Naš glas oktober 2012

7/30/2019 Na glas oktober 2012

1/64

Vabljeni na Martinovanje vObino Videm, v soboto,3. novembra, ob 15. uri

pri Vidovi kleti.


2/64

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 2

Humanitarna medicinska odprava v Malavi

Skupina estih tudentov medicine Uni-verze v Mariboru se prihodnje leto

julija odpravlja na trimeseno humani-tarno medicinsko odpravo v revno afri-ko dravo Malavi, kjer bodo v mestuKasungo in okolikih vaseh, ki so delmisijona p. Stanka Rozmana, nudi-li svojo strokovno medicinsko pomo.Odpravo organizirajo pod okriljemDrutva tudentov medicine Maribor.Ker pa je taken projekt povezan z viso-kimi stroki, raunajo na podporo in

pomo vseh ljudi dobrega srca.

Eden izmed udeleencev odprave jetudi Matej Pal, doma iz Barislovcev,ki se skupaj s petimi tudenti zaklju-nega letnika medicine na Univerzi vMariboru Barbaro Furman, BlankoPunik, Uro Luovec, Metinom Ome-roviem in pelo Gerjevi odpravljana to humanitarno delo. Pojasnil nam

je razloge, zakaj so se odloili ravno zaMalavi: Gre za eno najrevnejih dravna svetu, priakovana ivljenjska doba

ob rojstvu znaa le 44 let za moke in51 let za enske, to so podatki iz leta2009, najbolj pa so ogroene predvsemnosenice in otroci. Kar slaba polovicaotrok je podhranjenih, etrtina pa jihumre pred petim letom starosti. Velikproblem predstavljajo predvsem oku-be z virusom HIV in malarija, tevilni

ljudje pa sploh ne poiejo zdravstveneoskrbe. Dodaten razlog za izbiro te afri-ke drave pa je bilo tudi dejstvo, da jetam e slovenska misijonska baza, karnam bo seveda olajalo vse organizacij-ske postopke.

TEJE VSAKO DOBRO DEJA-NJECilj odprave je zdravstvena oskrba vvaseh, ki so pod okriljem slovenskegamisijona, najprej pa bomo pomaga-li v dravni bolninici, ki jo pesti hudopomanjkanje zdravnikov. Prav takobomo v tem asu tamkajnje prebivalce

izobraevali o pomenu nalezljivih bole-zni, prepreevanju le-teh, opozarjali napomen higiene, pravilnega prehranje-vanja, dojenja in na splono o osnovniskrbi za zdravje, pa je na kratko strnilnamen in cilje projekta. Mladi huma-nitarci se bodo tako pri delu sreevali

z malarijo, tuberkulozo, revesnimi inkonimi okubami, podhranjenostjo,zlomi, ranami, opeklinami in mnogimidrugimi boleznimi. Prepriani pa so, dateje vsako dobro dejanje in da so tudimajhni koraki pot k spremembam nabolje.

POMAGATE LAHKO TUDIVIOrganizacija in izvedba taknega pro-

jekta je velik finanni zalogaj, ki ganadobudni tudenti ne morejo pokritiiz lastnih virov, zato zbirajo donator-ska sredstva. Svoje morebitne prispevkelahko nakaete na Drutvo tudentovmedicine Maribor, Slomkov trg 15,2000 Maribor, TRR: SI56 0451 50001186 915 (NKBM, d. d.), namen:Odprava Malavi 2013 (sklic 42). Pravtako pa lahko poljete SMS-sporoiloz vsebino MALAWI2013 na 1919 intako donirate 1 EUR. Ve informacij oodpravi lahko najdete tudi na njihovispletni strani www.malawi2013.si.

Odprimo srca, pomagajmo skupaj!Petra Krajnc

Skupina mariborskih tudentov zakljunega letnika medicine, ki se prihodnje leto odpravljana humanitarno odpravo v daljni Malavi. Foto: osebni arhiv M. Pala


3/64

Stran 3

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Glasilo izdaja obinaVidem, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pota: [email protected]. Uredniki odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak,Maja Ratajc, Andrejka Gojkoek, Milena Traper, Urka Hercog, Marija ernila. Oblikovanje in tisk:Vejica, Rado krjanec, s. p., Ul. Lackove ete 3, Ptuj, 041 684 910.Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plauje 8,5-odstoten davek. Glasilo NA GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jovodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno tevilko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 356. Glasilo je brezplanoin ga prejmejo gospodinjstva v obini Videm. Naklada 1900 kosov.

Jesen je lepa,

lahko je tudi humana

Lepote jeseni pa ni mogoe spregledati. Oara nas v vseh pogledih. Je boga-ta, obilna, arobna v barvah, tako nena in za trenutek tudi humana. V mislihimam seveda tisto humanost, ki stopi v ospredje v mesecu varstva pred poari.Oktober je e dolgo mesec, ko se prostovoljno gasilstvo predstavi iri javno-sti, ko se veliko govori o pomenu humanega prostovoljnega dela, o vredno-tah, ki imajo neprecenljivo vrednost tudi v vrstah slovenskih gasilcev.

A velikokrat mnogi to kar radi spregledajo in dajejo ocene vsepovprek.Tistim, ki so predani delu in to ponejo z vsem srcem ter vso zagnanostjo,to morda le ni dobra spodbuda. Vendar ne bi smelo biti ovir, so le svetle potinaprej v razvoju, v bogatenju znanja in medlovekih odnosih. Lokalne sku-pnosti lahko pri tem veliko pomagajo in zares pomagajo, zato so tudi poglediv prihodnost na podroju prostovoljnega gasilstva obetajoi. e dobra miselin namen, da lahko v primeru nesre in katastrof vedno raunamo na pomoprostovoljnih gasilcev in gasilk iz domaega kraja, iz vasi, mest, je dovolj.

Naj nas prostovoljstvo v gasilskih vrstah naredi e moneje, naj vsak gasilecs svojimi plemenitimi dejanji in prostovoljnostjo dokazuje, da lahko danesza soloveka naredimo nekaj tudi brezplano. Naj ne bo samo oktober dobermesec za nekaj tiso prostovoljcev v modrem, naj bodo dobri in pozitivniprav vsi meseci v letu. Gasilstvo kot humana oblika dela pa naj nam bo vponos in dober zgled mladim rodovom.

elim vam varno, humano, sonno in bogato jesen.

Tatjana Mohorko


4/64

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 4

Intervju z upanom Friderikom Braiem

Postorili smo tisto, kar nam je bilo omogoeno

Poletje se je poslovilo. Vstopili smo vjesen, polno arov, ki pa prinaa tudizanimive novice za obanke in obaneobine Videm. Poletje za vodstvo obinenikakor ni bilo as brezdelja, kajti doga-

jalo se je na podroju investicij, do okto-bra pa so nekateri projekti na podrojucestne infrastrukture e uspeno zaklju-eni. Veliko se je dogajalo po vsej obini,za nami so tevilne prireditve in tradi-cionalni dogodki, teh pa zagotovo ne bomanjkalo niti v jesenskem asu, ko bo v

ospredju martinovanje v Halozah.

O tej in drugih aktualnih temah spodroja investicij smo se v prvih dnehoktobra pogovarjali z upanom Frideri-kom Braiem, ki je o poletnem doga-

janju v obini Videm povedal: Velikose je dogajalo v tem obdobju, imeli smokar natrpan program tako na podrojuinvesticij kot tudi pri prireditvah. V temasu smo postorili tisto, kar nam je bilo

omogoeno, izpeljali smo vse nartovaneprireditve po programu, manj pa je lona podroju tistih investicij, ki so bilenartovane iz razpisnih sredstev, v naj-veji meri so bila planirana iz regional-nih razvojnih spodbud za obrtno conoin kanalizacijo Videm, tudi za razvoj inureditev vakega jedra Leskovec. Pravtako e ni bil objavljen razpis za Junomejo, kjer se bo morda na tem podro-ju do konca leta e kaj zgodilo, imamo

upanje. To so razpisi in posledino nanjevezani projekti, ki so pomembni za naproraun in investicije, ki smo jih nar-tovali. Seveda jih moramo zdaj prestavitiv leto 2013, da bomo lahko v tej smerinartovali tudi proraun za prihodnjeleto.Klub temu pa smo kar nekaj postorili,v najveji meri, kar je bilo sofinancira-no iz 21. lena. Sredstva smo dobili zaureditev dveh cest: Ljubstava in Vildon,

obe investiciji pa smo e pripeljali dozakljuka. Omeniti moram e ureditevvsaj desetih cestnih odsekov v obini inskupno bomo cestni program letos ure-sniili v dolini 8 kilometrov. To pa je

kar nekaj, kljub teavam in krizi, ki naspestijo v dravi.Po poletju nas akajo e nekatera narto-vana dela v cestni infrastrukturi. Nar-tujemo izgradnjo kroia pri poko-paliu v Vidmu. Lahko napovem, dabo tam v prihodnosti moderno kroi-e s plonikom do Vrbanove kapele, stem pa bomo izboljali varnost na temobmoju in ob zelo prometni cesti. S

tem kroiem si obetamo vejo varnostza vse udeleence v prometu, investicijopa bomo lahko izvedli v letu 2013.

Gospod upan, vendarle pa se leto-nja jesen za obino Videm in obinena irem Ptujskem ni zaela ni spod-budno. Zavrnjeni so bili vsi prijavlje-ni projekti. Kaken je va komentark temu in kaj to pomeni za nadaljnjirazvoj obine? Morda korak nazaj?

upan Friderik Brai: Narti za leto2013 morajo ostati in nekoliko se je tana ritem razvoja, ki je bil v preteklemletu izredno dinamien, upoasnil. Vsivemo, kakna je dejanska finanna situ-

upan Friderik Brai: akamo na novofinanno perspektivo 20142020 in seve-da upamo, da bo imela podobne finannemonosti kot prejnja, ki je e za nami.

acija v nai dravi, podobna situacija jeneposredno tudi v obinskih prorau-nih. akamo seveda na novo finan-no perspektivo 20142020 in sevedaupamo, da bo imela podobne finannemonosti kot prejnja, ki je e za nami.e bo el razvoj v tako smer kot doslej,potem lahko reem, da smo v nai obi-ni dejansko postorili tisto, kar smo ele-li modernizirati cestno infrastrukturos preostalimi komunalnimi projekti, stem pa naim obanom omogoiti im

ve dobrega v razvoju, da bo obina imbolj razvojno naravnana in da tudi s temnekaj prispevamo k boljim pogojem zaivljenje v nai skupnosti. Morda bomos takim pristopom razvoja v nao obinopritegnili e ve novih prebivalcev, esarsi seveda zelo elimo.

eprav se pri obinskih nartih nivse izlo, kot ste nartovali, verjetnozdaj ne boste ostali kriem rok. Nar-ti, kot smo lahko sliali, obstajajo in sedopolnjujejo

upan Friderik Brai: Vsekakor. Mise v tem asu e posveamo pripraviprorauna za leto 2013. tevilke, ki jihpripravljamo na prihodkovni in odhod-kovni strani, so za zdaj dobre in se nikaj ne zmanjujejo v primerjavi s tistimiod preteklih. Treba je poudariti, da tukajupotevamo uspenost na razpisih, odvi-sno tudi od dravnega prorauna. Nar-tov imamo veliko in verjamem, da jihbomo uspeno izpeljali.

POSODOBITVE TUDI VOLSTVU IN PORTU

Zaelo se je novo olsko in v teh dnehje na vseh treh osnovnih olah zeloivahno. Ste v obdobju poletnih poi-tnic na olah in v okolici kaj posoda-bljali, modernizirali?

upan Friderik Brai: Za osnov-

ne ole in vrtec imamo v nai obinikar dobro razdelan program za obno-ve in dopolnitve, pa tudi seznam eljain potreb. Med poletnimi poitnicamismo precej tega iz programa e uresnii-


5/64

Stran 5


Modernizirana je tudi cesta SelaApae.

Na Koarjevi domaiji v Pobreju je obina dokupila del zemljiain tam se bo v prihodnje dogajalo e veliko zanimivega.

Obina zgledno skrbi za portne objekte, letos pa je v osredju tudina novo zgrajen portni park Trec, ki je e v uporabi.

li, nekaj dela pa nas e aka.V ospredju je ureditev par-

kiria za delavce O Lesko-vec in tamkajnjega vrtca,investicija znaa okrog 70tiso evrov. Naslednja olskanaloba je prav tako vezanana Leskovec, in sicer imamov nartu nakup igral za vrtecLeskovec, prav tako pa bomov obini za druge igralnepovrine dokupili nekaj igralza nae najmlaje. elimo si

namre, da bi bile te zunanjeigralne povrine im bolj pri-

jetne za otroke, njihove starein druge obiskovalce.

Tudi na podroju por-ta in rekreacije lahko vtem letu poroamo o novihpridobitvah. Katere so vospredju in kje?

upan Friderik Brai: V

obini Videm dajemo velikopoudarka vsem strukturam,ki so vezane na drutvenodejavnost, najsi bo na podro-ju kulture, porta in preosta-lih drutev. V Trcu nam jeuspelo zgraditi sodoben por-tni park z modernim nogo-metnim igriem, v portnemparku Leskovec smo lanidokonali veliko investicijo,

tudi v Vidmu ne zaostajamoz razvojem. Igralne povrinedopolnjujemo, modernizi-ramo, nameamo ograje,v Vidmu pa ob nartovani

izgradnji klubskih prostorovnartujemo e ureditev doda-

tnih zunanjih povrin, kotje denimo atletska steza, delpovrin pa bi namenili tudinaim najmlajim. Na podro-ju kulture smo bili v prete-klem obdobju investicijskonaravnani v Pobreju, kupilismo hio in del zemljia, kiga bodo za svojo dejavnostuporabljale lanice drutvaensk Pobreje. Odkupili

smo pol hektarja zemlje obKoarjevi domaiji.elim omeniti e podrojegasilstva in nalobo PGDTrec, s katerim je obinae podpisala sofinancerskopogodbo za nakup novegagasilskega vozila v vredno-sti 240 tiso evrov. Drutvomora zbrati sredstva v viini30 odstotkov, preostalo pa

je dele obine. Ta finan-ni nart smo nastavili za leta20122014.

GASILSKA ZVEZAVIDEM DOBROSKRBI ZA POVEZA-NOST MED DRU-TVI

Oktober je tudi mesec

poarne varnosti in gasil-ci v tem asu poskrbijo zaveliko aktivnosti. Kot upanste odgovorni za poarnovarnost v obini, hkrati pa

imate tudi svoj pogled nato veliko skupino prizadev-nih prostovoljcev, ki znajopomagati v najhujih tre-nutkih nesree, ki se izobra-ujejo in skrbijo za velikdoprinos h kakovosti ivlje-nja naih obanov. Gospodupan, kaken je torej vapogled na vse to?

upan Friderik Brai:Moje gledanje na gasil-stvo je zelo pozitivno in ekako se zavedam, da sem kotupan odgovoren za poar-no varnost. V znak te odgo-

vornosti smo veliko vlagaliv to podroje, pomagali priobnovah gasilskih domov,nakupu opreme in tehni-ke, izobraevanju gasilskegakadra. V 10-letnem obdobjusmo izredno dobro skrbeli za

to podroje, veliko smo vla-gali v posamezna drutva povnaprej zastavljenem ciklu-su. Zelo pomembno vlogopri tem igrata Gasilska zveza

Videm in njeno dobro vod-stvo, ki skrbi za dobro med-sebojno povezanost medgasilskimi drutvi. Ta kombi-nacija ni plod kratkega obdo-bja, ampak plod dolgoletne-ga dela, in to se vidi danes,ko lahko nao GZ uvrstimomed najbolje v dravi. Ponosso nai lani in pohvalno je,da jim je uspelo v svoje vrste

pritegniti veliko mladih, kiso zautili potrebo po pro-stovoljstvu, in to je zagotovodobra popotnica za prihodnjegeneracije.


6/64


Stran 6


S sej obinskega sveta Videm

Gospod upan, ko svaravno pri sodelovanju, veljaomeniti e zelo dobro sode-lovanje med obino Videmin obino Bednja na Hrva-kem. Skupaj vam je uspelouresniiti e kar nekaj pro-jektov, a v nartu so e nove

Zdaj je na vrsti tudi ureditev parkiri za zaposlene v O Leskovecin tamkajnjem vrtcu.

ideje. Kako je ta pot zarta-na v prihodnje?

upan Friderik Brai: Potprihodnosti smo zartali nadosedanjih dobrih temeljihmedsosedskega, meddrav-nega sodelovanja, tako nakulturnem, portnem kot

tudi turistino-gospodar-skem podroju. Ustanovilismo razvojni svet za razvojturizma in s estimi obinamipodpisali akt o ustanovitvi.

Prav ta organ ima v priho-dnje nalogo, da s sosednjoHrvako in obinami prekomeje sodeluje tudi na podro-ju turizma. Vsak na svojistrani imamo dobre pogoje zarazvoj turizma, imamo boga-to kulturo dediino in vebomo lahko naredili na pre-poznavnosti. Na tem podro-ju vidimo veliko monosti

za nadaljnje sodelovanje.OSREDNJA MARTI-NOVA PRIREDITEVBO V SOBOTO, 3.NOVEMBRA

Jesen bo bogata z najra-zlinejimi prireditvami, v

obini Videm pa se nadeja-mo tradicionalnega marti-novanja. Kako potekajo pri-prave na ta velik turistinidogodek?

upan Friderik Brai:V nai obini in nasploh vHalozah bomo z martino-vanjem zaeli v soboto, 3.novembra, in to bo v obiniVidem tudi osrednja priredi-tev Martinovega tedna. Srea-nje bo potekalo pred Vidovokletjo, tudi pod otorom inv Vidovi kleti, kjer nas bodopriakali tudi nai vinarji.

elim si, da bi nai obanizautili pomen te prireditve,da bi nanjo povabili znancein prijatelje. Samo tako lahkoizkoristimo prilonost in se vnajbolji lui predstavimo zvsem naravnim bogastvom ingostoljubnostjo.

Besedilo in foto: TM

lani obinskega sveta Obi-ne Videm so na 11., 12. in13. redni seji sveta, ki jih jev skladu z 21. lenom Poslov-nika o delu obinskega svetasklical upan Friderik Bra-i, potrdili naslednje:

11. REDNA SEJASVETA OBINEVIDEM z dne 3. aprila2012:

Odlok o nainu opravljanjaobvezne gospodarske javneslube ravnanja s komunalni-mi odpadki v Obini Videm Odlok o predmetu inpogojih za podelitev konce-sije za opravljanje obvezne

lokalne gospodarske javneslube ravnanja s komunalni-mi odpadki v Obini Videm negativno mnenje k pre-dlogu Dravnega lokacijskega

narta za daljnovod 2 x 400kV CirkovcePince Letno poroilo Osnovneole Videm Poroilo o doseenih ciljihin rezultatih dela Skupneobinske uprave obin v Spo-dnjem Podravju v letu 2011

12. REDNA SEJASVETA OBINEVIDEM z dne 26. juni-ja 2012: Oceno in poroilo o izvaja-nju obinskega programa var-nosti Obine Videm Prometnovarnostni nartOsnovne ole Videm rezervacije v vrtcih v eno-tah pri Osnovni oli Videm v

poletnih mesecih sklep o obraunavanju pla-ila vrtca v asu otrokoveodsotnosti v enotah vrtcevpri Osnovni oli Videm

sistematizacijo delov-nih mest za olsko leto2012/2013 za delo 10 oddel-kov vrtcev v zavodu Osnovneole Videm Odlok o ustanovitvi Javne-ga vzgojno-izobraevalnegazavoda Osnovne ole Videm financiranje dodatnih ur

pouka za loeno pouevanje vkombiniranih oddelkih v ol-skem letu 2012/2013 spremembo Cenika ObineVidem za najem poslovnihprostorov Splone ambulanteVidem in Zobne ambulanteVidem

13. REDNA SEJASVETA OBINEVIDEM z dne 11. sep-tembra 2012:

Rebalans t. 2 proraunaObine Videm za leto 2012z letnim programom pridobi-

vanja in razpolaganja z nepre-minim premoenjem Realizacijo proraunaObine Videm od 1. 1. do30. 6. 2012 Polletno poroilo o dose-enih ciljih in rezultatih delaSkupne obinske upraveobin v Spodnjem Podravju

za prvo polovico leta 2012 Dopolnitev Pravilnika okriterijih in postopkih zasprejem otrok v vrtec terpostopku zaposlovanja v vrt-cu Sodila za razmejevanjeposrednih strokov v Osnov-ni oli Videm Spremembe Odloka olokalnih gospodarskih javnih

slubah v Obini Videm Spremembe Odloka o kate-gorizaciji obinskih cest

Obinska uprava


7/64

Stran 7


POSLANSKI KOTIEK

Spotovane obanke in obani!

Upravne storitve, ki jih opravljajo krajevni uradi

as neusmiljeno bei, kljub temu pa senekatere stvari spreminjajo e hitreje.Tudi v DZ moramo nekatere zakonesprejemati hitreje, kot bi jih, e bi biliv nekem drugem normalnem asu. al

moramo slediti ukrepom EU, skladno stem pa moramo zmanjati javno porabo.Ne bi elel pisati na nain, da bi bilolepo sliati, pa tudi pretiravati nima smi-sla. Nekaj pomembnih vsebin bi vamelel sporoiti preko lokalnega glasila, zakaterim ni lastnikov, ki skorajda naroi-

jo ustvarjalcem medijskih vsebin, kako,na kaken nain in o em naj piejo.Lokalni medijski prostor obinskih gla-sil za zdaj ohranja svojo pristnost. Naj

bo tako tudi v prihodnje. Tudi zakono-daja na podroju medijev naj bi v priho-dnje dajala veji pomen lokalnim medi-

jem.Kaj je pred poslankami in poslanci DZ

ta trenutek najpomembneje? Proraundrave za leti 2013/2014. Vlada v pre-dlogu prorauna, ki ga daje DZ v obrav-navo, predlaga delni dvig DDV, novdavek na finanne storitve, viji davekna motorna vozila, vije okoljske daja-tve, na drugi strani predlaga zmanjanjemase za plae javnih uslubencev in za600 milijonov evrov ve dravnih inve-sticij.Katere investicije bo torej sofinanciraladrava obinam? Tiste, ki so vezane naevropska sredstva. Iz navedenega sle-

di, da se bo upoasnil tempo obinskihinvesticij, ki niso vezane na evropskidenar. Za na del Slovenije je bistvene-ga pomena nadaljevanje in imprejnjedokonanje AC DraenciGrukovje.Sredstva v proraunu drave so, takoda lahko priakujemo nekatere kora-ke k izdaji gradbenega dovoljenja, kise morajo zakljuiti spomladi 2013.Pomembna je tudi povezava vzhodnegadela Haloz na hitro cesto PtujMarkov-

ciGorinicaOrmo. Tudi ta poveza-va, ki se bo iz Zavra nadaljevala prekoDrave proti Gorinici, postaja vse boljrealna. Potek hitre ceste se sedaj obrav-nava po tako imenovani juni in ne ve

po severni varianti.Navedel sem le najpomembneje. Obtem pa lahko povem, da bo nekaj denar-

ja iz drave namenjenega za vzdrevanjedravnih cest, kroie pri pokopaliu vVidmu postaja realnost, tudi nekaj naj-bolj kritinih odsekov dravnih cest bodobilo novo asfaltno prevleko. Gre zakraje odseke, ki predstavljajo pokodbovozia, kjer je lahko ogroena varnostudeleencev v prometu.Veliko je bilo v zadnjem asu izreenihbesed na temo zmanjanja tevila obin

in obinskih uradnikov. Za zdaj v pre-dlogu prorauna to ni predvideno. Jepa res, da so nekateri skuali z anketa-mi ustvariti zaskrbljenost zaposlenih naobinah. Takna poetja dodatno vpli-vajo na slabo voljo zaposlenih, ki saminiso krivi, da so tam.Naj vam ob koncu zaelim lepe jesenskedni, mirno in strpno prenaanje tekihasov, v katerih smo se znali. Verjamem,da se splaa potrpeti in razumeti tiste, ki

moramo sprejemati odloitve, ki pomenijozmanjanje e doseenih standardov, in tozaradi tega, da bo kmalu spet bolje.

Branko Marini, poslanec DZ RS

Krajevni urad je podaljek uprav-

ne enote in opravlja doloene naloge izpristo jnosti upravne enote. Med naj-pogosteje storitve sodita vodenje nasle-dnjih upravnih postopkov in opravljanjeupravnih nalog:

S PODROJA ODJAVNO-PRIJAVNE SLUBE:

sprejem vlog za pridobitev osebnegadokumenta, to je osebne izkaznice alipotnega lista, ne glede na kraj stalnega

prebivanja postopek v zvezi z vlogo za vpis spre-membe naslova v potnem listu postopek v zvezi z naznanitvijo pogre-anja osebne izkaznice ali potnega lista

Uradne ure KU Videm:ponedeljek 8.0012.00 in 13.0015.00;sreda 8.0012.00 in 13.0016.30;petek 8.0012.00.

ureditev prijave ali odjave stalnega alizaasnega prebivalia izdaja potrdil iz evidence gospodinj-stev in registra prebivalstva (potrdilo ostalnem prebivaliu, potrdilo o zaa-

snem prebivaliu, potrdilo o skupnemgospodinjstvu) potrjevanje dovoljenj zakonitim zasto-pnikom za potovanje v tujino (samov Bosno in Hercegovino) mladoletnih

oseb do 15. leta starosti

potrjevanje podpor volivcev raznimreferendumskim pobudam in kandida-turam

S PODROJA MATINIHZADEV:

izdaja izpiskov iz matinega registra(kot sploni izpiski, ki vsebujejo vsezaznambe glede osebnega statusa) izdaja izpiskov iz matinega registra orojstvu, ne glede na kraj rojstva, in izpi-

skov iz matinega registra o sklenitvizakonske zveze izdaja izpiskov iz matinega registra osmrti, ne glede na kraj smrti za osebe, kiso umrle po 3. 5. 2005


8/64


Stran 8


postopek v zvezi s sestavo smrtovniceza zapuinski postopek sprejem izjave na zapisnik o priznanjuoetovstva izdaja potrdil o dravljanstvu

posredovanje podatkov iz matinihknjig izdaja potrdil iz matinega registra

SPREJEM VLOG: sprejem ponudb za prodajo kmetijske-ga zemljia sprejem izjav o sprejemu ponudbe zaprodajo kmetijskega zemljia sprejem zahteve za uvedbo postopkaugotavljanja dejanskega stalnega prebi-valia (bodisi pisno ali ustno na zapi-snik upravnega organa)

IZDAJANJE LISTIN IZ CEN-TRALNIH ZBIRK PODAT-KOV:

izdajanje izpiskov iz elektronskezemljike knjige izdajanje potrdil oziroma izpiskov izzbirk geodetskih podatkov (prikaz par-cele, lastninski list, potrdilo o parceli)

UPRAVNE OVERITVE: overitev prepisa ali kopije dokumenta overitev podpisa za potrebe vsehupravnih postopkov overitev garantnega pismaOPOZORILO: Upravni organ overja le

listine, namenjene za uporabo v uprav-nih postopkih, za overitev pogodb zapromet z nepremininami in vse drugelistine, ki se uporabljajo pred pravoso-dnimi organi, so pristojni notarji.

KJE POSLUJEJO KRAJEVNIURADI

Na obmoju Upravne enote Ptuj jeorganiziranih petnajst krajevnih uradov,po veini so pisarne krajevnih uradov vobinskih stavbah.KU Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju54, tel. t. 02 764 11 81KU Kidrievo, Ul. Borisa Kraigherja25, tel. t. 02 798 02 40KU Markovci, Markovci 43, tel. t. 02795 22 55KU Gorinica, Gorinica 83a, tel. t. 02740 80 91KU Destrnik, Vintarovci 50, tel. t. 02753 01 11KU Majperk, Majperk 32a, tel. t. 02795 22 70KU Dornava, Dornava 135a, tel. t. 02755 02 21KU Podlehnik, Podlehnik 8, tel. t. 02768 11 51

KU Cirkulane, Cirkulane 43, tel. t. 02761 00 31KU Jurinci, Jurinci 3b, tel. t. 02 75800 61KU Hajdina, Zg. Hajdina 44a, tel. t.02 781 10 41

KU Vitomarci, Vitomarci 71, tel. t. 02757 49 21KU Trnovska vas, Trnovska vas 42, tel.t. 02 795 22 50KU Zavr, Goriak 6, tel. t. 02 795 22

60KU etale, etale 4, tel. t. 02 795 2265

URADNE URE NA KRAJEV-NIH URADIH

Uradne ure na krajevnih uradih sodoloene z Aktom o delovnem asu vUpravni enoti Ptuj z dne 29. 2. 2008in s spremembo akta z dne 11. 3. 2009.Posamezni krajevni uradi poslujejo obrazlinih dnevih.Razpored uradnih ur krajevnih uradovse, v skladu s sprejetim aktom, objavljatedensko in je na voljo na naslednjihnaslovih: izobeen na krajevnih uradih dostavljen vsem obinam na obmojuUpravne enote Ptuj v sprejemni pisarni Upravne enotePtuj (t. 7), tel. t. 02 798 01 55 ali 02798 01 44 telefonska centrala Upravne enote

Ptuj, tel. t. 02 798 01 00 objavljen na internetnem portaluInternet: http://upravneenote.gov.si/ptuj/Elektronska pota: [email protected]

Upravna enota Ptuj

Brezini internet e do nekaterih uporabnikov

Po dolgih pogovorih in prizadevanjih,da se tudi okrog 400 gospodinjstvoms t. i. sivo liso v obini Videm omogoidostop do irokopasovnega brezinegainterneta, je letos jeseni e mogoe govo-riti o dobri novici. Prvi prikljuki so enarejeni, dela na sistemu pa v polnemteku, nam je pred asom zagotovil ope-rater, Danilo Miloi, s. p., lastnik pod-

jetja MDE elektronika.

etudi se je v medijih pojavila novica,da naj bi PGD Trec predstavljalo ovirov postopku, pa zdaj tako ena kot drugastran pravi, da je bila novica v javnosti

razumljena malo napano. OperaterjuMiloiu je namre uspel dober dogo-vor s trevskimi gasilci, kajti prav prigasilskem domu v Trcu je konec opti-ne povezave Telemacha in ta prostoromogoa nadaljnjo iritev. Zaplet, ki gadejansko sploh ni bilo, le nekaj govoric,

je zdaj razreen, Miloi pa se eli pose-bej zahvaliti vodstvu gasilskega drutvain predsedniku Dragu eligi, ki se je v

tej zgodbi zelo izkazal.Vendarle pa je treba povedati, da se sis-tem brezinega interneta ne ureja samona obmoju videmske obine, temvese iri na obmoje celotnih Haloz, od

Zavra do Makol. Interes je zelo velik,potrebe po sodobnih komunikacijah paseveda nujne. Zato smo se tudi maksi-malno potrudili in najprej v videmskiobini ponudili prilonost priklopa. Sle-dila bo e nadgradnja na druge storitve,a v tem trenutku je zelo pomembno,da bodo Haloze v veliki meri pokrite zbrezinim internetom, ljudje pa bodoimeli bolji, bolj natanen pogled vsvet, je poudaril Danilo Miloi.

TM


9/64

Stran 9


Vidovi dnevi 2012 v foto objektivu

Otvoritvena slovesnost leto-njih Vidovih dnevov 9. juni-

ja je bila glasbena, prijetenuvod v nekajdnevno dogaja-nje pa je pripravil Tambura-ki orkester KD Franceta Pre-erna Videm pod vodstvom

Joeta migoca. Sicer pa jeobina Videm v Vidove dneveletos vpletla veliko zanimivihdogodkov in prilonostnihsreanj.

Do 17. junija, do prazni-

ne Vidove nedelje, je bilo vcentru obine na obinskemtrgu in pod otorom velikoprijetnih kulturno obarva-nih druenj, o obini Videm,njeni bogati dediini in nje-nih ljudeh pa se je v Vidovih

junijskih dneh veliko slialo.e otvoritveni dan je bil vznamenju turizma in kulturein ta zgodba se je potem iz

dneva v dan samo e bogatila,posebej veselo pa je bilo obveerih v Vidovi vinski kleti,kjer so se zbirali nastopajoiin obiskovalci, pridruila pase jim je tudi mariborska vin-ska kraljica Ksenja Arbaiter,doma iz Haloz.

PRAZNOVANJEVIDOVEGA OBO-GATILI Z LIKOVNORAZSTAVO

Na temo haloka pokrajina je

v obini Videm letos poteka-la prva velika in mala likovnakolonija, posvetili pa so jonaemu slikarju Alojzu Kirbi-u. Udeleba na obeh koloni-

jah je bila zelo dobra, hkratipa so nastala tudi udovi-ta likovna dela, ki so bila vasu Vidovih dnevov tudi naogled javnosti.

PRI VIDOVI KLETIODKRILI ODLITEKRIMSKEGA SPOME-

NIKA PETRONIJE-VEGA NAGROBNIKAPred vhodom v Vidovo klet,na proelju zgradbe, so upanobine Videm Friderik Bra-i, direktor Pokrajinskegamuzeja Ptuj - Ormo Ale

Arih in p. Joe Petek iz upni-je sv. Vida v drubi rimskegavojaka Marcusa AntoniusaPrimusa in njegovega sprem-

stva odkrili odlitek rimskegaspomenika Petronijeveganagrobnika, ki je bil vzidan v

juno steno videmske cerkvev prvem stoletju naega te-tja. S tem so umetnino vrni-li na kraj, od koder izvira inkjer je bila najdena. Odlitekrimskega spomenika je deloakademskega kiparja resta-vratorja Viktorja Gojkovia.

Pobudo za to dejanje je dalupan obine Videm, izpeljalpa jo je v dobrem sodelova-

nju z muzealci Pokrajin-skim muzejem Ptuj - Ormo.

VIDEM IMA ZELOBOGATO ZGODO-VINSKO IN UME-TNIKO TRADICI-JOV Vidmu je kar nekajpomembnih najdb iz prete-klosti, Petronijev spomenik

pa je gotovo najpomemb-neji med njimi; gre za enovrhunskih kamnosekih del.Vzidan je bil v juno stenovidemske cerkve, na njem pa

je vpisano, da je bil pokoj-ni Mark Petronij Klassik porodu Maruccinec, umrl pa jekot stotnik osme Avgustovelegije, ki je bila v prvi polovi-ci prvega stoletja nameena

v takratni Petovioni. Njegovotruplo je bilo pri Petovioni

segano, pepel poslan v nje-gov rodni kraj, spomenik pamu je dal postaviti brat Pubij.Na nagrobniku je v reliefupredstavljena tudi celotnabojna oprema legijskega sto-tnika. Prvi odlitek originalatega izjemnega spomenika jespravljen v lapidariju ptuj-skega muzeja, tukaj pa bomoodkrili drugi odlitek te dra-

gocene najdbe, ki dokazuje,da ima Videm zelo bogatozgodovinsko in umetnikotradicijo, je na slovesnosti nakratko umetnino predstavil

Ale Arih.

VEER LJUDSKEGAPETJA, GLASBE INFOLKLORE

Skupaj z vnetimi kulturnimi

ustvarjalci so v prvih Vidovihdneh pripravili Veer ljud-


10/64


Stran 10


skega petja. Tudi v letonjemprogramu smo se lahko sskupinami ljudskih pevk,

pevcev in godcev sprehodilipo krajih obine Videm, kjerohranjajo bogato kulturnodediino, spoznavali ljudskoglasbo in petje. Domaimpevkam, pevcem in muzikan-tom so se na nastopu pridru-ile tudi pevke vokalne sku-pine Sraka iz KUD tudentMaribor in folkloristi iz Slo-vake, iz vasi Draovce, ki so

nastopili e v veeru folklore.Skupino sestavljajo vaani,ki jih drui veselje do ohra-njanja ljudskega izroila,ki ga predstavljajo v pesmi,obiajih in v zvenu ljudskihinstrumentov. Skupina izSlovake je v videmsko obi-no pripotovala na povabiloobine in FD Lancova vas, skaterim ima e dobre prija-

teljske vezi. Veer ljudskegapetja so s petjem in igranjem

obogatili e domai nastopa-joi: muzikanti FD Lancovavas, ljudski pevci FD Pobre-

je, ljudski godci KD Videm,ljudske pevke KD Sela, ljud-ski pevci DU Videm, pevciVinogradniki KD Videm,pevke ljudskih pesmi FDLancova vas in Jurovski fan-tje.V veeru folklore so se obgostih odlinih Kavalirihiz Bednje na Hrvakem infolklorno skupino KD Rogo-

znica predstavili e domaifolkloristi iz Pobreja in Lan-cove vasi.

ALJANINE KARI-KATURE VPETE VDUHOVIT VEER SFREDIJEVIMI AFO-RIZMI

V Vidovem tednu najrazli-nejih kulturnih in druab-

nih dogodkov je KD Videmv Drvarnici pripravilo razsta-

vo karikatur Aljane Primoiin veer aforizmov z Mila-nom Fridauerjem - Fredijem.Klepet z ustvarjalcema je naaljiv nain izpeljala ManjaVinko iz KD Videm, Aljanain Fredi pa sta v prijetnempogovoru izdala veliko drob-nih skrivnosti iz njunega sku-pnega ivljenja in ustvarjanja.In kot velikokrat sliimo onjiju, ivita, kot on pie inona rie. Glasbeni utrinek jetokrat dodal Edi Klasinc naharmoniki.

LISTINO O POBRA-TENJU PODPISALIE UPNIJI VIDEMIN BEDNJA, Z VIDO-VIM EGNANJEMTUDI ZAKLJUEKPRAZNOVANJA

Na Vidovo nedeljo, 17. juni-

ja, na praznik upnije, je bilprav poseben dan za uplja-ne Vidove fare. Pri osrednjimani daritvi so namrepredstavili pismo o pobra-tenju med upnijo sv. Vidain upnijo Bednja na Hrva-kem, potem ko sta obini inoli podobni listini e pod-pisali. Krog prijateljstva inskupnega sodelovanja je takozdaj sklenjen, prihodnostprebivalcev v videmski inbednjanski obini pa je lahkos prijateljevanjem in sode-

lovanjem v skupnih meddr-avnih projektih e lepa inbolja.

TMFotografije: Brane Kolednik,

Tatjana Mohorko


11/64

Stran 11


Dnevi vinogradnikov v Vidovi kleti

Vidova klet, prodajno-pro-mocijski center vinogradni-kov iz Haloz, je bila e pose-bej aktualna v asu Vido-vih dni, saj je bila odprtaves as dogajanja. Od 9. do17. junija so se vsak dan obrazlinih prireditvah v njej

predstavljal i vinogradnikihalokega obmoja od etal

pa vse do Zavra: Kmeti-ja AS Arnei, KmetijaPintarjevi, Silva Gregorec,Vinogradnitvo Marjan Kra-

mer, Vinogradnitvo Plajn-ek, Turistina kmetija invinogradnitvo Pungrai,

Anton Skaza, Vinogradnitvo

V Vidovi kleti je vse dni vladalo izjemno vzduje, uivali pa so tudigostje iz Slovake.

Za dobro postrebo sta v Vidovi kleti skrbeli Ksenja Arbaiter, mari-borska vinska kraljica, in Lea Cafuta Koussa.

Odlina vina iz Haloz sta ponudila tudi vinarja Silva in StankoGregorec iz Majskega Vrha, skupaj z vinarko Marijo Vauhnik innjenim moem pa je bila ponudba izbranih vin e bolj pestra inbogata.

Z vinarji je z veseljem nazdravil tudi videmski upan FriderikBrai.

in vinarstvo Turan, Mari-ja Vauhnik, Vina Zavec terMilan in Antonija umbar.

Vsak veer so gostje lahkopokusili vina vinogradni-ka, ki se je tisti dan predsta-vljal. Klet je obiskalo velikotevilo obiskovalcev, okrogtiso, ki so spoznavali vrhun-ska vina in bili preseneeninad tem, kako izvrstna vinalahko ponudijo Haloze obpravi negi. Najbolj so eleli

pokusiti predikatna vina, odizborov, jagodnih izborov doledenih trgatev. Ta vina pred-stavljajo vinogradnikom e

poseben ponos.Prodajne police v Vidovikleti ponujajo raznolikost

halokih vin, saj najdemo nanjih vina, kot so: laki rizling,renski rizling, ardone, sovi-njon, ipon, rumeni mukat,traminec, modri pinot itn.Prav ta raznovrstnost vin jepritegnila ljudi, saj so neka-teri eleli okusiti razlike medistimi sortami vin razlinihvinogradnikov.Vidova klet s svojo zgodovin-sko pomembnostjo in aktu-alno sedanjostjo privabljavedno ve turistov, obiskoval-cev in domainov, ki imajomonost vodene degustacije

vin, nakupa vina in ogledafilmov, ki so vezani na halo-ko obmoje.

Lea Cafuta KoussaFoto: Tatjana Mohorko


12/64


Stran 12


Ob vidovem tudi gasilska vaja

Namiznotenisa Luka Krui portnik leta v obini

V dneh Vidovih prireditev sogasilci PGD Videm in PGDTrec skupaj organizira-li gasilsko taktino vajo nazgradbi O Videm.

V vaji je sodelovalo 24 gasil-cev, porabili so pet tisolitrov vode, izvedli pa so kla-sini notranji napad s pomo-jo lestve. Za udelebo in

S pomojo lestve so prikazali klasini notranji napad in posredovaliv zgradbi O Videm.

Gasilci, zbrani po vaji, ko je sledila e kratka analiza in ocenaopravljenega dela.

Luka Krui, naj portnik obine Videm, v drubi Vladimirja Sitarja,predsednika Z Videm, in Braneta Kolednika, predsednika odboraza drubene dejavnosti (Foto: TM)

Zmagovalci nogometnega turnirja

uspeno izpeljano vajo jim jeestital tudi videmski podu-pan Marjan Selinek.Sicer pa je bil junijski gasil-ski dogodek tudi nekakenuvod v priprave na 90-letni-

co PGD Videm, je poudarilpredsednik Sreko Primoiter dodal, da ima drutvo tre-nutno 52 lanov, od tega 24operativcev.


Drugo leto zapored so v obi-ni Videm, ki mimogrede veljaza zelo portno obino in se

ponaa z nekaj zelo pomemb-nimi portniki svetovnega

formata, proglasili najuspe-neje portnice in portnikeza leto 2011.

Sveani dogodek je bil deltradicionalnih Vidovih dne-vov in turnirja v malemnogometu. Uvodni nagovor

je imel upan Friderik Bra-i, ki je izpostavil portneaktivnosti in uspene por-tnike v obini Videm, ob tem

pa vsem estital za odlinedoseke.Priznanje za najuspenejoekipo minulega leta sta upan

Friderik Brai in ravnatelji-ca O Videm Helena egu-la podelila ekipi O Videmin podrunice Leskovec vodbojki na mivki, ki so jo

sestavljali: Joica Fonari,Urka Franc, Barbara Fridl,Monika Merc, pela Nahber-ger, Anja Orla, Tjaa Slati

in Lucija Vindi. Trener ekipeje bil Joe otar.Ekipa je med drugim doseglanaslednje izstopajoe uvrsti-tve: 1. mesto na medobin-


13/64

Stran 13


Evropski dan parkovVse od leta 1999 v maju obeleujemodan parkov. Evropski dan parkov pote-ka pod okriljem evropske organizacijeEuroparc, ki zdruuje 430 naravnih

parkov in drugih institucij iz kar 35drav Evrope. Namen je prikazati in

predstaviti pomen naravnih zaite-nih obmoij na planetu Zemlja. Leto-nji evropski dan parkov je potekal pod

geslom Uzri nebo, dotakni se drevesa,uti zrak, poii samega sebe.

Parki so zavarovana obmoja, ki na pravposeben nain ohranjajo prvinskost ivenarave in nudijo pogoje za ohranjanjebiotske pestrosti ivljenja. Velikost intevilo naravnih parkov v neki draviizkazuje odnos oz. zavedanje prebivalcevdo naravne dediine.

ALI JE SLOVENIJA LAHKOEVROPSKI BIOTSKI PARK?

Obiskovalci nae deele na prvo mestopostavljajo bogastvo ive narave, zlasti

jih oara raznolikost in pestrost ivl je-

nja. Slovenija se ponaa z enim naro-dnim parkom, s tremi regijskimi parki,s 44 krajinskimi parki in s 55 naravni-mi rezervati. Skupno imamo zavarova-nih 12,6 % povrine Slovenija oziroma256.315 ha. Prav posebej smo lahkoponosni na zavarovana obmoja po kri-terijih Nature 2000, tako je pod poseb-nim varstvenim reimom 35,5 % povr-

ine Slovenije. V Sloveniji ivi okrog26.000 razlinih vrstnih zdrub, kar naspostavlja na mesto ene izmed biotskonajbolj raznovrstnih drav Evrope.

KRAJINSKI PARK TUR-MOVCI

Ob nekdanji turmovski loki/reti, kista jo sooblikovali reki Drava in Dravi-nja s pritoki, je po drastinih gradbenihposegih v porejih in agromelioracijah

v minulem stoletju ostal le del prvotneloke, ki lei med sotojem rek in halo-kim robom, v izmeri 125 ha. To obmo-je je od leta 1979 zavarovano kot Kra-

jinski park turmovci. Krajinski park

turmovci skupaj s Ptujskim jezeromsooblikuje naravni park z izjemno bio-loko pestrostjo rastlinskih in ivalskihvrst, tudi tistih s seznama posebej varo-vanih vrst.V preteklosti smo znali promoviratito izredno naravno bogastvo, ali bomozmogli skupaj z drugimi naravnimidanostmi tega kulturnega prostora le-toponovno unoviti kot del perspektivnegospodarske dejavnosti? Velja se potru-diti!

Mag. Ivan Boiko

Naj ekipa za minulo leto je ekipa v odbojki na mivki O Videm in podrunice Leskovec.Pri estitki se je ekipi pridruil tudi upan Brai.

skem prvenstvu, 1. mesto na podro-nem prvenstvu in 4. mesto v dravnemetrtfinalu. Ekipa lanov NK Videm je

prejela priznanje za najuspenejo eki-po, saj je lani v jesenskem delu prven-stva v 1. ligi MNZ Ptuj dosegla odlino

2. mesto. Priznanje v kategoriji zasluniportni delavci pa je letos prejela MarijaPetrovi, prizadevna in dolgoletna lani-ca D Videm pri Ptuju.

LUKA KRUI POSTAL NAJ

PORTNIK OBINE ZALETO 2011Priznanje Naj portnik obine Videm

je prejel namiznotenisa Luka Krui,doma v Trcu, sicer pa lan NTK Ptuj.Njegovi rezultati v minuli sezoni so biliizjemni: 1. mesto na dravnem prven-stvu lanov do 21 let, 4. mesto ekipnodravno prvenstvo NTK Ptuj, 6. mestoekipa NTK Ptuj 1. slovenska liga, Lukapa je bil tudi vekratni osvajalec prvih

mest na mednarodnih odprtih turnirjih(Varadin, Zagreb, Alpe Adria ...).

estitka vsem dobitnikom priznanj napodroju porta v obini Videm.

TM


14/64


Stran 14


Povezovanje halokih obin kljunega pomena

Na Selih druabno in slovesno ob 15. krajevnemprazniku

Vloga Razvojnega sveta za razvoj turizma na obmoju Haloz

Kaj ljudje pomislimo ob besedi Halo-ze, ki predstavljajo iroko geografskoobmoje vzhodne Slovenije? Ne dolgonazaj bi odgovor predstavljal nerazvitost,odrezanost od sveta, slabo infrastruk-turo, nepovezanost, nijo izobrazbenoraven prebivalstva, zaostalost. al neka-teri tako mislijo e danes. Zakaj je tako?S prstom kazati na nekoga, bi bilo kri-vino. Odgovornost je na vseh nas, kismo del halokega roba. Se bomo znalipovezati med seboj, bomo znali priblia-ti Haloze ljudem, turistom? Bomo nare-dili korak naprej, bomo pustili za sebojpolitina preprianja in zaeli delovati vdobro te preudovite, z vinogradi posa-

jene pokrajine? e sedaj nekatere praksepotrjujejo, da lahko. Da lahko turizemzaivi, ker trenutno zgolj ivi, moramozabrisati meje obin, znebiti se moramotipinega slovenskega znaaja bog nedaj, da bi sosed imel ve od soseda inse povezati med seboj. Povezovanje daje

ve idej, ve sredstev, veji prenos infor-macij in posledino bomo le s taknimpristopom lahko uspeneji.V zaetku julija se je ustanovil Razvoj-ni svet (v nadaljevanju RS) za razvojturizma na obmoju Haloz na pobudovidemskega upana Friderika Braia.RS ima vlogo povezovanja obin med

seboj, pospeevati turizem in drugogospodarstvo, povezati med seboj dru-tva, ljudi in dogodke. RS se povezujetudi z Regionalno destinacijsko organi-zacijo (RDO) Ptuj, Jeruzalem Ormo,Haloze in Slovenske gorice. V skloputega se povezujemo z dogodki na Ptuju,sejmih v Ljubljani, oglaevanju. RS sieli ve turistov v Halozah, vejo pro-mocijo Haloz in kar je najpomembne-

je, vkljuevanje lokalnega prebivalstvav nartovanje in snovanje turistineponudbe.K sodelovanju so bile povabljene vsehaloke obine, od katerih se Cirkulanein Poljane nista odloili za sodelovanje.lani RS so: predsednik Friderik Braiin Aleksander Zavec iz obine Videm,Cveto Pepelnik in dr. Darinka Fakiniz obine Majperk, Anton Butolen inDarko Medved iz obine etale, Seba-stian Toplak in Milan Vidovi iz obi-ne Podlehnik, Alojz Gorenko in IvanSkledar iz obine Makole, Janko Lorbekin Lidija Domjan iz obine Zavr, Jer-nej Golc kot strokovni sodelavec iz PRJHalo in tajnica RS Lea Cafuta Koussa.

MARTINOVANJE V HALO-ZAH OD 3. DO 18. NOVEM-BRA

Trenutno oblikujemo skupni koledarprireditev, iz katerega smo izluili tistetradicionalnega pomena, ukvarjamo sez vsebinami, poveznimi z Vinsko-turi-stino cesto Haloze VTC 11, z razvo-

jem turistine ponudbe in projektov, strenjem produktov iz Haloz, oblikuje-mo turistine pakete, pripravljamo novzemljevid, kjer bodo vpisani vsi ponu-dniki storitev, in kar je trenutno najak-tualneje, zbiramo podatke za Martino-vanje 2012. Zbrali smo e kar zajetnotevilo prireditev, e jih zbiramo, nato pabomo na podlagi zbranega gradiva obli-kovali skupno zloenko Martinovanje2012 za obmoje celotnih Haloz. Znan

je tudi e asovni okvir prireditev, insicer od 3. do 18. novembra.

RS je torej organ, ki bo po svojih zmo-nostih naredil najve, kar lahko, dabodo Haloze bolje zastopane v lokal-nem in irem obmoju. Smo na zaet-

ku, vendar lahko s skupnim pristopomdoseemo ve. Dragi bralci, vaa znanja,ideje, predlogi so ve kot dobrodoli,zato nas kontaktirajte in s tem prispe-vajte k trajnostnemu razvoju Haloz, kemur vsi stremimo.

Lea Cafuta Koussa

Zadnji teden julija je bil druaben invesel tudi v KS Sela, ki je letos obeleilae 15 let aktivnega delovanja. V poa-stitev krajevnega praznika so pripravilitevilne prireditve sreanje starejihkrajanov, vake igre in nogometni turnirmed vasmi KS Sela, k temu pa dodali e

krajo slovesnost ob odprtju modernizi-rane ceste na odseku kroie SelaApa-e. Osrednja prireditev je bila zadnjo

julijsko nedeljo, ko je na Selih e tra-dicionalno Aninsko egnanje, ki je bilo

tudi letos dobro obiskano.

Praznovanje e 15. krajevnega prazni-ka so letos na Selih prieli s sreanjemstarejih selskih krajanov, najprej je bilasveta maa v cerkvi sv. Druine, nato pae druabni del v kulturni dvorani. D

Selan pa je tudi letos organiziralo tradi-cionalne vake igre zabavno-portnegaznaaja. Na igrah se pomerijo vse tirivasi Sela, Barislovci, Trnovec in Zg.Pristava najve znanja in spretnosti v

sedmih igrah pa je letos pokazala eki-pa Barislovanov. Tudi prehodni pokalnogometnega turnirja med vasmi jeletos preel v roke Barislovanov.

ANINSKA NEDELJA TUDILETOS DOBRO OBISKANA

Osrednja prireditev je bila letos v nede-ljo, 29. julija, ko je na Selih potekalotradicionalno Aninsko egnanje. Svetomao je daroval p. Andrej egula, natopa se je dogajanje preselilo na prostor


15/64

Stran 15


pred cerkvijo. Zbrane je naj-prej pozdravil predsednikKS Sela Stanko Orovi in vsvojem nagovoru spomnil naaktivna drutva v njihovi KS.Ob tem je izpostavil priza-devno delo lanov PGD Sela,mladih portnikov D Selanin sekcij KD Sela aktiva

ena in ljudskih pevk, pohva-lil pa je tudi selske upoko-

jence, ki organizirajo velikoskupnih druenj. Ob tem jeOrovi dodal, da se v KS tru-dijo, da bi bili im bolj aktiv-ni, tudi letos so se tako ude-leili vseslovenskega sreanjaSelanov, odmevna in dobro

Predsednik Stanko Orovi je zahvali KS Sela letos podelil aktivuena Sela, sprejela ga je Mira Krajnc (levo), in ljudskim pevkam, vnjihovem imenu je zahvalo sprejela vodja pevk Antonija Kauevi

(desno). Foto: PK

Kulturno-druabno prireditev ob 15. prazniku KS Sela so obogatiletudi selske ljudske pevke.

Foto: PK

e tradicionalno se na zabavno-portnih igrah med seboj pomerijoekipe vseh vasi selske krajevne skupnosti.

Foto: arhiv D SelanAninskega egnanja na Selih sta se udeleila tudi videmski upanFriderik Brai in podupan Marjan Selinek s soprogama.

Foto: PK

obiskana je bila istilna akci-ja, posebno zadovoljstvo paje izrazil ob novi pridobitvina investicijskem podroju modernizirano cesto na odse-ku kroieApae. estit-ke ob prazniku je Selanomizrekel tudi videmski upanFriderik Brai, selske farane

pa je z velikim veseljem poz-dravil tudi p. Joe Petek in se

jim ob tej prilonosti zahvalilza odlino sodelovanje.

ZAHVALI ZA SELSKELJUDSKE PEVKE INAKTIV ENAPredsednik Stanko Orovi je

na osrednji prireditvi podeliltudi zahvali, ki sta jih letosprejeli dve sekciji Kulturnegadrutva Sela. V imenu ljud-skih pevk je njihova vodja

Antoni ja Kauevi prejelazahvalo za sodelovanje inpopestritev prireditev v KSSela, Mira Krajnc pa za sel-

ski aktiv ena, in sicer za pri-pravo dobrot in vsestranskopomo pri prireditvah v KSSela. Dejan Tramek, predse-dnik D Selan, pa je podelile prehodna pokala, ki sta si

jih na vakih igrah in nogo-metnem turnirju prisluilinajbolji ekipi.Kulturno-druabno priredi-tev so obogatili selske ljudskepevke, mlada harmonikarjaiz Pobreja, ob koncu pa emeani cerkveni pevski zbor.Druenje se je nato v lepem

sonnem vremenu ob dobro-tah aktiva ena in sreelovunadaljevalo pozno v nedeljskipopoldan.

PK


16/64


Stran 16


Od selskega kroia do Apa poslej pomodernizirani cesti

Letonji kmeki praznik v Leskovcu posveen

zimskim opravilom neko

Na Selih so letos v sklopu pri-reditev ob e 15. praznikuKS Sela pripravili tudi krajoslovesnost ob odprtju moder-nizirane ceste na odseku kro-ie SelaApae. Kulturniutrinek so dodale ljudske pev-ke KD Sela, novo pridobitev

pa je blagoslovil pater JoePetek.

Pri edinem kroiu v obi-

ni Videm, na Selih, je konecjul ija potekala kraja slove-snost, na kateri so v uporabo

predali moderniziran cestniodsek v dolini 1.350 metrov,ki povezuje Sela z Apaami ins sosednjo obino Kidrievo.Slovesnost so s pesmijo pri-ele ljudske pevke KD Sela,nato pa je zbrane na kratkopozdravil in nagovoril prvimo KS SelaStanko Oroviin ob tem izrazil zadovolj-stvo nad novo pridobitvijo.Dogodka se je udeleil tudi

videmski upan Friderik Bra-i in med drugim povedal,da je bila ta investicija med S simbolinim prerezom traku so (z leve) predsednik KS Sela

Stanko Orovi, upan Friderik Brai in svetnik Igor Gali moderni-zirani cestni odsek predali v uporabo.

Blagoslov nove pridobitve je opravil pater Joe Petek.

prvimi vejimi v letonjemletu v videmski obini. Dela

je opravi lo Cestno podjetjePtuj, svoj dele je dodala tudiobina Videm, investicija pa

je znaala 140 tiso evrov.upan Brai je ob koncuvsem zaelel, da bi to bilacesta varnosti, prijateljstva inpovezovanja.Sledil je blagoslov nove pri-dobitve, ki ga je opravil

domai upnik p. Joe Petek.Nato pa so predsednik KSSela Stanko Orovi, upanBrai in svetnik Igor Galiopravili e prerez traku ter

tako na simbolien nainnovo pridobitev predali vuporabo. Skupno druenjeso nato zakljuili v kulturnidvorani na Selih.

Besedilo in foto: PK

Turistino drutvo Klopotec iz Leskovcaje tudi letos izvedlo e 17. kmeki pra-znik. Prireditev, ki je potekala 11. avgu-sta pod otorom ob leskovkem nogome-tnem igriu, se je priela s kulturnim

programom, nato so bile na sporedu tra-dicionalne aljive kmeke igre, sledila pa

je podelitev priznanj za najlepe urejene

domove in priznanj vinskega ocenjeva-nja.

17. kmeki praznik v Leskovcu so spesmijo prieli orgliarji Halonga, nato

pa je zbrane nagovorila predsednica TDKlopotec Leskovec Ida Vindi Belak.Povedala je, da so za rdeo nit letonjegapraznika izbrali opravila in ege, ki so se

jih lotili neko na vasi v zimskih vee-rih. To so bila predvsem tista opravila,za katera je ez leto na kmetiji zmanj-kalo asa, dolgi zimski veeri so bili kot

nala primerni npr. za luenje fiola,ajanje perja in vrsto drugih opravil.

ZIMSKI VEERI NEKODelek te bogate dediine so nato na

aljiv nain skozi pesem in besedo pred-stavili lani drutva rc. e preden jenamre zima pokazala zobe, so se dobi-vali in nosili drva ter si tako zagotovi-li kurjavo za zimo. Sledilo je luenjefiola, bunic, prebiranje fiola, trenjeorehov in luenje koruze. Vsa ta opra-vila so poeli rono, opravljali pa so jih

v veliki kmeki hii, ob toplo zakurjenikmeki pei. Pomagali so tudi otroci.V dolgih zimskih veerih so tudi aja-li perje. Iz lepega in mehkega perja sonato naredili "pojtre", morali pa so tudi


17/64

Stran 17


lani skupine rc so z igranjem na ljudska glasbila in z besedona aljiv nain prikazali znailna opravila in ege na vasi v zim-skem asu. Foto: PK

Nekateri izmed dobitnikov letonjih priznanj v drubi TerezijeMeko (skrajno levo), predsednice komisije najlepe urejenihdomov, in upana Friderika Braia (desno). Foto: Stanko Bedra

upan Friderik Brai se je TDLeskovec zahvalil za tradicijoohranjanja eg in kmekih opra-vil na vasi.

Foto: PK

Kmekega praznika v Leskovcu ni brez tradicionalnih aljivih iger.Foto: Stanko Bedra Leskovki praznik so obogatili tudi orgliarji Halonga. Foto: PK

predelati kouje za "stroo-ke". V tem asu je prilo navrsto tudi ivanje ter krpanjeoblail in obutve. Gospodi-nje so ob dobri volji in pesmispletale nogavice, rokavicein druga oblaila za zimskias. Vsa ta zimska opravila jespremljala dobra volja, petje,pozabili pa niso na druabneigre, smo lahko sliali v opi-su zimskih veerov neko.Zbrane na kmekem prazni-ku je pozdravil in nagovoriltudi videmski upan Fride-rik Brai, ki je TD pohvalilza tradicijo ohranjanja egin navad, vsem prizadevnimlanom pa zaelel e mnogouspenega dela v prihodnje.

ALJIVE IGRE IN

PODELITEV PRI-ZNANJ

Praznika v Leskovcu pa nibrez e tradicionalnih por-tno-zabavnih kmekih iger,ki vsako leto poskrbijo zaveliko smeha in dobre volje,tako tekmovalcev kot gledal-cev. Letonje trilanske ekipeso se pomerile v petih aljivihigrah.TD Leskovec pa je tudiletos v sodelovanju z obinoVidem in KGZ Ptuj, Kmetij-sko svetovalno slubo, izvedlotekmovanje za najlepe ureje-ne domove, na kmekem pra-zniku pa vsako leto podelijopriznanja. Priznanje za naj-lepe urejen dom je letos pre-

jela druina Vidovi iz Sovi14 a, drugo mesto je osvoji-

la druina Orla iz Repi 4a, tretje pa druina Trafela izLjubstave 34 b. Za najlep-e urejen poslovni objekt jebil razglaen gasilski dom indom kulture Sela, priznanjeza najlepe urejeno kmetijo jeprejela kmetija druine Gla-ar, Dolena 52. V kategorijinajlepe urejena poitnikahia je priznanje prejela dru-

ina eruga z DravinjskegaVrha 48 a, za ohranjanje arhi-tekturne dediine druinaBratuek iz Skorinjaka 35,priznanje za najlepe urejensakralni objekt pa je prejelaupnija sv. Andraa v Halo-zah za obnovljeni cerkvicisv. Magdalene in sv. Avguti-na z upniem. Prav tako sov organizaciji TD Leskovec

e v marcu izvedli ocenjeva-nje vin domaih vinogradni-

kov in ob tej prilonosti takopodelili 23 zlatih in 19 srebr-nih priznanj. Kmeki praznikv Leskovcu se je nato zaklju-il s pravo veselico, kot se za

takno prilonost spodobi.PK


18/64


Stran 18


Mlaj tudi pri vakem domu v Majskem Vrhu

Dogodki iz Ljubstave

Maj je mesec, kjer v vsaki vasi vaanipostavijo mlaj. Tako je bilo tudi v Maj-skem Vrhu, kjer se je zbrala druinadomainov in z mlajem polepala dvori-e vakega doma.

Preden je prilo do tega sveanegadogodka, je bila zelo zahtevna pot, saj

je bilo treba postoriti vse od zaetka,ki pa se zane s podiranjem, prevozom,lupljenjem in spletanjem venca, eletakrat je na vrsti zadnje dejanje posta-vljanje. Vse to so postorile spretne rokehalokih mo. Drevo je podaril doma-

in, vintov Pepi.Vse zbrane so v uvodu pozdravili pred-sednica KS Videm pri Ptuju AlojzijaTuek, svetnik KS Rudi Potr in upan

V spomin na prijetno druenje v Majskem Vrhu pa e skupna fotografijaFoto: Joef Selinek

obine Videm Friderik Brai. Po kon-ani postavitvi je sledilo druenje ob

dobri malici in kapljici iz domae kleti.Danica Trafela

Roice ree in trav'co mlado,kosi le kosi, oj kosec ti mlad,sredi halokih trat se je kon-ala prirejena pesem veselihkoscev po halokih griih, kiso v zaetku junija zavihtelikose po strmini Trafelovegain Vaherovega brega.

Druina prijateljev razlinihstarosti, v kateri sta izstopa-

la brata Tonek in Lojzek

KOSEC Z NABRUENO OSTRO KOSO

NEDELJSKI IZLET V STRAJNO

Spretni kosci so znova zavihteli kose

Merc, je v zaetku natannopregledala kose, si nastavilakosie in druge pripomo-ke, ki jih kosec potrebuje prikonji. Posebno melodijo jebilo sliati ob bruenju inpri sami konji, saj bi marsi-koga spominjalo na kanonv pevskem zboru. Skupinakoscev je bila v dobri kondi-cijski pripravljenosti, ki je za

Haloze zelo pomembna. e

bi ocenjevali rez in plasti, biteko izbrali najboljega, saj

so bili vsi odlini.Da kosa dobro ree in da seobdri rek Kak se koscustree, tak mu kosa ree, jeposkrbel enski del drube,ki je z domao malico postre-

gel kar sredi travnika na prtutako kot neko. Med vsemi

dobrotami sta bili tudi zna-menita haloka gerpa in hla-dna haloka kapljica.

Besedilo in foto:Danica Trafela

Junijska predpraznina nede-

lja je bila kot nala za izlet,eprav zelo vroa, a ravno

prava za klepet, opazovanje

in prepoznavanje grmikov,dreves in cvetoih rastlin.


19/64

Stran 19


ajali lipovec in postavili klopotec

Tako so neko ajali lipovec.

tefka, Veronika, Marija in Janez so z lipovcem povezali trto nakolih.

SPLETANJE TRAKOV ZA VIDEMSKONEDELJO

Videmska nedelja je e odnekdaj nekaj posebnega.Obisk sv. mae, klepet s pri-

jatelji, lectovo srce ali mede-njaki za svoje domae. Vedno

pa je bila lepo urejena tudinotranjost cerkve sv. Vida.Letos smo k tej urejenostipripomogli e mi, saj smo seodzvali na dogovor med p.Tarzicijem Kolenkom in Bla-em Topolovcem, ki je lanupnijskega sveta iz naega

kraja. Pridne roke Zofke inBlaa so nabrale zimzelene

rastline brljana in pupa-na. Pridruili smo se drugimin sodelovali pri pletenju inspenjanju trakov za okrasitev.Ponosni smo bili na svoj pri-spevek ob tem prazniku. Obdelu pa smo obujali spominena razlina druenja neko

in danes. Po konanem delusta nas gostitelja poastila zveerjo in skupaj smo nazdra-vili s kozarkom dobre kaplji-ce.

Foto:Anja Krajnc

V Dravcih pri etnografskem muzeju so sredi poletja uspenoizpeljali e etrto prireditev Od zrna do kruha, e po tradici-

ji pa so postavili velikana med klopotci in prikazali enega odskoraj e pozabljenih kmekih obiajev. Letos so ajali lipo-vec ali, bolje reeno, prikazali so, kako se je neko pripravljalovezivo iz lipovca za vezanje trte. Danes je to e skoraj poza-bljen obiaj v Halozah.

Prireditev se je zaela s pesmi-jo Mejaev iz Repi in s har-

monikami Veselih Joekov,nadaljevala s pozdravnimi

Znani smo po tem, da enam as dopua, iemoskrite lepote halokih koti-kov, ob katerih smo vednonavdueni nad bogastvom,ki jih daje haloka zemlja.

A brez pr idnih rok, ki jo

obdelujejo, tega bogastva nebi bilo. al so nekateri tudiobupali in prepustili nara-vi, da je poskrbela za ureje-nost po svoje. Obupal pa nina prijatelj Stanko, ki nakrasnem hribku v Strajni

nadaljuje urejanje svoje oko-lice, kjer preivlja prosti as.Z veseljem in navduenjemnam je pripovedoval, kakoso potekala razna dela, da

je danes tako, kot je. Naagostitelja sta nam izkazala

dobrodolico in nas razvajalaz dobrotami, ki sta jih samapripravila.

Danica Trafela

nagovori gospodarja in pred-sednika Drutva za ohranja-nje dediine Haloz ZvonkaKorpia, predsednika KTDSovie - Dravci Janija Altain predsednika KS Sovie -Vareja - Dravci Bojana Mer-ca, zbrane pa je posebej poz-dravil tudi videmski upan

Friderik Brai, ki je meddrugim poudaril, da je tovr-stno ohranjanje snovne innesnovne dediine izjemne-ga pomena. To je bogastvo,ki ga moramo znati obdrati,hkrati pa tudi vgraditi v vre-dnote prihodnjih rodov.Lipovec kot drevo izjemno


20/64


Stran 20


Stare sorte dale dober pridelek

Postavni moje Zvonko Korpi, Stanko Vegan, Franc Vindi, Jani Alt,Zvonko Vidovi in Duan Marini so se organizirano lotili postavlja-nja klopotca in ga tudi uspeno pognali.

Poletje so lani KTD Sovie - Dravci izkoristili tudi za skupno dru-enje. Podali so se v Prekmurje in tam doiveli veliko zanimivega.(Foto: arhiv KTD)

Veliko truda je bilo vloenega tudi v preanje, kjer so na plan pri-hajale prve ocene novega letnika. Veselo je bilo v mini halokem vinogradu.

Pod klopotcem velikanom se je sliala tudi pesem, na harmonikepa so zaigrali Veseli Joeki. Domaini so poskrbeli e za vinskokapljico in izbrane haloke dobrote, med katerimi pa ni manjkalahaloka gibanica.

lepo dii po medu, njegovocvetje pa se lahko uporabljakot zdravilni aj, sicer pa jelipovec grm, ki spada medvrsto lip in ki so ga vasihzasadili ob gorici prav za tanamen. Grmu lipovca sospomladi obrezali veje, ki so

jih nato posuili v suhem,zranem prostoru, pravilo-ma na kaknem podstreju.Ko je priel as za vezanjetrte, so suhe vejice, zvezane vope, najprej natolkli, potemnamoili v vodo, nato pa so

enske ta lipovec "sajale";to pomeni, da so te vejicelipovca natrgale na dolgetanke trakove, ki so izjemnotrpeni. Te trakove so potemuporabili za vezanje trte, jenavzoim v Dravcih povedalZvonko Korpi, hkrati paobljubil, da bodo poslej nadomaiji, v manjem vino-gradu, za vezanje trte vednouporabljali le lipovec in takoohranjali stari obiaj.


Pri etnografskem muzeju naKorpievi domaiji v Drav-

cih, kjer je posajena vnuki-

nja potomke najstareje trtena svetu, so se v dneh veselih

trgatev sreali tudi prizadevni

lani in prijatelji KTD Sovie- Dravci in Drutva za ohra-

njanje dediine Haloz.Druno so potrgali grozd-je z avtohtonih sort , ki sotudi letos vse po vrsti daledober pridelek. Veselo je bilo

v vinogradu in tudi v pre-i, kjer so izkueni vinarji e

dali prve ocene ter napove-dali nov letnik Sovianov inDravanov.

TM, Foto: Korpi


21/64

Stran 21


Nai vinarji na sejemskem dogodku v prestolnici

Letni koncert tamburakega orkestra Videm

Za dobro promocijo Haloz in Vidove kleti so zdruili moi in sepredstavili na prostoru RDO. V drubi Jerneja Golca in Lee CafutaKoussa je Matija Brodnjak, destinacijski manager iz RDO (nadesni). Foto: Brodnjak

Videmski tamburaki orkester na obinskem trgu v drubi dirigentaJoeta migoca in solistov, ki se jim velikokrat pridruijo na nasto-pih. Foto: Jaki Vaupoti

Halo, d. o. o., s poslovnimaenotama Zlati grozd, vinote-ka in izdelki s podeelja naPtuju in Vidova klet iz Vid-ma pri Ptuju smo se v petek,

28. septembra, predstavili na10. sejmu Kamping & Kara-vaning v Ljubljani na Gospo-darskem razstaviu.

Z nami sta bila vinogradnikaKonrad Janekovi Vinar-stvo Turan in AleksanderZavec Vina Zavec. Predsta-

vili smo se na prostoru Regi-onalne turistine organizacijePtuj-Ormo-Slovenske gori-ce-Haloze v marmorni dvora-

ni Gospodarskega razstavia. Obiskovalcem smo predstaviti novosti v nai turistiniponudbi z obmoja Haloz,predvsem pa program Mar-tinovanje Haloze 2012, ki jenamenjen tako za posameznegoste kot tudi za organiziranemanje in veje skupine.V sklopu predstavitve sogostje lahko pokusili vrhun-ska vina z zaitenim geo-grafskim poreklom Haloze,in sicer: Anton Skaza, VinaZavec, Kmetija AS Arnei,Vinarstvo Turan Janeko-

vi, Vinogradnitvo MarijeVauhnik in VinogradnitvoFranci Plajnek.

Lea Cafuta Koussa

Videmski tamburaki orke-ster bo naslednje leto prazno-

val devetdeset let. Na obletni-co nas je spomnil predsednikDanilo Svenek, ki je na kon-certu izrazil upanje, da bodotakrat imeli vsaj devetdeset

poslualcev. Pa saj jih letos nibilo veliko manj. koda, da siza tako dober koncert ne vza-me asa ve ljudi.

Dobrodoli, Haloka pravlji-ca, Pridi, Gorenjc, Sloven-

skim mladenkam, krjanekin tri tiice, Na mostu in inin in je bil prvi del kon-certa naih tamburaev podvodstvom Joeta migoca.Skladbe so obogatili solistipela Turk (violina), Mile-na Gabrovec (petje) in Joeeruga (harmonika).

MOANAPLAVZ JE

POVEDALVSEManja je za nada-ljevanje koncertanapovedala mladopevsko skupinoGlasniki. V njejp r epeva jo s amidobri mladi pevci:

Joe Krsni k, Jer-nej Muzek, Jernej Simuni,

Jernej irovnik, vodja SandiPotonik in pater Janez Fer-le, ki je dal tudi pobudo zaustanovitev skupine. Najprejso zapeli pet pesmi razline-ga anra, solist je bil JernejMuzek.V tretjem delu koncerta sose zdruili tamburai in Gla-sniki. Pomagali so tudi solistiMilenka Gabrovec, Metka

Ostroko, pela Turk in samdirigent Joe migoc. Naj-prej Ajnzerica, nato pa ele-zni repertoar dalmatinskihpesmi dobro pripravljenih,

odlino predstavljenih. Med

njimi so bile skladbe Falile seKatelanke, Vela Luka, Ruocrvena, Ne dirajte mi ravni-cu, Da te mogu pismom zva-ti.Sledile so zahvale in udovi-tega koncerta je bilo konec.Utihnili so Glasniki, tambu-rai, solist in Manja. Za enoleto, do devetdesetletnice.Vsi vljudno vabljeni e sedaj,

da nas bo dvakrat devetdeset.

Marija ernila

Utrinek z letonjega letnega koncertavidemskega tamburakega orkestra, ki bonaslednje leto praznoval e devetdeset let.


22/64


Stran 22


10. tradicionalni pohod Svet na Kajarju

Veseli Joeki s harmonikami v veselo jesen

e deseti po kulturniki poti Svet na Kajarju Foto: MV

Veseli Joeki so bili dobro sprejeti tudi v Dravcih pri Korpievih, prietnografskem muzeju, kjer so sredi poletja postavljali klopotec.

V nedeljo, 23. septembra, smo se poda-li na e deseti tradicionalni pohod pokulturniki poti Svet na Kajarju, ki je

nastala po istoimenskem filmu, ki so gaposneli pred estdesetimi leti. Naj spo-mnim, da so v filmu kot statisti nastopi-

Poletni meseci so bili za sku-pino harmonikarjev VeseliJoeki KD Videm zelo delav-ni in ustvarjalni. Vse od

pomladi so veliko nastopaliin irili dobro voljo, podali

pa so se tudi na skupna dru-

enja z enami iz Lancovevasi in Vidma, pomagalipos taviti klopotec pri Kor-pievih v Dravcih ter velikosodelovali s olo in vrtcem vVidmu.

A e zmeraj je iv spominna letonjo uspelo priredi-tev Veselo na joefovo, ki bonovo nadaljevanje dobila e

spomladi prihodnje leto. Naletonji so Joeki zbrali tudidel sredstev, ki so jih elelipodariti starejemu kraja-nu turmovcev, a je ivlje-

nje ubralo drugano pot. epreden jim je uspelo izpelja-ti ta zadnji del humanitar-ne zgodbe in pomagati priobnovi hike, so se posloviliod spotovanega turmova-na. Zdaj nanj ostaja le lep in

dober spomin, sredstva, ki soostala, pa so e predali upni-ji sv. Vida, ki se je odloila,da pokojnemu misijonarjupatru Mihi Drevenku v Vid-mu postavi tudi doprsni kip.Vodja Veselih JoekovJoeHrga je preprian, da jeMiha Drevenek tisti, ki sito zaslui, saj je bil loveksvetovnega kova, izjemen

humanitarec, sren in doberlovek, pa tudi glasbenik podui. Tudi po tej plati si gabodo mnogi zapomnili.Vesele Joeke zdaj aka vese-

la jesen, polna dogodkov innastopov vsepovsod, in vabi-la se kar vrstijo. V skupini sielijo e kaknega novega la-na, predvsem pa so ponosnina vse tiste, ki so resni in tudi

redno prihajajo na vaje. Glas-ba jih zdruuje, tudi gene-racijsko, in to je v skupinivedno bolj opaziti.


li tevilni domaini, najopazneji vlogipa sta imeli takrat e deklici Ivanka inJulka.

Pred obinsko stavbo v Vidmu smo sezbrali v sonnem in toplem nedeljskempopoldnevu, ki je privabil lepo tevilopohodnikov iz blinje in daljne okolice.Iz Vidma smo se podali proti Dravinj-skemu Vrhu in naprej proti Ljubstavi,kjer so nas prijazni domaini tradicio-nalno pogostili z dobro domao kaplji-co. Hvaleno smo se poslovili in potnadaljevali do vakega doma v Majskem

Vrhu, kjer nas je e malo utrujene pria-kala malica. Po daljem poitku in dru-enju smo se odpravili nazaj proti Vid-mu, kjer smo pohod zakljuili.Prijetno druenje, ki nas na teh pohodihpovezuje in bogati, je pravi razlog, da senam naslednji pridruite tudi vi.

Marko Vinko


23/64

Stran 23


Iz upnije sv. Vida

SPOZNAJMO SVOJKRAJ IN LJUDI

Vsak lovek je individuum oseba, skrivnost. Vsakdoprinaa svoje sporoilo. Tudivsak kraj ima svojo znailnostin posebnost. Kraj zazna-mujejo naravne znailnostiin posebnosti. Na Videm

je poseben po tem, da so vsekulturne, verske, upravne inprosvetne institucije v sredi-u s premerom cca 300 m.

e v ta krog e dodamo Trilipe, je podoba obinskegain upnijskega sredia zao-kroena.Poleg krajevnih in narav-nih danosti so tudi ljudje, kizaznamujejo svoj kraj. Kdo bivedel za majhno vasico Vrbo,e je ne bi zaznamoval najve-ji slovenski pesnik Preeren.Kdo bi v Rimu, na Dunaju, vZambiji vedel za neko upni-

jo Videm in za vas Pobreje,e ne bi bilo imievegaFraneka in Anke, ki sta naiupniji dala najbolj zname-nitega misijonarja p. MihaDrevenka. Njegov zeleniklobuk je poznala cela Zam-bija. Zambija je znana pozelenem poldragem kamnumalahitu in velikih rudnikihbakra, ki tudi pozeleni. Ti

rudniki so bili neko v lastianglekih kolonialistov, ki soodli. Sedaj pa so prili huji,Kitajci, ki e bolj izkoriajouboge Zambijce. Tudi zaraditeh sodobnih izkorievalcev

je p. Miha v svojih medijih,na radiu in v asopisih poze-lenel.Na alost malo naih ljudi,tudi Pobreanov, ve, kakna

duhovna in misijonska sila jebil na Miha. Upamo, da boizla knjiga o njegovem misi-

jonskem delu. To, kar je narojak Pedro Opeka na rde-

em otoku Madagaskarju, jebil p. Miha v zeleni Zambiji.Veliko je bilo njegovo misi-

jonsko delo v misijonskemsrediu pri sv. Joefu vKalulushi, kjer je bilo tre-ba vsak dan nahraniti okrog60 postulantov, ki so se pri-pravljali na noviciat. Vsakgojenec se je moral vkljuitiv dejavnosti na vrtu, pri ivi-ni, v delavnicah, v kuhinjiitn., da se je nauil delati insi pripraviti vsakdanji kruh.

Praktino je uresnieval rek:Ne daj reveu ribe, ampakga naui, kako jo bo ulovil.Ko je zgradil gimnazijo sredibua, je bilo treba zgraditie toliko stanovanj za uite-lje, ki bodo tu iveli, ne panekje dale v mestu. Mestaso prenatrpana, zato tolikorevine, ljudje naj tu ivijo.Idejo so podprli tudi evropski

finanniki, ki so pomagali pritaknih dobrih projektih.Preprostim ljudem je trebaposredovati verske resnicein jim povedati, da se upre-

jo prevelikim socialnim kri-vicam. Zato se je p. Mihapodal na novo podroje tiskain je bil kar nekaj let direktorMission Pressa, misijonsketiskarne, kjer so tiskali Sveto

pismo, asopise in knjige zaole. Toda mnogi ne znajobrati, posluati pa znajo inzmorejo. Zato je nastal novmedijski projekt Icengelo,po nae bi rekli Ognjie.Resnico je treba oznanjati in

jo tudi povedati, etudi boli.Zato je bil zeleni klobuk vnevarnosti, da ga odnese, kersi je veliko upal. Brez dlake

na jeziku je vedno itil male-ga loveka in ibal celo obla-stnike ter jim kazal krivice, kiso jih delali.Na mrketelj, tako smo

ga klicali v gimnaziji, je biltako odloen in vztrajen, da

je vedno dosegel, kar si jezabil v glavo. Taken je ostaldo konca. Sam je pripovedo-val, kako je v kavbojkah inskoraj bos v japonkah prielpred finannega ministra naDunaju. Predstavil mu je svoj

novi projekt. Ko je ministruvse razloil, mu je ta rekel: Vvas verjamem, da boste pro-

jekt izpeljali, ali bodo za vamito nadaljevali? Spontano inv zadregi je Miha odgovoril:Ne verjamem. In ministermu je odvrnil: Odobrim vaprojekt, ker ste tako iskreni.To je bil na p. Miha.

NAI VELIKI LJUDJEPater Miha je bil velik rodo-ljub. Vedno se je rad vraal vsvoj domai kraj. Ko je hodilpo svojih poslovnih poteh poEvropi, je rad naredil ovinek,da je vsaj za kratek as prieldomov. Zdaj komaj vemo,da je bil na veliki Pobre-an. Naa upnija in obinaVidem se mu morata oddol-

iti za veliko promocijo nae-ga kraja. Zato smo na sejiPS sklenili, da se bo upnij-ski dom in bodoi venamen-ski prostor imenoval Dom p.

Miha Drevenka.

NOVA NALOGA FASADA UPNIJSKE-GA DOMA

Ob 1. novembru bo prvaobletnica smrti p. Miha. Dotakrat bi radi dokonali fasa-do in postavili doprsni bro-

nasti kip na fasado. Sevedabo to kar velik zalogaj, sajsmo komaj izplavali iz rdeihtevilk. Upamo, da bodo zakip poskrbeli vaani, Pobre-ani in dobrotniki, vsi drugipa bomo zbirali za fasado. Stem bo tudi obina Vidempridobila urejen prostorokrog Vidove kleti. Poznejepa bomo nadaljevali ureditev

notranjosti prostora, kjer bibil venamenski prostor zanae upnijske skupine, zafarno kavo in prilonostnaobasna galerija. Zaupamo invemo, da se poasi dale pri-de, posebej v slogi in s sode-lovanjem.

p. Tarzicij KolenkoFoto: Izidor ek

Pater Miha Drevenek je vedno brez dlake na jeziku itil malegaloveka in ibal celo oblastnike ter jim kazal krivice, ki so jih delali.


24/64


Stran 24


Podpis prijateljske listine e v Bednji na Hrvakem

Potem ko sta obini Videmin Bednja na Hrvakem lani

podpisali lis tino o pobrate-nju in imata prijateljske vezitudi oli Videm in Bednja,so se za podpis posebne listi-ne o pobratenju odloili e vupniji sv. Vida Videm priPtuju.Na vidovo, junija letos, jebil podpis listine opravljen vVidovi farni cerkvi, v sredo,15. avgusta, na praznik Mari-

jinega vnebovzetja, pa je bilpodpis sklenjen e na hrvakistrani z upnijo Marijine-ga vnebovzetja v Bednji. Na

Pri slovesni mai, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v upnijskicerkvi v Bednji potekal sveani podpis listine o pobratenju. Listinosta podpisala videmski upnik p. Tarzicij Kolenko in upnik v fariBednja Zorislav afran.

Slovesnemu dogodku sta bila pria tudi videmski upan FriderikBrai in upan Bednje Mirko Bristovi, ob njima pa e tevilniupljani iz Vidma in Bednje.

e estitka Mirka Bristovia in poklon za videmsko upnijo, s kate-ro zdaj e bolj tesno sodelujeta tako obina kot upnija Bednja.

praznini dan je tja poroma-lo nekaj videmskih upljanovs patri, pridruil pa se jim jetudi videmski upan FriderikBrai s soprogo.Podpis pobratenja sta priosrednji praznini mai vupnijski cerkvi v Bednjiopravila videmski upnik p.Tarzicij Kolenko in upnik vfari Bednja Zorislav afran.Pri podpisu sta sodelovalatudi videmski upan Fride-rik Brai in upan Bednje

Mirko Bristovi, sveanegadogodka pa sta se udeleila epatra Joe Petek in Janez Fer-le iz upnije sv. Vida. Kul-

turni utrinek k slavju

v bednjanski cerkviin farnemu egnanjuso dodali p. JanezFerle kot solist indomaini odliniglasbeniki Kavaliri.Praznino vzduje sfarnim egnanjemse je po slovesnimai nadaljevalo naosrednjem obin-skem trgu. upljaniVidove fare so obiskBednje in okoliceizkoristili e za ogledkulturnozgodovin-

skih spomenikov, med dru-

gim so si ogledali tudi upnij-sko cerkev v Lepoglavi.Prijateljstvo in dobro sodelo-vanje s sosedi na Hrvakemse torej bogatita, v zadovolj-stvo in na veselje mnogih.

Besedilo in foto:Tatjana Mohorko

Zadnji videmski skupni posnetek je nastal pred upnijsko cerkvijo vLepoglavi.


25/64

Stran 25


Iz nae osnovne ole in vrtca

Uenci O Videm radi literarno

ustvarjajo

Leskovki kuharji na Celjskem

sejmuPrababice se spominjam z nasmehom na ustih in solzami v oeh.Vem, da me je imela rada, kot sem jo imela jaz. Prinaala sem jiradost, kajti z mano je bila vedno vesela, polna mladosti in preer-nih spominov. Meni je prinesla veliko modrosti. Danes razumemslogan Jaz tebi radost, ti meni modrost. Zelo pomembna je ta vez.Midve s prababico sva iveli v tem soitju.

Nina Kmetec

Nai uenci zelo radi literarno ustvarjajo branje in posluanjeliterarnih besedil doivljajo kot nekaj lepega, prijetnega; se poi-

gravajo z ustvarjalnimi besedami, jih spreminjajo, si izmiljajonove domiljijske svetove, se potepajo med pravljinimi temamiin jih postavljajo na glavo In ravno v tem gre iskati razloge zanastanek odlinih, izvirnih besedil bodisi besedil, kjer padejomeje med resninostjo in domiljijo, bodisi besedil, ki se doti-kajo stvarnega, resninega sveta zgodbe iz njihovega ivljenja.Uitelji pa smo tisti, ki pri urah knjievne vzgoje to ustvarjal-nost spodbujamo, vzbujamo v uencih eljo po poglabljanjuliterarnoestetskega doivetja ob recepciji umetnostnih besedil;kdaj obrnemo kakno zgodbo na glavo, saj otroci/uenci takezgodbe radi posluajo, e raje pa sami ustvarjajo nove domiljij-ske svetove.Tako smo sodelovali na ve razlinih literarnih nateajih in nanekaterih osvojili izjemen uspeh. Nina Kmetec je bila za spis Jaztebi radost ti meni modrost (Prababica in jaz) nagrajena nanateaju Evropa v oli (Podravska regija) in se je udeleila drav-ne proslave v Ljubljani (mentorica Tanja Potonik); spis Narav-ne nesree v mojem kraju Tamare Plohl pa je bil nagrajen nadravnem nivoju literarnega razpisa Naravne in druge nesree(mentorica Ana Koritnik) in tako se je uenka udeleila dravneprireditve na Igu.Besedila sodelujoih uencev: Eve Miloi, Anje Horvat, JakobaMesaria in Lucije Vaupoti na literarnem nateaju Z domiljijo

na potep 2011/12 so zbrana v Veliki skupni knjigi; sedmoolciBla Glogovan, Nua trafela, Lucija Vaupoti, Anja Horvat,Nina Osenjak, Jakob Mesari, Sebastjan Vinko, Luka Domincin Katja Bedra pa so avtorji isto prave knjige Basni, postavlje-ne na glavo zbirke desetih besedil, ki je nastala kot izbor pre-verjanj pred pisno nalogo in nato same pisne naloge. Vendar jeto ostala skrivnost in smo mladim avtorjem predstavili knjigoele mesec dni po izidu, ob svetovnem dnevu knjige. Ko so obdiaprojekciji zagledali naslovnico svoje knjige, so bili prijetnopreseneeni. 31. maja pa so se nai literarni ustvarjalci ponosnos svojo isto pravo knjigo predstavili v pravljini sobi Knjini-ce Ivana Potra Ptuj, kjer so bili lepo sprejeti za njih so se

zelo potrudili in tako v mladih ustvarjalcih vzbudili prijetne innepozabne obutke.

Ana Koritnik

Uenci gospodinjskega kroka Janja Merc, Anja Brusar,Doroteja Fridl, Katja Kozel, David Fonari in Sao Potrso sodelovali na predstavitvi projekta obujanja slovenskekulinarine dediine Domaa kuhna pa to, ki je bila na 45.

jubilejnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v petek,14. septembra, ob 11. uri. Kuhali so krhlenko z rdeimmesom in haloko gobnco.

MentoricaMarjana Notersberg

V petek, 14. septembra, smo li na Celjski sejem, kjer smokuhali krhlenko in haloko gobnco. Ob pripravi jedi smoobiskovalcem pripovedovali o starih jedeh, ki so znailne zana kraj, ponujali haloko grozdje in delili recepte. Sao jes seboj prinesel harmoniko, s katero je popestril nao pred-stavitev. Najveja gnea pa je bila takrat, ko smo te jediponujali obiskovalcem. Bilo nam je zelo ve in smo uivali.

Doroteja Fridl, 6. e


26/64


Stran 26


Slovo devetoolcev na OLeskovec

Mavrine novike iz vrtca Leskovec

olski zvonec glasno klie se e spomnite te pesmice?

Radi si pomagamo, radi se imamo Sodelovanje meduenci kombiniranega oddelka 1./2. e in devetoolci volskem letu 2011/2012 se je v O Leskovec zakljuilo zzakljuno prireditvijo, ki je bila 22. junija.Tega dne smo skupaj nastopali, si delili malico, izmenjalispominska darila in v imenu starev naih najmlajih olar-

jev poklonili varuhom devetoolcem popotne palice, ki najjih spremljajo v ivljenju. Petje nas je vse leto povezovalo, spetjem smo zakljuili tudi nae druenje.Devetoolci, hvala za skrb, naklonjenost in za zgledno sodelo-vanje.

Razredniarki

ola Leskovec praznuje stoletje. Foto: Langerholc

Tudi nas, uence in delavce ole Leskovec, je poklical. Tre-tjega septembra je olski prag leskovke ole prestopilo 87uencev, ki obiskujejo pouk v petih samostojnih in dvehkombiniranih oddelkih. Nao sto let staro olo, ki je sevedaprav lepa gospa, pa pomlajujeta e dva oddelka otrok vrt-ca Mavrica.Vsi zaposleni si elimo, da bo tudi to olsko leto uspeno inprijetno za vse otroke in stare. Verjamemo, da nam bo skakovostnim delom zaposlenih, z znanja eljnimi uenci ins sodelovanjem starev to tudi uspelo. Skupaj zmoremo inznamo.

Marjana Srdinek,vodja ole Leskovec

Poletje je za nami. Krepkosmo zakorakali v novo olsko

leto, ki je prineslo spremem-

be tudi za nae najmlaje.Za ene je september pomenil

konec brezskrbnih poitnic,

drugi pa so vrata vrtca pre-stopili prvi. Malki so kljub

zaetnim solzicam spremem-bo okolja hitro in dobro spre-jeli.

Vrtec Mavrica ima tudi letosdve skupini, v obeh skupaj je33 otrok. Delo v obeh sku-pinah je zanimivo, pestro,predvsem pa v nas vzbujazadovoljstvo, saj se otroci zveseljem in zanimanjem loti-

jo vsake dejavnost i. Z obi-skom tetke Jeseni, ki nam jeprinesla jesenske pridelke,smo praznovali prihod jeseni.Za nami je e teden otroka, v

sklopu katerega so se izvajalerazline ustvarjalne aktiv-

nosti, izvedli smo dan odpr-tih vrat in z veseljem medsesprejeli vsakega obiskovalca.Teden smo zakljuili z dru-enjem otrok in starev nakostanjevem pikniku.Skozi vse leto se vsi trudimo,da otrokom nudimo mirno,prijetno okolje, v kateremlahko rastejo, se razvijajo,skozi igro odkrivajo spretno-

sti in veine ter se predvsempoutijo varno.

Strokovne delavke vrtcaMavricaMalke v vrtcu Mavrica je obiskala tetka Jesen.

Amadeja Potonik, 5.e


27/64

Stran 27


Simon Murko devetoolec O Videm osvojil tri zlata priznanja

Ob zaetku olskega leta na podrunici Sela

Devetoolec Simon Murko je skozi olsko letopreverjal svoje sposobnosti in znanja na razlinih

podrojih in tako na tekmovanjih nizal uspeh zauspehom. Poleg ve bronastih in srebrnih priznanjje dosegel naslednje izjemne doseke: zlato prizna-nje iz znanja fizike za Stefanovo priznanje, zlato pri-znanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje, pravtako zlato priznanje iz robotike, kjer je na dravnemtekmovanju osvojil drugo mesto.Veseli smo njegovih uspehov in smo nanj zeloponosni.

Mentorja: Robert Murko in Darja Petek

Po poitnicah smo e nestrpno priakovali zaetek olskegaleta. Na prvi olski dan smo se ponovno sreali z uenci, ki sov asu poitnic zelo zrasli. Z navduenjem so pripovedovali odogodkih s poitnic in, verjeli ali ne, mnogi so olo pogreali.Sreali pa smo se tudi z devetimi novimi uenjaki, ki so istozares postali pravi olarji. Nai prvoolci so zdaj e pogumniuenci, ki so se bolj ali manj navadili na ivljenje v oli.

Zdaj smo e poteno zakorakali v delo in uenje. Uenci so seponovno sreali s olskimi pravili in navodili, vendar le takopridobivajo une navade, to pa je pot k uspehu. Sami zago-tovo ne zmorejo. Na tem popotovanju jim moramo stati obstrani, tako uitelji kot tudi stari. Z roko v roki bomo uspeli.

Ob zaetku olskega leta elim uencem, da so uspeni, radove-dni, veseli, vedoeljni, pridni, vestni, iznajdljivi, polni idej intudi prijetno nagajivi. Naj pazijo na svojo varnost in varnostdrugih.

Claudia B. Miheli,

vodja ole


28/64


Stran 28


S tekom v novo olsko leto

Novo olsko leto

Prvi olski dan, 3. september, se je zael s Tekom svetovneharmonije, v katerega smo se z veseljem vkljuili uenci inzaposleni na oli.

Za nekaj trenutkov smo postali del 140 drav sveta in nekajmilijonov posameznikov vseh starosti, ki s tekom prena-ajo sporoilo, da ima prav vsak od nas pomembno vlogopri ustvarjanju prijaznega in mirnega sveta. Prireditev se jenadaljevala z veselim skokom prvoolkov ez olski prag vspremstvu varuhov devetoolcev. Po dveh mesecih brez-skrbnih poitnic so se uenci polni dogodivin ponovno

sreali s soolci in razredniki. Naj bo veselo do konca ol-skega leta.

T. Potonik

3. septembra smo zaeli s olskim letom 2012/2013, danes pase nam zdi, kot da so poitnice e dale za nami. Uenci see pridno uijo, otroci v vrtcu so se e privadili na bivanje vnjem in razlini projekti so e v polnem teku.

V tem olskem letu je v vrtcu 36 otrok ve kot lani, v oli vVidmu al 10 uencev manj in v Leskovcu 6 uencev manj,na Selih pa, ne boste verjeli, 6 uencev ve kot lansko olskoleto. Skupaj je v oli 377 uencev in 180 otrok v vrtcu.Prvi je v olske klopi sedlo 27 prvoolcev v Vidmu, 6 vLeskovcu in 9 na Selih. Skok v olo, kot smo poimenova-li prvi dan, so jim olajali devetoolci njihovi varuhi, ki so

jih pospremili v olo in jim tudi sedaj pomagajo pri razlinihdejavnostih. Letonjih 27 prvoolcev na O Videm z uitelji, vzgojitelji in varuhi,

ki so jih pospremili v olo ter jim tudi sedaj pomagajo pri razlinihdejavnostih. Foto: arhiv O Videm

Prvi olski dan je bil za prvoolce e posebej zanimiv.Foto: arhiv O Videm

In kaj je najpomembneje v oli v tem olskem letu? Prednostnamenjamo izboljanju pismenosti, bralnemu razumevanju ingovoru. Prvoolcem smo e ob prvem sreanju v juniju poda-rili slikanico, s katero smo eleli spodbuditi otroke in stare,da skupaj prebirajo knjige. Pri uresnievanju prednostnihnalog se povezujemo tudi z vrtcem.Na vzgojnem podroju letos posebno pozornost namenjamo

lepi in spotljivi komunikaciji ter skrbi za isto okolje.Sodelujemo tudi v razlinih projektih. Omenila jih bomle nekaj, saj upam, da bomo o njih ve lahko spregovorili vnaslednjih tevilkah tega asopisa. Popestrimo olo je projekt,ki je financiran iz evropskih socialnih skladov. Na nai oli sebomo v okviru tega projekta ukvarjali z gledalikimi, pevski-mi, glasbenimi, plesnimi, anglekimi, literarnimi, likovnimi,fotografskimi, poitnikimi delavnicami in delavnicami zarazvijanje socialnih vein.Sodelovali bomo tudi v projektu Jean Monnet na temoEvropske unije, s olo iz Poljske. Skupaj z obino Videm in

kulturnim drutvom Franceta Preerna Videm bomo razmi-ljali o pridobivanju socialnih kompetenc skozi umetnost. Voli Leskovec bomo obeleili 100-letnico zgradbe, razrednebabice nam bodo povedale, kako je bilo v oli neko. V vrtcubodo nadaljevali projekt Igraj se z mano, e vedno pa se bomogibali v okviru Zdravega ivljenjskega sloga.Pred nami je e veji del olskega leta 2012/2013. akajo nasnove izkunje in nova doivetja. Vsi, tako uitelji, vzgojite-lji kot otroci in stari, bomo imeli veliko dela in potrebova-li bomo veliko energije, toda e si bomo znali prisluhniti inpomagati, se bomo lahko skupaj veselili uspehov.Naj bo olsko leto 2012/2013 posebno. Naj nam prinese vese-lje, izkunje in znanje za ivljenje ter veliko lepih trenutkov.

Helena egula,ravnateljica O Videm


29/64

Stran 29


Odprta zabavna ola nogometa v Vidmu

Tudi osveitev se je prilegla.

Uenci zavoda O Videm sotudi v asu poitnic aktivni.Sto uencev je pet brezskrb-nih poitnikih dni tudi letos,

e peti, preivelo ob drubi

enakega tevila otrok iz kra-ja Bednja v sosednji dravi,Republiki Hrvaki. Drue-nje je potekalo na nogome-

tnem igriu v okviru pro-

Gledalika skupina O Videm

V lanskem olskem letu jebil v okviru izbirnih pred-metov na O Videm izbrantudi gledaliki klub, znotrajkaterega so se uenke pobli-

je sreale z gledaliko igro.Na zaetku leta smo obiskaligledalie in si ogledali gle-daliko predstavo v Mestnemgledaliu Ptuj. Skozi olskoleto smo usvajali razline gle-dalike veine: improviziralina izbrane teme, igrali raz-line igre vlog, pantomime,

recitirali, deklamirali, se uilipravilnega dihanja, izvajalivaje za izreko in govor Po vsem usvojenem znanju

je nastopil as za nao gle-daliko predstavo. Zaelo se

je iskanje besedila. Med vepredelanimi besedili smo seodloile izbrati igro z naslo-vom Revolucija v kraljestvubombonov. Najprej smo se

lotile dela z besedilom. Raz-delili smo vloge, vadili, pre-

delovali, izboljevali in vnaa-li novosti, ki bi igro popestri-li in jo naredili zabavnejo.Potrebnih je bilo ogromnovaj tudi izven olskega urni-ka, ki so jih dekleta zelo radaobiskovala. Po usvojeni igri(nauenem besedilu) smoizbrale glasbo in nastopileso plesne vaje pod vodstvomuiteljice Aneje Cafuta. Zglasbenimi in plesnimi vlo-ki smo premore v igri zapol-nile in tako igro popestrile.

Pomemben del odrske igresta vsekakor kostumografijain scenografija. Pri kreiranjuin izdelavi kostumov nam jepomagala moja mama Sil-va Kamenek. Odrsko scenopa so pripravili uenci OVidem in O Leskovec podmentorstvom AleksandreVidovi in Marka Kunnika.V zaodrju sta nam pomagali

e uiteljica Mateja Gabro-vec, v vlogi epetalke, za glas-

bo in lui med predstavo paje poskrbela uiteljica BiserkaSelak.Vse to je nao igro obogatiloin v gledalcih pustilo nepo-zabne vtise in obutja. Zavabila na gledaliko pred-stavo je poskrbel RomanRepi, za gledaliki list RobiKamenek.Konen produkt vsega je bila

predstava, s katero smo sepredstavili oli in javnosti. S

jekta Odprta zabavna olanogometa (Open fun footballschools), projekta, ki otrokena igriv in brezskrben nainvpelje v zabaven svet nogo-

metnih mojstrovin.

Projekt Odprta zabavna olanogometa je nastal pod okri-ljem organizacije Cross cul-Tik pred prietkom dela

predstavo smo gostovale tudina podrunici O Leskovec.Veselimo se ponovitev pred-stave tudi v prihodnje. Pravvsi sodelujoi so pripomogli,da je igra odlino uspela, nakar smo ponosni. Uenke inmentorica upamo, da bomolahko z gledaliko dejavno-stjo nadaljevali tudi v priho-dnjem olskem letu.

Mentorica:Mojca Kamenek


30/64


Stran 30


Brez njih projekta ne bi bilo. Foto: Aleksandra Vidovi

Ob zakljuku malce izmueni, a vseeno preerne volje.

tures, ki ima sede na Dan-skem. Ideja se je porodila

ob koncu vojne na ozemljunekdanje drave Jugoslavi-

je . Skupina mednarodnihopazovalcev je zautila, da siotroci ob koncu nepotrebnemorije zasluijo lepo prih

Documents

Naš glas oktober 2012