strojništvo.

Sestavine, obseg, vsebina in oblika magistrskega dela morajo biti izdelani v skladu s temi

navodili. Če magistrsko delo ni izdelano v skladu z navodili, imata mentor in Referat za

študijske in študentske zadeve pravico magistrsko delo zavrniti in od kandidata zahtevati, da

ga popravi.

Za pisanje in urejanje magistrskega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo po možnosti

izveden obojestransko z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom, pri čemer morajo biti

strani do poglavja Uvod obvezno natisnjene enostransko. Če so v besedilo magistrskega dela

vključene barvne fotografije, slike ali diagrami, je potrebno izpis teh strani izvesti z barvnim

laserskim ali enakovrednim tiskalnikom.

Ta navodila lahko služijo kot predloga za pisanje magistrskega dela za urejevalnik besedila

Microsoft Word in so dosegljiva s predlogami za naslovno stran platnice in naslovno stran v

magistrskem delu na spletni strani fakultete na naslovu http://fs.um.si/.

Za morebitne dodatne informacije se obrnite na mentorja in Referat za študijske in študentske

zadeve Fakultete za strojništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, telefon: (02) 220‐75‐05.


2

2 SESTAVINE MAGISTRSKEGA DELA

Sestavine magistrskega dela, ki si sledijo v spodnjem vrstnem redu, so1:

naslovna stran na platnici (posebej predloga na spletni strani glede na študijski

program),

notranja naslovna stran v delu (posebej predloga na spletni strani glede na študijski

program),

vložen original sklepa o potrjeni temi magistrskega dela,

stran z izjavo kandidata o samostojni izdelavi magistrskega dela,

zahvalna stran (ni obvezno),

povzetek magistrskega dela v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem) jeziku, UDK

vrstilec in ključne besede,

pregled vsebine (kazalo),

kazalo slik (ni obvezno),

kazalo preglednic (ni obvezno),

seznam uporabljenih simbolov (ni obvezno),

seznam uporabljenih kratic (ni obvezno),

vsebina magistrskega dela,

seznam uporabljenih virov,

priloge (če obstajajo).

1 Večina navedenih sestavin je obveznih, pri ostalih se kandidat posvetuje z mentorji.


3

3 OBSEG IN VSEBINA MAGISTRSKEGA DELA

3.1 Obseg magistrskega dela

Magistrsko delo naj praviloma ne presega šestdeset (60) strani oziroma s prilogami sto (100)

strani. Priporočeni obseg magistrskega dela se navezuje na vsebino magistrskega dela.

3.2 Vsebina magistrskega dela

Strokovna vsebina magistrskega dela je razdeljena na več poglavij, ki zajemajo:

uvod,

pregled stanja obravnavane problematike,

uporabljene metode dela,

rezultati in diskusija rezultatov,

sklep.

Uvod je prvo poglavje dela, ki je običajno razdeljeno na tri dele, in za katerega je najboljše

izhodišče dispozicija magistrskega dela:

kratka opredelitev problema, ki je predmet dela,

opredelitev namena, ciljev, tez, predpostavk in omejitev magistrskega dela,

kratek opis strukture celotnega dela (opis in razlaga vsebine posameznih poglavij).

3.2.1 Uvod

Uvod je prvo poglavje dela, ki je običajno razdeljeno na tri dele, in za katerega je najboljše

izhodišče dispozicija magistrskega dela:

kratka opredelitev problema, ki je predmet dela,

opredelitev namena, ciljev, tez, predpostavk in omejitev magistrskega dela,

kratek opis strukture celotnega dela (opis in razlaga vsebine posameznih poglavij).


4

3.2.2 Pregled stanja obravnavane problematike

Pregled stanja obravnavane problematike v drugem poglavju jedrnato navaja že znane

bistvene dosežke drugih avtorjev, ki pomenijo izhodišče za nadaljnje delo, ali pa so predmet

magistrskega dela.

3.2.3 Uporabljene metode dela

V nadaljevanju sledi predstavitev načina (načinov) rešitve problema, ki lahko zajema

teoretične in/ali eksperimentalne pristope, in kratka navedba vseh uporabljenih metod dela.

Nato sledi podroben opis metodologije reševanja obravnavanega problema (s pomočjo

postopkov, modelov, formul, algoritmov, preskusov, fizične izvedbe itd.). Opis metodologije

mora vsebovati vse podrobnosti o uporabljenih sredstvih in postopkih tako, da jih je mogoče

ponoviti, in dobiti podobne rezultate. Splošno znanih standardnih metod (npr. statističnih) ni

potrebno podrobno opisovati. Če so metode opisane v splošno dostopnih virih, jih citirajte in

opišite samo njihovo načelo. Ostale metode in spremembe metod opišite.

3.2.4 Rezultati in diskusija

Rezultati so najvažnejši del magistrskega dela, ker vsebujejo izsledke dela; v tem delu je

potrebno prikazati samo glavne, neizpodbitne rezultate, brez ponavljanja; pisani naj bodo v

preteklem času, jasno in precizno, po logičnem zaporedju, ki ni nujno enak zaporedju

resničnega dela.

Diskusija je del magistrskega dela, kjer je pojasnjen pomen posameznih lastnih rezultatov

dela, pri čemer je pomembno opozoriti na tiste ugotovitve, ki odpirajo nova, še neraziskana

področja.

3.2.5 Sklep

Sklep vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, zastavljenim v uvodu.

Nakazani so lahko tudi napotki za nadaljnje delo.


5

4 OBLIKA MAGISTRSKEGA DELA

4.1 Oblika strani

Stran naj bo velikosti formata A4.

Robovi besedila naj bodo zgoraj in spodaj oddaljeni 25 mm od roba strani, na levi (notranji)

strani 30 mm in na desni (zunanji) strani 20 mm od roba strani.

Slika 4.1: Oblika strani

Glava strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani. Glava strani naj v eni vrstici vsebuje levo

(notranje) poravnano besedilo "Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo" v ravnem tisku

in desno (zunanje) poravnano besedilo "Magistrsko delo" v poševnem tisku velikosti 10 točk.

Besedilo glave strani naj vsebuje tudi vodoravno ločilno linijo debeline ½ točke. Glava strani

se prične s prvim poglavjem.

Noga strani naj bo oddaljena 13 mm od roba strani in naj vsebuje srednje poravnano tekočo

številko strani, velikosti 10 točk.

20 mm

25 mm

25 mm

30 mm

13 mm

13 mm


6

4.2 Oblikovanje besedila

Osnovno besedilo naj bo obojestransko poravnano. Naslovi slik in preglednic naj bodo

poravnani na sredino. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo levo poravnani.

Glavna poglavja naj se pričnejo na novi strani. Če tiskate obojestransko, se morajo nova

poglavja pričeti na novi lihi strani.

Razmik med vrsticami besedila naj bo 1,5 vrstice. Med odstavki besedila naj bo ena prazna

vrstica. Odstavki naj se pričnejo brez zamika levega roba prve vrstice odstavka. Razmik med

naslovi podpoglavij, slikami, preglednicami ali enačbami in besedilom naj bo ena ali dve prazni

vrstici, kar prilagodite dolžini in videzu strani.

Ob prvi uporabi okrajšav in kratic v besedilu, jih ustrezno razložite in jih navedite v oklepaju2.

Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte okrajšav oziroma kratic v naslovu.

4.3 Oblika in velikost pisave

Besedilo naj bo napisano z obliko pisave Calibri, Verdana, Arial, Candara, Trebuchet MS ali

Times New Roman. Velikosti pisav za posamezne dele vsebine so navedene v preglednici 4.1.

Preglednica 4.1: Velikosti pisav delov vsebine magistrskega dela

Vrsta besedila Velikost pisave (točk) Videz pisave

Osnovno besedilo, vsebina preglednic, naslovi slik in preglednic, oznake na slikah

12 Normalno Krepko Ležeče

Opombe v nogi strani, opis spremenljivk v enačbah

10 Opomba

Naslov poglavja 14 POGLAVJE

Naslov podpoglavij nivo 1 14 Podpoglavje

Naslov podpoglavij nivo 2 12 Podpoglavje

Pisava v besedilu magistrskega dela in pisava na uvodnih straneh mora biti enaka!

2 Na primer: Metoda končnih elementov (MKE), International Standardisation Organisation (ISO).


7

4.4 Oblika slik, preglednic in enačb

Slike

Slike naj bodo pripravljene s kvalitetnimi programskimi orodji za oblikovanje slik in v skladu s

pravili tehniškega risanja. Fotografije ali skenirane slike naj imajo resolucijo najmanj 600 dpi.

Za oblikovanje diagramov oziroma grafov priporočamo orodje MS Excel. Naslovi oziroma opisi

slik naj bodo pod slikami, srednje poravnani in označeni z besedo »Slika« in ustrezno številsko

oznako. Diagrami in grafi se upoštevajo kot slike.

Preglednice

Preglednice naj bodo pripravljene s programskimi orodji za oblikovanje besedila. Skenirane

preglednice naj imajo resolucijo najmanj 600 dpi. Naslovi oziroma opisi preglednic naj bodo

nad preglednicami, srednje poravnani in označeni z besedo »Preglednica« in ustrezno

številsko oznako.

Enačbe

Za oblikovanje enačb uporabljajte orodja za oblikovanje enačb (npr. Equation Editor v MS

Word). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za skalarne

veličine pišite ležeče (npr. x), razen grških simbolov, ki naj bodo normalne oblike (npr. );

vektorske veličine pišite ležeče in krepko (npr. p), tenzorske veličine pa normalno in krepko

(npr. M). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte

oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Enačbe naj bodo levo poravnane in

zamaknjene 1 cm od levega roba besedila, njihove številske oznake pa naj bodo desno

poravnane, kot je to prikazano v enačbi (4.1).

aF m (4.1)

Kjer je:

F [N] – vektor sile

m [kg] – masa

a [m/s2] – vektor pospeška


8

Razlaga simbolov veličin, uporabljenih v enačbi, in njihovih enot naj bo navedena neposredno

za enačbo, kot je to prikazano v enačbi (4.1) ), pri čemer je velikost pisave 10 točk. Lahko pa

so simboli veličin pojasnjeni tudi v besedilu pred ali neposredno za enačbo oziroma seznamu

simbolov in kratic na začetku magistrskega dela. Simboli morajo biti napisani v besedilu v enaki

obliki pisave kot v enačbi.

4.5 Številčenje

Številčenje strani

Začetne strani magistrskega dela (razen naslovne strani in vloženega originala sklepa o

potrjeni temi magistrskega dela) do prvega poglavja (Uvod) naj bodo v nogi strani zaporedoma

označene z rimskimi številkami, vsebina magistrskega dela pa z zaporednimi arabskimi

številkami.

Številčenje poglavij

Poglavja naj bodo številčena zaporedoma. Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa X SKLEP, kjer je

X ustrezna zaporedna številka poglavja.

Vsako poglavje ima lahko podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima številkama,

ločenima s piko. Prva številka je enaka zaporedni številki poglavja, druga številka pa zaporedni

številki podpoglavja v poglavju. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugo podpoglavje tretjega

poglavja.

Dovoljena so še podpoglavja na drugem nivoju, ki so oštevilčena s tremi arabskimi številkami,

ločenimi s piko. Prva številka je enaka zaporedni številki glavnega poglavja, druga številka

podpoglavja na nivoju 1, tretja številka pa zaporedni številki podpoglavja na nivoju 2. Označba

3.2.1 pomeni, da gre za prvo podpoglavje znotraj podpoglavja 3.2.

Nadaljnje delitve podpoglavij na podrazdelke (npr. z označbo 3.2.1.1 ) niso dovoljene. Če je

nadaljnja delitev nujna, naslov podrazdelka napišemo s krepko pisavo v svojo vrstico brez

številčne oznake.


9

Številčenje slik in preglednic

Slike številčite z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Prva številka je enaka

zaporedni številki poglavja, druga številka pa zaporedni številki slike (npr. slika 4.1 pomeni, da

gre za prvo sliko v četrtem poglavju). Številčenje slike z opisom naj bo pod sliko, poravnano na

sredino strani. Številki slike sledi dvopičje, nato opis slike.

Preglednice številčite z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Prva številka je enaka

zaporedni številki poglavja, druga številka pa zaporedni številki preglednice (npr. preglednica

4.1 pomeni, da gre za prvo preglednico v četrtem poglavju). Številčenje preglednice z opisom

naj bo nad preglednico, poravnano na sredino strani. Številki preglednice sledi dvopičje, nato

opis slike.

Številčenje enačb

Enačbe številčite z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Enačbe številčite z desno

poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v enačbi (4.1).

Številčenje opomb

Opombe naj bodo številčene z dvignjeno pisavo3, besedilo opomb pa naj bo zapisano v nogi

strani, na kateri je označena opomba. Velikost pisave besedila v opombi je 10 točk.

V besedilu se obvezno sklicujte na ustrezne slike, preglednice ali enačbe z navedbo imena in

številsko označbo (npr. slika 4.1, preglednica 4.1 ali enačba (4.1)). Predlagamo, da za

označevanje slik in preglednic uporabljate slog, saj boste na ta način lažje oblikovali kazalo

preglednic in kazalo slik (napis ter navzkrižno sklicevanje). Enako velja za kazalo vsebine, kjer

so v tem dokumentu pripravljeni slogi naslovov poglavij tako, da jih lahko uporabite za

samodejno pripravo kazala vsebine.

3 Opombo napišite na dnu strani, na kateri jo navedete, in je ne dodajajte na spisek uporabljenih virov na koncu

magistrskega dela.


10

5 NAVAJANJE VIROV IN PRIPRAVA SEZNAMA UPORABLJENIH

VIROV

5.1 Citiranje

V skladu s standardi citiranja je obvezno sklicevanje in navajanje uporabljenih virov na dveh

mestih:

sklicevanje med besedilom, kjer napotimo bralca na podrobnejšo informacijo o viru, ki

jo navedemo,

na koncu besedila v poglavju Viri (Literatura / Bibliografija / Reference).

Citiranje oz. sklicevanje na izvirnega avtorja je obvezno v naslednjih primerih:

dobesednega navajanja besedila,

povzemanja besedila in tudi v primeru, ko

besedilo razlagamo s svojimi besedami (parafraziranje).

V primeru dobesednih navedb besedila sta začetek in konec citata v besedilu označena z

narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno naveden vir. Tudi pri povzemanju določene

literature ali sklicevanju na določeno literaturo (ko ne navajamo dobesedno) je treba na

ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru. Priporočamo, da citiranih virov ne navajate

pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate običajni način citiranja v besedilu.

Viri so pomemben del magistrskega dela, torej naj bodo popolni in točni. V seznamu

uporabljenih virov navedite le vire, katere ste pri delu dejansko uporabljali in na katere se v

besedilu sklicujete (citirate). Pri priimku in imenu avtorjev ne navajamo akademskih nazivov.

5.2 Citiranje in navajanje virov v skladu z načinom citiranja IEEE (številčni

sistem)

Pri citiranju literature uporabite enega od naslednjih načinov:

Izbira stila vodenja je odvisna od … [1, 2].


11

Kahnenan in drugi [3] so ugotovili …

… kot trdijo nekateri drugi avtorji [3‐6].

Popolni bibliografski podatki naj bodo na koncu prispevka, urejeni po zaporednih številkah

glede na vrstni red citiranja vira v tekstu.

Prispevki v revijah (članki):

[#] Začetnice imena. Priimek avtorja članka, "Naslov članka," Naslov revije, let. #, št. #, str.

(številka začetne strani – številka končne strani članka), mesec leto.

[1] R. Kopun, L. Skerget, M. Hribersek, D. S. Zhang, W. Edelbauer, "Numerical Investigations

of Quenching Cooling Processes for Different Cast Aluminum Parts," Strojniški Vestnik‐

Journal of Mechanical Engineering, let. 60, št. 9, str. 571‐580, september 2014.

[2] Z. Lestan, S. Klancnik, J. Balic, M. Brezocnik, "Modeling and Design of Experiments of

Laser Cladding Process by Genetic Programming and Nondominated Sorting," Materials

and Manufacturing Processes, let. 30, str. 458‐463, april 2015.

Knjige:

[#] Začetnice imena. Priimek avtorja knjige, Naslov: podnaslov, izdaja (če ni prva), Naslov

serije, let. #, št. #, ur. (urednik). Kraj izida: Izdajatelj, leto izdaje.

[1] J. Flašker, S. Glodež, Z. Ren, Zobniška gonila. Ljubljana: Založba Pasadena, 2010.

[2] B. Kraut, Krautov strojniški priročnik, 15. izdaja. Ljubljana: Littera picta, 2011.

[3] Strojnotehnološki priročnik, 7. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998.

[4] C. H. Wong, Carbohydrate based drug discovery, let. 1. Weinheim, Nemčija: Wiley‐VCH

Verlag GmbH, 2003.

Poglavja v knjigi:

[#] Začetnice imen. Priimek avtorja, "Naslov poglavja," v Naslov knjige: podnaslov, izdaja (če

ni prva), Naslov serije, let. #, št. #, ur. (urednik). Kraj izida: Izdajatelj, leto izdaje, strani.

[1] T. Ristic, L. Fras Zemljic, M. Novak, M. Kralj Kuncic, S. Sonjak, N. Gunde Cimerman, S.

Strnad, "Antimicrobial Efficiency of functionalized cellulose fibers as potential medical

textles," v Science against microbial pathogens: communicating current researchand

technological advances, A. Mendez‐Vilas, Ed., 3 ed Badajoz: Formatex Research Center,

2011, str. 37‐51.


12

Prispevek na konferenci (v zborniku):

[#] Začetnice imen. Priimek avtorja, "Naslov prispevka na konferenci," v Naslov konference,

Urednik(i). Kraj izida, leto izdaje, strani.

[1] B. Saake, A. Russler, S. Lebioda, J. Puls, "Structure and properties of xylans isolated from

kraft and sulfite pulps," v International Symposium on Wood and Pulping Chemistry,

Wisconsin, ZDA, 2003, str. 191‐194.

Spletni dokumenti:

[#] Začetnice imena. Priimek avtorja. Naslov dokumenta. (datum internetne objave). Ime

spletne strani [Oblika]. Dosegljivo: internetni naslov. [Datum dostopa: dan. mesec. leto].

[1] S. D. Schafersman. (1997). An Introduction to Science: Scientific Thinking and Scientific

Method. (15. 1. 1997) Dosegljivo: http://www.geo.sunysb.edu/esp/files/scientific‐

method.html. [Datum dostopa: 20. 9. 2015].

Spletne strani:

[1] Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo [splet], Dosegljivo: http://www.fs.uni‐

mb.si/podrocje.aspx [Datum dostopa: dan. mesec. leto].

Zakoni in uradne objave:

[#] Naslov zakona. Uradni list RS, letnica izdaje, številka izdaje, stran, na kateri se začne

besedilo zakona.

[1] Zakon o graditvi objektov. Uradni list RS, 1998, št. 21, str. 1585.

Standardi:

[#] Oznaka, "Naslov standarda", Številka standarda, letnica (ali datum) objave.

[1] SIST ISO 80000‐1, "Veličine in enote – 1. del: Splošno", SIST, Ljubljana. 2013.

[2] A. E2149‐10, "Standard Test Method for Determining the Antimicrobial Activity of

Immobilized Antimicrobial Agents Under Dynamic Contact Conditions," ed: ASTM

International, 2010.

Patenti:

[#] Začetnice imena. Priimek avtorja(ev), "Naslov patenta," Številka patenta, leto (ali datum)

objave.

[1] S. Brezovnik, J. Balič, "Naprava za merjenje trajanja vbrizgavanja goriva: patent s

skrajšanim trajanjem SI 23305 A2," P201000431, 2011.


13

Primer seznama virov v skladu s formatom IEEE:

[1] R. Kopun, L. Skerget, M. Hribersek, D. S. Zhang, W. Edelbauer, "Numerical Investigations

of Quenching Cooling Processes for Different Cast Aluminum Parts," Strojniški Vestnik‐

Journal of Mechanical Engineering, let. 60, št. 9, str. 571‐580, september 2014.

[2] J. Flašker, S. Glodež, Z. Ren, Zobniška gonila. Ljubljana: Založba Pasadena, 2010.

[3] B. Kraut, Krautov strojniški priročnik, 15. izdaja. Ljubljana: Littera picta, 2011.

[4] Z. Lestan, S. Klancnik, J. Balic, M. Brezocnik, "Modeling and Design of Experiments of

Laser Cladding Process by Genetic Programming and Nondominated Sorting," Materials

and Manufacturing Processes, let. 30, str. 458‐463, april 2015.

[5] T. Ristic, L. Fras Zemljic, M. Novak, M. Kralj Kuncic, S. Sonjak, N. Gunde Cimerman, S.

Strnad, "Antimicrobial Efficiency of functionalized cellulose fibers as potential medical

textles," v Science against microbial pathogens: communicating current researchand

technological advances, A. Mendez‐Vilas, Ed., 3 ed Badajoz: Formatex Research Center,

2011, str. 37‐51.

[6] SIST ISO 80000‐1, "Veličine in enote – 1. del: Splošno", SIST, Ljubljana. 2013.

[7] Strojnotehnološki priročnik, 7. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998.

[8] C. H. Wong, Carbohydrate based drug discovery, let. 1. Weinheim, Nemčija: Wiley‐VCH

Verlag GmbH, 2003.

[9] B. Saake, A. Russler, S. Lebioda, J. Puls, "Structure and properties of xylans isolated from

kraft and sulfite pulps," v International Symposium on Wood and Pulping Chemistry,

Wisconsin, ZDA, 2003, str. 191‐194.

[10] S. D. Schafersman. (1997). An Introduction to Science: Scientific Thinking and Scientific

Method. (15. 1. 1997) Dosegljivo: http://www.geo.sunysb.edu/esp/files/scientific‐

method.html. [Datum dostopa: 20. 9. 2015].

[11] Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo [splet], Dosegljivo: http://www.fs.uni‐

mb.si/podrocje.aspx [Datum dostopa: 20. 9. 2015].

[12] Zakon o graditvi objektov. Uradni list RS, 1998, št. 21, str. 1585.

[13] A. E2149‐10, "Standard Test Method for Determining the Antimicrobial Activity of

Immobilized Antimicrobial Agents Under Dynamic Contact Conditions," ed: ASTM

International, 2010.

[14] S. Brezovnik, J. Balič, "Naprava za merjenje trajanja vbrizgavanja goriva: patent s

skrajšanim trajanjem SI 23305 A2," P201000431, 2011.


14

6 PRILOGE

Priloge so sestavni del magistrskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne

za celoviti prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme v vsebini motile

potek sporočila magistrskega dela. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti,

kosovnice, daljši računalniški izpisi, obsežnejši merilni ali računski rezultati v obliki diagramov

itd.


15

Priloga 1: Oblika naslovnih in uvodnih strani

PREDLOGA ZA NASLOVNO STRAN NA PLATNICI JE OBJAVLJENA NA SPLETNI STRANI FAKULTETE

IN

NA KONCU TEGA DOKUMENTA

UPORABITE PREDLOGO V SKLADU Z VAŠIM

ŠTUDIJSKIM PROGRAMOM.

Naslovna stran na platnici

PREDLOGA ZA NASLOVNO STRAN V DELU JE OBJAVLJENA NA SPLETNI STRANI FAKULTETE

IN

NA KONCU TEGA DOKUMENTA

UPORABITE PREDLOGO V SKLADU Z VAŠIM

ŠTUDIJSKIM PROGRAMOM.

Naslovna stran v delu

Vložen original sklepa o potrjeni temi magistrskega dela

‐ II ‐

I Z J A V A

Podpisani ______________________________, izjavljam, da:

je magistrsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,

predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe

po študijskem programu druge fakultete ali univerze,

so rezultati korektno navedeni,

nisem kršil‐a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,

soglašam z javno dostopnostjo magistrskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter

Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in

elektronske verzije zaključnega dela.

Maribor,_____________________ Podpis: ________________________

Izjava kandidata o samostojni izdelavi magistrskega dela

‐ III ‐

ZAHVALA4

Zahvaljujem se mentorju (mentorjema)

______________________ in (so)mentorju

________________________ za pomoč in vodenje pri

opravljanju magistrskega dela.

Zahvaljujem se tudi _______________________.

4 Besedilo zahvale lahko prilagodite svojim željam.

Zahvalna stran

‐ IV ‐

NASLOV MAGISTRSKEGA DELA

Ključne besede5:

UDK6:

POVZETEK

Povzetek naj bo napisan v slovenskem jeziku in naj ne presega 100 besed. V jedrnati obliki naj

podaja predstavitev problema, navaja uporabljene metode, glavne rezultate in sklepe

magistrskega dela.

5 Ključne besede določite s pomočjo mentorja, priporočamo 3 do 5 ključnih besed.

6 Vrstilec UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) pridobite v Knjižnici tehniških fakultet po e‐pošti. Knjižnici je

potrebno posredovati sledeče podatke o magistrskem delu: naslov magistrskega dela, ime in priimek mentorja,

kratek povzetek vsebine, ključne besede in kazalo.

Stran s povzetkom v slovenskem jeziku

‐ V ‐

MASTER WORK TITLE

Key words:

UDK:

ABSTRACT

The abstract should be written in English or German language and should not exceed 100

words. It should contain brief description of the problem, used methods, main results and

conclusions of the master work.

Stran s povzetkom v tujem jeziku

‐ VI ‐

KAZALO VSEBINE

1 SPLOŠNO O PRIPRAVI DELA ...................................................................... 1

2 SESTAVINE MAGISTRSKEGA DELA ............................................................ 2

3 OBSEG IN VSEBINA MAGISTRSKEGA DELA ................................................ 3

3.1 Obseg magistrskega dela .................................................................... 3

3.2 Vsebina magistrskega dela ................................................................. 3

3.2.1 Uvod ...................................................................................................................... 3

3.2.2 Pregled stanja obravnavane problematike .......................................................... 4

3.2.3 Uporabljene metode dela ..................................................................................... 4

3.2.4 Rezultati in diskusija ............................................................................................. 4

3.2.5 Sklep ..................................................................................................................... 4

4 OBLIKA MAGISTRSKEGA DELA .................................................................. 5

4.1 Oblika strani ....................................................................................... 5

4.2 Oblikovanje besedila .......................................................................... 6

4.3 Oblika in velikost pisave ..................................................................... 6

4.4 Oblika slik, preglednic in enačb ........................................................... 7

4.5 Številčenje .......................................................................................... 8

5 NAVAJANJE VIROV IN PRIPRAVA SEZNAMA UPORABLJENIH VIROV ....... 10

5.1 Citiranje ............................................................................................ 10

5.2 Citiranje in navajanje virov v skladu z načinom citiranja IEEE (številčni

sistem) ...................................................................................................... 10

6 PRILOGE ................................................................................................. 14

Stran(i) s kazalom

‐ VII ‐

KAZALO SLIK7

Slika 4.1: Oblika strani ................................................................................................................ 5

7 Po dogovoru z mentorjem.

Stran(i) s kazalom slik

‐ VIII ‐

KAZALO PREGLEDNIC8

Preglednica 4.1: Velikosti pisav delov vsebine magistrskega dela ............................................. 6

8 Po dogovoru z mentorjem.

Stran(i) s kazalom preglednic

‐ IX ‐

UPORABLJENI SIMBOLI9

E modul elastičnosti

F sila

W odpornostni moment

n normalna napetost

tangencialna napetost

9 Po dogovoru z mentorjem. Simboli naj bodo navedeni po abecednem vrstnem redu.

Stran(i) z navedbo uporabljenih simbolov

‐ X ‐

UPORABLJENE KRATICE10

CAD Computer Aided Design

FS Fakulteta za strojništvo

ISO International Organisation for Standardization

MKE Metoda končnih elementov

10 Po dogovoru z mentorjem. Kratice naj bodo navedene po abecednem vrstnem redu.

Stran(i) z navedbo uporabljenih kratic

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Ime PRIIMEK


Magistrsko delo

študijskega programa 2. stopnje

Strojništvo

Maribor, mesec LETO


Magistrsko delo

Študent(ka): Ime in PRIIMEK

Študijski program: študijski program 2. stopnje Strojništvo

Smer: <ime smeri študijskega programa>

Mentor: Naziv, ime in PRIIMEK

Somentor: Naziv, ime in PRIIMEK

Maribor, mesec LETO

UNIVERZA V MARIBORU


EKONOMSKO‐POSLOVNA FAKULTETA

Ime PRIIMEK


Magistrsko delo


Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo

Maribor, mesec LETO


Magistrsko delo


Študijski program: študijski program 2. stopnje Gospodarsko inženirstvo

Smer: Strojništvo

Mentor FS: Naziv, ime in PRIIMEK

Mentor EPF:

Naziv, ime in PRIIMEK


Maribor, mesec LETO

UNIVERZA V MARIBORU


FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Ime PRIIMEK


Magistrsko delo


Mehatronika

Maribor, mesec LETO


Magistrsko delo


Študijski program: študijski program 2. stopnje Mehatronika

Mentor FS: Naziv, ime in PRIIMEK

Mentor FERI:

Naziv, ime in PRIIMEK


Maribor, mesec LETO

UNIVERZA V MARIBORU


Ime PRIIMEK


Magistrsko delo


Tehniško varstvo okolja

Maribor, mesec LETO


Magistrsko delo


Študijski program: študijski program 2. stopnje Tehniško varstvo okolja



Maribor, mesec LETO

UNIVERZA V MARIBORU


Ime PRIIMEK


Magistrsko delo


Oblikovanje in tekstilni materiali

Maribor, mesec LETO


Magistrsko delo


Študijski program: študijski program 2. stopnje Oblikovanje in tekstilni materiali

Smer: <ime smeri študijskega programa>



Maribor, mesec LETO

UNIVERZA V MARIBORU


Ime PRIIMEK


Magistrsko delo


Inženirsko oblikovanje izdelkov

Maribor, mesec LETO


Magistrsko delo


Študijski program: študijski program 2. stopnje Inženirsko oblikovanje izdelkov



Maribor, mesec LETO

Documents

Navodila za pripravo magistrskega dela FS-julij 2018Krautov strojniški priročnik in določila standarda SIST ISO 31 (Veličine in enote). Tuji ali domači študenti lahko pripravijo