UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

Za izdava~ot: prof. d-r Velimir Stojkovski, rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ - Skopje

UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

NAU^NA KONFERENCIJA - LINGVISTIKA

(Ohrid, 25. VIII - 26. VIII 2008)

Skopje,

2009

CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски“, Скопје 811.163.3.(062) [ТРИЕСЕТ и петта] XXXV Научна конференција - лингвистика: (Охрид, 11.VIII-28.VIII 2008). - Скопје: Универзитет „Св. Кирил и Методиј“, Меѓународен семинар за македонски јазик, литература и култура, 2009. - 168 стр.; 24 см „XXXV Научна конферeнција - лингвистика, на XLI Меѓународен семинар за македонски јазик, литература и култура“ - > во колофон. - Библиографија ISBN 978-9989-43-267-5 1. Гл. ств. насл. а) Македонски јазик - Собири COBISS.MK-ID 78866186

5

МАКЕДОНСКИОТ ГЛАГОЛ ВО БАЛКАНСКИ КОНТЕКСТ

6

7

Boris Markov

GLAGOLSKITE SUFIKSI -SA, -ISA I -OSA VO BALKANSKITE SLOVENSKI JAZICI

Po svojata zastapenost i drugi osobenosti, razgleduvanite gla-golski sufiksi imaat balkanski karakter. Nivnoto izdeluvawe i za-tvrduvawe vo spomenatite jazici stanalo so pridodavawe na sufiksot -a kon osnovata od gr~kata aorisna forma na -σ- ili -ζ-, -ισ- i -οσ-. Izdelenite sufiksi -sa, -isa i -osa imaat razli~en areal na upotreba i red drugi osobenosti. Za sufiksot -sa e, pritoa, karakteristi~no deka e zastapen samo vo glagoli od gr~ko poteklo, dodeka sufiksite -isa i -osa preku glagoli so gr~ka osnova minale i na primeri so doma{na i stranska osnova, taka {to se daleku pozastapeni od onie so sufiksot -sa. Pokraj sufiksite -isa i -osa, vo bugarskiot jazik e izdelen i su-fiksot -xsa (vo svr{eni glagoli) i -xsva (vo nesvr{eni glagoli). Vo odnos na osnovata od koja se obrazuvani i arealot na upotrebata, poso-~enite sufiksi vo spomenatite jazici poka`uvaat izvesni neednakvos-ti i posebnosti, koi{to vo poln opseg mo`at da se prika`at pri pooddelno razgleduvawe na sekoj spomenat sufiks.

Sufiksot -sa. Ve}e odbele`ivme deka ovoj sufiks ne minal na primeri so doma{na ili druga osnova, t.e. zastapen e samo vo glagoli so osnova od gr~ko poteklo. Glagolite so poso~eniot sufiks {iroka upo-treba pridobile glavno vo makedonskiot i vo bugarskiot jazik, dodeka vo srpskiot jazik ostavile traga vo mal broj primeri, sp.: lipsati <pcovi-sa>, prokopsati (arh.) <uspeti u `ivotu>, stasati <postati zreo, sazreti>. Ako se izostavat nekoi primeri so nejasno poteklo (sp.: basa impf basati, bazati, {ljapati; vasa I i II boriti se, volesa impf dijal. biti sposoban), od ORMJ, RMJ, GZMNG i ORSBE, R^DBE mo`at da se poso~at slednive primeri:

aresa, -uva (dijal.) I begenisati. II – se begenisati se, dopasti se, svideti se; bug. Haresvam nesv. (ngr. dim. αρεζω (aor. k. αρεσω) 1. Izpitvam naslada, udovolstvie, zadovolstvo ot neqo;... 2. Dostavam naslada, nravÔ se, do-padam (R^DBE); aforesa, -uva (arh.) isklju~iti iz crkve, anatemisati, prokleti; bug. Aforesvam nesv.; Aforesam svr. (ngr. αϕοριζω, diјal. αϕορεσω);

vjasa (se) impf (razg.) hitati, `uriti (se); vapsa, -uva I 1. obojiti, ofarbati. 2. (fig.) prevariti, nadmudriti; ... II – se ...; bug. „Vapsvam, -sam (gr. βαϕω aor. k. βαψω). Dial. BoÔdisvam°; vtasa, -uva 1. sti}i, v. stigne ... 2. stasati, postati zreo, sazreti...; sp. i izvedenkata privtasa; bug. Vtasvam, -sam

8 (gr. ϕτανω, aor. k. ϕτασω); stasa pf (razg.) v. vtasa; stasuva (razg.) v. vtasuva;

kalesa, -uva pozvati na svadbu, veselje i sl.; bug. Kalesvam, -sam (gr. καλεω, καλω (aor. k. καλεσω <kanx> Nar. Pokanvam, povikvam gosti za tÍr`estvo, obiknoveno za svadba, za gode`;

ma|epsa, -uva oma|ijati, op~initi, za~arati; sp. i ma|osa, bug. MagÏosvam, -sam (gr. μαγευω aor. k. μαγευσω) < 1. i 2. Pren. Obajvam, o~arovam >; mjasa impf (razg.) li~iti (na koga), sli~iti, biti sli~an; bug. MÔzam nesv. (ngr. dim. μοιαζω ot ομοιαζω <prili~am>) Razg. Prili~am;

navaksa, -uva (razg.) 1. sti}i, posti}i; 2. naknaditi; bug. Navaksvam, -sam (po ngr. ανεβαζω, ανεβιβαζω (aor. k. ανεβαξω) Razg. DopÍlvam neqo pro-pusnato; dobavxm; parasa pf (arh.) v. ostavi, napu{ti; pikasa pf (arh.) 1. primetiti; 2. osetiti: „Od gr. απεικαζω, πειϕαζω# (GZMNG); sp. i zapikasa, -uva v. zabele`i (RMJ); papsa, -uva I intrans. 1. klonuti, malaksati; iznuriti se; ... 2. splasnuti, oslabeti, ... II trans. iznuriti, umoriti; prepsa impf (dijal.) li~iti, nali~iti, nalikovati; ... „Od gr. πρεπω“ (GZMJ); prokopsa, -uva (razg.) 1. prokopsati, uspeti u `ivotu; (fraz.) ... 2. fig. ... 3. fig. ... ; sp. i izvedenkite pro-kopsan, prokopsanik, -ica; bug. Prokopsvam nesv. (po gr. προκοπτο, προκοϕφτω (aor. k. προκοπψω). Nar. Imam spoluka, preuspe-vam;

taksa pf (razg.) I trans. i intrans. obe}ati. II – se obe}ati se, zare}i se; v. veti (se); sp. i vtaksa v. taksa (RMJ); bug. Taksvam nesv. (ngr. ταζω, τασσω (aor. k. ταζω) Dial. Obeqavam, obri~am;

Razgledanite glagoli vo RMJ naj~esto ja imaat oznakata arh., razg. ili dijal., vo R^DBE isto taka se odbele`eni so oznakite Nar., Razg., ili Dial. Pokraj neednakvata rasprostranetost i upotreba, eden del od spomenatite glagoli za mnozina Makedonci, osobeno od pomladite po-kolenija, denes pretstavuvaat podzaboraveni ili slabopoznati zboro-vi. Sepak, me|u niv ima i primeri koi{to re~isi nemaat adekvatna za-mena vo jazikot, sp.: vapsa, ma|epsa (ma|osa), papsa, prokopsa, stasa, -uva. Izvedenki se registrirani glavno kaj glagolite vjasa, vtasa, pikasa, sp.: dovjasa, zavjasa, podzavjasa; zavtasa, povtasa, navtasa, pre-vtasa, privtasa; zapikasa. Nekoi od razgledanite glagoli vo bugarskiot jazik se otsutni (vÔsa, narasa, papsa, pikasa, prepsa), imaat razli~na zastapenost ili pretstavuvaat izvesna osobenost, na pr.: Lipsvam, -sam (gr. λειπω aor. k. λειψω) <otsÍstvuvam>) OtsÍtstvuvam; ne dostigam (R^DBE). Poso~eniot zbor ne e registriran vo RMJ, no odbele`en e vo GZMNG: lipsuvam (= nedostigam), dodeka vo srpskiot jazik se upotrebuva so podrugo zna~ewe ( sp. lipsati <pcovisa>).

Vo odnos na glagolskiot vid, primerite so sufiksot -sa naj~esto se od svr{en vid, pri {to nesvr{eniot vid se obrazuva so sufiksot -uva. Oddelni glagoli, sepak, se sre}avaat i kako nesvr{eni ili svr{e-

9

ni, sp. : vjasa (se) impf, mjasa, prepsa (dijal.), dodeka pikasa pf vo RMJ e odbele`an so izvedenkata zapikasa pf.

Kako {to spomenavme, pokraj sufiksot -sa, vo bugarskiot jazik e izdelen i sufiksot –xvsa (-xsa-), koj{to e zastapen vo primeri so bu-garska ili turska osnova. Vo makedonskiot jazik takvite primeri obi-~no se izrazuvaat so sufiksot -isa (poretko) ili -osa. Od glagolite so sufiksot –xvsa (-xsa) vo ORBE se registrirani slednive primeri: ba-talxsvam (batalisa), katilxsvam <katil(i); kirxsvam (< kir); ra-hatxsvam, -sam Razg. osvobo`davam se od gri`i, uspoko/vam se, ...; ili: vÍ[lxsvam (se) = vo{losa, -uva (se), gnoxsvam, gÍbxsvam, gurelxsvam, molxsam, metilxsvam; `abxsvam, krÍvxsvam, muhlxsvam ( = muvlosuvam), plesnxsvam, ~ervxsam, trxnxsvam, rx`dxsvam i porx`dxsvam, ohtikxsvam; sp. i gangrenxsvam; vko~enxsvam, zgomolxsvam, cvetxsvam; (po)zelenxsvam. Nekoi od spomenatite glagoli se sre}avaat naporedno so sufiksite -isva (-isa) i -osva (-osa), sp.: sapunisvam i sapunxsvam; ili: magarosam i magarxsam (se), ~umosvam, -sam i ~umxsvam. Od razli-~ni osnovi se izvedeni glagolite ~ervisvam se <narumxnit/sx> (BRR), no ~ervxsam (crvosa, -uva).

Sufiksot -isa. Za izdeluvaweto i zatvrduvaweto na ovoj sufiks vo balkanskite slovenski jazici spomenavme deka stanalo preku gr~ka-ta aorisna forma na -is po pat na pridodavawe na afiksot -a, pri {to so glase`ot -isa minal i na drugi osnovi. Odbele`ivme isto taka deka glagolite so sufiksot -isa, vo odnos na onie so sufiksot -sa, se daleku pomnogubrojni, bidej}i, osven vo izvesni primeri od gr~ko poteklo, za-stapeni se i vo golem broj primeri ~ija{to osnova e od makedonsko (slovensko) i stransko (tursko i zapadnoevropsko) poteklo. Vo srpski-ot i vo hrvatskiot (retko) jazik, pritoa, ~esti se i glagolite obrazuva-ni od germanska osnova (-iren). Od aspekt na potekloto na osnovata, spo-menatite glagoli ja imaat slednava zastapenost i dr. osobenosti.

Glagoli od gr~ko poteklo (registrirani vo ORMJ ili GZMNG, ORSBE, R^DBE i delumno vo RSKJ):

anatemisa pf v. anatemosa anatemisati, prokleti; bug. Anatemosvam, -sam 1. Cxrk. Otlq~vam ot cxrkvata ~rez proklxtie, anatema. 2. Razg. Proklinam (R^DBE); sp. i Hirotonnisvam, -sam (ot srgr. χειρωτονω (aor. k χειροτωνισω) Cxrk. Rxkopolagam, obikn. v episkopski san; arnisa, -uva (se) razg. I ostaviti, napustiti, bataliti; ... II – se okaniti se, odre}i se, pro}i se; ...; bug. Arnisvam, -sam <1. – 3> (gr. αρνουμαι aor. αρνησομαι); zalisa, -uva (dijal.) I zaneti, odu{eviti. II – se v. zanese se; bug. zalisam (ORSBE). „Od ngr. ζαλιζω” (GZMJ); zografisa, -uva (arh.) spisati crkvu; bug. Zografisvam, -sam (ot aor. k. ζωγραϕισω na ngr. ζωγραϕιζω) Ost. Risuvam ikoni ili ~erkva...; ikonomisa, -uva, -uvawe (razg.) u{tedeti; bug. Ikonomisvam, -sam (po aor. k. οικονομησω na ngr. οικονομω <vodx doma-

10 kinstvo>; kalaisa, -uva kalaisati; bug. Kalajdisvam, -disam sv. (ngr. καλαιδιζω aor. k. καλαιδισω); kanisa pf (dijal.) pozvati goste, v. ka-ni; kinisa, -uva (razg.) po}i, krenuti; bug. Kinisvam, -sam (ngr. κινεω, κινω aor. k. κινησω <dvi`a se, trxgvam>) Dial. Zaminavam, ... ; metanisa, -uva (pravi metanii) metanisati; psovisa, -uva v. pcovisa, -uva 1. (za `ivotno) lipsati, cr}i, crknuti, uginuti; pcovisalo magareto; fraz. ... 2. (fig.); bug. psovisvam; -sam „Od ngr. ψοϕω# (GZMNG); tiposa, -uva (arh.). na{tampati, od{tampati; bug. tiposvam, -sam (BRR).

Glagoli obrazuvani od makedonska (slovenska) osnova (i nekoi primeri so nejasno poteklo): izmajstorisa pf. (razg.) izmajstorisati; sp. i majstorisuva impf. <se zanimava so majstorstvo, -uvawe (yidawe i dr.>; lakatisa pf saviti u luk;...; namnisa, -uva (razg.) 1. pomenuti, spomenuti nagraisati, nagrabusiti; ...2. podsetiti; ogradisa, -uva razg. (nagazi na lo{o, na ne~isto) nagraisati, nagrabusiti; bug. ogradisa; opkolisa pf (razg.) opkoliti, v. opkoli. Nejasni vo odnos na osnovata se: urnisa, -uva I 1. sru{iti, v. urne 1; 2. urnisati, upropastiti, srozati; ... II – se; utisa, -uva v. sutne, -ina <u igri (...) }ariti, dobiti, zaraditi od protivnika, pokupiti ...>.

Osven vo poso~enite primeri, sufiksot -isa e zastapen i vo izve-sni glagoli obrazuvani od imenska i dr. osnova so razli~no poteklo, sp. : ortomisa, -uva < ortoma : gr. ορτομα <ja`e> vezati konja ili magarca za u`e na pa{i, da bi se ograni~ilo njegovo kretanje; tiganisa pf (dijal.) ispr`iti; krunisa, -uva, -uvawe I 1. i 2. (fig.) krunisati; II – se ... ; karminisa, -uva karminisati pf i impf; malterisa, -uva malterisati; molerisa pf izmolovati; molerisuva impf molovati; ili: stopanisuva impf privre|ivati; bug. stopani-svam; sp. i zdravisam (se), -svam privetstvovatÏ; okolisam (se), ugari-sam.

Glagoli obrazuvani od turska osnova. So retki isklu~oci od ti-pot kaldrmisa, -uva, -uvawe (< kaldrma < tur. kaldιrιm) kaldrmisati, drugi-te primeri se izvedeni od glagolska osnova, ~ij{to broj e, pritoa, zna-~itelen i voop{to preovladuva me|u glagolite so sufiksot -isa. Od druga strana, vnimanie kon sebe svrtuva faktot deka turskata glagol-ska osnova se sre}ava vo dva vida, t. e. ima dvojno poteklo: a) infinitiv bez -mak ili -mek i b) perfekt, 3. l. edn., koj{to go ima glase`ot -di (tur. -di, -du, -dü). Seto toa vo niza slu~ai rezultiralo vo postoewe na dubletni formi: -isa i -disa, koe{to, kaj nekoi primeri vo razgleduva-nite jazici e izrazeno so zatvrduvawe na edniot ili drugiot sufiks. Od goreprivedenite re~nici glagolite od ovoj vid mo`at da se ilu-striraat so slednive primeri:

azdisa, -uva (< perfekt, 3. edn. od azmak <1. – 8.> M) (razg.) pobesneti, raskala{iti se, razuzdati se; bug. Azdisvam nesv. ... Ost. Dial. Po-buxvam, razgoreqxvam se, podludxvam; arterisa, -uva (< artιrmak 1. – 3. M) razg. ostati (od ne~ega), preostati; a{ladisa, -uva, -uvawe (od perfektot na

11

aşlamak) nakalemiti; bug. A[ladisvam, -sam Oblagodarxvam dxrvo ili ra-stenie...

bajaldisa, -uva (< bayιldi, perfekt 3. l. edn. < bayιlmak) razg. baldisati, klonuti, malaksati, iznemo}i, sustati; bakardisa v. bakarisa pf bakarisati, pobakriti; baktisa, -uva (< bakti, perfekt, 3. l. edn. < bakmak ([k) razg. dodijati, dosa|ivati; bastisa, -uva < basti, prezent od basmak ([k) arh. bastisati, izvr{iti pretres, napasti, opkoliti (u cilju plja~kanja); bug. Bastisvam, sam 1. Ost. Napadam. 2. Razg. Nadvivam, nadminavam (R^DBE); batisa (tur. batmak) pf (arh.) propasti, utonuti, upasti; bug. Batisvam, -sam Pravx ne-goden; razvalxm; ba{ladisa, -uva (tur. başladi, perfekt od başlamak <1. i 2.> M) pokloniti, darovati; bug. Ba[ladisvam, -disam Prostonar. ; bendisa, -uva (se) < tur. beğenmek 1. i 2. (M) dopasti se, svideti se; bug. Begendisvam, -sam. Prostonar. Dial. Haresva mi, dopada mi; Bendisvam, -sam Dial. i Bendisvam, -disam = Begendisvam; bitisa, -uva ( < bitmek <1. – 5.> M) (arh.) I svr{iti, zavr{iti. II – se; bozdisa, -uva bozdisati, pokvariti, poremetiti, razvaliti < bozdu, perf. 3. л. едн. od bozmak ([k); bug. Bozdisvam, -disam Dial. Razvalxm, pohabvam; bojadisa, -uva (< boyadi perfekt 3. l. edn. od boyamak 1. i 2. M) bojadisati, ofarbati; sp. i dobojadisa, nabojadisa, preboja-disa; bug. BoÔdisvam, -sam ocvetxvam, obagrxm; vapsvam; boktisa (< per-fekt od bιkmak) pf (arh.) dodijati;

gajledisa (se), -uva (< gaile etmek) v. zagri`i (se); gajretisa, -uva (gayret etmek) razg. ohrabriti, okura`iti. II – se ohrabriti se, okura`iti se; bug. Gajretx se Dial. Gri`a se; denetisa, -uva (< denetmek M) razg. primetiti, opaziti; duzdisa pf (< perfekt od düzetmek 1. i 2. M) (arh.) urediti, udesiti (stvar); zaptisa, -uva ( < zaptetmek) (razg.) 1. (zapleni) uzaptiti, zapleniti. 2. impers. me zaptisa (vo grloto, vo gradite) steglo me u grlu, ...; bug. Zapti-svam nesv. Dial. ZadÍr`am, prisvoÔvam, obuzdavam;

kabardisa, -uva (< perfekt od kabarmak) kabarisati, kabrdisati, naduti se, narasti; bug. Kabardisvam, -disam Razg. Uveli~avam obema si pri fer-mentaci/; kavradisa, -uva (< perfekt od kavramak 1. i 2.) kavraisati, zaglaviti, zavrnuti; kazdisa, -uva (< perfekt od kιzmak) razg. I naljutiti, najediti. II – se; kajdisa, -uva (razg.) napasti, pogubiti; kandar(d)isa, -uva (< perfekt od kandιrmak 1. – 3. M) nagovoriti koga da pristane; bug. Kandxrdisvam, -sam Razg.; kandisa, -uva (perfekt od kanmak <1. -3.>) razg. I 1. pristati. 2. nagovoriti koga da pristane. II -- se pristati; bug. Kandisvam, -sam Razg. 1. SÍglasxvam se, sklanÔm. 2. primirxvam se (R^DBE); kapladisa, -uva (< perfekt od kaplanmak) postaviti, op{iti; bug. Kapladisvam, -disam ... Nar. Slagam podplata, podplatxvam; kara{tisa, -uva, -uvawe (perfekt od karιşmak) razg. I pome{ati. II – se; bug. Karaqisam sv.; kaskandisa, -uva, (perfekt od kιskanmak <1. - 3.> M) razg. pozavideti, v. zavidi; kurdisa, -uva (< kurdi, perf. 3. l. edn. od kurmak [k) I (razg.) 1. naviti (~asovnik). 2.

12 namestiti, udesiti. II – se; sp. i kurisati, kurdisati ([k) i kurdisavati nesvr. (RSKJ); bug. Kurdisvam, -disam Razg.; kurtulisa, -uva, v. kurtuli, -uva (< kurtulmak, kurtarmank [k) razg. kurtulisati, spasti; sp. i kurtarisati (se), kurtalisati (se), kutarisati (se) [k; bug. Kurtulisvam, -sam, Nar. Razg. OtÍrvavam, izbavxm;

le}edisa, -uva (< perfekt 3. l. edn. od lekelemek <1. i 2.> M) I izmrljati, umrljati. II – se izmrljati se, umrljati se; bug. lekedisam; nazlandisa (< perfekt, 3. l. edn. od nazlanmak) razg. razmaziti se, postati nesta{an (neobuzdan), raskala{iti se; par~eledisa (se) pf < parçalamak 1. razbivatÏ na ~asti, vdrebezgi, ... 2. razryvat/ na ~asti, razryvat/ v klo~/x ( M ) arh. v. par~osa (se); bug. par~aldisam; srp. par~ati nesvr. deliti na par~ad (RSKJ); ratisa (se) pf (dijal.) v. raatisa (se), -uva, -uvawe (< rahat etmek, rahatlanmak <1. i 2.> M) (razg.) I osloboditi (od briga), uspokojiti; ... II – se; sp. i poraatisa (razg.); bug. Rahatxsvam, -xsam Razg.;

sajdisa , -uva, -uvawe (< saydi, perfekt, 3. l. edn. od saymak) (razg. uva`i, primi na znaewe, odobri) sajisati, ukazati po{tovanje; bug. Sajdisvam, -disam Ost. Dial.; sakletisa (< sιkιlmak) pf (razg.) v. sakaldi-sa (se), -uva (se) razg. I pri~initi kome tegobu, nemir, naljutiti, iznervirati; ... II – se osetiti tegobu, ... iznervirati se; bug. SÍkÍldisvam se, -disam se; sa{tisa, -uva (se) razg. i {a{tisa, -uva (razg.) v. {a{ardisa, -uva < şaşιrdi, per-fekt od şaşιrmak (razg.) I zbuniti, zapaniti, o{amutiti, ... II – se; bug. [aшardi-svam, -disam. Razg. ZabÍrkvam, slisvam; sikterdisa, -uva v. sikterisa (< sικtιrmek < sικtιr [k) razg. isfrli, izbrka, istera nadvor) sikterisati; surdi-sa, -uva (< perfekt 3. l. edn. od sürmek) (razg.) I 1. i 2. ... II -- se; srp. surisati 1. prognati, protjerati; 2. ... ([k);

teptisa, -uva (< perfekt, 3. l. edn. od tepmek <1. – 3.> M) razg. zaneti se, izgubiti se; }efledisa (< od keyif = }ef) razg. I oraspolo`iti. II – se <1. i 2.>; ujdisa, -uva < uydi, perfekt 3. l. ed. od uymek 1. - 4. M) razg. I 1. trans. ujdisati, udesiti. 2. intrans. ...; sp. i ujdisati v. uisati ... dolikovati, prili-~iti, pristajati (RSKJ); bug. Ujdisvam; utleisa, -uva (< utulemek <1. - 3.> M) I utleisati, ispeglati. II – se; ~atisa, -uva (< çatmak <1. - 9.> M) (razg. - vo kroja~kiot zanaet) ~atisati, sa{iti, spojiti (RMJ); ~aktisa (se), -uva (< çakti, perfekt 3. l. edn. od çakmak <1. - 7.> po{a{aveti, pomahnitati, poludeti, ... {enuti (se); bug. ^aktisvam, -tisam 1. Ost. ... 2. Razg.

Golem broj od privedenite glagoli ne se registrirani vo RSKJ (nekoi od niv i vo TSJ) ili vo srpskiot jazik retko se upotrebuvaat, sp.: azdisa, -uva, gajledisa, kazdisa, kandardisa, kandisa, kaplandisa, naz-landisa, raatisa, sakaldisa, teptisa, ~aktisa, {a{ardisa i dr. Sli~no na glagolite so sufiksot -sa, niza primeri od ovoj vid vo RMJ obi~no ja imaat oznakata arh. ili razg., a vo R^DBE se odbele`eni so oznakite: Dial., Nar., Ost., Prostonar., Razg. Kaj nekoi od spomenatite

13

glagoli redakcijata na RMJ, osven toa, upatuva i na sinonim(i) so doma{na osnova, sp. : gajledisa (se) razg. v. zagri`i (se); kaskandisa (razg.) v. zavidi; sajdisa, -uva (razg. uva`i, primi na znaewe, odobri) i dr.

Pokraj poso~enite glagoli, vo narodniot jazik se sre}avaat i ni-za drugi zaemki. Nekoi primeri, osven toa, vo bugarskiot ili vo make-donskiot jazik ne se sre}avaat (sp. maked. laketisa, opkolisa; gajledisa, kaskandisa, sikterdisa v. sikterisa, surdisa, ~atisa) ili imaat ne{to podrug glase` (bug. gajretx se = gajretisa; rahatxsvam, -sam = raatisa), podruga upotreba ili zna~ewe, sp.: ba{ladisa, -uva pokloniti, podariti, no bug. Baшladisvam, -disam Prostonar. Zapo~vam, na~evam, zahvaqam; ~aktisa, -uva (razg.) po{a{aviti, pomahnitati, poludeti, {enuti (se); bug. ^aktisvam nesv., ^aktisam sv.

Predavaweto na golem broj od poso~enite turcizmi vo srpskiot i vo hrvatskiot jazik obi~no stanuva po pat na prefiksacija na daden turcizam ili so poso~uvawe na ekvivalent(i) so doma{na osnova, sp. : zaptisa (razg.) 1.(zapleni) uzaptiti, zapleniti; sapunisa (se) nasapuniti (se); ili: azdisa pobesneti, raskala{iti se, razuzdati se; bozdisa dodijati; denetisa (razg.) primetiti, opaziti, duzdisa (arh.) urediti, udesiti (stvar), kazdisa (se), -uva (razg.) naljutiti (se), najediti (se), {a{ardisa (se) razg. zbuniti, zapanjiti, o{amutiti (se).

Poseben problem kaj glagolite so turska osnova pretstavuva i me-{aweto ili naporednata upotreba me|u -isa i -disa, pritoa, kako kaj primeri od makedonskiot jazik taka i vo odnos na istite primeri vo sosednite jazici, sp.: sakletisa v. sakaldisa, sa{tisa ili {a{tisa v. {a{ardisa; zugravdisa, -uva (dijal.) = zografisa; bakardisa v. bakarisa (srp. bakarisati, pobakariti), kalajlisa i kalajdisa (dijal.), sikter-disa v. sikterisa; ili: kabardisa kabarisati, kabardisati, naduti se, narasti; kurdisa (srp. kurisati, kurdisati, ... ([k), naviti ~asovnik); sajdisa sajisati ([k); surdisa (tur. sürmek), srp. surisati 1. prognati, protjerati; 2. ... ([k). Osven so -isa i -disa, oddelni glagoli poka`uvaat me{awe ili naporedna upotre-ba isto taka so sufiksite -i i -osa. sp. : kurtulisa v. kurtuli; sakatisa (dijal.) v. osakati; ili: anatemisa v. anatemosa; bug. anatemosvam; -sam; par~eledisa v. par~osa; srp. par~ati deliti na par~ad (RSKJ). Spomenavme isto taka deka redakcijata na RMJ vo niza primeri so sufiksot -isa upatuva na soodvetni glagoli so druga osnova, sp. gajle-disa (se) v. zagri`i (se); kaskandisa v. zavidi.

Glagoli so osnova od zapadnoevropsko poteklo. So mal broj isklu~oci, glagolite od ovoj vid se izvedeni od onie na -ira, srp. i hrv. -ira-ti < germ. -ir-en, taka {to sufiksot -ira se zamenuva so -isa. Po svo-jata rasprostranetost poso~enite glagoli se karakteristi~ni za srpskiot jazik, vo koj naj~esto pretstavuvaat dubletni formi ( -isa-ti i -ira-ti). Vo ORBE voop{to ne se registrirani, dodeka vo RMJ se

14 odbele`eni samo nekolku glagoli, pri {to eden del od niv naporedno se upotrebuvaat so sufiksot -ira (redakcijata na poso~eniot re~nik i onaa od RSKJ kaj dadeni glagoli upatuvaat na mo`nata upotreba na edniot ili drugiot sufiks, sp.:

degenerisa, -uva v. degenerira degenerisati; deflorisa, -uva deflorisati pf i impf; inventarisa, -uva inventarisati; kategorisa pf i katego-rizira kategorisati; naelektrisa (se), naelektrisati (se); okarakterisa, -uva okarakterisati; profanisa, -uva v. profanira pf i impf; Analogno na poso-~enite glagoli, sufiksot -isa minal i na primeri so osnova koja{to pretstavuva imenka od zapadnoevropsko poteklo: karminisa, -uva (< karmin) karminisati pf i impf, malterisa, -uva malterisati nesvr{., mo-lerisa, -uva (srp. molovati, izmolovati); virmanisa, -uva virmanisati (< fr. virement); kaparisa, -uva (razg.) kaparisati ( < kapar < tur. = ital. caparo) v. dava kapar, kaparisuva (SMR). Vo RMJ e registriran so kaparisa v. ka-parosa, dodeka vo PMLJ stoi samo kaparosa, kaparosuva.

Kaj nekoi od spomenatite glagoli se zabele`uva kolebawe me|u -isa i -ira. Vo RMJ toa e izrazeno so upatuvawe na edniot ili drugiot sufiks, sp. : „naelektrizira v. naelektrisa, -uva (se)#, no „profanisa v. profanira#. Za razlika od makedonskiot jazik, poso~eniot vid glagoli vo srpskiot jazik se daleku porasprostraneti, so zabele{ka deka naj~e-sto se sre}avaat naporedno so sufiksot -ira-ti, t. e. pretstavuvaat du-bletni formi, na pr. : definira pf i impf definirati i definisati; konferira konferisati, konferirati, zasedati; manipulira manipulisati, motivira mo-tivisati i motivirati; fotografira fotografisati i fotogra-firati (RMJ); sp. i: eliminirati i eliminisati; inkriminisati i inkriminirati; integrisati i integrirati, kalkulisati i kalkulirati, kapitalisati v. kapitalizirati; karakterisati i karakterizirati; konzervirati i konzervisati; kontrolirati svr{. i nesvr{. = kontrolisati (sp. i kontrolovati); konferirati i konferisati; promovisati i promovirati; rezervisati i rezervi-rati; skandalisati i skandalizirati; tolerisati i tolerirati; {pekulirati, {pekulisati ili spekulirati, spekulisati, manevri-rati = manevrisati nesvr{., manipulisati nesvr{. = manipulirati; ili: rezultirati i rezultovati (nema rezultisati); ili: koncen-trirati (se) i koncentrisati (se) nesvr{., skoncentrisati (se) i skoncentrirati (se) svr{.; no samo so sufiksot -isati: karminisati nesvr{.; malterisati, molerisati. Izvesni glagoli na -isati, osven so -ira-ti, naporedno se upotrebuvaat i so sufiksot -ova-ti, sp.: ka-rakterizira pf i impf karakterizirati, karakterisati i karakteri-zovati; kontrolira kontrolisati svr{. i nesvr{. = kontrolirati i kotrolovati v. kontrolisati; regulisati (svr{. i nesvr{. ) i regu-lisavati v. regulirati (RSKJ).

15

Dodeka vo srpskiot i vo hrvatskiot jazik glagolite so sufiksot -isa-ti naj~esto spa|aat vo dvovidski glagoli, vo makedonskiot jazik tie se od svr{en vid, pri {to nesvr{eniot vid se obrazuva so sufiksot -uva. Oddelni primeri od ovoj vid vo srpskiot i vo hrvatskiot jazik, se-pak, se sre}avaat i kako ednovidski, taka {to ja imaat oznakata svr{. ili nesvr{., sp.: virmanisati svr{. (maked. virmanisa, -uva); karmini-sati nesvr{. (maked. karminisa, -uva), malterisati nesvr{. (maked. malterisa, -uva), manevrirati nesvr{. = manevrisati (maked. mane-vrira); manipulisati nesvr{. = manipulirati (maked. manipulira pf i impf).

Me|u glagolite so sufiksot -isa vo makedonskiot jazik, o~igled-no, najgolema rasprostranetost imaat onie so turska osnova, koi{to, zavisno od toa dali se izvedeni od infinitivna osnova ili od perfekt 3. l. edn., imaat dvoen glase`: -isa ili -disa. Uo~livo e, osven toa, deka golem broj od spomenatite glagoli vo srpskiot i osobeno vo hrvatskiot jazik se napolno otsutni (nepoznati). Nesovpa|awata ili razlikite me-|u razgleduvanite jazici, vo sekoj slu~aj, se dol`at tokmu na dvojniot glase` na dadeni glagoli, kako i na nivnoto (po)stoewe, upotreba i zna-~ewe. Inaku, predavaweto na glagolite so turska osnova vo RSKJ sta-nuva glavno po pat na prefiksacija ili so pridodavawe na sufiksite -i-(ti) i -a-(ti) mesto -isa-ti, no i so poso~uvawe na drugi (doma{ni) ekvivalenti.

Sufiksot -osa (< gr. -οσ + -a). So isklu~ok na mal broj primeri od tipot `igosati : 1. udariti `ig. 2. (fig.) osuditi ..., gle|osati (= emajlirati), glago-lite so poso~eniot sufiks vo srpskiot i vo hrvatskiot jazik ne se sre-}avaat, dodeka vo makedonskiot i vo bugarskiot jazik imaat zna~itelna rasprostranetost i voop{to pretstavuvaat nivna osobenost. Spomena-tiot sufiks e zastapen vo glagoli so osnova od doma{no i od stransko poteklo. Primerite so gr~ka osnova se, me|utoa, dosta retki i donekade izolirani, sp.:

anatemosa anatemisati, prokleti; bug. Anatemosvam, -sam ; lustrosa, -uva, -uvawe (razg.) 1. lakirati. 2. premazati imalinom cipele, izglancati; bug. Lustrosvam, -sam (ngr. λουσρονω (aor k. λουστρωσω) Razg. 1. IzlÍskvam; izgla`dam; 2. Davam vÍn[en blÔsÍk# (R^DBE); mirosa I pomiropomazati; II – se; bug. Mirosvam, -sam (ot ngr. μυρω, μυρωνω (aor. k. μυρωσω); }erdosa, -uva („od gr. imenka κερδοσ# (GZMNG) ; sp. i izvedenkata kerdosnik <nare~nik su|enik>) razg. I 1. intrans. dobiti, zaraditi, posti}i uspeh, sre}u u `ivotu, uspeti; 2 trans. uzeti za `enu, o`eniti (RMJ); stipsosa („stgr. στυπψιζ po στυϕω <stxgam>#) pf (...prema~ka so stipsa) stipsati; ~pirtosa, -uva, -uvawe I (za ptica, `ivotno i sl.) preparirati pomo}u spiritusa; ... II (fig.) pobledeti, prepasti se; bug. Spirtosvam, -sam Prepariram v spirt (R^DBE).

16

Vo odnos na osnovata od koja se obrazuvani, glagolite so poso~e-niot sufiks se izveduvaat kako od glagolska taka i od imenska, pridav-ska ili prilo{ka osnova so doma{no i stransko (predimno tursko) po-teklo. Kaj oddelni primeri, me|utoa, te{ko mo`e da se raspoznae dali se izvedeni od glagolska ili od imenska i dr. osnova, na pr. : zglibosa, pqa~kosa; temnosa (se). Izvesni glagoli, osven toa, imaat nejasno pote-klo, sp. : brnosa, zodosa, mandosa, mundosa, pqagosa, paradosa pf. v. pre-dade (RMJ) i dr. Inaku, zaedno so onie na -sa i -isa, glagolite so sufik-sot -osa se karakteristi~ni za narodniot jazik, pri {to golem broj primeri vo RMJ ja imaat oznakata razg., arh. ili dijal. Zavisno od osnovata od koja se izvedeni, spomenatite glagoli ja imaat slednava za-stapenost i dr. osobenosti:

Primeri obrazuvani od glagolska osnova. Vo RMJ se registrirani ograni~en broj glagoli, sp. : gadosa (se) pf. (razg.) v. zagadi (se), zbr~kosa (se) (dijal.) v. zbr~ka (se), zglib(n)osa , -uva raskaljati se, razglibiti se; zgro-molosa (se) dijal. v. zgromoli (se), plamnosa pf (razg.) 1. trans. izgoreti, spaliti; fraz. ...; 2. intrans. v. plamne planuti; smadosa pf v. zasmadi 1. u`e}i se; 2. impers. ...; strupjosa (se) v. postrupi (se); {tavosa pf v. {tavi {taviti; {tavosuva impf v. {tavuva.

Primeri obrazuvani od imenska, pridavska ili prilo{ka osnova. Me|u glagolite od ovoj vid preovladuvaat onie so imenska osnova, sp. : varosa, -uva kre~iti; vratosa, -uva (razg.) udariti koga po vratu; yidosa, -uva (razg.) ozidati, ograditi zidom; ’r|osa zar|ati; vo{losa (se), -uva ova{ljiviti (se); gabosa, gnidosa, krv(j)osa, bradosa, -uva obrasti bradom; vlaknosa, -uva obrasti u dlaku; ili: biljosa, borjanosa, burjanosa, vrbosa obrasti vrbom; drvosa odrveniti se (fig.) ukrutiti se; trevjosa, trnosa, {iklosa; ili: glamjo-sa, glamnosa se pf ( fig.) pocrneti; ostareti (od tuge, brige, te{ko}a); ili: bra{-nosa, jaglenosa, lojosa, maslosa, pep(e)losa I 1. (arh.) pretvoriti u pepeo; 2. (fig.) ... II – se; plamenosa, sa|osa, slanosa, smolosa, crv(j)osa, -uva, -uva-we (sp. i nacrvosa) ucrvljati se, ucrvati se; krastosa, {ugosa; ili: jadosa, -uva, -uvawe, -uva~ka (sp. i razjadosa se) I ozlojediti, naljutiti, ogor~iti. II - se; krstosa, -uva I 1. i 2. ukrstiti. II prokrstariti. III – se ukrstiti se; maglosa, -uva I 1.zamagliti. 2 (fig.) obmanuti, prevariti; magarosa, -uva, -uvawe namagar~iti; bug. magarosam; svatosa se, -uva oroditi se (posredstvom `enidbe; bug. svato-svam se; strojosa, -uva (< stroj) uglaviti veridbu; sp. i kaparosa, -uva kaparisati; pudrosa (se), -uva (razg.) napuderisati (se); ili: vranosa, -uva (< vran <crn>) <1. i 2.>, grdjosa, kislosa, crvenosa; ili: ni~kosa (< ni~-kum).

Golem broj primeri so sufiksot -osa se registrirani isto taka vo ORBE, sp.: zaharosam, kvitosam, pudrosam (se) = pudrÔ se; lÍgosam, pra-hosam; ili: pustosam <pusto{i>, strugosam; ili: ~etvrtosam, belosam.

Primeri izvedeni od turska osnova (naj~esto imenska): bojosa, damgosa (tur. damga), bug. Damgosvam, -sam ; damlosa (tur. damla), katra-

17

nosa, metiqosa, srmosa (tur. sιrma), teqosa; ili sevdosa (tur. sevda <lÓbovÏ, silÏnaÔ strastÏ> M); fr~osa, -uva < tur. fιrça 1. ~etka; 2. ... (razg.) i{~etkati, o~istiti; ...ili: seftosa (sefte < tur. sivtah); ~iftosa (tur. çifte <1. - 4.> M) pf (sostavi, zdru`i so ~iftovi) spariti; sp. i: bug.

majtaposam se (= majtapi se), tramposam i dr. Kaj nekoi od registriranite primeri, nezavisno od potekloto i

osnovata, vo RMJ e odbele`ano me{awe ili naporedna upotreba na su-fiksot -isa so -osa, sp.: anatemisa v. anatemosa; ili: bojosa i bojadisa; kirjosa (< kir < tur. kir <kal, ne~istotija > razg. ne~isto}a po telu i ode}i) v. kirlisa, -uva (< kirliv = ne~ist) razg. umazati se, isprljati se (RMJ); par-~eledisa (se) v. par~osa (se); sp. i: kaparisa (razg.) i kaparosa, -uva (PMLJ). Naporednost vo upotrebata se sre}ava isto taka me|u -osa i su-fiksite -a, -i, -ne ili me|u -osuva i -uva, na pr. : zbr~kosa (se) v. zbr~ka (se); ’r|osa v. za’r|a; sp. i stipsosa stipsati; ili: zgromolosa (se) v. zgro-moli (se); vkrsti v. vkrstosa; smadosa v. zasmadi, strupjosa (se) v. po-strupi (se); temnosa (se) i stemni (se); {tavosa pf v. {tavi {taviti; plam-nosa v. plamne; {tavosuva impf v. {tavuva. Redakcijata na RMJ, osven toa, sli~no na onie so -isa, vo niza primeri so sufiksot -osa upatuva na ekvivalentni glagoli so ista ili podruga osnova. Takov e slu~ajot, na primer, so glagolite: gadosa (se) v. zagadi; gajledisa (se) v. zagri`i (se); kaskandisa v. zavidi; sajdisa (razg. uva`i, primi na znaewe, odobri) i dr.

Zaklu~ok. Re~ni~kiot materijal od razgleduvanite jazici uka`u-va deka glagolskite sufiksi -sa, -isa i -osa, pokraj balkanski beleg, imaat i neednakov areal na upotreba, neednakva rasprostranetost i dr. osobenosti. Sufиksot -sa se izdeluva so toa што e zastapen glavno vo makedonskiot i во bugarskiot jazik, pritoa, samo vo glagoli so g r ~ k a osnova. Vo bugarskiot jazik, pokraj -sa, -isa i -osa, izdelen e i zatvrden sufiksot -vxsa (-xsa), koj{to se sre}ava glavno vo glagoli so bugarska i со turska osnova. Op{t kaj razgleduvanite jazici e sufiksot -isa, so za-bele{ka deka primerite so osnova od zapadnoevropsko poteklo (naj~e-sto so germanska osnova na -iren), se karakteristi~ni za srpskiot jazik, vo koj imaat zna~itelna rasprostranetost, dodeka napolno nepoznati mu se na bugarskiot jazik. Glagolite so sufiksot -osa (so delumno neednakva zastapenost ili upotreba) se sre}avaat glavno vo make-donskiot i во bugarskiot jazik, vo koi se obrazuvani kako od glagolska taka i od imenska, pridavska ili prilo{ka osnova (od doma{no i од stransko poteklo). Posebno odbele`uvawe bara isto taka faktot deka primerite so sufiksite -isa i -osa (vtoriot vo makedonskiot i во bugarskiot jazik) se ne samo rasprostraneti, tuku vo izvesna mera ja za-dr`ale svojata produktivnost: sufiksot -isa glavno vo site spomenati jazici (no vo primeri so osnova od germansko poteklo takvo svojstvo

18 ima samo vo srpskiot jazik), dodeka sufiksot -osa so produktivni svoj-stva se sre}ava vo makedonskiot i во bugarskiot jazik.

Skratenici:

GZMNG ......... An. Tahovski, Gr~ki zborovi vo makedonskiot naroden govor, Skopje - 1951.

M D. D. Magazanik, Turecko-russkij slovarx, Moskva - 1945. BRR ............... Bxlgarsko-ruski re~nik, Sofi/ - 1960. ORMJ ............ Obraten re~nik na makedonskiot jazik, Skopje - 1967. ORSBE ......... Obraten re~nik na sxvremenni/ bÍlgarski ezik, Sofi/ - 1975. P, PMLJ ...... Pravopis na makedonskiot literaturen jazik, Skopje - 1970. RMJ ............... Re~nik na makedonskiot jazik, I, II, III, Skopje, 1961 - 1966. RSKJ ............. Re~nik srpsko-hrvatskoga kwi`evnog jezika, Zagreb - Novi Sad,

1967 - 1977. R^DBE.......... Re~nik na ~u`dite dumi v bxlgarski/ ezik, BAN, Sofi/ -1982. SMR .............. Srpskohrvatсko-makedonski re~nik, Skopje - Cetiwe, 1964. TRS ................ Turecko-russkij slovarx, Moskva - 1977, TSJ, [k ........... Ab. [kalji}, Turcizmi u srkskohrvatskom jeziku, Sarajevo - 1960.

19 Vlo|imje` Pjanka

STRUKTURATA NA MAKEDONSKITE VTORIЧNI NESVR[ENI GLAGOLI VO SPOREDBA SO DRUGITE

SLOVENSKI JAZICI

Zboroobrazuvaweto, koe vo slovenskite jazici e mnogu razgraneto

i produktivno vo zgolemuvaweto na leksi~kiot fond, e povrzano so sintaksata. Vo nekoi zapadnoevropski jazici, vo koi postoi sosema mal broj slabo produktivni formanti, toa e tretirano kako del od leksi-kologijata. Od druga strana, vo nekoi slovenski jazici kaj izvesni gla-golski ili odglagolski derivati doa|a do gramatikalizacija na for-mantite, koja e duri poredovna otkolku pove}eto morfolo{ki nastav-ki (fleksija). Toa e pri~inata {to vo nekoi jazici zboroobrazuvaweto e del na morfologijata (kako vo polskiot), dodeka vo drugite e poseben del od gramatikata. Re~isi potpolna gramatikalizacija na glagolskata imenka ima vo polskiot jazik (pol. -nie), vo koj skoro 100% od glagoli-te (so isklu~ok na okolu 40, koi imaat podruga forma) obrazuvaat gla-golski imenki kako od nesvr{enite, taka i od svr{enite glagoli, so istite sintaksi~ki funkcii (vo makedonskiot samo od nesvr{enite glagoli, so sufiksot -we, no ne i so -nie).

Vo makedonskiot jazik, me|utoa, mnogu golema frekvencija ima sufiksot -uva (do 1950 god. -ue vo literaturniot jazik) za obrazuvawe na vtori~ni nesvr{eni glagoli vo ramkite na gramati~kata kategorija vid – glavno od prefiksirani svr{eni glagoli. Me|utoa, negovata go-lema frekvencija, a isto taka i golemata produktivnost (podnovuvawe na starite izvedenki so sufiksite -a, -va i drugi) e edna od va`nite od-liki na makedonskiot literaturen jazik, sli~no kako trojniot ~len ili udvojuvaweto na objektot.

Za nesvr{enoto i svr{enoto zna~ewe na minatoto vreme mnogu slikovito, slu`ej}i se so primeri od makedonskata literatura, pi{u-va{e lingvistot i filozof Herbert Galton: „Nastanot mo`ebi bil i ostvaren, no pak se poni{til: Baba Kuzmanica: Ti dava{e pari? Dedo Kuzman: Mi daa{e, ama ja mu gi vrativ (Vojdan Чernodrinski, Make-donska krvava svadba II, 4). Ili mo`ebi nastanot se ostvaril, no so go-lemo ili pomalo zadocnuvawe: Kolku se pribli`uva{e toj den, tolku ponetrpelivi stanuvavme (@ivko Чingo, Paskvelija). Vistina e deka na krajot stanavme ponetrpelivi, no sostojbava se izmenila samo po in-tenzivnost, kako vrz geometriska krivina, a ne po svoeto svojstvo, po

20 formulata {to ja opi{uva; a denot se pribli`uva{e, doa|a{e dodeka ne dojde, neizmenet vo svojata sostojba na postepeno pribli`uvawe. Promenata se odbele`uva so dojde; ili pak, nikoga{ so doa|a{e. Neiz-meneto (su{tinski) traewe, iako intenzivnosta mo`ebi postapno na-rasnuvala; prigotvuvawe na nastanot; neostvaren obid da se izvr{i; prodol`itelen neuspeh vo ostvaruvaweto; ili poni{tuvawe na rezul-tatot – site zna~ewa potpa|aat pod invarijantnoto zna~ewe, kontekstu-alno obusloveno, vo minatoto opredeleno nesvr{eno vreme.° (Galton 1983: 137).

Vo staroslovenskiot jazik vtori~nite nesvr{eni iterativni gla-goli bile – vo odnos na nivnite derivaciski sredstva – mnogu retki, {to svedo~i deka ovoj vid glagolska derivacija po~nal da se razviva vo docniot praslovenski period. Site tie derivati spa|ale vo III grupa glagoli (spored A. Leskin) ~ii osnovi vo prezentot se obrazuvani so pomo{ na sufiksot: -je- / -jo-. Vo nea se razlikuvaat dve podgrupi: 1. bez sufiks vo infinitivno-preteritnata osnova i 2. so sufiksot -a- vo is-tata osnova. I vo dvete podgrupi korenot zavr{uva na soglaska ili na samoglaska. Najstarite glagoli od ovaa grupa, t.e. tie od korenskite glagoli, ~ii prezentski osnovi zavr{uvaat na prvobitni diftonzi, spa|aat vo raniot praslovenski period vo I grupa, kako na pr. bq6, bq1[i, biti ili mx6, mx1[i, mxti, so prezentskiot sufiks -e- / -o-:bq1[i, biti < bīj-e- : bī-tī < be-e-* : bī-te < bhe(ə)-e- : bhe-te-, i analogno mx1[i, mxti < me-e- : mū-te ← me-e- : mū--te (spor. Bori{ 2005). Ve}e vo ovoj, najraniot period, za koj mo`eme da gi rekonstruirame prvite procesi na glagolskata derivacija, zabele`uvame premestuvawa na gra-nicite me|u korenot i sufiksot koi – kako {to }e vidime ponatamu – se prisutni vo razvojot na iterativnata derivacija. Sli~no kako -to, izdelenoto od diftongot e, taka i -to od diftongot e, zaedno so su-fiksot -e- od prvata glagolska grupa, go dadoa po~etokot na tretata grupa so derivaciskiot sufiks -e-.

Ve}e vo staroslovenskiot jazik dosta ~esti se iterativni izve-denki {to imaat promena spored III grupa. Tie se obrazuvani na sledni-ov na~in:

Spored modelot na I podgrupa se menuvaat glagolite izvedeni so formantot -a-je- od glagolite:

– od I grupa, na pr. iarica6, iarica1[i, iaricati : iarek5, iare;e[i,

iare[ti (1. podgrupa – osnova na -ø-), sQbira6, sQbira1[i, sQbirati : sQber5, sQbere[i, sQbqrati (2. podgrupa – osnova na -a-);

– od II grupa, na pr. i]eza6, i]eza1[i, i]ezati : i]ezn5, i]ezne[i, i]ezn5ti; od III grupa, na pr. izbiva6, izbiva1[i, izbivati : izbi6,

21 izbi1[i, izbiti (1. podgrupa – osnova na -a-; od osnovite na -ě- nema iterativni izvedenki);

– od IV grupa, na pr. ostavl`6, ostavl`1[i, ostavl`ti : ostavl6, ostavi[i, ostaviti (1. podgrupa – osnova na -i-).

Spored modelot na 2. podgrupa se menuvaat glagolite izvedeni so

sufiksot -i-je- (vo infinitivot -ov-a-) od glagolite: – od II grupa, pr. minou6, minou1[i, minovati : min5, mine[i,

min5ti; – od III grupa, na pr. sQv3zou6, sQv3zou1[i, sQv3zovati : sQv3/5,

sQv3/e[i, sQv3zati; – od IV grupa, na pr. pr'm'nou6, pr'm'nou1[i, pr'm'novati :

pr'm'n6, pr'm'ni[i, pr'm'niti (Slowski 1950: 102-103). Slo`eniot sufiks -a-je- slu`i isto taka za obrazuvawe

odimenski glagoli, kako na pr. d'la6, d'la1[i, d'lati : d'lo; otQv']a6, otQv']a1[i, otQv']ati : otQv'tQ ´odgovor`; sli~no -i-je-: v'rou6, v'rou1[i, v'rovati : v'ra; radou6, radou1[i, radovati : radQ, rada, rado. Prenesuvaweto na eden paradigmatski model, koj e svrzan so izvesna morfemska struktura, kaj eden drug vid zborovi ili zborovi od istiot vid, no so druga morfemska struktura, doveduva do tretirawe na slo`e-nite sufiksi kako na prosti sufiksi (ponekoga{ so dve varijanti): -a-je- → -aje-; -i-je- → -ije- i -ov-a→ -ova. Vtoriot od ovie sufiksi ima, vsu{nost, sli~na struktura so prviot: -i-je- < *-o-e- (pred soglaska), -ov-a < *-o-a (pred samoglaska), spor. -a-je- < *-a-e- i *-a-Ø-. Prviot, me-|utoa, vo svojata dvoslo`na struktura e ostanat samo vo (severo-)isto~-noslovenskite jazici, dodeka vo drugite jazici se ima izvr{eno kon-trakcija, za {to svedo~i (vo nekoi jazici) dol`inata na sufiksnata sa-moglaska a, skratena podocna vo ostanatite jazici. Spor. gi slednive primeri: st.-sl. sQbira1tQ, ukr. zbiraє, rus. sobiraeт, belorus. zbirae, no pol. zbiera, d.-lu`.-srp. z(e)běra, g.-lu`.-srp. zběra, ~e{. sbírá, slova~ki zbiera, sloven. zbíra, hrv. sàbīrē i postara forma sàbīrā, srp. sàbūrā, mak. sobira, bug. sъbira.

Vo prezentot osnovnite glagoli i nivnite derivati pred nastav-kata za lice i broj imaat isti ili razli~ni fleksivni formanti, spor.: sQbira1-tQ, izbiva1-tQ, ostavl`1-tQ:

sQbere-tQ, izbi1-tQ, ostavi-tQ; minou1-tQ, sQv3zou1-tQ, pr'm'nou1-tQ, mine-tQ : sQv3/e-tQ, pr'm'ni-tQ. Seto toa dovelo do sozdavawe i

22 {irewe na novi formanti so koi se sozdavale sè ponovi sufiksni sredstva za obrazuvawe novi vtori~ni nesvr{eni glagoli.

Najstariot na~in na obrazuvawe na nesvr{eni glagoli bil vsu{-nost, paradigmatska derivacija. Taa se sostoi vo toa {to nesvr{eniot glagol preminuva vo tretata grupa so tematskiot sufiks -a- (seko-ga{ po soglaska) vo site formi, a vo prezentot go prima u{te i sufik-sot -je-, i so toa se menuva kako prvobitnite glagoli od III grupa, 2. pod-grupa, za {to svedo~i staroslovenskiot jazik, na pr. (pou]t5, pousti[i) poustiti → (pou]a6, pou]a1[i) pou]ati. Kaj pove}eto glagoli koren-skiot vokal vo prezentot se odol`uval, kako na pr. o → ō > a vo progoniti → progan`ti (Ctaposlovenski re~nik III 1982). Formantot -a- e verojatno istiot sufiks -a- {to podocna se javuva vo osnovite na III glagolska grupa, 1. podgrupa (bez tematskiot sufiks za infinitivot) kako st.-sl. sQbirati (sQbira6, sQbira1[i) i vo infinitivot na glagoli-te od I grupa, 2. podgrupa kako bqrati (ber5, bere[i), kako i od III grupa, 2. podgrupa kako v'`ti (v'6, v'1[i) – sroden so starite preteritni osno-vi kade {to eN2 > ā (Dobrev 1982: 66, 79, spor. Bednar~uk 1986 : 31). Ra-zlikata me|u ednokratnite i pove}ekratnite glagoli od ovoj tip vo osnovite za infinitivot i za minatite vremiwa se sostoi prvobitno ne vo nivnata zboroobrazuva~ka struktura, tuku vo morfonolo{kata kvantitativna alternacija vo korenot, spor. (iz)bqrati : izbirati {q : i < i : ī}.

Novite formanti nastanale vo vrska so fonetskiot razvoj na osnovite {to sodr`ele indoevropski diftonzi, a imeno na granicata me|u korenot i sufiksot -a-.

1. *-pe-ā- > *-pī-ā- > *-pī-ā- > *-pī-jā- > -pi-ja-: ispiti : ispi`ti, srp.

ispijati, pol. wypijać, no rus. iспiвaть, mak. ispiva, 2. *-po-ā- > *-pē-ā- > *-pē-ā- > *-pě-jā-: otQp'ti : otQp'vati, srp.

pevati, otpejati, pol. śpiewać (no za petelot: kogut piał od *pějālъ), rus.oтпevaть, mak. ispeva,

3. *-pe-ā- > *-p’o-ā- >║-p’o-ā- > *-p’ō-ā-║*-p’ō-ā- > *-p’ū-ā- ║- p’ū-ā- >*-pľū-vā- ║ *-pľū-jā- > -pľ uva- ║ -pľ uja-: pl2ti : ispl2vati, srp. ispquvati, pol. wypliwać, rus. vыпlevaть, mak. ispluka,

4. *-kop-o-ā- > *-kōp-o-ā- > *-kōp-ov-ā- > *-kup-ov-a-: koupiti : koupovati, srp. kupovati, pol. kupować, rus. пokuпaть, mak. kupuva,

5. *-krū-a- > *-krū--a- > -kry-va-: pokrxti : pokrxvati, srp. pokrivati, pol. rokrywać, rus. пokrыvaть, mak. pokriva,

6. *-sū-ā- > *-šū-ā- > *-šū-ā- >*-šī--ā- > -šiva-: [iti : [ivati, srp. sa{ivati, pol. zszywać, rus. s{ivaть, mak. so{iva.

23

Vo navedenite primeri vo prvite tri grupi vo nekoi od sovreme-

nite jazici, se javuvaat razli~ni sufiksi: -ja- ili -va-. Vo 1. grupa dvata elementa na prvobitniot diftong se ednorodni, t. e. predni, zatoa pr-vobitniot sufiks e -ja-. Vo 2. i 3. grupa elementite na diftongot (-o- i -e-) se razli~ni, t.e. predni i zadni, pa zatoa i sufiksite od samiot po-~etok mo`e da bidat razli~ni: -ja- i -va-. Me|utoa, vo 4. grupa dvata ele-menta na prvobitniot diftong se ednorodni, samo zadni, pa zatoa su-fiksot ima oblik -o-ā- (vo sovremenite jazici -ova-), isto kako i vo grupite 5. i 6. kade {to -va- se javuva po prvobitnata zadna samoglaska ū. Pri~ini za ova me{awe na sufiksite po s` izgleda ima pove}e: 1. Vo site slovenski jazici vo osnovite za sega{no vreme prvobitno imalo samo eden sufiks koj po~nuva so j (-je-); 2. Vo eden del od severnosloven-skite jazici (dolnolu`i~kiot, polskiot, beloruskiot i ruskiot) samo-glaskata i po zatvrdnatite soglaski (razli~ni vo sekoj od niv) premina-la vo u, so {to se sozdala mo`nost za analogni vlijanija na 5. grupa gla-goli (od tipot na osnovite kako pol. rokrywać) vrz 6. grupa (pol. zszywać); 3. Vo ukrainskiot jazik sekoe i > y, {to isto taka mo`elo do dovede do nekoi analogni zameni; 4. Obratno, vo ju`noslovenskite jazi-ci sekoe y > i, spor. ja zamenata vo mak. ispiva nasprema st.-sl. ispi`ti; 5. Obop{tuvaweto na -uva- (ili -ue-) vo makedonskite govori mo`elo isto taka da povlijae vrz me{aweto na sufiksite -va- i -ja-. Sepak, pro-blemot bara poopse`no istra`uvawe vrz pogolem materijal od site slovenski jazici, i toa pred sè vo dijahroniski aspekt.

Kako {to vidovme, sufiksot -va- e nastanat od -a- so prethodnoto proteti~no . Imeno, sufiksot -a- vo izvedenkite ~ij koren zavr{uva na pie. -i- i ū (-i- > ǔ, st.-sl. Q; ū > u, st.-sl. x), a isto taka i pred diftonzite so i: (e > 'i, st.-sl. 2, kako i o > i, st.-sl. ou, na pr. *krū- > *kry-, *mū- > *my-, st.-sl. krxti, mxti) se pro{iruva vo -va-. Ovie glago-li koi – kako korenski osnovi – bea vklu~eni vo III glagolska grupa i – kako i site drugi glagoli od ovaa grupa – pro{ireni vo prezentot so sufiksot -je- / -jo-, st.-sl. 1. edn. krx6, mx6, 2. edn. krx1[i, mx1[i. Oblicite na korenite kako krx-, mx- bile preneseni vo prezentskite formi od infinitivnite osnovi. No vo ruskiot jazik imame dosega: kroю, moю i kroe{ь, moe{ь kade {to o < ъ < *ǔ, no vo infinitivot: krыть, mыть co y < *ū. Dodavaweto na sufiksot neposredno do korenite kako krx- vo praslovenskiot jazik bilo nevozmo`no poradi novata struktura na slogot. Imeno, slogovite se otvoreni od edna strana, a od druga strana reducirani bile kompliciranite konsonantski grupi kako i spoevi od vokali (Pjanka 2000: 123-148). Za da se izbegne poslednoto, se pojavuvaat proteti~ni glajdovi, a poto~no – pred ili po

24 zadnite samoglaski – glajdot : *-krū--a- > *-kry-va-, *-mū--a- > *-my-va-, spor. st.-sl. pokrxvati, oumxvati : pokrxti,oumxti, od kade {to sufiksot -va- se prenesuva kaj glagolite ~ii osnovi zavr{uvaat so drugi samog-laski. Tematskoto -і- (vo IV grupa, 1. podgrupa) pred vokalniot sufiks -a- preminuva vo j koe ja smeknuva prethodnata soglaska (na pr. -n-і-a- > -nja- > -ńa-). Vo makedonskiot jazik vo pove}eto govori mekite soglaski zatvrdnale, pa zatoa takvite glagoli preminale vo drug tip, spor. srp. mewa i mak. mewa → mewava → menuva.

Poseben na~in na obrazuvawe osnovi na iterativnite glagoli bi-lo menuvaweto na apofonskiot stepen (ē : e : e : ø : o : o : ō) vo korenskata morfema kaj nekoi glagoli:

1. e → e → ĭ → ь → / (podocna: > ø; > e – vo site slovenski ja-

zici osven vo jugozapadnite, > a – vo {tokavskite jazici, > [ə, a] <e, a> – vo slovene~kiot jazik) .

2. o → o → ŭ → ъ → / (podocna: > ø; > o vo isto~noslovenski-te i vo makedonskiot jazik, > [ə] <ъ> – vo bugarskiot jazik, > a – vo {tokavskite jazici, > [ə, a] <e, a>, > e – vo zapadnoslovenskite jazici.

3. e → ē → ě (podocna: > e – vo makedonskiot, srpskiot, ruskiot, beloruskiot, > іje / je (e, і) – vo hrvatskiot, bosanskiot, crnogorskiot i srpskiot, > і – vo ukrainskiot, > [ė] – vo slovene~kiot <e> i vo lu`i~-ko-srpskite <ě> jazici).

4. o → ō → a (vo site slovenski jazici). Vo makedonskiot jazik kaj iterativnite glagoli se javuvaat sled-

nive alternacii: e : i, (zbere : zbira), ø : i (umre : umira) i drugi; nekoi od niv – poznati vo makedonskite govori (otvori → otvara, zeme → zima) – ne se vlezeni vo literaturniot jazik. Po ovoj princip izvedeni se makedonskite nesvr{eni glagoli od glagolite {to £ pripa|aat na I grupa: zbere → zbira, umre → umira, zapre → zapira, izvre → izvira, na II grupa: na~ne → na~ina, prepne → prepina i na III grupa: postele → postila, no vo IV grupa nema promena na korenskiot vokal: pu{ti → pu{ta, spremi → sprema, primi → prima, otvori → otvora, ostavi → ostava, popravi → poprava, frli → frla, fati – fa}a i red drugi (Koneski 1967: 388), no sepak udri → udira. Ovoj tip derivati s¡ u{te e poznat vo site sovremeni slovenski jazici.

Na okolu 10 iljadi glagoli {to zavr{uvaat na -a, registrirani vo obratniot re~nik na makedonskiot jazik (Mili~i} 1967), na oddelnite zboroobrazuva~ki formanti im pripa|aat pribli`no: -uva 7700, -va 300, -iva 200, -ava 150, -eva 130. Makar {to me|u prvo- i vtoroplasiraniot sufiks ima golema disproporcija; vo formalnite dubleti naj~esto se javuvaat tokmu parovite -uva / -va. Vo oddelni slovenski jazici deriva-tite so sufiksot -va- se javuvaat pred sè kaj iterativnite glagolski de-

25 rivati obrazuvani od glagolite {to £ pripa|aat na III grupa vo staro-slovenskiot jazik, iako ima i takvi {to im odgovaraat na I i na IV grupa, a se pojavuvaat i oddelni glagoli {to im odgovaraat na glagoli-te od I i od V grupa.

Me|u derivatite na -va vo tritomniot re~nik (RMJ 1961-1967) ima grupa leksemi povrzani so izvesni poliwa koi se pofrekventni vo di-jalektnata leksika (ili prvo opredeleni kako dijalektizmi, odnosno zborovi zemeni od narodnata poezija) ili pak od antropoetni~kiot leksi~ki sloj, povrzan so narodnite obi~ai i obredi, a i so duhovnosta na pravoslavnata crkva, vo ~ij jazik i dosega se sre}avaa arhai~ni cr-kovnoslovenski zborovi i formi, po~esti otkolku vo op{tiot jazik. Tuka spa|aat, me|u drugite, slednive glagoli: 1. prevr}ava (dijal.), v. pre-vrtuva; soneva (dijal.), v. sonuva; nao|ava (dijal.), v. nao|a; cewava (dijal.), v. cenuva; obi~ava (nar. poez.); raznava (nar. poez.), v. uznava; izvava v. izva-duva; tak{ava (= taksuva se) od taksa se; 2. osve{tava (knjiž.); sve}ava; blago{ava (arh.) v. blagoslovuva; blo{ava (razg.) v. blagoslovuva; obo`ava; kr{tava; ven~ava; stroeva v. strojuva (uglavuva veridba); vi|ava (ce) v. vidyva (ce); go{tava; gre{ava; razre{ava; pro{tava; za-ve{tava; 3. zabava od zabavi; go|ava v. goduva; sme}ava ipf od smete pf; za-borava; pretrava ipf (i pretrajyva), v. premol~uva; nedoumeva; zasedava. Kaj ovie tipovi leksika oddelnite osnovi se spojuvaat so mal broj pre-fiksi (najmnogu do pet), a nekoi se samo besprefiksni.

Od strukturna gledna to~ka tuka mo`e da se izdelat pove}e grupi: 1. Formant -va-: 1.1. Glagoli izvedeni od osnovi na -a-: 1.1.1. Imperfektivni glagoli izvedeni od imperfektivni

glagoli: obi~ava ipf; spor. bug. obi~am ipf, 1.1.2. Imperfektivni glagoli izvedeni od perfektivni glagoli: ven~ava ipf od ven~a pf; spor. rus. venь~avaть ipf, bug. ven~avam ipf

od ven~aя pf, srp. ven~avati ipf od ven~ati ipf / pf, pol. zwieńczać ipf, wieńczuć ipf; spor. st.sl. v'nq;ati ipf / pf;

osve{tava ipf od osve{ta pf, spor. osvetuva ipf od osveti pf; spor. rus. osveщaть, bug. osveтяvam / osveщavam, cpp. osve{ћavati / osve{ћivati / osve{tavati (crk.) ipf od osve{tati pf, pol. oświecać ipf; spor. st.sl. osv']ati,

1.2. Glagoli izvedeni od osnovi na -i-: 1.2.1. Imperfektivni glagoli izvedeni od imperfektivni

glagoli: nao|ava ipf v. nao|a ipf; spor. belor. пahad`acь ipf, bug. nahodя se ipf

(refl.), srp. reg. nahaђati ipf,

26

sve}ava ipf od sveti ipf (za obred); spor. rus. osvящaть, bug. osveщavam ipf od osveтя, cpp. osve{tavati od osve{tati / osvetiti pf, pol. roświęcać; spor. st.sl. sv3]ati;

1.2.2. Imperfektivni glagoli izvedeni od perfektivni glagoli: vi|ava ipf od vidi pf, spor. vi|a ipf, v. viduva; spor. bug. vi`dam ipf,

cpp. viђevati i viђati ipf, rus. zavidovaть ipf; spor. st.sl. vidovati, go|ava ipf od godi pf, v. goduva ipf; spor. rus. uгo`daть ipf, bug.

godяvam ipf od godя pf, cpp. pogaђati ipf od pogoditi, pol. dogadzać ipf, spor. st.sl. godovati,

gre{ava ipf od gre{i pf; spor. rus. soгre{aть, bug. sъгreшaвam, cpp. sagre{ivati, pol. rozgrzeszać ipf, spor. st.sl. sQgr'[ati,

zave{tava ipf od zave{ta pf; spor. zavetuva ipf od zaveti pf; spor. rus. zaveщaть ipf / pf; bug. zaveщavam, cpp. zave{tavati ipf od zave{tati pf, spor. st.sl. zav']ati,

prevr}ava ipf v. prevrtuva ipf, od prevrti pf; spor. bug. prevrъщam, srp. prevrћati, pol. rrzewiercać ipf,

pro{tava ipf od prosti pf; spor. rus. пroщaть, bug. пroщavam, cpp. pro{tavati ipf, spor. st.sl. pra]ati,

razre{ava impf od razre{i pf; spor. rus. razre{aть, bug. razre{vam, cpp. razre{avati / razre{ivati ipf, spor. st.sl. razdr'[ati,

stroeva ipf od stroi pf, v. strojuva; spor. bug. sтroяvam ipf od stroя pf,

cewava ipf v. cenuva impf (´pazaruva`) od ceni pf; spor. rus. ocenivaть ipf, bug. ocenяvam ipf od ocenя pf, srp. ocewivati, pol. oceniać ipf;

1.2.3. Imperfektivni glagoli izvedeni od dvovidski glagoli: go{tava ipf od gosti ipf / pf; spor. rus. uгoщaть ipf, bug. гoщavam i

uгoщavam ipf od гosтя pf, cpp. gostovati i ugo{ћavati, pol. gościć i ugaszczać ipf,

kr{tava impf od krsti ipf / pf; spor. rus. kreщaть, bug. krъщavam ipf, cpp. kr{ћavati i kr{tavati ipf od krstiti pf, spor. st.sl. krq]ati;

1.3. Glagoli izvedeni od osnovi na -e-: 1.3.1. Imperfektivni glagoli izvedeni od perfektivni glagoli: sme}ava ipf od smete pf (´zbuni`); spor. bug. smeтam, cpp. smetati

ipf; 2. Formant -a-: 2.2. Glagoli izvedeni od osnovi na -i-: 2.2.1. Imperfektivni glagoli izvedeni od imperfektivni

glagoli: soneva ipf v. sonuva ipf; spor. rus. sniтcя, bug. sъnuvam, cpp. cawati

ipf,

27

2.2.2. Imperfektivni glagoli izvedeni od perfektivni glagoli: zabava ipf od zabavi (za vreme) pf; spor. rus. zabavlять, bug.

zabavяm, cpp. zabavqati ipf, zaborava ipf od zaboravi pf; spor. bug. zabravяm, cpp. zaboravqati

ipf, zasedava ipf, od zasedi se pf; spor. rus. zasedaть, bug. zasedavam, cpp.

zasedati / zasedavati, spor. st.sl. zas'd'ti, obo`ava / (retko) obo`uva ipf; spor. rus. obo`aть ipf od obo`iть

pf, bug. obo`avam ipf, cpp. obo`avati ipf od obo`iti pf; 2.3. Glagoli izvedeni od osnovi na -e-: nedoumeva ipf; spor. rus. nedoumevaть, bug. nedoumяvam ipf; spor.

st.sl. iedooum'ti, -16 ipf, pretrava ipf (i pretrajyva) od pretravi pf (´premol~uva`); spor.

bug. пreтraйvam, cpp. pretrajavati ipf, raznava ipf < *razznava ipf (´uznava`); spor. cpp. raznavati (se) ipf,

od raznavati (se) pf, pol. rozeznawać się ipf. So pogolem broj prefiksi se spojuva sosema mal broj nesvr-

{eni glagoli na -va-. Toa se slednive derivati (vo zagrada se dava eden od prefiksite, a na krajot op{tiot broj na prefiksite) so osnovi od III (st.-sl.) glagolska grupa: (pre)biva 26, (za)kriva 26, (za)greva 22, (za)seva 18, (za)leva 16, (za)peva 14, (is)piva 14, (za){iva 14, (pre)liva 13, (za)viva 13, (po)znava 13, (pre)pliva 12, (is)triva 11, (za)spiva 10, (za)veva 9, (pre)gniva 8, (o)`niva (v. (o)`neva 5) 8, (iz)miva 8, (na)smeva 8, (zo)vriva 7, (za)deva 6, (o)`neva 5; i od IV (st.-sl.) glagolska grupa: (na)prava 20, (pot)se}ava 6.

Sepak, pogolemiot del na nesvr{enite glagoli so sufiksot -va- go so~inuvaat glagolite so visoka frekvencija vo jazikot, stilisti~ki neutralni, koi obrazuvaat zboroobrazuva~ki gnezda so pove}e prefik-si. Kaj niv e uo~liva tendencijata sufiksot -va- (sli~no i -a- po koren-skoto ~v-) da se zamenuva so -uva-, osobeno vo razgovorniot jazik, {to e op{tolingvisti~ko pravilo deka elementite koi se osobeno ~esti vo jazikot gi potisnuvaat elementite so niska frekvencija.

[ireweto na formantot -va-/-va-je-, koj e nastanat – po pat na fo-nolo{ki procesi – od prvobitniot sufiks -a-, vo spoj so prethodniot glajd kako del od diftongot vo korenot ili kako proteza vo spoj na sufiksnoto -a- po zadna samoglaska, be{e prodol`eno so analogni pro-cesi kaj spoevite so neednorodnite (zadni i predni) fonolo{ki ele-menti na morfolo{kiot jazel, od koi prvobitna be{e konkurencijata na sufiksite -va-/-va-je- i -ja-/-ja-je- kaj istite posebni glagoli ili zbo-roobrazuva~ki tipovi, {to gi izdiferencira slovenskite jazici. Os-ven toa, za obrazuvawe iterativi slu`el sufiksot -ova-/-ije-. Derivati-te obrazuvani so ovie sufiksi spa|aat vo 3. glagolska grupa. Sufiksite

28 -va-/-va-je-, -a-/-ja-je- pretrpele fonetski promeni: vo zapadno- i vo ju`-noslovenskite jazici: -va-/-va-je-, -a-/-ja-je- > -va-/-vā-, -a-/-jā-, a vo nekoi, kako vo makedonskiot: > -va-/-va-, -a-/-a: na pr. mak. (ti) re{ava{ : (ti) re{ava{e kako (ti) razre{ava{ : (ti) razre{ava{e, no rus. (tы) re{ae{ь : (tы) re{al kako (tы) razre{ae{ь : (tы) razre{al, spor. st.-sl. (tx) r'[a1[i : (tx) r'[alQ kako (tx) razdr'[a1[i : / (tx) razdr'[alQ. Kaj glagolite kako mak. osve{tava ipf od osve{ta pf (st.-sl. osv']a6, osv']a1[i, osv']ati ipf od osv']5, osv'ti[i, osv'titi pf) po izvr{uva-weto na kontrakcijata a pred dodavaweto na sufiksot -va- se pojavile mnogu homonimni formi, kako aoristot od ipf osv']ati : osv']ahQ i im-perfektot od pf osv'titi : osv']ahQ < osv']aahQ.

Kaj eden del od tie glagoli se pojavil sufiksot -va- za imperfek-tivizacija: osve{tava ipf : osve{ta pf, spor. st.-sl. osv']avati ipf (samo vo Codex Suprasliensis) i osv']ati ipf (~esta forma), dodeka nekoi drugi prvo stanale dvovidski (v'nq;a6, v'nq;a1[i, v'nq;ati ipf / pf), a potoa razdelni vo pogled na vidot: mak. ven~ava ipf : ven~a pf, bug. ven~avam ipf : ven~aя pf, no srp. ven~avati ipf : ven~ati ipf / pf vo edna postara sostoj-ba. Ponatamo{en ~ekor vo razvojot na ovoj sufiks e negovoto navlegu-vawe vo drugi grupi, a osobeno vo IV grupa: pro{tava ipf : prosti pf (spor. st.sl. pra]ati ipf: prostiti pf). Dodeka sufiksot -va- sleduva po su-fiksot -a-, sufiksot -i- e zaguben vo derivatite od ovaa grupa vo soglas-nost so fonolo{kiot proces na preminuvawe na samoglaskata i pred druga samoglaska vo j i gubeweto na toa j po izvr{uvaweto na jotacijata na prethodnata soglaska (ili konsonantska grupa), na pr. ~yt-i-a-va- > ~yt-j-a-va- > ~ šť-a-va- > ~ št-a-va-. Vo -e-grupata sufiksot -e- < -je- se gubi potpolno pred dodadeniot formant -va-, spor. poznava ipf : poznae ipf < rozpa-je- ipf.

Prvobitnata forma na makedonskiot sufiks -uva- bila ista kako vo pove}eto sovremeni slovenski jazici i vo staroslovenskiot, t.e.-ije- vo osnovite za sega{no vreme i -ova- vo osnovite za minato vreme. Ne-govoto edna~ewe vo makedonskite govori se dol`i na toa {to site drugi sufiksi slo`eni so -va- imaat samo eden oblik (-ava-, -iva-, -eva-). Edna~eweto vo -ue- (vo vele{kiot govor) e nastanato spored glagolska-ta -e- grupa vo prezentot koja, kako edinstvena, go ima ovoj sufiks vo site konjugaciski formi. Osven vo makedonskiot, sufiksot -uva- e is-to taka dosta ~est vo ukrainskiot jazik. Sli~no kako vo makedonskiot, toj e nastanat od formata -ova- pod vlijanie na paralelnata forma -uє- koja se upotrebuva sega vo ukrainskiot vo prezentot. Sepak, me|u ukra-inskiot jazik i makedonskiot postojat, vo ovoj pogled, dve razliki: 1. Ukrainskiot sufiks ne e vo tolkav stepen gramatikaliziran, bidej}i vo nego starite sufiksi se dobro za~uvani; 2. Oblikot -uva- se javuva

29 samo vo infinitivot i vo formite za minato vreme, vklu~uvaj}i ja glagolskata pasivna pridavka, na pr. viпisuvaтi; vіn viпisuvav, vona viпisuvala; viпisuvan : viпisaтi; vіn viпisav, vona viпisala; viпisuvan, no vo sega{no vreme za~uvani se starite formi: viпisuю, viпisuє{, viпisuє : viпi{u, viпi{e{, viпi{e (Ukrainski re~nik 1975). Vo make-donskite dijalekti istiot proces prodol`il so izedna~uvawe na dvete varijanti na praslovenskiot sufiks na dva na~ina: 1. -ue- / -uva- → -ue- (vo vele{kiot govor), 2. -ue- / -uva- → -uva- (vo prilepskiot govor), od koi prvata be{e primena vo literaturniot jazik vo 1945 godina, i zameneta so vtorata vo 1950 godina.

Vo beloruskiot obraten re~nik, vo koj ima nad 100 iljadi zborovi, nema nieden zbor so sufiksot -uva-. Me|utoa vo toj jazik nemu mu odgo-vara sufiksot -va- po soglaska: vыпisvacь; ёn vыпisvaў, яna vыпisvala; vыпisacь; (ёn) vыпisvaў, (яna) vыпisvala; vыпisan, no i tuka vo sega{no vreme se za~uvani starite formi: vыпisuю, vыпisue{, vыпisue : vыпi{u, vыпi{e{, vыпi{e (Barto{evi~, Komendancka 1988-1989). Primerite so glajdovite poka`uvaat kako nastanale takvite derivati: ў: razraўnoўvacь, vыmudroўvacь – razramnuva, izmudruva; naseйvacь, dakroйvacь – nasejuva, dokrojuva. Se raboti tuka za naplastuvawe na dva sufiksa: (*roz-ro-in-o[a]-a-te > *roz-ro-ьn-o-va-tі >) raz-raўn-oў-va-cь ´raz-ramnuva`, (*vy-mdr-o[a]-a-te > *vy-mdr-o-va-ti) vы-mudr-oў-va-cь ´izmudruva`: (*na-sē-[a]-a-te > *na-sē-va-tі >) na-seй-va-cь ´nasejuva`, (do-kro [a]-a-te > do-kro-va-ti) da-kroй-va-cь ´dokrojuva`. Ovie rekonstruk-cii na glagolite koi pred sufiksot -va- imaat glajdovi ў i й doka`uva-at deka vo beloruskiot jazik vrz prvobitnite imperfektivno-itera-tivni sufiksi -a- i -oa- se naplastil sufiksot - va-, so toa {to samo-glaskata a (odnosno sufiksot -a-kako del od ovie slo`eni formanti) otpadnala od fonolo{ki pri~ini. Imeno, vo ovoj jazik dvojni samog-laski se javuvaat isklu~ivo na `ivi morfemski granici. Bidej}i glaj-dovite, koi fonetski se vokali, vo morfonologijata i vo fonologijata na slovenskite jazici imaat status na konsonanti, ovaa struktura na iterativnite glagoli mo`ela da bide prenesena na sonantite i na kon-sonantite (ablomvacь, abmanvacь; vыпisvacь) i da stane tipi~na za be-loruskiot jazik. Verojatno takvo (iako mo`ebi i postaro) bilo i nas-tanuvaweto na bugarskite imperfektivi od tipot пomilvam, zaпrikazvam. Vo makedonskite govori verojatno ovie morfofonolo{-ki strukturi ne bile tolerirani, zatoa imame samo tragi od niv (spor. podolu).

Upotrebata na sufiksot -va- po soglaska vo bugarskiot jazik ne e sistemska, a i nejzinata distribucija ne e sosem jasna: „Izborъt na nas-tavkata se opredelя ot prinadle`nostta kъm opredeleno spre`enie i razred. Pri nяkoi razredi imperfektivizaciяta se sъprovo`da ot zvuko-vi promeni v korena na glagola. [...] ~rez nastavki za imperfektivizaciя

30 se obrazuvat vtori~ni nesvъr{eni formi. Izklю~enie v tova otno{e-nie pravяt svъr{enite osnovi, v ~iйto sъstav ima slovoobrazovatelna ili vidoobrazuvaщa nastavka, sъdъr`aщa zvuk v, osobeno ako toй e sled sъglasna, na pr.: пrodikтuvam, пodeйsтvuvam, пomilvam, zaпrikazvam, izvoюvam, sъгlasuvam.° (Gramatika na bъlgarskiяt ezik 1983: 264-265).

Za se objasni pojavuvaweto/nastanuvaweto na vakvite formi mo-`e da ni pomogne eden makedonski glagol. Imeno, vo makedonskiot ja-zik pokraj nesvr{eniot ednokraten glagol klade postoi i iterativen glagol klava. Vtoriot go nema vo bugarskiot: klada gl. nsv. Tя ne umee da klade ogъn. (Andrej~in 1976) i vo srpskot jazik: klasti, kladem svr{. i nesvr{., zast. i pokr. (Matica srpska, Matica hrvatska 1967 II). Toj ne postoi, isto taka, ni vo hrvatskiot. Me|utoa, vo beloruskiot jazik ite-rativnata osnova -kladvacь se javuva vo 30 derivati so prosti i so slo-`eni prefiksi, na pr. nakladvacь (Barto{evi~, Komendancka 1988-1989), dodeka vo ruskiot ima 17 derivati, no so osnovata -kladыvacь, na pr. nakladыvacь (Zalizwak 1977); sli~no, vo dolnolu`i~ko-srpskiot (nakładowaś – Klos, @imska, [jatkovska 1988), gornolu`i~ko-srpskiot (nakładować – Jakuba{ 1954), no isto taka i so prostiot sufiks -a- vo slovene~kiot jazik (nakládati), kako i vo ~e{kiot (nakládati [covp. nakládat] – Slavi~kova 1975), vo slova~kiot (nakladať – Mistrik 1976) i vo polskiot (nakładać – G`egor~ikova, Puzinina 1973), sli~no kako vo staroslovenskiot jazik: nakladati (Ctaposlovenski re~nik 1966-1997).

Vo trиtomniot re~nik na makedonskiot jazik nao|ame i eden drug takov glagol, izvava, so ispra}awe kon po~estata forma (v. izvaduva). Najverojatno, toj e nastanat od formata *izvadva, sli~no kako klava od *kladva.

* *

*

Mnogu e verojatno deka vo po~etokot na razvojot na iterativnata derivacija mo`at da se izdelat nekolku fazi:

1. Dodavawe na sufiksot -a- kaj korenskite osnovi kaj grupata I 1., II so konsonantski koreni, kako i kaj IV 1. so sufiksot -i- (-i-a > -ja- > ‘-a-);

2. Dodavawe na sufiksot -a- kaj korenskite osnovi kaj grupata III 1. – bez sufiks – so korenite koi vo indoevropskiot jazik zavr{uvale na glajdovi ili i-e. sonanti i i i – {to dovelo do pro{iruvawe na sufik-sot -a- vo -ja- i -va-;

3. Pro{iruvawe na upotrebata na sufiksot -ije- / -ova-; 4. Pro{iruvawe na sufiksot -va- vo -iva- i -ěva- po pat na apsorp-

cija na konjugaciskite sufiksi (od IV grupa) ili korenski zavr{oci (-iva- i -uva);

31

5. Izedna~uvawe na sufiksite -iva- i -uva- vo ju`noslovenskite ja-zici vo vrska so fonetskata promena u > i;

6. [irewe na sufiksot -va- po korenskite konsonantski osnovi po analogija na -ja- (> ‘-a-), {to e ostanato vo beloruskiot i vo bugarskiot jazik (poseben e slu~ajot vo makedonskiot: ima uprostuvawe na konso-nantskata grupa vo *kladva > klava, *izvadva > izvava);

7. Zaemni vlijanija na dvete formi na sufiksot -ije- / -ova- vo ma-kedonskiot i delumno vo ukrainskiot jazik.

32

Literatura:

Andrej~in 1976: Lюben Andreй~in i dr., Bъlгarski тъlkoven re~nik, Sofiя. Barto{evi~, Komendancka 1988-1989: Albert Bartoszewicz, Irena Komendancka,

Słownik a tergo współczesnego języka białoruskiego, Warszawa. Bednar~uk 1986: Leszek Bednarczuk, Wprowadzenie, [vo:] ped. Leszek Bednarczuk,

Języki indoeuropejskie, t. I, Warszawa. Bori{ 2005: Wiesław Boryś, Słownik etymologiczny języka polskiego, Kraków. Galton 1983: Xepbept Galton, Osnovnoto i hipoteti~noto zna~ewe na make-

donckoto minato nesvr{eno opredeleno vpeme, [vo:] Makedonski jazik 34, 135-142.

Gramatika na bъlgarski ezik 1983: red. Stoяn Stoйkov, Gramaтika na sъvremenniя bъlгarski ezik, t. II, Sofiя.

G`egor~ikova, Puzinina 1973: Renata Grzegorczykowa, Jadwiga Puzynina, Indeks a tergo do Słownika języka polskiego pod redakcją Witolda Doroszewskiego, Warszawa.

Dobrev 1982: Ivan Dobrev, Sтarobъlgarska гramaтika. Teoriя na osnovite, Sofiя.

Zalizwak 1977: A. A. Zaliznяk, Grammaтi~eskiǔ slovarь russkoгo яzыka, Moskva.

Jakuba{ 1954, Filip Jakubaš, Hornjoserbsko-němski słownik, Budyšin / Bautzen. Klos, @imska, [jatkovska 1988, Zdzisław Kłos, Dorota Rzymska, Ewa Siatkowska,

Indeks a tergo do dolnołużyckiego słownika Arnošta Muki, Warszawa. Koneski 1967, Bla`e Koneski, Gramatika na makedonskiot literaturen

jazik, del I i II, Skopje. Matica srpska, Matica hrvatska 1967, Re~nik srpskohrvatskoga kwi`evnog

jezika, Novi Sad, Zagreb. Mili~i} 1967: Vladimir Mili~i}, Obraten re~nik na makedonskiot jazik,

Skopje. Mistrik 1976: Jozef Mistrík, Retrográdny slovník slovenčiny, Bratislava. Murgoski 2005: Zoze Murgoski, Re~nik na makedonskiot jazik, Skopje. Pjanka 2000: Włodzimierz Pianka, Gramatyka konfrontatywna języków

słowiańskich z komentarzami historycznymi (25-306) – kako 1. tom na trudot: Włodzimierz Pianka, Emil Tokarz, Gramatyka konfrontatywna języków słowiańskich, t. I., Katowice.

RMJ 1961-1967, red. Bla`e Koneski, Re~nik na makedonskiot jazik, t. I-III, Skopje.

Slavi~kova 1975: Eleonora Slavíčková, Retrográdní morfematický slovník češtiny, Praha Slowski 1950: Stanisław Słoński, Gramatyka języka starosłowiańskiego

(starobułgarskiego), Warszawa. Ctaposlovenski re~nik 1966-1997: gl. red. Josef Kurz, Zoe Hauptová, Slovník jazyka

staroslověnského, t. I- IV, Praha. Ukrainski re~nik 1975: red. L.S. Palamar~uk, L.G. Skripnik, Ukraïnsьko-

rosіsьkiй slovnik, Kiïv.

33

Natalija Prasolova

SEMANTIKA SVЯZOЧNOGO GLAGOLA "SUM° V

BINOMINATIVNЫH PREDLO@ENIЯH MAKEDONSKOGO ЯZЫKA

V svяzi s ponяtiem «svяzka» v mirovom яzыkoznanii obsu`daetsя zna~itelьnый krug problem, sredi kotorыh i vopros o zna~enii svяzo~nogo glagola, i, sootvetstvenno, ego vozmo`naя rolь v formirovanii semantiki predlo`eniя. Opredelenie statusa svяzki, nesomnenno, zavisit ot ponimaniя i ocenki eё roli v predlo`enii. Tradicionno svяzkoй s~itaetsя «neznamenatelьnoe ili poluznamenatelьnoe slu`ebnoe slovo, slu`ebnый эlement, osnovnoй grammati~eskoй funkcieй kotorogo яvlяetsя ukazanie na predikati-vnыe kategorii». A sobstvenno «svяzыvaющeй» funkcii svяzo~nogo glagola pripisыvaetsя «soputstvuющaя» rolь, kotoraя, po nablюdeniяm Zoi Novo`enovoй, mo`et vыdvigatьsя na pervый plan, v slu~ae esli svяzka ocenivaetsя vne kategorii predikativnosti [Novo`enova 2001: 29].

V makedonskom яzыkoznanii sobstvenno lingvisti~eskoe izu~enie svяzo~nogo glagola osmыslivaetsя, v osnovnom, vmeste s ponяtiem sostavnogo imennogo skazuemogo. Kak otme~aюt grammatiki makedonskogo яzыka, «svяzo~nый glagol sum vmeste s predikativnыm opredeleniem obrazuюt imennoe sostavnoe skazuemoe, v kotorom glagol vыstupaet v ka~estve svяzki, a predikativnoe opredelenie – imennoй ~astью sostavnogo skazuemogo. V эtih slu~aяh predikativnoe opredelenie mo`et bыtь vыra`eno prilagatelьnыm, pri~astiem, suщestvitelьnыm, ~islitelьnыm, mestoimeniem – obы~no bez ~lennoй morfemы, ono soglasuetsя s podle`aщim v rode i pade`e», napr.: Toj mi e kom{ija; Ovie deca se mali i dr. [Usikova 2000: 179; Usikova 2003: 254].

V analiziruemыh binominativnыh predlo`eniяh (dalee BP) imennaя ~astь skazuemogo predstavlяet soboй imennuю gruppu, vыra`ennuю suщestvitelьnыm, slovoso~etaniem s suщestvitelьnыm v roli glavnogo slova ili mestoimeniem bez grammati~eskih priznakov pod~ineniя. Dlя makedonskogo яzыka, bezuslovno, termin «binominativnыe predlo`eniя» primenяetsя uslovno, poskolьku v яzыke otsutstvuet sistema imennыh pade`nыh okon~aniй. Dannыe

34

konstrukcii interesnы tem, ~to яvlяюtsя izomorfnыmi: imeя odinakovuю strukturu, oni vыra`aюt razli~nыe semanti~eskie otno-{eniя. Sootvetstvenno, i svяzo~nый glagol sum v binominativnыh pre-dlo`eniяh sposoben vыpolnяtь raznыe semanti~eskie zada~i.

V monografii L.Minovoй-\urkovoй otme~eno, ~to, pomimo svяzo~nogo zna~eniя (Toj e dobar; Tie bea prijatni lu|e i dr.), glagolu sum v makedonskom яzыke pripisыvaюt zna~enie vspomogatelьnogo glagola v ramkah slo`nыh glagolьnыh vremen (Jas sum do{ol; Ti be{e izlegol i dr.), a tak`e polnozna~nogo glagola blizkogo po zna~eniю glagolam iznesuva, se nao|a, prestojuva i dr., t.e. glagolam prebыvaniя i peremeщeniя (Toj e vo gradov; Kumanovo e na sever od Skopje i dr.) [Minova-\urkova 1994: 66].

Nesomnenno, ~to formы glagola sum (i ego эkvivalentov v drugih яzыkah) v sintaksi~eskom otno{enii яvlяюtsя zavisimыmi ot svoego obяzatelьnogo okru`eniя po pri~ine svoeй semanti~eskoй neopredelennosti i abstraktnosti. Mnogie lingvistы vыskazыvalisь ob abstraktnosti glagolov gruppы *esse; nekotorыe i vovse podnimali ruki, govorя o nevozmo`nosti opredeleniя ih semantiki. Tak, D.Laйonz [1978], na materiale angliйskogo яzыka, nazыvaet glagol to be semanti~eski pustыm, «fiktivnыm», kotorый poro`daetsя li{ь grammati~eskimi pravilami яzыka. N.Ю.[vedova, rassmatrivaя glagol bыtь, imenuet ego «tainstvennыm», pripisыvaet emu osoboe mesto v obщeй sisteme glagolov i predlagaet rassmatrivatь ego ne kak polnozna~noe slovo, a kak «polifunkcionalьnый deйkti~eskiй glagol, sposobnый obozna~atь tot ili inoй tip soobщeniя» [[vedova 2001: 6]. V.A.Belo{apkova `e vidit v эtom komponente skazuemogo osobый ne-glagolьnый formant – «slu`ebnoe slovo, imeющee grammati~eskie formы nakloneniя i vremeni, podobno glagolu, no ne яvlяющeesя glagolom, tak kak ono ne obozna~aet nikakogo processualьnogo priznaka (deйstviя)» [Belo{apkova 1977: 89]. Soglasno Я.I.Roslovcu, «ot glagolьnoй semantiki v svяzke bыtь sohranilsя li{ь namek na zna~enie bыtiя» [Roslovec 1970: 304].

V sovremennoй russkoй lingvistike dlя traktovki semanti~eskoй funkcii svяzok, ih smыslovoй prirodы va`nuю rolь sыgrali logiko-se-manti~eskie napravleniя v яzыkoznanii, soglasno kotorыm, svяzka predstavlяet soboй «konstitutivnый komponent predlo`eniя, v logi~eskom predstavlenii kotorogo ona zanimaet ver{innoe zna~enie» [Arutюnova 1990: 436]. Svяzka sum priznaetsя lingvistami «idealьnoй» svяzkoй, eё ocenivaюt kak centr sistemы svяzok.

Na materiale russkogo яzыka Ю.D.Apresяn sozdal «leksikografi-~eskiй portret» glagola bыtь, klassificirovav vse ego zna~eniя. On vыdelil {estь krupnыh grupp zna~eniй – svяzo~nыe, lokalьnыe, posessivnыe, эkzistencialьnыe, modalьno-эkzistencialьnыe,

35

vspomogatelьnыe – i vnutri эtih grupp opisal po neskolьko zna~eniй glagola [Apresяn 1995].

V svяzi s rassmotreniem glagolov gruppы *esse ~asto v lingvisti-~eskih issledovaniяh protivopostavlяюtsя bыtiйnый glagol i svяzka. Vыdelenie bыtiйnogo zna~eniя glagola bыть narяdu so svяzo~nыm imeet dostato~no davnie i pro~nыe tradicii v mirovom яzыkoznanii. Tak, K.V.Чvani predlagaet razdelitь upotrebleniя glagola bыть na dva klassa – upotreblenie polnozna~nogo glagola bыть so zna~eniem blizkim k zna~eniю kvantora suщestvovaniя v logike i upotreblenie bыть v ka~estve slu`ebnogo slova, pokazatelя ~isla i vremeni v konstrukciяh so svяzkoй pri imennom skazuemom i pri skazuemom v stradatelьnom zaloge. Opredelenы lingvisti~eskie kriterii razgrani~eniя эtih dvuh zna~eniй; sm. razbor issledovaniя K.V.Чvani v [Padu~eva 1977; Arutюnova 1999: 452-461 i dr.]. Lingvistы priznaюt, ~to osnovnыm otli~iem эtih zna~eniй яvlяetsя to, ~to v bыtiйnыh predlo`eniяh suщestvovanie obъekta vhodit v soder`anie utver`de-niя (Zdesь esть vra~), a svяzo~noe bыть predpolagaet prezumpciю suщe-stvovaniя obъekta (Vra~ zdesь; Vra~ molod).

Sleduet otmetitь, ~to v makedonskom яzыke, «v otli~ie ot russkogo яzыka, glagol sum i v roli svяzki, i v roli polnozna~nogo glagola, kak pravilo, ne opuskaetsя» [Usikova 2003: 244]. K tomu `e, po nablюdeniяm L.Minovoй-\urkovoй [1994: 164] v sovremennom makedonskom яzыke s эkzistencialьnыm zna~eniem ~aщe upotreblяetsя glagol ima, ~em sum: Ima dobri lu|e; Nemalo pravda. Predlo`eniя s sum-konstrukcieй vыstupaюt v яzыke v roli periferiйnoй bыtiйnoй modeli: Imalo eden car / Si bil eden car.

Takim obrazom, v sovremennom makedonskom яzыke osnovnыm яvlяetsя svяzo~noe zna~enie, kotoroe, odnako, tak`e napolneno raznыmi smыslami, svяzannыmi s dinamikoй formirovaniя mыsli.

V makedonskoй lingvistike L.Minova-\urkova vыdelяet raznыe semanti~eskie otno{eniя, vыra`aemыe svяzo~nыm glagolom sum, analiziruя predikativnыe IG, vhodящie v sostav sostavnogo imennogo skazuemogo. Ona otme~aet sleduющie semanti~eskie otno{eniя s oporoй na upotreblenie ili otsutstvie opredelennogo artiklя ili drugih pokazateleй opredelennosti:

- otno{eniя predikacii, esli predikativnaя IG upotreblяetsя bez opredelennogo artiklя ili drugogo pokazatelя opredelennosti (Toj e svetec; Skopje e obrazoven centar na na{ata dr`ava);

- otno{eniя identifikacii, esli predikativnaя IG upotreblena v opredelennoй forme (Toj e svetecot vo na{ata familija; Ti si Marko; Gevgelija e najju`niot grad vo na{ata dr`ava); glagol sum v takih upotrebleniяh funkcioniruet v ka~estve tak nazыvaemoй эkvativnoй svяzki;

36

- otno{eniя ~asti~noй identifikacii, illюstriruющie speci-fi~nuю subъektivnuю neopredelennostь (Marko e eden moj drugar) [Minova-\urkova 1994: 125-126; 179].

Raznыe smыslы svяzo~nogo zna~eniя naibolee ot~etlivo vыяvlяюtsя pri podhode s to~ki zreniя semanti~eskogo sintaksisa. U`e na dannom эtape razvitiя lingvistiki estь dostato~noe koli~estvo issledovaniй, klassificiruющih raznыe zna~eniя svяzo~nogo glagola. Чaщe vsego vыdelяюtsя «atributivnыe (kvalificiruющie), vklю~aющie (taksonomi~eskie), identi-ficiruющie (oto`destvlяющie) zna~eniя, baziruющiesя na raznыh va-riantah traktovok semanti~eskih otno{eniй me`du smыslovыmi komponentami i referencialьnыh osobennostяh poslednih» [Ivanova 2003: 10].

V russkoй lingvistike podobnaя klassifikaciя bыla predlo`ena N.D.Arutюnovoй [1976]. Ona stroit semanti~eskuю klassifikaciю predlo`eniй na osnove vozmo`nыh sootno{eniй me`du predmetom, ponяtiem i imenem, to estь s u~etom napravleniя mыsli v predelah «semanti~eskogo treugolьnika». Imenno zamknutostь storon «semanti~eskogo treugolьnika» pozvolяet sohranitь edinый urovenь abstrakcii, ~to, bezuslovno, igraet va`nuю rolь pri lюboй klassifikacii. Vыdelennыe N.D.Arutюnovoй logiko-semanti~eskie strukturы predstavlяюt soboй naibolee obщie modeli, v kotorыh «mыslь formiruet smыsl». Svoйstva predlo`eniя, na kotorыe opira-etsя N.D.Arutюnova pri vы~lenenii logiko-semanti~eskih tipov – a imenno priroda terminov otno{eniй i napravlenie otno{eniя – obuslovlivaюt svяzь logiko-sintaksi~eskoй strukturы predlo`eniя s referencieй vhodящih v nee imen i kommunikativnoй perspektivoй vыskazыvaniя. Priroda terminov otno{eniй obnaru`ivaet sebя v referencii imeni, a napravlenie otno{eniя otra`aet kommunikativnuю perspektivu predlo`eniя. U~et referencii imen v sostave osnovnыh smыslovыh komponentov predlo`eniя opredelяet to, ~to imenuюt «dvi`eniem mыsli».

Itak, N.D.Arutюnova s~itaet osnovopolagaющimi sleduющie ~etыre logiko-grammati~eskih «na~ala»:

1) otno{eniя эkzistencii, ili bыtiйnosti. Otno{eniя эkzistencii soedinяюt ponяtie i predmet. Mыslь v эtom slu~ae dvi`etsя ot ponяtiя k obъektu, voploщaющemu zadannuю sovokupnostь ~ert.

2) otno{eniя identifikacii, ili to`destva. Otno{eniя identifikacii refleksivnы, to estь obraщenы na odin obъekt. V naibolee яsnom slu~ae эti otno{eniя ustanavlivaюt to`destvo obъekta (denotata) samomu sebe (ontologi~eskoe to`destvo). Чto kasaetsя abstraktnыh kategoriй, to problema ih oto`destvleniя

37

oslo`nяetsя otsutstviem u эtih suщnosteй nezavisimogo ot яzыkovogo obozna~eniя bыtiя.

3) otno{eniя nominacii, ili imenovaniя. Otno{eniя no-minacii soedinяюt obъekt i ego imя, to estь эlement predmetnogo mira i эlement яzыkovogo koda.

4) otno{eniя harakterizacii, ili predikacii v uzkom smыsle эtogo termina. V dannom slu~ae mыslitelьnый process napravlen ot obъekta k ego priznakam, naboru priznakov, sostoяniю, svoйstvam, deйstviю [Arutюnova 1976: 18-20].

Neobhodimo tak`e u~itыvatь, ~to, «hotя te suщnosti, kotorыmi operiruet ~elove~eskoe mы{lenie (predmet, ponяtie, imя) sposobnы bыtь terminami bolь{ego koli~estva logi~eskih otno{eniй (takih otno{eniй moglo bы bыtь devяtь), po slovam N.D.Arutюnovoй, dlя formirovaniя sintaksi~eskih struktur russkogo яzыka (a vozmo`no, i drugih яzыkov) suщestvennы li{ь ~etыre nazvannыh vida otno{eniй, ka`doe iz kotorыh sootnositelьno s osoboй logiko-sintaksi~eskoй strukturoй – эkzistencialьnыmi predlo`eniяmi, predlo`eniяmi to`destva, predlo`eniяmi imenovaniя i predlo`eniяmi harakterizacii» [Arutюnova 1976: 19].

Kak predstavlяetsя, vыdelennыe N.D.Arutюnovoй ~etыre logiko-semanti~eskih tipa predlo`eniй mo`no rassmatrivatь kak vыs{iй urovenь obobщeniя v issledovanii semantiko-sintaksi~eskoй strukturы predlo`eniя. Dostoinstva dannogo podhoda osobenno o~evidnы pri analize vne{ne blizkih postroeniй, sposobnыh osuщestvlяtь raznыe semanti~eskie zada~i, kakimi i яvlяюtsя analiziruemыe BP. Dlя BP osnovnыmi яvlяюtsя otno{eniя identifikacii, harakterizacii (v t.~. i taksonomii) i imenovaniя.

N.D.Arutюnova predlagaet dlя obozna~eniя semanti~eskoй funkcii svяzki BP termin «relяtor». V obщih ~ertah «relяtor» mo`no opredelitь kak otno{enie opredelennogo tipa me`du konstitutivnыmi komponentami semanti~eskoй strukturы vыskazыvaniя. Interesno, ~to k tem `e rezulьtatam prihodit i D.Vaйs. V zavisimosti ot semantiki predlo`eniя, opredelяemoй prirodoй svяzыvaemыh suщnosteй (predmet, ponяtie, imя) i ih referencialьnыmi osobennostяmi, glagolьnый komponent v BP, po D.Vaйsu, predstaet kak «znak ravenstva», «pokazatelь vklю~eniя» (v slu~aяh predikacii), a tak`e kak «strelka, pridaющaя nekotoroe imя ego nositelю» [Vaйs 1985: 457].

Rassmotrim neskolьko primerov iz hudo`estvennoй literaturы1. Pokazatelem vklю~eniя vыstupaet glagol sum v

harakterizuющih predlo`eniяh, soobщaющih o priznakah, sostoяniяh

1Примеры взяты из произведений: Петре М. Андреевски «Последните селани», Влада Урошевиќ «Последен расказ за Емилиjа», Jован Стрезовски «Вода».

38

predmetov, sobыtiй, яvleniй, ponяtiй (1): Cara Petrevska be{e edna mila `eni~ka so umno lice i vesela usta (PA); Gologazov e edno sunisko, re~isi ni{to`no ~ove~e so lice na izli`an opinok i so o~i na skolovranec (PA); Rabotata e negovata slepa qubov i postojana radost (PA); a tak`e v predlo`eniяh taksonomii, ustanavlivaющih otno{eniя vklю~eniя predmeta v bolee {irokuю gruppu takih `e predmetov (2): No i volkot, ako e volk, ne mo`e da `ivee samo od qubovta na Solunka Zengovska. Mo`e, na krajot, i nea da ja izede (PA:26). Otmetim, ~to v hudo`estvennыh tekstah predlo`eniя taksono-mii vstre~aюtsя redko, poskolьku ne imeюt hudo`estvennoй zna~imosti.

I v predlo`eniяh harakterizacii, i v predlo`eniяh taksonomii mыslь dvi`etsя ot obъekta k ponяtiю. Kstati govorя, esli pri analize predlo`eniй mы budem ishoditь isklю~itelьno ot dvi`eniя mыsli, to k predlo`eniяm harakterizacii blizki po kommunikativnoй celi i predlo`eniя s predikativnoй IG, vыra`ennoй superlativami, vы~lenяющih edini~noe ili osobennoe v ramkah obщego, dlя kotorыh harakterno upotreblenie opredelennogo artiklя (1’): @ivotot bil voda {to ti pominala niz prsti. Jas ne znam zo{to se ra|ame, veli, koga mora i da umreme?! A site }e umreme: kako koj, i koga bilo. Nekoi porano, nekoi podocna. «Toa e najgolemata bo`ja pravda» veli Teofil. «A mo`e i edinstvenata!» (PA) Takim obrazom, u~et tolьko formalьnыh pokazateleй pri klassifikacii predlo`eniй privodit k obnaru`eniю raznыh smыslov v predlo`eniяh odnoй semantiki, i naprotiv zatu{evыvaet obщie ~ertы v semantike raznooformlennыh predlo`eniй edinoй semantiki.

Znakom ravenstva glagol sum predstaet v predlo`eniяh identi-fikacii, ustanavlivaющih to`destvo obъekta samomu sebe, pri эtom mыslь harakterizuetsя refleksivnostью (3): – A koj im e tatko na decata? – A {to ti e tebe gajle, re~e Solunka Zengovska. Ti sigurno ne si, re~e potkrevaj}i si ja kosata nad u{ite (PA); Od auto izleze g.Kuze i u{te eden oble~en vo nekakvi ~udni ali{ta op{ieni so zlatni {iriti, prevrski, visulki, kolani, so sabja na kolkot i {apka ukrasena na ~eloto, so piskul krenat nagore kako opa{ka od stra~ka. «Kralot, kralot ide!» se razvikaa site. <…> Veljanica go rastrga narodot, istr~a napred i mu se frli okolu gu{a na kralot vikajќi mu: «O, ti si mi Veljane! A nie mislevme – kralot!» «O pa Veljan e toa, vika narodot, stanal sokol, gledaj go ti nego!» (JS); Komandirot Ga{o gleda kon `enata: jadri gradi palavo naddadeni; lice gore{to. «Vie li ste `ena mu na Razmeta?» «Da» (JS).

I, nakonec, v predlo`eniяh, soobщaющih ob imeni obъekta, glagol sum ispolnяet rolь imenuющeй strelki; mыslь dvi`etsя ot predmeta k imeni (4): Ima{e migovi koga mojata rodnina Emilija ne mo`ev da ja prepoznаam. Vo docnite popladniwa, koga zimskiot

39

samrak gi prave{e poznatite sobi ~udesno neprepoznatlivi, koga kadifenite prekrivki na krevetite imaa pritivnat sjaj na ma~e{ko krzno, koga cve}iwata izvezeni po malite perni~iwa gorea so treskavi~na toplina, taa se navednuva{e kon mene, ostavaj}i ja za mig knigata {to dotoga{ ja ~ita{e, i {epote{e: „Jas ne sum Emilija°. Koga }e go krenev pogledot od mojata kniga, taa }e povto-re{e: „Jas ne sum Emilija. Vikaj me Izabela° (VU).

Otmetim, ~to vse эti zna~eniя vыяvlяюtsя ne tolьko v kontekste, no tak`e v otbore leksiki, v grammatike. Kak v samom binominativnom predlo`enii, tak i v bolee {irokom kontekste imeюtsя opredelennыe markerы, ukazыvaющie na vыra`aemыe semanti~eskie otno{eniя.

Itak, nesmotrя na to, ~to glagolu sum (i ego эkvivalentam v drugih яzыkah) posvящeno u`e bolь{oe koli~estvo issledovaniй, on ne perestaet privlekatь vnimanie lingvistov. V svяzi s pereocenkoй orientirov v sovremennoй nauke, v centre vnimaniя v poslednee vremя okazыvaюtsя voprosы, svяzannыe s semanti~eskoй strukturoй glagola, sistemoй ego zna~eniй i t.d. Kak bыlo otme~eno, svяzo~nый glagol sum obladaet naibolь{eй stepenью abstraktnosti, imenno эto podtalkivaet issledovateleй libo priznavatь ego semanti~eskuю pustotu, govorя o bolь{eй semanti~eskoй zna~imosti ego konteksta, libo nadelяtь ego vsemi temi semanti~eskimi smыslami i zna~eniяmi, v formirovanii kotorыh on zadeйstvovan, poskolьku яvlяetsя konstru-ktivnыm эlementom razli~nыh po semantike predlo`eniй. Itak, v BP, svяzo~nomu glagolu, opiraяsь na ego kontekst, mo`no pripisatь identi-ficiruющee, harakterizuющee, taksonomi~eskoe i imenuющee zna~eniя, ~to neposredstvenno sootnositsя (ne s~itaя ego upotrebleniя kak bыtiйnogo) s osnovnыmi logiko-semanti~eskimi tipami predlo`eniй, vыdelennыmi N.D.Arutюnovoй.

40

Literatura:

Apresяn Ю.D. Izbrannыe trudы. T.II: Integralьnoe opisanie яzыka i

sistemnaя leksikografiя. M., 1995. Arutюnova N.D. Predlo`enie i ego smыsl. M., 1976. Arutюnova N.D. Predikat // Lingvisti~eskiй slovarь. M., 1990. Arutюnova N.D. Яzыk i mir ~eloveka. 2-e izd. M., 1999. Belo{apkova V.A. Sovremennый russkiй яzыk. Sintaksis. M., 1977. Vaйs D. Vыskazыvaniя to`destva v russkom яzыke: opыt ih otgrani~eniя ot

vыskazыvaniй drugih tipov // Novoe v zarube`noй lingvistike. Vыp. XV: Sovremennaя zarube`naя rusistika. M., 1985. 434-463.

Ivanova E.Ю. Logiko-semanti~eskie tipы predlo`eniй: nepolnыe re~evыe realizacii. SPb, 2003.

Laйonz D. Vvedenie v teoreti~eskuю lingvistiku. M., 1978. Minova-\urkova L. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. Skopje, 1994. Novo`enova Z. Russkoe glagolьnoe predlo`enie: struktura i semantika.

Słupsk, 2001. Padu~eva E.V. Чvani K. O sintaksi~eskoй strukture predlo`eniй s glagolom

«bыtь» russkom яzыke // Grammatika russkogo яzыka v svete generativnoй lingvistiki: Referativnый sbornik. M., 1977.

Roslovec Я.I. O sootno{enii imenitelьnogo i tvoritelьnogo predikatnogo suщestvitelьnogo pri svяzke bыть v sovremennom russkom яzыke // U~enыe zapiski MGPI im. V.I.Lenina. №332. 1970.

Usikova R.P. Grammatika makedonskogo literaturnogo яzыka. M., 2003. Usikova R.P. Makedonskiй яzыk. Grammati~eskiй o~erk, tekstы dlя ~teniя s

kommentariяmi i slovarem. Skopje, 2000. [vedova N.Ю. Eщe raz o glagole bыть // Voprosы яzыkoznaniя. №2. 2001. 3-12.

41

Iskra Panovska-Dimkova

SLIЧNOSTI I RAZLIKI ME\U HABITUALNATA I MULTIPLIKATIVNATA VIDSKA KONFIGURACIJA

0. Habitualnata i multiplikativnata vidska konfiguracija pret-stavuvaat vidski konfiguracii so kontinuativna dominanta, i spored semanti~kata teorija za glagolskiot vid spa|aat vo ista grupa so pros-tiot kontinuativen vid i so teli~nata vidska konfiguracija (Spasov, 1997). I dvete konfiguracii poka`uvaat eden vid povtoruvawe na gla-golskoto dejstvo, pa ottuka cel na ovoj trud e da se razgrani~at ovie dva vida povtoruvawe (iteracija) na dejstvoto, uka`uvaj}i na dopirnite to~ki na dvete konfiguracii, no pred sè na nivnite specifiki.

1. Vo aspektolo{kata literatura ovie dve vidski konfiguracii

naj~esto gi nao|ame razgleduvani vo ramkite na leksi~ko-semanti~kite kategorii na vidskite likovi, Akzionsart, podvedeni pod zaedni~kiot termin ’mno`estvenost’ na dejstvoto. Taka, na primer, vo ruskata {ko-la se zabele`uvaat dve gledi{ta. Spored ednoto, iterativnosta i mul-tiplikativnosta zaedno so distributivnosta pretstavuvaat semanti~ki pottipovi na funkcionalno-semanti~koto pole ’kratnost’, odnosno ’mno`estvenost’ (Bondarko, 1987; Hrakovski, 1989), a spored drugoto, stanuva zbor za specijalni zna~ewa na nesvr{eniot vid (uzualno, mnogukratno, iterativno itn.) (Padu~eva, 1996).

Vo makedonskata literatura tradicionalno se zboruva za nesvr-{eni, svr{eni i povtorlivi glagoli, na primer: nesvr{en: sedi - od ne-go izveden so sufiksacija svr{eniot sedne, i od nego izveden so pomo{ na sufiksot -uva povtorliviot sednuva. Tretata forma od nizata naj-~esto pretstavuva habitualna semantema, no mo`e da pretstavuva i mul-tiplikativna. Na primer: Toj rano se razbuduva - habitualno i No}eska petpati se razbuduvav - multiplikativno. No glagolskite semantemi {to izrazuvaat povtoruvawe, a ne go sodr`at sufiksot -uva ne se izdvo-juvaat vo posebna grupa, tuku se razgleduvaat vo ramkite na nesvr{eni-ot vid, kako {to se glagolite: ~uka, tropa, puka (multiplikativni) ili: nao|a, krade - glagoli naj~esto habitualni.

2. Spored semanti~kata teorija za glagolskiot vid koja razlikuva

dva prosti vida: kontinuativen i momenten, so ~ie kombinirawe se do-

42

bivaat slo`eni vidovi, i habitualnosta i multiplikativnosta pret-stavuvaat slo`eni vidovi so kontinuativna dominanta.

Nivnite logi~ki definicii glasat: Habitualnost: H e takov {to (koga /ako Y) (mu) se slu~uva R Multiplikativnost: Se slu~uva R, R, R (od H) Od definiciite proizleguva deka so habitualnata vidska konfi-

guracija se ozna~uva mo`nost dejstvoto da se slu~i, dodeka so multipli-kativnata se ozna~uva aktuelno povtoruvawe na dejstvoto vo vremeto.

Na primer: Taa sekoe utro kupuva{e vesnik. = ’taa e takva {to (koga/ako e

utro) £ se slu~uva{e da kupi vesnik’ - habitualnost. Na sekoj polsaat go otvara{e prozorecot za da provetri. = ’se

slu~uva{e da go otvori prozorecot, da go otvori prozorecot, da go ot-vori prozorecot...’

3. Ona {to gi povrzuva dvete konfiguracii, a istovremeno gi raz-

likuva od teli~nata konfiguracija koja isto taka e so kontinuativna dominanta i od prostiot kontinuativen vid e toa {to glagolskoto dej-stvo ozna~eno od habitualnata ili od multiplikativnata semantema ne e ona {to trae vo vremeto, tuku naprotiv, go pretstavuva podredeniot momenten vid (nastan) vo ovie dve konfiguracii. Na primer: Toj seko-ga{ mu crta `ivotni na Maksim - habitualnost. Vo ovoj slu~aj ne e crtaweto toa {to trae vo vremeto, tuku mo`nosta toa da se slu~i, dode-ka ~inot na crtawe go pretstavuva podredeniot momenten vid (nastan) na habitualnosta. Sli~no kaj multiplikacijata, na primer: V~era cel den ~uka{e nekoj nadvor, so morfemata ~uk- e pretstaven podredeniot momenten vid na multiplikacijata, a ona {to trae, odnosno nadredeni-ot kontinuativen vid e nizata na povtorenite nastani, ili mnogukrat-nosta na aktot na ~ukawe.

Ova se doka`uva i preku parafrazite na nivnite logi~ki defini-

cii kade {to R e pretstaveno preku svr{en glagol, na primer: Toj seko-ga{ mu crta `ivotni na Maksim - habitualnost: ’koga/ako Y, se slu~u-va toj da mu nacrta `ivotno na Maksim’. Ili: V~era cel den ~uka{e ne-koj nadvor - multiplikativnost: ’v~era cel den se slu~uva{e nekoj da ~ukne, da ~ukne, da ~ukne...’ Za razlika od habitualnosta i multiplika-cijata, kaj teli~nosta (isto taka vid so kontinuativna dominanta) i kaj prostiot kontinuativen vid, dejstvoto ozna~eno so glagolskata seman-tema go pretstavuva kontinuumot i realno trae vo vremeto, na primer: Toj crta `ivotno - teli~nost, ili: Toj `ivee na Vodno - prost konti-nuativen vid, dejstvata na crtawe i `iveewe go pretstavuvaat kontinu-umot i traat vo aktuelnoto vreme.

43

Nastanite {to se povtoruvaat kaj habitualnosta i multiplika-tivnosta se sekoga{ identi~ni. Zna~i, vo site slu~ai stanuva zbor za ist agens i ist nastan. Na primer, vo multiplikativnoto mno`estvo na nastani izrazeno vo re~enicata: Starecot nekolku minuti ~uka{e na prozorecot, stanuva zbor za eden ist starec koj ~uknuva na eden ist prozorec. Ili: Mom~eto sekoe leto odi kaj baba mu - edno isto mom~e go vr{i istoto dejstvo na odewe kaj edna ista baba.

4. No, i pokraj ovie sli~nosti, habitualnata i multiplikativna-

ta vidska konfiguracija mnogu se razlikuvaat me|usebno, a osnovnata razlika se sostoi vo toa {to go pretstavuva nadredeniot kontinuati-ven vid, odnosno {to e ona {to trae kaj dvete konfiguracii, koga vi-dovme deka dejstvoto ozna~eno so glagolskata semantema ne e ona {to trae: kaj habitualnosta trae mo`nosta, potencijalnosta dejstvoto da se slu~i, dodeka kaj multiplikativnosta trae aktuelnata niza ednorodni akti. Ottuka, habitualnata vidska konfiguracija sekoga{ izbira atem-poralen (neaktuelen) kontekst i ne mo`e da se vrze so aktuelno vreme-traewe, dodeka multiplikativnosta sekoga{ se vrzuva so aktuelen kon-tekst.

Vo taa smisla pridru`nite pokazateli vo tekstot mo`at da pret-stavuvaat test za toa dali nekoja semantema e habitualna ili multipli-kativna. Na primer, habitualnosta mo`e vo sekoj slu~aj da bide pri-dru`ena od pokazateli za regularnosta na povtoruvaweto: Toj doa|a kaj nas - ~esto, ponekoga{, na sekoi dve godini, retko itn., koi uka`uvaat na politemporalnosta na habitualnosta: nastanite se slu~uvaat vo raz-li~ni vremenski periodi, otse~ki. Za razlika od toa, multiplikativ-nosta ne se vrzuva so ovie pokazateli, tuku naprotiv so pokazateli za ozna~uvawe na aktuelno vreme od tipot: sega, v~era, vo momentov i sl., koi uka`uvaat na nejzinata monotemporalnost - nastanite se slu~uvaat vo eden neprekinat vremenski period.

Ponatamu, potencijalnosta (nadredeniot kontinuativen vid) na habitualnata vidska konfiguracija bara ispolnuvawe na odreden us-lov, koj mo`e da bide i eksplicitno izrazen vo re~enicata, ili da bide impliciten, koj pretstavuva triger-faktor za slu~uvawe na dejstvoto, koj{to kaj multiplikativnosta voop{to go nema. Na primer: Toj sekoe utro kupuva vesnik - ’toj e takov {to koga/ako e utro se slu~uva da kupi vesnik’, dodeka vo re~enica od tipot: Sabajlevo ne{to ~uka{e nadvor, za nizata nastani {to se povtoruvale nema uslov koj }e go predizvika nejzinoto slu~uvawe.

5. I na krajot, ne{to vo odnos na nivnata slo`enost: vo odnos na

korenskite morfemi, za habitualnosta e doka`ano deka vidski ednoz-na~ni habitualni koreni ne postojat, tuku re~isi site koreni so kon-

44

tinuativna dominanta, zna~i kontinuativni i teli~ni1, mo`at da bidat i habitualni (ovde ne spa|a samo edna grupa koreni so prost kontinua-tiven vid, so koi se ozna~uvaat osnovnite kontinuativni poimi vo svo-jot naj~ist vid, od tipot: grani~i, e, se nao|a, se protega i sl.), pa sood-vetno se indeksiraat kako habitualni, multiplikativni, teli~ni itn. Istoto va`i i za prefiksnite i za sufiksnite obrazuvawa, {to so eden zbor zna~i deka:

a. Sekoja multiplikativna semantema mo`e da bide indeksirana i kako habitualna, na primer pukaml i pukahb:

pukaml: Nekoj puka nadvor vs pukahb: Sekoja zima ni puka cevkata od parnoto.

No, obratnata relacija ne e mo`na: habitualnite semantemi ne mo`at da se indeksiraat kako multiplikativni, kako {to se na primer glagolite od tipot krade, nao|a, ubiva i sl., koi vo retki slu~ai mo`at da se indeksiraat eventualno kako teli~ni: Vidi go onoj, krade!, no vo nikoj slu~aj ne kako multiplikativni. U{te pove}e, za razlika od mul-tiplikativnosta, kaj habitualnosta postojat vidski ednozna~ni habitu-alni semantemi, zna~i isklu~ivo habitualni, koi ne se indeksiraat ni-kako poinaku osven kako habitualni. Takvi se semantemite od tipot: nacrtuva, pro~ituva, izeduva i sl. za koi e doka`ano deka se speci-fi~no sredstvo vo makedonskiot jazik za izrazuvawe na habitualnosta: Sekoe utro izeduvam po edno jabolko. Vesnikot go pro~ituvam od po-~etok do kraj.

b. Vrz sekoja multiplikacija mo`e da se nadgradi habitualnost. Vo tie slu~ai, multiplikacijata se sfa}a kako interval (limitirana multiplikacija) vrz koja se nadgraduva habitualnosta. Na primer: Se-koja ve~er toj ~uka ne{to vo dvorot e re~enica vo koja e izrazena ha-bitualna vidska konfiguracija ~ij podreden nastan e multiplikativ-niot interval na ~uka: ’toj e takov {to (koga/ako e ve~er) se slu~uva da ~uka (izvesno vreme)’. So drugi zborovi, habitualnosta mo`e da sodr`i multiplikacija i parafrazata vo toj slu~aj glasi: ’H e takov {to (koga/ako Y) se slu~uva R, kade {to R e sostaveno od istorodnite R1, R2, R3’. Obratnata relacija me|u ovie dve konfiguracii ne e mo`na – mul-tiplikacijata ne mo`e da se nadgradi vrz habitualnosta.

6. Da zaklu~ime: - Dopirna to~ka me|u habitualnata i multiplikativnata vidska

konfiguracija e toa {to i dvete ozna~uvaat povtoruvawe na moment/ nastan vo ramkite na kontinuumot, kade {to kontinuativnata vidska

1 Во своето излагање на тема Дали pосtојаt мулtиpликаtивни корени во македонскиоt ја-зик? изнесено на Научната конференција во Охрид (август, 2008 г. – во печат), проф. д-р Људ-мил Спасов докажа дека сепак не можеме да зборуваме за мултипликативни корени, што значи дека мултипликативните семантеми можат да бидат само сложени.

45

vrednost e dominantna, a podredeniot momenten vid e pretstaven preku dejstvoto izrazeno so glagolskata semantema koe ne trae vo vremeto.

- Osnovnata razlika me|u dvete konfiguracii e vo toa {to kaj multiplikativnata vidska konfiguracija povtoruvaweto e aktuelno, dodeka kaj habitualnata vidska konfiguracija postoi mo`nost dejstvo-to da se slu~i, {to zna~i povtoruvaweto e postaveno vo atemporalen (neaktuelen) kontekst.

- Golem broj semantemi mo`at da se indeksiraat i kako habitual-ni i kako multiplikativni, kako, na primer, semantemata zaspiva, koja se indeksira kako zaspivahb koga ozna~uva potencijalno povtoruvawe na nastanot vo vremeto (Jas zaspivam so ~itawe), ili kako zaspivaml i to-ga{ ozna~uva aktuelno povtoruvawe na nastanot vo vremeto: No}eska petpati zaspivav i se budev.

- Poradi ozna~uvaweto na povtorlivost, ~estopati ovie dve kon-figuracii vo aspektolo{kata literatura se razgleduvani zaedno kako semantika {to go sodr`i priznakot ’mno`estvenost’, no pritoa ne se uka`uva na faktot deka habitualnata vidska konfiguracija e poslo`e-na od multiplikativnata – sekoja multiplikativna semantema mo`e da bide i habitualna i habitualnosta mo`e da se nadgradi vrz sekoja mul-tiplikacija, no obratnata relacija ne e mo`na.

46

Literatura:

Bondarko, A.V. et al. 1987. Teoriя funkcionalÏnoй grammaтiki. Vvedenie, AsпekтualÏnosтÏ, Vremennaя lokalizovannosтÏ, Taksis. Leningrad, Nauka: 347.

Karolak, S. 1998. Uwagi o morfologii aspektu macedońskiego. Studia z filologii polskiej i słowiańskiej, 35.

Karolak, S. 2005. Semantika i struktura na glagolskiot vid vo makedonskiot jazik. Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski° - Skopje.

Padu~eva, E.V. 1996. Semanтi~eskie issledovaniя. Semanтika vremeni i vida v russkom яzыke. Semanтika narraтiva. Moskva: 464.

Panovska-Dimkova, I. 2002. Limitativnata vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik. Skopje, 3D-Proekt studio: 185.

Panovska-Dimkova, I. 2003. Vidskata kategorija habitualnost vo makedonskiot jazik. Doktorska disertacija. Fond na Filolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski°, Skopje.

Spasov, Q. 1997. Definicii na vidskite (aspektnite) konfiguracii vo makedonskiot jazik. Predavawa na XXIX me|unaroden SMJLK: 31-36.

Spasov, Q. 1997. Od rezultatite na istra`uva~kiot proekt za glagolskiot vid vo makedonskiot jazik. Prilozi na MANU, XXII, 1-2: 79-91.

Hrakovskiй, V.S. 1989. Semanti~eskie tipы mno`estva situaciй i ih estestvennaя klassifikaciя. Tiпologiя iтeraтivnыh konsтrukciй (ot. red. V.S. Hrakovskiй). Leningrad, Nauka: 5-53. п

47

Qudmila Mirto

NA^INOT NA IZNENADENOST VO ALBANSKIOT JAZIK I IZRAZNITE JAZI^NI SREDSTVA VO

MAKEDONSKIOT JAZIK

Albanskiot jazik zafa}a posebno mesto vo mapata na jazicite na

svetot. Toj e posebno steblo, dodeka makedonskiot e del na slovenskite jazici. Iako se jazici {to pripa|aat na razli~ni stebla, tie imaat mnogu sli~nosti, kako na pr.: i dvata jazika imaat isti glagolski na~i-ni i vremiwa za izrazuvawe na misleweto.

Na ova izlagawe jas }e se zadr`am na toa {to e razli~no, kako {to e glagolskiot na~in na iznenadenost, bidej}i vo tekot na izu~uva-weto na makedonskiot jazik, na albanskite studenti polesni za usovr-{uvawe im izgledaat elementite {to se sli~ni so nivniot maj~in ja-zik, dodeka, pak, elementite {to se razli~ni im pretstavuvaat te{ko-tija. Zna~i, za da imame uspeh i pozitivni rezultati vo nastavata, po-trebno e da barame, da najdeme i da zabele`ime {to e zaedni~ko za na-{ite jazici (sli~nostite i razli~nostite). I ova se realizira so spro-tivstavuvawe, sporedbi i sistematski kontrastirawa, odvreme-navre-me, na site tipi~ni elementi na dvata jazika.

Dovolno e da se sporedat sistemite na dvata jazika za da se najdat sli~nosti i razliki, za da se razjasnat site potencijalni projavi na interferencija.

Vo tekot na izu~uvaweto na eden jazik „individuite imaat sklo-nost da gi prefrluvaat formite i zna~ewata, kako i da gi upotrebuva-at tie formi i zna~ewa od nivniot maj~in jazik i kultura kon stranskiot jazik i kultura“, davaj}i im pogre{ni zna~ewa, bidej}i trgnuvaat ili se baziraat vrz jazi~niot sistem na maj~iniot jazik. Na ovoj na~in, pogolema te{kotija vo izu~uvaweto na eden stranski jazik ne bi imale so vnatre{nite strukturni te{kotii na samiot toj jazik, tuku so interferencijata na jazi~nite izrazi zastapeni kaj maj~iniot jazik, {to gi prenesuvaat kaj stranskiot jazik.

Koga strukturata na maj~iniot jazik i taa na stranskiot jazik se isti, toga{ ne bi imale nikakov problem, pa vo ovaa smisla upotrebata na maj~iniot jazik mo`e da se smeta i kako edna prednost. No koga se strukturite razli~ni, studentite po~esto pravat me|ujazi~ni gre{ki, pa zada~a na nastavnikot e da gi popravi.

48

Eden jazik ima razni formalni sredstva za ozna~uvawe na grama-ti~kite zna~ewa. Brojot na gramati~kite sredstva so koi se realizira izrazot na gramati~koto zna~ewe, vo razni jazici e ograni~en. I upo-trebata {to ja imaat ovie sredstva vo oddelni jazici mo`e da bide isto taka razli~na, i poto~no, tokmu ovaa razlika na sredstvata, donesuva golem broj te{kotii vo usovr{uvaweto na stranskiot jazik, bidej}i i dvata jazika mo`e da koristat razni sredstva za izrazuvawe na opre-deleni gramati~ki zna~ewa. Me|u poupotreblivite sredstva {to gi imaat razni jazici za obele`uvawe na gramati~kata struktura, izu~u-va~ite gi nabrojuvaat: fleksijata, redot na zborovite, intonacijata, akcentot, pauzata i dr.

Sporeduvaj}i go sistemot na izrazuvaweto na na~inite na glago-lot vo albanskiot i vo makedonskiot jazik, nie konstatiravme deka al-banskiot jazik gi ima na~inot na iznenadenost i soodvetnite vremiwa za izrazuvawe na modalnosta, na vistinata pridru`ena so ~uvstvoto na iznenadenost, obo`avanost ili za~udenost za edno nenadejno dejstvo koe e izvr{eno vo minatoto ili vo momentot na soop{tuvaweto, somne-vaweto na govoritelot, negovoto nesoglasuvawe vo vrska so nekoe dej-stvo ili potvrdata na nekoj drug, ponekoga{ i so ironija. Vo sistemot na makedonskiot jazik, pak, za izrazuvawe na toa {to go navedovme po-gore, ne postojat posebni formi za na~inot na iznenadenost. Ova se realizira so drugi sredstva, koi }e gi navedeme podolu.

Vo albanskiot jazik na~inot na iznenadenost gi ima ovie op{ti karakteristiki.

1. Na~inot na iznenadenost go ima vo 4 glagolski vremiwa: vo se-

ga{noto, vo minatoto opredeleno nesvr{eno, vo minatoto neopredele-no i vo predminatoto.

2. Po~esto se upotrebuva vo sega{noto vreme i vo perfektot, pri {to direktno se povrzuva so momentot na soop{tuvaweto. Prezen-tot i perfektot pove}e se javuvaat vo nezavisni, glavni re~enici, do-deka imperfektot i predminatoto se pozastapeni vo zavisni re~enici. Predminatoto ne e ne{to drugo osven edna svr{enost na minatoto, do-deka imperfektot ne e drugo osven edna sega{nost na minatoto.

3. Osven stranskite lingvisti i po nekoj Albanec (R. Prnaska), se izjasnuva za postoeweto na formite na iznenadenost koi vr{at i ne-koja druga funkcija, kako potkrepa na ne~ie tu|o tvrdewe, na nekoe drugo takanare~eno povtoruvawe, komentirawe ili konstatirawe, zna-~i: za edna reproduktivna funkcija na zborovite na nekoj drug.

4. Kako vremenskite formi na iskazniot na~in, taka i tie na iznenadenosta, redovno go izrazuvaat modalnoto zna~ewe na vistinito-sta, no vtorite se razlikuvaat od prvite, bidej}i spored niv, govori-telot go izrazuva i ~uvstvoto na iznenadenost, ponekoga{ toj izrazuva eden nesoglasuva~ki, ironi~en stav. Vremenskite formi na iznenade-

49

nost se upotrebuvaat ne tolku mnogu za potvrduvawe na vr{eweto na nekoe dejstvo, tuku za izrazuvawe na iznenadenosta na govoritelot, vo momentot na negovoto op{tewe, za dela {to se slu~uvaat vo toj moment ili se slu~ile pred toj moment.

5. Upotrebata na na~inot na iznenadenost e sekoga{ fakultati-vna, nikoga{ ne e zadol`itelna. Nema sintaksi~ki konteksti ili se-manti~ki, kade {to spored gramati~kite pravila bi trebalo da se o~e-kuva upotreba na admirativot.

Makedonskiot jazik go nema ovoj na~in vo svojot sistem. Zna~ewa-

ta {to gi sodr`i na~inot na iznenadost, vo makedonskiot jazik se izra-zuvaat na drugi na~ini ili so drugi sredstva, glavno so iskazniot na-~in, koj e najosnovniot na~in za izrazuvawe na iznenadenosta. Za izra-zuvawe na ovoj na~in vo makedonskiot jazik zna~ajna e i upotrebata na izvicite spored zna~ewata {to gi imaat i posebnata intonacija. Da gi analizirame pokonkretno ovie ~etiri vremiwa na ovoj na~in vo alban-skiot jazik i ekvivalentnite formi vo makedonskiot.

I Sega{noto vreme e sinteti~ka forma, sozdadena od spojuvawe na dvata elementi na minatoto neopredeleno so obraten redosled. Na gla-golskata l-forma £ se dodavaat sufiksite -kam , -ke , -ka, -kemi , -keni, -kan, koi se isti so li~nite formi na glagolot imam (kam) vo sega{no vreme (punuaka, punuaka // rabotela, rabotel). Vo pasivnata konjugacija na glagolskite formi vo sega{nosta na ovoj na~in £ se dodava ~esticata u (u lakam, u laka, u lakan // sum se miel, se miel, se miel).

Sega{nosta na na~inot na iznenadenost se upotrebuva za edno dej-stvo koe se vr{i vo momentot na soop{tuvaweto i koe donesuva iznena-da kaj sogovornikot, na pr: Si të dashkam të keqen unë.

mak. Kako sum ti mislel jas lo{o! Ky e pika rakinë. // Ja piel ovoj rakijata. Qenke duke lexuar, nuk po të bezdis. / Si ~ital, nema da ti zdodevam. Pasnesër hapka punimet parlamenti. / Utre zapo~nuval parlamentot so

rabota. Sporeduvaj}i gi gorenavedenite primeri zaklu~uvame deka: 1. Albanskiot jazik ima eden poseben na~in za izrazuvawe na iz-

nenadenosta, edno dejstvo koe mo`ebi e voobi~aeno, koe se povtoruva, edno istovremeno dejstvo, edno dejstvo koe se slu~uva vo momentot na soop{tuvaweto ili vo idnina. Vo makedonskiot ne postoi poseben na-~in vnatre vo glagolskiot sistem za izrazuvawe na eden realen fakt. Za ovoj na~in na site primeri im odgovara samo perfektot pridru`en so intonacijata na iznenada.

50

2. Vo zavisnost od oboenosta (iznenada, nedoverba, ironija i dr.) intonacijata vo re~enicata izleguva razli~na: ponekoga{ ista so is-kaznite re~enici, ponekoga{ so pra{alnite, izvi~nite itn. Vo make-donskiot jazik intonacijata e sli~na so izvi~nite re~enici.

3. Vo re~enicata mo`e da prisustvuvaat ili ne i re~enici koi go zajaknuvaat ~uvstvoto {to go pridru`uva dejstvoto. Vo makedonskiot toa mo`e da se istakne samo so intonacijata.

4. Koga se soop{tuva za dejstvo koe se o~ekuva da se slu~i vo idni-na, se pridru`uva so vremenski pokazateli na idnost kako: utre, po ne-kolku dena, a toa go imame i vo makedonskiot jazik.

5. Koga izrazuva edno dejstvo koe se potvrduva vo momentot na soop{tuvaweto so elementot po, vo makedonskiot jazik }e se dodade elementot si.

6. Za da se poka`e dejstvo koe prodol`uva da se vr{i vo momentot na soop{tuvaweto, mo`e da se upotrebat perifrasti~ni formi kako iznenadeniot na~in i glagolskiot prilog (qenke duke punuar), vo make-donskiot }e se upotrebi perfektot (si rabotel).

II Imperfektot vo albanskiot jazik e sinteti~ka forma, sozdade-na od obratnoto srastuvawe na skratenata l-forma, nastavkite -kësha, - këshe, -kësh / kej , keshim, keshit, keshin (punuakeshe // rabotela).

Pasivnoto menuvawe na ovie glagoli se pojavuva kako analiti~ka forma sozdadena od ~esticata u i formata vo iznenadena sega{nost na glagolot (u lakam // sum se miel). Imperfektot na na~inot na iznenade-nost se upotrebuva za poka`uvawe na dejstvo koe s¡ u{te bilo vo tek od eden opredelen moment na minatoto, koe poka`uva iznenada, somnenie, nesoglasuvawe kaj govoritelot. pr.:

Ajo nuk qenka zanë, por … // mak. Taa ne bila samovila, tuku… Teuta e fletkash mire maqedonishten // Teuta dobro si zboruvala make-

donski. E kuptoi se ai qenkësh njeri i sjellshëm. Sfati oti toj bil razumen ~o-

vek. Vo albanskiot jazik imperfektot na na~inot na iznenadenost po-

ka`uva edno dejstvo koe mo`e da bide obi~no dejstvo, dejstvo ili so-stojba, koja se povtoruvala odvreme-navreme vo minatoto, ili ima neo-grani~eno vremetraewe. Toa se upotrebuva po~esto vo zavisnite re~e-nici, no mo`e da se sretne i vo glavnite nezavisni. Pridru`eno so ~esticata po, se sre}ava poretko.

Kako {to se gleda i od primerite, vo makedonskiot jazik na izne-nadeniot imperfekt, povtorno im odgovara makedonskiot perfekt, se razbira, pridru`en so intonacijata na iznenadenost.

III. Perfektot vo albanskiot jazik e slo`ena analiti~ka forma. Taa se obrazuva so obratno redewe na l-formata i li~nite formi na

51

glagolot kam / imam / vo sega{no iznenadeno vreme (paskam punuar // sum si rabotela). Nastavkite se isti vo site promeni. Pasivnata konjugaci-ja se obrazuva so pomo{niot glagol jam // sum vo iznenadeno sega{no vreme (qenkam larë, qenke larë, qenka larë // sum se izmil, si se izmil, se iz-mil). L-formata ostanuva nepromeneta. Ova vreme se upotrebuva za po-ka`uvawe na zavr{eni dejstva, no koi ne gi prekinale vrskite so mo-mentot na soop{tuvaweto i koi pojavuvaat iznenada, somnenie, neso-glasuvawe kaj govoritelot.

pr.: E paske marrë vesh, hëm. // Si razbral, hm. Qenka ngritur në këmbë // Stanal na noze. Akoma si paska dalë gjumi // S¡ u{te ne im izlegol sonot. Ova vreme vo albanskiot jazik se upotrebuva po~esto vo zavisnite

re~enici, no mo`e da se sretne i vo glavnite i vo nezavisnite. Dejstvo-to ili sostojbata koja se izrazuva so ova vreme mo`e da e zapo~nato vo minatoto i s¡ u{te e vo tek vo momentot na soop{tuvaweto. Kako {to se gleda i od prevodot na primerite, vo makedonskiot za formite na iznenadeniot perfekt vo albanskiot im odgovara povtorno edna forma na perfektot vo iskazniot na~in, pridru`ena so intonacija na iznena-denost.

IV Predminatoto vreme na iznenadeniot na~in e analiti~ka slo-`ena forma. Taa se obrazuva so pomo{ na redovno slevawe na formata na pomo{niot glagol kam / imam vo imperfektot na iznenadeniot na-~in so glagolskata l-forma (paskësha punuar // sum si rabotel). Nastav-kite se isti vo site konjugacii. Pasivnata konjugacija na glagolite se obrazuva so pomo{niot glagol jam / sum / vo iznenadeniot imperfekt (qenkëshe larë // si se izmil), l-formata ostanuva nepromeneta. Glagolot vo iznenadenoto predminato vreme izrazuva iznenada, somnenie, i dr. za edno dejstvo koe e zavr{eno pred opredelen moment vo minatoto.

pr.: Toka paskesh qenë e lagësht // Zemjata be{e bila vla`na. Rakia paskesh bërë punën e saj // Rakijata be{e ja napravila svojata

rabota. Kako {to se gleda od prevedenite primeri od albanski na make-

donski, na iznenadenoto predminato albansko vreme vo makedonskiot im odgovara edno predminato vreme na iskazniot na~in, pridru`eno so iznenaduva~ka intonacija.

Vo albanskiot jazik, osven ~etirite vremiwa, za koi zboruvavme, se sre}ava i edno iznenadeno idno vreme (do të punuakam // }e sum rabo-tel). Kaj li~nite formi na glagolot ovaa forma ja prima partikulata /u/, koja se dodava so znakot apostrof, formantot të / da / i prodol`uva

52

so glagolskite formi na iznenadenoto sega{no vreme (do të lakam / }e sum miel).

Iznenadeniot futur upatuva na dejstvo ili sostojba koe se o~eku-va da se slu~i po momentot na soop{tuvaweto, iska`uvaj}i iznenada. Ovaa forma pove}e se pojavuva vo umetni~kata literatura i vo drugi kni`evni stilovi, kako i vo op{testveno-politi~kata kni`evnost.

pr.: Paskan për të ardhur edhe pedagogë të huaj. / Imalo da dojdat i

stranski profesori. Do të ardhkan nesër për kontroll ata të ministrisë. // ]e dojdele utre za

kontrola od ministerstvoto. Vo makedonskiot jazik, kako {to se gleda od primerive, za forma-

ta na iznenadeniot albanski futur vo makedonskiot im odgovara pred-minatoto vreme na iskazniot na~in ili da-konstrukciski formi.

Ograni~eni, kako od mestoto, taka i od na~inot na upotrebata, postojat i nekolku formi na iznenadeniot - svrzuva~ki na~in ili (da- konstrukcii). Za razlika od svrzuva~kiot na~in iznenadeniot-svrzu-va~ki na~in ima samo tri vremiwa: sega{no (të vajtkan / ti odele), imperfekt (të vajtkësha / ti odel) i predminato (të paskësha vajtur // ti be{e oti{ol), Vo makedonskiot jazik za ovie vremiwa im odgovara mi-natoto neopredeleno i predminatoto vreme na iskazniot na~in.

Kako zaklu~ok, mo`e da navedeme deka jazikot na sekoj narod e mnogu bogat i nao|a svoi specifi~ni na~in za pretstavuvawe opredele-ni zna~enski finesi za koi postoi potreba vo praktikata; toa se pos-tignuva so upotreba na specijalizirani na~ini i sredstva.

53

Valentina Nestor

ODNOSOT NA GLAGOLITE SUM I IMA VO ANALITI^KITE FORMI VO MAKEDONSKIIOT I VO

ALBANSKIOT JAZIK

Glagolite sum i ima, osven so polno leksi~ko zna~ewe i vo dvata jazika gi sre}avame i kako gramati~ki sredstva za obrazuvawe na ana-liti~ki formi, go gubat osnovnoto zna~ewe i se upotrebuvaat kako po-mo{ni.

Vo makedonskiot literaturen jazik, glavna uloga pri obrazuvawe-to na slo`enite glagolski vremiwa ima glagolot sum, za razlika od albanskiot jazik, kade {to taa uloga ja igra glagolot kam ‘imam’, koj se pojavuva vo celosna paradigma spored liceto, vremeto i na~inot. Slo-`enite formi so ima, nema se mnogu produktivni vo zapadnomakedon-skoto nare~je od kade {to vleguvaat i vo literaturniot jazik, no vo go-vorot na Mala Prespa tie nao|aat celosen izraz. Ovie konstrukcii pretstavuvaat paralelna konjugacija, eden vid konkurentni formi, sinonimni se so drugi slo`eni glagolski vremenski formi i na~ini, na pr.:

alb. Dje tërë ditën kam qënë në shtëpi. Za ovaa re~enica vo makedonskiot jazik bi odgovarale: V~era cel den sum bil doma., a vo zapadnite makedonski govori bi odgovarala i formata: V~era cel den imam bideno doma. Vo re~enicata so glagolskata konstrukcija imam bideno, mnogu

poizrazito se utvrduva momentot na soop{tuvaweto, kade {to po-konkretno naglasuva izvr{enosta na dejstvoto, a sigurnosta za negovo-to izvr{uvawe e pogolema.

Glagolskata pridavka e nositel na leksi~koto zna~ewe, no izra-zuvaweto na ova leksi~ko zna~ewe ne se vr{i samo od glagolskata for-ma, tuku toa se izrazuva so cela strukturna konstrukcija. Imeno, gla-golskata pridavka od preodnite glagoli, koi spored samostojnata upo-treba imaat aktivno zna~ewe, vo izrazuvaweto na zna~eweto na minati-te vremiwa ima rezultativna na~inska vrednost.

Sli~nosta i kaj dvata jazika vo vrska so ulogata na glagolot ima kako pomo{en (vo albanskiot kam), bi donesla pozitiven transfer.

54

Ovaa sli~nost e delumna vo vrska so upotrebata na nepreodnite glago-li, zna~i, nekoi glagoli {to vo makedonskiot jazik go primaat glago-lot sum, vo albanskiot jazik go primaat glagolot ima. Razlikite vo ovoj kontekst bi donesle negativna interferencija, no sepak makedon-skiot dozvoluva prostor za upotreba i na dvata pomo{ni glagoli kako: kam shkuar : sum oti{ol // imam odeno, ka vdekur : umrel // ima umreno, kam qënë: sum bil // imam bideno, kam qëndruar: sum prestojuval // imam prestojuvano itn.

Upotrebata na pomo{niot glagol sum / jam i vo dvata jazika se ja-vuva za obrazuvawe na slo`eni konstrukcii so zna~ewe, so li~ni i bezli~ni glagoli, a ne vo aktivni; vo makedonskiot tie isto bi se izra-zile samo so sum konstrukcii, no ne i so imam.

Qenë falenderuar për guximin e tyre. / Bile pozdraveni za nivnata

smelost. Është rruar, është krehur, është larë // (e izbri~en, e is~e{lan, e izmi-

en). Iako vo albanskiot jazik glagolskata l-forma ostanuva sekoga{

cvrsta, nepromeneta, bez razlika od rodot i brojot na podmetot, vo ma-kedonskiot, ~esto i zadol`itelno bi bilo potrebno i soglasuvawe spo-red rodot i brojot me|u glagolskata l-forma i podmetot. Ovaa razlika me|u ovie dva jazika bi donesla negativna interferencija koja bi predizvikala gre{ki vo prevodot od albanski na makedonski jazik, ka-ko na pr:

Marko e ka marrë provimin. Marko go polo`il ispitot. Ana e ka marrë provimin. Ana go polo`il ispitot. Ana dhe Marko e kanë marrë provimin. Ana i Marko go polo`il ispi-

tot. Vo albanskiot jazik glagolskata l-forma ostanuva nepromeneta, a

soglasuvaweto se vr{i samo spored pomo{niot glagol. Negativna interferencija okolu upotrebata ili neupotrebata na

zamenskite formi bi se javile i kaj upotrebata na pomo{nata forma sum so li~ni glagolski formi od tipot:

Dje jam larë shpejt = (u lava) / Jam penduar shumë për atë që të thashë (u

pendova). No, ako nie sekoga{ se trudime da gi ~uvame vremeto i formata

{to se upotrebeni vo eden jazik, toga{ navistina bi izlegle od kontek-stot, i bi dovele do promena na zna~eweto. Ovie formi vo makedonski-ot jazik bi se prevele so:

55

V~era sum se izmil brzo. / Sum se pokajal za toa {to ti go rekov. Prvata re~enica zvu~i kako nie da ne tvrdime so sigurnost deka

sme svedoci na toa dejstvo, tuku kako da sme doznale od drug, pa go pre-ka`uvame toa.

A pak, vo vtorata, kako da tvrdime so ironija ili nesigurnost. Zatoa ovie formi mo`e da gi prevedeme so ima konstrukcii, kade

{to podobro se potvrduva dejstvoto izvr{eno pred drugite dejstva {to gi poso~uva, kako na pr.:

V~era se imam izmieno brzo. Se imam pokajano za toa {to ti go

rekov; ili, mesto niv mo`e da se upotrebi i aoristot, no jas kako govori-

tel i upotrebuva~ na ima konstrukciite, za podobro izrazuvawe i sve-do~ewe na toa {to go tvrdam, bi gi upotrebila poslednive konstruk-cii, za{to sigurnosta i ubedlivosta se pogolemi koga go ka`uvame toa.

No ~esto vo prevodot se nao|ame vo te{ki i koleblivi situacii, pri izborot na soodvetnata konstrukcija za da ne go izgubime ili da ne go oslabime zna~eweto {to go sodr`i izvornata forma.

Najgolema upotreba vo razgovornata forma ovie konstrukcii nao|aat vo perfektot, kade {to se sre}avaat kako dobro kristalizi-rana analiti~ka forma, sostavena od pomo{nite glagoli ima / nema i glagolska pridavka. Vo ovaa analiti~ka konstrukcija e sozdadena edna semanti~ka edinica koja gi obuslovuva gramati~kite obele`ja. Se ra-boti za gramati~ko-analiti~ka konstrukcija, strogo fiksirana vo re-duvaweto na gramati~kite elementi, kako i vo sinteti~kite konstruk-cii, redosled koj ne se rastura ili ne se razbiva so drugi zborovi.

Toa {to e zaedni~ko i za dvata jazika e faktot deka pome|u delo-vite na analiti~kata forma ne vleguvaat drugi zborovi za izrazuvawe na nova sintaksi~ka vrska, {to poka`uva deka ovie vrski vo procesot na soop{tuvaweto ne gi ispolnuvaat nivnite posebni delovi, tuku sa-mata analiti~ka forma go izrazuva toa.

Gramati~koto zna~ewe na perfektot e vo sprotivnost ne samo sprema sega{nosta, tuku i sprema drugite minati vremiwa, kako: predminatoto i minatoto-idno.

Formite na pluskvamperfektot od materijalen aspekt se pretsta-vuvaat kako edna vrska pome|u li~nata glagolska forma (imam, ima{, ima) i bezli~nata glagolska forma, imam raboteno.

Od sinhroniski aspekt i vo dvata jazika imame edna sintaksi~ka vrska spoena vo edna ista jazi~na edinica i vo ovaa smisla ne mo`e da re~eme deka pomo{nite glagoli ima, sum - go prezemaat izrazuvaweto

56

na gramati~kite odnosi, a glagolskata pridavka gi izrazuva leksi~kite vrednosti.

Morfemskiot karakter na pomo{niot glagol se poddr`uva na vrskata koja ja postavuva taa so glagolskata pridavka. Fleksijata na pomo{niot glagol vo pluskvamperfektot (zamislena kako edinstvena) igra sekundarna uloga.

Vo makedonskiot jazik kaj konstrukciite sum + l-forma, prvi~-noto zna~ewe sintaksi~ki e izrazeno isto kako i kaj konstrukciite so imam + glagolska pridavka. Samo glagolskata l-forma ne mo`e dovol-no da gi izrazi sama odnosite na primarnoto zna~ewe. Od nejzinata priroda glagolot sum dozvoluva pove}e sintaksi~ki konstrukcii. Toj dozvoluva sintaksi~ki konstrukcii so preodni i so nepreodni glagoli. Glagolskite konstrukcii so sum izrazuvaweto na dejstvitelot go imaat posloboden, vo zavisnost od vidot na glagolot so koj se vrzuva (preoden ili nepreoden). Vo konstrukciite so preodni glagoli dejstvitelot e biten, bidej}i se obuslovuva od neaktivnata priroda na podmetot, ve}e edna{ poka`ana:

Tuka e ma{ata, ko{nicata. Tamu e nivata, izorana. Sli~ni pojavi nao|ame i vo albanskiot jazik, kako: Këtu është shoku … vrarë nga armiqtë. / Ovde e drugarot… ubien od ne-

prijatelite. Dodeka, pak, vo konstrukciite so nepreodni glagoli dejstvitelot

ne mo`e da se izrazi, bidej}i subjektot e ist, istiot podmet ve}e e izrazen edna{ i e opredelen so formata na glagolskata pridavka (kako proces):

Tuka e deteto, sednato do mene. / Tuka e sednato deteto do mene. ili vo albanskiot jazik: Këtu është djali, ulur afër meje / Këtu është ulur djali afër meje. Vo albanskiot jazik na~inot na sozdavaweto na analiti~kata

forma na pluskvamperfektot so sum + l-formata e olabavuvawe na sin-taksi~kata konstrukcija na re~enicata kade {to se nao|a glagolskata l-forma. Osloboduvaweto na l-formata od sintaksi~kata konstrukcija kako posebna edinica, postepeno doveduva do promenuvawe na pravecot na vrskite i do paradigmatizacija na konstrukcijata sum + glagolska pridavka. Me|utoa, vo ovaa gramatikalizacija mo`ebi sme imale konstrukcii so sum + glagol so medijalno zna~ewe, koi pove}e se dobli`uvaat do perfektot spored zna~eweto i na~inot na sozdavawe. Ednopodmetnosta i otsustvoto na dejstvitelot bile preduslovi za privlekuvawe na dvete glagolski formi na glagolot sum so soodvetni-

57

te li~ni formi i na glagolskata pridavka, koja e karakteristi~na i za makedonskiot i za albanskiot jazik.

Perfektot na sostojba, kako {to e poznato, go potencira dej-stvoto na glagolot vrz subjektot. To~no toa go doveduva nego poblisku do medijalnosta, i ova slednovo, se znae deka e mnogu blisku do zna~e-weto na glagolot sum.

Vo makedonskite govori vo Maloprespansko takvite konstrukcii ne se razvieni od gramati~ki aspekt, za da se razlikuvaat posebno konstrukcijata i funkcionalnata vrednost, kako {to se slu~uva vo drugi jazici, kako vo albanskiot, vo italijanskiot i dr. na pr.:

Vratata e otvorena… / Dera është hapur . Vratata e otvorena od vetrot. / Dera është hapur nga era. Okolu formalnata gramati~ka realizacija, primarnata gramati-

~ka uloga ja imaat konstrukciite so glagolska pridavka vo albanskiot jazik, koi dozvoluvaat edna~ewe na glagolskata grupa (sum + glagolska pridavka). Pote{kata zada~a okolu gramatikalizacijata na ovaa sin-tagma ne e vo semanti~kata realizacija, tuku vo vremenskata, minuva-weto od vremenskoto zna~ewe na sostojbata, od sega{nosta vo minatoto.

Promenite pome|u glagolite sum i ima mo`e podobro da se vidat vo nekoi posebni konstrukcii vo albanskiot jazik. Vo zapadnomakedon-skite govori, poto~no vo Maloprespanskiot, kade {to za razlika od literaturniot jazik imame nekoi nepreodni glagoli {to iska`uvaat dvi`ewe: ide, izleguva, bara, vleguva, kako i umira, ra|a go obrazuvaat pluskvamperfektot so glagolot ima: imev dojdeno, imev izlezeno, imev barano, imev vlezeno, imev umreno, imev rodeno.

Konstrukciskite promeni se po~esti kako {to se dobli`uvame do vremeto na gramatikalizacijata na slobodnite sintagmi. Toa e celosna analiti~ka konstrukcija i del vo konstrukciite od tipot: imam bara-no, imam rabotano.

Upotrebata na ovie konstrukcii so imam, mesto sum, ne ja menuva-at vremenskata vrednost. Od niv po~esta upotreba imaat imam, imav + formite za sreden rod od glagolskata pridavka.

Osnovna razlika me|u ima-konstrukciite i drugite slo`eni formi e vo toa {to kaj prvite pove}e doa|a do izraz rezultatot od vr{eweto na dejstvoto, a kaj slo`enite so sum pove}e se istaknuva sa-moto dejstvo.

Iako vo albanskiot jazik po~esta upotreba nao|a glagolot kam /imam, vo gegiskite govori, osobeno vo severoisto~nite gegiski govori ~esto gi sre}avame formite so jam / sum, (mesto imam vo toskiskite i vo dene{niot literaturen jazik).

58

Jam ardhun mesto // kam ardhur’ sum do{ol’ , klenë ardhun // qenë ardhur ( kishin ardhur), ‘bile dojdeni‘, //asht dalë ( ka dalë) ‘ izlegol’.

Vakvite analiti~ki konstrukcii vo severnite gegiski govori s#

u{te imaat golema upotreba, bez razlika na situacijata vo literatur-niot albanski jazik. Spored I. Ajeti, za tie konstrukcii se misli deka se rezultat od vlijanieto na slovenskite balkanski jazici.

Ista e sostojbata i kaj imam konstrukciite vo zapadnite makedon-ski govori. Tie se mo{ne karakteristi~na osobenost samo na makedon-skiot jazik.

Vo ovoj pogled ovie dva jazika imaat ogromna sli~nost, vo na~i-not na obrazuvaweto na analiti~kite konstrukcii. Sekako, ostanuva u{te prostor za razgleduvawe na mo`nite interferencii me|u ovie dva jazika i vo ovaa oblast.

59

Lidija Arizankovska

SISTEMOT NA GLAGOLSKITE VREMIWA VO MAKEDONSKIOT JAZIK NASPREMA SLOVENE^KIOT I

DRUGITE JU@NOSLOVENSKI JAZICI

0. Referatot ima cel da go pretstavi sistemot na glagolskite vre-miwa vo makedonskiot jazik nasprema drugite ju`noslovenski jazici kako jazi~na mo`nost za prenesuvawe odredeni informacii vrzani so dejstvoto koe ja sodr`i vremenskata komponenta.

0.1. Poa|ame od celta vremenski da go locirame dadeniot nastan i pritoa gi koristime mo`nostite {to ni gi nudi dadeniot jazik. Vo slu-~ajov, stanuva zbor za sistemot na glagolskite vremiwa {to kako svoj jazi~en potencijal gi nudi makedonskiot standarden jazik vo sporedba so slovene~kiot i so drugite ju`noslovenski standardni jazici, sakaj}i pritoa da gi naglasime, pred s¡, razlikite {to se javuvaat me|u niv. Se-pak, samoto vakvo pretstavuvawe proizleguva i od preveduva~kata praktika, {to zna~i deka i samite zaklu~oci glavno se baziraat na mo`nite prevodni ekvivalenti koi bi trebalo najblisku da ja pribli-`at semantikata na vremenskata determiniranost na nastanot koj tre-ba da mu se soop{ti na prima~ot na porakata.

0.2. Situacijata e osobeno interesna koga stanuva zbor za izrazu-vawe na minatosta, pri {to jazi~niot sistem koj e ograni~en vo pogled na sistemot na glagolskite vremiwa {to mu se na raspolagawe kako ne-gova jazi~na mo`nost, e pritoa prinuden da se slu`i so dopolnitelni jazi~ni sredstva (prilo{ki opredelbi, del-re~enici, partikuli). Tuka kako dopolnitelen element }e se javi i opredelenosta, odnosno neopre-delenosta koja, vsu{nost, se odnesuva samo na vremenskata komponenta, odnosno na to~noto locirawe na momentot na vr{eweto na dejstvoto, potoa do`iveanosta na dejstvoto koja, kako {to istaknuva Spasov (1989/1990: 535-544) igra va`na uloga kaj aoristot i imperfektot, no ne kaj perfektot i od druga strana, pak, se pojavuva kategorijata direktno ka`uvawe nasprema preka`uvawe za koja so pravo mo`eme da konstati-rame deka se javuva kako beleg na celiot makedonski sistem, bidej}i minatoto neopredeleno vreme vo makedonskiot jazik se javuva ne samo kako paralela na minatite vremiwa, tuku i na sega{noto i na idnoto vreme.

60

Pr.: mak. Toj veli, ne doa|al sega. Odnosno: Toj veli, ne doa|a sega. / ne saka da dojde sega. / nema da

dojde sega. slov. Pravi, da ne pride zdaj. / da noče zdaj priti. / da ne bo zdaj prišel. mak. Tebe }e te slu{a, bidej}i si bil postar. slov. Tebe bo poslušal, ker si (baje) starejši. mak. Duri da dojdam da si go zgotvila ru~ekot! (Koneski Bl. 1982:

474) slov. Do takrat, ko pridem, skuhaj/pripravi kosilo. / naj bo kosilo skuhano /

pripravljeno. 1. Kuso potsetuvawe: makedonskiot jazik gi poznava slednive vre-

miwa: sega{no, minato opredeleno svr{eno (aorist), minato opredele-no nesvr{eno vreme (imperfekt), minato neopredeleno svr{eno i nes-vr{eno vreme (perfekt), predminato vreme, idno, minato-idno, idno-preka`ano vreme; slovene~kiot jazik, pak: sega{no, minato (perfekt), predminato i idno vreme, pa tokmu zatoa, kako ekvivalent osobeno za minatite vremiwa vo makedonskiot jazik, vo slovene~kiot jazik }e se pojavi perfektot, i zavisno od funkcijata, eventualno sega{noto vre-me. Site gorenavedeni pridru`ni karakteristiki kako osobenost na makedonskiot glagolski sistem }e bide mo`no vo drugite ju`nosloven-ski jazici najpribli`no da se ostvarat so dopolnitelni sredstva (kako vo primerite pogore i onie {to sleduvaat).

Pr.: Marko dojde. (‘go vidov deka dojde, to~no znam koga’) Marko do{ol. (‘ne vidov koga, mi soop{tija deka e dojden’) slov. Marko je včeraj prišel.; Opazila si, da je Marko prišel.; Nisem opazila, da/ko je Marko prišel.; Povedali so mi, da je Marko prišel.; Sli~na e situacijata i kaj drugite ju`noslovenski jazici, iako so

del od vremiwata raspolagaat i tie, za {to svedo~at i del od izneseni-te primeri.

Pr.: hrv. i srp. Marko je juče došao.; Primjetila si, da je Marko došao.; Nisam primjetila, da /kada je Marko došao.; Rekli su mi, da je Marko došao.

61

1.1. Kaj drugite ju`noslovenski jazici: hrvatskiot i srpskiot gi

zadr`ale aoristot i imperfektot, isto taka i bugarskiot, a {to se od-nesuva za perfektot, Bugarite go narekuvaat ,,rezultativno vreme°, od-nosno kako {to istaknuva Pa{ov (1994:124) „Osnovno rezultativno vreme e minalo neopredeleno" (na pr. Ivan e sednal i mÍl~i.).

Tokmu tuka i e edna od razlikite vo upotrebata na perfektot vo makedonskiot jazik i perfektot vo bugarskiot jazik. Izrazuvaweto na rezultativnosta vo makedonskiot jazik denes se vrzuva glavno za ima-sistemot kako balkanska inovacija, {to bi zna~elo funkcionalno-se-manti~ko osiroma{uvawe na t.n. sum-perfekt na makedonska strana, od-nosno slovenski arhaizam na bugarska strana (v. Topoliwska 1996:62).

1.1.1. Kategorijata preka`anost, kako osnoven priznak na make-donskoto minato neopredeleno vreme i dopolnitelna funkcija na t.n. sum-perfekt (v. Topoliwska 1996:40) e svojstvena za makedonskiot ja-zik. ,,Op{tiot uslov za da se razvie kategorijata na preka`anost°, kako {to zabele`uva Bla`e Koneski, ,,bil daden so toa {to se za~uva-le aoristot i imperfektot nasprema perfektot. Tie dve vremiwa vo slovenskiot otsekoga{ predavale zasvedo~eno dejstvo, dodeka perfek-tot vo toj pogled bil neobele`an (toj i deneska, kako i porano, slu`i za preka`uvawe, no isto taka i za direktno soop{tuvawe)° (Topoliw-ska 1996:41). Za razvojot na kategorijata voedno pridonel i turskiot ja-zik, a ,,vo sredini vo koi vlijanieto na aromanskiot i gr~kiot bilo po-silno, ustanovuvaweto na kategorijata preka`anost se namerilo na pre~ki...° (Topoliwska 1996:41).

1.1.2. Pokraj potrebata za naglasuvawe na ‘nezasvedo~enosta’ i iz-begnuvaweto na vremenskata lociranost, upotrebata na ova vreme vo makedonskiot jazik se vrzuva i za postignuvaweto `ivost na iskazot, vrzuvaj}i se na toj na~in za upotrebata vo oddelni stilovi.

1.1.2.1. Primer koga minatoto neopredeleno vreme e upotrebeno za direktno ka`uvawe, so upotrebata na 1 lice:

mak. Sum ti ka`uval stopati, neli ti zdodealo da slu{a{? (Kone-ski Bl. 1982:465).

Zna~eweto ne }e se promeni ako formata za minato neopredeleno vreme ja zamenime so minato opredeleno vreme, a vo slovene~kiot jazik i vo dvata slu~aja }e se pojavi perfektot, ne ostvaruvaj}i go, vo slu~a-jov efektot {to go postignuva samoto minato neopredeleno vreme.

slov. Rekel sem ti stokrat, mar ti ni presedlo poslušati. 1.2. Pri toa e va`no da se istakne deka soop{tuvaweto na dadeno

dejstvo i negovata soodvetna vremenska lociranost preku upotrebata na dadeno glagolsko vreme se zasnova i na ,,pristapot na govoritelot od razli~ni vremenski gledni to~ki kon soop{tuvanoto dejstvo, nezavis-no od momentot na soop{tuvaweto° (Koneski Bl. 1982: 380), pa zatoa na

62

primer sega{noto vreme vo makedonskiot jazik mo`e da se upotrebi i za soop{tuvawe na minati i idni nastani.

Pr.: Po celi dni raboti{, na stari godini se ma~i{ i pak ni{to

nema. (Koneski Bl.: 1982:413) Ne pla{i se, Len~e, ne zemam mnogu pari. (Koneski Bl. 1982:414) Utre mi idat prijateli na gosti. I vo slovene~kiot jazik sega{noto vreme mo`e da se upotrebi so

zna~ewe na minato i na idno vreme. Pr. Včeraj sedim pred hišo, ko naenkrat pride on, Jure. (V~era sedam pred ku}i, koga naedna{ doa|a toj, Jure.) Pravijo, da najhujše šele pride. (Velat, najlo{oto doprva doa|a.) 1.2.1. Specifi~no vo odnos na makedonskiot, kako i vo odnos na

drugite ju`noslovenski jazici e toa {to vo slovene~kiot jazik so idno zna~ewe se upotrebuva i sega{no vreme od svr{eni glagoli, na primer:

mak. Doa|a{ (li) so mene? slov. (A) Rrideš k meni? srp. i hrv. Dolazi{ (li) kod mene? bug. Idva{ (li) pri men? 1.3. [to se odnesuva na idnite vremiwa, 1.3.1. Slovene~kiot jazik poznava edno idno vreme (slov.

,,prihodnjik"): bom/boš/bo delal,-la,-lo...; 1.3.2. Srpskiot i hrvatskiot jazik poznavaat dve: futur 1 (idno vreme): ja ˚u pevati i futur 2 (egzakten futur): /kad/ budem radio (v. Stanoj~i˚ i

Popovi˚ 2002:120; Barić i dr. 2007:233); 1.3.3. Bugarskiot jazik dve: idno vreme: çe nosÔ i t.n. idno vreme vo minatoto (bug. bÍdeçe vreme v minaloto):

çÔh da izlizam (v. Pa{ov 1994:120-124). 1.3.4. Minatoto idno (}e rabotev) i idnoto preka`ano vreme (}e

sum rabotel), pokraj osnovnoto idno vreme (}e rabotam), se specifika na makedonskiot jazik.

1.3.4.1. Minatoto-idno vreme, kako {to zabele`uvaat Nina i Ro-land [miger (STUF 2009:105) ,,kako balkanizam poka`uva razliki so bugarskiot i so sli~nosti so albanskiot i novogr~kiot jazik°.

Zemaj}i ja predvid temporalnata komponenta i vo ovoj slu~aj sta-nuva zbor za vremenski neopredeleno dejstvo, odnosno vremenskata kom-ponenta ne e opredelena vo odnos na momentot na zboruvaweto. Pritoa ne treba da go zaboravime i prisustvoto na modalnata komponenta ili

63

,,so drugi zborovi: se raboti za dejstvo (nastan) obusloveno od nekoe drugo dejstvo i neostvareno poradi (ne)ostvaruvaweto na toa drugo dej-stvo°, koja na nekoj na~in dominira nad temporalnata komponenta (To-poliwska 1996:66).

Tokmu zatoa i naj~esti prevodni ekvivalenti za ova vreme vo jazi-cite {to ne ja poseduvaat ovaa forma vo glagolskiot sistem e uslovni-ot, odnosno mo`niot na~in.

Takov e slu~ajot i so slovene~kiot jazik: Pr.: mak. Da me pra{a{e, }e ti ka`ev. slov. Če bi me vprašal, bi ti povedal. mak. ]e padnev, da ne dojde{e ti. slov. Padel bi, če ne bi ti prišel. hrv.i srp. Pao bi, da nisi ti došao. bug. Щяh da padna, ... Inaku, specifika na minatoto-idno vreme, razlikuva~ka vo odnos

na drugite ju`noslovenski jazici, kako i vo odnos na bugarskiot jazik e iterativno-habitualnata upotreba na ova vreme, i toa naj~esto prisut-na vo raska`uva~kiot stil, na pr: ]e igra{e karti, }e skita{e po mes-tata i doma }e se vra}a{e no}e mnogu docna. (M. Fotev), (Topoliwska 1996:69).

1.3.4.2. [to se odnesuva na funkcijata na idnoto-preka`ano vre-

me, pak, kako osobenost na makedonskiot glagolski sistem, akcentot se stava tokmu na kategorijata preka`anost, koja se javuva kako osnoven priznak na makedonskoto minato neopredeleno vreme, pri {to vo kon-kretniov slu~aj se odnesuva na idnite dejstva za koi ve}e stana zbor po-gore i kaj koi ve}e be{e naglasena modalnata komponenta. Predavawe-to na idnoto-preka`ano vreme vo drugite ju`noslovenski jazici se os-tvaruva so dopolnitelni jazi~ni sredstva, onaka kako {to be{e pret-staveno kaj minatoto-neopredeleno vreme (v. pogore).

Vo vrska so idnite vremiwa, Bla`e Koneski (1982:499) zabele`u-va: ,,se gleda deka tie pretstavuvaat vo na{iot jazik eden razvien sis-tem od formi so koi se opfa}aat odnosite na vremenskata posledova-telnost na dejstvata kako vo idnosta taka i vo minatoto i osven toa se izrazuva seto toa kako so direktno ka`uvawe, taka i so preka`uvawe.°

1.5. Site pretstaveni glagolski vremiwa se aktivni vo makedon-skiot standarden jazik, izrazuvaj}i go pritoa razgranatiot sistem na semanti~ki funkcii {to se izrazuvaat preku nivnite formi i razli-kuvaj}i se vo toj pogled pove}e ili pomalku vo odnos na drugite ju`nos-lovenski jazici.

64

2. I za samiot kraj da gi spomeneme ima- i sum-konstrukciite vo makedonskiot jazik kako specifika na makedonskiot jazi~en sistem vo ramkite na ju`noslovenskite jazici, inaku razvien pod vlijanie na so-sednite neslovenski jazici i koi se javuvaat s¡ po~esto kako sredstvo na izrazuvawe na glagolskite vremiwa, osobeno vo sovremeniot jazi~en standard. Nivnata funkcija, kako {to ve}e be{e spomenato pogore, e izrazuvawe na rezultativnoto zna~ewe. Za ilustracija, }e pretstavime nekolku primeri so nivnite mo`ni ekvivalenti vo drugite ju`noslo-venski jazici:

Pr.: mak. Ja imam ~itano knigata, ama filmot go nemam gledano. slov. Prebral sem knjigo, ampak filma nisem gledal. hrv. i srp. Knjigu sam pročitao, ali filma nisam gledao. bug. Чel/-la sÍm knigata, oba~e (no) filmÍt ne sÍm go gledal/-la. Pr.: mak. Marko e iden vamu pove}epati. slov. Marko je prihajal sem večkrat. hrv. i srp. Marko je dolazio ovde više puta. bug. Marko e idval tuk pove~e pÍti. mak. Jadi ti, jas sum jadena. slov. Ti jej, jaz sem že jedla. hrv. i srp. Ti jedi, ja sam več jela. bug. Â` ti, az sÍm Ôl/-la. mak. Petre e stanat. slov. Peter je (že) vstal. hrv. i srp. Petar je ustao. bug. Petre e stanÍl. 3. Seto ova zboruva za bogata semantika na makedonskiot sistem

na glagolski vremiwa izrazen preku brojnite funkcii {to toj gi os-tvaruva i gi realizira preku postojnite vremenski glagolski formi kako jazi~na mo`nost na ovoj sistem, na toj na~in diferenciraj}i se vo odnos na drugite ju`noslovenski jazici, motiviraj}i gi pritoa oddel-nite funkcii da gi nadomestat preku paralelni ili drugi jazi~ni sred-stva {to gi ima vo dadeniot sistem. Pokraj semantikata, nivnata upo-treba ja podobruva i `ivosta na iskazot i stilskiot efekt {to na toj na~in se postignuva so niv.

Pritoa neminovno e da se istakne faktot deka vakvata slika e vo-edno i rezultat na razlikite vo sintetizmot i analitizmot koi prido-nesle za uprostuvawe na sinteti~kiot i za uslo`nuvawe na sistemot na glagolskite vremiwa kaj analiti~kiot tip jazici, vo {to makedonski-ot jazik e na prvo mesto.

65

Literatura:

Barić i dr., 2007. Gramatika hrvatskog književnog jezika, Zagreb. Grčič Mateja, Žagar Igor, 2004. Čas in dejanje v jeziku, Oranžna zbirka, Ljubljana. Dimitrova-Schmieger Nina & Schmieger Roland, 2008. Some peculiarities of the

Macedonian verbal system in a Slavonic and Balkan context, Macedonian in typological perspective, Language Typology and Universals, Academie Verlag, Munich, STUF.61, 2, 105-119.

Koneski Bla`e, 1982. Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Kultura, Skopje.

Pa{ov Petqr , 1994. Gramaтika na bÍlгarskiя kni`oven ezik, Sofiя. Spasov Qudmil, 1989/90. Proba za semanti~ka interpretacija na

opozicijata analiti~ki vs sinteti~ki preterit vo makedonskiot i vo srpskohrvatskiot sovremen standarden jazik, Zbornik na Institutot za makedonski jazik, Skopje, 535-544.

Stanoj~iћ @ivojin i Popoviћ Qubomir, 2002. Gramatika srpskoga jezika (uxbenik za I, II, III i IV razred sredwe {kole), Beograd.

Topoliwska Zuzana, 1996. Studii od makedonsko-bugarskata jazi~na konfrontacija, MANU, Skopje.

Toporišič Jože, 2000. Slovenska slovnica, Založba Obzorja, Maribor.

66

67

Гоце Цветановски

ТИПОВИ PLUSQUAMPERFECTUM ВО СКОПСКОБЛАТСКИОТ И ВО ЗАПАДНОПРЕСПАНСКИОТ ГОВОР (ФОРМАЛЕН И

ФУНКЦИОНАЛЕН ОПИС) Vo periodot od 1998 do 2006 godina aktivno se posvetiv na sobi-

rawe dijalekten materijal za izrabotka na magisterskata, a podocna i na doktorskata disertacija. Zapi{uvaj}i gi ve}e snimenite materijali i razgleduvaj}i gi oddelnite pojavi na fonetski i na morfolo{ki plan, se otvori mo`nost za markirawe na oddelni problemi svrzani so semanti~kata sintaksa.

Vo ovoj referat }e se obidam da gi opfatam glagolskite konstrukcii vo skopskoblatskiot i vo zapadnoprespanskiot govor, pred s#, poradi faktot {to od geografski aspekt, se pokriva edna {i-roka zona vo zapadnoto nare~je. Од рефератот може да се проследи геогра-фската дистрибуција на глаголските конструкции за изразување plusquaperfectum, како и нивната функционална оптовареност во конкретниве говорни зони. На крајниот север (скопскоблатскиот говор) во западномаке-донското наречје се среќава перифрастична конструкција составена од имперфектот на помошниот глагол сум + л-форма од основниот глагол, а на крајниот запад од западномакедонското наречје (западнопреспанскиот говор) доминира конструкција со помошниот глагол има.

Станува збор за временски редослед на настаните, односно за катего-ријата taxis во два дијалектни система - крајниот север и крајниот запад - на западномакедонското наречје. Всушност, овде ќе ги разгледаме глаголските конструкции познати како plusquaperfectum за изразување временски однос во кој еден минат настан му претходи на друг минат настан.

Се поставува прашањето: Зошто токму plusquaperfectum? Za da се odgovori na ова pra{awe neophodno е edno po{iroko

objasnuvawe vo dve nasoki: 1) mestoto {to go imal pluskvamperfektot vo temporalniot sistem na staroslovenskiot, negovoto prestrojuvawe vo ramkite na makedonskiot temporalen sistem, pa i po{iroko vo ra-zvojot na slovenskite jazici, i 2) upotrebata na pluskvamperfektot vo конкретниве govorи, negoviot odnos so perfektot, kako i zna~ewata vo koi go sre}avame pluskvamperfektot.

68

Temporalniot sistem na staroslovenskiot jazik vo perspektiva na naracijata go sogleduvame preku protivstavuvaweto na formite po dva diferencijalni priznaka: 1) povrzanost na glagolskoto dejstvo so dejstvata od osnovnata si`etna linija na iskazot (negovi nositeli se: imperfektot1, perfektot, pluskvamperfektot i egzaktniot futur). Taa povrzanost na dejstvoto se projavuva vo negovata dvojna temporalna orientacija - kon momentot na dejstvoto od osnovnata si`etna linija i, preku nego, kon momentot na zboruvaweto. Nemarkirani ~lenovi na opozicijata se apsolutnite vremiwa: aoristot, futurot i prezentot, ~ija{to specifi~na funkcija e da gi ozna~uvaat dejstvata od osnovna-ta si`etna linija direktno orientirani kon momentot na zboruvawe; 2) odnosot na dejstvoto kon gramati~ki opredelen moment (period) od vreme sprema momentot na pojdovniot (po~etniot) nastan (prethoden ili posledovatelen). Samo formite na prezentot i imperfektot se ne-markirani vo toj odnos. Vo ramkite na toj sistem pluskvamperfektot spa|a vo grupata na relativni vremiwa za prethodnost izrazuvaj}i po-vrzanost so dejstvata od minatiot period.

Kako {to e poznato, za makedonskiot glagolski sistem osnovna karakteristika e postoeweto na ~etiri minati vremiwa vo indikativ - dve prosti (aorist i imperfekt) i dve slo`eni (perfekt i pluskvam-

1 Vo vrska so imperfektot i negovoto zna~ewe kako vo staroslovenskiot taka i vo so-vremenite slovenski jazici kaj koi e prisuten (tuka, pred s#, se misli na makedonskiot i na bugarskiot jazik), postojat razli~ni pristapi. Nekoi gi ozna~uvaat glagolskite vremiwa kako nositeli na naracijata, a nekoi pak, gi utvrduvaat invarijantnite grama-tikalizirani priznaci na vremiwata i nivnite sistemski opozicii. Spored ednite (I.K. Bunina, M. Dejanova, Q. Andrej~in, D. Popov, S. Stojanov i dr.), imperfektot e relativno vreme so slo`ena (dvojna) temporalna orientacija na dej-stvoto. Spored drugite (na primer, privrzanicite na þvidskata teorijaÿ, J. Maslov, E. Demina i dr.), imperfektot e vreme so prosta temporalna orientacija, koe se razliku-va od aoristot ne vo temporalniot, tuku vo vidskiot odnos vo þpo{iroka smislaÿ. Vo vrska so staroslovenskiot imperfekt ja prifa}ame koncepcijata za sistemot na vremi-wa vo staroslovenskiot jazik na I.K. Bunina (1959). Vo taa nasoka, imperfektot izra-zuva povrzanost so nezavisnite dejstva ozna~eni so aorist, i e nemarkiran ~len vo ko-relacija so pluskvamperfektot i kondicionalot (minato-idno vreme). Negovo osnovno zna~ewe e þsega{nost vo minatotoÿ. ]e go ilustrirame ova so eden primer od Mari-inskoto evangelie: �������������������������������������������������

����������������������������D������������������������������������������D����(Mar. ev. Luk.II,4-5) Vo ovoj primer aoristot ozna~uva dejstva od osnovnata linija na iskazot, a imper-fektot sovremeni i svrzani so niv dejstva (fon, motivacija, vtorostepeni epizodi i dr.).

69

perfekt). Aoristot i imperfektot se morfolo{ki (sintetski) kon-strukcii, a perfektot i pluskvamperfektot se perifrasti~ni (anali-ti~ki) konstrukcii. Pluskvamperfektot od svoja strana gi opfa}a konstrukciite od tipot be{e pi{uval / be{e napi{al (t.n. pluskvam-perfekt I) i konstrukciite od tipot ima{e pi{uvano / ima{e napi{a-no (t.n. pluskvamperfekt II).

Vo skopskoblatskiot govor predmet na interesirawe se konstrukciite od tipot be{e pi{uval / be{e napi{al, odnosno plus-kvamperfektot I (kako {to go narekuvaat nekoi, na primer: Z. Golomb, R. Usikova i dr.), bidej}i toj e daleku pofrekventen vo odnos na plus-kvamperfektot II. Vo prilog na ova svedo~at materijalite {to gi so-bravme, kako i indeksite po odnosnive pra{awa sostaveni spored Pra-{alnikot za Мakedonskiot dijalekten atlas izraboten od akademik Bo`idar Vidoeski. Imeno, vo kartotekata na Одделението за македон-ска dijalektoloгија se veli deka konstrukciite so ima se poznati, no mnogu retko se upotrebuvaat. Ova se dol`i na faktot {to skopskata ja-zi~na teritorija pretstavuva periferija vo odnos na pojavata na per-fektot II, odnosno ima-perfektot kako {to go narekuva V. Fridman (The Grammatical Categories of the Macedonian Indicative, Columbus, Ohio, 1977), a so toa i na ima-konstrukciite, bidej}i vrz modelot na perfek-tot II se obrazuval i pluskvamperfektot II.

Perfektot e ekspanzivna forma koja postojano ja pro{iruva svojata funkcionalna zona na smetka na aoristot, imperfektot i plus-kvamperfektot. Smetame deka naj{iroko prifateno e misleweto deka st.sl. konstrukcija ����������izrazuva rezultativnost na edno mi-nato dejstvo, t.e. dejstvoto se izvr{ilo vo minatoto, a negovite posle-dici se povrzuvaat so momentot na zboruvaweto. I.K. Bunina (Bunina; 1959, 75) st.sl. perfekt go tretira kako relativno vreme koe ja izrazu-va povrzanosta na minatoto dejstvo so situacijata na dadeniot sega{en moment (period) ili so negovite oddelni dejstva i kako takov toj (per-fektot) stapuva vo privativna opozicija so aoristot, koj e neutralen vo odnos na povrzanosta na dejstvoto. Perfektot I se obrazuva od pomo-{niot glagol sum i glagolskata l-forma i se javuva kako direkten na-slednik na stariot perfekt (koj vo staroslovenskiot se obrazuval od glagolot ������i minatiot aktiven particip II {to zavr{uval na �������������). Perfektot I prezel vrz sebe nekoi novi funk-cii, kako na primer, neopredelenosta {to ne se svrzuva so nekoj konkreten moment ili vremenski period vo minatoto, ili pak, preka-`anosta.

70

U{te eden uslov, koj mo`ebi povlijael da se zadr`i stariot perfekt, pa ottamu i pluskvamperfektot I. Imeno, vo albanskite gegi-ski govori koi grani~at so ovaa makedonska govorna zona perfektot i pluskvamperfektot isto taka se obrazuvaat so pomo{niot glagol sum (jam) - situacija sosema razli~na od onaa vo literaturniot albanski ja-zik i vo ju`nite albanski govori, kade {to perfektot i pluskvamper-fektot se gradat so pomo{niot glagol ima (kam).

Vo zapadnoprespanskiot govor dominiraat tokmu glagolskite konstrukcii so ima.

Konstrukciite od imperfektnite formi na glagolot ima i gla-golskata -n-/-t-pridavka vo literaturata ~esto se sre}avaat pod imeto pluskvamperfekt II. Ovde gi dodavame i konstrukciite od imperfekt-nite formi na glagolot sum i glagolskata-n-/-t-pridavka pod termi-not bef-pluskvamperfekt.

Vo zapadnoprespanskiot govor ovie konstrukcii se so golema funkcionalna optovarenost, pred s#, poradi toa {to otsustvuvaat for-mite na pluskvamperfektot I.

Formi od svr{en vid Formi od nesvr{en vid Ednina

1 l. imaf pojdeno imaf odeno 2 l. ima{e pojdeno ima{e odeno 3 l. ima{e pojdeno ima{e odeno

Mno`ina 1 l. imame pojdeno imame odeno 2 l. imate pojdeno imame odeno 3 l. imaa/imee pojdeno imaa/imee odeno

Golema funkcionalna natovarenost vo zapadnoprespanskiot go-

vor imaat i konstrukciite obrazuvani so imperfektnite formi na glagolot üsumý i glagolskata -n-/-t-pridavka (vo soodveten rod) od svr-{en vid na nepreoden glagol:

Ednina Mno`ina 1 l. bef dojden, -a, -o be(f)me dojdeni 2 l. be{e dojden, -a, -o be(f)te dojdeni3 l. be{e dojden, -a, -o be(j)a dojdeni

Ovie konstrukcii vo zapadnoprespanskiot govor se mnogu fre-

kventni, pred s#, poradi slabata funkcionalna natovarenost na l-per-fektot, kako i otsustvoto na pluskvamperfektot I.

71

Vo sledniov del }e se obideme da go pretstavime sistemot na pluskvamperfektni formi kako i nivnata semanti~ka interpretacija, a toa zna~i }e go razgledame pluskvamperfektot I i II od funkcionalen aspekt. Toa, pak, n# obvrzuva da zboruvame i za kategorijata na~in kako nadredena kategorija vo odnos na vremeto, i za kategorijata taksis, bi-dej}i formite na pluskvamperfektot se odlikuvaat so toa {to se mar-kirani po taksis, t.e. po ~ista prethodnost na dejstvoto, bez ogled na rezultatite (rezultativnost) ili sostojbata (stati~nost) ili li~na potvrda na zboruva~ot (status).

Problemite povrzani so promenite vo odnosot na perfektot kon pluskvamperfektot ne se dovolno razgledani, a tie dve formi se povrzani so potekloto, so morfolo{kiot sostav i so funkciite u{te vo praslovenskiot i vo tekot na istoriskiot razvoj na ju`noslovenski-te jazici i s# pove}e se dobli`uvaat. Spored misleweto na M. Dejano-va (De®nova; 1970, 10) postojat nekolku kombinatorni varijanti na po-vrzanosta na pluskvamperfektot so minatiot moment:

1. STATALNOST (stati~nost). Na preden plan e sostojbata soz-dadena od prethodno dejstvo, paralelna/istovremena so dejstvata od da-deniot minat period. Toa e svoevidna stati~na karakteristika na sub-jektot. Statalnosta e povrzana so svr{eni glagoli (glavno nepreodni), koi re~isi sekoga{ se odnesuvaat kako rezultativen na~in na dejstvo. Ova zna~ewe, koe spored misleweto na A. Potebwa (Potebn®; 1958, 260), e op{to zna~ewe na perfektot vo najstarata faza na slovenskite jazici, M. Dejanova (De®nova 1970, 11) mu go pripi{uva i na pluskvam-perfektot, no spored nea toa ne e nitu edinstveno, nitu preovladu-va~ko vo staroslovenskiot jazik.

2. AKCIONALNOST (akcionalno zna~ewe). Na preden plan e mislata za samoto prethodno dejstvo i tuka razlikuvame nekolku slu-~ai:

a) dejstvo, koe ostavilo vo podocne`niot temporalen period ma-terijalni tragi (rezultati), koi{to pretstavuvaat element od situaci-jata vo koja se razviva osnovnata linija na iskazot, podvle~ena od apso-lutniot aorist. Se sre}ava i kaj preodni i kaj nepreodni glagoli od svr{en vid i rezultativen na~in na dejstvo.

b) dejstvo, povrzano so podocne`niot minat period ili so oddelno negovo dejstvo preku nekakva nematerijalna logi~ka ili pri-~inska vrska. Se sre}ava i kaj preodnite i kaj nepreodnite glagoli od dvata vida i so razli~ni na~ini na dejstvo. Vo bliskiot kontekst preo-vladuvaat formite na aoristot nad formite na imperfektot.

v) dejstvo, ~ija{to realizacija / nerealizacija se protega do sa-miot minat orientaciski moment. I ovde se naglasuva nekakva pri~in-

72

ska vrska so podocne`nata situacija. Se sre}ava kaj negirani glagoli od svr{en vid.

g) anuliranost (otsustvo) na vrskata vo dadeniot moment so po-docne`nata temporalna situacija - koja vo slu~ajov se projavuva kako materijalen ili nematerijalen rezultat. Ova zna~ewe naj~esto se sre-}ava vo tekst so nepreka`ani formi.

Vo gramatikata na Koneski (Koneski; 1987, 481) za pluskvamper-fektot se veli deka se obrazuva od formite za minato nesvr{eno vreme na pomo{niot glagol sum i l-formata, obi~no, od svr{en glagol:

1. bev do{ol, bevme do{le; 2. be{e do{ol, bevte do{le; 3. be{e do{ol, bea do{le.

Toa e vreme so koe se ozna~uva dejstvo koe e izvr{eno ili, pak,

vr{eno pred nekoe drugo minato dejstvo. Ova, pak, zna~i deka so pluskvamperfektot se vospostavuva odnos pome|u dve ili pove}e mina-ti dejstva, pri {to so posebni formi se naglasuva nivnata anterior-nost (prethodnost) odnosno posteriornost (posledovatelnost). Vreme-to vo koe se izvr{uva glagolskoto dejstvo dvojno se opredeluva na vre-menskata oska: 1) spored momentot na zboruvaweto i 2) sprema nekoj mo-ment vo minatoto.

Vo skopskoblatskiot govor pluskvamperfektot (naj~esto) se ja-vuva so imperfektna forma za 3 l. ednina od pomo{niot glagol sum i glagolskata l-forma od svr{en glagol:

be{e do{ol, do{la, do{lo, do{le be{e ranil, ranila, ranilo, ranile be{e sednal, sednala, sednalo, sednale be{e zavrtel, zavrtela, zavrtelo, zavrtele be{e sma~kal, sma~kala, sma~kalo, sma~kale be{e isteral, isterala, isteralo, isterale be{e izbegal, izbegala, izbegalo, izbegale be{e pu{til, pu{tila, pu{tilo, pu{tile be{e bil, bila, bilo, bile (poslednive formi se

nesvr{eni, no imaat dvojna uloga). Bl. Koneski veli deka „formite za predminato vreme mo`at da

se upotrebat za preka`anost toga{ koga vo niv formata od pomo{niot glagol se sveduva samo do slu`bata na eden stilski element. A pak naj-izrazito takov slu~aj e koga vo site lica se javuva be{e.ÿ Del od skop-

73

skoblatskiot govor (regionot na Kar{ijaka) gi poznava samo pluskvam-perfektnite formi so be{e, a vakvata upotreba e ~esta vo dijalo{ki formi koga govoritelite ja potenciraat preka`anosta na dejstvoto ili nastanot. Toa zna~i deka koga na govoritelite }e im se pobara obja-snuvawe za upotrebata na pluskvamperfektnite formi, tie vedna{ ja zamenuvaat pluskvamperfektnata forma so perfekt i dodavaat deka nekoj im soop{til za toa, odnosno posredno dobivaat informacija za dejstvoto ili nastanot. No koga e taka, toga{ se postavuva pra{aweto zo{to e potrebno þuslo`nuvaweÿ na perfektot so eden stilski ele-ment be{e ako mo`e istata informacija da se predade samo so glagol-skata l-forma, pri toa da nema nikakvi promeni vo zna~eweto? - Ni se ~ini deka odgovorot treba da go barame vo semanti~kata interpretaci-ja i vo komunikativnata uloga na ovoj navidum samo stilski element. Za da go razgledame ova pra{awe, }e dademe edna govorna situacija vo koja u~estvuvaat A i B (pri {to B mo`e da bide edno lice, no i pove}e). Vo eden moment A se obra}a kon B so pluskvamperfektna forma za nekoe treto lice C i soop{tuva nova informacija, vo vrska so nekoja nova re-lacija me|u C i nekoe lice D, koe ne mora da im bide poznato na drugi-te:

Go sretnaf Stojana f~era kaj Ogradi. Be{e vlegol vo nivata Kipranoa i so konyerkata vade{e voda od bunarot. „O, Stojan” - mu rekof - „dosta e za deneska, ostaj rabotata, ela da popraime muabet.” I zapraifne muabet za ofcite. Ja mu vikam: „Abre Stojane, koj e na red s’ofci da odi?-Eve, dva dena kako le`at ofcine.”- A, toj mi vika: „Koj, nikoj! L’ube treba{e da odi, ama ja opraifne so L’ubeta. “- Be{e se ska~kale ne{to za mej|ata, ovoj rekol vaka, onoj rekol onaka i ovoj be{e go udril L’ubeta. I sega L’ube ne odi s’ofci.

A B A B(B1 + B2 +...+Bn)

D C C D

Jasno e deka vo primerot þBe{e vlegol vo nivata...ÿ pluskvam-perfektot e upotreben vo svoeto osnovno zna~ewe, bidej}i liceto C (vo slu~ajov, Stojan) vlegol vo nivata pred da go sretne liceto A (vo slu~ajov, avtorot na tekstov). Vo primerot þBe{e se ska~kale...ÿ pokraj osnovnoto zna~ewe na predminatost imame i zna~ewe na preka`anost, bidej}i liceto A ne prisustvuvalo na toj nastan, tuku razbralo od zbo-

74

rovite na liceto C. Vo primerot: þbe{e go udril...ÿ pluskvamperfek-tnata forma e vo onaa funkcija za koja zboruvavme pogore.

[to se odnesuva na pluskvamperfektnite formi upotrebeni vo tekstot {to go razgleduvame, mo`eme da zabele`ime nekolku zna~ewa me|u koi go sre}avame i osnovnoto zna~ewe na pluskvamperfektot (dejstvo izvr{eno pred nekoe drugo dejstvo), no, se razbira, potreben ni e po{irok kontekst za da go utvrdime toa. Analizata ja vr{ime vrz tekst vo direktno ka`uvawe, pa spored toa bi trebalo da o~ekuvame po-~esto naru{uvawe na prirodniot redosled na nastanite, a so toa i po-~esta upotreba na pluskvamperfektot. Smetame deka e podobro da go dademe tekstot vo celost, a primerite }e gi ozna~ime so redni broevi i na toj na~in }e gi koristime vo ponatamo{nata analiza.

TEKST

E, ama-~etir'ies-pƒrva g'odina, na-{'esti 'april p'ukna t'opot. N'ovi-Sad b'efne, M'axarska t'uka, se-sl'u{a{e p'ukna t'opot. Na-p'olo`aj b'efne poz'adi B'elgrad. Od-N'ovi-Sad se-povl'ekofne. D'ojdofne B'elgrad. T'uka Germ'ancite l'up† so-avi'onite. Se-k'a-~ifne Mlad'enovac za-kaj-V'alevo edno-x'ade 'ima{e. Se-k'a~if-ne g'ore v-'edna {'umi~ka. R'azbrafne kr'alýot 'izbegal. Sf'ite (1) b'e{e izb'egale i 'ostana n'igdeka...S'ega se-s'u~at. Kƒrv'atite - K'ƒrvacka p'adna v'i{e, z'arobi Germ'anecot, vl'eze. I-N'ovi-Sad (2) be{e-d'o{le. I kaj-}-'ojme, {to-}-'ojme, b'ambe-b'umbe! t'uka d'a-doa edna-b'orba t'ija n'a{ite. Se-sf'ƒrtoa, be{e go min'irale ne-koe-x'ade t'amu, isprev'ƒrtoa na-Germ'ancite tenk'o—te & otst'u-pija. K'oga d'ojdoa neko—-pet-avi'ona, k'oga ni-v'ikn† 'ozgora, n'e-ma kaj-}e-s'e-krie{! I-ne-b'iva{e, t'uku kumand'irot, L'azo To-m'a{evi} se-v'ika{e, (3) be{e-go-r'anile 'ovdeka, (4) be{e-s'ednal v-'ed-na k'ola: þV'ojsko, ka`e, slu{ajte momci, ka`e, Jugosl'avija pr'o-padna, koj-kako-zn'ate 'odite.ÿ (5) Be{e-ja-z'avƒrtel k'apata n-'opaku kako-da-se-pr'edava. I ot'ide za-B'elgrad v-b'olnica. N'ie ost'a-nafne t'uka.

• 'Ima{e eden-Cv'etko od-Br'eznica,(6) be{e-go-sm'a~kale i-nego.

• Eden-potp'oru~nik, Zl'atko Glig'orof,(7) be{e-b'il Makid'onec, eden-p'oru~nik, S'avo 'u~itel, (8) be{e-b'il Makid'onec! I-toj s'ega Zl'atko Glig'orof: þJ'ane, ti {te d'ojde{ s'o-nas, {te ne ispr'ati{ nas do Str'akin, pa {te si se v'ƒrne{ n'azadÿ, a toj S'avo: þn'emoj m'om~e, n'emoj, v-k'ƒ{ta da-si-'odi{, ne-ti-tr'eba v'aka.ÿ I ne

75

p'u{tija. D'ojdofne d'oma. [tom d'ojdofne d'oma(9) be{e-go-ist'erale ~'i~ko-mi i nekoj-B'or~e, B'or~e od Dƒr`'ilovo.

• (10) Be{e-se-st'emnilo koga se-s'obra n'arot. St'o-du{i se-

s'obraa. I ja }e{-da-vl'ezef t'uka. T'ija (11) be{e-b'ile sve ot-Pore~'ijata, od Mak'edonski Brod {to-go-v'ikaat. 'Otade (12) be{e-b'ile sv'ite t'ija.

• -D'ojdofne na gr'anica m'axarska i na jugoslov'enska. 'Ama, (13)

'Osjek be{e-b'il - 'ima{e edno-m'of~e, ne-d'oprea t'uka. 'Ima{e edna-f'abrika. @'eni s'obrani, M'axarki, {t'o-bea, kak'o-bea, pa pi{'ueja v'aka na-proz'orite. Sl'egofne kako-sl'egofne, 'ama edni dvan'aese d'u{i (14) be{e-izb'egale. Ja-sum Makid'onec, `'iveam u Ban'ata, 'ova, 'ona, (15) be{e-izb'egale. D'ojdofne 'ottuka ne-m'a~ija, ni {t'o-be{e, ni kak'o-be{e n'ave~er ot'idofne t'amu. Dr'ugite, pƒrvite p'ati (16) be{e-gi-p'u{tile. N'ie ost'anafne t'uka. Ot'idofne n'ajposle i-nie j'adofne lep.

• - (17)Ako ne dojde{e, be{e mu bila maf rabotata! • - (18) Da be{e do{ol, ubavo }e mu se iznazboref. Se razbira deka i vo tie slu~ai, kakvi {to se primerite

(3),(4),(5),(6),(9), (10) i (16) koga imame zna~ewe na predminatost mo`e-me da otkrieme i nekoe drugo, kako {to e slu~ajot so primerot (3) kade {to e o~igledna rezultativnosta. Osven toa, kako {to zabele`uva J. Mindak koga zboruva za pluskvamperfektot kaj Cepenkov, vo tekstot se pojavuva þi edna cela niza na formi na predminato vreme, vo situa-cija koga se raboti za celata niza na nastani su{testveni od gledna to-~ka na dejstvoto vo raskazotÿ (Mindak; 1988, 132).

Vo primerite {to sleduvaat mo`eme da zabele`ime eden vid se-manti~ka perfektivnost. Semanti~kata perfektivnost, spored Min-dak, £ odgovara na informacijata za edna izmena (razgleduvana od vre-menska gledna to~ka), pa taka, kako rezultat dadeniot ise~ok (del) od vonjazi~nata realnost (mnogupati - konkreten, poso~en objekt) presta-nuva da se nao|a vo edna sostojba (ili: prestanuva da vr{i edna akcija) i preo|a vo druga (razli~na) sostojba. Ova se potvrduva so primerite (1), (2), (7), (8), (11) i (12). Od primerive jasno e deka pluskvamperfek-tnite formi se upotrebuvaat za izrazuvawe na perfektivnost so {to se vnesuva nekoja nova ili dopolnitelna informacija, no vo sledniot fragment na tekstot se prodol`uva starata tema kade {to bila upotre-bena pluskvamperfektna forma. þDuri ako se pojavuva edna nova 'slika',

76

nepovrzana so porane{nata, ima nekoj signal, pa makar i sosema forma-len, na povrzanosta na slikite.ÿ

Vo primerite (7), (8), (11) i (12) mo`no e da se raboti za admira-tivna funkcija na pluskvamperfektot, bidej}i takvata upotreba, spo-red misleweto na Fridman, e predizvikana od ne{to {to go doznal go-vornikot vo sega{nosta i taa vistinski ja poso~uva sostojbata {to ve-}e postoela vo minatoto. þTakvata upotreba mo`e da uka`e samo na ed-na sostojba {to prodol`ila da postoi od nekoe minato vreme do momen-tot na zboruvaweto, pa i iznenadata ili ~udeweto na govornikot isto taka ja poso~uva minatata sostojba na neveruvawe ili znaewe na govor-nikot, koga nema{e da ja potvrdi taa konstatacijaÿ(Fridman; 1980, 128).

Primerite (14) i (15) mo`eme da gi razgleduvame i od aspekt na aktuelnosta na posledicite vo momentot na zboruvaweto, no i kako dej-stvo {to sleduva po nekoe drugo dejstvo.

Vo primerite {to gi razgledavme zboruvavme za upotrebata i funkcijata na pluskvamperfektot vo nezavisni re~enici, a sega ni ostanuva da gi razgledame primerite vo koi pluskvamperfektot se ja-vuva vo zavisnoslo`eni re~enici:

- (17) Ako ne dojde{e, be{e mu bila maf rabotata! - (18) Da be{e do{ol, ubavo }e mu se iznazboref. Vo dvata primera imame upotreba na pluskvamperfekt vo funk-

cija na irealen kondicional, so taa razlika {to vo primerot (17) plus-kvamperfektnata forma se nao|a vo apodozata i go zamenuva voobi~ae-niot kondicional preteriti, a vo primerot (18) pluskvamperfektnata forma zaedno so da-formantot go obrazuva subjunktivot preteriti.

So formite na ima-perfektot II se izrazuvaat nastani {to se slu~ile vo minatoto bez to~no da se opredeli momentot na izvr{uva-weto, a poradi bliskozna~nosta so formite na perfektot I (l-perfek-tot upotreben vo svoeto osnovno zna~ewe) ~estopati se zamenuvaat so niv bez da se promeni zna~eweto. Ima-perfektot II sekoga{ podrazbi-ra rezultativna interpretacija:

A l'ele, ot-t'ogaj 'imam pl'akano, s'etne kako 'imam pl'akano, kako-a-r'ekof t'aka, si-v'elúa;

M'ajka so-kr'o{nata 'ima n'oseno f-pl'anina; ^'upata a-'imam m'a`eno vo-F'irne; 'Enata s'ea 'ima st'ignato d'ete...; ...~'upata s'ega t'aa si-ja-'ima sv'ƒr{eno vo-P'ustec...; J'aska 'imam s'edeno i bez-lep...; ...'ima{ d'aeno v'erba...

77

Vo zapadnoprespanskiot govor mnogu ~esto se sre}avaat i kon-strukciite od tipot üsum dojdený, a ovde duri ima i konstrukcii od ti-pot üsum bidený. Toa se dol`i na vlijanieto na balkanskata jazi~na sre-dina.

Osven izrazuvawe na neopredelnosta na minat nastan, vo vrska so zna~eweto na sum-perfektot II vo zapadnoprespanskiot govor se za-bele`uva i rezultativniot karakter:

...pr'aj 'esap, petn'ajse d'ena sa-s'edena bez-l'ep, petn'ajse d'ena 'ako mƒ-zn'aj{, 'ako r'azberva{, bez-l'ep sa-s'edena...;

Sea sa-d'ojden, mu-v'eli, da-ta-'ubija t'ebe i da-ti-z'emam eden n'i{an...

Toj a-ima{e zapaleno ku}ata; ...ja-imaf pokoseno livadata...; Izrazuvawe na dejstvo vo minatoto {to se slu~ilo pred nekoe

drugo minato dejstvo vo zapadnoprespanskiot govor naj~esto se izrazu-va so formite na pluskvamperfektot II.

S'ega c'aro, na-c'aro mu-b'e{e f'ateno }'erka-mu edna kr'asta vo-gl'†ta, mu-b'e{e p'adnata k'osata. C'aro v'ika{e, pr'ae{e m'olúba.

Primerov poka`uva deka vo narativniot tekst, koga naratorot ispu{til nekoj nastan, ili se somneva deka mu e poznat na sogovorni-kot, se vmetnuva pluskvamperfektnata forma za da se povrze so ona {to saka da se soop{ti.

Na krajot, mo`eme da zaklu~ime deka vo skopskoblatskiot govor pluskvamperfektot se dobli`uva do perfektot i toa, vo onie slu~ai koga ne se vr{i sopostavuvawe so nekoe drugo dejstvo, tuku se izrazuva minatosta samo vo odnos na momentot na zboruvaweto. Isto taka, so formite na pluskvamperfektot se izrazuva dejstvo za koe otposle sta-nuvame svesni, t.e. dejstvoto se realiziralo, a subjektot poradi nekoja pri~ina ne go zabele`al, no vo momentot na zboruvaweto stanal svesen za negovite posledici.

Predminatosta kako osnovna karakteristika na pluskvamper-fektot ostanuva i ponatamu prisutna vo skopskoblatskiot govor, no ima slu~ai koga pluskvamperfektot otstapuva pred perfektot tokmu vo takvoto zna~ewe. Osven toa, na pluskvamperfektot se nakalemila i edna kategorija karakteristi~na za perfektot - preka`anosta - a, toa odi vo prilog na izre~enata konstatacija za razni{anosta na pluskvam-perfektot vo skopskoblatskiot govor i negovo dobli`uvawe do per-fektot.

Vo zapadnoprespanskiot govor prednost imaat konstrukciite na pluskvamperfekt II. Re~isi celosno se istisnati od upotreba konstruk-ciite so l-perfektot, a na negovo mesto se javuvaat konstrukcii od im-perfektivnite formi na glagolite ima i sum i glagolska pridavka.

78

Literatura:

P. Asenova, @Osnovni problemi na balkanski‰ ezikov sŠ˜z#, Balkansko

ezikoznanie, Sofi‰ 1989. St. Bojkovska, Radovi[kiot govor, Skopje 2003. St. Bojkovska, Meglenskiot govor, Skopje 2006. A. V. Bondarko, Funkcional‹na‰ ‚ramma„ika, Leningrad 1984. I. K. Bunina, Sisтema vremen sтaroslav®nskoгo гlaгola, 1959, Moskva. Sn. Velkovska, Izrazuvawe na rezultativnosta vo makedonskiot

standarden jazik, Skopje 1998. B. Vidoeski, Pore~kiot govor, Skopje 1950. B. Vidoeski, @Ki~evskiot govor#, Makedonski jazik, VIII, kn. 1, Skopje 1957. B. Vidoeski, @Kon razgrani\uvaweto na govorite vo Skopsko#, Prilozi na

OLL pri MANU, X/1, Skopje 1985. B. Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, tom 1, Skopje 1998. M. De®nova, Isтori® na slo`niтe minali vremena v bÍlгarski,

sÍrbohÍrvaтski i slovenski ezik, 1970, Sofi®. Bl. Koneski, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, 1987, Skopje. J. Mindak, Preka`anost i perfektivnost za formite na plusquamperfectum

kaj Marko Cepenkov, Jazi~nite pojavi vo Bitola i Bitolsko deneska i vo minatoto, 1988, Skopje.

A. A. Potebn®, Iz zaпisok пo russkoŸ гrammaтike, 1958, Moskva. V. Fridman, Admirativnost vo balkanskite jazici: kategorija protiv

upotreba, M. J. XXXI, 1980, Skopje. V. Friedman, The Grammatical Categories of the Macedonian Indicative, Columbus, Ohio,

1977.

79

Lidija Tanturovska

ZA GLAGOLSKITE FORMI VO ZAKONODAVNO-PRAVNIOT POTSTIL

Denes zboruvame za Republika Makedonija kako za pravna dr`ava,

vo koja, od proglasuvaweto na nezavisnosta vo 1991 godina, donesuvawe-to zakonski akti stana ~esta pojava vo parlamentot. Za razlika od prethodniot period (od 1945 do 1991) koga bea dominatni zakonskite akti na republi~ko nivo i onie {to bea za usoglasuvawe so zakonskite akti na sojuzno nivo, vo noviov period Republika Makedonija donesuva zakonski akti, koi se konstitutivni za edna pravna dr`ava, a i zakon-ski akti, koi se naso~eni kon nadvore{nata politika na na{ata zemja, vo me|udr`avnata komunikacija, se razbira, preku transferot na pre-vodot.

Po ovoj povod, ekscerpiraniot materijal }e bide ograni~en samo na jazikot vo delot od zakonite (objaveni vo „Slu`beniot vesnik na Re-publika Makedonija°), odnosno pravnite akti {to gi reguliraat odno-site me|u dr`avnite organi i gra|anite, poto~no istojazi~nite „sogo-vornici°.

Najprvin }e ka`eme nekolku zbora za zakonodavno-pravniot pot-stil, kako del od administrativniot funkcionalen stil, vo ~ii ramki se vklu~eni tekstovite od zakonskata regulativa. Kako {to e poznato, zakonodavno-pravniot, zaedno so op{testveno-politi~kiot, so diplo-matskiot, so delovniot i so personalniot potstil, e vklu~en vo admi-nistrativniot (oficijalno-delovniot) funcionalen stil. Ovoj fun-kcionalen stil, poznat u{te kako jazikot na administracijata i na po-litikata, go pretstavuva jazikot {to se upotrebuva vo ramkite na dej-nosta na dr`avnite institucii, vnatre vo dr`avata i vo odnos so drugi-te dr`avi, potoa vo ramkite na odnosite me|u dr`avata i razli~nite organizacii i na krajot, go opfa}a op{teweto me|u dr`avata i gra|aninot i obratno (LM\, 2003:305). Zaedni~kite osobenosti na navedenite potstilovi, koi mu se pripi{uvaat na administrativniot funkcionalen stil, se: informativnost, objektivnost, standardizira-nost, kli{iranost, a vo aktite {to ja propi{uvaat dejnosta na insti-tuciite i na gra|anite, u{te i imperativnost, otsustvo na emotivni ja-zi~ni sredstva. Osnovnata forma na ovoj stil e pi{uvanata, iako se ja-vuva i vo govorena forma (na sednicite na Sobranieto; na sobiri i sl.). Koga stanuva zbor za avtorstvoto, ako ima potpis, toj e na rakovod-

80

noto lice. Administrativniot funkcionalen stil se odlikuva so zat-vrdeni formi i izrazi (preku formulari), so kli{irani formi, so preovladuvawe na imenkite nad glagolite, so ednoli~nost na re~enici-te, so nabrojuvawe, so prisustvo na terminologija od oblasta na: pravo-to, diplomatijata, vojskata i administracijata. Sekoj od potstilovite poka`uva svoi crti. Kaj zakonodavno-pravniot potstil najmnogu doa|a do izraz avtoritetot na vlasta. Dr`avata e taa {to gi regulira odnosi-te me|u dr`avnite organi i gra|anite, so pravni akti. Preku pravnite akti gra|anite se obvrzuvaat na ne{to, im se nareduva ne{to, im se za-branuva nekakva dejnost itn.

Za nas pretstavuva{e predizvik analizata na tekstovite od zako-nodavno-pravniot potstil vo pogled na upotrebata na glagolskite for-mi, osobeno ako se ima predvid deka makedonskiot jazik e eden od slovenskite jazici so najrazvien glagolski sistem.

So ogled na faktot {to glagolite kako polnozna~ni zborovi so koi se ozna~uva dejstvo ili sostojba se povrzani sekoga{ so nekoj vr{i-tel ili nositel i so opredeleno vreme, vo makedonskiot jazik se javuva-at mnogu formi. Kako {to e poznato, so niv se izrazuvaat pove}e gra-mati~ki zna~ewa ili kategorii: vremeto, na~inot, liceto, vidot, preodnosta, zalogot, rodot, brojot.

So analizata na tekstovite na zakonodavno-pravniot potstil }e se obideme da napravime morfolo{ki i morfosintaksi~ki pregled na formite na glagolite {to se sre}avaat vo niv.

Poznato e deka od slovenskite jazici, makedonskiot jazik, pokraj bugarskiot, ima najmnogu glagolski vremiwa (sega{no, minato oprede-leno svr{eno, minato opredeleno nesvr{eno, minato neopredeleno svr{eno i nesvr{eno, predminato, idno, minato-idno i idno preka`ano vreme). Pri analizata na tekstovite od zakonodavno-pravniot postil se zabele`uva ograni~en broj na glagolskite vremiwa. Preovladuva upotrebata na sega{noto vreme, potoa na idno vreme i na minato svr-{eno. So formite na sega{noto vreme se izrazuva konstatacija ili preporaka: Kulturata ja ostvaruvaat umetnici, samostojni umet-nici, javni i privatni ustanovi, drugi pravni i drugi fizi~ki li-ca. (Zakon za kulturata, Чl. 12 „Sl. vesnik na R. Makedonija° br. 9/03); Umetnik, vo smisla na ovoj zakon, e sekoe fizi~ko lice koe sozdava avtorsko delo od oblasta na umetni~koto tvore{-tvo ili izveduva avtorsko delo, odnosno delo od narodnoto tvo-re{tvo, nezavisno od obrazovanieto, pravniot status, registra-cijata, dr`avjanstvoto, drug vid pripadnost itn. (Zakon za kul-turata, Чl. 13 „Sl. vesnik na R. Makedonija° br. 9/03).

U{te na po~etokot treba da se istakne deka se zabele`uva povto-ruvawe na isti ili na sli~ni konstrukcii, re~enici, pasusi, koi se upotrebuvaat pri pi{uvaweto i oformuvaweto na vakvite tekstovi, {to ne e slu~aj vo tekstovite od drugite funkcionalni stilovi. Taka,

81

se slu~uva vo ist ~len da bidat povtoruvani isti glagolski formi: So-vetot na javnata ustanova: - donesuva statut; - donesuva akti za vnatre{na organizacija; - donesuva programa za rabota i razvoj; - donesuva finansov plan; - donesuva godi{na smetka; ... (Sl. v. br. 13/96, 216, Чl. 26). So ogled na faktot {to stanuva zbor za sega{no vreme, se povtoruvaat nesvr{eni glagolski formi.

Treba da se zabele`i deka vo poslednite ~lenovi od zakonskite tekstovi formite na sega{noto vreme ozna~uvaat idnost: Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija° ... (Zakon za za{tita na decata, Чl.91); Ovaa odluka vleguva vo sila naredniot den od denot na objavu-vaweto vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija°. (Odluka za prenesuvawe na osnova~kite prava i obvrski nad postojnite javni usta-novi za deca – detski gradinki, na op{tinite i na op{tinite vo gradot Skopje i prenesuvawe na sopstvenost na objektite, Чl.9).

Povtorlivosta na formite e zastapena i pri upotrebata na svr-{eni glagoli, koi glavno gi sretnavme so svrznici i so ~esti~ki (ako, da, da/ne, }e). Vo zakonskite tekstovi ~estopati se sre}avaat svr{eni glagolski formi so svrznikot ako (vo uslovnite re~enici), {to sekako mu se pripi{uva na ovoj potstil kako karakteristika: Ako1 znameto na Republika se istaknuva zaedno so dve drugi znamiwa, znameto na Re-publika Makedonija se nao|a vo sredina. / Ako znameto na Republika Makedonija se istaknuva pokraj drugo zname, toa sekoga{ se nao|a na levata strana, gledano odnapred... / Ako znameto na Republika Make-donija se istaknuva zaedno so pove}e znamiwa na drugi dr`avi, znami-wata na drugite }e bidat istaknati po abeceden red.../ Ako znameto na Republika Makedonija se istaknuva so znameto na edinicite na lo-kalnata samouprava i drugi znamiwa, znameto na Republika Makedo-nija se istaknuva na prvo mesto od levata strana oddale~eno dva me-tri, a povisoko za eden metar i so pogolema dimenzija od znamiwata na edinicata na lokalnata samouprava i od drugite znamiwa...; So-branieto se raspu{ta ako za toa se izjasni mnozinstvoto od vkupni-ot broj pratenici; Sudijata se razre{uva: - ako toa sam go pobara;/ - ako trajno ja zagubi sopstvenosta za vr{ewe na sudskata funkcija, {to go utvrduva Republi~kiot sudski sovet; / - ako gi ispolnuva us-lovite za starosna penzija.!

Se povtoruvaat i glagolskite formi vo idno vreme so ~esti~kata }e: Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti zakon ako utvrdi deka ne e vo soglasnost so Ustavot. / Ustavniot sud }e ukine ili poni{ti drug propis ili op{t akt, kolektiven dogovor, statut ili progra-

1Vo golem broj od primerite pa|a v o~i redot na zborovite vo ramkite na zavisnata us-lovna i na zavisnata vremenska del-re~enica, {to e sprotivnо na normata, ako e pozna-to deka vrskata me|u svrznikot i glagolot vo li~na forma e sosema tesna. (L. Minova-\urkova 1994: 266).

82

ma na politi~ka partija ili zdru`enie, ako utvrdi deka tie ne se vo soglasnost so Ustavot ili so zakon (Ustav na RM, Чl. 112)... itn.

Pa taka, pokraj spomenative primeri, idnoto vreme se sre}ava najmnogu vo „Kaznenite odredbi° od zakonite: Odgovornoto, odnosno rakovodnoto lice na op{tinata }e se kazni za prekr{ok so pari~na kazna od 30.000 denari do 50.000 denari, ako: 1) op{tinata se zadol`i vo stranstvo bez prethodna soglasnost na Vladata na Republika Ma-kedonija (~len 18 stav (2)); 2) op{tinata dade pod hipoteka imot na op{tinata ... (Zakon za finansirawe na edinicite na lokalnata samo-uprava, Sl. v. br. 61/04 od 13.09.2004, Чl. 47).

Vidot, kako mnogu karakteristi~na kategorija vo slovenskite ja-zici, e vo tesna vrska so glagolskoto vreme. Pokraj onie primeri so koi se izrazuva idno vreme, svr{eni glagolski formi sretnavme i vo minato opredelno svr{eno vreme: Vrz osnova na ~len 133-a od Zakonot za za{tita na decata („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 98/0, 17/03 i 65/04), a vo vrska so ~len 22 stav (1) to~ka 7 od Zako-not za lokalna samouprava („Slu`ben vesnik na Republika Makedoni-ja° br. 5/02), Vladata na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana na 22.06.2005 godina, donese ODLUKA PRENESUVAWE NA OSNO-VAЧKITE PRAVA I OBVRSKI NAD POSTOJNITE JAVNI USTA-NOVI ZA DECA – DETSKI GRADINKI...; Narodnoto sobranie na Narodna Republika Makedonija, na svoeto vtoro vonredno zasedanie odr`ano na 27 juli 1946 godina go donese sledniot ZAKON za grbot na Narodna Republika Makedonija ...

Vo ramkite na zakonskite tekstovi zna~ajno mesto zazemaat mo-dalnite glagoli so da-konstrukciite. Tie go ozna~uvaat razli~niot stepen na direktivnost, edna od prepoznatlivite crti na zakonodavno-pravniot stil. Se sre}avaat primeri so modalniot glagol mo`e: Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i pravata utvrdeni so Ustavot pred sudovite...; Granicata na Makedonija mo`e da se menuva samo vo soglasnost so Ustavot, a vrz principot na do-verlivost i vo soglasnost so op{toprifatenite me|unarodni nor-mi; Me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven poredok i ne mo`at da se me-nuvaat so zakon; Pripadnicite na narodnostite i etni~kite grupi i na drugite narodi na SFRJ, pri praznuvawe na dr`avnite praznici i pri proslavi i sve~enosti, pokraj znamiwata na SRM i SFRJ mo-`at da go istaknuvaat i znameto na narodnosta odnosno na etni~ka-ta grupa odnosno socijalisti~ka republika (Sl. v. br. 40/73, Чl. 7), po-toa so modalniot glagol treba: Koga znameto se vadi od jarbolot i se stava na ~uvawe, treba da se svitka uredno i na ceremonijalen na~in; Himnata sekoga{ treba da se sviri so dostoinstvo (Sl. v. br. 32/97 Чl. 27); so modalniot glagol (ne) smee: Maloletnite lica ne smeat da bidat vrabotuvani na rabotni mesta {to se {tetni za nivnoto

83

zdravje i moralot (Чl.42); i najvisok stepen na direktivnost se prime-rite so modalniot glagol mora: Vo Republika Makedonija zakonite moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot i so zakon. (Чlen 51); Pretsedatel na Republikata mora da bide dr`avjanin na Republika Makedonija; ...

Vo konkretnive tekstovi (vo zakonite), stavot na pi{uva~ot kon dejstvata (koj e „anonimen°), e iska`an vo vid na iskaz, {to zna~i deka vo ovie tekstovi e zastapen glavno iskazniot na~in.

Kategorijata lice e pretstavena preku li~nite i neli~nite gla-golski formi. Od li~nite, glavno dominiraat glagolskite formi za treto lice ednina: Sobranieto na Republika Makedonija: - go donesuva i izmenuva Ustavot; - donesuva zakoni i dava avtenti~no tolkuvawe na zakonite; - gi utvrduva javnite dava~ki; - ... - raspi{uva referen-dum; - odlu~uva za rezervite na Republikata; - osnova soveti; - izbira Vlada na Republika Makedonija...; kako i za treto lice mno`ina:... pretsedatelot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobra-nieto na Republika Makedonija izdavaat UKAZ ZA PROGLASUVA-WE NA ZAKONOT ZA OGRANIЧUVAWE NA IZVORNITE PRI-HODI ZA FINANSIRAWE NA JAVNITE POTREBI ZA 1999 GO-DINA (Sl. v. br. 23 od 22 april 1999); Vrz osnova na ~len 75 stavovi 1 i 2 i ~len 82 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija, pretseda-telot na Republika Makedonija i pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija izdavaat UKAZ ZA PROGLASUVAWE NA ZA-KONOT ZA ZNAMIWATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA. Iako e retkost, najdovme i primeri so formata za prvo lice ednina: Vrz os-nova na ~len 152, stav 5 od Ustavot na Socijalisti~ka Republika Ma-kedonija, izdavam UKAZ ZA PROGLASUVAWE NA ZAKONOT ZA UPOTREBA NA ZNAMIWATA.

Od neli~nite glagolski formi, osobeno mesto zazema glagolskata imenka na –we (i vo naslovite i vo samite tekstovi): UKAZ ZA PRO-GLASUVAWE NA ZAKONOT I ZA IZMENUVAWE I DOPOLNU-VAWE NA ZAKONOT ZA DR@AVEN PEЧAT NA NARODNA RE-PUBLIKA MAKEDONIJA (Sl. v. br. 9/56); ODLUKA ZA PROGLA-SUVAWE NA AMANDMANITE (Sl. v. br. 1/92; 91/01); Zakon za izme-nuvawe i dopolnuvawe na Zakonot na nau~no-istra`uva~kata dejnost (Slu`ben vesnik na SRM, br. 12, 13. april, 1990); So statutot na na-u~nata ustanova poblisku se opredeluvaat zada~ite i vnatre{nata organizacija, sostavot i delokrugot i odgovornosta na organite za upravuvaweto, polo`bata na rabotnite edinici i pravata i dol`-nostite na rabotnite lu|e vo upravuvaweto, pra{awata za koi nepo-sredno odlu~uva rabotnata zaednica i na~inot na odlu~uvaweto, na-~inot na utvrduvaweto na programata na nau~nata rabota, na~ela-ta za formiraweto i raspredelbata na sredstvata, odredbi za nau~-nite i stru~ni rabotnici i nivniot izbor odnosno preizbor i razre-

84

{uvawe, rabotnite i drugi pra{awa od zna~ewe na samoupravuvaweto i raboteweto na nau~nata ustanova. (Sl. v. br. 9/67:131); Temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija se: - osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati vo me-|unarodnoto pravo utvrdeni so Ustavot; slobodno izrazuvawe na na-cionalnata pripadnost; - vladeeweto na pravoto; - podelbata na dr-`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska; - politi~kiot plu-ralizam i slobodnite neposredni i demokratski izbori; - pravnata za{tita na sopstenosta; slobodata na pazarot i pretpriema{tvo-to; - humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta; lokalnata sa-mouprava; - ureduvaweto i humanizacija na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i na prirodata i – po~ituva-weto na op{to prifatenite normi na me|unarodnot pravo (Ustav; Чl. 6). Poretko se sre}ava glagolskata imenka na –nie: re{enie, zase-danie, sobranie i sl.: RE[ENIE ZA USTAVOTVORNOTO SOBRA-NIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PROGLASUENIETO NA USTAVOT NA NARODNA REPUBLIKA MAKEDONIJA (Sl. v. br. 1/47).

Vo pregledot na analiziranite tekstovi mo`e da se prosledi pro-menata na sufiksot -ue vo -uva, soodvetno so pravopisnite promeni na normata na makedonskiot jazik, vo pettata decenija od dvaesettiot vek: Ovoj Zakon vlegue vo sila so denot na negovoto objavuvawe na „Slu`-ben vesnik, na N. R. Makedonija°. (Sl. v. br. 24/46); Grbot na Republika Makedonija pretstavue pole ... (Sl. v. br. 24/46, Чl.1); Srede vo poleto se ocrtue planina, ... (Sl. v. br. 24/46); ... dosega{noto ime na na{ata federalna edinica „Demokratska Federalna Makedonija" se izmenue i glasi „Narodna Republika Makedonija°2(Sl. v. br. 7/46); Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NR Makedonija, ..., go proglasue Zakonot za dr`avniot pe~at na Narodna Republika Makedonija... (Sl. v. br. 2/48); za razlika od podocne`nite primeri: Grbot na Republika Makedonija se istaknuva na grani~nite premini... (Sl. v. br. 19/98, Чl. 2).

So glagolskiot sufiks –uva se pravi obid za formirawe dvojki od internacionalizmite (kvalificira – kvalifikuva). Poznato e deka vo posledno vreme ~esto pati se sre}avaat glagolski formi so sufiksot –(iz)ira, koi naj~esto se dvovidski i pripa|aat na internacionalnata leksika: Reklama e poraka so cel da se informira i pottikne javnos-ta na kupuvawe na opredelen proizvod, odnosno koristewe na oprede-lena usluga (Zakon za radiodifuzija, Чl. 3); Sopstvenikot na kablov-skata3 radiodifuziska mre`a ne smee da distribuira sopstvena pro-grama nitu sopstveni reklami ... (Zakon za radiodifuzija, Чl. 65). Se-pak, vo mnogu od ovie glagolski formi te{ko se izveduvaat korelativ-

2 Печатна грешка. 3 Лекторска грешка.

85

ni formi i so zamenata na –(iz)ira so –uva ne se re{ava problemot vo pogled na vidot na ovie glagoli, pa se prepora~uva nivno prefiksira-we. (L.Minova-\urkova, 2002:65).

Vo lingvisti~kata literatura se smeta deka gramati~kite katego-rii preodnost, zalog i povratnost imaat tesna vrska (L. Tenier, 1966).

Preodnosta, kako gramati~ka kategorija na glagolot mo`e da se razgleduva vo vrska so direktnozavisnata i indirektnozavisnata imen-ska grupa. Vo ovie tekstovi }e se zadr`ime na primerite so direktno-zavisnata imenska grupa, koi se vo pogolem broj: Statutot go donesu-va organot na upravuvawe na ustanovata za deca (Zakon za za{tita na decata, ~l.12); Vladata ja utvrduva mre`ata na javnite detski gra-dinki... (Zakon za za{tita na decata, ~l.14); Sovetot gi vr{i slednive raboti:...; Upravniot odbor na Fondot: -donesuva statut; / - dava mislewa i predlozi za Programata za nau~no-istra`uva~kata dej-nost; / - dava mislewa i predlozi po godi{nite programi za realiza-cija na Programata za nau~no-istra`uva~kata dejnost; ... – donesuva finansov plan; / donesuva godi{na smetka; donesuva delovnik za rabo-ta i – vr{i i drugi raboti predvideni so zakonot i statutot. (Sl. v. br. 13/96, 216: ~l. 42).

Vo ovie primeri se prepoznava analiti~kiot, odnosno perifra-sti~niot prirok so glagolite: vr{i/izvr{i izbor, imenuvawe, razre-{uvawe, kontrola, gri`a, dava predlozi, mislewe, donesuva odluka; uredba ... itn.

Vo ramkite na redot na zborovite, mo`e da se zabele`i ~estata inicijalna pozicija na objektot: Sudskata vlast ja vr{at sudovite (Чlen 98); Komisijata ja imenuva direktorot (Zakon za za{tita na de-cata, ~l.45).

]e navedeme i nekoi glagolski formi so indirektnozavisna imenska grupa: Sovetot edna{ godi{no $ podnesuva na Vladata na Re-publika Makedonija izve{taj za svojata rabota (Bilten 1, 2/2000; 9); Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita. (Чlen 39). I za ovie primeri mo`e da se ka`e deka ~estopati imenska-ta grupa mo`e da se sretne vo inicijalna pozicija, koga stanuva zbor za linearizacijata na re~enicata.

[to se odnesuva za kategorijata zalog, treba osobeno da se istak-ne prili~no ~estata upotreba na pasivnosta vo ovoj potstil. Pasivnite konstrukcii pretstavuvaat osobena karakteristika na zakonodavno-pravniot potstil: So nastavniot plan se utvrduvaat nastavnite predmeti (zadol`itelni, fakultativni i izborni) {to se izu~uva-at po oddelenija, kako i nedelniot i godi{niot broj ~asovi. / So nas-tavnite programi se ureduvaat celite, nastavnite podra~ja, temi i sodr`ini, obrazovnite standardi i profilot na nastavnikot koj ja realizira nastavnata programa. / Nastavnite programi se izrabotu-vaat spored model za programi koj go donesuva ministerot na predlog

86

od Biroto. Vo modelot se utvrduva i fleksibilnosta vo realizacija-ta na nastavnite podra~ja i temi. / So planovite i programite se utvrduvaat i drugi formi na vospitno-obrazovna dejnost. (Zakon za osnovnoto obrazovanie, Чl.24)

Od napravenata analiza se potvrduva deka osnovnata karakteris-tika na zakonodavno-pravniot potstil e informativnosta i kli{ira-nosta.

Iako e doka`ano deka vakvite tekstovi glavno imaat imenski ka-rakter, {to e vo tesna vrska so zastapenosta na glagolskite i odglagol-skite imenki kako sredstva za kondenzacija na izrazot, vo niv se zasta-peni i glagolski formi, me|u koi se karakteristi~ni modalnite glago-li za izrazuvawe direktivno zna~ewe: Se zabranuva sekoj oblik na ma-~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe.

Te{ko e da se razgleduvaat glagolskite formi od morfolo{ki aspekt bez da se zasegne sintaksi~kiot aspekt. Taka, glagolite od ti-pot: vr{i, dava, donesuva go naso~uvaat vnimanieto kon sintaksata na glagolot, odnosno kon dekomponiraniot prirok: donesuva re{enie; da-va naredba; vr{i zadol`uvawe; podnese predlog i sl.

Glagolskite formi so se, naj~esto gi pretstavuvaat pasivnite konstrukcii, povtorno, istaknuvaj}i u{te edno obele`je na zakonodav-no-pravniot potstil: Se garantira slobodata na govorot, javniot nastap, javnoto informirawe i slobodnoto osnovawe na institucii za javno informirawe. / Se garantira pravoto na odgovor vo sred-stvata za javno informirawe. / Se garantira pravoto na ispravka vo sredstvata za javno informirawe. / Se garantira pravoto na za{ti-ta na izvorot na informacija vo sredstvata za javno informirawe.

Od privedenata analiza mo`e da se zaklu~i deka niz tekstovite od zakonodavno-pravniot potstil se sre}avaat ograni~en broj glagol-ski formi vo odnos na postojnite vo makedonskiot jazik. Ednoli~nosta na glagolskite formi i nivnoto ~esto povtoruvawe vo opredelen tekst, vo opredelena re~enica, $ se pripi{uva na kli{iranosta, glav-nata karakteristika na zakonodavno-pravniot potstil.

87

Literatura:

Boj~ev D. 1998, Diplomatski re~nik, Skopje. Dimitrovski T. (redaktor) 1998, Pravopis na makedonskiot

literaturen jazik, Skopje. Kepeski Kr. 1945, Makedonska gramatika, Skopje. Ko`ina M. N. 1999: 5-36 Sтil√ i `anr: ih variaтivnosт√,

isтori~eska® izmen~ivosт√ i sooтno{enie Stylistika VIII, Opole. Koneski Bl., To{ev, Kr. 1950, Makedonski pravopis so pravopisen

re~nik, Skopje. Koneski K. 1995, Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski

jazik, Skopje. Koneski K. 1999, Pravopisen re~nik na makedonskiot literaturen

jazik, Skopje. Bilten na Sovetot za makedonski jazik, Skopje. Minova-\urkova L., 1994 (I izdanie) / 2000 (II izdanie), Sintaksa na

makedonskiot standarden jazik, Skopje. Minova-\urkova L., 2003, Stilistika na sovremeniot makedonski

jazik, Skopje. Tanturovska L. 2005, Direktniot i indirektniot objekt vo

makedonskiot standarden jazik, Posebni izdanija, IMJ „Krste Misirkov°, Skopje.

Tanturovska L., 2005, Zakonodavno-pravniot funkcionalen potstil niz primeri od makedonskiot jazik, Stylistika XIV, 403-418, Opole.

Tošović, Br. 1988 Funkcionalni stilovi, Svjetlost, Sarajevo. Cvetkovski, @., 1988, Imenskiot prirok vo makedonskiot jazik

(doktorska disertacija), Univerzitet „Kiril i Metodij°, Skopje.

88

89

Ubavka Gajdova

]E-KONSTRUKCIITE I ITERATIVNOSTA

Iterativnosta podrazbira serija od ekvivalentni nastani {to periodi~no se povtoruvaat. Vo makedonskiot jazik povtoruvaweto na nastanite se iska`uva so upotreba na temporalni adverbijalni opre-delbi kako sekoga{, postojano, ~esto, ponekoga{ i sl., ili se oprede-luva vo ramkite na kontekstot: Koga doa|a ni nosi podaroci; ]e dojde doma, }e se najade i }e si legne, ni{to ne pomaga i sl.

Iterativnosta se manifestira vo dve serii: sega{na so otvorena perspektiva & nastanite se povtoruvaat vo {iroko sfatenata þsega{-nostÿ, koja zafa}a i vo minatoto i vo idninata, sp. Sekoe utro stanu-vam vo {est ~asot, i minata, koja vo odnos na momentot na zboruvawe se gleda kako zavr{ena, zatvorena serija nastani, sp. Sekoe utro sta-nuvav vo {est ~asot.

Vo zavisnost od toa dali iterativniot nastan e smesten na planot na sega{nosta ili na planot na minatosta, osnovni glagolski kon-strukcii so koi se iska`uvaat iterativnite nastani se formite na prezentot, odnosno na imperfektot. Se raboti za formi so koi se iska-`uvaat faktivni nastani i koi istovremeno uka`uvaat na nezavr{e-nosta na serijata vo sega{nosta, odnosno vo minatoto. Neposredno, ka-tegorijata vid nema posebna uloga, bidej}i vo standardniot makedonski jazik prezentot i imperfektot se obrazuvaat isklu~ivo od nesvr{eni glagoli. Vrskata me|u iterativnosta i prezentot od perfektivni gla-goli mo`e da se vidi vo isto~nite makedonski dijalekti, vklu~uvaj}i gi severoistokot i jugoistokot. Tamu e so~uvana samostojnata upotreba na perfektivniot prezent za iska`uvawe na iterativni nastani, nasle-dena od staroslovenskiot (sp.: Ako n'ajdev m'u{ko d'ete ub'ijev ga; Ako 'ima{ k'owa d'obroga, uznev ti ga (BVK, 226). Vo standardniot jazik, pak, kako {to e slu~aj i so zapadnite makedonski govori, mo`e da se uvidi vrskata me|u iterativnosta i }e-konstrukciite oformeni, glav-no, od perfektivni glagoli. Vidot na glagolot kaj }e-konstrukciite nema presudna uloga, bidej}i, bez ogled od kakvi glagoli se obrazuvaat, osnovna definicija na }e-konstrukciite e iska`uvawe na nastan uslo-

90

ven od nekoj drug nastan; temporalnata lokacija e vo sferata na t.n. id-nina.

Osnovna sintaksi~ka pozicija na }e-konstrukciite e apodozata na uslovniot period. Iska`uvaweto na iterativni nastani e edna od niv-nite sekundarni funkcii, sp. Se dvi`i bavno i samo odvreme-navreme }e zastane pred nekoj izlog; Ako mu go podadam prstot, }e mi ja grabne i rakata; ili: Se dvi`e{e bavno i samo odvreme-navreme }e zastane{e pred nekoj izlog. Ako mu go podadev prstot, }e mi ja grabne{e i raka-ta.

Imaj}i predvid deka iterativnite nastani spa|aat vo sferata na faktivnosta, a }e-konstrukciite se osnovni nositeli na nefaktivno-sta na makedonskiot jazik, sekako deka se postavuva pra{aweto za vrs-kata me|u }e-konstrukciite i iterativnosta. Vo ponatamo{niot tekst }e se obideme da sublimirame del od soznanijata za poso~enata proble-matika do koi dojdovme, istra`uvaj}i go uslovniot period vo dijalek-tite na makedonskiot jazik.

Relacijata üuslový podrazbira relacija me|u nefaktivni nastani, pa, taka, analizata na uslovniot period podrazbira analiza samo na iterativnite nastani od otvorenata serija, za koja e jasno deka ima otvorena perspektiva (so eden svoj del mo`e da navleze i vo sferata na nefaktivnoto). Iterativnite nastani od zatvorenata serija bea isklu-~eni od analizata bidej}i tie, iska`uvaj}i minati realizirani nasta-ni, napolno $ pripa|aat na sferata na faktivnosta.

Ekscerpcijata na dijalektniot materijal od makedonskata jazi~na teritorija poka`uva deka iska`uvaweto na dva me|usebno zavisni na-stana, koi vo ramkite na kontekstot ili spored sodr`inata se tolku-vaat kako iterativni, ~esto se iska`uvaat so formuli na uslovniot period, od koi kako osnovni se nametnuvaat onie od tipot: Ako/Da p (p. impf./pf.) > }e q (p. impf./pf.), pri {to p i q ozna~uvaat propozicii, odnosno formalizirani nastani. Se raboti za nastani od tipot:

1) Eto ti, sinko, toj prsten {to mi go ostai tatko ti. Toj imat marifet: ako go turi{ na desnata raka na golemiot prs i ako udri{ po desnoto koleno, }e izlezet vojska kolku da saka{, pa mo`e{ i so caroi da se bije{, a ne samo so aramii (SI, 23);

2) [to marifet imaat tije {ejoi da se karate tolku na nimi? & im re~e toj. & Ako go klai{ na glaa }ulafov, odaj kaj saka{ i praj {to saka{, nikoj ne mo`et da te vidit, a pak ako sedni{ na sexadevo i ako frsni{ so kam{ikov, na koj kraj zemjava }a pomisli{ za edna de-kika }a se nai{ (SI, 73).

91

3) Toj e takov: ako udri{ so desnata raka na nego, }a islezet eden arap od nego i sade re~i mu, kaj saka{ da te odneset, dur da migne{ so oko, i {to saka{ i kogo saka{ da ti go doneset (SI, 72).

So ogled na faktot deka uslovniot period e slo`ena re~eni~na konstrukcija vo koja ispolnuvaweto na nastanot&posledica e neposre-dno zavisno od ispolnuvaweto na nastanot&uslov, jasno e deka najmalku par iterativni nastani mo`at da se iska`at so modeli na uslovniot period. So drugi zborovi, vo takov slu~aj se raboti ne za edna, tuku za najmalku dve iterativni serii, od koi ispolnuvaweto na vtorata seko-ga{ e zavisno od ispolnuvaweto na prvata serija; vo sprotivno ne sta-nuva zbor za iterativen ciklus. Treba da se ima predvid deka }e-kon-strukciite so iterativna interpretacija, bez ogled dali se upotrebeni vo konstrukcija na uslovniot period ili nadvor od nea, se sre}avaat vo situacii koga se zboruva za najmalku dve iterativni serii, {to povtor-no odi vo prilog na toa deka se raboti za me|usebno zavisni nastani so to~no opredelen redosled vo vremeto, sp. ]e dojde doma, }e se najade i }e si legne, ni{to ne pomaga.

Sli~ni uslovni periodi, so ogled na sodr`inata, i bez da se uka-`uva neposredno vo kontekstot deka se raboti za ve}e doka`ani svoj-stva na predmetite za koi se o~ekuva i vo idnina da se ispolnuvaat, isto taka upatuvaat na iterativna interpretacija, sp.

4) Toa magare da mu re~e{ þdurdup~eÿ }e ti sere pari. Ko }e mu re-~e{ þdurdup~eÿ, toj }e prekrati (NR, 248);

5) Sinijata da ja ~ukne{ so lajcata, s# {to saka{ }e ti iznese da jade{ (DT, 55).

Na ovie primeri se nadovrzuvaat i takvi uslovni periodi koi is-ka`uvaat sosem konkreten uslov i posledica i imaat nesomnena idna temporalna proekcija na nastanite, a sepak predizvikuvaat vpe~atok deka govoritelot ne pretpostavuva, tuku odnapred znae {to }e se slu~i ako se ispolni uslovot, sp.:

6) Treba{e da mu ka`eme, ali{tata da ne $ gi dava nejzni, samo-vilskive, da gi oble~e. Ako gi oble~e, }e si dojde kaj nas (NR, 238).

7) Ako me p'u{~i na k'apinata & si velel toj so umo & }e-s-'izdra-skam. Bare neka me p'u{~i na sm'okon, }e-s-'otkinam (DT, 59).

Serija primeri od gorniot tip go nametnuvaat zaklu~okot deka pojdovna to~ka vo predviduvaweto na idnite nastani e iskustvoto; vrz baza na iskustvoto govoritelot gi gradi soznanijata deka razli~nite posledici se rezultat na razli~nite uslovi vo koi se odvivaat nastani-te. Taka, govoritelot mo`e da pretpostavi {to }e se slu~i vo idnina ako pretpostavi deka }e bide zadovolen opredelen uslov. Toa e ne-posredno iska`ano vo naredniot primer:

92

8) Núe-múo`am da-dúoam, túi úima{ súo-túebe mnúogu súilen ~úuvar, ako-me-vúidit }e-mi-je-prúese~et glúa:va ka:-na-múojte drúugari (DT, 96).

Posledniot primer uka`uva deka nastanot iska`an so }e-konstrukcijata e samo predviden; ne e sigurno dali toj }e se izvr{i vo idnina ili ne, pa, duri i da se ispolni predvideniot uslov, no sekako e realno ostvarliv so ogled na faktot deka nastani sli~ni na onie {to se predviduvaat ve}e se slu~ile vo minatoto.

Prethodno re~enoto ja ilustrira sposobnosta na }e-konstrukcii-te ne samo da pretpostavuvaat iden nastan zavisen od ispolnuvaweto na nekoj predviden uslov, tuku i da pretpostavuvaat i faktivnost na ekvi-valentni nastani na onie {to gi iska`uvaat.

Imaj}i na raspolagawe golem korpus primeri, zabele`uvame deka prethodnata konstatacija pojasno se projavuva kaj t.n. neaktualizirani realni uslovni periodi.

Pod neaktualiziran usloven period podrazbirame takov usloven period vo koj uslovot ne se o~ekuva da se ostvari neposredno po iska-`uvaweto, pa so ogled na toa ne se o~ekuva neposredno da se ostvari i posledicata, no sekako iska`uvaat uslov, koj, koga bi bil ispolnet, si-gurno ili so golema verojatnost }e go predizvika i ostvaruvaweto tok-mu na poso~enata posledica.

9) L'azƒrca-j uf str'et sp'ili, uf p'olýto. T'am dƒ sƒ k'a~i{ ne tƒ isk'aruve ni arƒplan, n'e x'anam (KPK, 310).

10) E, kš n'emat koj d'a slu{at. Da sk'r{it od d'rvovo nad v'odava, da sk'rstit na tr'i mesta, da go poprskat so v'odava. T'uka }e p'ukni{ i }e se sp'asat majst'orite; E, kš n'emat koj d'a slu{at. Da n'ajleit od v'odava i da e brznit v 'o~i i da e-g-'izvajt krast'iloto kš n'ekš k'ozja k'o`a, pa s'oænce da e 'ogrejt l'iceto. E, kš n'emat koj d'a e z'emit c'rpkata i da e 'udrit 'odzemi, t'uva da p'ukni{ na m'estoto. ... I `'enava t'š go sl'u{at i go zabel'e`ila (DT, 76).

11) Ako ve sretit, samo re~ete deka sve xvanec i pustina }e vatat (RC, 122).

12) Ako mu go podaj{ prstot, }e ti ja grabnit i rakata (FK, 12);

13) Da go duni{, }e padnit (FK, 31); 14) Da zinit, }e te izmamit (FK, 32). Se zabele`uva deka kolku {to e poneopredelena temporalnata

interpretacija na uslovot, tolku se zgolemuva sigurnosta na govorite-lot vo vrska so ispolnuvaweto na posledicata, odnosno se dobiva vpe-~atok deka na koja bilo vremenska to~ka da se locira uslovot, }e sledu-va istata posledica. Taka, nastanite iska`ani vo uslovniot period mo-`e da se sfatat i kako ve}e ispolneti vo momentot na zboruvawe, odno-

93

sno ispolneti bilo koga vo minatoto, pa so ogled na toa se o~ekuva posledicata da se ispolni i vo idnina ako bide ispolnet opredeleniot uslov.

Vo prilog na ova zboruvaat i narednite primeri: 15) 'Ona d'-ej t'uka kýi ti raspr'ave s#, ama f-Bug'arja ej (KPK, 218); 16) ^'era 'edna k'o{ula, Sp'ase n'e zn'aj, ke n# 'otepa, 'ako znaj, 'edna

k'o{ula ... (BG, 225); 17) E, {to deka imam, pak si velef, koga ne }e mo`am da i nape~a-

tam; da imam pari mo`i da nape~atam eden sbornik kako D.M., ... ami koa nemam kako da praam i jas ne znam (MC, 134).

18) @ivi boga, ne{to }e ve pra{am, za{to site zborite, prajte muabet, a onwa, starion, samo traet? & Eden zbor negof ~init edna aspra! & rekle doma{nite. ... Tri aspri imam spe~aleno, Trebet edna aspra da dam, da vidam {to }e re~et ~oekof. ... Je izvail i poslednata aspra i mu je dal na stariot. ... Da imam ena aspra da mu dam u{te mno-gu }e mi ka`uet. Taka patnikof si trgnal da si ojt (APG, 140).

Od primerite mo`e da se vidi deka neaktualiziran usloven peri-od vo ramkite na kontekstot mo`e da se opredeli i kako nerealiziran uslov vo sega{nosta, pa so ogled na toa ne se o~ekuva neposredno da se ispolni i predvidenata posledica. Sepak, celiot usloven period ima otvorena perspektiva. Nerealiziranosta na uslovot vo momentot na zboruvawe (opredelena vo ramkite na kontekstot so adversativnata relacija) ne ja opredeluva posledicata kako irealna, naprotiv, taa se sfa}a kako vistinita vo koj bilo moment od {irokosfatenata sega-{nost osven vo aktuelniot.

Vrskata me|u iterativnosta i kondicionalot sosem jasno se so-gleduva i kaj irealniot usloven period. Irealniot usloven period iska`uva nerealizirani uslov i posledica, temporalno neopredeleni, no, glavno locirani na planot na minatosta. So ogled na toa deka se ra-boti za minati nastani jasno ni e {to se slu~ilo, odnosno jasno e deka minatiot nastan&posledica ne se realiziral, bidej}i ne se realiziral uslovot. Pretpostavkite za toa {to mo`elo nekoga{ da se slu~i ako bil ispolnet opredelen uslov prvenstveno se dol`at na poznatite fak-ti od minatoto. Toa ne zna~i deka i nerealiziranite posledici sigur-no }e se ispolnele ako se ispolnel uslovot, no irealnite uslovni peri-odi uverlivo zboruvaat deka nerealiziranite uslovno-posledi~ni na-stani vo minatoto se gradat vrz implikacija deka sprotivnoto od ona {to e iska`ano vo konkretniot irealen usloven period ima svoja po-tvrda vo realnosta, sp. gi primerite:

94

19) I 'on si ja z'ede da si `'ivejt, 'ama da ne ja ~'ue{e kl'etvata i d'en d'eneska 'ubava `'ena n'e }e{ da 'ima{e (DT, 51). üAko znae{ deka ne-{to lo{o }e se slu~i, mo`e{ da vlijae{ da ja izbegne{ nesre}ataý.

20) I t'ogaj $ r'e~e na `'enata: Ko ti v'elef t'aka da napr'ajme, im je 'izedov tatl'ijata; ako ne be{e t'aka, t'ie ne n# v'ik† (DT, 63); üSkr-`avi se i nikoga{ ne n# vikaat koga imaat ne{to vkusno za jadeweý.

21) Te{ko tebe }e bidit. [to ubo }e si pomini{. ]e vidi{ kako se prajt majtap. Da znaj{e i~ ne me ~epka{e, ama si go bara{e i }e si go naj{ (RC, 9-10); üImam nezgoden karakter i ako nekoj mi pravi proble-mi duplo mu vra}amý.

22) More, ako be{e si mavnau na mene, nema{e da stanam. Samo od treskaweto si pomisliv deka i mene me vati so osteni{teto (RC, 263). üAko udri{ nekogo silno so takov stap, }e go ubie{ý. / üSo takov udar se ubiva ~oveký.

23) Ne samo tie raboti mogof da pi{am, ami u{te mnogu druzi mi se javija i ako da ne mi pi{e{e sin mi Ordan da dojdam brgo vo Sofia, u{te mnogu }e soberef (MC, 142). üSo intenzivno tempo na ra-bota mo`e mnogu da se srabotiý.

24) þNe e za ka`uvawe, tuku }e ti ka`am. ]e vidi{ kouku lesna rabota eÿ & þKako lesna bre? Da be{e lesna ne }e najv samo dva&tri dosja (RC, 200). üAko e lesna rabotata, za kratko vreme mo`am mnogu da srabotamý / üLesnata rabota ovozmo`uva za kratko vreme mnogu da se srabotiý.

25) Ako bilo za znƒewe, }e se nau~elo. Sigurno tolýku mu fa}at pametot, tolku mu dal gospot i za toa ne se nau~ilo (APG, 150). üU~e{e i ne nau~i, zna~i deka tolkavi mu se sposobnostiteý / üAko e ne-koj inteligenten i ako u~i, sigurno }e nau~iý.

26) Da ne r'abotaf i n'e ~uvaf od mlad'o-vreme, sega ne}'a-imaf n'i{~o (AB, 225) üRabotev i {tedev, zatoa imamý / üAko raboti{ i ako {tedi{ na mladost }e ima{ na starostý.

Imaj}i go predvid seto ona {to e pogore re~eno, sosema e korek-ten zaklu~okot na E. Petroska (2001: 122) vo vrska so upotrebata na }e-konstrukciite za iska`uvawe na iterativni nastani: þNefaktivnosta na }e-konstrukciite doa|a od re~enoto, a ne od presuponiranoto. Toa zna~i deka ona {to se saka da se pretstavi kako nefaktivno vo propo-zicijata e sepak faktivno: nizata nastani }e se realiziraat vo idnina (idnina i od perspektiva na minato), a se presuponira deka takvata niza nastani ve}e mnogupati vo minatoto se realiziralaÿ.

Mo`nosta za vakvo tolkuvawe o~igledno e zalo`ena vo semanti-kata na }e-konstrukciite. Nastanite za koi govoritelot predviduva deka }e se slu~at vo idnina, vo osnova pretstavuvaat proekcija na sega-

95

{nosta na planot na idninata; stepenot na verojatnost na predvidenite nastani govoritelot vo golema mera go opredeluva vrz baza na isku-stvoto so koe raspolaga vo momentot na zboruvaweto, a toa e ona {to e faktivno, no ne sekoga{ i neposredno izre~eno. Ako kontekstot jasno go opredeluva vremenskiot redosled na nastanite iska`ani so }e-konstrukciite, a pri toa ne ja opredeluva nitu ja ograni~uva nivnata i bez toa labava temporalna interpretacija, se sozdava vpe~atok na cikli~nost na nastanite i toa ne samo vo sferata na nefaktivnoto tu-ku i vo sferata na faktivnoto.

96

Skratenici: p. = prezent impf. = imperfektiven vid pf. = perfektiven vid Literatura:

Beliћ, A. Gali~ki dijalekat, Srpski dijalektolo{ki zbornik, kw. VIII, Beograd 1935 (AB).

Vidoeski, B. Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik, Skopje 2000 (DT).

Vidoeski, B. Kumanovskiot govor, Skopje 1962 (BVK). Gajdova, U. Temporalnata karakteristika na finitnite glagolski

konstrukcii vo jugoisto~nite makedonski govori, Skopje 2002. Gajdova, U. Kondicional & adversativna relacija (spored analiza na

makedonskite jugoisto~ni govori), Wyraz i zdanie w językach słowiańskich, IV (Opis, konfrontacja, przekład), Wrocław 2004, 65&72.

Gajdova, U. Uslovniot period vo dijalektite na makedonskiot jazik, Skopje 2008.

Ivanov, S. Prikazni od selo Crsko, Skopje 2001 (SI). Kavaev, F. Narodni poslovici i gatanki od Struga i Stru{ko, Skopje, 1961

(FK). Koneski, B. Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje 1981. Koneski, B. Istorija na makedonskiot jazik, Skopje 1967. Koneski, K. Glagolskite konstrukcii so }e vo makedonskiot jazik, Skopje

1990. Kramer, K. Na~inot, vremeto i vidot vo zavisno-slo`enite temporalni

re~enici vo makedonskiot jazik, Makedonski jazik, XL&XLI, Skopje 1995, 283&290.

Peev, K. Kuku{kiot govor kn. 1, Skopje 1987; kn. 2, Skopje 1988 (KPK). Penu{liski, K. Avtobiografija na Marko K. Cepenkov, Makedonski

jazik IX, kn. 1&2, Skopje 1958, 109&145 (MC). Petroska, E. Za þiterativnostaÿ vo makedonskiot jazik, Makedonski jazik

LI&LII, Skopje 2001, 111&122. Popovski, A. Makedonskiot govor vo gostivarskiot kraj, Gostivar 1970

(APG). Topoliwska, Z. Za re~enoto i presuponiranoto, Prilozi na MANU XVI/2,

Skopje 1991.

97

Topoliwska, Z. Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija kn. I, Sintaksa I, II, MANU, Skopje 1995, 1997.

Topoliwska, Z. Polski&Makedonski, Gramati~ka konfrontacija, 3, Studii od morfosintaksata, Skopje 2000.

Fridman, V. A. Tipologijata na upotrebata na da vo balkanskite jazici, Prilozi na MANU XVII/1, 109-119, Skopje 1987.

Fridman, V. A. Upotrebata na glagolskite vremiwa vo makedonskite i vo drugite balkanski poslovi~ni izrazi, Makedonski jazik XL&XLI, Skopje 1995, 661&670.

Cvetkovski, R. Skazanija demirhisarski, Bitola 1996 (RC). Gołąb, Z.Conditionalis typu Bałkańskiego w językach południowosłowiańskich,

Wrocław&Kraków&Warszawa 1964. Groen, B. M. A Structural Description of the Macedonian Dialect of Dihovo, Lisse, 1977

(BG). Hacking, J. Coding the Hypothetical, Johan Benjamins Publishing Company / Philadelphia

1997. Hausmann, K. Der Potential in Mazedonischen, (doktorska disertacija 1957,

neobjavena). Kramer, Ch. E. Analitic Modality in Macedonian, München 1986. Lunt, H. A Grammar of the Macedonian Literary Language, Skopje 1952. Reiter, N. Der dialekt von Titov Veles, Berlin 1964 (NR). Topolińska, Z. O pewnuch granicznych formalizacjach predykatu þwarunekÿ, Studia

linguistika Polono&Meridianoslavica, Toruń 1998.

98

99

КОНГРУЕНЦИЈАТА ВО МАКЕДОНСКИОТ ЈАЗИК

100

101

Emilija Bojkovska NEKOI SLU^AI NA SOGLASUVAWE ME\U PODMETOT I

PRIROKOT PRI KUMULACIJA

Vo ovoj trud se razgleduva soglasuvaweto vo re~enicata od aspekt

na kumulacijata. Zna~i, se postavuva pra{aweto vo koj broj stoi priro-kot koga se javuva podmet so kumulirani elementi vo ednina i vo koe lice stoi prirokot pri kumulacija na li~ni zamenki upotrebeni vo razli~ni ~lenovi na kategorijata lice. (Za soglasuvaweto vo imenska-ta sintagma v. Bojkovska 2005.)

Koga vo funkcija na podmet se javuvaat kumulirani imenski sin-tagmi vo ednina povrzani so svrznikot i, prirokot stoi vo mno`ina.

(1) Uvozot i izvozot […] se realiziraat soglasno so odredbi-te na odobrenite dogovori. (ZNTR 723/1)

Kako poseben slu~aj vo ovoj kontekst mo`e da se smeta kumulaci-jata na imenski sintagmi so identi~na imenska glava atribuirana so razli~ni restriktivni atributi (sp. Bojkovska 2006). I vo ovoj slu~aj prirokot stoi vo mno`ina (Minova-\urkova 2000: 198):

(2) Na{ata i va{ata ekipa se plasiraa vo finaleto. Me|utoa, od kumulacijata na imenski sintagmi vo gorenavedeniot

slu~aj treba da se razlikuva pojavata na edna imenska sintagma so kumulirani atributi, kaj koja prirokot stoi vo ednina (Minova-\urko-va 2000: 198):

(3) Na{ata i va{a ekipa postigna uspeh. Kako {to se gleda od primerite, kriteriumot spored koj me|useb-

no se razgrani~uvaat ovie dva slu~ai vo ramkite na imenskata sintagma e ednokratnata, odn. povtorenata upotreba na determinatorot. Sekoja imenska sintagma sodr`i po eden determinator, koj ja utvrduva refe-rencijalnata funkcija na imenskata sintagma. Spored toa, kumulira-nite imenski sintagmi vo primerot (2) ozna~uvaat dve mno`estva, a imenskata sintagma so kumulirani atributi vo primerot (3) se odnesu-va na edno mno`estvo.

Nasproti heteroreferentnite kumulirani imenski sintagmi so identi~na glava, mo`en e i obratniot slu~aj: kumulirani imenski sin-tagmi so razli~na glava koi se koreferentni. Vo ovoj slu~aj prirokot, se razbira, stoi vo ednina (sp. Bojkovska 2006):

(4) Profesorot i rakovoditel na katedarta go otvori sosta-nokot.

102

I vo ovoj slu~aj indikativna e upotrebata na determinatorot. Toj se upotrebuva samo kaj prvata imenska sintagma. Ova zna~i deka pri ku-mulacijata na koreferentni imenski sintagami so razli~ni glavi, ednokratnata upotreba na determinatorot uka`uva na toa deka kumuli-ranite imenski sintagmi ozna~uvaat edno mno`estvo.1

Me|utoa, postojat primeri koga prirokot se javuva vo edninska forma, {to mo`e da se smeta za soglasuvawe po bliskost, koe po~esto se javuva kaj bliskozna~ni kumulirani imenki so nematerijalno zna~e-we:2

(5) Napadot i ubistvoto site gi iznenadi. Poseben slu~aj pretstavuva soglasuvaweto pri kumulirani imen-

ski sintagmi so svrznikot ili. Tuka razlikuvame dva slu~ai, koi gi na-veduva Minova-\urkova (2000: 199 i sledn.):

(9) Vo kapinovite grmu{ki {u{ka{e erebica ili e`. (10) Jas ili toj }e dojdeme. Razlikata treba da se bara vo dvojnoto zna~ewe na svrznikot ili:

toj ozna~uva ekskluzivna (primer (9)) ili inkluzivna alternativna vr-ska (primer (10)). Vo prvonavedeniot primer se isklu~uva situacijata koga dvete `ivotni {u{kaat, a vo vtoronavedeniot primer e mo`na i situacijata koga }e dojdat dvete lica, od koi ednoto e govoritelot. Mi-nova-\urkova govori za logi~ka disjunkcija i za logi~ka suma (2000: 250 i sled.). Spored toa, zna~eweto na ovoj svrznik kaj kumulirani elemen-ti vo edninska forma vo funkcija na podmet se precizira spored kate-gorijata broj na prirokot. Potvrda za dvete zna~ewa na ili mo`at da se najdat vo drugi konteksti:

(11) Igra~ot e povreden ili se preprava (ekskluzivno zna~ewe); (12) Smeete da vozite trotinet ili velosiped (inkluzivno

zna~ewe). Vo primerot (12) e dozvoleno vozeweto i na trotinet i na velo-

siped, poradi {to verojatno e po~esta kumulacijata so svrznikot i: Smeete da vozite trotinet i velosiped).

Ako vo primerot (10) se upotrebi prirok vo ednina, toga{ }e se iska`e ekskluzivnoto zna~ewe na svrznikot ili. Izvesen problem vo ovoj slu~aj pretstavuva kategorijata lice kaj prirokot. Mo`no e, na primer, povtoruvawe na prirokot:

(15) ]e dojdam jas ili toj }e dojde.

1 Vo kontekst na soglasuvaweto me|u subjektot i predikatot posebno vnimanie zaslu`uvaat slu~aite na imenski sintagmi kolektivna imenka. 2 Вo пrimerot (5) se vospostavuva vrska so slu~aite na soglasuvawe po bliskost me|u imenskata sintagma i kratkata li~nozamenska forma vo funkcija na objekt pri negovoto udvojuvawe, {to mo`e da se sledi vo ramkite na imenskata sintagma (sp. Bojkovska 2005); na pr. So prirodniot proces na rastewe, taa }e ja izgubi elasti~nosta i brzinata (Dnevnik).

103

Nasproti toa, so ogled na ekskluzivnoto zna~ewe na povtoreniot svrznik ili-ili, prirokot mora da stoi vo ednina pri pojava na kumu-lirani elementi vo ednina:

(13) Vo kapinovite grmu{ki {u{ka{e ili erebica ili e`. Vnimanieto go privlekuva i kategorijata broj na prirokot pri

pojava na kumulirani elementi vo ednina kako podmet, svrzani so svrz-nikot odnosno. Vo Tolkovniot re~nik (2006) zna~eweto na ovoj zbor, koj se naveduva kako modalen zbor, glasi: „So drugi zborovi, poinaku ka`ano; to est.“ Me|utoa, ra{irena e negovata upotreba so ekskluzivno alternativno zna~ewe (koe, vpro~em, odgovara na zna~eweto na svrzni-kot respektivno), ilustrirano so sledniov primer:

(16) Rakovoditelot, odn. negoviot zamenik }e se gri`i za pose-titelite na saemot.

Upotrebata na prirokot vo ednina uka`uva deka odnosno zna~en-ski alternira so ili-ili, kako i so ili vo negovoto ekskluzivno zna~e-we.

Vo natamo{niot tekst se razgleduvaat slu~aite na soglasuvawe me|u kumulirani li~ni zamenki vo funkcija na podmet i prirokot vo odnos na kategorijata lice. Soglasuvaweto spored brojot e mno`insko, a vo odnos na liceto se razlikuvaat slednive slu~ai:

- li~ni zamenski za 1. i 2. lice so prirok vo 1. lice (6) Ti i jas dobro se slo`uvame. - li~ni zamenki za 1. i 3. lice so prirok vo 1. lice (7) Toj i jas imavme golemi problemi. - li~ni zamenki za 2. i 3. lice so prirok vo 2. lice (8) Vie i toj ste srde~no pokaneti. Mo`e da se konstatira deka kaj kumuliranite li~ni zamenki pr-

voto lice dominira над vtoroto i tretoto lice i deka vtorotо lice e dominantno vo odnos na tretoto lice.

Od razgleduvaweto na soglasuvaweto na prirokot so kumulirani elementi vo ednina vo funkcija na podmet proizleguva deka kategorija-ta broj kaj prirokot mo`e da dava informacija za referencijalnoto zna~ewe na kumuliranite elementi i deka go precizira zna~eweto na svrznikot ili vo odnos na izrazuvaweto ekskluzivna i inkluzivna sprotivnost. Kategorijata lice kaj prirokot pri kumulirani li~ni za-menki, pak, ja poka`uva me|usebnata dominacija na razli~nite ~lenovi na kategorijata lice kaj ovaa podgrupa zamenki.

104

Literatura:

Bojkovska, Emilija (2005): „Soglasuvawe vo imenskata sintagma vo makedon-

skiot i vo germanskiot jazik“. Vo: XXXI nau~na konferencija na XXXVII me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Ohrid 16-18 avgust 2004, 343-359.

Bojkovska, Emilija (2006): „Kumulacija vo imenskata oblast vo makedonskiot jazik“, vo: Godi{en zbornik na Filolo{kiot fakultet „Bla`e Kone-ski“, Univ. „Sv. Kiril i Metodij“ Skopje, kn. 31 (2006), 55-61.

Minova-\urkova, Liljana (2000): Sintaksa na makedonskiot standarden ja-zik. Skopje: Magor.

Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik (2006), Tom III, Skopje: Institut za ma-

kedonski jazik „Krste Misirkov“. Izvori:

Dnevnik 23.08.2008 ZNTR Zakon za nadvore{notrgovskoto rabotewe. Slu`ben vesnik na Repu-blika Makedonija br. 31 od 20.05.1993, 720-732.

105

Elena Petroska

KONGRUENCISKATA HIERARHIJA I KOLEKTIVNITE IMENKI VO MAKEDONSKIOT JAZIK

Mno`inskoto usoglasuvawe na predikatot so t.n. zbirni imenki ne e spored normata vo makedonskiot jazik, no primeri so mno`insko usoglasuvawe postojat, osobeno vo zboruvaweto. Izborot na edninsko ili mno`insko usoglasuvawe e mo`no i e potkrepeno od lingvisti~ki faktori. So izborot pome|u edninsko i mno`insko usoglasuvawe se pretstavuvaat kolektivnoto i distributivnoto zna~ewe. Mno`inskoto usoglasuvawe na predikatot e ~esto koga kolektivnata imenka go ima kvantifikatorot cel/cela/celo vo ednina (usoglasuvaweto pome|u koj i da e modifikator i zbirnata imenka e sekoga{ edninsko) so {to se na-glasuva kolektivnosta, a toa zna~i celosnosta (celinata) na mno`e-stvenosta. Zbirnata imenka sama po sebe ima zna~ewe na celina (celo-snost) na mno`estvenosta i kvantifikatorot cel/cela/celo e redundan-ten za taa informacija, no dozvoluva mno`inska kongruencija i ima zna~ewe na site1 - koe vo makedonskiot ima distributivno zna~ewe. Istoto zna~ewe go ima formata celi (mno`ina od cel) vo nekoi ju`ni makedonski govori (celi lu|e (site lu|e))2.

Kako {to e spomenato vo mnogu preskriptivni raboti za make-donskiot, razvojot na jazikot poka`uva formalno usoglasuvawe (modi-fikator/kvantifikator vo ednina, zbirna imenka vo ednina i edninsko usoglasuvawe).

Jasnoto razlikuvawe pome|u distributivniot i kolektivniot kvantifikator vo makedonskiot, go poddr`uva formalnoto usoglasuva-we. Kolektivno zna~ewe imaat primerite (1b) - (5b), a distributivno (1) – (5) i (1a) – (5a).

(1) Cela ekipa bevme so propusnici. (1a) Site od ekipata bevme so propusnici.

1 Site e kvantifikator {to isklu~uva imenki vo ednina i gi naglasuva elementite od diskretnoto mno`estvo kako broj za totalnost, a istovremeno e i kvantifikator {to ja markira distributivnosta (kako sekoj). 2 Takvoto tolkuvawe go ima i celi (celi lu|e) vo nekoi ju`ni makedonski govori {to samo go potvrduvaat vakvoto objasnuvawe (sp. Topoliwska 1997: 211-212)

106

(1b) Cela ekipa be{e so propusnici. (2) Celo dru{tvo otidoa na izlet. (2a) Site od dru{tvo otidoa na izlet. (2b) Celo dru{tvo otide na izlet. (3) Zamisli, cel klas mu bea na rodenden! (3a) Zamisli, site od klasot mu bea na rodenden! (3b) Zamisli, cel klas mu be{e na rodenden! (4) Zamisli, cela Katedra glasaa protiv. (4a) Zamisli, site od Katedrata glasaa protiv. (4b) Zamisli, cela Katedra glasa{e protiv. Vo ovie primeri kolektivnite imenski sintagmi {to imaat mno-

`insko predikatsko usoglasuvawe i edninsko predikatsko usoglasuva-we se vo konflikt so formalnoto soglasuvawe i so distributivnoto ili kolektivnoto zna~ewe.

Ima i primeri na povrzuvawe na delovi od tekstot so anaforiza-cija na kolektivnite imenki (eksplicitna ili implicitna) vo mno-`ina. Vo vakvite konteksti, kolektivnata mno`ina go distributivizi-ra kolektivnoto zna~ewe. Me|utoa, anaforizacijata tuka e dvojna: 1. Zbirnata imenka se odnesuva kako anaforska zamenka i 2. Zbirnata imenka e anaforizirana (pronominalizirana) (sp. Topoliwska 1976: 57 i Feleszko 1980 : 58). Toa zna~i deka anaforskata sintagma e lingvisti-~ka formalizacija na predikativnata sodr`ina opredelena od argu-mentot i implicirana od inicijalnata sintagma. Toa e ist proces kako pronominalizacijata, no lingvisti~kite orudija {to ja konstituiraat anaforskata sinagma ne im pripa|aat na zamenkite (tie se zbirni / ko-lektivni imenki).

Primerite pretstavuvaat direktna povrzanost na segmentite od tekstot {to ja imaat prvata (na pr. grupa; tim) i tretata nominalna forma (na pr. tie), bez da go poka`uvaat na povr{inata posredniot iz-raz (~lenovite na grupata: lu|eto, ko{arkarite itn.). Pome|u anafo-riziraniot izraz (grupata; timot) i anaforskiot izraz (ekspliciten ili impliciten) (tie ili -at) postoi kolizija kaj pokazatelite na ka-tegorijata broj. Toa e vo kontradiktornost so principite na soglasuva-

107

we na site kategorii so inicijalnata sintagma, zadol`itelna za ana-forizacija. Na pr:

(5) I se vtr~a po patot vo presret na grupata, {to nabli`uva{e. Brgu se zdru`i so niv. (SD, 215)

1. grupata = grupata lu|e 2. lu|eto od grupata= niv (6) Tasula naglo go svrti kowot zad kalinkite i udri pravo na ne-

govata tajfa, bez da gi predupredi. Pove}eto izripaa nastrana, no ko-wot se podlizna od kalliviot nasip i Haralampie, koj be{e tuka, rip-na vrz kowot i ja isturka Tasula. (KMR, 67)

1. tajfata= tajfata drugari

2. drugarite od tajfata= tie (7) Sledniot den edna pomala grupa zamina nakaj debarska Malesi-

ja da vrbuva istomislenici i da gi dovede nad seloto Podgorci. Osman-efendija mu sovetuva{e na predvodnikot tie da ne ostanuvaat vo se-loto Vele{ta, tuku samo vo Koro{i{ta... (BP, 150)

1. grupa= grupa lu|e

2. lu|eto od grupata= tie (8) Sepak `enskiot tim na Gevgelija }e dobie pomo{ od Kome-

tal. Tie edvaj `ivurkaat. (Dn-99)

1. timot=timot rakometarki 2. rakometarkite od timot=tie (9) Po izvonrednite igri na norve{kata reprezentacija vo pod-

gotvitelniot period, na samoto SP sepak tie prika`aa dve slabi igri, postignuvaj}i dve nere{eni igri (NM-98)

1. reprezentacijata=reprezentacijata rakometari

2. rakometarite od reprezentacijata=tie (10) Britanskata ekipa e celosno opremena. Doa|aat vo Makedo-

nija so najsovremena oprema. 1. ekipata=ekipata stru~waci 2. stru~wacite od ekipata=tie

108

(11) Muka Maka, trio od Sardinija koe ima sklu~eno dogovor so ^inevoks rekord/Biksio, edna od najgolemite nezavisni kompanii vo Italija, e tipi~en primer. Nivniot prv album dobro se prodava vo Germanija i vo Japonija. (MD-99)

1. trio=trio muzi~ari 2. muzi~arite od trioto = tie Primeri so relativizirana zbirna imenka pretstavena na povr-

{inata so relativna zamenka vo mno`ina ne se prifatlivi (14a). Me|u-toa, postojat izolirani primeri, kako (14) koga relativnata sintagma e relativnata zamenka {to, koja e selektivna po rod i po broj i zatoa mo`e da gi povrze grupa i ~itaa.

(12) Dvajca od negovoto selo, od onaa grupa {to ~itaa najprvin

politi~ki knigi, postojano raska`uvaat deka gi sledat lu|e vo crno. (MF, 188)

(12a) *Dvajca od negovoto selo, od onaa grupa koi ~itaa najprvin

politi~ki knigi, postojano raska`uvaat deka gi sledat lu|e vo crno. Vo ovoj primer onaa grupa funkcionira da ja ozna~i distributiv-

nata mno`estvenost. Se naglasuva oddelnosta na individuate, a ne niv-nata celina (celosnost). Vo ovoj primer grupa pretstavuva kondenzi-ran izraz od grupa lu|e.

Nekoi li~ni imiwa mo`at da imaat kolektivna mno`estvenost koga se nazivi na sportski timovi. Edninskite imenki imaat edninsko predikatsko usoglasuvawe i anaforizacija so anaforski izraz vo edni-na. Me|utoa, ima i primeri so anaforski izraz vo mno`ina. Na pr.:

(13) Los Anxeles Lejkers e najatraktivniot i najdobriot ofan-

ziven tim vo NBA, bidej}i re~isi na sekoj me~ postignuvaat pove}e od 100 poeni. (Dn-99)

1. Los Anxeles Lejkers=timot ko{arkari

2. ko{arkarite od timot =tie (14) Imeno, po prviot me~ vo Bolowa, Fiorentina ima{e pred-

nost od 2:0. So golovite na Binoto vo 18 i vo 64 minuta vodea so 2:0. (NM-99)

1. Fiorentina=timot fudbaleri 2. fudbalerite od timot=tie

109

Vo zboruvaniot jazik (razgovorniot) ima primeri na imenki so zbirno zna~ewe koi mo`at da bidat interpretirani kako kolektivni i mo`at da imaat mno`inska forma na anaforskiot izraz (17) i (18).

(15) Ministerstvoto }e gi dade potrebnite sredstva, samo tie

sekoga{ odlu~uvaat vo posleden moment.

1. Ministerstvoto=odgovornite vo Ministerstvoto 2. odgovornite =tie

(16) Katedrata v~era imala sostanok. Go prifatile predlogot.

1. Katedrata=~lenovite na katedrata 2. ~lenovite=tie Navedenite primeri so mo`en izbor na kolektivno ili distri-

butivno pretstavuvawe poka`uvaat deka onoj {to go sozdava iskazot ima dve mo`nosti: ili 1. Da gi prisposobi izrazite na iskazite kon formata na superiorniot (nadredeniot) ~len, ili 2. Da go prisposobi / koordinira izrazot so zna~eweto na iskazot. Postoi formalno (grama-ti~ko) i semanti~ko usoglasuvawe (v. Feleszko 1980: 64). Usoglasuvaweto vo makedonskiot e gramati~ko, pri {to edninskata forma ima ednin-sko usoglasuvawe, a zbirnite imenki imaat kolektivno zna~ewe (celos-nost na mno`estvenosta). Koga usoglasuvaweto e formalno, edninskite formi na zbirnite imenki dozvoluvaat anaforizacija so anaforski izraz vo mno`ina i ja naglasuvaat mno`estvenosta. Semanti~koto uso-gasuvawe e karakteristi~no na nivoto na tekstot (diskursot) so anafo-rizacija. Primerite pretstavuvaat edna specifi~na pragmati~ka funkcija. Primerite so semanti~ko usoglasuvawe na nivo na re~eni-cata se markirani kako razgovorni, ili arhai~ni (Poradi parite na-rodot go kopale buni{teto3).

Po pretstavuvaweto na semanti~kite pri~ini za mo`nostite na

soglasuvawe vo makedonskiot jazik }e zaklu~am so sintaksi~kite, koi se inspirirani od semanti~kite.

Ovaa pojava ne e specifi~na za makedonskiot jazik. Sintaksi~ki pretstavuva edna interesna situacija vo koja postoi izbor vo soglasu-vaweto. I site ovie razli~ni mo`nosti povrzani so izborot na sogla-suvaweto se mnogu va`ni za teorijata na soglasuvawe (spored Corbett 2000). Izborot proizleguva od razlikite na semanti~kite i na formal-nite karakteristiki na t.n. kontrolor (i vo ovoj slu~aj toa e edninska-ta forma na imenkata so kolektivno zna~ewe). Koga soglasuvaweto e

3 Ovoj primer e od Koneski 1956 ([1996]: 221).

110

opredeleno so formata se raboti za sintaksi~ko usoglasuvawe, a koga e opredeleno od zna~eweto se raboti za semanti~ko usoglasuvawe. Posto-jat oddelni leksi~ki edinici koi induciraat izbor na soglasuvawe (ka-ko leksi~kata edinica deca na srpski / hrvatski, koja denotira mno`e-stvenost, ama ima forma na edninska imenka: mo`e da se usoglasuva ka-ko imenka od `enski rod, od sreden rod mno`ina ili od ma{ki rod mno-`ina (Corbett 1983:76-93)). Me|utoa, postojat i golem broj leksi~ki edinici koi dozvoluvaat izbor pri usoglasuvaweto, a toa se zbirnite imenki (makedonskite primeri, ili angliskite imenki kako committee)4.

Najinteresni se imenkite {to se morfolo{ki edninski i imaat mno`inska forma, no sepak, koga se vo ednina mo`at da imaat mno`in-sko usoglasuvawe, kako zbirnite imenki vo makedonskiot ili vo angli-skiot (committee). Izborot za usoglasuvawe proizleguva od semantikata na imenkata. Ima primeri vo makedonskiot so ~lenska forma vo edni-na i predikatsko usoglasuvawe vo mno`ina. Me|utoa, prifatlivosta na primerite zavisi od govoritelite, no tuka drug izvor na varijacija e meta na soglasuvawe (kongruencija). ^estotata na mno`inskoto usogla-suvawe e razli~na od edna do druga meta na soglasuvawe kako {to e li~-nata zamenka. Vo atributivnata pozicija nema izbor, samo edninskoto soglasuvawe e mo`no, no vo predikatot, kako {to be{e pretstaveno, dvata broja se mo`ni. Relativnata zamenka {to, koja ne e markirana po broj ili po rod, no go kontrolira usoglasuvaweto vo del-re~enicata i brojot mo`e da se navesti (Celoto dru{tvo {to otide/otidoa…; Grupata {to svire{e/svirea. itn). Dvata broja se mo`ni so li~nite zamenki (pr. 5 - 11 ).

Za makedonskiot jazik formalnoto (sintaksi~ko) ili semanti~ko usoglasuvawe e mo`no za site meti na soglasuvawe (kongruencija), osven za atributivnite modifikatori, kade {to e mo`no samo formal-no usoglasuvawe. Makedonskiot jazik mo`e da ja pretstavi i poddr`i kongruenciskata hierarhija (pretstavena od Corbett 1979), koja ja so~i-nuvaat ~etiri tipa meti, ama jas }e ja ispu{tam relativnata zamenka za makedonskiot jazik, zatoa {to e ograni~ena na samo edna relativna za-menka poka`ana vo slednava {ema:

Atribut < predikat < (relativna zamenka) < li~na zamenka

Ova zna~i deka tipot na kontrola dozvoluva dve mo`nosti: za

atributivniot modifikator edninata e zadol`itelna, dodeka za drugi-te meti postoi opcija. I vo ramkite na metite ima opcija: mno`inata e

4 Postojat i konstrukcii koi imaat leksi~ka restrikcija, kako slu~aite so kvantifikuvani izrazi koi vklu~uvaat opredeleni broevi; i konstrukcii kako asocijativite, kade {to centarot na imenskata sintagma mo`e da bide koja i da e forma od edno pogolemo podmno`estvo na elementi {to denotiraat ~ove~ki su{testva, zatoa imaat i leksi~ki restrikcii, no tie se dosta labavi.

111

poverojatna so li~nite zamenki otkolku so predikatite. Ovie mo`ni modeli na usoglasuvawe vo makedonskiot se: za sekoj {to dozvoluva alternativni formi na soglasuvawe, kako {to se dvi`ime nadesno po kongruenciskata hierarhija, tolku e poverojatno deka }e se zgolemi mo`nosta za semanti~ko usoglasuvawe. Usoglasuvawata so zbirnite imenki go potvrduvaat ova tipolo{ko tvrdewe. Usoglasuvawata so zbirnite imenki so karakteristika +~ovek se poznati vo mnogu jazici (angliski, {panski itn.). Pri~inata za potencijalnata mo`nost na so-glasuvawe vo ovie slu~ai e jasna. Mo`nostite mo`e da bidat vlijanie na varijantnosta vo jazikot, no se sodr`ani / poddr`ani od navedenite lingvisti~ki faktori (navedeni so kongruenciskata hierarhija) i jas-no se motivirani od semantikata na zbirnite imenki, naglasuvaj}i ja kolektivnosta, ili ne, na mno`estvenosta {to ja pretstavuvaat.

112

Literatura:

Koneski, B. 1956 [1996]. Gramatika na makedonskiot jazik. Skopje: Detska radost.

Minova-\urkova L. 1993. „Osobenostite na kongruencijata vo makedonskiot jazik“. Folia Philologica Macedono-Polonica, 2, 96-106.

Minova-\urkova, Liljana 1994. Sintaksa na makedonskiot standarden jazik. Skopje: Rading.

Minova-\urkova L. 1985/86. „Zbirnosta vo makedonskiot jazik (od sintaksi~ka gledna to~ka)“. Makedonski jazik, XXXVI-XXXVII, 47-58.

Petroska, E. 2001. „Koli~estveni kategorii vo makedonskiot jazik“, Prilozi na oddelenieto za lingvistika i literaturna nauka, XXV 1-2,

Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 213-225. Petroska, Elena 2008. Koli~estvenite kategorii vo makedonskiot: od

semantika kon forma. Skopje: Makedonska re~. Topoliwska, Z. 1974. Gramatika na imenskata fraza vo makedonskiot

literaturen jazik: rod, broj, poso~enost. Skopje: MANU. Topoliwska, Z. 1997. Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija.

Sintaksa, II. Skopje: MANU. Feleszko, K. 1980. Funkcje form kategorii liczby w polskiej grupie imiennej. Warszawa:

Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego. Corbett, Greville G. 1979. The agreement hierarchy. Journal of Linguistics 15. 203-24. Corbett, Greville G. 1983. Hierarchies, Targets and Controllers: Agreement Patterns in

Slavic. London: Croom Helm. Corbett, Greville G. 2000. Number. Cambridge University Press, Cambridge Textbooks in

Linguistics. Cvetkovski, @. 1993. „Za nekoi problemi na (a)kongruentnost kaj prostata

dvonominalna re~enica vo makedonskiot jazik“. Folia Philologica Macedono-Polonica, 2, 214-222.

113

Simon Sazdov

ZA SOGLASUVAWETO PO ROD I PO BROJ ME\U PODMETOT I PRIROKOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK

Pottik za ovoj referat pretstavuva `elbata za normativno regulirawe na sostojbata vo vrska so slu~aite na soglasuvawe po rod i po broj na relacija podmet ≠ prirok vo makedonskiot jazik. Imeno, i pokraj toa {to op{tite pravila za soglasuvawe po rod i po broj se mnogu ednostavni ≠ prirokot se javuva vo onoj rod i vo onoj broj vo koj se javuva podmetot ≠ ne e mal brojot na pravilata za koi makedonskata norma ne zazela stav. Pritoa vedna{ sakame da naglasime deka stavot {to smetame deka e neophoden ne go zamisluvame kako obid da se ograni~i ne~ija tvore~ka mo`nost, tuku kako neophodnost vo vrska so jazi~nite postapki od tipot na lektoriraweto na tekstovite i sl. Ovde }e se zadr`ime na nekolku slu~ai koi kako diskutabilni se raz-gleduvaat vo Sintaksata na makedonskiot standarden jazik od prof. d-r Liljana Minova - \urkova, no i na slu~ai koi ne se razgledani vo spomenatoto delo. Za onie slu~ai {to se razgledani vo Sintaksata, avtorkata dava preporaki, no verojatno ne bi bilo lo{o edno idna gramatika, odnosno sintaksa na makedonskiot jazik da sodr`i upatstva, a ne preporaki za slu~aite na soglasuvawe me|u podmetot i prirokot po rod i po broj.

Vo vrska so soglasuvaweto po rod mo`e da se konstatira deka fe-minativite steknale status na {iroko prifateni imenki, i za ozna~uvawe lica od `enski pol naj~esto se upotrebuvaat tokmu tie: Instrukcii dobila od najdobrata i najuspe{na hrvatska avtomobi-listka Tijana Koren; Така, на пример, gерманскаtа кајакарка Бирgиt Фи-шер, која е носиtел на дури осум злаtтни олимpиски медали...; Kira Naj-tli saka da bide yidarka - Kira Najtli odlu~i da si pronajde rezervna zanimacija dokolku propadne kako akterka. Taa go izbra yidarstvoto. Sleduva deka dilemata dali da se upotrebi feminativ ili imenka od ma{ki rod za ozna~uvawe lice od `enski pol, karakteristi~na za eden, ve}e minat, period od razvojot na makedonskiot jazik ≠ e nadminata. Ova sepak ne zna~i deka vo makedonskiot jazik vo sekoj slu~aj imenkata formalno go signalizira polot na liceto na koe{to se odnesuva. Takva signalizacija otsustvuva vo nekoi slu~ai koga se upotrebeni epice-numi ≠ imenki od konkreten gramati~ki rod (ma{ki, `enski, no i sreden), koi se upotrebuvaat za ozna~uvawe lica od dvata pola: ubiec,

114

individua, lice itn. Pri nivnata upotreba vo re~enicata soglasuvawe-to so prirokot e formalno, a polot mo`e da se iska`e opisno: Ovaa `ena-ubiec e osudena na do`ivoten zatvor. Zabranet vlez za ma{ki lica.

Dvorodovite imenki, ~ij broj vo makedonskiot jazik ne nadminuva 20, se glavno imenki {to ne ozna~uvaat lica (mov, pepel, prav), no, po isklu~ok, imenkata rodnina ozna~uva lica: mojot rodnina i mojata rodnina. Vo sporedba so epicenumite, dvorodovosta ovozmo`uva signalizirawe na polot na liceto: Nejziniot rodnina ne uspeal da dobie viza za SAD; Moja rodnina od Veles rodila trojka.

Izvesen problem pri soglasuvaweto na podmetot i prirokot po rod pretstavuvaat onie imenski grupi vo ~ii ramki nema soglasuvawe pome|u imenkata vo funkcija na atribut i imenkata-centar: rekata Vardar, fudbalskiot klub Pobeda i dr. Imeno, vo ovie slu~ai bez isklu~ok doa|a do soglasuvawe po rod me|u imenskiot atribut i prirokot, a ne me|u imenkata-centar i prirokot: Fudbalskiot klub Pobeda go sovladal prvakot na Bugarija; Rekata Vardar otsekoga{ go delela Skopje na dva dela. Na ovoj na~in se otstapuva od voobi~aeniot na~in na soglasuvawe po rod, no i se naru{uva voobi~aenata sostojba centarot na imenskata grupa da go opredeluva rodot na imenskata grupa. Kako ovaa sostojba i samata da ne e dovolno problemati~na, neodamna vo dnevniot vesnik Vest se pojavi naslov: Praga poskap i od Rim. Vakvi primeri, spored praviloto za formalno soglasuvawe, treba da glasat i naj~esto glasat: Praga poskapa i od Rim. Mo`no re{enie za nadminuvawe na neobi~niot na~in na soglasuvawe e da se tretira prvata imenka kako centar, a vtorata kako atribut, odnosno imenskata grupa zna~enski da se tolkuva kako „(onaa) reka so ime Vardar°, a ne kako„ (onoj) Vardar {to e reka°.

So prethodnive primeri na nekoj na~in se povrzuvame so prime-rite koi }e gi razgledame vo vrska so soglasuvaweto po broj. Kako {to, so pravo, konstatira prof. d-r L. Minova-\urkova, „vo praktikata pos-toi dvojstvo vo soglasuvaweto vo slu~aite koga imame koli~estveni opredelbi pretstaveni so imenki {to imaat paradigma po broj, a dava-at informacija za koli~estvoto (i ponekoga{ za ograniziranosta) na edinicite {to se imenuvaat so osnovnata imenka: grupa u~enici, ~eta vojnici, jato guski". Za ovie slu~ai profesorkata Minova-\urkova prepora~uva soglasuvawe so osnovnata imenka, na pr. Grupa u~enici pristignaa na koncertot. Elena Petroska uka`uva na toa deka ednin-skata kongruencija e uslovena od markiranosta na partitivot po opre-delenost: Ta koga dojde taa pogolema grupa gosti... Do ova otkritie dojde internacionalnata grupa stru~waci... Osnoven uslov za mno-`inska kongruencija, veli Petroska, e otsustvoto na markiranost po opredelenost na partitivot: Edna grupa vojnici se sturija... Scenario-to }e go pi{uvaat grupa pomladi lu|e. Se poka`uva, me|utoa, deka

115

primerite kako posledniov ne naiduvaat na odobruvawe kaj golem broj makedonski rodeni govoriteli. Imeno, se zabele`uva deka zbororedot igra uloga vo vrska so soglasuvaweto vo konkretni slu~ai, pa posledni-ot primer spored golem1 broj makedonski rodeni govoriteli treba da glasi: Scenarioto }e go pi{uva grupa pomladi lu|e. I pogorerazgleda-niot primer Grupa u~enici pristignaa na koncertot so razli~en zbo-rored bi glasel Na koncertot pristignaa grupa studenti, {to spo-red makedonskite rodeni govoriteli e pomalku verojatno da funkcio-nira vo praktika otkolku Na koncertot pristigna grupa studenti. Drugi primeri koi go ilustriraat ova bi bile: Dobro bi mi do{la porcija kebap~iwa, a ne Dobro bi mi do{le porcija kebap~iwa, odnos-no Dobro bi mi do{la ~a{a viski, a ne Dobro bi mi do{lo ~a{a viski. Kakov zaklu~ok mo`e da se izvle~e od reakcijata na makedonskite ro-deni govoriteli? Se ~ini deka blizinata na ~lenovite na imenskata grupa {to funkcionira kako podmet vo re~enicata so prirokot igra zna~ajna uloga, pa mo`ebi ne e lo{o ova da se zeme predvid pri zazema-weto stav za na~inot na soglasuvawe po broj me|u podmetot i prirokot. Bi sakale da uka`eme na faktot deka i vo ovoj slu~aj ovde stanuva zbor i za formalno gramati~ko soglasuvawe, a ne samo za soglasuvawe po bliskost, samo {to razli~ni ~lenovi na imenskata grupa ja pretstavu-vaat nea vo odnos na rodot, {to ≠ kako {to vidovme prethodno ≠ ne e slu~aj bez presedan vo makedonskiot jazik. Ottamu i zabele{kata deka prethodno razgledanite primeri se nadovrzuvaat na ovie primeri.

Inaku, Elena Petroska gi razgleduva spomenative slu~ai od se-manti~ki aspekt, pa vo vrska so toa konstatira deka edninskoto soglasuvawe poka`uva kolektivno zna~ewe na sintagmata, a mno`inskoto soglasuvawe izrazuva distributivno zna~ewe. Imaj}i predvid deka spomenatata markiranost po opredelenost e uslovena od zbororedot (~lenskata nastavka se vrzuva za prviot ~len na sintagmata {to mo`e da se ~lenuva), se nametnuva zaklu~okot deka vidot na soglasuvaweto ne mo`e da bide zna~enski usloven, iako mo`e zna-~enski da se tolkuva.

Ona {to me|u seto ova najmnogu zagri`uva e nemo`nosta ednoz-na~no da se opredeli centarot na imenskata grupa, t.e. sintagma sosta-vena od partitiv i imenka. Edno mo`no re{enie za nadminuvawe na ovaa sostojba e transformacijata na imenskata grupa vo dve, od koi ed-nata e imenska grupa zavisna od ime: grupa od stru~waci, jato od divi pajki, tolpa od selani itn. Ta koga dojde taa pogolema grupa od gos-ti... Do ova otkritie dojde internacionalnata grupa od stru~wa-

1 Македонските родени говорители кои се спомeнуваат во овој реферат се главно студентите на групите за Англиски јазик и книжевност и Германски јазик и книжевност, но и многу други студенти на Филолошкиот факултет „Блаже Конески“, Филозофскиот факултет, Факултетот за физичка култура, Природно-математичкиот факултет, со кои сум имал можност изминативе години да поразговарам на оваа тема, па оттаму нивниот број го оценувам како голем.

116

ci... No, namesto toa go zdogledav jatoto od divi pajki...Na ovoj na-~in ne samo {to nema dilemi vo vrska so centarot na imenskata grupa tuku i opredelenosta nema da e faktor koj }e nametnuva konkreten vid zna~ensko tolkuvawe.

Kako zaklu~ok, smetame deka ednozna~nosta i vo pogled na sogla-suvaweto i vo pogled na centarot na imenskata grupa se obezbeduva ako pogorerazgledanite slu~ai gi svedeme na dve formalni raznovidnosti: edna imenska grupa sostavena od partitiv i imenka-centar, pri {to soglasuvaweto }e bide mno`insko: Grupa pomladi lu|e }e go pi{uvaat scenarioto, i dve imenski grupi od koi ednata }e zavisi od drugata, a toa formalno }e go poka`uva predlogot, pri {to soglasuvaweto }e bi-de edninsko: Grupa (sostavena) od pomladi lu|e }e go pi{uva scenario-to.

Faktorot blizina, voop{to, e faktor koj ima svoe zna~ewe vo vr-ska so soglasuvaweto po rod i po broj me|u podmetot i prirokot vo ma-kedonskiot jazik. Taka, eden od slu~aite za koi ne stanuva zbor vo Sin-taksata e slu~ajot koj mo`eme da go pretstavime so sledniov primer: No Bog, ili, {to e isto, religijata e tolku razli~na kolku {to e razli~na opredelenosta na ~ovekot za svojata su{tina... Zna~i, sta-nuva zbor za alternativni imenski grupi koi pretstavuvaat eden poim, no se javuvaat vo razli~en rod. Se postavuva pra{aweto vo koj rod }e se javi prirokot. Dali i ovde blizinata ne e presuden faktor za na~inot na soglasuvawe i, navistina, kakvo poinakvo re{enie doa|a predvid?

Pokraj so razli~en rod, imenskite grupi {to alternativno go pretstavuvaat podmetot mo`at da bidat i so razli~en broj: ...bidej}i kvalitetite ili opredelenosta na Bog ne e/se ni{to drugo osven su{tinski kvalitet/i na samiot ~ovek. Ovde, isto taka, se mo`ni dve re{enija: edninsko soglasuvawe predizvikano od pogolemata bliskost na prirokot so imenkata vo ednina ili mno`insko soglasuvawe spored prvonavedenata imenka, no i spored faktot deka dvete imenki zna~en-ski mo`at da pretstavuvaat i logi~ka suma, a ne samo logi~ka disjunk-cija.

Ne pomalku interesno bi bilo razgleduvaweto na nekoi primeri, inaku zastapeni vo Sintaksata, no vo vrska so poinakov vid soglasuva-we. Taka, na primer, re~enicata „Psiho° poka`aa golem napredok, so pravo, se ocenuva kako negramati~ka vo pogled na soglasuvaweto po broj, pa se uka`uva na pravilnoto „Psiho° poka`a golem napredok, od-nosno Чlenovite na grupata „Psiho° poka`aa golem napredok. Sepak, se ~ini, pointeresno e da se odgovori na pra{aweto kako da se usoglasi podmetot so prirokot po rod, sekako pod uslov prirokot da se javi vo forma {to razlikuva rod: dali da se opredelime za „Psiho° poka`al golem napredok ili, pak, „Psiho° poka`alo golem napredok? Sekako, najelegantno re{enie pretstavuva verzijata Grupata „Psiho° poka`a-la golem napredok, no ovoj primer go navedovme glavno za da uka`eme

117

na eventualno mo`ni pri~ini za pojavata na primeri od tipot „Psiho° poka`aa golem napredok. Imeno, problemot so rodot ne se javuva vo mno`ina: „Psiho° poka`ale golem napredok. Ova, sekako, ne go oprav-duva negramati~koto soglasuvawe vo razgledaniov primer so grupata „Psiho°. Ovoj primer verojatno upatuva na potrebata od preocenuvawe na statusot na nazivite i naslovite, no i na imiwata vo ramkite na imenskata grupa. Na toa, vpro~em, kako {to ve}e vidovme, upatuva i po-gore navedeniot primer so fudbalskiot klub Pobeda i rekata Vardar. Imeno, se ~ini deka imenkite koi gi pridru`uvaat imiwata vo ramki-te na edna imenska grupa se vistinskite centri na taa imenska grupa, na {to upatuva i faktot deka tie se onie ~lenovi na imenskata grupa so koi se soglasuva prirokot. Ottamu nivniot status na imenski atributi treba da se preoceni. Osnova za ova mo`e da se pronajde i vo mo`nosta za nivno dvojno tolkuvawe. Za ilustracija na ova }e iskoristime eden primer od Sintaksata: akterot Ja~ev mo`e da se protolkuva kako ’toj akter {to se vika Ja~ev‘ i kako ’toj Ja~ev {to e akter‘. Spored na-~inot na koj gi soglasuvame podmetot i prirokot se poka`uva deka zna-~enski glavno mislime na rekata so ime Vardar, odnosno fudbalskiot klub so ime Pobeda, a ne za onoj Vardar {to e reka (a ne, da re~eme, fudbalski klub) ili onaa Pobeda {to e fudbalski klub (a ne, da re~e-me, restoran).

Patem, }e spomeneme deka vo vesnik mo`at da se sretnat slu~ai vo koi se javuva nesoodvetno soglasuvawe i toga{ koga problemi ne bi se o~ekuvale. Na primer, „Ford motor° izjavija deka nivniot redizajni-ran model... odnosno „Ford° potpi{aa dogovor za tri filma (Vest, br. 2451 od 17.8.2008). Ako vo pogore navedeniot primer so Praga mo`e da se podrazbere opredelbata gradot, {to sepak samo ja objasnuva pos-tapkata na avtorot, no ne ja opravduva, vo primerot so Ford ostanuva nejasno {to e pri~inata za mno`inskata forma na prirokot. Stanuva zbor, kako {to e poznato, za kompanija za proizvodstvo na avtomobili. Pretpostavkata deka se misli na pretstavnici na kompanijata, ne samo {to ne e nikakov odgovor, tuku po logika na voobi~aenata praktika, ako pretstavnici potpi{uvaat dogovori, toga{ obi~no izjava dava pretstavnik. Nastrana {to pretpostavki po pravilo i nema zo{to da se pravat, odnosno ne se relevanten faktor na koj mo`eme da se povika-me.

Se nametnuva vpe~atokot deka pove}eto dilemi za toa kako da se usoglasat podmetot i prirokot po rod i po broj proizleguvaat od prego-lemoto ekonomizirawe na iskazot. Dali samo po sebe ne se podrazbira deka takvata tendencija, {to sè pove}e zema zamav, mora da se ograni~i, ako ne vo usnata komunikacija, toga{ barem pri pi{uvaweto. Vo vrska so ova, }e go razgledame sledniov slu~aj, koj i ne e najtesno vrzan so soglasuvaweto me|u podmetot i prirokot, no se razgleduva vo negovi ramki. Kako {to e poznato, ~lenskata morfema ovozmo`uva ekonomi-

118

zirawe na iskazot na toj na~in {to vo slu~ai so dve pridavski opredel-bi i edna imenka-centar ~lenuvaweto na ednata pridavka zna~i deka stanuva zbor za edna imenska grupa (na primer, na{ata i va{a prija-telka ne prisustvuva{e na sredbata) nasproti dvojnoto ~lenuvawe koe poka`uva deka vo re~enicata ima dve imenski grupi so edna sintak-si~ka funkcija, na primer podmet vo re~enicata (na{ata i va{ata prijatelka se skaraa). Se postavuva pra{aweto kako da se sfatat slu-~aite vo koi nema ~lenuvani pridavki, a koi se javuvaat po primerot na prethodno razgledanite re~enici: Na{ sportist i teatarska grupa nastradaa vo soobra}ajna nesre}a. Dali e samo sportistot na{ ili e na{a i teatarskata grupa? Ovde, zaradi jasnost na iskazot, se nametnu-vaat kako mo`ni slednive re{enija:

1. Razli~en zborored, odnosno upotreba na opredelba samo so vto-rata imenska grupa, {to }e upati na toa deka e na{ samo sportistot: Teatarska grupa i na{ sportist nastradaa vo soobra}ajna nesre}a.

2. Mno`inska forma na opredelbata za da stane jasno deka se na-{i i sportistot i teatarskata grupa: Na{i sportist i teatarska grupa nastradaa vo soobra}ajna nesre}a. Inaku, ovoj na~in na soglasu-vawe ne e vo soglasnost so na{ata aktuelna norma.

3. Verojatno najnepopularno re{enie bi bilo najneekonomi~noto, no mo`ebi tokmu toa vo momentov (so ogled na aktuelnata norma) e naj-prifatlivo: Na{ sportist i na{a teatarska grupa nastradaa vo soobra}ajna nesre}a, odnosno Na{ sportist i teatarska grupa nas-tradaa vo soobra}ajna nesre}a da podrazbira samo deka sportistot e na{, no ne i teatarskata grupa.

Poslednive primeri uka`uvaat na potrebata od sistemsko, a ne parcijalno re{enie na odredeni slu~ai, kako vo vrska so soglasuvawe-to me|u podmetot i prirokot, taka i vo vrska so soglasuvaweto vo ramkite na imenskata grupa.

So primerite razgledani ovde sigurno ne se iscrpeni slu~aite na soglasuvawe po rod i po broj me|u podmetot i prirokot koi predizviku-vaat dilemi kaj govoritelite na makedonskiot jazik. No dobro bi bilo na ovoj na~in da se pottikneme ne samo za nivno identifikuvawe tuku i za razre{uvawe na dilemite, iznesuvaj}i argumenti vo prilog na kon-kretni predlozi. Za da mo`eme da diskutirame koga i kade mo`eme da izlezeme od ramkite {to gi diktira normata, najnapred morame da ut-vrdime koi ramki gi postavuva taa.

119

Literatura:

Liljana Minova-\urkova, Sintaksa na makedonskiot standarden jazik, Rading, Skopje 1994.

Elena Petroska, Koli~estvenite kategorii kolektivnost i distributiv-nost vo makedonskiot jazik, vo Predavawa na 39. me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje 2007.

120

121

Volf O{lis

MAKEDONSKIOT JAZIK I KULTURA POD BUGARSKATA OKUPACIJA 1941-1944 GODINA

Vardarskata banovina (Makedonija) vo vremeto na Vtorata svet-ska vojna be{e pod bugarska okupacija1, re~isi edna germanska „nagra-da" za bugarskata poddr{ka vo vojnata protiv Jugoslavija.2 So povtorno prisvojuvawe na Dobruxa i Makedonija bea ispolneti glavnite revizi-onisti~ki postulati na Bugarite i celiot bugarski „etni~ki° prostor pak be{e vo racete na sofiskata vlast. Bugarite imaa svoj izlez kon Egejskoto More i raspolagaa so prirodnite, stopanskite, soobra}ajni-

1 Werner Piesold: Bulgarien am Weißen Meer (Бугарија на Егејското Море), во: Nationalzeitung (Essen) 13.4.1944. 2 Otto Mossdorf: Der Frühjahrsfeldzug 1941 in Mazedonien und Thrazien (Воената операција пролет 1941 во Македонија и Тракија), во: Bulgaria Jahrbuch 1942, Leipzig , 318-328.

122

te i drugite bogatstva i mo`nosti na novite, navodno „starobugarski° podra~ja.3

Me|utoa, Makedonija pritoa igra{e edna osobena uloga. Taa be{e sfatena i pretstavena kako izvornata Bugarija, kako podra~je vo koe le`at najdobrite koreni na bugar{tinata, kade {to bile sedi{tata na bugarskite vladeteli i svetci, so eden zbor: Makedonija kako re~isi Naj-Bugarija i izraz na najdobrite svojstva na Bugarite.4

„Ogledaloto° na ovie teorii i ubeduvawa be{e regionalniot ves-nik „C‹lokupna Bъlgariя“, koj izleguval vo Skopje i imal relativno visoko nivo {to se odnesuva na kvantitetot na vestite i kvalitetot na prilozite i komentarite. Seto toa be{e sigurno mo`no blagodarenie na brojnite pridonesi od vrvni avtori, kako etnografot Hristo Tomov Vakarelski (1896-1979), filologot \or|i Kiselinov (1888-1961), isto-riografot na kni`evnosta Mihail Petrov Arnaudov (1878-1978) i dru-gi. Za sre}a, vo skopskata narodna i univerzitetska biblioteka se so-~uvani godi{nicite na vesnikot „C‹lokupna Bъlgariя°, od 1942 koj vistina be{e organot na okupatorskata mo}, ama pokraj toa i edna svoe-vidna enciklopedija na Makedonija vo pretposlednata faza na nejzina-ta narodna i kulturna afirmacija.

Oficijalno Makedonija be{e edna „oslobodena bugarska zemja°,

eden del od „obedineta Bugarija°, edno podra~je vo koe `iveat samo Bu-gari - zaedno so Turci, Grci, Arnauti i drugi. Za da se dobijat to~ni podatoci be{e planiran popis na naselenieto vo vremeto od 1 do 10 maj 1943 g.5 Za `al, ni{to ne e poznato za negovite rezultati. Istoto va`i i za prirodnite bogatstva na Makedonija: se znae{e deka vo Makedonija

3 Bulgarien in neuen Grenzen (Бугарија во новите граници), во: Berliner Boersen-Zeitung 21.6.1941. 4 Le rôle de la Macédoine dans l’histoire de l’ancienne Bulgarie (Улогата на Македонија во историјата на стара Бугарија), во: La Parole Bulgare 11.4.1942. 5 Преброяване на населението въ Македония, во: Целокупна България (ЦБ) 30.4.1943.

123

ima ogromni rezervi od polezni minerali, rudi, jaglen itn., no ni{to za koli~inata na ovie riznici.6

No, toa bea sitnici – vo sporedba so osnovnite te{kotii na bu-garskata okupatorska politika. Celo vreme tuka postoe{e edna ogrom-na terminolo{ka nejasnost, pa duri i zbrka. Dali e „Makedonija° samo geografski termin ili ne{to pove}e? Dali vo Makedonija `iveat „Makedonci° ili „makedonski Bugari° ili duri „na{i bra}a od Make-donija°? Dali lu|eto vo Makedonija zboruvaat „govor°, „jazik° ili „re~°? Dali narodnite pesni od Makedonija se „makedonski pesni° ili ne? I taka natamu – beskrajno!

Vo sekoj moment na svojata okupacija Bugarite bea zbuneti okolu „bugarskata° su{tina na Makedonija. Nivnoto grubo insistirawe na „bugar{tinata° na Makedoncite e vo pove}eto slu~ai, prosto, tragiko-komi~no. Eden primer za toa e dejstvuvaweto na ohridskiot istori~ar Georgi Balas~ev (1869-1936), koj studiral, diplomiral, rabotel i po~i-nal vo Sofija, {to be{e dovolno za Bugarite da go pretstavat kako ~istokrven Bugarin. Balas~ev se zanimava{e so srednovekovnata isto-rija na ovde{nive prostori. Dali be{e toa „bugarska° istorija? Nie deneska znaeme deka Balas~ev be{e aktiven ~len kaj „Lozarite°, no to-ga{niot vesnik „Celokupna Bъlgariя°go po~ituval pred s¡ kako izda-va~ na „Bъlgaro-makedonsko nau~no spisanie Minalo° vo koe toj navis-tina gi objavil svoite obemni trudovi. Ako gi ~itavme so svoeto sovre-meno makedonisti~ko poznavawe, sigurno }e imavme golema korist od toa.

Patem re~eno: Ovoj slu`ben stav be{e prezemen duri i od Ger-mancite, zna~i, od golemite „za{titnici° na Bugarite, koi{to na pri-mer rekoa: „Makedonija mo`e{e pove}e od ostanatata Bugarija da gi ~uva pismoto, jazikot i samostojnata crkva°.7 No, istovremeno German-cite znaele i pi{uvale deka Makedoncite ne se Bugari, deka kaj Make-doncite postoi edna „narodna svest°, duri posilna od taa kaj nivnite sosedi, deka ovaa svest duri se zajaknuva.8 Edna opredelena vozdr`anost na germanskata politika kon bugarskite stavovi sprema Makedonija se sogleduva vo pove}e pravci – duri do neuspe{niot obid vo poslednite nedeli na avgust 1944 g. da se sozdava edna „Nezavisna Makedonija° kako germanski protektorat i pod rakovodstvo na Van~o Mihajlov.9

Site ovie zbrki bea najzabele`livi {tom stanuva{e zbor za jazikot vo Makedonija. Nikoj ne mo`e{e da osporuva deka postojat zna-

6 Сарафовъ: Минералните богатства въ Македония, во: ЦБ 8.12.1942. 7 Mazedonien – ein Teil Bulgariens. Die Erfüllung eines geschichtlichen Anspruchs, во: Frankfurter Zeitung 27.6.1943. 8 Das Schicksal Mazedonien (Судбината на Македонија), во: Volkstum im Südosten бр. 3/1944, 59-66. 9 Марјан Димитријевски: Политиката на Третиот рајх кон Македонија 1933/1945, Скопје 2001, 86 цл.

124

~ajni jazi~ni razliki me|u Makedoncite i Bugarite i deka golemi de-lovi na makedonskata leksika prosto ne se vklopuvaat vo „~istiot bu-garski jazik°. Me|utoa, ovoj „~ist° jazik e izraz na „bugarskiot duh° i osnova na „bugarskata narodnost°. Najgolemite „Bugari° se dojdeni od Makedonija, po~nuvaj}i so solunskite bra}a Kiril i Metodij10, Make-donija e „tatkovinata na na{iot zbor°11, jazi~nite razliki vsu{nost ne postojat bidej}i „literaturnoto nare~je° na Makedoncite pripa|a kon zapadnobugarskiot „ekavski° izgovor. So eden zbor: prosto nepristojni se onie Bugari {to „mislat deka site od starite podra~ja zboruvaat ~isto literaturno°.12 Navodnite leksi~ki razliki ne se razliki, tuku naprotiv: „Makedonskite govori, duri pove}e od site drugi, se najbu-garski govori°.13 Kaj nivnata leksika se raboti za dobro konzervirani i ~uvani „starobugarski° zborovi.14

Ne znam dali be{e toa dobrodu{en pragmatizam ili edna svoe-vidna „kapitulacija° na Bugarite pred jazi~nite osobenosti na Make-doncite. No, mi se ~ini, deka vo ovie oceni se kriele opredeleni {an-si i mo`nosti za Makedoncite. Eden od avtorite na vesnikot „Celo-kupna Bъlgariя° be{e i ohridskiot filolog \or|i Kiselinov (1888-1961), pred vojnata avtor na pove}e u~ebnici na srpski jazik, vo vojnata direktor na edna skopska gimnazija i po vojnata ~len na Prvata komi-sija za kodifikacija na makedonskiot jazik i potoa, poradi svojata lo-jalnost so okupatorskata vlast, be{e osuden. Чitaj}i gi negovite pri-lozi vo „Celokupna Bъlgariя° mi se ~ini deka kutriot Kiselinov be-{e eden tragi~en slu~aj bidej}i, vsu{nost, toj kri{um-kri{um gi upa-til svoite Makedonci na skrienite mo`nosti koi{to gi dala bugar-skata politika vo kulturata15 i pred s¡ vo jazikot.16 Mo`ebi negovata lojalnost navistina be{e preterana, no site znaeme deka granicite me-|u kolaboracijata i otporot se dosta „te~ni°.

Ako Bugarite vo vrska so Makedoncite gore-dolu se dr`ele na praviloto „zboruvajte kako sakate – pi{uvajte kako {to zboruvate°, toga{ vedna{ nastana problemot na u~ili{teto. Spored oficijalniot bugarski stav, Makedonija be{e „lulkata na bugarskata kultura° kade {to se „osnovani prvite bugarski narodni u~ili{ta°.17 Osnovopolo`-nicite na ovie „bugarski° u~ili{ta i ~itali{ta bea „Bugari°, kako Kiril Pej~inovi} i drugi koi{to gi otvorile svoite {koli vo „bugar-skite° gradovi Bitola, Veles, Kuku{, Prilep, Tetovo, Skopje, Solun i

10 К. Кънчевъ: Езикъ и народностъ. Во: ЦБ 19.3.1942. 11 Родината на нашето слово, во: ЦБ 28.6.1943. 12 Ал. П. Мартиновъ: Повече грижи за книжовния езикъ, во: ЦБ 22.3.1942. 13 Българскиятъ характеръ на македонските говори, во: ЦБ 17.10,1942. 14 Цветанъ Грозевъ: Говоротъ въ Македония, во: ЦБ 7.8.1942. 15 Г. Я. Киселиновъ: Културните постижения отъ освобождението до днесъ, во: ЦБ 31.12.1942. 16 Г. Я. Киселиновъ: За българската речь, во: ЦБ 24.3.1942. 17 Христо Капитановъ: Българската култура и Македонија, во: ЦБ 21.10.1942.

125

taka natamu. Toa be{e slavnata istorija na koja voop{to ne £ odgovara-{e sovremenosta vo okupiranata Makedonija. Na stranicite na „Celo-kupna Bъlgariя° ne se retki `albi i poplaki deka makedonski studenti dobile lo{i ocenki vo Sofiskiot univerzitet poradi upotrebata na „makedonski° zborovi, deka bugarski u~iteli vr{ele pritisok na svoi-te makedonski u~enici da zboruvaat „~isto° bugarski, deka bugarski ~inovnici go „~istele° jazikot vo Makedonija od navodni „srpski° zbo-rovi i sli~ni povodi za kritika pove}e.18 Seto toa be{e nepotrebno, duri {tetno, ~itame vo „Celokupna Bъlgariя°:

„Naselenieto vo oslobodenite zemji go u~i jazikot pred s¡ od dva izvora: od lu|eto dojdeni od starite podra~ja i od najrazli~nite pe~a-teni dela, najmnogu od vesnicite. Bidej}i leksi~ki razliki re~isi ne postojat me|u govorite i literaturniot jazik i bidej}i makedonskiot Bugarin bez problemi go razbira ~itanoto i slu{anoto, toj voop{to ne ja ~uvstvuva nu`data od specijalizirani nastavnici, gramatiki, re~-nici i drugi pomo{ni sredstva so koi toj, navodno, pobrgu i popravil-no go bi u~el na{iot literaturen jazik°.19

Zna~i, postaveni pred izborot me|u ~istiot bugarski jazik i ma-kedonskite „govori°, Bugarite o~igledno pretpo~ituvale da ne im pre-~at na Makedoncite. Pritoa tie verojatno veruvale na dobri rezultati od edna prosta ravenka: dobri u~ili{ta plus dobra nastava ednakvo na avtomatsko u~ewe na bugarskiot literaturen jazik, poddr`ano od poz-natata rabotlivost i sposobnost na Makedoncite.20

Kako i da bilo, Bugarite mo`ele da poka`uvaat respektabilni pridobivki vo obrazovanieto: kursevi za nepismenite lu|e od seloto, zimski ve~erni u~ili{ta za selskoto naselenie, narodni univerziteti, brojni novi osnovni u~ili{ta i 10 gimnazii, teatarski grupi, horovi, profesionalni u~ili{ta, muzi~ka gimnazija vo Skopje i sli~no.21 Toa ne be{e malo ako se se}avame na toa, kolkava be{e nepismenosta vo biv{ata „Vardarska banovina°: vo 1925 pove}e od 80 nasto na naseleni-eto, spored popisot od 31 mart 1931 s¡ u{te mnogu, 71,3 nasto. Za „pa-triotskoto° vospituvawe na mladite Makedonci se zagri`el „Bran-nik°, mladinskata organizacija na avtoritarna Bugarija.22 No, i samoto u~ili{te treba{e da bide patriotski naso~eno, so akcent na „rodniot jazik°, „bugarskata istorija°, „tatkovinskata geografija° i drugi zgodni predmeti. Me|utoa, tokmu vo oblasta na jazi~nata obuka ~esto-pati be{e predupreduvano od preteranata bezobyirnost:

18 Грозевъ, Говоротъ въ Македония ..., ор. Сit. 19 Мартиновъ, Повече грижи... ор. Сit. 20 Михаилъ Арнаудовъ: Състоянието и насоките на културната работа въ Македония, во: ЦБ 21.10.1942. 21 Н. Праматаровъ: Насоки на културно-просветната дейность въ Македония, во: ЦБ 28.1.1942; Р. Тодоровъ: Просветата въ Македония, во: ЦБ 27.3.1942. 22 Емануилъ Пешевъ: „Бранникъ“ въ Македонија, во: ЦБ 5.8.1943.

126

„Usvojuvaweto na literaturniot jazik e, se razbira, prvata zada~a na obukata na rodniot jazik, no toa ne zna~i deka se pobaruva od u~eni-cite od samiot po~etok oti tie go zboruvaat sekoga{ i vo site slu~ai. Ako go pravime toa, nie rizikuvame da ja uni{time dobrata volja kaj u~enicite i nivnata smelost za sloboden i bogat govor. Nivniot maj~in jazik, ubavoto i zvu~noto makedonsko nare~je, treba da bide nivnoto prirodno sredstvo na jazi~noto odnesuvawe vo u~ili{teto. Ve`bite po literaturniot jazik neka sledat postepeno.°23

Vakvi kritiki, poizrazeni ili poskrieni, ja otelotvoruvaat os-novnata protivre~nost na bugarskata kulturna politika vo okupirana-ta Makedonija. Slu`beno, Makedonija be{e „pobugarska° od samata Bu-garija, pred s¡ so ogled na kulturata i jazikot. Od ovaa gledna to~ka bi bilo logi~no deka samite Bugari }e se otka`at od svoite jazi~ni nor-mi i }e preminat kon makedonskiot jazik. Me|utoa, toa ne be{e mo`no i zatoa mo`eme da ~itame vo brojni prilozi na okupatorskiot pe~at re~enici {to se vnatre{no kontradiktorni: Makedoncite se govorite-li na naj~istiot i najbogatiot bugarski jazik, no tie moraat {to pobr-gu da go u~at bugarskiot literaturen jazik. Edna signifikantna zbrka na sopstvenite poimi i principi, koja{to od porane{ni makedonski istoriografi ne be{e zabele`ena ili e potceneta.24

O~igledno, Bugarite vo pove}eto slu~ai se zadovoluvaa so ubavi-ot izgled: bidej}i cela Makedonija edna{ zasekoga{ e bugarska, toga{ site nejzini detali ne mo`at da bidat poinakvi od bugarski - seedno kako izgledaat, zvu~at, kako se izgovoreni ili upotrebeni. Basta! Od ovaa ideologija ponekoga{ rezultiraa odli~ni istoriografski prilo-zi, na primer za istorijata na ~itali{tata vo Makedonija25, {to se mnogu vredni - pod uslov ako se zamenat pridavkite „bugarski° so „ma-kedonski°.

Bugarskata rigoroznost ponekoga{ stignuva{e duri do ~ista gro-teska. Na primer, vo septemvri 1942 Skopskiot naroden teatar ja otvo-ril svojata vtora sezona so edna mo{ne uspe{na izvedba na dramata „Pe~albari°. Kritikite vo pe~atot bea himni~ni, samo {to nikade ne e spomenato imeto na avtorot, Anton Panov (1906-1968), osnovopolo`-nikot na sovremenoto makedonsko dramsko tvore{tvo.26

Tokmu vo literaturata vladee{e onoj bugarski napor da se pret-vori apsolutno s¡ vo bugarsko – po~nuvaj}i so narodnite makedonski pesni koi se „najsilniot dokaz za bugarskata pripadnost na Makedoni-ja°27, so „bugarskite° prerodbenici Miladinovci28, so Goce Del~ev koj-

23 Вера въ силата и могъществото на България, во: ЦБ 12.2.1942. 24 Rastislav Terzioski: The Bulgarian Institutions in Occupied Macedonia, 1941-1944, во: Macedo-nian Review бр. 1/1976, 72-78. 25 Т. Крайничанецъ: Първите читалища въ Македония, во: ЦБ 5.2.1942. 26 Петъръ Горянски: Печалбари, во: ЦБ 14.9.1942. 27 Маринъ Големиновъ: По следите на народната песень въ Македония, во: ЦБ 29.4.1943.

127

{to „beskrajno ja saka{e Bugarija°29 itn. Vrvot vo ovaa reinterpreta-cija na makedonskata istorija be{e vo 1942 g., koga vo dramata „Kamba-nite na Sv. Klimentъ° od bugarskiot avtor Dimo Sjarov (Sяrovъ) re-~isi site makedonski junaci se sobiraat okolu glavniot lik, Grigor Prli~ev, za da ja proglasuvaat svojata qubov kon Bugarija.30

Malce podobro be{e polo`bata vo sovremenata muzika kade {to barem bea spomenati „mladite makedonski kompozitori° @ivko Fir-fov (1906-1984), Stevan Gajdov (1905-1992) i drugi.31

Dali situacijata vo poezijata be{e sli~na, toa ne mo`am da go ocenuvam. Vo 1942 g. izlegol zbornikot „Makedoniя vъ pesni°, izdaden od Bugarite L. Stan~ev i R. Mutaf~iev, vo koj bea pretstaveni 39 make-donski avtori, po~nuvaj}i so Konstantin Miladinov.32 Za `al, zasega ja nemam videno knigata, no za mene interesno bi bilo dali izbranata pesna na Miladinov e negovata „T'ga za jug°. Inaku pesnata „T'ga za jug° im be{e dobro poznata na Bugarite i od niv e tolkuvana kako izraz na makedonskiot „kopne`° kon „osloboduvawe°.33

Najva`noto sredstvo na bugarskoto vlijanie be{e Radio Skopje (Skopie) ~ija programa zime be{e oformena kako integralen kurs za novope~enite „Bugari°: Ponedelnik – dr`avnoto ustrojstvo na Bugari-ja, vtornik – „borbite za osloboduvawe i obedinuvawe na bugarskiot narod°, ~etvrtok – jazikot na Bugarite, petok – „bugarska nacionalna kultura° itn.34 Ovoj akcent na bugarskata ideologija be{e edna signi-fikantna razlika kon programata na bugarskoto radio {to be{e sosta-vena od 85 nasto muzika. Radio Skopje be{e edniot od trite „pomo{ni

predateli° na bugarskoto radio, zaedno so stani-cite vo Varna i Stara Zagora. Po te{kite po~e-toci, duri od 1937 g. bugarskoto radio mo`e{e, blagodarenie na tehni~kata pomo{ od germanska-ta firma „Telefunken°, da emituva vo pogolemi razmeri.35

Drugoto i poambiciozno sredstvo be{e Na-rodniot muzej vo Skopje vo koe Bugarite vlo`u-vale mnogu idei, napori i pari. Koga be{e otvo-ren muzejot vo maj 1942, toj e pretstaven kako et-nografska „posetnica° na Makedonija vo sosta-

28 Трайчо Чундев: Възрожденците братя Миладинови, во: ЦБ 3.2.1942. 29 Герасимъ Т. Младеновъ: Гоце Делчевъ, во: ЦБ 5.5.1942. 30 Димитъръ Добревъ: Григор Пърличевъ въ драмата „Камбаните на Св. Климентъ“ отъ Димо Сяровъ, во: ЦБ 29.1.1942. 31 Крумъ Бояджиевъ: Македонската песень, во: ЦБ 10.8.1942. 32 Любомиръ Брутовъ: Македония въ песни, во: ЦБ 3.9.1942. 33 Чундев, Възрожденците... 34 Програмата на Радио Скопие презъ зимния сезонъ, во: ЦБ 1.10.1942. 35 Panajot Todorov: Rundfunk in Bulgarien, во: Bulgarija Jahrbuch 1943/44, Leipzig, 428-433.

128

vot na Bugarija.36 Direktorot na muzejot be{e (ve}e spomenatiot) Hristo Vakarelski i o~igledno Bugarite se sramuvaat za negovata dej-nost vo Skopje koja vo biografiite na Vakarelski e „preskoknata°. Ama, zo{to? Vakarelski ne be{e samo eden od najvrvnite etnografi, mo`ebi vo Germanija e popoznat otkolku vo Bugarija37, tuku i eden svo-eviden „za{titnik° na Makedoncite i propagator na makedonskata na-rodna kultura.38 Vo Ohrid u{te `ivee arhitektot Boris Чipan, roden vo 1918 g., nestorot na za{titata i restavracijata na spomenici vo po-rane{na Jugoslavija, koj se se}ava deka u{te vo 1941 g. po nalog na Va-karelski rabotel na za{tita na stari ku}i vo Ohrid, koi bugarskite vlasti sakale da gi urnat.

Vakarelski be{e izvonredno rabotliv avtor – toj verojatno de-we-no}e pi{uva{e iskoristuvaj}i gi site mo`nosti na svojata struka. Vo „Celokupna Bъlgariя° }e najdeme barem edna{ nedelno eden prilog od nego. Toj pred s¡ se zanimava{e so makedonskite obi~ai – vo vrska so `etvata, so po~etokot na zimata, so Novata godina, so golemite prazni-ci (Veligden, \ur|ovden, Ilinden i dr.). Osven toa, toj obemno pi{uva-{e za makedonskite narodni pesni, i tokmu ovie prilozi ponekoga{ iz-gledaat kako edno konspirativno pismo kon Makedoncite koga toj gi citira pesnite na ~ist makedonski jazik ili gi nabrojuva imiwata na makedonskite junaci {to ne im se poznati na Bugarite.39

Koristej}i gi mo`nostite na direktor na Narodniot muzej, Vaka-relski, razviva{e u{te pogolemi inicijativi, na primer edna celosna programa na za{tita na starinite vo Makedonija, po~nuvaj}i so edno sistemati~no istra`uvawe na ohridskite crkvi.40 Ovie istra`uvawa isto taka slu`ele za poddr{ka i unapreduvawe na mladi folkloristi od Makedonija.41

Za mene kako Germanec eden drug aspekt na dejnosta na Vakarel-ski e pred s¡ interesen. Vakarelski be{e mnogu cenet kaj Germancite i kako dobar poznava~ na germanskite istra`uvawa vo Makedonija. Vo svoite sopstveni prilozi Vakarelski gi spomenuva i gi citira german-skite avtori i nivnite stavovi kon temi, kako na pr. narodnosta na Ma-kedoncite42, koi{to mnogu malku se sovpa|ale so oficijalniot stav na Sofija. Ovaa taktika e u{te poizrazena vo negovite prilozi za narod-

36 Тържествено откриване на Народния музей въ Скопие, во: ЦБ 17.4.1942. 37 Christo Vakarelski: Bulgarische Volkskunde (Бугарска етнографија), Berlin 1969. 38 Christo Vakarelski: Volksbräuche und Volkstrachten der bulgarischen Volksgruppen (Народните обичаи и носии на бугарските етнички групи), Bulgaria Jahrbuch 1943/44, Leipzig, 254-303. 39 Христо Вакарелски: Борбите на македонеца за свобода въ народната песень, во: ЦБ 20.5.1943. 40 Христо Вакарелски: Грижи за старините въ Македония, во: ЦБ 13.8.1942. 41 Христо Вакарелски: Млади фолклористи отъ Македония. Во: ЦБ 28.7.1943. 42 Христо Вакарелски: Чужденци-пътешественици за народностъта въ Македония, во: ЦБ 21.4.1943.

129

nite pesni na Makedoncite43 - dolgi citati na samite makedonski pesni plus edna celosna „galerija° na makedonskite sobira~i na pesnite i na strancite, od [trosmaer navamu, {to nau~no go obrabotile makedon-skiot folklor.

Kako rezime bi sakal da ka`am deka polo`bata na makedonskata kultura pod bugarskata okupacija voop{to ne be{e lesna – no sigurno bi mo`ela da bide i daleku pote{ka. Oficijalnata politika na Buga-rija proizleguva{e od stavot deka cela Makedonija e „bugarska° i za-toa site nejzini detali moraat da bidat smetani i po~ituvani kako de-lo na bugarskoto bitie i bugarskata kultura. Ovaa politika be{e edna svoevidna, iako ograni~ena „dozvola° da se prodol`uva so makedonski-ot jazik, kultura, obi~ai, tradicii itn., sega pod noviot „bugarski° naslov. Pritoa na Makedoncite im pomagale vrvni nau~nici kako Hristo Vakarelski, ponekoga{ na dosta „itar° na~in.

Sekako, mi se ~ini deka ne smeeme da bide-me premnogu strogi so Bugarite. Posledniot zbor vo navodno „bugarskata° Makedonija go imale Germancite, {to se gleda na primer od tragi~nata sudbina na makedonskite Evrei. Eden od glavnite egzekutori na nivnata deportacija be{e Germanecot Adolf Hajns Bekerle (Adolf Heiz Beckerle, 1902-1976), eden od najranite privr-zanici na Hitler i vo vremeto od juni 1941 do septemvri 1944 germanski ambasador vo Bugari-ja. Toj sekoga{ se falel so svojata simpatija kon

„makedonskite Bugari°44, duri i pesni pi{uva{e za niv.45 Zatoa ~udo ne be{e {to Bekerle vo april 1943 stana po~esen gra|anin na „slobodno-to bugarsko Skopje°. Dali e s¡ u{te vo ovaa ~est?

43 Христо Вакарелски: Македонските народни песни и чужденците за тяхъ, во ЦБ 27. и 28.11.1942; истиот: Борбите на македонеца за свобода въ народната песень, во: ЦБ 30.5.1943. 44 Петъръ Кишмеровъ: За македонските Българи, во: ЦБ 21.4.1942. 45 Адолфъ Бекерле: Къмъ македонските Българи, во: ЦБ 16,4,1942.

130

131

Макс Валстром

GRAFEMIKA KONIKOVSKOG EVANĐELJA U USPOREDBI S DRUGIM MAKEDONSKIM TEKSTOVIMA PISANIM GRČKIM

PISMOM

Konikovsko evanđelje, dvojezičan makedonsko-grčki rukopis od kraja 18. ili od početka 19. stoljeća u kojem se i južnovardarski makedonski dijalekt piše grčkim pismom, predstavlja jedan zanimljiv dio tradicije slavenske pismenosti koja se služi grčkim pismom. Ta tradicija je najmanje toliko stara koliko i tradicija slavenske pismenosti u cjelini. Pritom su slavenska pisma, glagoljica i ćirilica, dopustila razvijanje pismenosti uglavnom u crkvenim krugovima tako da je ćirilica postala kasnije prevladavajućim pismom pravoslavnih Slavena. I kako danas znamo, podrijetlo ćiriličkih grafema je grčko. Ipak, s druge strane, monah Hrabar opisuje kako su egejski Slaveni već ranije u devetom stoljeću pokušavali pisati svoj jezik grčkim slovima čak i prije braće prosvjetitelja Ćirila i Metodija (Mazon & Vaillant 1938., 6–7). U svakom slučaju, iako sada govorimo o relativno novijim makedonskim tekstovima, moramo imati u vidu da su korijeni tradicije dublji.

Iz objavljenih izvora znamo da nova tradicija pisanja tekstova grčkim pismom na području kojemu se pripisuju tipične makedonske izoglose počinje u 16. stoljeću od malog popisa slavenskih riječi i jedne pjesme zabilježenih na margini jednog grčkog rukopisa (Gianelli & Vaillant 1958.). Jedan od najpoznatijih tekstova ovog tipa je Tetraglosson Daniila, četverojezični rječnik koji sadrži grčke odrednice i njihove prijevode na vlaški, albanski i makedonski jezik. Druga i jedina poznata naklada je iz 1802. godine.1 (Ničev 1977.)

Mazon i Vaillant (1938, 6-13) predstavljaju jedan popis makedonskih i bugarskih tekstova pisanih grčkim pismom u svom radu o Kulakiskome evanđelju. Takav popis predstavljaju i Pjotr Draganov (1905.) i Ljudmil Spasov (2008., 412–413) u svojim referatima. Ipak, u cjelini, ima vrlo malo istraživanja koje bi razmatralo tradiciju ovih tekstova kao jednu cjelinu. Dakle, nije iznenađujuće što se nije bavilo mnogo ni istraživanjem baš grafemičkih osobina ovih tekstova.

U ovom se referatu pokušava prvo predstaviti obuhvatan popis makedonskih tekstova napisanih grčkim pismom. Drugo, uspoređuju se šest izabranih tekstova s Konikovskim evanđeljem iz perspektive grafemike, discipline lingvistike koja istražuje odnos pisanoga i govorenoga jezika, pokušavajući naći objašnjenja za sličnosti i razlike među tekstovima i analizirajući razvitak nekih grafemičkih sredstava.

1 Zahvaljujem akademiku Blažu Ristovskom za kolegijalni savjet o datiranju Tetraglossona.

132

Makedonski tekstovi pisani grčkim pismom Ovaj je popis2 zasnivan na odličnom popisu Mazona i Vaillanta (1938., 6–

13) ali obuhvaća i nekoliko novih tekstova. Jedan je dio tekstova napisan na dijalektima koji prema makedonskoj dijalektološkoj tradiciji pripadaju bugarskome jeziku. Čini se da tradicija slavenskih tekstova pisanih grčkim pismom pripada i povijesti makedonskog kao i bugarskog jezika, dakle, da se bolje može procjenjivati cijelu tradiciju pametno je razmatrati oba jezika istovremeno.

16. stoljeće – Glosar i pjesma iz regije Kostura (Gianelli & Vaillant 1958., 7–15).

Kraj 17. stoljeća–18. stoljeće – Rukopis bačkovskog manastira broj 90 (Mazon & Vaillant 1938., 9.)

18. stoljeće – Nedělni poučenija iz istočne Bugarske (Miletič, 1920.). Kraj 18. stoljeća – početak 19. stoljeća – Konikovsko evanđelje (Lindstedt,

Spasov & Nuorluoto 2008.). 1802. – Tetraglosson Daniila (Ničev 1977.). 1828. – ”Oče naš” i drugi slavenski tekstovi (Draganov 1905., 330). 1839. – Trojezični rječnik Petra Kavajova iz Struge (Georgievski 2003.). 1848.–1860. – Dio članaka novina Caregradskij vеstnik (Draganov 1905.,

326–327). Sredina 19. stoljeća – Rukopis Bălgarski narodni pesni braće Miladinova

(Draganov 1905., 323). Druga polovina 19. stoljeća – Žitije Svetog Jovana Vladimira iz Ohrida

(Spasov 2008., 313). 1859. – Dijelovi zbirke propovijedâ Damaskenosa Studitesa (Draganov

1905., 331). 1861. – Trlisko evanđelje (Miletič 1920.). 1863. – Kulakisko evanđelje (Mazon & Vaillant 1938.). 1866. – Govor Grigora Prličeva na kraju akademske godine 1866. u Ohridu

(Spasov 2008., 312.). 1866.–1872. – Dio članaka novina Makedonija (Draganov 1905., 327–328). 1867. – Pjesme i prikazi iz sela Vrondia (Mazon & Vaillant 1938., 11). 1868. – Bilješke Oca Jovana iz sela Visoka (Draganov 1905., 331–332). 1870. – Tri rukopisa Ionča P. Šnegarova iz Ohrida (Mazon & Vaillant 1938.,

11). 1873. – Pismo od znamenitih osoba sela Boboščica egzarhu Antimu (Mazon

& Vaillant 1938., 11). 1874. – Odlomak govora učitelja Dhimitrija Canca u Boboščici (Mazon

1936., 108–113). 1870.–1880. – Boboščičko evanđelje (Mazon 1936., 1–108, 114–144).

2 Popis je prvoga puta objavljen u mojoj magistarskoj disertaciji (Wahlström, 2009.).

133

1883. – Zbirka evanđeljskih tekstova tiskana u Solunu (Draganov 1905., 332).

1888.–1890. – Zbirka tekstova iz Tešova (Mazon & Vaillant 1938., 12). Početak 20. stoljeća – Šest pisama od pisaca iz Nivice, Turije i Lerina

(Vaillant 1924.). (Nedatiran) – Molitvenik iz Struge (Spasov 2008., 412). Grafemika šest tekstova Problemi grafemike uglavnom su slični u svim slavenskim tekstovima

pisanim grčkim pismom. Za obilježavanje palatalnosti i palatoalveolarnosti ne postoji jednostavan način u grčkoj ortografiji. U fonemskim inventarima ima još nekoliko samoglasnika za koje ne postoje znakovi u grčkom pismu ili znakova ima više nego samoglasnika. Ovdje se prepisivaju vrlo kratko najvažnije grafemičke osobine pismenih sustava šest tekstova pisanih grčkim pismom koncentrirajući se na rješenja tri grafemička problema koji su tipični ovim tekstovima: (1) obilježavanje palatoalveolarnih i palatalnih suglasnika, (2) obilježavanje fonema /b/, /d/ i /g/ za koje nema odgovarajućih znakova u grčkom pismu i (3) način na koji se obilježava fonem /i/. (Za obuhvatnu analizu grafemike Konikovskog evanđelja, vidi Wahlström 2008.a, 2008.b ili 2009.)

Tekstovi su izabrani djelomično da bi oni predstavljali različite tekstualne varijante, a djelomično jer naučna izdanja ovih tekstova sadržavaju barem nekakvu faksimile od originalnog teksta. Ovo je neophodno zato što se znatan dio grafemička rješenja ne može proučavati u tipičnoj dijalektološkoj transkripciji.

Glosar i pjesma iz regije Kostura Mali se popis makedonskih riječi i jedna pjesma zabilježeni na margini

grčkog rukopisa od 16. stoljeća razlikuju od drugih tekstova u tome što su dva stoljeća starija nego slijedeći poznat tekst. André Vaillant (Gianelli & Vaillant 1958., 46–47) smatra da je pisac ovih tekstova govorio grčki kao materinski jezik. Ipak, u tekstu pojavljaju jedan put ćirilski grafem <ж> u riječi ¥ρжυ ’raž’ (isto, 55) i ligature prema uzoru crkvenoslavenskog ćirilskog pisma kao tα u riječi t£με ’jedemo’ (isto, 53).

Grafemički je sustav teksta dosta nestabilan a obuhvaća nekoliko pojava koje se pojavljivaju i u novijim tekstovima. Palatoalveolarni suglasnici se često ne obilježavaju, ali se oni ponekad pišu uz pomoć ligature koji se sastoji od grafema <ι> te grafema <α> (vidi gore) ili digrafa <ου>. Ligatura stoji iza grafema koji obilježava suglasnik. Sve se afrikate pišu s grafemskom sekvencijom <τζ> (grčki izgovor [dz]) neovisno je su li one zvučne ili bezvučne. Fonem /d/ obilješava sekvencijom <ντ> grafemom <τ>. Fonem /g/ se piše grafemom <γ κ> ili sekvencijama <γκ γγ>. /b/ se obilježava grafemom <π> ili grafemskom sekvencijom <μπ>. Fonem se /i/, za koje u grčkom pismu ima brojni grafemski znakovi, piše češće grafemima <ι> ja <η>. (Isto, 45–57.)

134

Nedělni poučenija iz 18. stoljeća3 Palatoalveolarni se i palatalni suglasnici obilješavaju tipično samo ispred

fonema /a/ i /u/. Tada se iza suglasnika piše sekvencija <ια> ili <ιου> pod kojem ima crta, kao u riječi λioουμπÒβ,τ¦ ’ljubav.ODR’ (Miletič 1920., 43). Crta se može pisati jedino ispod kombinacije jota – samoglasnik. Afrikate se pišu jedino sekvencijom <τζ>. Fonem se /d/ piše grafemom <δ> i /g/ grafemom <γ>. /b/ se obilježava sekvencijom <μπ>. Fonemi se /i/ i /j/ obilježavaju samo grafemom <ι> osim iza grafema <ο>. Tada se rabi <η> da bi se izbjegavao grčki izgovor [i] sekvencije <οι>.

Tetraglosson Daniila4 Grafemska su rješenja ovog teksta vrlo nedosljedna. Palatalni i

palatoalveolarni suglasnici se pišu grafemom <ι> iza suglasničkog grafema i lukom ispod samoglsničkog grafema koji slijedi jote. Fonemi se /n'/ i /l'/ pišu ponekad grafemskim sekvencijama <νν> i <λλ>. I /š/ se, osobito na kraju riječi, obilješava udvojenim sigmom. Primjerom o kombinaciji ovih sredstava stoji riječ lošot ’loš.ODR’: λèσσiοτ (Ničev 1977, 103). Afrikate se pišu najčešće sekvencijom <τζ>, ali se zvučna afrikata piše i sekvencijom <ντζ>. Uporaba se udvojenih grafema i sekvencije <ντζ> može možda objasniti uzorom nekih aromunskih pisaca koji su pisali svoj jezik grčkim pismom (isto, 39). Fonem /d/ se piše češće grafemom <τ>, ali fonem /g/ grafemima <κ> i <γ>. Fonem se /b/ piše obično sekvencijom <μπ>. Fonem se /i/ obilježava uglavnom grafemima <η ι υ>.

Trlisko evanđelje5 U rukopisu se obilježava se sporadično palatoalveolarnost kobinacijom jote i

luka. Afrikate se pišu sekvencijom <τζ> kao i sekvencijom <τσ>. Varijacija se ova dva sredstva ipak ne rabi za obilježavanje zvučnost afrikate. Fonem se /d/ piše normalno grafemom <δ> nad kojim ima točkica ili gafemom <τ>. Fonem /g/ se piše grafemom <γ>. Fonem se /b/ obilježava najčešće grafemom <π> i točkicom. Koristi se ipak i sekvencijA <μπ>. Fonem se /i/ piše u glavnom grafemom <η> ali se rabi i drugi načini pisanja tog fonema.

Kulakisko evanđelje Grafemički se sustav ili pravopis Kulakiskog evanđelja može smatrati

najunaprijeđenijim od svih sustava koje se tu razmatra. Rabi se luk koji obilježava palatalnost ili palatoalveolarnost suglasnika i u drugim tekstovima tako da ga se piše čak ispod suglasnika. Kao u Konikovskom evanđelju luk se može nalaziti ne samo ispod jote ili u bliZini jote nego i ispod drugih samoglasnika. Zvučne se afrikate pišu sekvencijom <τζ> i bezvučne sekvencijom <τσ>. Fonem /d/ se piše grafemom <δ> i diaresisom, fonem /g/ grafemom <γ> i diaresisom i fonem /b/ grafemom <π> i diaresisom. Način pisanja riječi drugjut ’drug.ODR’ dobar je primjer o ovim sredstvima: d·oÝγιουτ (Mazon & Vaillant 1938., 264). Fonem /i/ se obilježava gotovo uvijek grafemom <ι>. (Isto, 17–22.)

3 Analiza ovog teksta bazira na faksimilima nekoliko stranica izdanih od Miletiča (1920). 4 Analiza se djelomično bazira na neizdanim bilješkama Jouka Lindstedta. 5 U analizi se ovog teksta rabilo faksimile Miletiča (1920).

135

Boboščičko evanđelje Ovaj rukopis ima nekoliko autora što se vidi i u varijaciji grafemičkih

rješenja teksta. Palatoalveolarni suglasnici obilježava se ponekad kombinacijem jote – samoglasničkog grafema i crtom ispod reda. Fonem <σ> se piše udvojenim sigmom kao u Tertraglossonu. Afrikate <c č dž> su homografske i pišU se sekvencijom <τσ>. Fonem /d/ se obilježava grafemima <τ> i <δ>, fonem /g/ grafemom <γ> i fonem /b/ ili grafemom <π> ili sekvencijom <μπ>. Fonem se /i/ piše svim sredstvima grčkog pisma (Mazon 1936., 21.)

Usporedba grafemičkih sustava U brojnim se tekstovima kao znak za palatoalveolarnost rabe fonemi /š/ /č/

/ž/ i /dž/ te luk ispod reda. Taj luk dolazi najvjerojatnije prvobitno iz grčkog znaka koji obilježava synisesis, pripadnost jote istom slogu sa sljedećim samoglasnikom (Lindstedt 2008, 399). Taj luk može preuzimati čak grafemski oblik jednostavne crte ili, kao u Konikovskom evanđelju, luka i točkice iznad luka koja vjerojatno predstavlja jotu. Od tekstova koji se uspoređuju u ovoj studiji taj se luk ne rabi jedino u malom glosaru iz 16. stoljeća.

Iako krenemo od rukopisa Nedělni poučenija iz 18. stoljeća, možemo dalje promatrati razvitak ove pojave. Iako kronologija svih koraka razvitka palatalnog luka nije posve jasna, u starijim tekstovima vezanost grafema <ι> s lukom je najjača. U rukopisu Nedělni poučenija i u Tetraglossonu luk se može nalaziti jedino ispod jote u ograničenom broju samoglasnika. Već u Konikovskom evanđelju, u kojemu se jota piše točkicom iznad luka, luk se može nalaziti ispod bilo kojeg samoglasnika neovisno o tome stoji li jota ispred samoglasnika. U Kulakiskom evanđelju uporaba luka približava se ideji dijakritičkog znaka: luk se može pisati ispod suglasnika na koji se odnosi.

I grafem <ι> iza suglasnika često obilježava gore spomenute foneme. Ovaj način dolazi samo ispred samoglasnika zadnjeg reda /a o u/. Grafem <ι> obilježava i palatalnost suglasnika /k'/, /g'/ i /j/, ali samo ispred samoglasnika zadnjeg reda, dok se u ovim tekstovima /k'/ i /g'/ ne razlikuju od /k/ i /g/ ispred samoglasnika prednjeg reda. Nije česta pojava da se grafem <ι> vezuje za grafem <α> ili digraf <ου> prema uzoru ćiriličkog pisma, ali se te ligature rabe poput Konikovskog evanđelja i u malom glosaru iz 16. stoljeća.

Fonemi /b/, /d/ i /g/ nemaju posebnih znakova u grčkom pismu, ali se u grčkim tekstovima rabe kombinacije <μπ>, <ντ> i <γκ>. Možda je malo iznenađujuće da se u tekstovima pojavljuje najčešće samo <μπ>, dok se u Kulakiskom i Trliskom evanđelju rabe točkice iznad grafema <π>, <γ> i <δ>. Uporaba <γ> i <δ> za /g/ i /d/ odnosi se možda na ćiriličku tradiciju. Istovremeno se, ipak, susrećemo s pitanjem o normalizaciji grčkog pisma za nove potrebe: da se jedan grčki grafem upotrebljava redovito u drugoj fonološkoj funkciji u novom grafemičkom sustavu.

O normalizaciji se može govoriti i u svezi s drugim pojavama grafemike ovih tekstova. Jedan dio tekstova koristi različite grafeme ili digrafe za foneme /i/ i

136

/e/, ali na primjer u Trliskom i Kulakiskom evanđelju ima samo <ε> za /e/ i u Kulakiskom <ι> te Trliskom <η> za /i/. To može djelomično ovisiti o tome što u ovim rukopisima nema mnogo grčkog teksta koji bi možda služio kao uzor pisaru.

Razlike među grafemskim sustavima ovih tekstova mogu ovisiti i o tome koja je funkcija teksta. Jasno se vidi da su grafemički sustavi Konikovskog, Trliskog i Kulakiskog evanđelja sistematičniji od malog rječnika iz 16. stoljeća. Ovi su evanđeljski rukopisi i lijepe knjige i brižljivo napisane, dok se rječnik sastoji od bilježaka napisanih na margini druge knjige.

Velik broj slavenskih tekstova pisanih grčkim pismom s ovog istog područja dokazuje koliko je bila velika potreba za pisanjem na makedonskom i bugarskom jeziku čak i kad su nedostajale vlastite pisane tradicije. Konikovsko evanđelje kao i drugi razmatrani tekstovi dijelovi su ustaljene prakse sastavljanja slavenskih tekstova grčkim pismom. Ovaj kratak referat može biti samo polazište daljeg istraživanja ovih tekstova jer ostaje, primjerice, mnogo pitanja o međusobnom povezanosti različitih tekstova iako postoje brojne pojave koje su slične u njima.

137

Literatura:

Draganov, Pjotr. D [Draganovъ, P. D.]. 1905. Jugo-Slavjanskija knigi i statьi, napečatannyja grečeskimi bukvami. Izvěstija otdělenija russkago jazyka i slovesnosti imperatorskoj akademii naukъ X, 324–334. Sanktpeterburgъ.

Georgievski, Kuzman. 2003. Trijazičnikot na Petre Kavajof – Prilog kon geneologiata na struškata familija Kavaevci. Skopje: Menora.

Gianelli, Giro & André Vaillant. 1958. Un lexique macédonien du XVIe siècle (Textes publiés par l’Institut d’études slaves, 5). Paris: Institut d’études slaves.

Lindstedt, Jouko, Ljudmil Spasov & Juhani Nuorluoto (red.). 2008. The Konikovo Gospel – Konikovsko evangelie: Bibl. Patr. Alex. 268 (Commentationes Humanarum Litterarum 125). Helsinki: Societas Scientiarum Fennica.

Lindstedt, Jouko. 2008. The translator and the editor in their historical settings. U: Lindstedt, Jouko, Ljudmil Spasov & Juhani Nuorluoto (red.). 2008. 393–402.

Mazon, André & André Vaillant. 1938. L’évangéliaire de Kulakia – Un parler slave du Bas-Vardar (Bibliotheque d’études balkaniques VI). Paris: Librairie Droz.

Mazon, André. 1936. Documents, contes et chansons slaves de l’Albanie du sud (Bibliotheque d’études balkaniques V). Paris: Librairie Droz.

Miletič, Ljubomir. 1920. Dva bălgarski răkopisa s grăcko pismo. Sofija: Bălgarska akademija na naukite.

Ničev, Aleksandăr. 1977. ”Četiriezičnijat rečnik“ na Daniil. Sofija: Izdatelstvo na bălgarskata akademija na naukite.

Spasov, Ljudmil. 2008. The Konikovo Gospel in Macedonian cultural history. U: Lindstedt, Jouko, Ljudmil Spasov & Juhani Nuorluoto (red.). 2008. 403–430.

Wahlström, Max. 2008.a. On the Graphemics of the Konikovo Gospel. XXXIV Naučna konferencija na XL meg’unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 13.VIII – 30.VIII 2007 g.) – Lingvistika, 153–162. Skopje: Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”.

Wahlström, Max. 2008.b. Graphemics. U: Lindstedt, Jouko, Ljudmil Spasov & Juhani Nuorluoto (red.). 2008. 257–265.

Wahlström, Max. 2009. Konikovon evankeliumin makedonialaisen tekstin grafemiikka (Magistarska disertacija). Sveučilište u Helsinkiju, 2.1.2009.

Vaillant, André. 1924. Les parlers de Nivica et Turija (Macédoine occidental). Revue des études slaves IV, 53–65. Paris: Institut d’études slaves.

138

139

СПОЈНОСТ НА ТЕКСТОТ

140

141

Natalija Boronikova

LEKSI^KO-GRAMATI^KA ORGANIZACIJA

NA LI^NIOT PROSTOR VO MAKEDONSKIOT JAZIK

Vo centarot na poznavawe na univerzumot se nao|a ~ovekot, nego-vite pretstavi za svetot se odrazeni vo leksi~ko-gramati~kata struk-tura na jazikot. Sistemot za orientirawe na subjektot vo svetot se iz-razuva preku trite univerzalni elementi – poimite «jas – ovde – sega» [Vidi: Bюler 1993]. Spored T.V. Civjan, sistematiziraweto na svetot se bazira vrz orientacijata na subjektot vo prostorot i vo vremeto, imeno, ~ovekot go klasificira prostorot [Civьяn 2005, 137].

Poso~uvawe struktura i raznovidni interpretacii na iskazot vo zavisnost od vremeto i mestoto na negovata realizacija, govoritelot i slu{atelot, objektite i nastanite, neposredno svrzani so realnata i irealnata situacija, ja pretstavuvaat deikti~kata osnova na jazikot. «… vo izvesna smisla deiksisot e osnova vrz koja{to se dr`i konkret-nata sodr`ina na iskazot» [Civьяn 2005, 139].

Deikti~kite znaci nè upatuvaat kon aktot na govorot. Komponen-tite na govornata situacija, povrzani so deiksisot, se avtorot i adre-satot na iskazot, vremeto i mestoto na govorot, soodnosot so drugiot komunikativen akt (anafora, povratnost i dr.). Ovie komponenti pret-stavuvaat specifi~na jazi~na univerzalija… [Veйnreйh 1970, 177]. Zbo-ruvaat za prvi~niot deiksis (deiksisot na komunikativnata uloga, prostoren i vremenski) i vtori~niot deiksis (deiksisot na preka`uva-weto na situacijata, negovata osobina e nesovpa|awe na mestoto na go-voritelot so prostornata pojdovna to~ka).

Kako {to e poznato, deikti~kiot sistem go obrazuvaat univerzal-ni semanti~ki opozicii. Prvi~noto protivstavuvawe e opozicijata «subjekt/objekt», kade {to vleguva sprotivstavuvaweto «govoritel/slu-{atel», koe{to se nao|a vo opozicija so predmetot na govorot.

Vtorata opozicija – «blizok/dale~en» – organizira prostorni orientiri na deikti~kiot sistem. Taa ne e apsolutna, za nejzinata rea-lizacija e neophodno znaewe vo sporedba so {to ovoj ili onoj predmet se karakterizira kako blizok ili dale~en. Granicite na prostorot se opredeleni od mestopolo`bata na govoritelot vo momentot na kodira-we na situacijata. Za prostorniot deiksis su{testveno e sprotivstavu-vawe na figurite na govoritelot i na nabquduva~ot. Pri prvi~niot deiksis figurite obi~no se sovpa|aat, a pri vtori~niot se raziduvaat.

142

Prostornite orientiri na govoritelot se povrzani so vremenski-te odnosi. Vo jazi~nata organizacija na vremeto se izdeluva protivsta-vuvaweto «sega{en/ne-sega{en moment». Nesega{niot moment mo`e da se podrazdeluva barem na dvata dela: minat i iden orientaciski mo-ment. Me|utoa, spored E. Benvenist, linijata na deleweto e sekoga{ referencijata so «sega{noto» [Benvenist 1974, 296].

Kako {to ve}e zboruvavme vo eden od prethodnite referati [Vi-di: Boronikova 2006, 105-118], najo~iglednite opozicii, vrzani so ba-zi~nite filozofski poimi – ~ovekot, prostorot i vremeto – formira-at svoeviden individualen prostor na govoritelot, {to toj go poseduva vo momentot. «Granicite na prostorot – vo zavisnost od ~ovekot, po od-nos kon ~ovekot – mo`at da se pomestuvaat, da se ra{iruvaat ili, pak, da stanuvaat potesni. Soodvedno, se menuvaat i granicite na sopstve-nosta: ednoto se gubi, a drugoto se pojavuva, svoeto stanuva tu|o i po-vratno» [Civьяn 2005, 76]. Ovde mo`at da se vklu~uvaat i sogovornici-te, i sferata na nivnata sopstvenost. Taka, vo sferata se vklu~uva go-voritelot i sè {to e blisko za nego, fizi~ki, moralno, intelektualno i emocionalno. «Prostorot ne e konstanta, tuku promenliva veli~ina, vo zavisnost od situacijata, od psiholo{kite i od sociolo{kite fak-tori vo nego mo`e da se vklu~uvaat pogolem ili pomal broj objekti» [Krav~enko 1995, 15].

So poimot li~en prostor e svrzano u{te edno od poop{tite pro-tivstavuvawa, obusloveno od pragmati~kite faktori, – opozicijata «pozitiven/negativen», «dobar/lo{». Po pravilo, toa {to se nao|a vo li~nata sfera na adresantot, ~esto poseduva pozitivna subjektivna oboenost, a ona {to se sfa}a kako ne{to tu|o, dobiva negativna kono-tacija. Takvata upotreba na deikti~kite elementi obrazuva u{te edna sfera na deikti~kite odnosi – sferata na emocionalen deiksis [[a-hovskiй, @ura 2002, 47], pod koj se podrazbira pojdovna emotivna pozi-cija na jazi~nata li~nost, koja slu`i kako osnova za ostvaruvawe na ja-zi~nata dejnost.

Imeno, pojdovnata pozicija na govornoto lice go opredeluva iz-borot na jazi~nite sredstva, neophodni za realizawe na iskazot. Nosi-telite na deikti~kata funkcija se leksi~kite edinici i gramati~kite kategorii. Sekoja od grupite ispolnuva opredeleni funkcii svrzani so izrazuvaweto na konceptualnata sodr`ina i so opredeluvaweto na kon-ceptualnata struktura na materijalot. Navistina, kako {to smeta X. Lajons, deiksisot gi opfa}a i gramatikata, i re~nikot na prirodnite jazici [Laйonz 2004, 157]. Me|utoa, tokmu gramati~kite sredstva se os-nova za konceptualniot materijal koj e leksi~ki izrazen. Granicite me|u leksi~kite i gramati~kite kategorii se difuzni, i nivniot sood-nos pretstavuva nacionalno-kulturna specifika na jazicite. Jazicite bilo zacvrstuvaat vo gramatikata poimi {to se najbitni za kulturata na koj bilo narod, bilo vrednosno gi ignoriraat. Tie se razlikuvaat

143

spored koli~inata i spored sostavot na gramati~kite kategorii, spo-red brojot na ~lenovite na kategorijata, a isto taka i spored sredstva-ta vrz koi se projavuva kategorijata.

Vo jazikot, kako univerzalen kod, se odrazuva modelot na svetot. So istra`uvaweto na balkanskiot model na svetot se zanimava T.V. Civjan [vidi, na primer: Civьяn 2005]. Spored T.V. Civjan, semioti~ka-ta osnova na balkanskiot model na svetot ja formiraat prostornite de-ikti~ki oppozicii, pred sè opozicijata «svoj-tu|». «Pri seto toa os-novnata funkcija na balkanskiot deiksis e osvojuvawe prostor od sub-jektot. Balkanskiot deiksis e orientiran na subjektot na govorot, {to e prifaten kako pojdovna to~ka; subjektot go formira sopstveniot prostor, i ocrtuvaj}i gi negovite granici, pridonesuva za sozdavawe na balkanskiot prostor. Edna od osobenostite na balkanskiot prostor e komplikuvano prepletuvawe na svoeto i tu|oto» [Civьяn 2005, 142].

Da gi pogledneme vrskite me|u bazi~nite deikti~ki opozicii i subjektivno-objektivnite kategorii na jazi~niot sistem na makedon-skiot jazik. Kako {to kategoriite go strukturiraat li~niot prostor vo makedonskiot jazik, taka posebno se odbele`uvaat kategoriite opre-delenost-neopredelenost, prisvojnost i preka`anost.

Taka, semantikata na kategorijata opredelenost-neopredelenost se sostoi vo aktualizacijata i vo determiniraweto na predmetot, vo poso~uvawe na negovata edinstvenost vo opi{uvanata situacija (opre-delenosta) ili vo vklu~uvaweto vo klasata na sli~nite objekti (neo-predelenosta). Kategorijata karakterizira ne samo oddelna imenka, tu-ku celosen iskaz, i rasprostraneta e i vrz imenskata, i vrz glagolskata grupi. Pokazatelite na kategorijata poso~uvaat stepen na poznatost-nepoznatost na predmetot za u~esnicite na komunikacijata. Blagodare-nie na semantikata na kategorijata adresatot razbira deka dejstvoto se odr`uva tokmu ovde i sega ili, pak, se odnesuva na nekoj vonvremenski period. Postoeweto na gramati~kite pokazateli na kategorijata, spored V.I. Karasik, zboruva za toa deka vo jazicite vo koi kategorija-ta ozna~uva va`en priznak za lingvokulturata stilot na komunikacija-ta naglo se pomestuva kon stranata na aktivnosta na adresatot [Kara-sik 2002, 208].

Vo makedonskiot jazik [vidi: Koneski 1982; Mirkulovska 2006; Pan~evska 2006; Usikova, 2003], kako {to e poznato, se gramatikalizi-ra semantikata na opredelenosta, postoi opredelen postpozitiven ~len, koj{to etimolo{ki e povrzan so pokaznite zamenki. Pokaznata zamenka, pak, e osnova na prostornite orientiri (opozicijata «blizok-dale~en»). Prostorniot deiksis obi~no dozvoluva da gi imame predvid razlikite spored stepenot na oddale~enost na objektot od govoritelot ili od slu{atelot, negovata vidlivost-nevidlivost, stepenot na dos-tapnosta ili pak nasokata na dvi`eweto, odnosno na govoritelot, t.e. na prvoto lice.

144

Dosta rasprostranet e tro~leniot deikti~ki sistem, kako vo ma-kedonskiot jazik, kade {to e pretstaven prirodniot paralelizam me|u semantikata na licata i prostornata semantika. Deikti~kiot sistem na makedonskiot jazik se bazira vrz dvete osnovni protivstavuvawa. Prvoto e svrzano so opozicijata na sferite na govoritelot i slu{ate-lot (adresantot i adresatot vo govorniot akt). Vtoroto, pak, e zasnova-no vrz stepenot na bliskosta na predmetot kon govoritelot (opozicija-ta «blizok-dale~en» vo prostorot i vo vremeto), pri toa, pokazatelot mo`e da se upatuva kako kon realnata, taka i kon zamislenata, hipote-ti~ka govorna situacija. Vo sistemot, zna~eweto na prostornoto poso-~uvawe se potkrepuva so ekspresivna semantika. Pokazatelite na blis-kiot deikisis (sferata na prvoto lice) se pretstaveni kako pozitivno oboeni, a pak pokazatelite na dale~niot deiksis (sferata na treto li-ce) se negativno konotirani, a sferata na vtoroto lice se vospriema kako neutralna.

So kategorijata lice tesno e povrzana kategorijata prisvojnost [Civьяn]. Taa se izrazuva vo makedonskiot jazik preku leksi~ko-grama-ti~ki sredstva (prisvojni, povratni zamenki i kratki formi na li~ni-te zamenki), koi se koreliraat so sistemot na li~nite zamenki. Pris-vojnosta e neposredno povrzana so markiraweto na svojot i na tu|iot prostor: ~ovekot go izbira od svetot ona {to mo`e ili saka da go pris-voi, ili, pak, go ~uvstvuva kako svoe ili tu|o. Чesto semantikata na prisvojnosta se potkrepuva so prostornata semantika na pokazatelite na opredelenosta.

Tretata specifi~na kategorija, koja go formira li~niot prostor vo makedonskiot jazik e preka`uvawe (evidencijalnosta). Nejzinata su{tina e poso~uvawe na izvorot na informacijata. Preka`anite for-mi dozvoluvaat da se prenesuva informacijata dobiena od drugo lice. Govoritelot ne saka da ima odgovornost za ne~ija tu|a informacija, podvlekuva deka ne bil neposreden u~esnik na nastanite i ne mo`e da zboruva za nejzinata vistinitost. Isto taka, subjektot mo`e da poso~u-va deka prenesuva informacija pozajmena od nekoi indirektni izvori. Prenesuvaweto na tu|ite zborovi mo`e da bide neutralno, koga subjek-tot na govorot ne se somneva vo faktot {to go prenesuva, a koga, pak, toj se somneva vo vistinitosta na informacijata, toj izrazuva nedover-ba. Neutralnoto preka`uvawe po~esto korelira so dejstvata izrazeni so glagolot vo minatite vremiwa (po~esto tretoto lice). Prenesuva-weto na dejstvata izrazeni vo formite na sega{noto i na idnoto vreme ima nijansa na somnevawe, nedoverba ili ironi~nost (vo prvoto i vo vtoroto lice potkrepupa i so opredeleni modalni leksi~ki sredstva).

Taka, najsu{testvenite kategorii, koi go formiraat li~niot prostor vo makedonskiot jazik, se kategoriite opredelenost-neoprede-lenost, prisvojnost i evidencijalnost. Semantikata na kategoriite e vo neposredna zavisnost od univerzalniot deikti~ki sistem «jas – ovde

145

– sega», a site vidovi na deiksisot (primarniot i sekundarniot) zavi-sat od subjektivnoto vospriemawe na realnosta i od svesta na subjektot pri vospriemawe i na jazi~nata dejnost.

146

Literatura:

Apresяn Ю.D.: Deйksis v leksike i grammatike i naivnaя modelь mira // Semiotika i informatika. – M., 1997. – Vыp. 35. – 272-297.

Benvenist Э.: Obщaя lingvistika. – M., 1974. Boronnikova N.: Emocionalen deiksis vo situacijata na op{teweto // XXXII

nau~na konferencija na XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 15-17 avgust 2005). – T. 1. Lingvistika. – Skopje, 2006. 105-118.

Bюler K.: Teoriя яzыka. – M., 1993. Veйnreйh U.: O semanti~eskoй strukture яzыka // Novoe v lingvistike.

Яzыkovыe universalii. – M., 1970. – Vыp. 5. – 163-249. Karasik V. I.: Яzыkovoй krug: li~nostь, konceptы, diskurs. – Volgograd:

Peremena, 2002. Koneski Bl.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik / B. Koneski.

Skopje: Kultura, 1982, 551. Krav~enko A.V.: Principы teorii ukazatelьnosti: Avtoreferat

dissertacii… kand. filol. nauk. – M., 1995. Laйonz D`.: Яzыk i lingvistika: Vvodnый kurs. – M., 2004. Mirkulovska M.: Izrazuvawe na opredelenosta vo balkanski kontekst //

Balkanska slika na svetot: Zbornik od Me|unarodnata nau~na rabotilnica odr`ana vo Skopje na 5-6 dekemvri 2005 godina / Prir. K. ]ulavkova. Skopje, 2006. 473-484.

Mi{evska-Tomi} O.: Preka`anosta – balkansko lingvisti~ko kodirawe na vonjazi~nata realnost // Balkanska slika na svetot: Zbornik od Me|unarodnata nau~na rabotilnica odr`ana vo Skopje na 5-6 dekemvri 2005 godina / Prir. K. ]ulavkova. Skopje, 2006. 451-462.

Pan~evska A.: Kategorijata prostor vo balkanskite jazici (makedonski i albanski) // Balkanska slika na svetot: Zbornik od Me|unarodnata nau~na rabotilnica odr`ana vo Skopje na 5-6 dekemvri 2005 godina / Prir. K. ]ulavkova. Skopje, 2006. 497-503.

Usikova R.P.: Grammatika makedonskogo literaturnogo яzыka / R.P. Usikova. M.: Muraveй, 2003, 3

[ahovskiй V. I.: @ura V.V. Deйksis v sfere эmocionalьnoй re~evoй deяtelьnosti // Voprosы яzыkoznaniя. – 2002, – № 5, 38-56.

Civьяn T.V.: O nekotorыh sposobah otra`eniя v яzыke oppozicii vnutrenniй/vne{niй // Strukturno-grammati~eskie issledovaniя v oblasti grammatiki slavяnskih яzыkov. – M., 1973, 242-261.

Civьяn T.V. Modelь mira i ee lingvisti~eskie osnovы. – M., 2005.

147

Ma}ej Kavka

OSNOVNITE POKAZATELI NA „SPOJNOSTA°1 VO

MAKEDONSKIOT JAZIK - ANAFORSKATA FUNKCIJA NA ^LENOT

Lingvistikata na tekstot se smeta za sovremena oblast vo naukata za jazikot vo koja predmet na istra`uvawata e ne samo analiza na jazi-~niot sistem i izgradba na negovata struktura, tuku, isto taka, i ana-liza na tekst vo kontekst kako proces i nastan i nivnite rezultati od teoretski i od pragmati~en aspekt.

Najva`nite problemi vo lingvistikata na tekstot gi opfa}aat: 1) linearizacijata, 2) pove}ere~eni~nosta, 3) kohezijata i koherencijata, 4) subjektnosta, 5) komunikativnosta, 6) dijalogi~nosta, 7) pragmatikata na tekstot. Istra`uvawata vo taa disciplina se koncentriraat okolu sle-

dnive temi: 1) komunikaciskiot karakter na tekstot, koj go uslovuva negovoto

organizirawe, negovata semantika i pred s¡ pragmatikata, 2) sozdavaweeto na tekstot kako pove}ere~eni~na edinica (celi-

na), koja gi bara drugite {to ne se isklu~ivo lingvisti~ki, odnosno gramati~ki kategorii na opisot, pred s¡ takvite, koi }e go opfatat negoviot linearen karakter (anaforski ili kataforski relacii), pro-cesite na pridobivaweto i obedinuvaweto (sintezata) na informacija-ta,

3) funkcionalnata re~eni~na perspektiva,

1 Ne slu~ajno ja staviv imenkata „spojnost“ vo naslovot na referatot, i ne samo zatoa {to mnogu li~i na polskata „spójność“, no sepak ne sum siguren dali na makedonski mo`e da se ka`e „spojnost“ kako sooдveten vo smisla nadreden termin za kohezijata i koherencijata na tekstot. Takva - pretpostavuvam - bila namerata na organizatorite koga ja oformuvale tretata tema za XXXV nau~na konferencija vo Ohrid, koja glasi: „Spojnost na tekstot“.

148

4) nejavnoto odnosno indirektnoto informirawe so implikaturi i presupozicii,

5) problemot na kohezijata i koherencijata na tekstot, 6) tipologijata na tekstovite i nivnite `anrovi, tipovite i

stilskite varijanti. 7) kompozicijata na tekstot (pasusite, glavite, paragrafite). Kako glaven problem vo lingvisti~kata tekstologija i vo teksto-

lo{kite istra`uvawa se postavuva pra{aweto na povrzanosta odnosno spojuvaweto na jazi~nite elementi na tekstot, a osven toa, i kontek-stot i ulogata na parajazi~nite elementi - prozodijata i intonacijata i nejazi~nite, neverbalnite - kinezika, proksemika, haptika, hronemi-ka vo gradeweto na tekstot. Pritoa, se izdeluvaat dvata vida povrzano-st na tekstot: kohezijata i koherencijata.

Kohezijata se smeta kako relacija me|u dvete naredni re~eni~ni edinici ili pogolemi fragmenti od tekstot (pasusi, glavi, pogolemi fragmenti na naracijata). Se izdeluva, na pr. kohezijata vo edna prosta re~enica ili vo slo`enata. Taa ima povr{inski pokazateli (na pr. svrznici i metaoperatori) i e verbalizirana vo sprotivnost do impli-katuri i presupozicii, koi se usloveni kontekstualno ili proizlegu-vaat od zaedni~kite znaewa na govoritelot i na slu{atelot.

Koherencijata se smeta kako svojstvo na pove}ere~eni~niot te-kst, koja se sostoi vo toa deka se markiraat i se obedinuvaat logi~ki-te, sodr`inskite i tematskite relacii, koi se semanti~ki ednorodni.

Spored edna naj~esto povtoruvana no najmnogu diskutabilna de-finicija na kohezijata - (na pr. ako se zeme predvid relacijata pra{a-we - odgovor ili analizata na polilog), kohezivniot tekst se potpira na trite edinstva - eden avtor, eden slu{atel, edna tema:

1) samo toj e tekst {to go sozdava edno lice - se raboti za iden-ti~nost na site modalni ramki na tekstot;

2) toj e tekst, koj e namenet za eden prima~ odnosno slu{atel. Ne se raboti tuka samo za eden ~ovek, ami toa mo`e da bide grupa lu|e, edna generacija, cela nacija ili dve ili tri nacii (internacionalna komunikacija);

3) tekstot mora da bide izgraden na toj na~in, {to negovata sodr-`ina, odnosno sodr`inata na site re~enici, }e dade kako rezultat opis na eden predmet, naracija (raska`uvawe za eden predmet, slu~aj ili mi-slewe), koja ja doka`uva ednata teza2.

Za naj~esto istaknuvani pokazateli na kohezijata se smetaat: 1) morfolo{kite sredstva (na pr. ednorodnosta na glagolskite nastav-ki, imenskata fleksija, konotacijata),

2 M.R. Mayenowa, Spójność tekstu a postawa odbiorcy, во: O spójności tekstu, pod red. M.R. Mayenowej, Wrocław 1971, 189-205.

149

2) upotrebata na li~nite zamenki vo anaforska i vo kataforska funkcija,

3) upotrebata na glagolskite nastavki vo anaforska funkcija (t.n. nulova anafora),

4) sintaksi~kite pokazateli na kontinuitetot i neprekinatosta (funcijata na svrznicite),

5) sintaksi~kite paralelizmi i drugite tekstualnite sredstva (na pr. povtoruvawa), koi ja organiziraat formalnata struktura na iskazot,

6) parajazi~nite sredstva - prozodijata (vo usna varijanta na te-kstot) i grafijata (-vo pismena).

Pokazateli na koherencijata se slednite: 1) leksi~ko-semanti~kite sredstva - povtoruvawa, parafrazi, me-

tafori, 3) sintakti~kite strukturi - re~enicite so negacija, so protiv-

stavuvawa, so antonimi itn., 4) strukturite od tipot: pra{awe - odgovor3, na pr. dijalog, raz-

govor), 5) metatekstualnite strukturi, koi gi povrzuvaat tematskite de-

lovi na tekstot, 6) naraciskite strukturi od tipot: asocijacii, kolekcii, meto-

nimiski povrzuvawa, 7) konkluziite, poentite, logi~kite zaklu~oci, 8) funkcijata na modalnosta vo tekstot, 9) anaforskata ili kataforskata funkcija na ~lenot (vo make-

donski tekst). Gorenavedenite eksponenti na spojuvaweto na tekstot se univer-

zalni i ne se svrzani so nekoj poseben `anr na tekstot, no nekoi od niv mo`at da bidat pove}e prisutni vo opredelen jazik. Toa vo makedonski-ot jazik se odnesuva posebno za funkcijata na opredeleniot ~len -ot (i drugite dva ~lena: -ov i -on) vo gradeweto na tekstot i posebno vo nego-vata tematizacija - ~lenot e eden od najva`nite na~ini vo gradeweto na linearnata koherencija vo makedonskiot jazik. Re~enicata, koja e del od tekstot - kako {to e dobro poznato - funkcionalno mo`e da se pode-li na tema i rema. Ako e tekstot koherenten, temata na slednite re~e-nici ja povtoruvaat (delumno ili celosno) informacijata, koja ve}e bila spomeneta vo prethodnite re~enici. Toa mo`e da bide informa-cijata {to e smestena vo temata ili vo remata, vo celata re~enica ili vo pove}e re~enici. Mo`e da bide povtoruvana informacijata koja se

3 Za toj problem }e zboruva d-r Aneta Du~evska vo posledniot referat na ovaa konferencija.

150

nao|a vo neposredna blizina, na pr. informacijata smestena vo remata na prethodnata re~enica ili vo informacijata koja e oddale~ena.

Vo eden fragment od Golemata voda na @ivko ^ingo se pojavu-vaat duri site pokazateli na kohezijata i koherencijata na tekstot od gorenavedeniot sostav:

Во домот имаше повеќе непријатни места, такви места кои, ако може-те, поубаво би било да ги заобиколите. Но подрумот беше нешто друго, по-друмот никој не знаеше што беше, никој не знаеше што се крие во подру-мот. Никој дотогаш немаше ѕирнато во тој дел од домот, ѕвонарот беше це-лосен и единствен господар на подрумот. Клучот му висеше околу гуша како крст. А тоа веќе беше доволно за да го почувствувате стравот во сета своја те-жина. Другарот Анески беше роден за тоа, беше работилница за страв. Проклет да бидам, Кејтен така го викаше, работилница за страв. Можеби по-ради тоа татенцето, и не само татенцето, туку целата управа, толку многу полагаше на ѕвонарот при воспоставувањето на редот. Во тој поглед ѕво-нарот беше господ. Се колнам, господ. Лудаcи. Проклети лудаци, со ѕид во очите. Слепи.

Еден ден, сепак, тоа будалиште беше добар. Прогледа Проклет да бидам, прогледа. Беше добар како јагне. Тоа беше негов ден. Празнуваше, полуде од среќа.

А имаше и причина, вистинска причина. Тоа што тој успеа да го по-стигне во однос на редот беше на таков степен што предизвикуваше оп-што одушевување. Тоа што векови ги мачело умните, длабоки луѓе, - са-mосвеста, човечноста, една таква дисциплина, нашиот ѕвонар успеа да го постигне во текот на една година, Проклет да бидам, слепи.

Денот беше многу бурен. Саноќ дуваше силен, дождлив ветар. Од бре-гот доаѓаа ужасни, претсмртни крикови на птици. Н¡ разбудија тие возне-мирени, страшни гласови. Никој во спалните не спиеше. Се чинеше божем бурата влегла во домот. Кејтен, кој сигурно пред сите ја чул бурата, уште со првиот звук, веќе беше излезен од спалната. Креветчето му беше празно.

Vo gradeweto na citiraniot tekst se iskoristeni povtoruvawata so istata ili delumnata referencija: domot, den, podrumot, mesta, tatenceto, pri~ina, yvonarot, ludaci; povtoruvawata kako semanti-~kite derivati - burata - buren, delumno sinonimi~nite povtoruvawa - zvuk- krikovi - glasovi; samosvesta, ~ove~nosta, disciplina. Osven toa vo tekstot imame izrazi, koi vr{at anaforska ili kataforska funkcija, prete`no toa se pokaznite zamenki: toj, toa, na pr.:

Клучот му висеше околу гуша како крст. А тоа веќе беше доволно за да го почувствувате стравот во сета своја тежина. Тоа што тој успеа да го пости-гне во однос на редот беше на таков степен што предизвикуваше општо одушевување. Тоа што векови ги мачело умните, длабоки луѓе, - camосве-ста, човечноста, една таква дисциплина, нашиот ѕвонар успеа да го постигне во текот на една година.

151

Osven toa, ovoj kratok fragment e izgraden vrz tri semanti~ki poliwa so glavnite temi: domot, yvonarot, denot, {to ozna~uva deka na-racijata, za da bide koherentna, mora da e tematski organizirana so trite elementi: mesto - lice - vreme. Tematizacijata vo tie tri poliwa se razviva ne samo so iskoristuvaweto na semanti~kite relacii {to postojat pome|u niv, tuku isto taka, i so nejazi~nite implikacii i pre-supozicii, koi se delumno determinirani so znaewata na avtorot ili na ~itatelot. Toa poso~uvawe K. Bűhler4 go nare~e deixis ad phantasma na pr.: domot - podrumot, spalnata, krevet~eto, yvonarot - klu~ot.

No, samo avtorot mo`e da ja izgradi relacijata: yvonarot - druga-rot Aneski ili da ja opredeli relacijata pome|u zborot pri~ina i zbo-rovite: samosvesta, ~ove~nosta, disciplina.

Site tie relacii, koi tekstualno ja gradat ^ingovata proza se re-levatni, na istiot na~in, vo polskiot prevod na Golemata voda. No vo makedonskiot original mnogu va`na funkcija vo gradeweto na tekstot ispolnuva ~lenot, vo polskiot toa se pokaznite zamenki vo anaforska slu`ba.

Faktot deka vo makedonskiot jazik ~lenot e duri potpolno grama-tikaliziran ozna~uva istovremeno deka e li{en od semanti~kata funkcija i mo`e da ja ispolnuva drugata - anaforska funkcija svrzana neposredno so tekstot, a ne so direktno poso~uvawe na objekti vo real-nosta, poznato kako deixis ad oculos5. Zna~i, mo`e da odlu~uva za identi-fikacijata na predmetite za koi stanuva zbor vo tekstot, mo`e da gi opredeluva, no na drug na~in - tekstualen so poso~uvaweto na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot, a ne na tie koi postojat realno - i toa bi bila anaforskata, ili vnatre{na deiksa.

Tuka na avtorot i na ~itatelot (ili govoritelot i slu{atelot) ~lenot referencijalno gi identifikuva sam tie objekti koi se repre-zentirani preku soodvetni izrazi vo tekstot ili za koi pretpostavuva-me deka avtorot gi znae. Anaforskata funkcija na ~lenot vo makedon-skiot standarden jazik gi opredeluva tie zborovi, koi gi poso~uvaat objektite za koi avtorot zboruval vo tekstot ili koi ve}e bile spome-nati vo tekstot. Anaforskata funkcija na ~lenot vo makedonskiot so-vremen jazik e eden od najva`nite pokazateli na koherencijata i kohe-zijata na makedonskiot literaturen tekst.

4 K. Bűhler, Teoria języka, tłumaczenie Jan Koźbiał, Kraków 2004, 39. 5 Na istoto mesto.

152

153

Dimitar Pandev

OP[TESTVENOPOLITI^KI REGISTRI VO MAKEDONSKIOT JAZIK VO 19 VEK

Mo`e li da se prou~uva istoriski etnografijata na govorot i/ili etnografijata na komunikacijata?

Za da odgovorime na ova pra{awe se poslu`ivme so slednata me-todologija (kako prva faza – sociolingvisti~ka analiza na tekst od 19 vek) i go sprovedovme slednoto istra`uvawe (kako vtora faza – spored-bena analiza so soodvetni primeri od posledovatelni periodi):

Metodologija: Po pat na intuicija zasnovana vrz dedukcija, od bogatata riznica

na makedonski etnografski materijali pismeno fiksirani vo 19 vek, odbravme tekstovi koi vo svojata struktura, sodr`ina i jazik vklu~u-vaat eden ili pove}e op{testvenopoliti~ki registri (stilovi, potsis-temi; nadgradeni vrz projavi na li~ni izrazi na poedinci kako osnova za idiolekti, vrz projavi na tajni jazici kako osnova za sociolekti i sli~no) t.e. ograni~eni kodovi {to se upotrebuvaat vo odnesuvaweto na poedinci i grupi vo strogo postaveni op{testveni situacii obuslove-ni od dadeni politi~ki okolnosti nalo`eni vo opredelen vremenski period.

Da napomeneme deka vakvi oddelni projavi osobeno se sre}avaat vo bogatiot folkloren materijal zapi{an od Marko Cepenkov, kako i od Kuzman [apkarev. ]e navedeme eden primer od tekstovite na [a-pkarev:

Stojana da go sle~am Ko `ena da go napraam = ’da mu go zemam oru`jeto’ Za da se razbere sodr`inata na ovie jazi~ni znaci, zasnovana vrz

soodvetna srednovekovna kognitivna metafora, treba da se ima predvid znaeweto i odnesuvaweto na srednovekovniot vitez (se slekuvalo i se oblekuvalo oru`je. sp, Tikve{ki zbornik: oble~e troe oru`ie) pa toa kognitivno scenario ~ija dinamika se prosleduva vo odnosite oblekuva – slekuva da se prenese vo drugo vreme, vrz drugi u~estvuva~i so drugi nameri i celi i da se postavi vo drugi okolnosti. Navedeniot primer od pesnata Stojan, Stana i Korun Kesexija go smetame za eden od po-starite primeri za sozdavawe socijalni grupi vrz kriminalna osnova i na socijalni dijalekti (argo) so konspirativna funkcija.

154

Mno`estvo primeri za sozdavawe socijalno obusloveni jazi~ni sredstva do opseg da sozdavaat registri (potsistemi) sre}avame vo pes-nata za Kuzman Kapidan zapi{ana od Kuzman [apkarev, zatoa {to:

- naveduva podatok za oformuvawe grupi lu|e vrz osnova na stan-dardizacija na nivnite reakcii po tipizirani aktuelni nastani;

- naveduva mno`estvo odnosi me|u poedinci so jasno naglasena in-dividualnost i grupi so jasno izrazena kolektivnost.

Vedna{ da ka`eme: - najprvo se raboti za op{testvena grupa koja pretstavuva edna od

prvite nacionalni projavi na obedinet otpor vo 19 vek, no i za drugi socijalni grupi {to se vklopuvaat i/ili otstapuvaat od vospostavenata op{testvena {ema;

- se raboti za odnosi vo koi poedincite se sre}avaat t.e. op{tat me|usebno samo zaradi edna edinstvena tema na razgovor i za grupi {to se obedinuvaat samo vrz edinstvena oblast na komunikacija i vo edna ista okolnost. (So drugi zborovi, vo navedenata ramka postoi jasno po-stavena vrska me|u u~estvuva~ite vo komunikacijata i me|u pripadni-cite vo grupata; nadvor od ramkata nitu u~estvuva~ite op{tat me|u sebe, ni pak postoi grupata. Nekoi od licata vo `ivotot se sre}avaat samo edna{ i komuniciraat samo vo edna op{testvena situacija na edna edinstvena tema. Ova se pra{awa koi denes spa|aat vo delovnata komu-nikacija. (Kolku za sporedba, da gi otvorime slednite situacii: toa e kako da bidete so nekogo intenzivno vo `ivotot kus period zaedno za-radi zaedni~ki interes, a od sledniot period da nemate nitu dobar den. Kognitivno ka`ano, se znaete samo zaradi edna rabota, zaradi dru-gi raboti - ne se znaete. Ili bihevioristi~ki: kako }e reagirate koga }e ve pobara lice za koe nikoga{ ne ste o~ekuvale deka }e vi se javi?).

Zbor-dva za pesnata za Kuzman Kapidan: taa spa|a vo grupata pes-ni od politi~kiot `ivot, ~ija osnovna cel bila da informira brzo i to~no za aktuelni nastani, no i da gi dokumentira vo kolektivnata me-morija.

Toa e reprezentativen tekst koj dava osnovni primeri za klu~ni-te pra{awa na etnografijata na govorot i na komunikacijata. (sporedi: Bernstein, B., Class, Codes, and Control. 3 Volumes, London, 1971–1975.) Ime-no, gi poso~uva prvite primeri za voveduvaweto na poedincite vo no-vosozdavanite op{testveni, op{testvenokulturni i op{testvenopo-liti~ki sredini no i na prisposobuvaweto na poedinecot kon sredini-te. Situacijata na inicijacija i na adaptacija na poedinecot e osobeno slo`ena, ako se ima predvid deka se raboti, vsu{nost, za mno`estvo me-|usebno isprepleteni op{testveni sredini koi funkcioniraat ili edna vo druga ili paralelno edna so druga, vo zavisen ili vo nezavisen odnos.

Jazi~nata analiza gi potvrduva prethodnite postavki i upatuva na op{testvenopoliti~ki registri {to se javuvaat istovremeno na re-

155

lativno mala teritorija i {to funkcioniraat preku ograni~eni jazi-~ni sredstva.

Da zaklu~ime: vo prvata faza na{a zada~a e izdvojuvawe na op{testvenite grupi formirani vrz opredelen obedinuva~ki krite-rium:

Nabrale mi se starcine, Od ona grat~e Ohricko Me|u sebe si zborveet: i na odnosite me|u u~estvuva~ite vo komunikacijata (brojot na

odnosite iznesuva vkupno 17): starcine – Xeladimbeg, Xeladimbeg – Mehmed-Alija (pismena komunikacija) Mehmed-Alija – Kuzman Kuzman – Xeladim-Beg Xeladim-beg – mezli~ot (sovetot) Kuzman – Kuzmanica Xeladim-beg – sejmeni (Turci-Kolunci) Kuzman – dru`ina *nepoznat izvestuva~ (vo tekstot metonimiski: Haber) – Osman Osman-Mura – Dervi{ Osman-Mura i Dervi{ - Adem Rogu{ka *Vrbjani (vo tekstot: parafrazirano od ona selo Vrbjani –

Kuzman Mitre Karaka{ - Kuzman Kuzman – Dervi{ begoj ohridski i Turci-Kolunci – Xeladimbeg Xeladim-beg – hanamata Hanamata – Kuzman Prvata faza ja opfa}a i jazi~nata analiza na razgovorite me|u

u~estvuva~ite, pri {to ja imame predvid nivnata strategija i taktika vo ostvaruvaweto na celite vo komunikacijata, preku procesite na inicijacija i adaptacija na jazi~niot izraz na idiolektot vo sociole-kt.

Koi se osnovnite sociolingvisti~ki osobenosti na mno`estvoto op{testvenopoliti~ki registri pretstaveni vo jazikot na Kuzman Ka-pidan?

Toa se ograni~eni kodovi zasnovani vrz principot na vnatre{na zabrana na odnesuvaweto so vgradeni mehanizmi na negacija i gradacija kako jazi~ni univerzalii na planot na sodr`inata i na planot na for-mata.

Negacijata i gradacijata se osobenosti na idiolektot na poedine-cot, a zabranata na sociolektot na grupata, pa komunikativnosta na te-kstovite proizleguva od ume{nosta za vklopuvawe na mehanizmite na negacijata i na gradacijata vo mehanizmot na vnatre{nata zabrana. So

156

toa se otvora prostor za indirektna komunikacija preku direkten go-vor.

Sozdavaweto registar vrz osnova na vmetnat idiolekt vo socio-lekt pretpostavuva semanti~ko razlo`uvawe na vnatre{nata zabrana vo komunikacijata.

Istoriski poglednato, principot na zabranata vo makedonskite tekstovi go sledime preku opozicijata ~ini/ne ~ini so vgradeno op{te-stveno ramni{te (sporedi: izlez od genetski vo op{testven kod: ne odi rano na voda). Razlo`uvaweto na zabranata, pak, se ostvaruva preku premin na poedinecot od edno op{testveno ramni{te na drugo:

Kako }e nie ~inime Kako }e nie praime Vsu{nost, principot na zabranata funkcionira na oskata na sin-

hronijata, pri {to gradacijata ja otvora perspektivata na kodot, a ne-gacijata ja ostvaruva elasti~nosta na kodot i gi opredeluva kognitiv-nite ramki na funkcionirawe na kodot vo prostorot i vo vremeto:

najkarakteristi~en primer: Kako da vleza krserdar? Ot ne e oro igrawe Ni mi je pesma peewe Tuk mi je glaa ginewe! vo prodol`enie: Ne }e si oda na kru{i, Tuk }e si oda na pu{ki Negacijata vklopena vo gradacija ja otvora temata za pogledot na

svetot od odnapred postavena to~ka koja slu`i kako kognitivno-reto-ri~ki voved vo temata na razgovor {to pretpostavuva premin od poni-sko na povisoko op{testveno ramni{te na zboruva~ot. Osnovna inter-pretacija:

Oroto i pesnata upatuvaat na situacii pred oformuvawe na ko-dot, zna~i, nema strogo vospostaveni odnosi (nema zabrana) me|u ele-mentite {to mo`at da oformat ograni~en kod (vo momentot na zabra-nata), a gineweto upatuva na voveduvawe na kodot.

Vo toj kontekst da dodademe: iskazot ne }e si oda na kru{i refe-rencijalno mo`e da ozna~uva mo{ne mal pat (mala relacija), na primer od domot do sopstveniot dvor, ili poznat pat po koj ~ovekot ~estopati odi, od doma do na sopstvenata niva, ili do poznato mesto, od doma do planina; metafori~no, preku mitskiot jazik, mo`e da go ozna~uva pat do `ena-qubovnica (samovila), no vo dva slu~aja ozna~uva strogo posta-veni op{testveni relacii, za razlika od iskazot tuk }e si oda na pu-{ki {to otvora mno`estvo relacii (pat vo nepoznato).

Vgradenite mehanizmi na negacija i gradacija vo kodot otvoraat pogled na znacite od prethodna pozicija, odnosno kodirawe na znacite po principot minus edno ili minus dve ramni{ta.

157

Spored na{eto istra`uvawe na sociolekti od ponov period, ovie mehanizmi gi sre}avame i vo frazeolo{ki izrazi (ova ne e ma~kina ka{lica) no i vo drugi registri so ~isto profesionalna orientacija odnosno so jasno naglasena orientacija na poedinecot kon profesijata: Ova ne e centar za stranski jazici (se odnesuva na Filolo{kiot fakul-tet, iskaz na prof. d-r Petar Atanasov), Ova ne e bife za kafe piewe (se odnesuva na Kongresniot centar, iskaz na vraboten vo Centarot).

Nekoi od primerite od pesnata Kuzman Kapidan i denes se upo-trebuvaat vo oddelni profesionalni registri vo ista ili vo posovre-mena verzija:

- Hatarot da n’ vi rasipam. - Ulefe jas ne mu sakam. (ulefe = plata, pari~en nadomestok) vo situacii pri sklu~uvawe dogovor. Mehanizmot na negacijata vo pesnavata za Kuzman Kapidan se javu-

va vo pove}e komunikaciski tehniki (postapki). Sporedi: - konstatacija preku negacija:Poarno da ne `ivime; - opis na lica preku negacija: Tie mi besa nemaet Tie na besa ne stojat; - procena na nastan preku negacija: Ot ne je oro igrawe Ni mi je pesma peewe; - iska`uvawe dejstvo preku negacija: Ne }e si oda na kru{i; - preporaka preku negacija: Rabota ne rasipfite; - regulirawe na odnosite me|u u~estvuva~ite: Tebe te Kuzman ne nao`vit Ni ti Kuzmana nao`vi{! Mehanizmot na negacija i denes e prisuten vo pove}e profesio-

nalni relacii, pred s¡, so funkcija na regulirawe na odnosite me|u u~estvuva~ite vo komunikacijata i so metafori~no zna~ewe koe upatu-va na referencijalnoto preku mehanizmot na gradacija.

158

159

Elena Stepanenko

ZA TEKSTOOBRAZUVA^KATA FUNKCIJA NA LEKSI^KOTO POVTORUVAWE

Sovremenite istra`uvawa na tekstot poka`uvaat deka tekstot se razgleduva od gledna to~ka na sintaksata i se karakterizira vrz osnova na baznite principi na spojnosta i celosta. Spojnosta i celosta na tekstot (koi mo`e da se definiraat kako sposobnost na tekstot da se zadr`uva misla vo tekot na iskazite) gi podrazbiraat kohezijata (povr-zuvaweto vo tekstot so pomo{ na jazi~ni sredstva), koherencijata (smislovnoto edinstvo na tekstot) i informativnosta (kako specifi-~en priznak na negovata komunikativnost). Na toj na~in, tekstot se tretira kako strukturno edinstvo na sodr`inata, formata i sredstvata na izrazot vo negovata celost. O~igledno e deka istra`uvawata vo ob-lasta na teorijata na tekstot imaat ne samo nau~no, tuku i prakti~no zna~ewe, otkrivaat mo`nosti za podlaboko izu~uvawe na stranskite ja-zici. Na primer, segmentacijata na tekstot, negovoto delewe na oddel-ni segmenti ovozmo`uva da se opredeli informativnosta na tekstot i dosta ~esto ovaa metoda se koristi vo preveduva~ki celi, osobeno vo pismen prevod. Od edna strana, vo procesot na preveduvawe razbirawe-to na oddelnite re~enici i iskazi vo golema mera zavisi od sodr`ina-ta na celiot tekst i od karakterot na tekstot kako celina. Od druga strana, kone~nata cel na preveduva~ot e sozdavaweto na vrzan tekst so ogled na kohezijata i koherencijata i site re{enija na preveduva~ot se donesuvaat imaj}i gi predvid ovie barawa.

Predmet na na{eto istra`uvawe e povtoruvaweto vo tekstot. Po-ve}eto istra`uva~i na ovaa materija se soglasuvaat deka povtoruvawe-to e univerzalno tekstoobrazuva~ko i kompozicisko sredstvo, koe{to izvr{uva razli~ni stilisti~ki i pragmati~ni zada~i (A. I. Anikin, E. Baйzikova, T. I. Silьman, Ю. A. Belь~ikov, G. G. Moskalь~uk, L. Mi-nova-\urkova i dr.). Kako eden od najva`nite na~ini na kohezijata, lek-si~koto povtoruvawe gi opredeluva osobenostite na strukturata na tekstot i negovoto vospriemawe. Na primer, ovoj priem na organizaci-jata na jazi~nite sredstva e mnogu zna~aen pri sozdavaweto na poetski-te tekstovi so lirska sodr`ina. Tekstoobrazuva~kata uloga na povto-ruvaweto na oddelnite leksemi, frazi, redovi, strofi vo kompozicija-ta na lirskite stihovi vo razli~ni jazici e obuslovena od specifikata na poetskiot `anr.

160

Vo poezijata na makedonskiot poet Aco [opov primerite od va-kov tip ne se retki i pretstavuvaat poseben interes za izu~uvawe i sporeduvawe. Aco [opov e fin stilist i prekrasen liri~ar. Negoviot poetski jazik e originalen i ednostaven, izrazen, to~en, funkcionalno ekonomi~en i istovremeno, slikovit. Negovata emocionalna, sugestiv-na lirika se potpira na asocijacii, na dopolnitelni semanti~ki kono-tacii i mo`e da predava menlivi du{evni sostojbi.

Kako primer, }e zememe edna poznata pesna od Aco [opov - „Vetrot nosi ubavo vreme° od istoimenata stihozbirka „Vetrot nosi ubavo vreme° (1957) i nejzinite dva prevoda na ruski jazik. Za prv pat pesnata be{e prevedena od A. [tejnberg i objavena vo 1963 godina pod naslov „Яrый veter prinosit vёdro° vo zbornikot „Poэtы Юgoslavii XIX-XX vv.° („Poetite na Jugoslavija vo XIX-XX v.°). Osven toa, ruska-ta publika e zapoznata so stihozbirkata od Aco [opov pod naslov „Ve-ter prinosit pogo`ie dni°, objavena vo 1964 godina. Vo ovaa kniga se vklu~eni stihovi od nekolku stihozbirki od Aco [opov, kako i od „Ve-trot nosi ubavo vreme° (1957). Na ~elo na stihozbirkata „Veter prino-sit pogo`ie dni° e izdvoena pesnata „Vetrot nosi ubavo vreme°, preve-dena od J. Levitanskij.

Za da bide ponagledno, }e ja navedeme pesnata vo celost i }e se obideme da go interpretirame poetskiot tekst, da ja analizirame nego-vata struktura, da gi pronajdeme povtoruvawata i da gi razgledame vrs-kite me|u niv.

Vetrot nosi ubavo vreme Vetrot nosi ubavo vreme. Vilnee, ja~i vo nas. Vetrot nosi ubavo vreme. Ubavoto e ubavo i pominuva. Ostanuva tagata. Ponekoga{ ona nè obzema poleka, legnuva vo na{ite o~i i gusto naplastena pogledot ni go smra~uva. Toga{ ne{to stra{no tegobno i bolno, ne{to golemo i na{e, nepojmlivo za drugite nè izma~uva. No nekoga{ tagata nè dokosnuva lesno kako trepetlika, kako izmaglina premre`ena nad `uberliva reka kraj koja stoime zagledani bescelno i nemo. Toga{ site predmeti prilegaat na skazna

161

pa velime: nevozmo`no, kolku e sè ubavo. Vetrot vilnee i ja~i. Vetrot nosi ubavo vreme.

Pesnata sodr`i 19 stihovi i se sostoi od 4 strofi. Na prv pogled,

pesnata ne pretstavuva posebni te{kotii za preveduvawe na ruski ja-zik. No toa e samo na prv pogled. Kako {to gledame, citiraniot tekst ima niza osobenosti (poetski i strukturni). Vo ovaa ubava, optimis-ti~ka vo svoja su{tina pesna, vo koja vpe~atlivo e izrazena tagata i idejata na povrzuvaweto na prirodata i ~ovekot, kompozicijata na tekstot zaedni~ki dejstvuva so negovoto jazi~no oformuvawe. Pred sè, po~etokot i krajot na pesnata (prvata i ~etvrtata strofa) prakti~no se sovpa|aat, se povtoruvaat, odnosno vo po~etokot i na krajot na tek-stot se sozdava simetri~en sintaksi~ki fon: (1) (4) Vetrot nosi ubavo vreme. Vilnee, ja~i vo nas. Vetrot vilnee i ja~i. Vetrot nosi ubavo vreme. Vetrot nosi ubavo vreme.

Povtoruvaweto na ovie stihovi ja akcentira, ja zbogatuva temata na tekstot iznesena vo naslovot, go povrzuva i go obedinuva tekstot. Osven toa, vo pesnata se povtoruva, se istaknuva eden klu~en zbor: ubavo. Zborot se povtoruva sedum pati: vo naslovot, na po~etokot i na krajot na pesnata, kako i vo sredniot del (vo srednite strofi): (2) (3) Ubavoto e ubavo i pominuva. Toga{ site predmeti prilegaat na skazna Ostanuva tagata. pa velime: nevozmo`no, kolku e sè ubavo. (…)

Zna~i, vo pesnata avtorot go fiksira istiot zbor, negovata vizu-

elna i sluhova forma, iako od gramati~ka gledna to~ka ovoj zbor vr{i razli~ni funkcii: na pridavka, na supstantivizirana pridavka, na pri-log. Leksi~koto povtoruvawe ja obezbeduva spojnosta, povrzanosta na tekstot ({to e bitno za vospriemawe na negovata celost), isto taka vr-{i ekspresivna, estetska i emocionalna funkcija, sozdava odreden ri-tam i intonacija na celiot tekst. Sodr`inata i formata na tekstot se nadopolnuvaat, zaemno se nadgraduvaat i tekstot mnogu ubavo i pronik-livo zvu~i na makedonski jazik. Interesno e da se zabele`i deka povto-ruvaweto na zborot ubavo vo originalot ne sozdava tavtologija. Vo vr-

162

ska so toa go delime misleweto na J. Lotman, koj istaknuva: „…strogo re~eno, povtoruvaweto, potpolno i bezuslovno, vo stihot voop{to ne e vozmo`no. Povtoruvaweto na zborot vo tekstot, kako pravilo, ne zna~i mehani~ko povtoruvawe na poimot. Po~esto toa svedo~i za poslo`ena, makar i zaedni~ka smislovna sodr`ina° [Lotman 1970: 158-159]. Anali-ziraniot tekst go potvrduva toa. Pri preveduvaweto na pesnata „Ve-trot nosi ubavo vreme° na ruski jazik trebalo da se ekspliciraat i da se zapazat eksponentite na smislata i formata na originalot, no toa se poka`alo dovolno te{ko poradi povtoruvaweto na leksemata ‘ubavo’.

Treba da se ka`e deka zborot ubav vo makedonskiot jazik ima {i-roko semanti~ko pole i na ruski jazik mo`e da se preveduva kako ‘krasivый’, ‘priяtnый’, ‘simpati~nый’, ‘horo{iй’, ‘dobroka~estvennый’, ‘prekrasnый’ i sli~no, vo zavisnost od kontek-stot. Ako zboruvame za vreme vo meteorolo{ka smisla, pridavkata ubav zna~i ‘son~ev, topol, jasen, vedar, prijaten’; na primer: ubava ve~er, ubav den, ubava esen. Izrazot ubavo vreme (kako vo na{iov slu~aj vo nas-lovot na pesnata) ne pretstavuva problem za preveduvaweto na ruski ja-zik, i vo ruskiot jazik se veli: horo{aя pogoda, prekrasnaя pogoda, яsnaя pogoda i sl.

Me|utoa, vo analiziranite prevodi naslovot „Vetrot nosi ubavo vreme° e preveden na razli~en na~in: „Яrый veter prinosit vёdro° (‘Vetrot (neskrotliv) nosi vedro vreme’) i „Veter prinosit pogo`ie dni° (‘Vetrot nosi ubavi denovi’). Vo semanti~ka smisla me|u ovie dve re~enici re~isi nema razlika. No od stilisti~ka gledna to~ka treba se ima predvid deka ako zborot pogo`iй, t.e. ‘ubav, jasen, vedar’ vo od-nos na vremeto e stilisti~ki neutralen, toga{ zborot vёdro vo ruskiot jazik e tradicionalno-naroden, se dobli`uva do arhaizam i privnesuva vo ruskiot literaturen jazik folkloren kolorit. Vo ruskiot jazik zborot vёdro vo sreden rod zna~i: ‘jasno, tivko, suvo, bezobla~no i vo-op{to - ubavo vreme, so vedrina na neboto’ i porano se upotrebuva{e kako samostojna jazi~na edinica. Na primer: Stoit vёdro (‘Vremeto e vedro’), Bog tu~u proneset i vёdro prineset (‘Gospod }e go odnese ob-lakot i vedro vreme }e donese’), Po nenastью vёdro (‘Po lo{oto vreme doa|a vedroto vreme’), Na serdce nenastьe, tak i v vёdro do`dь (‘Koga na srceto mu e lo{o vremeto, zna~i i pri vedro vreme vrne do`d’). Me-|utoa, denes mnogu retko mo`e da se ~ujat ovie izrazi, kako i: vedrennый (vedrый) denь; pogoda razvedrilasь (se razvedri) itn., dodeka vo sovremeniot makedonski literaturen jazik zborot vedar dosta ~esto se upotrebuva (i vo direktno zna~ewe: denot be{e vedar, pod vedro nebo, i vo prenosno zna~ewe: vedra misla i sl.).

Na{ata analiza poka`uva deka preveduva~ite se rakovodele od razli~ni principi, imaj}i gi predvid povtoruvawata vo naslovot, na po~etokot, na krajot i vo sredniot del na tekstot.

163

(1) Яrый veter prinosit vёdro (2) Veter prinosit pogo`ie dni Яrый veтeр пrinosiт vёdro, Veтer пrinosiт пogo`ie dni. Budiт v nas oтzvuk sтona, V nas on гudiт i kreп~aeт. Buйsтvuя, vёdro пrinosiт. Veтer пrinosiт пoгo`ie dni. Vёdro пrekrasno, no vёdro minueт, Prekrasnoe i prohodit prekrasno. osтaeтsя тoska, Osтaeтsя пe~alь, obvolakivaet nas postepenno, ohvatыvaя nezametno, v glubine na{ih glaz osedaet ona napolnяet glaza plastami i vzor zastilaet gustoй pelenoй i vzor na{ stanovitsя temnыm, ne naprasno. i tя`koe bremя, i smutnaя hvorь - V takie mgnovenья ~to-to do boli tosklivoe, ogromnыe, na{i, drugim neponяtnыe, - Чto-to ogromnoe, li~noe na{e, drugim nas istяzaюt. nedostupnoe der`it nas vlastno. Poroю toska nas legonьko {atnet, kak lesnuю osinku, No bыvaet poroй pe~alь legka, kak bыlinka, padet, kak tuman nad rekoю `ur~aщeй, i kasaetsя nas, slovno obla~ko nad rekoю, u kotoroй mы zamerli, glяdя bescelьno, bezglasno. u kotoroй stoim mы mol~a v zяbkoй teni. Vse togda nam ka`etsя prizra~nыm, skazo~nыm, strannыm i mы govorim: - Kak nemыslimo vse i prekrasno!.. Veтer sтoneт, яriтsя, Togda vse ka`etsя nam poho`im na skazku, Buйsтvuя, vёdro пrinosiт. i mы govorim: - Neveroяtno prekrasno! Veтer гudiт i kreп~aeт, Veтer пrinosiт пoгo`ie dni. (prevod od A. [tejnberg) (prevod od J. Levitanskij).

Mo`e da se napravi pretpostavka deka vo prviot prevod za preve-

duva~ot va`no bilo da se povtori zborot {to se pojavuva vo naslovot (ubavo vreme) i da se podvle~e negovata leksi~ko-gramati~ka vrska so naslovot. Re~enicata vo vtorata strofa Ubavoto e ubavo i pominuva se preveduva kako ‘Vёdro prekrasno, no vёdro minuet..’, t.e. ‘vedroto vreme e ubavo i pominuva…’. Vo originalot aktualiziranite tema i rema se izrazeni so to~noto leksi~ko povtoruvawe. Vo prevodot podmetot ubavoto (so ~lenskata morfema -to) se interpretira kako tema koja ne nosi nova informacija, bidej}i e svrzana so prethodniot tekst, t.e. so naslovot (Яrый veтer пrinosiт vёdro), a prilogot ubavo igra uloga na remata pri objektivniot zborored na aktuelnoto ras~lenuvawe na re~enicata i se preveduva kako prekrasno.

Vo drugata varijanta preveduva~ot demonstrira drug pristap kon originalot:

Veter prinosit pogo`ie dni. V nas on gudit i krep~aet. Veter prinosit pogo`ie dni. Prekrasnoe i prohodit prekrasno. Ostaetsя pe~alь,

164

(…) Togda vse ka`etsя nam poho`im na skazku, i mы govorim: - Neveroяtno prekrasno!

Rabotata e vo toa {to ubavoto vo re~enicata Ubavoto e ubavo i

pominuva leksi~ki, semanti~ki i gramati~ki oformuva ne{to {to mo`e da se karakterizira so apstraktnost, bidej}i se izrazuva so pomo{ na supstantivizacijata na pridavkata ubav vo formata za sreden rod. Supstantiviranata pridavka mo`e da predava sostojba na neopre-delenost, pretpostavenost. Strogo re~eno, ovde sogleduvame paradigma-ti~ko povtoruvawe na leksemata ubavo: se izmenuva morfolo{kata forma na zborot i vo izvesna mera se transformira negovata semanti-ka {to ovozmo`uva da se prenese pogolem obem na informacijata. Na toj na~in, kvalitativnata pridavka vo procesot na supstantivizacijata se pretvora vo apstraktnata imenka so op{ta estetska pozitivna ocena (ubavoto ‘пrekrasnoe’). Osven toa, preveduva~ot go izmenuva zna~eweto na re~enicata za da se dobli`i do efektot {to go sozdava povtoruvaweto vo originalot. Re~enicata Ubavoto e ubavo i pominuva se preveduva kako: Prekrasnoe i пrohodiт пrekrasno {to zna~i ‘Ubavoto i pominuva ubavo’, {to ne e sosema to~no od semanti~ka gledna to~ka.

Op{topoznato e misleweto deka preveduvaweto na poezijata e mnogu slo`ena rabota. Vo poetskiot prevod se dozvoluva pogolem broj transformacii otkolku vo drugi vidovi prevod i osobeno izrazito se projavuva individualnosta na preveduva~ot, negovoto slikovito mislewe. Vo makedonskiot jazik za poetskiot prevod ~esto se koristi opredelbata prepev (vnatre{nata forma na ovoj zbor se opredeluva po glagolot prepee (mak.), prepevati (srp.) 1. ‘propetь; spetь eщe raz’; 2. ‘sdelatь poэti~eskiй perevod, svobodnый perevod stihotvoreniя; peredelatь stihi, pesnю’). Retrospektivnata analiza na ruskite prepevi na pesnata od Aco [opov „Vetrot nosi ubavo vreme° poka`uva deka tie poseduvaat razli~ni funkcionalni mo`nosti za prenesuvawe na istata sodr`ina. Za da se povtori istiot zbor kako vo originalot, vo ruskiot prevod trebalo naslovot da se prevede kako ‘Veter prinosit prekrasnuю pogodu’, no ovaa varijanta ne bi odgovarala na intelektualnata i na emocionalno-ekspresivnata sodr`ina na tekstot i na negovite stilisti~ki osobenosti, na su{tinata na ka`anoto. I toa go potvrduvaat postojnite ruski prevodi. Spored na{e mislewe, naslovot „Veter prinosit pogo`ie dni° e popoeti~en, poto~en, poizrazen od naslovot „Яrый veter prinosit vёdro°. Pi{uvaj}i go referatot ne mo`evme da ne se obideme i nie da ja prepeeme pesnata. Naslovot go ostavivme, „Veter prinosit pogo`ie dni°. Se nadevame de-ka na{eto izlagawe }e inspirira novi raboti na ovaa tema.

165

Veтer пrinosiт пoгo`ie dni Veter prinosit pogo`ie dni. On buйstvuet, stonet v nas. Veter prinosit pogo`ie dni. Prekrasnoe - prekrasno i prohodit. Ostaetsя grustь. Pod~as ona ovladevaet nami tiho, Podstupit i, slovno pelena okutaet glaza, Zastelet temnotoй, i vzor na{ potuskneet. Togda pronzitelьnaя, tяgostnaя bolь, Чto-to bolь{oe, na{e, neponяtnoe drugim, Nas mu~aet, tomit. No poroю nam vzgrustnetsя - Osinovый listok kak budto nas kosnetsя, Mgloй tumannoй obernetsя nad `ur~aщeю rekoй. Mы stoim u toй reki - zavoro`enno, bez celi mol~a na vodu

glяdim. Togda nam ka`etsя vse skazkoй, I govorim: - Neveroяtno, kak vse prekrasno! Veter buйstvuet i stonet. Veter prinosit pogo`ie dni.

Лiteratura:

Anikin A.I. Upotreblenie odnokorennыh slov v predlo`enii. M. 1965. Baйzikova E. Vnutritekstovыe svяzi // Ob interpretacii hudo`estvennogo

teksta. Bratislava, 1981. Belь~ikov Ю.A. Stilistika i kulьtura re~i. M., 2002. Komissarov V.N. Sovremennoe perevodovedenie. M., 2002. Lotman Ю.M. Struktura hudo`estvennogo teksta. M., 1970. Lotman Ю.M. Analiz poэti~eskogo teksta: Struktura stiha. L., 1972. Minova-\urkova L. Stilistika na sovremeniot makedonski jazik. Skopje, 2003. Moskalь~uk G.G. Struktura teksta kak sinergeti~eskiй process. M., 2003. Silьman T.I. Zametki o lirike. L., 1975. Bolь{oй тolkovый slovarь russkoгo яzыka /Gl. red. S.A. Kuznecov. Sankt-

Peterburg, 2006. Dalь V. Tolkovый slovarь `ivogo velikorusskogo яzыka. V 4-h t. T. I: A–Z. M.,

1978 ; T. II: I–O. M., 1979.

166

Makedonsko-russkiй slovarь / R.P. Usikova, Z.K. [anova, E.V. Veri`nikova, M.A. Povarnicina; Pod obщ. red. R.P. Usikovoй i E.V. Veri`nikovoй. M., 2003.

Murgoski Z. Re~nik na makedonskiot jazik. Skopje: Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski°, 2005.

Re~nik na makedonskiot jazik so srpskohrvatski tolkuvawa / Red. Bl. Koneski. Sostavuva~i T. Dimitrovski, Bl. Korubin, Tr. Stamatoski. Skopje, 1994.

Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik / Glaven redaktor K. Koneski. Red. Sn. Velkovska, K. Koneski, @. Cvetkovski. T. I. A–@, Skopje, 2003; T. II. Z–K, Skopje, 2005.

Poэты Юgoslavii XIX-XX vv. Perevodы se serbohorvatskogo, slovenskogo i

makedonskogo. M., 1963. [opov Aco. Izbor od poezijata. Izbor i predgovor R. Siljan. Skopje, 1987. [oпoв Aco. Veter prinosit pogo`ie dni. Perevod s makedonskogo. M., 1964.

167

SODR@INA NAUЧNA KONFERENCIJA

- LINGVISTIЧKA SEKCIJA MAKEDONSKIOT GLAGOL VO BALKANSKI KONTEKST .......................... 5 Boris Markov GLAGOLSKITE SUFIKSI -SA, -ISA I -OCA BO BALKANSKITE SLOVENSKI JAZICI................................................................................................. 7 Vlo|imje` Pjanka STRUKTURATA NA MAKEDONSKITE VTORIЧNI NESVR[ENI GLAGOLI VO SPOREDBA CO DRUGITE SLOVENSKI JAZICI .............. 19 Natalija Prasolova SEMANTIKA SVЯZOЧNOGO GLAGOLA SUM V BINOMINATIVNЫH PREDLO@ENIЯH MAKEDONSKOGO ЯZЫKA.................................................. 33 Iskra Panovska-Dimkova SLIЧNOSTI I RAZLIKI ME\U HABITUALNATA I MULTIPLIKATIVNATA VIDSKA KONFIGURACIJA ........................... 41 Qudmila Mirto NAЧINOT NA IZNENADENOST VO ALBANSKIOT JAZIK I IZRAZNITE JAZIЧNI SREDSTVA VO MAKEDONSKIOT JAZIK......... 47 Valentina Nestor ODNOSOT NA POMO[NITE GLAGOLI SUM I IMA VO ANALITIЧKITE KONSTRUKCII VO MAKEDONSKIOT I VO ALBANSKIOT JAZIK............................................................................................... 53 Lidija Arizankovska SISTEMOT NA GLAGOLSKITE VREMIWA VO MAKEDONSKIOT JAZIK NASPREMA SLOVENE^KIOT I DRUGITE JU@NOSLOVENSKI JAZICI................................................................................ 59 Goce Cvetanovski TIPOVI PLUSQUAMPERFECTUM VO SKOPSKOBLATSKIOT I VO ZAPADNOPRESPANSKIOT GOVOR (FORMALEN I FUNKCIONALEN OPIS)............................................................................................................................... 67 Lidija Tanturovska ZA GLAGOLSKITE FORMI VO ZAKONODAVNO-PRAVNIOT POTSTIL ........................................................................................................................ 79 Ubavka Gajdova ]E-KONSTRUKCIITE I ITERATIVNOSTA .................................................. 89

168

KONGRUENCIJATA BO MAKEDONSKIOT JAZIK ................................................................................. 99 Emilija Bojkovska NEKOI SLU^AI NA SOGLASUVAWE ME\U PODMETOT I PRIROKOT PRI KUMULACIJA .................................................................................................. 101 Elena Petroska KONGRUENCISKATA HIERARHIJA I KOLEKTIVNITE IMENKI VO MAKEDONSKIOT JAZIK ...................................................................................... 105 Simon Sazdov ZA SOGLASUVAWETO PO ROD I PO BROJ ME\U PODMETOT I PRIROKOT VO MAKEDONSKIOTJAZIK ....................................................... 113 Volf O{lis MAKEDONSKIOT JAZIK I KULTURA POD BUGARSKATA OKUPACIJA 1941-1944 GODINA ......................................................................... 121 Maks Valstrom GRAFEMIKA KONIKOVSKOG EVANĐELJA U USPOREDBI S DRUGIM MAKEDONSKIM TEKSTOVIMA PISANIM GRČKIM PISMOM......................... 131 SPOJNOST HA TEKCTOT........................................................................................ 139 Natalija Boronikova LEKSI^KO-GRAMATI^KA ORGANIZACIJA NA LI^NIOT PROSTOR VO MAKEDONSKIOT JAZIK .......................... 141 Ma}ej Kavka OSNOVNITE POKAZATELI NA „SPOJNOSTA° VO MAKEDONSKIOT JAZIK - ANAFORSKATA FUNKCIJA NA ^LENOT ................................... 147 Dimitar Pandev OP[TESTVENOPOLITI^KI REGISTRI VO MAKEDONSKIOT JAZIK VO 19 VEK ......................................................... 153 Elena Stepanenko ZA TEKSTOOBRAZUVAЧKATA FUNKCIJA NA LEKSIЧKOTO POVTORUVAWE ......................................................................................................... 159

XXXV NAU^NA KONFERENCIJA - lingvistika na XLI me|unaroden seminar za makedonski jazik,

literatura i kultura

Redakcija: Emilija Crvenkovska, glaven urednik

Tomislav Trenevski, lektor Blagica Veljanovska, sekretar

Koordinator: Tomislav Trenevski

Korektura: Tomislav Trenevski

Kompjuterska obrabotka: Akademski pe~at

Predna korica: Чetvoroevangelie na manastirot Slep~e, XVI vek

Zadna korica: Inicijal M od Radomiroviot psaltir, XIII vek

Pe~ati: Akademski pe~at - Skopje

Tira`: 250