Tanja Slemenjak

Književnost skozi čas 1

PRIROČNIK K UČBENIKU Z BERILOM ZA OBRAVNAVO LITERARNOZGODOVINSKIH SKLOPOV V 4-LETNEM SREDNJEM

STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

OD ORIENTALSKIH KNJIŽEVNOSTI DO RAZSVETLJENSTVA

POJASNILA K UČBENIKU IN PRIROČNIKU

Spoštovani profesorji in profesorice!

Pred vami je prvi del učbenika, ki prinaša obravnavo književnih besedil po literarnozgodovinskih sklopih od orientalskih književnosti do razsvetljenstva, dodano je še uvodno tematsko poglavje o literarni teoriji.

Učbenik je zasnovan tako, da se vsako poglavje prične z uvodno mislijo, zgodbo ali upodobitvijo motiva poglavja, ki naj bi spodbudila razmišljanje dijakov in aktivirala njihovo predznanje. Sledi predstavitev obdobja, literarnih zvrsti in vrst ter avtorjev, nato pa didaktično zasnovana obravnava posameznih književnih besedil. Velika količina besedil seveda omogoča večjo izbirnost, vendar je potrebno najti način in kriterije izbire. Predlagam, da na začetku vsaj nekaj besedil izbere učitelj, nato pa vključi še mnenje in izbor učencev.

Vprašanja in naloge ob posameznih besedilih so zasnovani tako, da spodbujajo razvoj sposobnosti branja, govorjenja, poslušanja in pisanja. Pri nalogah je najprej navedena vrsta branja, ki je za posamezno besedilo najprimernejša - sledi predvsem postopnosti učenja interpretativnega branja. Vprašanja za interpretacijo besedil sledijo taksonomskim stopnjam in marsikomu se bo verjetno zdelo, da jih je preveč. Namen takega števila vprašanj je, da dijaki usvojijo metodo šolske interpretacije umetnostnega besedila (v nadaljnjih delih učbenika bo teh vprašanj vedno manj). Sodobna besedila, ki obravnavajo tematiko obdobja, so vključena v naloge in zato večinoma niso predstavljena z odlomki.

Motivacijski del in naloge so zasnovane tako, da skušajo zajeti čim več različnih stilov učenja in poučevanja in s tem omogočajo vsakemu učencu, da razvija sposobnosti in pridobiva znanje glede na njemu najbližji stil. Poseben poudarek je na različnih strategijah branja, ki so izbrane glede na zahtevnost besedila in postopoma navajajo učence k samostojnemu interpretativnemu branju in interpretaciji besedil.

Za večjo preglednost so na robu zapisane ključne besede in pomembnejši literarnoteoretični pojmi. Slikovno gradivo smiselno dopolnjuje besedila in razlage, hkrati pa predstavlja videnje in doživljanje ilustratorja ali slikarja, ki je lahko tudi vir lastnega razmišljanja ali ustvarjalne naloge.

Na koncu vsakega poglavja so dodane vaje za utrjevanje pridobljenega znanja, sledijo jim ustvarjalne naloge in povezave z drugimi predmeti, našli pa boste tudi naslove za pisanje spisov, v priročniku pa še predloge za projektno delo ter priporočila za uporabo dodatnega gradiva (knjige, revije, spletne strani). Nalog je precej, učitelj jih naj izbira glede na sposobnosti in interes svojih učencev. Trudila sem se, da je čim več nalog vključenih že v učbenik, zato je v priročniku samo še nekaj dodatnih. Dodani pa so še drugi viri, predvsem multimedijsko gradivo.

Ker mislim, da preverjanje (in ocenjevanje) znanja v obliki raznih testov in vprašanj deluje nemotivacijsko in književnost omeji na poznavanje dejstev, tovrstnih nalog v priročniku ni. Pouk književnosti ponuja veliko drugačnih možnosti preverjanja znanja, ob katerih lahko dijaki pokažejo svoj odnos do knjig in branja, stopnjo razumevanja ter sposobnosti izražanja in ustvarjanja. Nekaj jih je navedenih že v samem učbeniku, nekaj pa tudi v priročniku. Bolje je namreč ocenjevati doseženo taksonomsko stopnjo kot pa poznavanje dejstev.

Pri delu vam bo v pomoč tudi DVD s posnetki interpretativnega branja besedil. Za dijake je zelo pomembno, da poslušajo tudi profesionalne bralce, saj s tem razvijajo posluh za umetniško interpretacijo besedil. Interpretativno branje je potrebno učiti postopoma in poslušanje je ena od možnosti začetnega učenja tovrstnega branja. (Zaradi novega zakona o avtorskih pravicah je bilo nemogoče pridobiti pravice za filmsko in glasbeno gradivo, zato žal tega na DVD ni; lahko pa to gradivo najdete v knjižnicah, v videotekah ter na CD in DVD, ki so izšli kot priloge že izdanem učbeniškemu gradivu.)

Sicer pa vam priporočam wikipedijo (Spletna enciklopedija), kjer najdete "skoraj vse", viri so tudi preverljivi. Poleg opisov je posebej zanimivo slikovno in multimedijsko gradivo, ki ga najdete v commons (če gledate strani v tujih jezikih) ali v večpredstavnostnem gradivu (mala ikona desno na koncu opisov). Uporaben je tudi wikivir z besedili slovenske leposlovne klasike ter digitalna knjižnica.

Učbenik se smiselno povezuje z učbenikom Književnost skozi teme avtorice Tanje Jelenko, ki obravnava književnost po tematskih sklopih.

Želim vam veliko bralnih užitkov in ustvarjalnosti.

Tanja Slemenjak

IZ RECENZIJ

Predloženo besedilo učbenika Književnost skozi čas 1 je zasnovano sicer v "klasični" obliki predstavitve posameznih literarnozgodovinskih obdobij od orientalskih književnosti do razsvetljenstva, vendar presega meje do sedaj znanih tovrstnih učbenikov v naslednjem:

1. Začetni "Uvod v književnost" predstavlja znanja s področja literarne teorije na dijakom privlačen način, saj suhoparne vsebinske informacije o tem, kaj je besedna umetnost, kako nastaja književno delo, katere književne zvrsti poznamo ... prikaže na kratko, jih ponazori z značilnimi primeri, hkrati pa vabi dijake, da povedo svoje izkušnje v zvezi z besedili in tudi sami poskusijo s pisanjem določenih besedil. Hkrati pa zelo posrečeno predvidi ponavljanje in lastno ustvarjanje v zaključnem delu Uvoda "Utrdite svoje znanje in ustvarjajte".

2. Posamezne književne odlomke kontrastira s sodobnejšimi deli, s čimer jim nazorno kaže, kako so iste teme avtorji obdelovali različno v različnih obdobjih. S tem pa omogoči pogovor in razmišljanje, kaj je tisto, kar vodi k določenemu načinu razmišljanja v določenem času ...

3. Na bralca deluje izjemno motivacijsko, ker v uvodnem delu k vsakemu književnemu besedilu (odlomku) izhaja iz učenca, njegovih izkušenj in predznanja ter se po branju besedila z ustvarjalnimi nalogami vrača k učencu in priznava njegovo razumevanje in doživljanje besedila kot merodajno, ustrezno.

4. Z načinom spoznavanja književnih besedil (poslušanje CD, gledanje DVD, branje učitelja, branje učencev) in vrstami nalog spodbuja veččutno (multisenzorno) učenje in s tem omogoča vsem učencem, da razumejo oz. doživijo besedilo in poročajo o njegovem razumevanju oz. doživljanju na način, kjer so najbolj kompetentni ("močni"). Tovrstni didaktični pristop k učenju neposredno izhaja iz Gardnerjeve teorije mnogoterih inteligentnosti.

5. Z didaktičnimi navodili za branje spodbuja vedenje dijakov o različnih pristopih k branju različnih besedil (spodbuja torej proceduralno znanje, ki je za končni dosežek ravno tako pomembno kot vsebinsko znanje o ...).

Učbenik z berilo Književnost skozi čas 1 - Od začetkov do razsvetljenstva je s pedagoško-psihološkega vidika primeren za dijake srednjih strokovnih šol. Vsebina učbenika namreč upošteva kognitivne, socialne in emocionalne zmožnosti dijakov; izhaja iz njihovih izkušenj in interesov, kar vse omogoča dijakom lažjo identifikacijo z besedili, globlje doživljanje teh besedil in s tem doseganje temeljnega cilja književne vzgoje.

izr. prof. dr. Sonja Pečjak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Obravnavana obdobja v učbeniku sodijo v območje t.i. "starejše" književnosti, ki v splošnem velja za izredno zahtevno, zlasti v recepcijskem smislu, saj so njena besedila časovno zelo oddaljena, kar postavlja številne prepreke v jezikovnem, zgodovinskem in osebno-doživljajskem smislu dijakov. Pristop k temu tipu besedil tako zahteva številna dodatna pojasnila in spodbude s strani učitelja, kar metodično-didaktično pomeni več priprav za uspešno izpeljavo posamezne učne ure. Avtorica se je v ta namen posluževala številnih inovativnih možnosti, ki večkrat časovno oddaljenemu kontekstu omogočajo neposreden transfer v ustvarjalno podoživljanje. Ko je ta pomemben pogoj dosežen, je zatem samo še dodatno poudarjena žlahtnost besedil, ki se jim dijaki na takšen način lahko ustrezno približajo, jih podrobneje spoznajo, analizirajo in vsestransko podoživijo. Možnosti, ki jih avtorica v metodičnem in didaktičnem smislu ponuja, se vežejo predvsem na najrazličnejše aktualizacije izbrane tematike pri mnogih sodobnih slovenskih avtorjih (med drugim pri Evaldu Flisarju, Dragu Jančarju, Janezu Menartu), ki se zmeraj znova vračajo v pretekle obravnave določenih snovi, npr. bibličnih, mitoloških ali zgodovinskih in snovi ljudskega slovstva, kar omogoča vedno nove literarne poustvaritve izjemnih likov, kakor so med številnimi samo nekateri: Lepa Vida, Veronika Deseniška, Primož Trubar, Odisej, Tristan in Izolda, Rošlin in Verjanko, kralj Matjaž ...Naslednjo možnost aktualizacije starejših besedil avtorica gradi na sočasni predstavitvi in povezavi literarnih tem, ki se pojavljajo tudi v drugih vrstah umetnosti, kot sta med drugimi aktualna likovna in filmska umetnost (npr. silovita filmska produkcija zgodovinskih filmov - Troja, Kralj Arthur ...), kar omogoča izpostavitev estetskih ter etičnih kriterijev kakor tudi vprašanj razločevalnih značilnosti literature od ostalih oblik umetnosti. Avtorica pa se ne poslužuje samo medumetnostnih povezav, izpostavi tudi povezave z neumetnostnimi območji, ki jih navezuje zlasti na internetni medij, še posebej v smislu pojasnjevanja dodatnih spoznavnih kategorij posameznih literarnih besedil. Tudi stvarna pojasnila ob robu učbenika predstavljajo potreben nabor literarnoteoretičnih in literarnozgodovinskih dejstev, podatkov in komentarjev, ki na nevsiljiv način povezujejo literarna vedenja z doživljajsko shemo dijakov.Pomembno mesto v učbeniku imajo vprašanja in naloge tekom obravnave posameznih besedil kakor tudi samostojni sklopi ob koncu večjih tematskih poglavij (antika, srednji vek, razsvetljenstvo ...), katerih namen je aktiviranje poustvarjalnih zmožnosti dijakov v jezikovnem, informativnem, literarnovednem in doživljajskem smislu. Prav zato je paleta didaktičnega in metodičnega instrumentarija v tem območju zelo pestra, saj so na voljo različne težavnostne stopnje nalog, ki se vežejo bodisi snovno in doživljajsko na sama besedila bodisi vodijo v poustvarjalne procese skozi najrazličnejše možnosti: od raznih oblik kreativnega pisanja, reševanja križank, risanja stripov, ilustriranja, dramatizacije, debat, sms pa vse do pisanja scenarijev in snemanja filmov. Naštete dejavnosti po branju in medijske predelave tako omogočajo doseganje številnih ciljev predmeta književnosti oziroma kompetenc dijakov: poleg usvajanja potrebnih književnih znanj gre še za pomembno razvijanje

sporazumevalnih zmožnosti, zlasti izražanja in interpretiranja misli, čustev in dejstev, ob tem pa nenazadnje zmožnosti kritičnega sprejemanja besedil raznih vrst ter njihovega tvorjenja. Ob tem se vzporedno razvijajo še socialne zmožnosti, ki omogočajo preko estetske, etične in spoznavne komponente besedne umetnosti razumevati tudi duševne procese znotraj lastnega doživljajskega sveta dijakov.Neprecenljivo pa je zavedanje pomena literature v maternem jeziku, ki se kje nekoč in danes zmeraj enakovredno vključevala v vseevropske procese. Zlasti historični vidik pričujočega učbenika potrjuje pomen slovenske književnosti, ki omogoča kulturno in medkulturno zmožnost, šele preko katere lahko posameznik razumeva tudi širše družbene pojave skozi preteklost v sedanjost.

dr. Blanka Bošnjak, Filozofska Fakulteta Univerze v Mariboru

O UČNIH STILIH

Sodelovanje učencev pri pouku in njihov interes ter uspešnost so odvisni od velikega števila dejavnikov (od motivacije, vzdušja v razredu, odnosa med učenci in učiteljem, teme, zanimivosti oziroma načina predstavitve, možnosti soodločanja o načinu dela itd.), eden med njimi je tudi usklajenost stila poučevanja in učenja, torej ali je učiteljev stil poučevanja usklajen s stilom učenja oziroma ali se učitelj zaveda različnosti učnih stilov svojih učencev, jih upošteva in se jim zna prilagajati z uporabo raznovrstnih metod, oblik dela in z raznovrstnimi dejavnostmi in ne podlega svojemu prevladujočemu stilu poučevanja.Zakaj se na vprašanja običajno javljajo eni in isti učenci? Ali pa za branje in izdelovanje plakatov? Običajno zato, ker jim ustreza določen stil učenja. Ostali učenci so tiho in se ne želijo izpostaviti, ker se znajdejo v situaciji, ki od njih zahteva nekaj, česar niso vajeni, v čemer niso suvereni in se počutijo neugodno. Če učitelj tega ne upošteva ali jih celo označi za lene ali da ne želijo sodelovati in se nočejo učiti, se zaprejo vase in se tudi ob nalogi, ki ustreza njihovemu stilu učenja, ne udejstvujejo. Zato je nujno učencem ponuditi raznovrstne dejavnosti, da lahko izberejo med njimi tiste, ki jim ustrezajo, hkrati pa spoznavajo in usvajajo tudi druge načine dela in učenja. Pogosto srečate učenca, ki je v razredu povprečen, neopazen ali celo problematičen, ki pa je npr. pri neki izvenšolski dejavnosti zelo kreativen, dejaven in uspešen, in ste pozitivno presenečeni. To ne pomeni, da se učencu ne ljubi učiti (kar učitelji pogosto menimo), ampak da je našel dejavnost, ki ustreza njegovemu stilu učenja in v kateri je zaradi tega uspešen, počuti se suverenega in ga veseli. Zakaj ne bi tega izkoristili pri pouku? To seveda pomeni, da mora najprej učitelj ugotoviti, kateri stil poučevanja prevladuje pri njegovem delu, se seznaniti še z drugimi stili in poskusiti svoje delo spremeniti. Vedeti pa mora tudi, kateri stil učenja prevladuje pri njegovih učencih in se temu ustrezno prilagoditi z raznovrstnostjo metod in nalog.Pouk je največkrat naravnan na poslušaj-govori-piši, manj je navodil tipa poglej-občuti-otipaj-nariši-zapoj-zapleši-izdelaj ... oziroma se določena dejavnost pojavlja samo pri določenem predmetu (npr. zapoj pri pouku glasbe). To pomeni, da se ne uporabljajo dovolj raznovrstne dejavnosti, ki bi upoštevale in spodbujale različne spretnosti učencev.Pri pouku slovenščine je vedno več ur, ki temeljijo na pogovoru. Večina učencev se tega sicer sčasoma navadi in se odzivajo na spodbude, vendar pa ne morejo pokazati vsega svojega znanja in idej, če se metoda uporablja prepogosto.

STILI UČENJA

V teoriji učenja obstaja več razlag učnih stilov. Najbolj znana je Kolbova opredelitev stilov, ki pa je za šolsko rabo preveč znanstvena, zato sem se pri svojem delu raje oprla na Beyerjevo in Marwitzovo razdelitev učnih stilov.

Beyer in Marwitz sta se osredotočila na razlike posameznikov na področju percepcije. Razvila sta model desetih čutov. Pet je zunanjih kanalov za sprejemanje: vizualni, avditivni, kinestetični, olfaktorični (voh) in gustatorični (okus). Pet pa je pripadajočih notranjih predstav zunanjih čutov. Avtorja zelo poudarjata pomen celostnega poučevanja, s katerim nagovorimo več čutil.

Za učence z vizualnim stilom je značilno, da se učijo s pomočjo slikovnega gradiva, zapomnijo si, če je pouk podkrepljen z besedili, s skicami, z barvami, in s slikami. Učijo se s pomočjo tistega, kar lahko vidijo, dobro opazujejo, radi berejo, dobri so pri načrtovanju in organizaciji ter uspešni pri nalogah, ki zahtevajo vizualizacijo.

Učenci z avditivnim stilom se najuspešneje učijo s poslušanjem, še posebej, če je razlaga jasna in logična, če govor ni monoton. Radi se pogovarjajo, opisujejo, glasno berejo. Boljši kot v pisanju so v pripovedovanju. Radi imajo glasbo, moti pa jih hrup.

Za učence, ki zaznavajo prek kinestetičnega kanala, so najpomembnejši zunanji občutki in doživljanje. Najuspešneje se učijo prek dejavnosti, ob praktičnem delu, primerne metode so igra vlog, dramatizacija, simulacija. Radi so aktivni, pri branju si pomagajo s prsti ali z vodilom, pri govorjenju gestikulirajo, težko so dalj časa na enem mestu (zato pogosto obveljajo za nemirne in neskoncentrirane). Teh učencev je v primerjavi z vizualnim in avditivnim tipom najmanj. Še manj pa je učencev, ki intenzivno zaznavajo z vohom in okusom.

Učbenik je zato oblikovan tako, da ponuja besedno, slikovno in glasbeno/slušno podprto razlago (manj čutno), vaje in dejavnosti so oblikovane za vse učne stile.

ŠOLSKA INTERPRETACIJA UMETNOSTNEGA BESEDILA

Šolska interpretacija umetnostnega besedila je metoda obravnave književnih besedil, ki od uvodne motivacije do zaključne sinteze skuša učencu postopoma približati besedilo. Več o njej je napisala dr. Boža Krakar Vogel v številnih člankih in v knjigi Poglavja iz didaktike književnosti. Naj na tem mestu navedem samo faze metode:

1. Uvodna motivacija2. Najava besedila in njegova umestitev (lokalizacija)3. Interpretativno branje4. Premor po branju5. Izražanje vtisov6. Analiza besedila7. Sinteza in dodatne naloge

Najpomembnejša faza je motivacija, o kateri lahko več preberete v knjigi dr. Rosandića Metodika književne vzgoje ter v zborniku Bralnega društva Slovenije Postopnost pri usvajanju pismenosti. O interpretativnem branju piše dr. Katarina Podbevšek v knjigi Govorna interpretacija umetnostnih besedil, o bralnih strategijah pa dr. Sonja Pečjak in Ana Gradišar v Bralnih učnih strategijah. Priporočam pa še nekaj didaktične literature: knjigo Pedagoška psihologija Anite Woolfolk, priročnike dr. Barice Marentič Požarnik, zbornike Bralnega društva Slovenije z dragocenimi praktičnimi primeri, priročnik Od spisa do eseja (Boža Krakar Vogel, Brane Šimenc in Darinka Ambrožič), Kreativno pisanje dr. Milene Blažić, reviji Slovenščina v šoli ter Jezik in slovstvo in še bi lahko naštevala.

UVOD V KNJIŽEVNOST - LITERARNA TEORIJA

CILJ POGLAVJA: obnoviti temeljno znanje iz OŠ in ga nadgraditi z natančnejšimi razlagami in razvrstitvami.

Uvodna zgodbica "Skrivnost je v knjigi, knjiga je skrivnost" je namenjena spodbujanju razmišljanja in pogovoru o knjigah, branju in odnosu ter interesu učencev za branje.

UMETNOSTNamen začetnega dela o umetnosti je, da učenci dojamejo, da je umetnost kljub svoji nepraktičnosti oziroma nekoristnosti temeljni del kulture, ustvarjalnosti in identitete nekega naroda in da se z njo narod predstavlja v svetu. Tudi književnost je ena od umetnosti s posebnim izraznim sredstvom - jezikom. Zanjo si učenci običajno ne želijo vzeti veliko časa, ker ni koristna, jim pa širi obzorje, jih seznanja z drugačnimi pogledi na svet, z drugačnimi idejami, miselnostjo, z drugimi kulturami, vrednostnimi sistemi.

Ideje za motivacijo1. Pogovor o umetnostih.2. Prikaz različnih umetnosti (reprodukcija slike, fotografija kipa, stavbe, baletnih plesalcev, not

ipd.; lahko si pomagamo s predstavitvijo v Power Pointu, ki jo naredi eden od dijakov ali pa s slikami na robu razlage v učbeniku).

3. Skupinsko delo: na liste napišemo umetnosti, ki jih dijaki naštejejo v pogovoru o umetnosti, skupine dijakov si nato izberejo enega od listkov in skušajo prikazati umetnost, npr. besedno, s sliko, plesom, petjem ipd. V skupine se razdelijo sami glede na interes!

1. DOMAČE BRANJE - KNJIGA PO PROSTI IZBIRIPri uvodnih poglavjih lahko obravnavo pojma povežemo s prvim domačim branjem po prosti izbiri (povezava s tematskimi sklopi, npr. z žanri).

Možnosti obravnave• Krajši govorni nastopi (5 min; kratka obnova zgodbe, mnenje o knjigi, zakaj bi jo priporočil

sošolcem).• Dnevnik branja (napišeš avtorja in naslov knjige; pojasnilo o izboru knjige; opis, kdaj si jo bral,

koliko časa, vtisi - všeč ali ne, bi jo prebral še enkrat, te je pritegnila k razmišljanju o čem ...)• Predstavitev knjige sošolcu. Učenci nato izberejo najzanimivejše in jih predstavijo celemu razredu.

Predstavitev naj ponuja tudi utemeljitev, zakaj so brali ravno to knjigo. Iz tega se lahko nato oblikuje razredni bralni seznam, v katerega se izbere nekaj knjig (2 do 4), ki jih učenci preberejo do smiselno izbranega datuma (npr. zadnja ura pred počitnicami ali prazniki - smiselna zapolnitev teh ur!), nato pa se o njih pogovorijo, npr. v obliki debate v krogu, z ogledom filma, posnetka gledališke predstave ali dokumentarnega filma o temi (če obstaja), lahko pripravijo uprizoritev prizorov (s sceno in glasbeno podlago), sami posnamejo film z aktualizacijo in ga predvajajo, predstavijo zgodbo v obliki stripa ali jo ilustrirajo oziroma naredijo foto zgodbo, morda pripravijo pogovor z avtorjem ali odigrajo igro vlog ipd.

REŠITVE NEKATERIH NALOGPREVAJANJE

Prevod odlomka v slovenščino.Ivo Andrić: Most na Drini (odlomek)

Otroci, ki v poletnih dneh na tem kamnitem bregu ves božji dan lovijo ribice, vedo, da so to sledovi davnih časov in starih vojščakov. Takrat so po svetu živeli veliki junaki, kamen je bil še nezrel in mehak kakor prst, konji pa so bili, prav kot junaki, ogromne postave. Razloček je samo v tem, da so to za srbske otroke

sledovi Šarčevih kopit, ki so ostali od takrat, ko je bil kraljevič Marko zaprt zgoraj na Starem gradu in je ubežal od tam, se pognal nizdol po hribu in preskočil Drino, na kateri takrat še ni bilo mosta, medtem ko turški otroci vedo, da to ni bil kraljevič Marko in tudi ni mogel biti (kajti od kod Vlahu in nezakonskemu otroku taka moč in tak konj!), ampak da je to Đerzelez Alija na svoji krilati kobili, tisti, ki je, kot je znano, sovražil brodišča in brodarje in skakal čez reke kakor čez potočke. O tem se niti ne prepirajo, tako eni in drugi prepričani o resničnosti tega, kar verjamejo.

Največkrat prevedena knjiga je Biblija.V največ jezikov je prevedena Cankarjeva povest Hlapec Jernej in njegova pravica.

Dodatna naloga iz prevajanja za učence, ki jim je bližji nemški jezikIch wünsche mir ...

Ich wünsche mir in diesem Jahrmal Weihnacht' wie es früher war.Kein Hetzen zur Bescherung hin,kein Schenken ohne Herz und Sinn.

Ich wünsch' mir eine stille Nacht,frostklirrend und mit weiβer Pracht.Ich wünsche mir ein kleines Stückvon warmer Menschlichkeit zurück.

Ich wünsche mir in diesem Jahr'ne Weihnacht, wie als Kind sie war.Es war einmal, schon lang ist's her,da war so wenig so viel mehr.(von Hans)

Preberite pesem v nemškem jeziku.O čem govori besedilo? Kaj menite o pesnikovi želji?Prevedite pesem v slovenski jezik.Kaj menite, katera besedila je teže prevajati - verzna ali prozna? Zakaj?

REŠITVE NEKATERIH NALOG IZ POGLAVJA "UTRDITE SVOJE ZNANJE IN USTVARJAJTE"

10. Janez Menart: Če bil bi (travestija po C. Angiolieriju)

Če bil bi ogenj, bi razvnel ljudi.Če bil bi veter, bi skrbi pregnal.Če bil bi voda, vino bi postal.Če bil bi bog, bi rekel, da me ni.

Če bil bi papež, kar nerad bi bil,iz hudobije papež bi ostal.Če bil bi kralj, bi Engelsa prebralin legel v grob in prav marljivo gnil.

Če bil bi Smrt, bi se pri priči ustrelil.Če bi Življenje bil, bi skonzerviralsam sebe in se med ljudi razdelil.

Če bil bi Janez, kot sem in sem bil,bi ženskam vsa mazala rekviriral,zrcala pa za jezo jim pustil.

15.Brez ključka je zaklenjeno,čez goro je namenjeno;vsak lahko ve, komu in kam,kako in kaj, pa eden sam. (PISMO)

Kar ujame,vse posname;pravo kaže,vendar laže. (ZRCALO)

Pet sinov iz ene hiše,pa se vsak drugače piše. (PRSTI)

Zvezde zlate lete čez trate. (KRESNICE)

Vse izve se, vse se sliši,v polževi človeški hiši;to si za uho zapiši. (UHO)

19. Navedite obdobja v razvoju slovenske književnosti in jih razvrstite na časovni trak, na katerem so že navedene letnice. Poskusite v vsako obdobje umestiti vsaj še po enega predstavnika in njegovo delo.

srednjeveško protireformacijapismenstvo reformacija in barok razsvetljenstvo

od 10. stol. do 1550 1550-1612 1612-1768 1768-1830

romantika med rom. in real. moderna knj. med vojnama1830 - 1848/1850 1848/1850-1899 1899-1918 1918-1945

sodobna knj.od 1945 dalje

Vnesete pojme, kolikor jih dijaki že poznajo; na koncu učbenika in na koncu 4. letnika se bo naloga ponovila in takrat jo lahko dopolnite, seveda v malo širšem obsegu.

PISNA VAJAPredlog naslova za pisanje spisa

"Prah na knjigah ni več v modi." A kako ga pobrisati z njih?

Dopisovanje ali preoblikovanje zgodbe - ogromno idej najdete v knjigi M. Blažić Kreativno pisanje.

BIBLIJA

CILJ POGLAVJA: spoznavanje Biblije kot literarne knjige in zgodovinskega vira.

Biblija in z njo krščanstvo je del naše kulture, vendar bi bilo dobro predstaviti tudi druga verstva. Naslovnica poglavja je zato namenjena razmišljanju o verstvih in njihovi vlogi v kulturi nekega naroda, o verskih naukih in zgodovinski preteklosti.

Ideje za motivacijoGovorni nastop ob plakatu, multimedijska predstavitev, ogled katerega od dokumentarnih filmov, npr. o budizmu, Tibetu, o egipčanskih bogovih, o grški mitologiji; ogled filma po motivih iz Biblije ipd.

Poglejte si tole stran (več o čudesih, tudi sodobnih):http://sl.wikipedia.org/wiki/Sedem_%C4%8Dudes_starega_veka

Zgodba o SuzaniIme Suzana izhaja iz hebrejskega Šosanna, kar pomeni lilija; v simboliki cvetja pa je lilija simbol nedolžnosti.

PsalmiPredlagam branje v zboru, ker se tako doseže molitveni učinek in občutek skupinskega.

Rešitev naloge 2. iz poglavja Utrdite svoje znanje in ustvarjajte.Dopišite letnice prevodom Biblije.okrog 250 pr. n. št.______ Septuaginta (prvi prevod Biblije, v grški jezik)okrog 400 n. št.______ Vulgata (Hieronim, prevod Biblije v latinski jezik)863______ Ciril in Metod (prvi prevod v slovanski jezik)1534______ Marthin Luther (protestantski prevod, v nemški jezik)1584______ Jurij Dalmatin (protestantski prevod, v slovenski jezik)1784-1802______ Jurij Japelj (katoliški prevod po Vulgati, v slovenski jezik)1959-1961______ prevod celotne Biblije (iz izvirnih jezikov v slovenski jezik)1974______ ekumenska izdaja Svetega pisma stare in nove zaveze 1996______ slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov

Seminarska/raziskovalna naloga/plakatUpodobitve biblijskih motivov v slikarstvu, kiparstvu, literaturi, filmu, glasbi ...

ANTIKA

CILJ POGLAVJA: spoznavanje zibelke evropske civilizacije, kulture in književnosti.

Naslovna naloga je namenjena predstavitvi antičnega mitološkega pogleda na nastanek sveta in vpliva verstva na oblikovanje izjemno bogate grške in rimske mitologije, ki se odraža na vseh ravneh njihovega življenja in kulture, še posebej pa je prisotna v književnosti. Teme govornih nastopov oziroma predstavitev pa naj bi predstavile tudi znanstveno in filozofsko obravnavo sveta ter umetniške dosežke starih Grkov in Rimljanov.

7 čudes antičnega sveta:Keopsova piramida v GiziViseči babilonski vrtoviKolos na RodosuArtemidin tempelj v EfezuZevsov kip v OlimpijiMavzolej v HalikarnasuAleksandrijski svetilnik

Iliada in OdisejaBranje epa po vlogahEp je bil v osnovi dialoško besedilo, komunikacija poklicnega pevca z občinstvom, ki se je kazala v njegovem odzivanju na občinstvo in sprotnemu prilagajanju tempa pripovedi njegovemu interesu. Po drugi strani pa se dialoškost kaže tudi znotraj samega epa, saj pevec dele pripovedi polaga v usta svojim junakom, kar prispeva k živosti pripovedi. Verjetno je težko pričakovati od učitelja ali učencev, da bi se obsežnejše dele naučili recitirati na pamet in tako prikazali dialoškost epa. Dosti laže simuliramo dialoškost znotraj epa z branjem po vlogah.

Zgodba o Odiseju in Kiklopu Lahko jo tudi poslušate na CD Antične legende (založba Gong records).

Kralj Ojdip in AntigonaBranje zborskih pesmi v skupinskem branju - tako se lahko doseže občutek zbora.

Pri obravnavi Antigone se predvideva, da imajo dijaki svojo knjigo, ki jo berejo po odlomkih v šoli in doma, zato v učbeniku ni vseh odlomkov - celostno branje knjige za domače branje.

Gaj Julij Cezar

Poraz Farnaka II

Malo Azijo je Cezar našel v plamenih. Sin Mitridata VI., Farnakes II. (Farnak II.), je prevzel oblast v Pontu ter začel hujskati ljudi proti Rimu. Cezar ga je s tremi legijami izsledil in ga v bitki pri Zeli hitro premagal. Rim je o svoji bleščeči zmagi obvestil s kratkim sporočilom:

"Veni, vidi, vici."

"Kocka je padla." Te znamenite besede je izrekel, ko je 10. januarja l. 49 pr. n. št. prečkal reko Rubikon.

Dodatna nalogaPoiščite in pojasnite še druge znamenite Cezarjeve izreke.http://sl.wikipedia.org/wiki/Gaj_Julij_Cezar

Rešitve nekaterih nalog iz poglavja Utrdite svoje znanje in ustvarjajte

Grške črkeΑα alfa Ββ beta Γγ gama Δδ delta Εε epsilon Ζζ zeta Ηη eta Θθ theta Ιι jota Κκ kapa Λλ lambda Μμ mi Νν ni Ξξ ksi Οο omikron Ππ pi Ρρ ro Σσς sigma Ττ tau (tudi tav)Υυ ipsilon Φφ fi Χχ hi Ωω omega Nekaj črk je danes že opuščenih.

Rimska števila

I ali i za ena,

• V ali v za pet, • X ali x za deset, • L ali l za petdeset, • C ali c za sto, • D ali d za petsto, • M ali m za tisoč.

Sestav ni poznal števila ali znaka za nič.

SREDNJI VEK

CILJ POGLAVJA: spoznati srednjeveško ustvarjalnost in zanikati posplošeno podobo, da je srednji vek mračna doba, v kateri se ni dogajalo nič pomembnega.

Pesem o RolanduRazlage nekaterih pojmov

Mohameda, Apolina priznaPevci niso vedeli skoraj ničesar o islamu in so si predstavljali vero in običaje po svojem zgledu. Mislili so, da sta Mohamed in Apolin (Apolon?) muslimanska bogova.

Nadangel Mihael je bil poveljnik angelov v boju s hudičem, zato je bil zavetnik krščanskih vitezov.

Večina oseb v epu je izmišljenih, zlasti poganskih.

Roland je resnična zgodovinska oseba. Njegovo ime je germanskega izvora in pomeni "slavni". Oliver, njegov zvesti prijatelj in sobojevnik, predstavlja s svojo modrostjo in razsodnostjo dopolnilo Rolandu, ki je drzen in v svojem pogumu in ponosu včasih nepremišljen.

Kralj Karel Véliki - s sivo ali z belo brado, s sivimi brki in z belimi lasmi je kralj, ki naj bil tudi silno star - pogani mu pripisujejo dvesto let in več - simbol modrosti in preudarnosti v očeh svojih državljanov in tudi v očeh nevernikov. Te oznake se stalno ponavljajo.

če rokavico kralj Karel mi da - rokavica in palica simbolizirata kraljevo roko in žezlo; komur ju kralj izroči, ga pooblasti, da dela v njegovem imenu. Rokavica ima še drug pomen: kadar jo vazal ponudi svojemu fevdnemu gospodu, mu s tem izkazuje podložnost.

Saraceni so v starem veku živeli na Sinajskem polotoku, v srednjem veku pa so tako imenovali Arabce, pa tudi vse muslimane, torej v tem primeru to preprosto pomeni "pogan".

Kdor se je boril s pogani, se je hkrati boril za vero; če je v boju padel, so mu bili odpuščeni vsi grehi in je bil takoj zveličan. Navadno pa so vsi kristjani dobili odvezo že pred spopadom.

k zemlji poganski obrne pogled - če bi bil Roland obrnjen proti Franciji, bi Karel lahko mislil, da je bil ubit na begu.

še rokavico je Bogu podal - ko Roland umira, ponudi desno rokavico Bogu, ker umira in se ne more več boriti zanj in ga tako zastopati. Rokavica je simbol njune zveze.

Kerubi so eden od angelskih korov, upodobljeni kot otroške glavice s perutmi.

Roland ne umre v boju, ampak od napora in počene žile - mitska smrt: Roland ne sme umreti od poganske roke, ostane torej neomadeževan - idealen junak.

Opis kralja KarlaXLI"Res je čudo možá;kralj Karel Véliki, kralj belolasveč kakor dvesto let menda je star;kaj je dežel, kjer je že zmagoval,kaj z ostrim kopjem je sunkov prestal,kaj slavnih kraljev že zdrobil je v prah!

Odlomek z opisom Rolanda in OliverjaLXXXVIIOliver moder je, Roland je hraber.Takih junakov svet sploh ni poznal še.Kadar zajašeta konje osedlane,teh dveh nobeden se v bitki ne umakne.Modrih besed sta, nravi neustrašne.LXXXVIIIRoland, ko vidi, da res bo spopad,hraber kot lev je kot leopard, /.../XCIJezdil k prelazu je Roland potemna Veillantifu, ki konj je prelep,grof je še lepši ves oborožen.Kopje grof Roland prijel je v rokedvignil v nebo njegov vrh priostren,praporc na njem plapolal je ves bel,resice z njega do rok mu vise.Čeden je grof, nasmejan in vesel,spremlja ga Oliver, ki mu je zvest.Prav vsak Francoz mu zaupa povsem.

Tristan in IzoldaPriporočam ogled filma ali vsaj nekaterih odlomkov.

Carmina buranaPriporočam poslušanje CD Carmina profana, ki ga je posnel Jani Kovačič z glasbeniki.

Slovenski kraji s srednjeveškimi gradovi ponujajo veliko možnosti ustvarjanja avtentičnih situacij.

SREDNJI VEK NA SLOVENSKEM

CILJ POGLAVJA: spoznati srednjeveško ustvarjanje na slovenskih tleh in pomen Brižinskih spomenikov za slovensko kulturo in identiteto.

Naslovna zgodba o ustoličevanju karantanskih knezov predstavlja zgodovinski uvod v obravnavo obdobja.

Slovenski kraji s srednjeveškimi gradovi ponujajo veliko možnosti ustvarjanja avtentičnih situacij.

Brižinski spomenik IITa spomenik je zelo podrobno razčlenjen, ker je to eden temeljnih spomenikov slovenskega jezika in kulture. Učitelj naj presodi, kako natančno ga bo obdelal glede na zmožnosti svojih dijakov.

LJUDSKO SLOVSTVO

CILJ POGLAVJA: spoznavanje vedno bolj pozabljenega dela slovenske kulturne dediščine.Poglavje se povezuje z glasbo, saj je ljudska pesem peta pesem, zgodbe pa so se pripovedovale ob večerih in posebnih priložnostih.

Vrsta branja zgodb: dober bralec ali učitelj naj raje pripoveduje zgodbe in s tem ustvari vzdušje večernega pripovedovanja.

Rešitve ugankVsak bi bil rad,kadar pa je, pa ni rad. (star)

Ni kradel, nič naredil,pa je obešen bil. (zvon)

Slepec jo je videl,hromi je tekel za njo,nagi pa jo je vtaknil v žep. (laž)

Predlog projektnega dela - terensko delo "Slovenska kulturna dediščina - Bilo je nekoč ..."Za motivacijo lahko pripravimo uro petja ljudskih pesmi in pripovedovanja zgodb ter ljudskih plesov ali pa povabimo v razred ljudskega godca.

Medpredmetne povezaveBiologija - ljudsko zeliščarstvo in zdravilstvoEtnologija - narodne noše

stare razglednice vraže in uroki izdelki ljudske obrti (vezenine, rože iz papirja, lectova srca, klekljane čipke, svečarstvo in

medičarstvo ...) - morda kot ogled delavnice in nato poskus samostojnega izdelovanja ljudski običaji, povezani z delom, s prazniki ter z letnimi časi

Športna vzgoja - ljudski plesi otroške igre nekoč športna oprema nekdaj in danes (sani, smuči, žoge ...)

Glasbena vzgoja - petje ljudskih pesmi snemanje ljudskih pevcev in godcev

Likovna vzgoja - ljudski motivi (npr. nagelj) panjske končnice ilustriranje ljudskih zgodb in pesmi

Slovenščina - zapisovanje ljudskih pesmi in zgodb, rekov in pregovorov raziskava o poznavanju ljudskega slovstva literarni večer za otroke: "Ura ljudskih pripovedk" legende o krajih in znanih ljudeh iz njih Valvasor in ljudsko slovstvo prvi zapisovalci in raziskovalci ljudskega slovstva Karel Štrekelj motivi ljudskega slovstva v umetniški književnosti (Makarovič, Cankar, Levstik ...)

Tuji jeziki - prevajanje pesmi in zgodb prevajanje ljudskih rekov in pregovorov

Sociologija - pomen ljudskega slovstva danes kakšno je "sodobno ljudsko slovstvo"

Gostinstvo - kuhanje in pečenje po starih receptih (stare kuharske knjige, Vodnikove Kuharske bukve)Turizem - kako vključiti ljudsko slovstvo in običaje v turistično ponudbo kraja, izdelava vodiča

Fotografija - slike starih hiš, orodjaTehnika - stari stroji (npr. prevozna sredstva, orodja ...)

Grafika - izdelava vabil in plakatov na prireditve, oblikovanje zbornikaNovinarstvo - poročila in reportaže o prireditvah, oblikovanje posebne številke šolskega časopisa

Samoocenjevanje pridobljenega znanja in sposobnosti - dijaki se naj samostojno ocenijo (lahko pripravimo vprašalnik z Likertovo skalo).

Slovanski bogovi

Stara slovanska religija se je razvijala prek več kot tisoč let in nekatera njena področja izvirajo iz časov neolitika ali morda celo mezolitika. Le malo je mogoče reči o obredih, ki bi bili v rabi skozi to celotno obdobje. Celo Velesova knjiga, ki je dolgo veljala za sveto besedilo te religije, je po mnenju modernih izvedencev le falzifikat.

Slovani so priznavali tri svetove: Jav, Prav in Nav, kjer je bil Jav snovni svet, Nav nesnovni, Prav pa so bili zakoni, ki so ju urejali.

Najvišji bog slovanskega panteona je bil Svarog ali Triglav, ki je odločal o stvarjenju in o uničenju. Prav zaradi tega ni bil najbolj čaščen; to je bil Perun, medtem ko so živinorejska plemena bolj častila Velesa in tako naprej.

Svarga je bilo bivališče Svaroga in je bilo istočasno podzemlje pogube in raj imenovan Irij.

• Svarog - je staroslovanski prabog Sonca, ognja in kovaštva• Perun ali Strelbog - je bog groma, dežja in plodnosti• Svetovid • Triglav - troglavi bog ki je vladar nebes, zemlje in podzemlja, svetlobe in teme, je utelešeni

Svarog • Belibog in Črnibog • Banik • Domovoj • Dvorovoj • Radagast - bog piva in veselja • Cislobog • Stribog • Horos • Dajbog • Volos - tudi Veles, je bog živine, pašnikov, plodnosti, poljedelcev, zaščitnik čred in pastirjev• Jaro • Lada • Jesis • Živa • Simargl • Koledo • Morana - boginja smrti • Vesna - boginja pomladi • Božič - Bog malega sonca

Poleg bogov je panteon vključeval tudi vrsto nižjih božanstev.

RENESANSA V EVROPI

CILJ POGLAVJA: spoznati bogato renesančno ustvarjalnost in razcvet umetnosti ter znanosti.

Lahko odidete na ekskurzijo ali pa si mesta (Verono, Sienno, Benetke, Firence, Piso, Rim, London, Dubrovnik ...) ogledate na Google Earth.

Predlagam ogled katerega od številnih filmov, posnetih po Shakespearjevih dramah.

Marin Držić: Dundo MarojeV učbeniku je odlomek v primorskem narečju, na CD pa v knjižnem jeziku. V narečju je, ker to ustreza Držićevemu originalu, v katerem je osebe ločil tudi jezikovno glede na njihov izvor in socialni položaj.

REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK NA SLOVENSKEM

CILJ POGLAVJA: utrditi pomen obdobij reformacije in baroka ter piscev pri ustvarjanju temeljev slovenskega jezika in književnosti.

Naslovna naloga je namenjena ponovitvi osnovnošolskega znanja.

Janez Svetokriški: Nagovor mladimOdlomek najdete v Branjih 1.

Škofjeloški pasijonLahko si ogledate tudi videoposnetek, ki ga je izdala občina Škofja Loka.

Ekskurzije:Po Trubarjevi potiGrad Bogenšperk z Valvazorjevo knjižnico

KLASICIZEM IN RAZSVETLJENSTVO V EVROPI

CILJ POGLAVJA: spoznati klasicistično književnost in temeljne ideje razsvetljenstva ter njihov vpliv na slovensko književnost.

Za uvod bi bil zanimiv govorni nastop o Ludviku XIV. in njegovem načinu življenja ter vladanja.

RAZSVETLJENSTVO NA SLOVENSKEM

CILJ POGLAVJA: spoznati začetke prave umetniške književnosti na Slovenskem.

Naslovna naloga je namenjena ponovitvi osnovnošolskega znanja.

Možne so povezave z zgodovino (Marija Terezija, Franc Jožef II.).