31
N APOVED ZAPOSLOVANJA ZA LETO 2008 ( REZULTATI ANKETE LPZAP ) Ljubljana, maj 2008 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE ROŽNA DOLINA, CESTA IX/6, 1000 LJUBLJANA TEL.: 01 47 90 900, FAX: 01 47 90 262 Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira! Pripravil: Viljem Spruk, Služba za analitiko Oblikovala: Stanislava Lindič, Služba za analitko

NAPOVED ZA LETO 2008 - ZRSZ - Domov · 1 napoved zaposlovanja za leto 2008 (rezultati ankete lpzap) ljubljana, maj 2008 zavod republike slovenije za zaposlovanje roŽna dolina, cesta

Embed Size (px)

Citation preview

1

NAPOVED ZAPOSLOVANJA

ZA LETO 2008 (REZULTATI ANKETE LPZAP)

Ljubljana, maj 2008

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE ROŽNA DOLINA, CESTA IX/6, 1000 LJUBLJANA

TEL.: 01 47 90 900, FAX: 01 47 90 262

Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira!

Pripravil:

Viljem Spruk, Služba za analitiko

Oblikovala:

Stanislava Lindič, Služba za analitko

2

KAZALO

1. Uvod ... 3 2. Zaposlenost ... 5 3. Napoved prostih delovnih mest ... 10 4. Napoved števila presežnih delavcev ... 18 5. Nadurno delo ... 21 6. Zaključek ... 23

- In kakšne so napovedi za leto 2008? ... 23 7. Pojasnila ... 25 8. Priloga ... 26

3 3

1. UVOD

Konec vsakega leta Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) na osnovi 9. in 10. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti zbere podatke o gibanju zaposlenosti v preteklem letu ter napovedi za tekoče leto. Zavod o dolžnosti posredovanja podatkov obvesti vse poslovne subjekte, ki zaposlujejo 10 ali več oseb. V pričujočem gradivu so zbrani rezultati, pridobljeni z obrazcem „Zaposlovanje v letu 2007 in načrt zaposlovanja za leto 2008”. Podatke je posredovalo 7.248 poslovnih subjektov.

Območna služba število poslovnih subjektov

vsi upoštevani v % vsi upoštevani v %

Celje 878 656 74,7 54.077 46.783 86,5

Koper 687 554 80,6 34.532 32.044 92,8

Kranj 745 608 81,6 49.782 45.163 90,7

Ljubljana 3.425 2.727 79,6 262.835 245.206 93,3

Maribor 1.104 713 64,6 71.355 62.865 88,1

Murska Sobota 479 372 77,7 26.138 23.545 90,1

Nova Gorica 449 330 73,5 26.649 24.749 92,9

Novo mesto 444 267 60,1 31.122 27.903 89,7

Ptuj 300 230 76,7 16.917 15.214 89,9

Sevnica 312 227 72,8 13.320 11.360 85,3

Trbovlje 212 173 81,6 12.138 11.504 94,8

Velenje 537 391 72,8 41.495 34.988 84,3

Slovenija 9.572 7.248 75,7 640.360 581.324 90,8

število zaposlenih*

Tabela 1: Odzivnost na anketo LPZAP za leto 2008 po območnih službah Zavoda

Izbrani poslovni subjekti so v decembru 2007 prejeli obvestilo, v katerem jih je Zavod po-zval k izpolnitvi anketnega obrazca. V anketi 2005/06 so imeli prvikrat možnost oddaje obrazca preko interneta, natančneje preko eStoritev Zavoda, in to možnost je uporabilo 12 % poslovnih subjektov, ki so odgovorili na anketo. V anketi 2006/07 je delež elektron-sko oddanih obrazcev narasel na 54 %, v letošnji anketi pa je bil delež že 67,8 %. Rast deleža elektronsko oddanih obrazcev narašča tudi zaradi oblike obveščanja, namreč ob pozivu k izpolnjevanju ankete ne prejmejo več obrazca v papirnati obliki, ampak si ga lahko natisnejo na internetni strani Zavoda. Obvestilo oziroma poziv k izpolnjevanju an-kete je prejelo 9.572 poslovnih subjektov, do sredine marca pa jih je odgovore posredo-valo 7.248. Po podatkih iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je bilo pri

4

1. UVOD

teh delodajalcih zaposlenih 581.324 oseb oziroma 90,8 % od skupnega števila zaposle-nih pri vseh poslovnih subjektih, pozvanih k izpolnitvi obrazca. Odzivnost na anketo je bila letos na podobni ravni kot leto poprej. Na anketo večinoma ne odgovorijo manjši delodajalci, med večjimi pa ponavadi poslovni subjekti, ki nimajo sprejetega poslovnega načrta oziroma se nahajajo v težavah. Odzivnost med območnimi službami se razlikuje, najvišjo je v letošnji anketi dosegla OS Trbovlje, kjer je podatke po-sredovalo 81,6 % poslovnih subjektov z 10 ali več zaposlenimi in imajo sedež na področ-ju te območne službe, zaposlovali pa so 94,8 % zaposlenih pri poslovnih subjektih, ki so bili pozvani k izpolnitvi ankete. Več kot 90 % zaposlenih je bilo zajetih še v OS Koper, OS Kranj, OS Ljubljana, OS Murska Sobota in OS Nova Gorica. Če primerjamo podatke, zbrane z anketo, s podatki Statističnega urada RS o delovni aktivnosti za december, vidi-mo, da je bilo z anketo zajetih 68,0 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. V pričujočem gradivu so zbrana poročila podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov posameznikov o gibanju zaposlenosti v preteklem letu, nadurnem delu, ki so ga opravile pri njih zaposlene osebe, ter napovedi o gibanju zaposlenosti za leto 2008, o številu pre-sežnih delavcev ter o predvidenih zaposlitvah za letošnje leto. Ocene delodajalcev o so-delovanju z Zavodom pri iskanju kandidatov za prosta delovna mesta ter ocena dela Za-voda kot celote so predmet posebne analize.

5

Področje dejavnosti Število

zaposlenih, 31. 12. 2007

Načrtovano šte-vilo zaposlenih,

31. 12. 2008

Struktura 2008 (v %)

Indeks 2008/2007

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 4.345 4.301 0,7 99,0

B Rudarstvo 3.309 3.070 0,5 92,8

C Predelovalne dejavnosti 182.432 188.156 30,7 103,1

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7.214 7.305 1,2 101,3

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in od-padki; saniranje okolja 7.903 8.174 1,3 103,4

F Gradbeništvo 38.913 44.849 7,3 115,3

G Trgovina; vzdrževanje in popravila mot. vozil 66.879 70.944 11,6 106,1

H Promet in skladiščenje 32.094 33.090 5,4 103,1

I Gostinstvo 13.640 14.473 2,4 106,1

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 14.691 15.117 2,5 102,9

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 21.240 22.438 3,7 105,6

L Poslovanje z nepremičninami 1.786 1.973 0,3 110,5

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 14.682 15.267 2,5 104,0

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 17.727 19.966 3,3 112,6

O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 49.247 50.964 8,3 103,5

P Izobraževanje 57.182 57.368 9,4 100,3

Q Zdravstvo in socialno varstvo 43.335 43.755 7,1 101,0

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 8.535 8.643 1,4 101,3

S Druge dejavnosti 2.519 2.592 0,4 102,9

Skupaj 587.673 612.445 100,0 104,2

5

2. ZAPOSLENOST

Poslovni subjekti, ki so posredovali podatke, so ob koncu leta 2007 zaposlovali 587.673 oseb, do konca leta 2008 pa naj bi število pri njih zaposlenih naraslo za 4,2 % na 612.445 oseb. Napovedana rast zaposlenosti, ki je celo višja, kot je bila v lanski anketi, kaže da so delodajalci še vedno optimistični kar se tiče zaposlovanja, kljub napovedim o umirjanju gospodarske aktivnosti in možnosti recesije v nekaterih pomembnejših svetov-nih gospodarstvih. Tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je v Pomladanski napovedi predvidel, da se bo letos gospodarska rast v Sloveniji umirila na 4,4%.

Tabela 2: Napoved rasti zaposlenosti za leto 2008 po dejavnostih

Največji porast zaposlenosti za leto 2008 napoveduje dejavnost gradbeništva, kjer naj bi bilo konec letošnjega leta zaposlenih za 15,3 % več oseb kot ob koncu leta 2007. Že v lanski anketi so poslovni subjekti iz te dejavnosti napovedali rast zaposlenosti za 12,9 %, po podatkih Statističnega urada RS pa je v letu 2007 število delovno aktivnih v dejavnosti gradbeništva poraslo za 12,5%. Med dejavnostmi, ki napovedujejo več kot 5 odstotno rast zaposlenosti so še druge raznovrstne poslovne dejavnosti (+12,6 %), dejavnost pos-

6

2. ZAPOSLENOST

lovanja z nepremičninami (+10,5 %), dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motor-nih vozil (+6,1 %), dejavnost gostinstva (+6,1 %) ter finančne in zavarovalniške dejavno-sti (+5,6 %). Zmanjšanje zaposlenosti napovedujejo samo delodajalci iz dejavnosti kme-tijstva, lova, gozdarstva in ribištva (-1,0 %) ter dejavnosti rudarstva (-7,2 %).

Slika 1: Načrtovana rast števila zaposlenih v letu 2008 po dejavnostih

A

B

C

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P Q RS

-8,0

-4,0

0,0

4,0

8,0

12,0

16,0

dejavnosti

načr

t. st

opnj

a ra

sti z

apos

leno

sti

Poslovni subjekti s področja dejavnosti A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo so za leto 2008 napovedali zmanjšanje zaposlenosti za 1,0 %, pri njih pa je bilo konec leta 2007 zaposlenih 4.345 oseb. Zmanjšanje zaposlenosti predvidevajo predvsem delodajal-ci iz kmetijske proizvodnje in lova ter z njima povezanimi storitvami (-2,5 %), medtem ko v gozdarstvu napovedujejo porast zaposlenosti za 1,7 %. Iz dejavnosti B Rudarstvo je podatke sporočilo 31 delodajalcev, pri njih pa je bilo konec leta 2007 zaposlenih 3.309 oseb. V letu 2008 naj bi se zaposlenost zmanjšala za 7,2 %, predvsem na račun zmanjšanja v dejavnosti pridobivanja premoga (-11,5 %), medtem ko naj bi se zaposlenost dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin povečalo za 3,8 %. Delodajalci iz dejavnosti C Predelovalne dejavnosti so za leto 2008 napovedali porast zaposlenosti za 3,1 %, število zaposlenih pri poslovnih subjektih, ki so posredovali podat-ke, naj bi se zvišalo s 182.432 na 188.156. Gibanje načrtovane zaposlenosti za leto 2008 se po oddelkih predelovalnih dejavnosti odraža različno. Med triindvajsetimi oddelki predelovalnih dejavnosti, v katere se razvrščajo delodajalci, ki so odgovorili na anketo, so v sedmih napovedali zmanjšanje zaposlenosti, v šestnajstih pa porast. V oddelkih, v katerih so delodajalci skupaj zaposlovali več kot 10 tisoč oseb, so porast zaposlenosti za leto 2008 napovedali v proizvodnji električnih naprav (+7,6 %), v proizvodnji kovinskih iz-

7

2. ZAPOSLENOST

delkov, razen strojev in naprav (+6,3 %), v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polpriko-lic (+5,8 %), v proizvodnji drugih strojev in naprav (+4,7 %) ter v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (+3,3 %), medtem ko so v proizvodnji živil napovedali zmanjšanje števila zaposlenih za 0,6 %. Manjši obseg zaposlenosti napovedujejo še v proizvodnji tekstilij (-1,7 %), proizvodnji oblačil (-0,6 %), proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdel-kov (-4,9 %), proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (-2,6 %) ter v tiskarstvu in razmno-ževanju posnetih nosilcev zapisa (-1,2 %). Za dejavnost D Oskrba z električno energijo, plinom in paro so delodajalci napovedali porast zaposlenosti za 1,3 %. V dejavnosti E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja je na anketo odgovorilo 94 poslovnih subjektov, največ v de-javnosti zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, kjer načrtujejo 3,5 % rast zaposleno-sti, za 3,5 % pa naj bi se zaposlenost povečala v dejavnosti zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi; pridobivanja sekundarnih surovin. Najvišji porast zaposlenosti so napovedali poslovni subjekti iz dejavnosti F Gradbeniš-tvo. V letu 2008 naj bi število zaposlenih v gradbeništvu poraslo kar za 15,3 %, najbolj pri delodajalcih, ki se razvrščajo v oddelek gradnje stavb, in sicer za 23,6 %, za 15,6 % naj bi se povečalo število zaposlenih pri delodajalcih, ki opravljajo specializirana gradbe-na dela, za 5,5 % pa pri delodajalcih, katerih osnovna dejavnost je gradnja inženirskih objektov. Optimizem še vedno preveva delodajalce v gradbeništvu, vendar če si ogleda-mo načrtovane zaposlitve (kar je predmet naslednjega poglavja), vidimo, da načrtovana rast zaposlenosti temelji pretežno na delavcih z nižjimi stopnjami izobrazbe, kot so npr. delavec brez poklica, gradbeni delavec itd., katerih primanjkuje v Sloveniji in se na ta prosta delovna mesta večinoma zaposluje tujce iz tretjih držav. Nadpovprečno rast napovedujejo tudi v dejavnosti G Trgovina; vzdrževanje in popravi-la motornih vozil, in sicer 6,1 %. V okviru te dejavnosti najvišjo rast napovedujejo delo-dajalci iz trgovine na drobno, razen z motornimi vozili (+6,7 %), nadpovprečno rast pred-videvajo tudi delodajalci iz posredništva in trgovine na debelo, razen z motornimi vozili (+5,6 %), medtem ko delodajalci v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil napovedujejo rast zaposlenosti za 4,1 %. Poslovni subjekti, ki so odgovorili na anketo, in katerih glavna dejavnost spada v H Pro-met in skladiščenje, so napovedali rast zaposlenosti za 3,1 %. Največ delodajalcev ozi-roma zaposlenih spada v dejavnost kopenskega prometa in cevovodnega transporta, ti so napovedali za 2,4 % več zaposlenih, ter v skladiščenje in spremljajoče prometne deja-vnosti, delodajalci iz tega oddelka pa so napovedali 6,1 % porast zaposlenosti. Tudi v os-talih treh oddelkih (vodni promet, zračni promet ter poštna in kurirska dejavnost) so na-povedali rast zaposlenosti. Dejavnost I Gostinstvo je napovedala porast zaposlenosti za 6,1 %, več zaposlenih naj bi bilo tako v dejavnosti strežbe jedi in pijač (+7,6 %) kot v gostinskih nastavitvenih deja-vnostih (+5,2 %). Delodajalci z glavno dejavnosti s področja J Informacijske in komunikacijske dejavno-sti so za leto 2008 napovedali 2,9 % rast zaposlenosti, med oddelki pa najvišjo rast za-poslovanja predvidevajo v računalniškem programiranju, svetovanju in drugih s tem po-

8

2. ZAPOSLENOST

vezanih dejavnosti (+9,6 %), precejšnjo rast pa načrtujejo tudi v drugih informacijskih de-javnostih (+9,1 %) ter v dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi (+5,4 %). Ne-kaj rast predvidevajo tudi v založništvu (+1,2 %), medtem ko v radijski in televizijski deja-vnosti napovedujejo zmanjšanje zaposlenosti za 1,1 %, v telekomunikacijskih dejavnos-tih pa zmanjšanje za 2,3 %. Delodajalci s področja K Finančne iz zavarovalniške dejavnosti napovedujejo nadpov-prečno rast zaposlenosti, za 5,6 %, v okviru tega področja pa naj bi število zaposlenih najbolj poraslo v pomožnih dejavnostih za finančne in zavarovalniške storitve (+15,7 %), nadpovprečno rast predvidevajo še delodajalci v dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti (+6,8 %), medtem ko v dejav-nosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov načrtu-jejo rast zaposlenosti za 4,2 %. Dejavnost L Poslovanje z nepremičninami je že več let z vidika zaposlovanja eno naj-hitreje rastočih področij, tako da ne preseneča, da za leto 2008 delodajalci iz te dejavno-sti napovedujejo rast zaposlenih za 10,5 %, kar jih uvršča na tretje mesto med dejavnos-tmi po načrtovani stopnji rasti, takoj za gradbeništvom in drugimi raznovrstnimi poslovni-mi dejavnostmi. Dejavnost M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti napoveduje za letošnje leto 4,0 % porast zaposlenosti, po posameznih oddelkih pa se razlikuje. Najvišjo rast pre-dvidevajo delodajalci iz drugih strokovnih in tehničnih dejavnostih, napovedana je 12,8 % rast, zaposlovanje pa napovedujejo še v dejavnosti uprav podjetij; podjetniškem in poslo-vnem svetovanju, in sicer za 6,8 %, v oglaševanju in raziskovanju trga (+4,6 %), v prav-nih in računovodskih dejavnostih (+3,9 %), v arhitekturnem in tehničnem projektiranju; tehničnemu preizkušanju in analiziranju (+3,4 %), v znanstveno raziskovalni in razvojni dejavnosti (+2,9 %), najnižjo rast pa napovedujejo v veterinarstvu (+1,6 %). Drugo najvišjo stopnjo rasti zaposlenosti za leto 2008 napovedujejo delodajalci iz dejav-nosti N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, in sicer 12,6 %. V področju N so združene raznovrstne dejavnosti, najvišjo rast zaposlenosti pa napovedujejo v dejavnosti oskrbe stavb in okolice (+16,3 %), več kot 10 odstotno rast pa predvidevajo še delodajal-ci v zaposlovalnih dejavnostih (+11,7 %) ter v varovanju in poizvedovalnih dejavnostih (+11,5 %). Delodajalci, katerih glavna dejavnost so pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, napovedujejo 6,7 % porast zaposlenosti, v dejavnosti dajanja v na-jem in zakup 6,5 % rast, najnižjo pa v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev poto-vanj in s potovanji povezanimi dejavnostmi, in sicer 1,8 %. Delodajalci v dejavnosti O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti za leto 2008 napovedujejo 3,5 % rast zaposlenosti, dejavnost pa vse-buje samo en oddelek. Podobno je v dejavnosti P Izobraževanje, v kateri delodajalci v edinem oddelku načrtujejo porast zaposlenosti za 0,3 %. V dejavnosti Q Zdravstvo in socialno varstvo napovedujejo delodajalci za konec letoš-njega leta za 1,0 % več zaposlenih kot ob koncu leta 2007, k napovedi rasti pa najbolj prispeva socialno varstvo brez nastanitve (+4,2 %), medtem ko zdravstvo načrtuje 0,8 % več zaposlenih, socialno varstvo z nastanitvijo pa 0,4 % rast.

9

Tabela 3: Dosežena in načrtovana izobrazbena struktura zaposlenih

Sektor Datum Skupaj Stopnja poklicne oziroma strokovne izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII+

Skupaj Št. 31.12.2007 587.673 60.045 39.580 28.003 139.419 165.607 41.247 113.772

31.12.2008 612.445 62.507 41.099 29.203 147.245 171.083 42.415 118.893

% 31.12.2007 100,0 10,2 6,7 4,8 23,7 28,2 7,0 19,4

31.12.2008 100,0 10,2 6,7 4,8 24,0 27,9 6,9 19,4

2008/2007 104,2 104,1 103,8 104,3 105,6 103,3 102,8 104,5

V dejavnosti R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti delodajalci napovedu-jejo 1,3 % rast zaposlenosti, najbolj v športnih in drugih dejavnostih za prosti čas, kjer predvidevajo kar 10,8 % porast, v dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih dejavnostih napovedujejo 1,4 % rast zaposlenosti, v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih 0,2 %, v dejavnosti prirejanja iger na srečo pa naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 0,5 %. Zadnja dejavnost, zajeta v anketo, je S Druge dejavnosti, ker v dejavnostih T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim osebjem ter U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles ni poslovnih subjektov, ki bi zaposlovali več kot 10 oseb. V drugih dejavnostih naj bi šte-vilo zaposlenih poraslo za 2,9 %, predvsem na račun porasta v dejavnosti popravil raču-nalnikov in izdelkov za široko porabo (+6,4 %), v drugih storitvenih dejavnostih naj bi za-poslenost porasla za 3,4 %, v dejavnosti članskih organizacij pa za 1,5 %. Napovedana rast zaposlenosti za leto 2008 se razlikuje po posameznih stopnjah izobraz-be. Število zaposlenih naj bi poraslo na vseh ravneh, nadpovprečno rast pa delodajalci napovedujejo za III. In IV. ter VII+ stopnjo. Posledično naj bi se nekoliko spremenila tudi struktura po stopnjah, narasel naj bi deleži zaposlenih s IV. stopnjo, zmanjšala pa deleža zaposlenih s V. in VI. stopnjo.

2. ZAPOSLENOST

Napovedana rast zaposlenosti za leto 2008 se razlikuje po posameznih stopnjah izobraz-be. Število zaposlenih naj bi poraslo na vseh ravneh, nadpovprečno rast pa delodajalci napovedujejo za III. In IV. ter VII+ stopnjo. Posledično naj bi se nekoliko spremenila tudi struktura po stopnjah, narasel naj bi deleži zaposlenih s IV. stopnjo, zmanjšala pa deleža zaposlenih s V. in VI. stopnjo.

10

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

Skupaj so delodajalci, ki so odgovorili na anketo, za leto 2008 napovedali 38.589 prostih delovnih mest. Struktura prostih delovnih mest po dejavnostih je podobna kot v napove-dih prejšnjih let.

Tabela 4: Prosta delovna mesta v letu 2008 po dejavnostih

Področje dejavnosti Načrtovane potrebe za leto 2008

Število %

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 264 0,7 B Rudarstvo 123 0,3 C Predelovalne dejavnosti 9.721 25,2 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 254 0,7

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 330 0,9

F Gradbeništvo 7.835 20,3 G Trgovina; vzdrževanje in popravila mot. vozil 4.868 12,6 H Promet in skladiščenje 1.731 4,5 I Gostinstvo 1.266 3,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 877 2,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.387 3,6 L Poslovanje z nepremičninami 134 0,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.096 2,8 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3.255 8,4

O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne soci-alne varnosti 2.078 5,4

P Izobraževanje 1.590 4,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.370 3,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 271 0,7 S Druge dejavnosti 139 0,4

Skupaj 38.589 100,0

Med posameznimi dejavnostmi izstopajo predelovalne dejavnosti, za katere so deloda-jalci s tega področja napovedali 9.721 prostih delovnih mest oziroma dobro četrtino vseh načrtovanih zaposlitev (25,2 %). V samih predelovalnih dejavnostih se napovedi za po-samezna področja gibljejo različno, odvisno od velikosti posamezne dejavnosti, največ zaposlitev so napovedali delodajalci iz proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, proizvodnje električnih naprav, proizvodnje drugih strojev in naprav ter iz proiz-vodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas. Več kot 10 odstotni delež napovedanih pros-tih delovnih mest napovedujejo še delodajalci iz gradbeništva (7.835 potreb oziroma 20,3 %) ter dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil (4.868 oseb oziroma 12,6 %), več kot tisoč zaposlitev pa predvidevajo še v nekaterih drugih večjih

11

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

dejavnostih, npr. drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, dejavnosti javne uprave in obrambe; obvezna socialna varnost, prometu in skladiščenju, izobraževanju, finančni in zavarovalniški dejavnosti, zdravstvu in socialnem varstvu ter v gostinstvu. Od vseh poslovnih subjektov, ki načrtujejo zaposlitve za leto 2008, so razlog povečanja števila zaposlenih opredelili 3.797. Najpogosteje so delodajalci navedli zaposlovanje za-radi nadomeščanja delavcev (npr. upokojitve, porodniške odsotnosti in daljše bolniške odsotnosti, fluktuacija), takšnih je bilo 37,9 %. V teh primerih gre večinoma za dogodke, ki se bodo skoraj gotovo zgodili in jih delodajalci lahko že v začetku leta upoštevajo pri svojih napovedih oziroma letnemu načrtu zaposlovanja. Podobno je tudi z razširitvijo ob-stoječih storitvenih dejavnostih, uvajanju novih tržnih storitev in podobno, kar je drugi naj-pogostejši razlog zaposlovanja (33,1 %), temu pa sledijo še razširitev obstoječe proizvo-dne dejavnosti, zagon novih investicij, novih poslovnih enot in podobno (20,4 %). Mož-nost, da sami vpišejo odgovor, zakaj načrtujejo zaposlitve, je izbralo 6,8 % delodajalcev, večinoma pa načrtujejo zaposlitve zaradi reorganizacije poslovanja, neustrezne kadrov-ske zasedbe, zaradi izboljšanja kvalitete poslovanja, zaposlovanja štipendistov in podob-no. Najmanjši delež odgovorov so delodajalci namenili zaposlovanju zaradi zakonodaje (novi predpisi, standardi ipd.), ta odgovor je izbralo le 1,8 % poslovnih subjektov. Veliki poslovni subjekti (251 in več zaposlenih) so kot razlog zaposlovanja najpogosteje navedli nadomeščanje delavcev. Takšnih odgovorov je bilo 52,7 %, drugi najpogostejši odgovor pa je bil razširitev obstoječih proizvodnih dejavnosti, zagon novih proizvodnih investicij, novih poslovnih enot in podobno (19,6 %). Razširitev obstoječih storitvenih de-javnosti, uvajanje novih tržnih storitev in podobno je kot razlog zaposlovanja izbralo 18,9 % delodajalcev, najmanj velikih delodajalcev pa načrtuje zaposlitve zaradi novih zako-nov, standardov, predpisov in podobno (1,7 %). Možnosti lastnega odgovora se je poslu-žilo 7,1 % velikih delodajalcev. Srednje veliki poslovni subjekti (od 51 do 250 zaposlenih) je kot najpogostejši razlog za-poslovanja izbralo nadomeščanje delavcev, delež je bil višji od polovice (50,2 %). Podob-no kot pri velikih delodajalcih sta drugi in tretji razlog dokaj izenačena, vendar je pri sred-nje velikih delodajalcih na drugem mestu širitev storitvene dejavnosti (21,7 %), temu pa sledi širitev proizvodne dejavnosti (20,2 %). Najnižji delež predstavljajo zaposlitve zaradi zakonodaje, le 1,5 % srednje velikih delodajalcev predvideva zaposlovanje predvsem iz tega razloga. Med srednje velikimi delodajalci je možnost vpisa lastnega razloga zapos-lovanja izkoristilo 6,5 % poslovnih subjektov. Majhni poslovni subjekti (50 zaposlenih in manj) načrtujejo zaposlovanje zaradi razširitve obstoječih storitvenih dejavnosti, delež delodajalcev, ki so izbrali ta odgovor je kar 41,0 %. Na drugem mestu po pogostnosti je nadomeščanje delavcev (29,4 %), temu pa sledi zaposlovanje zaradi razširitve obstoječe proizvodne dejavnosti (20,6 %). Podobno kot pri velikih in srednje velikih delodajalcih je zaposlovanje zaradi zakonodaje izbrano najmanj pogosto, izbralo ga je 2,1 % majhnih delodajalcev, možnost vpisa lastnega odgovora pa jih je izbralo 6,9 %. Oglejmo si še strukturo odgovorov po dejavnostih. Najpogostejši razlog za zaposlovanje je nadomeščanje delavcev, zaradi upokojitev, porodniških in dolgotrajnih bolniških odsot-nosti, fluktuacije ipd., izbralo ga je 37,9 % delodajalcev, če si pa frekvenco po posamez-

12

Slika 2: Najpomembnejši razlogi za načrtovano povečanje števila zaposlenih v letu 2008 glede na velikost poslovnega subjekta

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

nih dejavnosti, pa je opazno največ poslovnih subjektov izbralo ta razlog v dejavnosti izo-braževanja (74,9 %), več kot polovico pa predstavlja še v dejavnosti kmetijstva, lova, go-zdarstva in ribištva, dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, dejavnosti os-krbo z vodo; ravnanja z odplakami in odpadki; saniranja okolja, dejavnosti javne uprave in obrambe; obvezne socialne varnosti, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih deja-vnostih. Najnižji delež predstavlja v gradbeništvu, samo 16,1 %, v predelovalnih dejavno-stih, po številu zaposlenih najbolj obsežni dejavnosti, pa je delež nekoliko pod sloven-skim povprečjem, in sicer znaša 35,9 %. Na drugi strani pa delodajalci iz predelovalnih dejavnosti predvidevajo, da bo kar 44,8 % zaposlitev zaradi razširitve obstoječe proizvo-dne dejavnosti, zagona novih proizvodnih investicij, novih poslovnih enot in podobno, kar je drugi najvišji delež med vsemi področji dejavnosti. Še več zaposlovanja iz tega razloga predvidevajo v rudarstvu. Največ delodajalcev je kot razlog razširitev obstoječe storitve-ne dejavnosti, uvajanje novih tržnih storitev in podobno izbralo v finančnih in zavarovalni-ških dejavnosti (65,2 %), več kot polovica delodajalcev pa se je za ta razlog odločilo še v gradbeništvu, dejavnosti prometa in skladiščenja, informacijskih in komunikacijskih deja-vnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v drugih raznovrstnih poslov-nih dejavnostih. Najbolj poredko so se delodajalci odločali za zakonodajo kot razlog za zaposlovanje, po pričakovanjih pa je ta delež najvišji v dejavnosti javne uprave in obram-be; obvezna socialna varnost, kjer je bil kar 13,2 %, precej nad povprečjem pa je bil še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, izobraževanju ter v zdravstvu in social-nem varstvu. Najvišji delež delodajalcev, ki so vpisali lasten razlog za zaposlovanje, je bil v dejavnosti javne uprave in obrambe; obvezna socialna varnost (18,8 %), več kot 10 od-

52,7

50,2

29,4

37,9

19,6

20,2

20,6

20,4

18,9

21,7

41,0

33,1

1,7

1,5

2,1

1,8

7,1

6,5

6,9

6,8

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Veliki PS

Srednje veliki PS

Majhni PS

Vsi PS

1. Nadomeščanje delavcev (npr.upokojitve, porodniške,fluktuacija)

2. Razširitev obstoječeproizvodne dejavnosti, zagonnovih proizvodnih investicij,novih poslovnih enot in podobno

3. Razširitev obstoječihstoritvenih dejavnosti, uvajanjenovih tržnih storitev in podobno

4. Zaposlitve zaradi pozitivnezakonodaje (novi zakoni,predpisi, standardi in podobno)

5. Drugo, navedite:

13

Slika 3: Najpomembnejši razlogi za načrtovano povečanje števila zaposlenih v letu 2008 glede na področje dejavnosti

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

stoten delež pa je bil še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, dejavnosti izobraževanja ter v gostinstvu. Za leto 2008 delodajalci večinoma načrtujejo zaposlovanje za določen čas, tako je nam-reč odgovorilo 54,1 % poslovnih subjektov, ki bodo zaposlovali. Zaposlovanje za nedolo-čen čas predvidevajo pri 29,8 % delodajalcih, pretežne oblike zaposlovanja pa ne more opredeliti 16,1 % delodajalcev. Po posameznih dejavnostih pa so deleži precej različni. Največ delodajalcev zaposlitve za določen čas napoveduje v izobraževanju (71,1 %), več kot 60 % pa delež znaša še v dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva, gradbe-ništva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Najnižji delež zaposlitev za določen čas predvidevajo delodajalci iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti (31,5 %), manj kot 40 % pa je še v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter dejavnosti poslovanja z nepremičninami. Na drugi strani več kot polovica delodajalcev načrtuje zaposlovanje za nedoločen čas v informacijskih in komu-nikacijskih dejavnostih (58,8 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Najmanj zaposlovanja za nedoločen čas predvidevajo delodajalci v drugih raznovrstnih poslovnih storitvah (15,7 %) ter v kulturnih, razvedrilnih ter rekreacijskih dejavnostih. Delež deloda-

0% 20% 40% 60% 80% 100%

A

B

C

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

Q

R

S

1. Nadomeščanjedelavcev (npr.upokojitve, porodniške,fluktuacija)

2. Razširitev obstoječeproizvodne dejavnosti,zagon novih proizvodnihinvesticij, novihposlovnih enot inpodobno3. Razširitev obstoječihstoritvenih dejavnosti,uvajanje novih tržnihstoritev in podobno

4. Zaposlitve zaradipozitivne zakonodaje(novi zakoni, predpisi,standardi in podobno)

5. Drugo, navedite:

14

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

jalcev, ki niso mogli oceniti, za kakšen čas bodo letos zaposlovali, je bil najvišji v dejav-nosti prometa in skladiščenja (26,1 %), najnižji pa v dejavnosti poslovanja z nepremični-nami (2,8 %). Izobrazbena struktura napovedanih prostih delovnih mest za leto 2007 je sledeča: naj-več, 38,1 % prostih delovnih mest, delodajalci načrtujejo za delavce s III. in IV. stopnjo izobrazbe, 25,8 % za iskalce zaposlitve s I. in II. stopnjo, 16,4 % delovnih mest bo za de-lavce s V. stopnjo, 16,0 % za VII+ stopnjo, 3,5 % za VI. stopnjo, 0,2 % pa za iskalce za-poslitve, ki imajo končan bolonjski študij. Tekom let se izobrazbena struktura napoveda-nih zaposlitev spreminja, letos je poraslo predvsem načrtovano število prostih delovnih mest za I. in II. stopnjo, kar se odraža predvsem na nižjih deležih prostih delovnih mest za V., VI. in VII+ stopnjo. V letu 2007 je Zavod registriral 242.927 prostih delovnih mest, zaposlilo pa se je 159.997 oseb, v katere so štete tako osebe, ki so se na novo zaposlile, kot tiste, ki so samo men-jale službo. V primerjavi z letom 2006 se je število prostih delovnih mest povečalo za 6,6 %, število zaposlitev pa za 2,6 %, kar lahko kaže tudi na dejstvo, da imajo delodajalci te-žave pri pridobivanju ustreznih delavcev, in razpise ponavljajo. Dejstvo pa je, da se pov-praševanje po delavcih zaradi gospodarske rasti povečuje, število delovno aktivnih je v letu 2007 poraslo za 3,8 %, v nekaterih dejavnostih pa prihaja tudi do skrajševanja pov-prečnega časa zaposlitev za določen čas. Če si ogledamo še strukturo dejanskih prostih delovnih mest v letu 2007, je opazno, da je ta drugačna glede na napovedi delodajalcev. V napovedih je podcenjen zlasti delež prostih delovnih mest za I. in II. stopnjo izobrazbe, precenjen pa delež za VI. in VII+ stopnjo. Za primerjavo, v letu 2007 so delodajalci prija-vili 31,6 % prostih delovnih mest za I. in II. stopnjo, 36,9 % za III. in IV. stopnjo, 17,4 % za V. stopnjo, 2,9 % za VI. ter 11,2 % prostih delovnih mest za delavce s VII+ stopnjo. V lanski anketi so delodajalci napovedali 13,7 % od vseh prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci prijavili v letu 2007, delež pa se iz leta v leto zvišuje. Ob napovedi pa moramo seveda upoštevati več dejavnikov, namreč, da anketa ne zajame vseh delodajalcev, ma-njkajo tisti, ki zaposlujejo manj kot 10 delavcev, ter tisti, ki na anketo ne odgovorijo. Po drugi strani pa delodajalci težko napovedo vnaprej vse potrebe za tekoče leto oziroma to lahko storijo samo v primeru predvidenih dogodkov kot so upokojitve, porodniški dopusti, odpiranje novih enot, obratov, poslovalnic ipd. ali če že iščejo osebe z določenimi izkuš-njami in izobrazbo. V napovedih tako manjka predvsem nepredvidena fluktuacija delav-cev tekom leta (tudi zaposlovanje za določen čas), ta pa pomembno vpliva na sproščan-je prostih delovnih mest. Eno izmed vprašanj v vprašalniku je tudi, v okviru katerih nazivov poklicne oziroma stro-kovne izobrazbe težko najdejo ustreznega delavca za zaposlitev. V letošnji anketi je na to vprašanje odgovorilo 3.015 poslovnih subjektov. V nadaljevanju so našteti nazivi pokli-cne oziroma strokovne izobrazbe, s katerimi so imeli delodajalci težave pri zaposlovanju, izpostavilo pa jih je 20 ali več delodajalcev. Največ težav pri pridobitvi ustreznih delavcev imajo delodajalci na področju gradbeniš-tva, obdelovanja kovin ter gostinstva in turizma, precej pa jih je imelo težave pri za-poslovanju mehanikov in strojnikov, delavcev v zdravstvu, vzgojiteljev, učiteljev ter

15

Tabela 5: Nazivi poklicne in strokovne izobrazbe, katere poslovni subjekti težko pridobijo za zaposlitev

Naziv izobrazbe Število odgovorov KLJUČAVNIČAR 238 ZIDAR 236 STROJNI TEHNIK 201 TESAR 160 NATAKAR 144 KUHAR 140 VARILEC 140 DELAVEC BREZ POKLICA 100 MIZAR 96 OBLIKOVALEC KOVIN 92 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA 85 INŽENIR STROJNIŠTVA 76 VOZNIK 76 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 74 AVTOMEHANIK 72 PRODAJALEC 72 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL 72 STRUGAR 71 ELEKTROTEHNIK 68 VOZNIK AVTOMEHANIK 64 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA 61 ORODJAR 60 GRADBENI TEHNIK 59 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 59 GRADBENI DELAVEC 58 OBDELOVALEC KOVIN 53 STROJNI MEHANIK 53 ELEKTRIKAR ENERGETIK 52

Nadaljevanje na naslednji strani

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

elektrikarjev. Največ delodajalcev je navedlo, da težko zaposli ključavničarja, takšnih je bilo 238 ter zidarja (236), kar je pričakovano glede na precejšnje število delodajalcev iz dejavnosti kovinarstva in gradbeništva, ki so odgovorili na anketo, poleg tega pa na tr-gu izrazito primanjkuje delavcev s tega področja. Več kot sto delodajalcev je imelo teža-ve še pri zaposlovanju strojnih tehnikov, tesarjev, natakarjev, kuharjev, varilcev ter delavcev brez poklica, med prvih deset pa sta se uvrstila še mizar in oblikovalec ko-vin.

16

Tabela 5: Nazivi poklicne in strokovne izobrazbe, katere poslovni subjekti težko pri-dobijo za zaposlitev (nadaljevanje)

Naziv izobrazbe Število odgovorov ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE 51 DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) 48 DOKTOR MEDICINE 48 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK 47 LESARSKI TEHNIK 45 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK 41 ŽELEZOKRIVEC 41 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK 40 POMOŽNI DELAVEC 38 AVTOLIČAR 37 INŽENIR GRADBENIŠTVA 37 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE 35 GRADBENI DELOVODJA 34 MONTER VODOVODNIH NAPRAV 34 PEK 32 DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) 29 ELEKTROMONTER 28 SKLADIŠČNIK 28 MONTER OGREVALNIH NAPRAV 27 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 26 STROJNIK 26 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST 25 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 24 ZDRAVSTVENI TEHNIK 24 INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 22 KUHAR NATAKAR 22 AVTOKLEPAR 21 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) 20 PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV 20 PROFESOR ANGLEŠČINE 20 SNAŽILKA 20 VARNOSTNIK 20

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

17

Slika 4: Stopnje izobrazbe, s katerimi imajo poslovni subjekti največje težave pri za-poslovanju

5,3

7,8

1,7

46,3

14,3

5,4

19,3

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0

I.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII+

%

Primerjava rezultatov anket prejšnjih let z letošnjo, jasno pokaže neskladje na trgu dela. Ugotavljamo lahko, da delodajalci kot najpogostejše nazive izobrazbe, s katerimi imajo težave pri zaposlovanju, iz leta v leto navajajo večinoma ene in iste. Starejše osebe se težje zaposlijo na takšna delovna mesta, kljub ustrezni izobrazbi in pripravlje-nosti za delo, saj imajo pogosto zdravstvene težave, ki jim onemogočajo opravljanje de-la. Med mladimi je manj zanimanja za te smeri izobraževanja, veliko mladih pa po konča-nem srednješolskem izobraževanju nadaljuje študij na fakultetah in se niso pripravljeni zaposliti na delovna mesta, ki zahtevajo poklicno izobrazbo, čeprav so delovna mesta na voljo. Večji poudarek bi bilo potrebno nameniti spodbujanju mladih, da se odločajo za pravo smer šolanja oziroma da čim višja stopnja izobrazbe ni zagotovilo za pridobitev za-poslitve.

3. NAPOVED PROSTIH DELOVNIH MEST

18

4. NAPOVED ŠTEVILA PRESEŽNIH DELAVCEV

Za leto 2008 so poslovni subjekti napovedali 3.922 presežnih delavcev, delodajalci, ki predvidevajo presežne delavce, pa so bili 603. Primerjava z anketnimi podatki prejšnjih let kaže, da letošnje napovedi precej odstopajo od večletnega povprečja. Že v lanski an-keti so delodajalci napovedali za 30 % manj presežnih delavcev glede na predhodno an-keto, v letošnji pa je glede na lansko za skoraj četrtino manj napovedanih presežnih de-lavcev.

Tabela 6: Napovedani presežni delavci za leto 2008 po dejavnostih

Področje dejavnosti Napoved presežnih delavcev Število %

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 52 1,3

B Rudarstvo 173 4,4

C Predelovalne dejavnosti 1.964 50,1

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 18 0,5

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 17 0,4

F Gradbeništvo 370 9,4

G Trgovina; vzdrževanje in popravila mot. vozil 355 9,1

H Promet in skladiščenje 200 5,1

I Gostinstvo 66 1,7

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 115 2,9

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 93 2,4

L Poslovanje z nepremičninami 10 0,3

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 53 1,4

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 98 2,5

O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 47 1,2

P Izobraževanje 203 5,2 Q Zdravstvo in socialno varstvo 45 1,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 30 0,8 S Druge dejavnosti 13 0,3

Skupaj 3.922 100,0

19

4. NAPOVED ŠTEVILA PRESEŽNIH DELAVCEV

Največ presežnih delavcev so napovedali delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, v ok-viru teh je predvidenih 1.964 presežkov, kar je nekoliko več kot polovica vseh napove-danih. V okviru predelovalnih dejavnosti po številu napovedanih presežkov izstopajo pro-izvodnja živil z napovedanimi 478 presežnimi delavci, tej pa sledijo proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (253), proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (166), proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (165) ter proizvodnja usnja, usnje-nih in sorodnih izdelkov (139), več kot sto presežkov pa so napovedali še delodajalci, ka-terih glavna dejavnost spada v proizvodnjo oblačil, proizvodnjo drugih strojev in naprav ter v proizvodnjo tekstilij. Druga največja dejavnost po številu napovedanih presežnih de-lavcev je gradbeništvo, kjer delodajalci predvidevajo odpust 370 delavcev, več kot sto presežnih delavcev pa so napovedali še poslovni subjekti iz dejavnosti trgovine; vzdrže-vanja in popravil motornih vozil, izobraževanja, dejavnosti prometa in skladiščenja, rudar-stva ter iz informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Podobno kot v prejšnjih anketah, so tudi letos delodajalci kot vzrok za nastanek presež-nih delavcev, najpogosteje, v 76,1 % primerih, navedli poslovne razloge, kot so izboljša-nje tehnologije, reorganizacija proizvodnje ali delovnega procesa, zmanjšanje ali ukinitev proizvodnje ali programa storitev. Nekaj poslovnih subjektov je napovedalo presežne de-lavce zaradi prenehanja poslovanja (stečaj) ali prisilne poravnave (1,5 %), ostalih 22,4 % pa napoveduje presežne delavce zaradi drugih razlogov. V letu 2007 so se na Zavodu z razlogom trajno presežni delavec prijavile 8.504 osebe, zaradi stečaja delodajalca pa je zaposlitev izgubilo 1.850 oseb, skupaj 10.354 oseb. V lanski anketi so delodajalci za leto 2007 napovedali 5.068 presežnih delavcev, kar je 48,9 % dejanskega priliva na Zavod. Napoved je bila podcenjena iz več razlogov. Prese-žni delavci se pojavijo tudi pri delodajalcih, ki jih anketa ne zajame oziroma na anketo ne odgovorijo. Nekateri delodajalci, ki na anketo odgovorijo, pa še ne vedo oziroma ne mo-rejo natančno opredeliti števila presežnih delavcev in rajši napovedo število tistih, ki bodo zagotovo izgubili delo. Tako je tudi letošnja napoved podcenjena, saj podatki za pretekla leta kažejo, da je priliv v brezposelnost zaradi stečaja ali kot trajno presežni delavec, po-navadi še enkrat večji. Glede na to, da je letos napovedano za skoraj četrtino manj pre-sežnih delavcev kot v lanski anketi, lahko sklepamo, da bo v letošnjem letu dejanski priliv brezposelnih s tem razlogom manjši, kot je bil v letu 2007. Presežne delavce so delodajalci napovedali v vseh slovenskih regijah, največ za področ-je, ki ga pokriva OS Ljubljana, 1.136 oseb oziroma 29,0 % vseh napovedanih presež-kov. Več kot 10 odstotni delež so napovedali še delodajalci za OS Maribor in OS Murska Sobota, kjer naj bi bilo v prvi 432, v drugi pa 436 presežnih delavcev. V primerjavi z lan-sko anketo se je precej zmanjšalo napovedano število presežnih delavcev v OS Kranj, OS Nova Gorica, OS Ptuj in OS Sevnica.

20

Tabela 7: Napovedani presežni delavci po OS nastanka presežka

Območna služba

Število %

Celje 390 9,9

Koper 241 6,1

Kranj 373 9,5

Ljubljana 1.136 29,0

Maribor 432 11,0

Murska Sobota 436 11,1

Nova Gorica 76 1,9

Novo mesto 137 3,5

Ptuj 218 5,6

Sevnica 54 1,4

Trbovlje 128 3,3

Velenje 301 7,7

Slovenija 3.922 100,0

Napoved presežnih delavcev

4. NAPOVED ŠTEVILA PRESEŽNIH DELAVCEV

Največ, 25,6 % napovedanih presežkov naj bi imelo IV. stopnjo izobrazbe, tem pa sledijo presežki s I., V. in II. stopnjo izobrazbe. Manj kot 10 odstotni delež predstavljajo presežki s III., VII+ in VI. stopnjo. Glede na napovedi prejšnjih let se je izobrazbena struktura spremenila, vendar kakšnih pomembnejših razlik ni zaznati.

Tabela 8: Izobrazbena struktura napovedanih presežnih delavcev

Stopnja strokovne oziroma poklicne izobrazbe Število %

I. 906 23,1 II. 563 14,4 III. 297 7,6 IV. 1.004 25,6 V. 748 19,1 VI. 140 3,6 VII+ 264 6,7 Skupaj 3.922 100,0

21

5. NADURNO DELO

Z izpolnitvijo vprašalnika poslovni subjekti Zavodu posredujejo podatke o opravljenem nadurnem delu v preteklem in predpreteklem letu. V letu 2007 se je nadurno delo izvaja-lo pri 3.350 poslovnih subjektih, ki so odgovorili na vprašalnik, opravljenih pa je bilo 20,19 milijona nadur.

Tabela 9: Nadurno delo v letu 2007 po področjih dejavnostih

Področje dejavnosti Nadurno delo Indeks Število ur % 2007/2006

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 59.408 0,3 114,0

B Rudarstvo 127.416 0,6 118,6

C Predelovalne dejavnosti 8.721.107 43,2 98,8

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 274.940 1,4 107,7

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpad-ki; saniranje okolja 303.098 1,5 103,0

F Gradbeništvo 2.694.046 13,3 114,0

G Trgovina; vzdrževanje in popravila mot. vozil 1.476.597 7,3 98,5

H Promet in skladiščenje 652.495 3,2 113,8

I Gostinstvo 270.657 1,3 126,0

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 208.599 1,0 120,3

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 198.519 1,0 85,7

L Poslovanje z nepremičninami 24.419 0,1 137,4

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 242.123 1,2 114,2

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 703.744 3,5 129,1

O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 1.231.669 6,1 109,9

P Izobraževanje 406.646 2,0 98,9

Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.443.738 12,1 112,0

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 72.811 0,4 122,6

S Druge dejavnosti 80.805 0,4 117,4

Skupaj 20.192.837 100,0 105,1

22

5. NADURNO DELO

Največ nadur so delavci opravili v predelovalnih dejavnostih, 8,72 milijona ur, kar pred-stavlja 43,2 % vseh opravljenih ur v poslovnih subjektih, ki so poročali o nadurnem delu. Med področji dejavnosti izstopajo še gradbeništvo, zdravstvo in socialno varstvo, dejav-nost trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil ter dejavnost javne uprave in obram-be; obvezna socialna varnost v katerih so opravili več kot milijon nadur. Skupno število nadur se je v letu 2007 pri delodajalcih, ki so podatke posredovali z anke-to, povečalo za 5,1 %, med pomembnejšimi po obsegu nadur pa se je obseg nadurnega dela povečal v gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v dejavnosti javne upra-ve in obrambe; obvezne socialne varnosti. V predelovalnih dejavnostih, ki so imele naj-več nadur, se je število le-teh zmanjšalo za 1,2 %, med vsemi dejavnostmi pa se je naj-bolj zmanjšal obseg nadurnega dela v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Na drugi strani so najvišji porast nadur dosegli v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v gostinstvu. Najpomembnejši razlog za nadurno delo v letu 2007 so bila izredna, dodatna ali začasna dela oziroma naročila, katerega je izbralo 41,1 % delodajalcev, ki so v letu 2007 imeli na-durno delo, temu razlogu pa po pogostnosti sledijo bolniške in druge daljše odsotnosti delavcev, sezonski značaj dela, narava dela (dežurstva, delo bo sobotah in nedeljah ipd.), pomanjkanje delavcev določenih poklicev, delavcev s posebnimi znanji, drugi razlo-gi, najmanj pogosto pa so delodajalci izbrali premajhen obseg dela za polno zaposlitev delavca oziroma stroškovna neracionalnost pokrivanja teh del z rednimi oblikami zaposli-tve.

23

6. ZAKLJUČEK

Leto 2007 je bilo z ekonomskega vidika izredno ugodno leto, saj je realna stopnja rasti BDP kot glavnega ekonomskega kazalnika znašala 6,1 %, vendar se je v zadnjem četrt-letju rast precej umirila. Ugodna mednarodna konjunktura je vplivala na večje tuje pov-praševanje, saj izvoz ostaja glavni motor slovenske gospodarske rasti, v Sloveniji pa so gospodarsko rast poganjale tudi investicije, tako državne (gradnja avtocest), kot v zaseb-nem sektorju (stanovanjska gradnja). Ugodni gospodarski rezultati pa se seveda na razli-čne načine odražajo po posameznih dejavnostih, saj v nekaterih prihaja do zmanjševanja gospodarske aktivnosti in posledično se predvideva tudi zmanjševanje števila zaposle-nih. Podobno kot gospodarski rezultati so tudi na trgu dela prevladovali pozitivni trendi. Število delovno aktivnih je v letu 2007 v povprečju poraslo za 3,5 %, v povprečju jih je bilo 853.999. Napovedi zaposlovanja delodajalcev so bile letos zbrane v ugodnih gospodarskih okoliš-činah, kar je razvidno iz samih rezultatov, ki so ugodnejši kot lani. Kljub temu so deloda-jalci vsako leto previdni pri napovedovanju oziroma so njihove napovedi podcenjene gle-de na kasnejše rezultate. In kakšne so napovedi za leto 2008? Delodajalci, ki so odgovorili na anketo, so napovedali 4,2 % rast zaposlenosti. Napove-dana rast zaposlenosti, ki je celo višja, kot je bila v lanski anketi, kaže da so delodajalci še vedno optimistični kar se tiče zaposlovanja, kljub napovedim o umirjanju gospodarske aktivnosti. Največji porast zaposlenosti za leto 2008 napoveduje dejavnost gradbeništva, kjer naj bi bilo konec letošnjega leta zaposlenih za 15,3 % več oseb kot ob koncu leta 2007. Med dejavnostmi, ki napovedujejo več kot 5 odstotno rast zaposlenosti so še dru-ge raznovrstne poslovne dejavnosti, dejavnost poslovanja z nepremičninami, dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, dejavnost gostinstva ter finančne in za-varovalniške dejavnosti. Za leto 2008 so delodajalci napovedali 38.589 prostih delovnih mest. Med posamezni-mi dejavnostmi izstopajo predelovalne dejavnosti, za katere so delodajalci s tega področ-ja napovedali 9.721 prostih delovnih mest oziroma dobro četrtino vseh načrtovanih zapo-slitev. Po številu napovedanih prostih delovnih mestih predelovalnim dejavnostim sledijo gradbeništvo, dejavnost trgovine ter vzdrževanja in popravil motornih vozil, druge razno-vrstne poslovne dejavnosti, dejavnost javne uprave, obrambe in obvezne socialne varno-sti, dejavnost prometa in skladiščenja, izobraževanje itd. Za leto 2008 so poslovni subjekti napovedali 3.922 presežnih delavcev, delodajalci, ki predvidevajo presežne delavce, pa so bili 603. Največ presežnih delavcev so napovedali delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, v okviru teh izstopajo proizvodnja živil z napo-vedanimi 478 presežnimi delavci, proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas ter proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov. Druga največja dejavnost po številu napovedanih presežnih delavcev je gradbeništvo, temu pa sledijo dejavnost trgo-vine; vzdrževanja in popravil motornih vozil, izobraževanja, dejavnosti prometa in skladi-ščenja, rudarstva ter iz informacijskih in komunikacijskih dejavnostih.

24

6. ZAKLJUČEK

Ker anketa ne pokrije vseh podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov posamezni-kov, so podatki o predvidenih presežnih delavcih in prostih delovnih mestih podcenjeni. Pomembna lastnost ankete je zlasti, da realno odraža strukturne spremembe v zaposle-nosti, predvsem v izobrazbeni sestavi zaposlenih in presežnih delavcih. Zbrani podatki so pomembni tudi z vidika izobraževanja, saj se izobrazbeni nazivi, katere delodajalci te-žko najdejo na trgu dela za zaposlitev, iz leta v leto ponavljajo. V tem smislu so rezultati ankete gradivo za objektivno in dobro podlago za načrtovanje rednega izobraževanja kot za pripravo usposabljanja odraslih, predvsem brezposelnih oseb za boljšo uspešnost na trgu dela.

25

7. POJASNILA

Posamezne območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje obsegajo naslednje urade za delo*:

Območna služba (OS): Uradi za delo (UD):

Celje Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec

Koper Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana

Kranj Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič

Ljubljana Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Logatec, Ribnica, Vrhnika

Maribor Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica

Murska Sobota Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota

Nova Gorica Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin

Novo mesto Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje

Ptuj Ormož, Ptuj

Sevnica Brežice, Krško, Sevnica

Trbovlje Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi

Velenje Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje

Stopnja izobrazbe

Stopnja izobrazbe pred prenovo sistema izobraževanja

Stopnja izobrazbe po prenovi sistema izobraževanja

1 osnovnošolsko izobraževanje -

2 osnovnošolsko izobraževanje z dveletnimi poklicnimi tečaji (USO programi)

nižje poklicno izobraževanje

3 dveletno poklicno ali strokovno izobraževanje nižje poklicno izobraževanje

4 triletno poklicno ali strokovno izobraževanje srednje poklicno izobraževanje

5 štiri ali petletno srednje izobraževanje gimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje

6 dvo ali triletno višje izobraževanje višje strokovno izobraževanje

7 štiri ali večletno visokošolsko izobraževanje podiplomski študij (magisterij)

visoko strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko izobraževanje, univerzitetno podiplomsko izobraževanje (magisterij)

8 doktorat znanosti doktorat znanosti

26

8. PRILOGA

Tabela 10: Število prostih delovnih mest po nazivih poklicne in strokovne izobraz-be, katere so napovedali delodajalci v anketi LPZAP (20 prostih delovnih mest ali več)

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe Število PDM

DELAVEC BREZ POKLICA 3.454 PRODAJALEC 2.492 ZIDAR 1.545 GRADBENI DELAVEC 1.212 KLJUČAVNIČAR 1.145 EKONOMSKI TEHNIK 1.120 VARNOSTNIK 881 STROJNI TEHNIK 860 SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA 860 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST 849 VARILEC 839 TESAR 773 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA 603 POMOŽNI DELAVEC 555 ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE 475 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK 408 OBLIKOVALEC KOVIN 384 MIZAR 374 KUHAR 362 NATAKAR 355 ELEKTROTEHNIK 348 VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL 338 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) 335 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 306 AVTOMEHANIK 305 VOZNIK 287 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA 285 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 277 VOZNIK AVTOMEHANIK 274 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA 272 ZDRAVSTVENI TEHNIK 268 STROJNI MEHANIK 255 OBDELOVALEC KOVIN 230 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) 229 UNIVERZITETNA IZOBRAZBA 227 SKLADIŠČNIK 224

Nadaljevanje na naslednji strani

27

8. PRILOGA

Tabela 10: Število prostih delovnih mest po nazivih poklicne in strokovne izobraz-be, katere so napovedali delodajalci v anketi LPZAP (nadaljevanje)

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe Število PDM

INŽENIR STROJNIŠTVA 221 KOMERCIALIST 218 ŽELEZOKRIVEC 215 GIMNAZIJSKI MATURANT 202 GRADBENI TEHNIK 187 GRADBENIK 181 STRUGAR 175 EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK 172 LESARSKI TEHNIK 156 TRGOVINSKI POSLOVODJA 151 POMOŽNI GRADBENIK 144 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA 143 DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) 140 ČISTILEC OBJEKTOV 140 DOKTOR MEDICINE 138 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) 126 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE 124 ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK 112 ELEKTRIKAR ENERGETIK 111 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA 109 KEMIJSKI TEHNIK 108 EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE 105 MESAR 104 TESAR OPAŽEV 101 VOZNIK AVTOBUSA 99 KUHARSKI POMOČNIK 99 ELEKTROINŠTALATER 99 PREOBLIKOVALEC 97 GRADBENI DELOVODJA 96 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 95 ORODJAR 94 ELEKTRIKAR ELEKTRONIK 94 MONTAŽNI DELAVEC 93 ELEKTROMEHANIK 93 DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) 93 LESARSKI DELAVEC 91 AVTOLIČAR 91

Nadaljevanje na naslednji strani

28

8. PRILOGA

Tabela 10: Število prostih delovnih mest po nazivih poklicne in strokovne izobraz-be, katere so napovedali delodajalci v anketi LPZAP (nadaljevanje)

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe Število PDM

UPRAVNI TEHNIK 90 STROJNIK 89 VARUH PREDŠOLSKIH OTROK 87 STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA 87 CESTNO GRADBENI DELAVEC 87 SNAŽILKA 86 EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST 85 DOKTOR ZNANOSTI 85 VARILEC V SERIJSKI PROIZVODNJI 84 KOMERCIALIST (VSŠ) 84 GRADBINEC 83 MAGISTER FARMACIJE, DODIPLOMSKI 82 ŠIVILJA 80 SESTAVLJALEC ELEKTROMEHANSKIH ELEMENTOV 79 KOVINARSKI DELAVEC 77 BLAGOVNI MANIPULANT 74 BOLNIČAR-NEGOVALEC 73 POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC 72 SOBARICA 70 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) 70 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA 69 PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV 69 INŽENIR GRADBENIŠTVA 68 DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS) 66 RAČUNALNIŠKI TEHNIK 65 ADMINISTRATIVNI TEHNIK 65 BOLNIČAR 64 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE 63 MONTER VODOVODNIH NAPRAV 62 ELEKTROMONTER 62 ŽIVILEC 61 INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 61 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 59 BOLNIŠKI STREŽNIK 59 KOMUNALNI DELAVEC 58 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KEMIK 54 SESTAVLJALEC ELEKTRIČNIH NAPRAV 54

Nadaljevanje na naslednji strani

29

8. PRILOGA

Tabela 10: Število prostih delovnih mest po nazivih poklicne in strokovne izobraz-be, katere so napovedali delodajalci v anketi LPZAP (nadaljevanje)

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe Število PDM

VARILEC ZA VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU 53 STROJNI OBDELOVALEC KOVIN 53 RECEPTOR 51 VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK 50 MASER 49 POŠTNI MANIPULANT 48 PLESKAR 48 MAGISTERIJ ZNANOSTI (PODIPLOMSKA IZOBRAZBA) 48 KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR 48 KOMERCIALNI TEHNIK 48 VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VSŠ) 47 VOZNIK VILIČARJA 47 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK 47 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE 46 PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV 46 MONTER OGREVALNIH NAPRAV 46 EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO 46 ADMINISTRATOR 46 VZDRŽEVALEC STROJEV 44 PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE 44 OBDELOVALEC LESA 44 TELEFONIST 43 AVTOKLEPAR 43 ŽIVILSKI DELAVEC V MESARSTVU 42 STEKLOPIHAČ 42 PROFESOR ANGLEŠČINE 42 MESAR - SEKAČ 42 KEMIJSKI PROCESNIČAR 41 INŽENIR RAČUNALNIŠTVA 41 GRAFIČAR 41 MONTER KONSTRUKCIJ 40 GOSTINSKI TEHNIK 40 FARMACEVTSKI TEHNIK 40 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR 39 SLIKOPLESKAR 39 LUŠKO TRANSPORTNI DELAVEC 39 ŽIVILSKI TEHNIK 37

Nadaljevanje na naslednji strani

30

8. PRILOGA

Tabela 10: Število prostih delovnih mest po nazivih poklicne in strokovne izobraz-be, katere so napovedali delodajalci v anketi LPZAP (nadaljevanje)

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe Število PDM

FRIZER 35 ŽIVILSKOPREDELOVALNI DELAVEC 34 PROMETNI TEHNIK 34 MAGISTER FARMACIJE 34 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE 34 PRAVNIK 33 PEK 33 MONTER CEVNIH SISTEMOV 33 FREZALEC 33 DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) 33 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA 32 KRIVILEC ARMATUR 32 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE 31 POSLOVNI SEKRETAR 31 KONFEKCIJSKI TEHNIK 31 KMETIJSKI TEHNIK 31 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIOLOG 30 INŽENIR STROJNIŠTVA (VSŠ) 30 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE 29 TAJNICA 29 GOZDNI DELAVEC SEKAČ 29 BRUSILEC 29 ŠIVILJA-KROJAČ 28 STEVARD(ESA) 28 DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) 28 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS) 28 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI NOVINAR 27 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INFORMATIK 27 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST 27 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOLOG 27 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIBLIOTEKAR 27 SKLADIŠČNO TRANSPORTNI DELAVEC 27 NATAKARSKI POMOČNIK 27 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR INFORMATIK 26 STEKLOPIHAČ KROGLIČAR 26 KMETIJSKI DELAVEC 26 KLEPAR 26

Nadaljevanje na naslednji strani

31

8. PRILOGA

Tabela 10: Število prostih delovnih mest po nazivih poklicne in strokovne izobraz-be, katere so napovedali delodajalci v anketi LPZAP (nadaljevanje)

Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe Število PDM

EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO 26 BETONER 26 VZDRŽEVALEC CEST 25 VRTNAR 25 TURISTIČNI TEHNIK 25 ŠIVALEC TEKSTILIJ 25 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE 25 VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA 24 REŠEVALEC IZ VODE 24 OPRAVLJALEC FARMACEVT. STROJEV - NAPRAV 24 KNJIŽNIČAR 24 DIPLOMIRANI EKONOMIST (UN)/1.bol.st/ 24 BRUSILEC KRISTALNEGA STEKLA 24 VIŠJI UPRAVNI DELAVEC 23 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO 23 POMOŽNI ELEKTRIKAR 23 LESAR 23 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG 22 METALURŠKI TEHNIK 22 MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV 22 INFORMATIK 22 GRAFIČNI TEHNIK 22 GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK 22 DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC 22 TISKAR ZA TISK S PLOSKVE 21 RAČUNOVODJA 21 GEODETSKI TEHNIK 21 DOKTOR ELEKTROTEHNIKE 21 DIPLOMIRANI SANITARNI INŽENIR (VS) 21 DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJE 21 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SPECIALIST 20 SOCIALNI DELAVEC 20 PTT TEHNIK 20 INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ 20 DOKTOR DENTALNE MEDICINE 20 DELAVEC V TRGOVINI 20