Naše delo / Remont 2008 Naša varnost / Prometna varnost v ... sredisce/2008-1... · Intervju Duπan ©kaliËki ... portalom želimo naše komuniciranje z zunanjimi javnostmi

Interno glasilo druæbe Lafarge Cement d.d. N ° 01 — M A R E C 2 0 0 8

Po

štn

ina

pla

Ëa

na

pr

i P

oš

ti 1

42

0 T

rb

ov

lje

ISS

N 1

85

4-2

816

Naše delo Mletje cementa

Naše delo / Interno usposabljanje o alternativnih gorivih

Naše delo / Remont 2008

Naša varnost / Prometna varnost v Lafarge Transportu

Naše delo Varnost pri delu

Naše povezave Otroci rišejo

Intervju Duπan©kaliËki

Mat

eja

Lebi

Ë, 4

. raz

red,

O©

Trb

ovlje

Mat

eja

Lebi

Ë, 4

. raz

red,

O©

Trb

ovlje

Mat

eja

Lebi

Ë, 4

. raz

red,

O©

Trb

ovlje

LC Tim Marec08 3.indd 1LC Tim Marec08 3.indd 1 3/18/08 10:09:23 AM3/18/08 10:09:23 AM

2 LC Tim - Marec 2008

uvodnik

Sedaj, ko berete ta uvodnik, smo že krepko zakorakali v leto 2008. Upam, da je bilo lansko leto eno tistih lepih in spominjanja vrednih, hkrati pa vam želim, da bi se letošnje odvijalo po vaših naËrtih in priËakovanjih. Meni bo preteklo leto zagotovo ostalo v spominu, saj sem s tem, ko sem se vam pridružil, obrnil list v popolnoma novo poglavje v svojem poslovnem življenju.

Leto, ki je za nami, je bilo v Sloveniji rekordno po porabi cementa, kar kaže, da gospodarski cikel v Sloveniji še nikoli ni bil na tako visoki ravni. Dinamika, ki se zaËne v gradbeništvu z gradnjo cest, stavb, domov in drugih objektov, namreË sproža valove naložb tudi v drugih panogah, zato priËakujemo živahno gospodarsko rast tudi v prihodnje.

V Lafarge Cementu smo lahko ponosni na naš prispevek k temu napredku, saj je bilo lansko leto tudi za nas izjemno tako po proizvodnji kot tudi po prodaji cementa. Še nikoli v naši 131-letni zgodovini nismo oskrbeli slovenskega trga s tolikšnimi koliËinami cementa. A Ëe smo lani proizvedli najveË cementa, odkar obstaja cementarna v Trbovljah, naši vplivi na okolje še nikoli niso bili tako omejeni in daleË pod zakonsko dovoljenimi mejami.

K temu je botroval uspešno konËan okoljski program, ki je našo tovarno uvrstil med najËistejše cementarne v Evropi. V to so se lahko prepriËali tudi številni pomembni gostje, ki so nas obiskali v zadnjem Ëasu. Naj omenim le odžveplevalno napravo in Ëistilno napravo za dušikove okside kot dve naši najpomembnejši pridobitvi na podroËju zmanjševanja vplivov na okolje.

Vendar se ne smemo ustaviti na tej toËki. In se tudi ne bomo. Naš pogled je uprt v prihodnost, da pravoËasno predvidimo izzive, ustrezno ukrepamo in se prilagodimo. Z neprestanimi vlaganji v tehnološko modernizacijo proizvodnje in s sodobnimi merilnimi napravami bomo skrbeli, da bodo vsi parametri našega delovanja na najnižji možni ravni vplivov na okolje in krepko pod mejami, kot jih predpisuje okoljska zakonodaja.

Pri ohranjevanju zdravega okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja bomo uspešnejši in uËinkovitejši, Ëe ne bomo sami. »e se nam bodo pridružili tudi druga lokalna podjetja, naši partnerji, lokalna skupnost in, ne nazadnje, Ëe nas boste podprli tudi vi, zaposleni, bomo po poti trajnostnega razvoja hodili skupaj, saj vsak posameznik prispeva, ampak samo skupaj smo lahko uspešni.

Iztok Virant


Marec 2008 - LC Tim 3

kazalo št. 01

LC Tim - interno glasilo druæbe Lafarge Cement, d.d., letnik: 2008, številka: 1 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.d., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 565 24 13; e-pošta: [email protected] / Odgovorna urednica: ©pela Malovrh, uredniški odbor: Iva DominkoviË, ©pela Malovrh, Desanka PetriË, Andrej Sopotnik, Gregor UraniË, Petra KajiË / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.d. / Jezikovni pregled: Lidija Jurman / Produkcija: Imelda Ogilvy / Tisk: S-print, d.o.o. / Glasilo izhaja Ëetrtletno v nakladi 900 izvodov. / ISSN 1854-2816

Vse pravice pridræane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli naËin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugaËe, brez predhodnega pisnega dovoljenja druæbe Lafarge Cement, d.d.

Mletje cementa

Cementarna Claudon Works

Zasavski otroci rišejo

Košarkarski klub Trbovlje

Naš partner

4

6

9

10

11

14

19

20

21

22

NoviËke

IntervjuDušan ŠkaliËki

Model kompetenc

Prometna varnost

Varnost pri delu

Otvoritev programa Global Awards na 3. mednarodnem arhitekturnem bienalu, ki ga je sponzoriral LC



našeokolje

NoviËkeObišËite prenovljeni spletni strani www.lafarge.si in www.lafarge.com

V Lafarge Cementu smo naredili korak naprej za boljše komuniciranje in sodelovanje z našimi kupci, lastniki, zaposlenimi, lokalno skupnostjo in drugimi. Prenovili smo našo spletno stran www.lafarge.si. Spletno komuniciranje namreË postaja vse pomembnejše v sodobnem naËinu komuniciranja, saj uporaba spleta skokovito narašËa. Tudi v Lafarge Cementu se tega zavedamo, zato smo veliko pozornost namenili oblikovni in vsebinski strukturi novega spletnega nastopa, ki je v prvi vrsti usmerjen k uporabniku spletnih strani. Z novim spletnim portalom želimo naše komuniciranje z zunanjimi javnostmi narediti kar se da uËinkovito in transparentno. Tudi v prihodnje se bomo z rednim in ažurnim objavljanjem novic trudili, da bo spletna stran aktualna in zato našim uporabnikom zanimiva in koristna. Na spletni strani lahko tako najdete tudi meseËne emisijske podatke.

SporoËite nam, kakšne se vam zdijo naše nove spletne strani. Vaše mnenje je nadvse dobrodošlo!

Nekateri ste najbrž že opazili, da je svoje spletne strani prenovil tudi Lafarge. Nove spletne strani si lahko ogledate na www.lafarge.com.

Med 101 najboljπimi slovenskimi delodajalci tudi Lafarge Cement

»asopis Dnevnik je skupaj z nekaterimi partnerji z lanskim oktobrom vzpostavil nov medijsko-raziskovalni projekt Zlata nit, ki vkljuËuje tudi izbor najboljših zaposlovalcev v Sloveniji. Konec februarja je Dnevnik objavil lestvico 101 najboljšega zaposlovalca, na katero se je uvrstil tudi Lafarge Cement. Izbor Zlata nit se bo zakljuËil v aprilu 2008 s podelitvijo priznanj Zlata nit za leto 2007. Komisija je pri izboru poleg zagotavljanja socialne varnosti zaposlenim upoštevala še dve merili: omogoËanje uresniËevanja talentov in premišljeno vodenje zaposlenih, ki se odraža v skupnem uspehu.

Info Online - tedenske novosti Skupine Lafarge od februarja dostopne vsem zaposlenim z e-naslovom

Že vrsto let Skupina Lafarge objavlja tedenski spletni interni Ëasopis Info Online, v katerem se osredotoËa na visoko kakovostne in poslovno usmerjene zgodbe ter primere dobre prakse, ki jih posredujejo zaposleni v Skupini. Doslej so Ëasopis prejemali samo zaposleni, naroËeni nanj. Trenutno ima Info Online 12.000 naroËnikov in vsak teden se jih vpisuje še veË.

Te informacije tako predstavljajo veliko priložnost za promocijo vseh pobud prek elektronske pošte za vse zaposlene z elektronskim naslovom. Zato bodo od 14. februarja letos vsi zaposleni Lafargea z elektronskim naslovom vsak petek prejeli Info Online, obËasno pa tudi novice Stop Press. V februarju ste s prvo novico Stop Press prejeli objavo letnih rezultatov Skupine Lafarge.

S temi elektronskimi objavami ima vsak zaposleni priložnost, da je neposredno "priklopljen" na novice Skupine in redno prejema informacije.

Info On Line in vËasih Stop Press vsebujeta povezave k zgodbam, ki se nahajajo na Lafargeevem intranetu L.O. Za vstop na intranetno stran L.O. pa potrebujete geslo. »e gesla še nimate, se obrnite na naš IT oddelek, ki vam bo pomagal naprej.



našeokolje

Obisk francoske veleposlanice in varuhinje Ëlovekovih pravic v Lafarge Cementu

Na pobudo francoskega veleposlaništva je 25. februarja 2008 Zasavje obiskala francoska veleposlanica Chantal de Ghaisne de Bourmont. Dopoldne se je sestala z vodstvom Lafarge Cementa, popoldne pa z zagorskim županom Matjažem Švaganom in predstavniki društva Eko krog. Namen njenega obiska je bil predvsem spoznati Zasavje in teme, povezane z njim, zlasti pa tiste, ki so povezane z okoljevarstveno problematiko.

Veleposlanica je pogovore oznaËila za uspešne, dodala pa je, da bo treba vložiti še veliko truda v pogovore med cementarno in lokalno skupnostjo. Pohvalila je Lafarge Cement za njegov velik vložek v zmanjševanje vplivov na okolje, odkar je trboveljsko cementarno prevzela francoska multinacionalka.

Francoska veleposlanica Chantal de Ghaisne de Bourmont

Kot je napovedala, je konec februarja našo cementarno obiskala tudi varuhinja Ëlovekovih pravic Zdenka »ebašek Travnik. In sicer je bila trboveljska obËina tretja po vrsti, ki jo je obiskala varuhinja. Varuhinjo smo seznanili z našimi prizadevanji na podroËju varovanja okolja, ogledala si je kontrolno sobo in izvedbe meritev izpustov. "Lafarge cement je pokazal tudi skrb za varnost zaposlenih in delavcev, za njihovo izobraževanje, prej odprte hale pa so spremenili v zaprte in tako pripomogli k Ëistejšemu okolju.

V zasavski regiji je veliko onesnaževalcev in pogrešam podatke o vseh onesnaževalcih," je na svojem obisku dejala varuhinja in dodala, da je po njeni oceni Lafarge Cement izboljšal svojo okoljevarstveno politiko.

Varuhinja Ëlovekovih pravic med ogledom naπe cementarne

Lafarge Cement sponzor 3. mednarodnega arhitekturnega bienala

V Ljubljani je od 4. do 18. marca potekal 4. Mednarodni arhitekturni bienale Ljubljana na temo Sodobni geto. Na razliËnih lokacijah v Ljubljani se je predstavilo veË kot 30 svetovno znanih ustvarjalcev iz sveta arhitekture, urbanizma, mode, teorije in fi lma. Na uglednem bienalu je sodeloval tudi Lafarge Cement, in sicer kot sponzor prestižne svetovne arhitekturne nagrade za trajnostno arhitekturo.

Podpora nagradam za trajnostno arhitekturo gre z roko v roki z Lafargeevo strategijo trajnostnega razvoja in tesnega sodelovanja z arhitekti, ki se na primer odraža v projektu Greenhouse. Namen projekta Greenhouse je sicer preprost, a zelo pomemben: Lafarge želi odkrivati naËine, kako zgraditi bivalne prostore z najmanj odpadki; iz katerih materialov naj jih zgradimo, da bi kar najmanj obremenjevali okolje; kako jih narediti Ëim bolj ekološke in energetsko varËne.

Lafarge je za bienale prispeval tudi dva dokumentarna fi lma, in sicer Hypergreen sustainable construction takes to skies Lafarge Group in Artefactory.



našiljudjeintervju

Letošnje leto je za Dušana ©kaliËkega, vodjo vzdræevanja v Lafarge Cementu, jubilejno, saj je v trboveljski cementarni zaposlen æe okroglih 30 let. Ves ta Ëas se ukvarja z vzdræevanjem. Skozi æivljenje pa ga spremlja še ena stalnica - æe od malih nog je namreË zaËaran s košarko …

Za seboj imate torej æe leta zavidljivih izkušenj v trboveljski cementarni. V bistvu je to vaša prva sluæba. Zakaj ste se zaposlili v takratni Cementarni Trbovlje?Po konËani strojni tehniËni šoli sem se vpisal na študij strojništva, vendar sem se med tem zaposlil. Leta 1978 so mi v trboveljski cementarni ponudili redno zaposlitev, priloænost pa sem seveda pograbil. S študijem sem nadaljeval ob delu in pozneje diplomiral na drugi stopnji iz upravljanja proizvodnih procesov.

Kakšni so bili torej vaši prvi koraki v cementarni?ZaËel sem davnega leta 1978 (smeh). Najprej sem bil tehnolog strojnega vzdræevanja, leta 1988 pa sem prevzel vodenje TOZD Vzdræevanje in transport in to delam še danes.

Torej je vzdræevanje vaše podroËje æe od samega zaËetka vaše karierne poti. Se je v vseh teh letih vzdræevanje kaj spremenilo?Ogromno se je spremenilo. Predvsem so spremembe vidne v razmišljanju nas zaposlenih v vzdræevanju, saj si prizadevamo Ëim hitreje in kakovostno opraviti delo. VeËjo pozornost namenjamo varstvu pri delu in ekologiji, ekonomiËnosti opravljanja del in dodatnemu vzdræevanju. Odkar je cementarno prevzel Lafarge, je ta trend še bolj poudarjen. Zavedati se moramo, da je Lafarge svetovna multinacionalka, ki je odliËno organizirana, zato v cementarne, ki jih je prevzela, uvaja nov, boljši naËin dela, ki je v tujini æe uteËen. Kljub vsem spremembam pa je osnovni namen vzdræevanja ostal enak, tj. skrbeti za Ëim bolj nemoten potek dela.

Nam lahko zaupate, katera izkušnja je najbolj zaznamovala vašo kariero?Moj najveËji izziv je bil prevzem vodenja TOZD Vzdræevanje in

transport, ki je v tistem Ëasu zaposloval 160 delavcev. Imel je svoj sindikat in delavski svet, glede na mojo mladost je bila ta naloga dokaj zahtevna.

Koliko ljudi pa je danes zaposlenih v vašem oddelku?V vzdræevanju je trenutno 42 zaposlenih, pri Ëemer naj poudarim, da je njihova izobrazbena struktura precej visoka, medtem ko je v servisnem oddelku 24 zaposlenih.

Zakaj je vzdræevanje sploh pomembno in kako vodite vzdræevanje v Lafarge Cementu?Ne samo v Lafarge Cementu, ampak v celotni Skupini Lafarge je vzdræevanje zelo pomembno. Proizvodnja cementa je namreË procesna industrija, ki ne zahteva le dobro usposobljenih proizvodnih delavcev, paË pa tudi vzdræevalce, da skrbijo za Ëim bolj nemoten potek dela. Lafarge Cement je vpeljal standarde za vse poslovne in tehniËne funkcije, med njimi tudi za vzdræevanje - imenujemo jih kazalci uspešnosti poslovanja ali na kratko KPI (angleško - Key Performance Indicators). Ti kazalci so primerljivi za vse cementarne po svetu, zato lahko v vsakem trenutku preverimo, kje smo v primerjavi z drugimi v svetu.

Kam lahko torej uvrstimo Lafarge Cement, Ëe ga primerjamo z drugimi podjetji?V zadnjih dveh letih so se naši kazalci bistveno izboljšali, tako da smo trenutno med uspešnejšimi v svetu.

Katere so kljuËne naloge vzdræevanja oziroma kakšne so vaše obveznosti?Med moje kljuËne naloge sodi organiziranje del v vzdræevanju, ki zahteva, da se dela opravijo Ëim kakovostneje, Ëim varneje, v Ëim krajšem Ëasu in seveda v okviru fi nanËnih sredstev, ki jih imamo na voljo. Poleg vsakodnevnih rednih tehniËnih sestankov in usklajevanja dela med oddelki naš oddelek sodeluje tudi pri naËrtovanju in izvedbi naloæb, pri posodobitvah ipd. Odgovoren sem tudi za delo servisnega oddelka, hkrati pa sem tudi namestnik vodje tovarne oziroma tehniËnega direktorja. Skratka, obveznosti imam precej, moj delavnik pa - tako kot delavnik veËine menedæerjev v trboveljski cementarni - presega osem ur na dan.

Vodja vzdræevanja, ki je tudi navdušen košarkar Intervju z Dušanom ©kaliËkijem



našiljudjeintervju

Duπan ©kaliËki

Katera dela na podroËju vzdræevanja ste opravili v preteklem letu in katera bi izpostavili kot najpomembnejša?Poleg rednega remonta, ki ga ponavadi opravimo v januarju, smo lani najveË pozornosti posvetili obratovanju mlina surovine, ki je bil v dokaj slabem stanju. Ob tedenskih naËrtovanih zastojih je bilo treba zagotoviti vzdræevalna dela, ki so zagotavljala obratovanje do letošnjega remonta.

Redni remont ste konËali konec februarja. Kako ocenjujete opravljeno delo? Ste uspeli opraviti vse, kar ste naËrtovali? Res je, konËali smo ga konec februarja, in sicer dva dneva pred zadanim rokom. »eprav je bilo delo zelo obseæno, smo poleg naËrtovanih del opravili še nekaj dodatnih. Ob tem moram povedati, da proraËun, ki ga imamo na voljo, ne zajema izvedbe vseh del, ki bi si jih sami æeleli opraviti. Kakšno stvar je zato treba prestaviti tudi v naslednje leto.

Na kaj morate biti pri remontu še posebej pozorni, da je uspešno izveden?Na podlagi inšpekcijskih pregledov, ki jih predhodno opravijo moji sodelavci, pripravimo naËrt remontnih del, v katerem natanËno opredelimo posege na doloËenih napravah, Ëasovnico poteka del, število izvajalcev, ki jih potrebujemo, ter seveda stroške dela.

Posebno pozornost namenimo kljuËnim strojem in napravam. Pri sami izvedbi pa moramo zagotoviti, da so dela izvedena kakovostno ter da je zagotovljeno Ëim bolj tekoËe delovanje strojev in naprav do naslednjega remonta. Skratka, kakovostna inšpekcija, kakovost vgrajenih delov v stroje in naprave, kakovostni izvajalci del ter ne nazadnje ugodne vremenske razmere so dejavniki, ki vplivajo na uspešnost remonta.

Kakšne cilje pa ste si zastavili na podroËju vzdræevanja v prihodnje? Katere prednostne naloge vas še Ëakajo?Glavni cilj je zagotovo zagotavljanje brezhibnosti tehniËnih sredstev, saj je to povezano tudi z ekonomiko poslovanja. Želim si, da bi nekatere KPI-kazalce še izboljšali in da bi bili delavci, ki delajo v mojem obratu, zadovoljni, saj se njihovo zadovoljstvo zagotovo odraæa v uspešno opravljenem delu.

Kako torej ocenjujete delo vašega oddelka?Delo mojega oddelka je dobro, na kar kaæejo kazalci, s katerimi merimo uspešnost, saj so ti iz leta v leto boljši. Vendar pa menim, da imamo še rezerve, ki bi jih lahko uporabili.

In kako nameravate izkoristiti te rezerve?Eden od naËinov je v celoti vpeljati raËunalniški program MAXIMO, ki smo ga zaËeli uvajati lani in nam pomaga pri vzdræevanju del. Poleg tega stremimo k izvajanju celovitega produktivnega vzdræevanja (TPM), sam pa si æelim, da bi v bliænji prihodnosti "pomladili" vzdræevalce v strojnem in elektro oddelku.

Znano je, da si v Lafarge Cementu prizadevate za souporabo alternativnih goriv v proizvodnji cementa. Kaj to pomeni za vaš oddelek?Res je, priËakujemo dovoljenje za uporabo alternativnih goriv, ki naj bi ga dobili v kratkem. Za vzdræevalce to pomeni le dodatno delo in pa seveda višje stroške, ki pa se, Ëe pogledamo proizvodnjo v celoti, z uporabo alternativnih goriv še vedno zniæajo. »e æelimo delovati in obstati na trgu, moramo zniæevati proizvodne stroške, kar naša konkurenca æe izvaja, zato je uporaba alternativnih goriv nujna. To moram poudariti.

Vaš delavnik vam ne dopušËa veliko prostega Ëasa. Pa vendar, kot smo slišali, ste navdušen košarkar, celo Ëlan predsedstva košarkarskega kluba Hrastnik. Kdaj, kako, zakaj košarka?(smeh) Da, še vedno sem navdušen nad to igro, s katero sem se zastrupil v mladosti. Igral sem v mlajših kategorijah v Rudarju iz Trbovelj. Pozneje, ko sem se preselil v Hrastnik, pa smo v zaËetku osemdesetih let "oæivili" košarkarski klub, ki sedaj æe vrsto let uspešno tekmuje v 1.B slovenski ligi. Sicer sem Ëlan predsedstva kluba, z igranjem košarke pa bom verjetno prenehal. Pred letom dni in pol sem si namreË na tekmi hudo poškodoval koleno, kar mi prepreËuje nadaljnje košarkarske aktivnosti.



našedelo

Uspešno smo konËali letošnji remontLeto 2007 je bilo z vidika vzdrževanja povpreËno. Zastojev je bilo sicer manj od predvidenih, vendar pa je bila zanesljivost obratovanja pod planiranimi 96,4 % (RF). Eden od razlogov za to odstopanje so bile težave z mlinom surovine; kakovost obložnih plošË je bila namreË izredno slaba, tako da so bili veËkrat potrebni zastoji za popravilo. Nekaj težav smo imeli tudi z obratovanjem hladilca klinkerja, ki pa smo jih uspešno odpravili. Zato smo v letošnjem remontu posvetili posebno pozornost obnovi mlina surovine in hladilca klinkerja.

Menjava plošË v mlinu cementa

Priprave za letošnja remontna dela so se zaËele marca lani, ko smo doloËil primarne naloge, ki jih bo treba izvesti v remontu. Po sprejetju proraËuna za leto 2008 smo pripravili tudi podrobne plane (MS project) za izvedbo del.

Glede na tržne razmere smo del letnih vzdrževalnih del na nakladalni postaji zaËeli že 21. decembra 2007 in jih konËali 3. januarja 2008, s Ëimer smo omogoËili nemoteno odpremo cementa. PeË za proizvodnjo klinkerja pa smo ustavili 5. januarja letos. Po konËanem ËišËenju strojev in naprav smo zaËeli z obnovo vseh vitalnih delov strojne in elektriËne opreme, ki je vkljuËevala:• obnovo primarnega (ESCH) in sekundarnega (IZ II) drobilca,• obnovo transportnih naprav,• obnovo mlina surovine - kompletne nove obloge koles in

mlevne sklede,• zamenjavo rotorja mlina surovine,

• zamenjavo vstopnih in izstopnih segmentov peËi KHD, ultrazvoËne meritve podpornih koles,

• menjavo zraËnih topov in loput po izmenjevalcu,• obnovo hladilca in drobilca klinkerja,• obnovo vseh elektrofi ltrov,• obnovo pnevmatskih vreËastih fi ltrov,• zamenjavo mazalnih agregatov v mlinu cementa,• delno zamenjavo obložnih plošË v mlinu cementa,• obnovo transportnih naprav za klinker in cement,• obnovo pakirk in paletizerja na nakladalni postaji,• obnovo transportnih korit in naprav za polnjenje cementa ter• revizijo vseh visokonapetostnih motorjev.

Ob kontroli izvajanja del smo veliko pozornost namenili varstvu pri delu, ki je bilo za razliko od prejšnjih let na precej višji ravni kljub nekaterim težavam, predvsem s podizvajalci.

Za letošnji remont je bilo angažirano zelo veliko število zunanjih izvajalcev, predvsem iz Zasavja, saj zaradi obsežnosti vsega planiranega dela nismo zmogli izvesti z domaËimi delavci. Vsa dela, tako planirana kot dodatna, so bila konËana dva dni pred rokom, k Ëemu so vsekakor pripomogle tudi ugodne vremenske razmere.

PeË smo zaËeli ogrevati 5. februarja 2008, Ëas pa bo pokazal, v kolikšni meri so bila dela izvedena kakovostno.

Dušan ŠkaliËki

Menjava obložnih plošË sklede in mlevnih koles mlina surovine



našedelo

Spoznajmo priËakovanja odjemalcev

Tako Skupina Lafarge kot tudi naše podjetje smo si kot prednostno nalogo v svoji viziji zastavili cilj: postati najbolj zaželen dobavitelj našim kupcem, najbolj zaželen delodajalec našim zaposlenim, najboljši partner naši lokalni skupnosti in najboljša naložba za naše delniËarje. To vizijo lahko uresniËujemo samo tako, da vsak naš zaposleni pri svojem delu: pozna in izpolnjuje priËakovanja svojih notranjih in zunanjih odjemalcev

Zaposleni, ki ima to kompetenco visoko razvito, pozna kljuËne skupine odjemalcev (kupci, dobavitelji, sodelavci v svojem in v drugih oddelkih, druga javnost) ter njihova priËakovanja in potrebe. Sprašuje, posluša in pridobljene informacije uporablja za izboljševanje odnosa ali izboljševanje naših izdelkov in storitev. UËinkovito in korektno komunicira z obstojeËimi in potencialnimi odjemalci - našimi kupci ali drugimi sodelavci. Pri svojem delu deluje tako, da ima v mislih vedno svojega odjemalca (notranjega ali zunanjega). Z odliËnim izvajanjem aktivnosti, storitev, nalog pridobiva zaupanje za poslovno sodelovanje in stalno neguje vzpostavljene vezi na razliËnih ravneh. Prepoznava nove potrebe, zahteve in priËakovanja odjemalcev in išËe optimalne rešitve za njihovo zadovoljevanje.

Vedenjski slogi - pokazatelji za ugotavljanje razvitosti te kompetence pri posamezniku - so, da posameznik:• s svojim delom prispeva k zadovoljstvu zunanjih in notranjih

odjemalcev,• se zaveda, da s svojim delom (ne)posredno vpliva na uspešnost

organizacije,• združuje zahteve standardov, predpisov s priËakovanji

odjemalcev,• pozna, spremlja in preverja želje, potrebe in priËakovanja

odjemalcev,• skupaj z odjemalci išËe rešitve za njihove potrebe,• skrbi za dobro ime podjetja in blagovne znamke,• ima spoštljiv odnos do notranjih in zunanjih odjemalcev,• konstruktivno upravlja z reklamacijami in pritožbami notranjih in

zunanjih odjemalcev.

»e bi želeli sami pri sebi ugotoviti, do katere mere smo že razvili kompetenco "poznavanje in izpolnjevanje priËakovanj notranjih in zunanjih odjemalcev", si lahko pri sebi zastavimo naslednja vprašanja:

• Kakšni so bili moji stiki z odjemalci, s katerimi se pogosto sreËujem, pa naj so to zunanji kupci ali sodelavci iz drugih oddelkov? Kakšne so bile prednosti pri tem? Kakšne slabosti?

• Kakšne informacije sem dobil(-a) od odjemalcev? Kako sem z njimi ravnal(-a), komu sem jih posredoval(-a)?

• Na kakšen naËin sem prepoznaval(-a) potrebe odjemalcev? Kaj sem ponavadi naredil(-a), ko so mi odjemalci izrazili svoje potrebe?

• V katerem primeru sem imel(-a) težave, kako se prilagoditi zahtevam svojih odjemalcev?

• Katere zahteve odjemalcev so se mi zdele neupraviËene? Katere sem moral(-a) zavrniti?

• Kakšne so moje izkušnje z zunanjo javnostjo? Kako ravnam v primerih, ko gre za vprašanja moje organizacije?

Kot pri vseh drugih kompetencah je jasno, da ima premajhna razvitost te kompetence lahko resne posledice za podjetje, npr. upadanje ugleda organizacije, slabi odnosi s kupci in znotraj organizacije med sodelavci, govorice, konfl ikti znotraj organizacije in zunaj nje, nižanje tržnega deleža, težja pogajalska izhodišËa, nezadovoljstvo ali izgubljanje kupcev …

Iva DominkoviË

V zadnji številki LC Tima smo vam predstavili prvo od štirih splošnih kompetenc, tokrat pa vam predstavljamo drugo od omenjenih kompetenc - Poznavanje in izpolnjevanje priËakovanj notranjih in zunanjih odjemalcev.

©tiri splošne kompetence:1. Skrb za varnost sebe in drugih2. Poznavanje in izpolnjevanje priËakovanj notranjih in

zunanjih odjemalcev3. Prizadevanje za nenehno kakovost dela4. Skupinsko delo



Varno na delo in varno na delu

našavarnost

Prizadevanja za veËjo prometno varnost se zaËnejo pri vsakem posamezniku. »lovek je namreË še vedno najšibkejši Ëlen v prometnem sistemu, saj njegove napake in kršitve pravil pomembno prispevajo k nastanku nesreËe. Tega se zavedajo tudi v Lafarge Transportu.

Na žalost skoraj ne mine dan, da ne bi v Ërni kroniki poroËali o novih poškodovanih ali celo smrtnih žrtvah na naših cestah. Poleg prevelike hitrosti, ki je med najpogostejšimi dejavniki povzroËitve hudih prometnih nesreË s smrtnim izidom, nesreËam v zadnjem Ëasu botrujejo tudi vožnja pod vplivom alkohola, objestnost na cesti in neizkušenost voznikov ter tehniËna oporeËnost vozil. Pomembno dejstvo, ki ga v razpravah o prometni varnosti radi prezremo, pa je tudi narašËanje števila registriranih cestnih vozil.

Slovenski vozniki smo med najslabšimi vozniki v EUSrž problema pa sta zagotovo nizka prometna kultura in slabo vedenje slovenskih voznikov. Podatki iz leta 2006 kažejo, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi Ëlanicami EU zelo slabo prometno kulturo - z najslabšimi vozniki se uvršËamo na šesto mesto! Vsi smo udeleženci v cestnem prometu, zato smo tudi vsi odgovorni, da poskrbimo za kar najveËjo prometno varnost vseh nas. Šele z izboljšanjem prometne kulture in s soËasnim izvajanjem uËinkovitih ukrepov, kot so preventivna vzgoja, preventivne akcije, poostren nadzor, gradnja in ustrezno vzdrževanje cest, lahko priËakujemo veËjo varnost v cestnem prometu.

Kako za prometno varnost skrbijo v Lafarge Transportu?Zaradi narave dela posveËajo posebno pozornost prometni varnosti v Lafarge Transportu. Vozniki Lafarge Transporta se z osebnimi in tovornimi vozili gibajo tako znotraj obmoËja cementarne kot tudi zunaj nje. O tem, kako v Lafarge Transportu skrbijo za prometno varnost, smo se pogovarjali s Stankom Vidmarjem, direktorjem Lafarge Transporta.

"Od vseh voznikov zahtevamo, da upoštevajo cestnoprometne predpise in uporabljajo tehniËno brezhibna vozila, na morebitne napake na vozilih pa morajo Ëim prej opozoriti, da jih odpravimo," pravi Stanko Vidmar. "Vsi zaposleni v Lafarge Transportu

Z neprestanimi izobraževanji ter s spoštovanjem internih pravilnikov in zakonskih predpisov za ustrezno raven prometne kulture skrbijo tudi v Lafarge Transportu.

morajo upoštevati tudi navodila o varstvu pri delu in uporabljati predpisana varovalna sredstva. V Lafarge Transportu imamo tudi notranji pravilnik za izvajanje nadzora nad našimi vozniki, ki prav tako prispeva k veËji prometni varnosti. V njem so pravila vožnje natanËno opredeljena in s tem tudi odgovornosti voznikov. Med drugim tudi redno nadzorujemo tahografe in uporabo varovalne opreme, na morebitne kršitve pa voznike opozorimo."

Zakon med drugim predpisuje tudi izobraževanje voznikov vsako drugo leto, kar v Lafarge Transportu tudi dosledno izvajajo. Na teh izobraževanjih vozniki obnovijo svoje znanje cestnoprometnih predpisov in ga dopolnijo z morebitnimi spremembami predpisov. VsakiË znova pa je tudi poudarjen pomen trajanja vožnje in zadostnega poËitka voznikov.

UËinkovita logistika zmanjšuje vplive na okoljeV Lafarge Transportu se zavedajo tudi pomena zmanjšanja onesnaževanja okolja, zato se trudijo za Ëim boljšo izkorišËenost vozil. Z dobro organizacijo prevozov, tudi tistih, ki jih opravljajo podizvajalci, je mogoËe zmanjšati število tovornih vozil na cestah in poveËati njihovo izkorišËenost. V Ëim krajšem Ëasu želijo v Lafarge Transportu tudi izboljšati logistiko vseh prevozov za potrebe cementarne in tako prispevati k zmanjšanju prometa ter z njim povezanega onesnaževanja. Del teh prizadevanj bo tudi prenova voznega parka, ki bo hkrati izboljšala razmere za voznike: nova vozila bodo tehnološko bolj izpopolnjena in bodo zato varnejša, zadovoljstvo voznikov pa bo zagotovo veËje.

Lafarge Cement podarja kresniËkeTudi v Lafarge Cementu smo se odloËili, da prispevamo k veËji varnosti v cestnem prometu. Tokrat smo nekaj majhnega, Ëeprav bistvenega, namenili najbolj ogroženi skupini udeležencev v prometu - pešcem. K tokratni številki LC Tima smo zato priložili kresniËke, saj so te tiste, ki najbolj poskrbijo za vidnost pešcev v cestnem prometu, in to na razdalji kar 136 metrov!



našavarnost

Leto dni po uvedbi novih varnostnih pravil

Od takrat so politiko in priloženi naËrt uvedli v vseh poslovnih enotah. Objavljeni so bili standardi in priporoËila o kljuËnih temah varnosti in zdravja pri delu za izvajanje na lokalni ravni. Cilj, ki je preprost, a vendar izzivalen, ostaja tudi po enem letu isti - biti med najboljšimi na podroËju zdravja in varnosti pri delu. S tem namenom je bila za veËino Ëlanov vodstva v Skupini pripravljena delavnica "Leading with Safety" za izboljšanje zavzetosti in predanosti. Od zaËetka letošnjega leta se je v Skupini pripetilo že šest smrtnih primerov, kar kaže, da smo glede varnosti še vedno obËutljivi. Pet izmed šestih smrtnih primerov je bilo povezanih s transportnimi sredstvi, kar kaže, da je treba vzpostaviti ustrezne akcijske naËrte za transportna sredstva v poslovnih enotah. Eden od smrtnih primerov se je zgodil v tovarni, v nobenem primeru pa niso bili udeleženi Lafargeevi zaposleni. Ti dogodki opozarjajo, da sta za odpravo smrtnih primerov in izpostavljenosti potencialnim nevarnostim potrebni nadaljnja osredotoËenost in zavezanost vseh. V preteklem letu je bila izpeljana vrsta aktivnosti na tem podroËju, ki naj bi skupaj z naËrtovanimi aktivnostmi do konca leta 2008

pripomogle, da dosežemo naš cilj - 1,55 frekvence nesreË pri delu z bolniško odsotnostjo (LTI - Lost Time Incident), in da postanemo vodilni v svetu na podroËju zdravja in varnosti pri delu.

Rezultati

Od zaËetka leta do danes se je skupna stopnja nesreË pri delu z bolniško odsotnostjo (LTI) Skupine izboljšala za 40 odstotkov, kar je zelo dober znak, da izpolnjujemo naš naËrt. Pozitivni pa so tudi podatki o številu smrtnih primerov; v letu 2007 se je zgodilo 31 smrtnih primerov, do konca oktobra 2006 pa 35. Število smrtnih primerov pri zaposlenih v Skupini Lafarge, kar lahko neposredno primerjamo s stopnjo nesreË pri delu z bolniško odsotnostjo (LTI), se bo v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 50 %.

NajveË smrtnih primerov (70 %) je še vedno povezanih s transportnimi sredstvi (to število ostaja enako v zadnjih štirih letih), veËina pa se jih je lani pripetila v naših tovarnah. Zato to podroËje ostaja tisto, kjer se resniËno lahko izboljšamo.

V letu 2008

NaËrt Skupine Lafarge za varnost in zdravje pri delu nadaljujemo v letu 2008 z novimi programi in standardi! • Nadaljnje formalno izobraževanje o vodenju na podroËju

varnosti pri delu za Ëlane vodstva poslovnih enot • Standard o izvajanju vklopno-izklopnega postopka (LOTOTO)

Vendar to še ni vse! Mesec junij smo doloËili za “Lafargev mesec varnosti”. To pomeni, da bo junij Ëas, ko se bomo vsi in povsod v Lafargeu še posebej osredotoËili na varnost, izmenjavo izkušenj ter še poveËali svojo skrb za varnost.

Martin Koprivc

Malo veË kot eno leto je minilo, odkar je Skupina Lafarge sprožila novo politiko in postavila enajst pravil za varnost in zdravje pri delu.

Standardi in priporoËila po posameznih podroËjih

Operativni standardi• Delo na višini • Osebna varnostna oprema

Standardi o upravljanju• PoroËanje in preiskava• Urejanje varnosti zunanjih izvajalcev

PriporoËila Skupine Lafarge• Transportna sredstva• Delo v zaprtih prostorih



našavarnost

Nadaljevali smo tudi z rednimi meseËnimi varnostnimi pregledi po metodi DuPont na vseh podroËjih. Z varnostnimi pregledi in razgovori o varnosti se med zaposlenimi še utrjuje zavest o pomembnosti varnosti in zdravja pri delu v našem podjetju. V letu 2007 smo tako izvedli skupaj 226 varnostnih pregledov, kar je 26 veË, kot smo si jih zastavili v ciljih.

Naš cilj: brez nesreË na delovnem mestuVarnost pri delu je prva prednostna naloga Lafargea in znak odliËnosti poslovanja.

V letu 2007 so zaposleni prijavili 37 nevarnih dogodkov in situacij pri opazovanju delovne okolice.

V preteklem letu smo na podroËju varnosti in zdravja pri delu že veliko naredili in investirali približno 150.000 evrov v posamezne projekte na tem podroËju.

Tako smo obnovili že obstojeËi vklopni-izklopni sistem v tovarni ter uredili t. i. Lock Out sobo z varnostnimi skrinjicami in z vsemi orodji za izklop. S tem smo zagotovili hitro in uËinkovito komuniciranje udeležencev z operaterji v kontrolni sobi. V sklopu tega projekta smo zamenjali tudi izklopna stikala za srednje napetosti v transformatorski postaji ter ICV-stikala v mlinu cementa. Tako je naša tovarna, razen odpreme in kamnoloma, v celoti opremljena z ICV-stikali.

Skupina Lafarge ne more postati vodilna na svetu, Ëe ne bo dosegla odliËnosti v varnosti pri delu. Varnostne teme meseca, s katerimi smo zaËeli v letu 2006, smo nadaljevali skozi vse leto 2007, da bi sistematiËno spodbujali obvladovanje in urejanje varnostne problematike v podjetju in s tem omejili možne vzroke za nastanek nevarnih situacij.

Novi kontejner prve pomoËi v središËu tovarne

Naša tovarna je sedaj 100-odstotno opremljena z izklopno-vklopnimi stikali



Med naložbami v varnost in zdravje pri delu je tudi zabojnik prve pomoËi, ki je postavljen sredi tovarne in je opremljen z vso opremo za prvo pomoË ter z novim avtomatskim defi brilatorjem.

VeËji projekti s podroËja varnosti in zdravja pri delu so se odvijali tudi v kamnolomu, kjer so v letu 2007 namestili zašËito proti padcu z višine na žerjavni progi ter protivlomni sistem v skladišËu eksploziva ter uvedli roËne radijske postaje za boljšo komunikacijo v kamnolomu.

V sami tovarni, na liniji žganja klinkerja, naj omenimo novo varnostno kletko za vstop in delo na peËi ter podest za vstop v hladilec klinkerja. K veËji varnosti delavcev prispevata tudi novo daljinsko vodenje žerjava v mlinu surovine in naprava za daljinsko vodenje Ërpalke Hemmelman, ki se uporablja za ËišËenje stolpa izmenjevalca toplote. V kontrolni sobi je namešËen sistem za alarmiranje v primeru požarov, v odpremi pa 7800 evrov vreden opozorilni sistem pri premikanju vagonov.

S temi veËjimi naložbami in z vrsto drugih manjših projektov in izboljšav v varnost in zdravje pri delu želimo še izboljšati

varnost pri delu za naše zaposlene, z nenehnim izobraževanjem zaposlenih (1176 ur izobraževanja s podroËja varnosti in zdravja pri delu, 363 udeležencev) pa dvigniti njihovo zavezanost k upoštevanju vseh varnostnih pravil in standardov ter tako postati najvarnejše podjetje v naši panogi.

Kljub temu smo v letu 2007 zabeležili eno delovno nesreËo, ki se je zgodila zaposlenemu Lafarge Cementa. Število izgubljenih dni zaradi nesreË pri delu je tako znašalo 98, kar pomeni pogostost nesreË z bolniško odsotnostjo (Tf) 3,0.

S temi rezultati še ne moremo biti zadovoljni. Zato bomo nadaljevali po zaËrtani poti k skupnemu cilju - brez nesreË na delovnem mestu - s preventivnimi varnostnimi pregledi, uvajanjem novih pravil in standardov ter z osvešËanjem vseh zaposlenih, tako da bo vsak s svojim odgovornim pristopom in obnašanjem prispeval k zagotavljanju varnih delovnih pogojev in razmer.

Martin Koprivc

našavarnost

Lock Out soba je nasproti kontrolne sobe



našedelo

Mletje cementaTokrat vam bomo predstavili Ëetrto, zadnjo fazo v proizvodnji cementa - mletje klinkerja, gipsa in dodatkov v mlinu cementa. Po zakljuËku te faze sledi le še odprema cementa do konËnih uporabnikov.

ZakljuËna faza proizvodnje cementa je mletje klinkerja, gipsa in dodatkov v mlinu cementa. Dodatki, ki jih pri nas dodajamo klinkerju, so tuf, granulirana plavžna žlindra, elektrofi ltrski pepel in apnenec. Gips dodajamo za regulacijo vezanja, saj bi se cement brez dodanega gipsa ob prisotnosti vode takoj strdil in ne bi bil primeren za vgrajevanje.

Trenutno proizvajamo pet vrst cementov: RdeËi cement (CEM II/B-P 32,5 R), Zeleni cement (CEM II/A-S 42,5 R), »rni cement (CEM I 42,5 R), Modri cement (CEM II/B-M (P-S-L) 42,5 N) ter Zidarski cement (THV- MC 12,5). Med seboj se razlikujejo po vrsti in koliËini dodatkov, kar ima poslediËno razliËne fi zikalno mehanske lastnosti. Vse zahteve, tako za cemente kot za cementne dodatke, smo navedli v skladu s standardom EN 197-1. Za vse tiste, ki ne poznate standarda in pomena Ërk in številk, zapisanih pri posamezni vrsti cementa, pa smo dodali kratko razlago.

• RdeËi cement je sestavljen iz dveh glavnih komponent, in sicer klinkerja in tufa, pri Ëemer mora biti delež klinkerja glede na zahteve standarda vsaj 65 %. Poleg klinkerja in tufa se dodajajo še polnilo, ki ga je lahko najveË 5 %, in regulator vezanja, tj. gips. Ta vrsta cementa se uporablja za armirane in nearamirane betone in tlake v stanovanjski gradnji.

• Modri cement, ki ga v Lafarge Cementu tudi najveË proizvedemo, je sestavljen iz klinkerja, žlindre, tufa, apnenca ter polnila in gipsa. Je namreË najbolj uporaben cement tako gradbeništvu kot v individualni gradnji.

• Zeleni cement pa ima poleg klinkerja dodano še žlindro, polnilo in gips. Zeleni cement se uporablja za zahtevnejše gradnje, kjer se zahtevajo visoke zaËetne trdnosti.

• »rni cement, ki mu v žargonu reËemo tudi "Ëisti cement" , je sestavljen le iz klinkerja, gipsa in polnila (< 5 %). Uporablja se za najzahtevnejše gradnje, kjer se zahtevajo visoke zaËetne in konËne trdnosti, na primer za nosilce mostov in viaduktov. Material se zdrobi s pomoËjo kinetiËne energije krogel

• Zidarski cement (THV) je posebni cement, ki ga vgrajujemo v malto. V svoji sestavi ima zidarski cement precej manj klinkerja kot v obiËajnih cementih, poleg tega pa vsebuje še polnilo.

Delež polnila v posameznem tipu cementa ne sme presegati 5 %, vsi tipi cementa pa obsegajo že prej omenjeni regulator vezanja - gips.



našedelo

Približno 30 % vse porabljene elektriËne energije v tovarni se porabi za mletje cementa. Da bi zmanjšali porabo elektriËne energije, pri mletju dodajamo mlevne aditive, ki poveËajo zmogljivost mletja.

Regulacije pri mlinu cementa delujejo avtomatsko s pomoËjo ekspertnega sistema LUCIE. Le-ta na podlagi kljuËnih parametrov, kot so koliËina materiala, ki gre skozi mlin, fi nost zmletega cementa, vsebnosti SO3 (kar nam predstavlja delež gipsa), temperature v mlinu, razlike tlakov in obremenitve posameznih naprav, ustrezno spreminja in optimizira delovanje mlina.

Dvokomorni krogliËni mlin je znotraj obložen s plošËami

VeËino cementnih dodatkov imamo v Sloveniji: apnenec dobivamo iz Zidanega Mosta, tuf iz Žalca, elektrofi ltrski pepel in gips pa iz obeh termoelektrarn (Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Trbovlje). V naπi cementarni nastaja gips tudi pri ËiπËenju dimnih plinov v odæveplevalni napravi. Proizvedene koliËine so sicer premajhne za vso našo proizvodnjo cementa, vseeno pa pokrijemo z lastnim gipsom približno 20 % potreb. Granulirano plavžno žlindro uvažamo iz Avstrije, ker slovenske železarne nimajo ustreznih postopkov za hlajenje žlindre.

Cement meljemo v cevnem dvokomornem mlinu Litostroj z zmogljivostjo 80 t/h iz leta 1972. Dolg je 12,75 metra, njegov premer pa znaša 4 metre. Nominalna zmogljivost mlina je 80 ton na uro pri specifi Ëni površini 3500 cm2/g.

Cement meljemo v cevnem dvokomornem mlinu Litostroj

Že samo ime krogliËni mlin pove, da se za mletje klinkerja in dodatkov uporablja kinetiËna energija krogel, ki se sprošËa v mlinu zaradi njegove rotacije. Krogle v mlinu so razliËnih dimenzij, v prvi komori imajo veËji, v drugi pa manjši premer. V prvi komori je 62,4 tone krogel premera 60, 70, 80 in 90 milimetrov, v drugi komori pa je 136 ton krogel premera 17, 20, 25, 30, 40 in 50 milimetrov. Obe komori sta od znotraj obloženi z zašËitnimi plošËami, ki prepreËujejo poškodbe plašËa mlina, hkrati pa dvigujejo in razporejajo krogle v obeh komorah.

Material, ki ga meljemo, vstopa v prvo komoro mlina, kjer se zdrobi, nato pa preko predelne stene potuje v drugo komoro, kjer se fi no zmelje. Na izstopu iz mlina cementa se material transportira naprej z elevatorjem in transportnimi drËami do dinamiËnega separatorja tretje generacije, kjer se preseje na želeno fi nost. Z regulacijo hitrosti vrtenja lopatic separatorja uravnavamo fi nost cementa. Grobi delci se vrnejo nazaj v mlin, kjer se ponovno zmeljejo skupaj s svežim materialom. Da bi prepreËili Ëezmerno prašenje tako mlina kot transportnih poti, odprašujemo vse procesne faze preko elektrofi ltra mlina ter manjših vreËastih fi ltrov. Cement, ki ustreza zahtevam fi nosti, se transportira naprej in shranjuje v osmih razliËnih silosih. Iz silosov se cement Ërpa in transportira do nakladalne postaje, od tam pa se odpremlja do naših strank.

Jure KostanjeviË Petra KajiË



našedelo

Namen izobraževanja je bil podrobneje seznaniti zaposlene s to tematiko, razjasniti pojme, ki se uporabljajo, in odgovoriti na morebitna vprašanja, ki se porajajo v zvezi s to tematiko.

Izobraževanje smo razËlenili v štiri module, izvedli pa po dva modula skupaj:1. Ravnanje z odpadki2. Alternativna goriva3. Emisije4. Ekonomski vidiki uporabe alternativnih goriv

V prvem sklopu Ravnanje z odpadki in Alternativna goriva so potekala enourna izobraževanja s predstavitvijo za sedem skupin. Izobraževanje se je v vsaki skupini zaËelo z uvodom enega od Ëlanov kolegija, nato pa je Leopold Povše razumljivo in nazorno predstavil razliËne teme.

Izvedeli smo vse o vrstah in klasifi kaciji odpadkov ter ravnanju z odpadki. Zanimivi so bili tudi grafi in številke o koliËinah odpadkov v Sloveniji ter naËini ravnanja z njimi (velik del komunalnih odpadkov v Sloveniji še vedno odlagamo na odlagališËa). VeËji del izobraževanja je bil namenjen alternativnim gorivom - kaj so alternativna goriva, vrste alternativnih goriv, uporaba alternativnih goriv v cementni industriji.

Drugi del izobraževanj Emisije in Ekonomski vidiki uporabe alternativnih goriv je potekal v februarju, udeležilo pa se ga je 138 zaposlenih, prav tako v sedmih skupinah. Po uvodnem nagovoru predsednika uprave Iztoka Viranta so udeleženci v skupinah strnili spoznanja iz prejšnjega sklopa izobraževanj. Delo v skupinah je bilo med udeleženci dobro sprejeto, saj jim je dalo možnost izmenjave mnenj v manjši skupinah.

Teme drugega dela izobraževanj so bile za nas še zanimivejše. Petra KajiË je predstavila vrste emisij, razjasnili smo pojme in tudi razliËne kratice (npr. IPPC), ki jih vedno znova zasledimo v medijih, pa ne vemo toËno, kaj pomenijo. Grafi Ëna predstavitev razliËnih emisij/onesnaževal v cementni industriji v primerjavi z našimi je nazorno pokazala, kam se naša tovarna uvršËa v svetovnem

merilu ter tudi v primerjavi z drugimi onesnaževalci v Zasavju. V predstavitvi zadnjega modula Ekonomski vidiki alternativnih goriv pa nas je Leopold Povše prepriËal, da uporaba alternativnih goriv pomeni dolgoroËen obstoj cementarne in Lafarge Cementa.

Na koncu vsakega usposabljanja smo rezervirali Ëas za razpravo. O predstavljenih temah so udeleženci postavili nekaj konkretnih vprašanj, veË udeležencev pa je menilo, da je te teme treba predstaviti tudi širši javnosti, predvsem obËanom Trbovelj in Zagorja.

Udeležba na izobraževanjih je bila velika, udeleženci so po konËanih predstavitvah izobraževanje tudi ocenili in podali svoja mnenja, kritike in pohvale. V povpreËju so ocenili izobraževanja kot dobra oziroma zelo dobra, posebej pa so pohvalili vsebino in predavatelje.

Vsi tisti, ki vas ta tema še posebej zanima ali pa se naših internih izobraževanj niste mogli udeležiti, si lahko ogledate celotno predstavitev prvega in drugega dela izobraževanj na naši intranetni strani.

Interno usposabljanje o uporabi alternativnih gorivV sklopu priprav na uporabo alternativnih goriv v Lafarge Cementu smo pripravili vrsto internih usposabljanj za zaposlene Lafarge Cementa in Lafarge Transporta.

Iztok Virant med predavanjem



našedelo

Nekaj mnenj udeleæencev

• Zelo zanimivo predavanje, mislim, da ga bi bilo treba na tak naËin predstaviti tudi šolam in javnosti.

• Dobra predstavitev civilizacijskega problema - skrb za okolje.• S podobnimi seminarji v širšo skupnost.• Predavanje ponovite v delavskem domu Trbovlje, Zagorje.• Dobra predavatelja in ne nazadnje boljše delo po

skupinah.• Seminar mi je odprl nekatere poglede na AG.• Predavanja so koristna in zanimiva, toda to je treba

predstaviti ostalim obËanom.• Tako naprej!• MogoËe še kakšno predavanje na to ali podobno temo.

Za gospodinjstva v Zasavju pripravljamo brošuro o okoljskih prizadevanjih Lafarge Cementa in o uporabi alternativnih gorivih

Del naše strategije odprte komunikacije je tudi iskanje dialoga z lokalnim okoljem, zato smo se odloËili, da bomo za vsa gospodinjstva v obËinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje pripravili liËno brošuro o alternativnih gorivih. Z njo želimo širšo lokalno skupnost seznaniti z našimi prizadevanji na podroËju skrbi za okolje in z uporabo alternativnimi gorivi ter z razlogi za njihovo uvedbo: kaj so alternativna goriva, zakaj si v Lafarge Cementu prizadevamo pridobiti dovoljenje za njihovo uporabo, katera alternativna goriva bi uporabljali, zakaj so alternativna goriva sploh primerna za uporabo v cementni industriji, kakšne prednosti prinaša uvedba alternativnih goriv tako za okolje, lokalno skupnost in ne nazadnje tudi za Lafarge Cement in njegove zaposlene. Brošuro bomo po gospodinjstvih razdelili v kratkem.

Špela Malovrh

Tako bo videti prva stran broπure

Udeleæenci delavnice so aktivno sodelovali

QAli ste vedeli ...

• Da naj bi po ocenah imeli v Sloveniji med 50.000 in 60.000 divjih odlagališË.

• Da so leta 2002 v Sloveniji najveË CO2 proizvedli sektor energetike (31,5 %), promet (19,5 %), gospodinjstva in komercialni sektor (14,4 %), industrija in gradbeništvo (11,8 %), kmetijstvo (10,8 %).

• Da je pred nekaj meseci izbruhnila afera v Neaplju, kjer so zaprli dostop do deponije. Odpadke so bili pripravljeni vzeti Švicarji za neverjetnih 200 €/tono.

• Da znak, ki ga pogosto opazimo na nekaterih proizvodih in embalaži, pomeni, da je izdelek mogoËe reciklirati (3-R: reduce, reuse, recycle).



našiljudje

Vaše mnenjePovprašali smo vas, kaj menite o uvrstitvi Lafarge Cementa na lestvico 101 najboljšega zaposlovalca v okviru izbora Zlata nit.

Irana Jerman, kuharska pomoËnica

Sama sem v Lafargeu zelo zadovoljna. Pogoji dela so v redu, odnosi med sodelavci so dobri.

Mateja Kališnik, kemijski analitik

Z uvrstitvijo našega podjetja na 101. mesto podjetij z najboljšim zaposlovalcem sem zadovoljna. Strinjam se s z oceno žirije, saj menim, da imamo v našem podjetju zaposleni dovolj možnosti za izobraževanje in razvoj na svojem delovnem mestu. Vodilni imajo zaenkrat še posluh za te reËi, kar je po mojem mnenju zelo pozitivna motivacija za zaposlene.

Primoæ Florjanc, operater

Glede na možnosti izobraževanja, ki jih nudi naše podjetje, se mi zdi, da je projekt Zlata nit pravilno ocenil delo našega podjetja. V primerjavi z drugimi podjetji se mi zdi to mesto še bolj upraviËeno. Po mojem mnenju je delo Lafargea odliËno, tako glede same motivacije zaposlenih, pristopa k delu, kot tudi samega zagotavljanja kakovosti. Poleg tega se sodelavci med seboj razumemo in se spodbujamo.

Boštjan MajcenoviË, prodajni predstavnik

»e pogledam na trud s strani korporacije, lahko reËem, da si Lafarge Cement vsekakor zasluži to uvrstitev. Pomembno je, da vemo, kje smo, še pomembneje pa, da vemo, kam mora Lafarge Cement priti. Cilj za prihodnost mora vsekakor biti ta, da je Lafarge Cement med 21 najbolj zaželenih delodajalcev v Sloveniji …

Po znanje in izkušnje v tujinoZaposleni v Lafarge Cementu smo že dodobra seznanjeni z razliËnimi možnostmi dela znotraj Skupine Lafarge, saj imamo v svoji sredini ves Ëas tudi kolege iz drugih držav oziroma poslovnih enot. To pot pa se je prviË zgodilo, da sta se dva naša sodelavca odpravila v druge poslovne enote Lafargea v tujini, da bi si nabrala novih znanj in izkušenj.Naš procesni inženir Jure KostanjeviË je tako v zaËetku marca za dve leti odšel na Poljsko v cementarno v Malogoszcz, naš inženir kakovosti Sebastjan Ledinek pa se je za eno leto prikljuËil izkušeni ekipi v cementarni Retznei v sosednji Avstriji. Za oba naša sodelavca je to nedvomno velik izziv in pomemben korak v njunem osebnem in poklicnem razvoju. Ob slovesu jima vsi sodelavci želimo veliko sreËe in uspeha pri zaËetnem uvajanju v novo delovno sredino in novo okolje.

Jure KostanjeviË Sebastjan Ledinek



naše okoljeLafargevsvetu

Cementarna Cauldon Works v Veliki BritanijiObiskali smo eno od Lafargeevih angleških tovarn, ki jo odlikuje zelo strog sistem varstva pri delu.

Kontrolna soba z nadzorom nad peËjo in postrojenjem

Za lažjo primerjavo oziroma predstavo bom nanizal nekaj podatkov o opremi, ki jo uporabljajo v Cauldon Worksu. Postopek se tako kot v naši tovarni zaËne v kamnolomu s primarnim in sekundarnim drobilcem za apnenec in drobilcem za skrilavec. Primarni drobilec ima zmogljivost okrog 1000 t/h. Mešanico drobijo v mlinu surovine z zmogljivostjo 230 t/h. Fino zmleta mešanica surovine se nato homogenizira in prek štiristopenjskega izmenjevalca toplote in predkalcinacije dovaja v peË, ki je dolga 58 metrov, ima premer 3,95 m, naklon 4 % in zmogljivost okrog 3000 ton klinkerja na dan. Za gorivo uporabljajo premog, ki ga meljejo v navpiËnem kolesnem mlinu premoga z zmogljivostjo 16 t/h. Klinker se nato

V oktobru 2007 sem v okviru izobraževanja "Cement professionals development programme", ki ga je Lafarge pripravil na svojem sedežu v angleškem mestu Birmingham, obiskal tudi eno od Lafargeevih angleških tovarn. Cauldon Works leži severno od Birminghama v osrednjem delu Otoka, na ravnem predelu pokrajine, stran od naselij in veËjih mest. V primerjavi z našo tovarno je angleška bistveno veËja, o Ëemer govori tudi podatek, da imajo šest mlinov cementa, peË z veËjo zmogljivostjo, kot je naša, in deset silosov cementa.

hladi v hladilcu klinkerja proizvajalca Claudius Peters. Za mletje klinkerja z dodatki imajo v Cauldon Worksu pet mlinov cementa. Mlini cementa od 1 do 3 so dolgi 13,75 m ter imajo premer 2,55 m in zmogljivost 25 t/h. Mlin številka 4 je krajši, vendar ima veËjo zmogljivost, in sicer 40 t/h. Zmogljivost zadnjega mlina, ki je bil vgrajen leta 2005, pa je 75 t/h. Mleti cement nato hranijo v silosih cementa, vsak od desetih silosov sprejme 13.500 ton cementa. Cement nato nalagajo na cestne rinfuze ali pa ga preko rotacijske pakirke Haver&Becker pakirajo v vreËe in nato odpremijo.

Tovarna je tako kot naša v celoti avtomatizirana z opremo podjetja ABB, za celoten pregled nad tovarno pa v kontrolni sobi skrbi operater, ki ima pred seboj devet monitorjev. Eden med njimi je tudi LUCIE, ki smo jo pri nas lani vpeljali v proizvodni proces.

Angleži, ki delajo v Lafargeevih tovarnah, se ponašajo s podatkom, da že pet let niso imeli delovne nesreËe, Ëemur botruje zelo stroga varnostna politika. Mi pa smo v primerjavi z njimi lahko ponosni na zelo lepo urejeno tovarno, kar njih še Ëaka.

Tadej KreËa

Cementarna Cauldon Works



našepovezave

Zasavski otroci tudi letos sodelovali na nateËaju "Otroci rišejo"

Iztok Virant in mlada umetnica

300 otrok je pod mentorstvom uËiteljev oddalo svoje risbe v dveh kategorijah, na temo novega leta in na temo gradbeništva. Žirija v sestavi predstavnika Lafarge Cementa in društva revirskih likovnikov Relik je kot zmagovalko nateËaja izbrala Alenko Razboršek, uËenko OŠ Ivana KavËiËa iz Mlinš. Poleg tega je žirija izmed vseh poslanih risbic izbrala še 17 najboljših in njihove avtorje skupaj z glavno nagrajenko nagradila z obiskom kino predstave v ljubljanskem Koloseju. Ob vrnitvi v Trbovlje je nagrajence sprejel predsednik uprave družbe Lafarge Cement Iztok Virant in jim podelil priznanja.

NateËaj je Lafarge Cement skupaj z ravnatelji osnovnih šol zaËel pripravljati že konec avgusta, v zaËetku novembra pa je potekel rok za oddajo risb in zaËelo se je ocenjevalno obdobje, ki je trajalo do srede decembra.

Vsi sodelujoËi na nateËaju so prejeli simboliËno nagrado (nahrbtnik), najboljše pa je Lafarge Cement nagradil z ogledom predstave v ljubljanskem Koloseju. Najbolje ocenjene risbe nateËaja, skupaj s

tistimi iz preteklih let, krasijo upravno zgradbo podjetja Lafarge Cement.

Predsednik uprave družbe Lafarge Cement Iztok Virant je ob tej priložnosti dejal: "Vesel sem, da je med mojimi prvimi dolžnostmi, ki sem jih dobil ob svojem novem imenovanju, prav sreËanje z mladimi zasavskimi umetniki. V Lafarge Cementu si bomo prizadevali, da poleg tega že tradicionalnega nateËaja damo pobudo še za morebitne druge projekte v lokalni skupnosti, v katerih se bodo mladi lahko dokazali s svojimi talenti in marljivostjo."

Tudi sam sem vesel, da je ta nateËaj prerasel v tradicionalnega, saj smo ga organizirali že ËetrtiË zapored. Da otroci radi sodelujejo, govorijo številke - nateËaja se je v zadnjih štirih letih udeležilo že veË kot 1.500 zasavskih Ëetrtošolcev.

Andrej Sopotnik

Alenka Razborπek, zmagovalka nateËaja

UËenci 4. razredov iz veË osnovnih šol v treh zasavskih obËinah so tudi letos sodelovali na nateËaju družbe Lafarge Cement "Otroci rišejo".



našepovezave

Po uspešni sezoni v državnem prvenstvu za pionirke se je naša ekipa pionirk KK Trbovlje uvrstila na fi nalni turnir, ki smo ga organizirali v dvorani OŠ Trbovlje.

Uvrstile so se še naslednje ekipe: KK Grosuplje, Hit Kranjska Gora in ŽKD Ježica. V petek, 14. decembra 2008, so se odvili polfi nalni dvoboji, v katerih je bila naša ekipa v tekmi z ekipo Hit Kranjska Gora poražena. V nedeljo, 16. decembra 2007, pa smo se pomerili z ekipo ŽKD Ježica. Tekmo smo zasluženo zmagali z rezultatom 71:56 ter tako osvojili tretje mesto na državnem prvenstvu in nadaljevali niz uspešnih rezultatov v tej kategoriji. Naše igralke so se pred domaËo publiko uspešno izkazale: Nika Razgoršek se je uvrstila v najboljšo peterko fi nala, Nika Petauer pa je s 34 skoki postala najboljša skakalka fi nala.

Ob pionirkah smo se z ekipo mlajših pionirk uvrstili tudi na fi nalni turnir, ki je potekal v Ljubljani. Žal so bile naše igralke premalo izkušene, da bi se enakovredno borile za najvišja mesta v državi. V konËni razporedu smo zasedli 4. mesto.

Poseben poudarek v klubu dajemo šoli košarke, kjer se veliko deklet uËi prvih korakov pod budnim oËesom strokovnjakov in spoznava vso lepoto tega športa. Košarko želimo približati mladim ter jim zagotoviti kakovostno preživljanje prostega Ëasa. Tudi v nadaljevanju sezone se bomo trudili za Ëim boljše rezultate ter se v marcu udeležili še mednarodnega turnirja v Pragi.

Alja PišekKK Trbovlje

Uspešna sezona za Košarkarski klub Trbovlje

Ob dnevu æenaTako kot vsako leto je tudi letos sindikat Lafarge Cementa ob dnevu žena povabil zaposlene sodelavke na prireditev v mladinski klub. Letošnjo proslavo so nam popestrili otroci iz vrtca Barbara v Trbovljah. Pod vodstvom vzgojiteljic Darje Kršlin in TonËke Benko so nam pripravili kratek program in nam ob spremljavi klaviatur zapeli vrsto veselih otroških pesmic.Prisotne pa je najbolj ganila Neža Lesar, ki je sama zapela pesem, ki jo je nauËila njena mamica. Otroci so vsak s svojo željo za 8. marec, namenjeno našim sodelavkam, zakljuËili svoj nastop, nato pa skupaj s slavljenkami zapeli pesmico "»e si sreËen …".

Ob Ëestitkah predstavnikov sindikata je vsaka sodelavka prejela rožico in še praktiËno darilo, ki smo se ga vse zelo razveselile.

©pela Malovrh

Pevski zborËek iz vrdca Barbara



našpartner

Stanko Bernjak in Bernjak gradbeništvo iz Slovenskih Goric

Leta 1984 sem se registriral kot samostojni podjetnik Gradbenik Stanko Bernjak s.p. in zaËel z dejavnostjo, ki je zajemala manjša zidarska in krovska dela. Beton smo mešali na gradbišËu in uporabljali zidarski cement v vreËah. Nato pa sem dejavnost razširil v splošno gradbeno dejavnost. Vse veËji projekti in nenehne težave pri dobavi svežih betonskih mešanic so me spodbudili, da sem v zaËetku devetdesetih let na Sveti Ani odprl manjšo betonarno.

Posel je stekel in potrebe po svežih betonskih mešanicah so narekovale širitev. Zato sem leta 1999 v Lenartu odprl betonarno, ki je moËno presegala zmogljivosti prejšnje. Po nekaj letih se je dejavnost prevoza betona in drugih materialov tako razširila, da se mi je pri poslu pridružila še žena in ustanovila sva podjetje Bernjak Gradbeništvo d.o.o.

Pri svojem delovanju smo se lotili tudi zahtevnih projektov: z italijanskim podjetjem Impressa Grassetto S.p.A. smo sodelovali pri gradnji tunela na avtocestnem odseku Trojane-Blagovica, nadaljevali smo sodelovanje z glavnimi izvajalci (NGR, d.d., Strabag, d.o.o., SCT, d.d., Primorje, d.d., in Vegrad, d.d.) pri gradnji avtocestnih odsekov. Med letoma 2005 in 2007 smo dobavljali beton za avtocestni odsek Cogetinci-VuËja vas in avtocestne odseke od Cogetincev proti Mariboru. Poleg tega vsak dan dobavljamo betone okoliškim gradbenikom in tudi fi ziËnim osebam. Za dobavo betonov imamo podpisanih okoli 20 letnih pogodb o sodelovanju.

Junija 2003 smo pri certifi kacijskem organu Irma, d.o.o., pridobili certifi kat notranje kontrole betonov. Certifi ciranih imamo 12 vrst betonskih mešanic. Kakovost betonov vzdržujemo v lastnem laboratoriju. Nepogrešljiva sestavina betonov je cement podjetja Lafarge Cement, d.d., iz Trbovelj. Uporabljamo Zeleni cement, ki nam omogoËa dosegati visoke zaËetne trdnosti tudi pri najzahtevnejših, tj. aeriranih betonskih mešanicah. Lafarge se je izkazal za zanesljivega dobavitelja, saj nam je tudi v Ëasu, ko so naše potrebe presegale 100 ton cementa dnevno, uspel zagotoviti redno dobavo.

Prvo betonarno smo preoblikovali v obrat za izdelavo betonskih izdelkov. Izdelujemo betonske zidake, opeËne preklade,

vinogradniške stebre in betonske jaške ter razliËne vrste tlakovcev, katerih zgornji sloj je izdelan iz kremenËevega peska, kar tlakovcem daje odpornost proti obrabi, mrazu in soli, hkrati pa je zgornji sloj tudi obarvan z visoko kakovostnimi in 100-odstotno obstojnimi barvami. Tudi pri tej dejavnosti je nepogrešljiva sestavina cement podjetja Lafarge. Uporabljamo »rni cement, saj z njim proizvedene izdelke lahko posredujemo v nadaljnjo obdelavo ali v prodajo po zelo kratkem Ëasu.

Življenje v družbi tveganja, kot je današnji Ëas poimenoval Ulrich Beck, zahteva odgovorno ravnanje do okolja. Ker se tega zavedamo in se zavedamo tudi posledic, ki jih pušËa nenadzorovano odlaganje odpadkov, smo ustanovili center za zbiranje odpadkov in od Ministrstva za okolje in prostor pridobili okoljevarstveno dovoljenje. Dejavnost smo dopolnili še s predelavo in recikliranjem prejetih odpadkov, kar opravljamo na deponiji podjetja Bernjak Gradbeništvo, d.o.o., v Lenartu. V prihodnosti želimo pridobiti tudi dovoljenje za mobilno drobilno napravo, ki bi nam omogoËila, da bi veËje koliËine gradbenih odpadkov zdrobili na mestu njihovega nastanka in s tem dodatno omejili škodljive vplive na okolje. Z veseljem sodelujemo s podjetji, ki pri svojih naËrtih za prihodnost upoštevajo okoljsko problematiko in prispevajo k trajnostnemu razvoju. In podjetje Lafarge Cement, d.d., zagotovo je takšen partner.

V gradbeništvu sem že veË kot 30 let in moj partner pri gradnji je bil in ostaja cement podjetja Lafarge Cement, d.d., iz Trbovelj.



našËas

Nov predsednik sindikata je Etbin Marin

Na redni seji Izvršnega odbora sindikata Lafarge Cementa 6. februarja 2008 je dosedanji predsednik Bojan Lipec podal odstopno izjavo. Takoj naslednji dan je izvršni odbor sklical izredno sejo, na kateri so prisotni Ëlani za predsednika soglasno potrdili Etbina Marina, ki bo to funkcijo opravljal do naslednjih volitev.

Etbin Marin je funkcijo sprejel pod pogojem, da bo izvršni odbor v prihodnje deloval bolj timsko ter da bo vsak Ëlan odbora prevzel odgovornost za doloËeno podroËje. Tako bo delo Izvršnega odbora potekalo bolj gladko in hitreje, saj prisotnost predsednika pri reševanju zadev ne bo vedno potrebna. Kljub temu pa bodo Ëlani odbora dolžni sproti poroËati o vseh dejavnostih na sejah Izvršnega odbora. Le tako bo izvršni odbor lahko uresniËeval cilje, ki smo si jih zadali.

V nadaljevanju naj predstavimo naše cilje in nekatere novosti, ki jih bomo uvedli na vseh podroËjih delovanja sindikata. Sprejeli smo sklep, da bodo na pogovorih oziroma v pogajanjih z vodstvom vedno prisotni trije Ëlani Izvršnega odbora, kar je vodstva sprejelo. Prednostne naloge sindikalnih zaupnikov bodo tudi v prihodnje spremljati aktualno dogajanje na ekonomskem podroËju, reševati morebitne težave ali spore Ëlanov sindikata ter enkrat meseËno organizirati kratke zbore delavcev, kjer bomo zaposlene seznanjali o aktualnih dogodkih v naši tovarni.

Na vseh podroËjih bomo delovali v skladu z zakoni in pravilniki, Ëeprav bo treba nekatera interna pravila tudi spremeniti.Prizadevali si bomo zadovoljiti vsa priËakovanja naših Ëlanov tudi na športno-rekreativnem podroËju. Upoštevali bomo mnenja in želje Ëlanov sindikata in jih v skladu s fi nanËnimi zmožnostmi tudi poskušali uresniËiti.

NaËrtujemo tudi ustanovitev sekcij na razliËnih športnih in rekreativnih podroËjih, ki bi imele tudi svojega predstavnika, s katerim bi se izvršni odbor po potrebi sestal in dogovoril o želenih aktivnostih. Ti predstavniki bodo tudi odgovorni za obvešËanje aktivnih Ëlanov na svojem podroËju. Na koncu bi izkoristil priložnost in pozval vse Ëlane sindikata v našem podjetju, naj v prihodnje opozarjajo svoje zaupnike o morebitnih napakah pri njihovem delu, saj bomo le tako lahko uspešno sodelovali z vami. Vsaka utemeljena kritika bo dobrodošla.

Radi bi slišali vašo odkrito besedo, mi pa se bomo trudili poiskati odgovore na vaša vprašanja in skupaj z vami reševali težave.

Etbin Marin

Novosti iz sindikata

Lafarge Cement, d.d. Janez Magister Edvard Senkiš Zvonko KavËiË Aleš Šintler Miran Rus

Apnenec, d.o.o. Franc Šibilja

Od zaËetka januarja do konca marca 2008 so okrogli delovni ali æivljenjski jubilej praznovali:

30 let dela:Lafarge Cement, d.d. Dušan Jevševar Dragica VasiljeviË

Apnenec, d.o.o. Zvone Cigole

20 let dela:

Lafarge Cement, d.d. Marko Štrovs Janez Magister Franc Jerman Jože PeËnik Aleš Medvešek Božo »ernila Ivan Novak Alenka Sinkar

Apnenec, d.o.o. Roman Bratec Mladen AniÊ Branko Železnik

Okrogli æivljenjski jubilej pa so praznovali:

Vsem našim jubilantom v imenu celotnega kolektiva iskreno Ëestitamo.

Jubilantje

Rešitev nagradne križanke prejšnje številke LC Tima je: ODPRITE VRATA NOVEMU LETU Z LC Timom

Nagrado prejmejo:1. nagrada: 1 x brisaËi Lafarge Marjeta Dobovšek, Lafarge Cement, d.d.

2. nagrada: 2 x knjiga "Zasavje: nekje v sredini Slovenije" Peter Erjavec, Lafarge Cement, d.d. Manja Serša, Trbovlje

3. nagrada: 3 x majica Lafarge Mira Fantin, Trbovlje Marjan Smodiš, upokojenec Lafarge Cement, d.d. Andreja Lampe, Lafarge Cement, d.d.

Nagrade dobite v Lafarge Cementu pri Andreju Sopotniku. »estitamo!

Kriæanka



kriæanka

Pravilno rešitev kriæanke napišite na kupon in ga do vkljuËno 15. aprila 2008 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge CementKolodvorska 51420 TrbovljePripis: Za nagradno kriæanko

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno kriæanko.Med pravilno izpolnjenimi kriæankami bomo izærebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktiËnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Ëasopisa LC Tim.

Rešitev nagradne kriæanke št. 01/2008:_______________________________________

_______________________________________

_______________________________________

Ime in priimek:_______________________________________

_______________________________________

Naslov:_______________________________________

_______________________________________

_______________________________________

Mat

eja

Pav

šek,

4. r

azre

d, O

© T

rbov

lje


Documents

Naše delo / Remont 2008 Naša varnost / Prometna varnost v ... sredisce/2008-1... · Intervju Duπan ©kaliËki ... portalom želimo naše komuniciranje z zunanjimi javnostmi