NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO - izvoznookno.si · NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO ... skladu z Uredbo 1334/2000 vpisati v okence 44 v izvozni carinski deklaraciji EU 001. Zahtevek

1

NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO

PRIROČNIK ZA PODJETJA

REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za gospodarstvo

Direktorat za ekonomske odnose s tujino ver02 – 8.12.2008

2

Blago z dvojno rabo pomeni izdelke, programsko opremo in tehnologijo, ki je razvita v namen civilne uporabe, vendar se lahko uporablja tudi v vojaške namene. Vključuje pa tudi vse blago, ki se lahko uporabi tako za neeksplozivno uporabo kot tudi za kakršnokoli drugo uporabo pri izdelavi jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Širjenje orožja za množično uničevanje in izstrelkov kot tudi kopičenje konvencionalnega orožja v kriznih območjih ogrožajo svetovno varnost in mir. Poleg držav lahko tudi posamezniki dobijo dostop do orožja za množično uničevanje. Nadzor na tem področju je nepogrešljiv pri odzivu na omenjeno situacijo. Nadzor zunanje trgovine na tem področju prispeva k ohranjanju miru in preprečevanju nasilja. Nadalje, pomaga pri varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in doprinaša k trajnostnemu razvoju v svetu. V okviru ekonomskih, pravnih in mednarodnih obveznosti je v Sloveniji politika nadzora izvoza usmerjena k pospeševanju ekonomskega sodelovanja s tujimi državami ob hkratnem zagotavljanju varnosti in zunanjih političnih interesov. Zato spodbuja izvoz blaga z dvojno rabo v tretje države. Ne sme pa spodbujati nasprotovanj niti prispevati k notranji represiji ali kršenju človekovih pravic. Prisostvovanje na mednarodnih trgih Republiko Slovenijo zavezuje k temu, da ne obremenjuje zunanjih odnosov s kritičnimi izvozi. Vlade posameznih držav izvajajo kontrolo izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo v okviru mednarodnih zavez s ciljem zagotavljanja varnosti, saj je blago, predvideno za uporabo v civilne namene, lahko v določenih primerih uporabljeno za razvoj orožja za množično uničenje ali izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje. Evropska Unija je vzpostavila skupen sistem nadzora izvoza blaga z dvojno rabo, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti in odgovornosti držav članic predvsem glede neširjenja orožja, prav tako pa je skupen sistem nadzora in usklajene politike osnovni pogoj za prost pretok blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti.

3

EVROPSKA IN SLOVENSKA ZAKONODAJA Slovenija je kot članica EU zavezana k upoštevanju zakonodaje Evropske Skupnosti, ki na področju nadzora izvoza z Uredbo Sveta št. 1334/2000 vzpostavlja režim Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo (v nadaljevanju: Uredba 1334/2000). Evropska uredba kot sekundarni pravni akt se v skladu z 249. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti uporablja neposredno v državah članicah in je zavezujoča v celoti. Seznam nadzorovanega blaga pri izvozu iz EU se nahaja v prilogi uredbe (Priloga I), seznam nadzorovanega blaga pri prenosu znotraj EU pa v Prilogi IV in se letno posodablja na podlagi sprememb nadzorovanega blaga v mednarodnih izvoznih režimih. Zadnja posodobitev seznama je v Uredbi Sveta (ES) št. 1167/2008 z dne 24.10.2008, objavljena v Uradnem listu ES št. L325/2008 dne 3.12.2008. V Uredbi 1334/2000 so podane definicije »blaga z dvojno rabo«, »izvoza«, »izvoznika« in »izvozne deklaracije«. Uredba 1334/2000 zajema tako blago z dvojno rabo iz Priloge I, kot tudi blago, ki ga pokriva 4. člen uredbe, t.i. »catch-all« klavzula. Tako je v skladu s 4. členom potrebno dovoljenje tudi za izvoz blaga, ki ni vsebovano v Prilogi I in ki je ali bi lahko bilo namenjeno za orožje za množično uničevanje, kot tudi konvencionalno orožje, če se izvaža v države, ki so pod vojaškim embargom. Uredba 1334/2000 s 6(1). členom uveljavlja tudi splošno izvozno dovoljenje Skupnosti za 7 držav (Avstralija, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, Norveška, Švica, Združene države Amerike) za izvoz vsega blaga, razen za zelo občutljivo blago iz Priloge IV k Uredbi 1334/2000. Za izvoz blaga v te države dodatno izvozno dovoljenje ni potrebno, saj je podano že z Uredbo. Poleg dovoljenja za izvoz blaga, naštetega v Prilogi I Uredbe 1334/2000, in blaga, ki ni v Prilogi I ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena, je dovoljenje potrebno tudi za prenos blaga znotraj Skupnosti. V skladu z 21. členom je namreč za posebej občutljivo blago tudi pri prenosu znotraj Skupnosti potrebno dovoljenje. Blago je našteto v Prilogi IV k Uredbi 1334/2000. V skladu z 9. členom Uredbe 1334/2000 lahko pristojni organi tudi zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja in razveljavijo, odložijo izvršitev, spremenijo ali prekličejo že izdano izvozno dovoljenje. Za vse izvoze, za katere je potrebno izdati dovoljenje v skladu z Uredbo 1334/2000, pušča Uredba nacionalnim oblastem diskrecijsko pravico pri odločitvi, kakšno vrsto dovoljenja bodo izdali: nacionalno, globalno ali individualno izvozno dovoljenje. Vse določbe evropske uredbe so za Slovenijo neposredno zavezujoče. Za implementacijo te uredbe in za urejanje področij na nacionalni ravni je Slovenija sprejela Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Ur.l. RS, št. 37/2004) in Uredbo o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo (Ur.l. RS, št. 53/2005 in 4/2006).

4

MEDNARODNA POLITIKA Slovenija je podpisnica multilateralnih sporazumov o neširjenju orožja in članica režimov za nadzor izvoza1: 1. Wassenaarski sporazum (Wassenaar Arrangement) Wassenaarski sporazum je bil ustanovljen leta 1996 kot naslednik COCOMa (Coordination Committee on Multilateral Export Controls). To je prvi globalni multilateralni režim izvoznih kontrol nad konvencionalnim orožjem in občutljivim blagom in tehnologijo z dvojno rabo. Cilj tega režima je prispevati k regionalni in mednarodni stabilnosti s promocijo transparentnosti in odgovornega ravnanja v zvezi s prenosi konvencionalnega orožja in blaga z dvojno rabo. Trenutno je 40 držav članic tega režima, Slovenija je članica režima od decembra 2004. 2. Skupina jedrskih dobaviteljic (Nuclear Suppliers Group) Skupina jedrskih dobaviteljic je bila ustanovljena leta 1975. Trenutno je 45 držav članic tega režima; Slovenija je članica od oktobra leta 2000, Evropska Komisija pa ima status opazovalke. Cilj te skupine je omejitev širjenja jedrskega orožja z nadzorom izvoza in prenosa blaga, ki bi se lahko uporabljal za razvoj jedrskega orožja. 3. Avstralska skupina (Australia Group) Avstralska skupina je bila ustanovljena leta 1985 na avstralsko pobudo. Cilj te skupine je harmonizacija nadzora izvoza držav članic za preprečevanje širjenja kemičnega in (od 1990) biološkega orožja državam in teroristom. Trenutno šteje 41 držav članic, Slovenija je članica od leta 2004. 4. Režim kontrole raketne tehnologije (Missile Technology Control Regime) Režim kontrole raketne tehnologije je bil ustanovljen leta 1987 na ameriško pobudo, skupaj s Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Japonsko in Veliko Britanijo. Trenutno šteje 34 držav članic, Slovenije še ni med njimi. Ta režim je osredotočen na kontrolo izvoza raketnih sistemov (balističnih izstrelkov, vesoljskih raket in izstrelkov ter nosilnih sistemov brez posadke z dosegom vsaj 300km). 5. Konvencija o kemičnem orožju (Chemical Weapon Convenction) Konvencija o kemičnem orožju prepoveduje razvoj, proizvodnjo, kopičenje zalog in uporabo kemičnega orožja ter njegovo uničenje. Osnovni cilj konvencije je odprava

1 Slovenija si prizadeva za članstvo v Režimu kontrole raketne tehnologije (Missile Technology Control Regime), katerega članica še ni

5

kemičnega orožja kot celotne kategorije orožja za množično uničevanje, kar bi bil pomemben korak na poti do bolj varnega in zdravega sveta. Konvencijo je podpisalo 182 držav, med njimi tudi Slovenija in je ena izmed 25 osrednjih konvencij Združenih narodov. 6. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (Treaty on the Non-Proliferation of

Nuclear Weapons, Non-Proliferation Treaty) Pogodba o neširjenju jedrskega orožja predstavlja mejnik med mednarodnimi pogodbami, katerih cilj je preprečiti širjenje jedrskega orožja in pospešiti jedrsko razorožitev in splošno razorožitev. Pogodba velja od leta 1970 in od takrat jo je po navedbah OZN podpisalo 191 držav. Slovenija je pogodbo prevzela iz pravnega reda SFRJ kot njena pravna naslednica. Z namenom doseči cilj neširjenja jedrskega orožja in za boljše sodelovanje med državami članicami je s pogodbo ustanovljena tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency – IAEA).

6

BLAGO Z DVOJNO RABO

1. Seznam blaga z dvojno rabo je Priloga I k Uredbi 1334/2000. Seznam se letno posodablja in sprejme kot sprememba in posodobitev osnovne Uredbe 1334/2000. Najnovejša posodobitev seznama je Uredba Sveta št. 1167/2008 o spremembah in posodobitvah Uredbe ES št. 1334/2000.

2. Seznam blaga je sestavljen iz tehničnih kategorij in znotraj teh iz skupin

proizvodov. 3. Proizvajalec najbolj pozna svoje blago in njegove tehnične

karakteristike.

4. Kako si pomagate, če ne najdete svojega blaga na seznamu in kako ugotovite, ali je vaš izdelek sploh na seznamu blaga z dvojno rabo?

S pomočjo carinskega sistema TARIC, ki je objavljen na spletni strani http://taric-curs.gov.si/itaric/ lahko preliminarno ugotovite, če se izdelek nahaja na seznamu blaga z dvojno rabo ali ne.

Na omenjeni spletni strani pod rubriko Uvoz/Izvoz je potrebno izpolniti obrazec z naslednjimi podatki:

• Oznaka TARIC: vpišite tarifno številko blaga oz. izberite iz Nomenklature • Država

7

• Izvoz, nato pa je potrebno klikniti tipko Išči. Če se v rubriki Pogoji pojavi znak P, ga je potrebno klikniti in izpisali se bodo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izvoz blaga ter vse možne oznake blaga po seznamu blaga z dvojno rabo. To je prvi indikator, da bi bil izdelek lahko na seznamu blaga z dvojno rabo. Potem je potrebno pregledati Seznam blaga z dvojno rabo (Uredba Sveta št. 1167/2008, ki je zadnja, ki posodablja Prilogo I Uredbe 1334/2000), kjer je blago opisano bolj natančno in so navedeni tudi vsi parametri, ki ga determinirajo. Šele na podlagi tega lahko zagotovo vemo, da je nek izdelek na seznamu blaga z dvojno rabo in je za izvoz le-tega potrebno izvozno dovoljenje.

8

DOVOLJENJE ZA IZVOZ/PRENOS BLAGA Z DVOJNO RABO Za izvoz blaga z dvojno rabo, ki je zajeto v seznamu blaga z dvojno rabo (Priloga I), je potrebno dovoljenje Evropske Skupnosti ali Ministrstva pristojnega za gospodarstvo. Dovoljenje je prav tako potrebno za izvoz blaga z dvojno rabo, ki ni našteto v Prilogi I, če so izpolnjeni določeni pogoji (t.i. »catch all« klavzula), v skladu s 4. členom Uredbe 1334/2000: • če so pristojni organi države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež, obvestili

izvoznika, da je ali bi lahko bilo to blago kot celota ali po delih namenjeno za tako uporabo;

• če ima država nakupa oziroma namembna država embargo na orožje in če so organi obvestili izvoznika, da so ali bi lahko bili ti izdelki kot celota ali po delih namenjeni za vojaško uporabo; namenjeno za uporabo za dele ali sestavine vojaških izdelkov, naštetih v nacionalnem seznamu vojaškega blaga, ki so bili izvoženi iz ozemlja te države članice brez dovoljenja ali je bilo kršeno dovoljenje, predpisano z nacionalno zakonodajo te države članice;

• če je izvozniku znano, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti in ki ni našteto v Prilogi I, kot celota ali po delih namenjeno za katero koli uporabo iz gornjih odstavkov, mora o tem obvestiti organe, ki bodo odločili, ali je za tak izvoz potrebno dovoljenje.

Za prenos blaga z dvojno rabo znotraj Evropske Skupnosti ni potrebno izvozno dovoljenje, razen za prenos posebej občutljivega blaga iz Priloge IV k Uredbi 1334/2000. Blago, našteto v delu 2 Priloge IV ne more biti predmet splošnega dovoljenja. Za izvoz blaga z dvojno rabo (iz Priloge I) v Avstralijo, Kanado, Japonsko, Novo Zelandijo, Norveško, Švico in ZDA velja splošno izvozno dovoljenje Skupnosti, ki velja po vsej Evropski Skupnosti. Za izvoz tega blaga v navedene države ni potrebno pridobiti izvoznega dovoljenja (razen za izvoz blaga iz Priloge II) ampak je potrebno v skladu z Uredbo 1334/2000 vpisati v okence 44 v izvozni carinski deklaraciji EU 001. Zahtevek za izdajo dovoljenja za izvoz/prenos blaga z dvojno rabo Za izvoz blaga, ki je na seznamu blaga z dvojno rabo oz. blaga, ki ni na seznamu, pa so izpolnjeni pogoji iz 4. člena Uredbe 1334/2000, mora podjetje, ki želi blago izvoziti, vložiti na Ministrstvu za gospodarstvo vlogo za izdajo izvoznega dovoljenja. Vloga vsebuje:

• zahtevek za izdajo izvoznega dovoljenja, • izjavo o končni uporabi blaga, • potrdilo o plačani upravni taksi.

9

Trenutno vloge ni možno vložiti v elektronski obliki, ker je postopek priprave še v začetni fazi. Vlogo za dovoljenje za izvoz/prenos blaga je treba vložiti pri pristojnih organih države članice, iz katere se blago z dvojno rabo izvaža/prenaša. *Podjetja, ki izvažajo kemikalije, biološke snovi ali tehnologijo za njihovo proizvodnjo in uporabo in se le-to uvršča na seznam blaga z dvojno rabo, se morajo od februarja 2008 naprej obrniti z vlogo za izdajo dovoljenja na Urad RS za kemikalije. Koliko časa traja postopek za pridobitev dovoljenja? Ker v dosedanjem urejanju sistema izvoza blaga z dvojno rabo ni bil specificiran poseben postopek, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Ministrstvo izda odločbo (dovoljenje) stranki najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejelo popolno vlogo za začetek postopka. V kolikor je začetna vloga nepopolna ali pomanjkljiva, mora ministrstvo izvoznika v 5 dneh pozvati, da vlogo ustrezno dopolni oz. popravi. Za to mu določi rok (navadno 15 dni, lahko pa tudi več). V skladu z določbami (slovenske) Uredbe o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo lahko Ministrstvo v postopku izdaje dovoljenja zahteva dodatne dokumente, ki so potrebni za oceno, ali bi izvoz blaga z dvojno rabo lahko povzročil negativne posledice. Vloga se šteje za vloženo z dnem, ko so odpravljene vse pomanjkljivosti in tudi vsebinske nejasnosti. Od takrat začne teči rok 2 mesecev za izdajo odločbe - dovoljenja. Trajanje postopka je od primera do primera različno. Velikokrat za pridobitev izvoznega dovoljenja za izvoz/prenos blaga v »neproblematične države« od vložitve zahtevka traja manj kot 30 dni. V primeru izvoza v »problematične države« in /ali tudi za »problematične« končne uporabnike pa presoja zahteva od izvoznika in drugih virov dodatne podatke, zato lahko postopek izdaje dovoljenja traja tudi več mesecev. Za pospešitev postopka je zato pomembno, da oddate popoln in pravilno izpolnjen zahtevek ter priložite vse zahtevane dokumente, še bolj pa, da poznate svojega poslovnega partnerja, njegovo poslovanje in uporabo blaga, ki ga nameravate izvoziti. Uredba 1334/2000 prav tako določa pravila za izmenjavo informacij in potrebno konzultacijo med državami članicami v zvezi z odločitvami o izdaji izvoznih dovoljenj. V skladu s 7. členom se, v kolikor se blago z dvojno rabo ne nahaja v državi članici, kjer je bil vložen zahtevek za izdajo izvoznega dovoljenja, morajo pristojni organi te države članice posvetovati s pristojnimi organi države, kjer se blago nahaja ali se bo nahajalo. V praksi se to imenuje posvetovalni postopek, pri katerem se država članica, v kateri je bil vložen zahtevek, posvetuje z državo oz. državami, kjer se blago nahaja ali se bo nahajalo. Pozvana država mora svoje pridržke sporočiti v 10 delovnih dneh, oz. najkasneje v 30 delovnih dneh od prejema zahtevka. Če v tem času pozvana država sporoči, da nima pridržkov ali če sploh ne sporoči pridržka, se šteje, da ga nima. Slovenija naknadno odloča o izvozu, kot če bi se blago nahajalo v Sloveniji.

10

Izdaja dovoljenja Ministrstvo za gospodarstvo izda dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo na podlagi predhodnega mnenja medresorske Komisije za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. Dovoljenje se izda praviloma za vsak posamičen izvoz (individualno dovoljenje). Dovoljenje za izvoz blaga z dvojno rabo se izda v treh izvodih, pri čemer prejmeta po en izvod izvoznik in Carinska uprava Republike Slovenije, en izvod pa hrani ministrstvo. Kopija dovoljenja spremlja blago do izstopa iz carinskega območja Skupnosti. Dovoljenje za prenos blaga z dvojno rabo znotraj Skupnosti se izda v dveh izvodih, pri čemer en izvod prejme dobavitelj, en izvod pa hrani ministrstvo. Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (KNIBDR) Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo (v nadaljevanju: KNIBDR) je v skladu z 9. členom Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo pristojna za koordinacijo in spremljanje izvajanja nadzora izvoza blaga z dvojno rabo. Člane KNIBDR in njihove namestnike je imenovala Vlada RS in so predstavniki ministrstev in drugih državnih organov, ki so po svojem delovnem področju vključeni v nadzor izvoza blaga z dvojno rabo. KNIBDR sestavljajo predstavniki:

• Ministrstva za gospodarstvo, • Ministrstva za zunanje zadeve, • Ministrstva za notranje zadeve, • Ministrstva za obrambo, • Uprave RS za jedrsko varnost, • Urada RS za kemikalije, • Carinske uprave RS in • Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

KNIBDR odloča na rednih in dopisnih sejah, ki se sklicujejo po potrebi. Za izdajo pozitivnega predhodnega mnenja k izdaji dovoljenja za izvoz blaga z dvojno rabo in dovoljenja za prenos blaga z dvojno rabo znotraj Evropske Skupnosti je potrebna soglasna odločitev vseh članov KNIBDR. Člani KNIBDR morajo varovati tajne podatke, ki so jih izvedeli pri opravljanju funkcije člana te delovne skupine. Zavrnitev izdaje dovoljenja Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za izdajo dovoljenj, lahko zavrne izdajo dovoljenja, če oceni, da bi izvoz blaga z dvojno rabo lahko povzročil negativne

11

posledice, ki so navedene v 8. členu Uredbe (ES) 1334/2000 in v nasprotju z nacionalno varnostno politiko (9 .člen Zakona):

• ogrožanje izpolnitve mednarodnih pogodb ali obveznosti, ki so zavezujoče za Republiko Slovenijo;

• ogrožanje ali nasprotovanje zunanjepolitičnim, varnostnim ali obrambnim interesom RS;

• nezmožnost izpolnitve pogojev, pod katerimi je bilo to blago uvoženo v RS (omejitev ali prepoved ponovnega izvoza);

• možnost uporabe blaga v nasprotju z določbami tega zakona ali možnost njegove preusmeritve.

Ministrstvo za gospodarstvo kot pristojni organ v Republiki Sloveniji pa lahko v skladu z Uredbo 1334/2000 zavrne izdajo izvoznega dovoljenja, lahko ga razveljavi, odloži izvršitev, spremeni ali prekliče že izdano dovoljenje. O tem mora v skladu z določbami Uredbe 1334/2000 (9. člen) obvestiti ostale države članice ter Komisijo. Države članice sicer lahko odobrijo izvoz, ki ga je za skoraj povsem enak posel druga država članica v obdobju predhodnih treh let zavrnila, vendar morajo svojo odločitev obrazložiti z ustreznimi podatki. Namen te določbe je preprečevanje t.i. »undercut« politike – nelojalne politike med državami članicami. Obveznosti izvoznika Izvoznik mora v 15 dneh po opravljenem izvozu blaga z dvojno rabo obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo o izvedbi izvoznega posla in pri tem navesti številko dovoljenja, na podlagi katerega je bil izvoz opravljen. Prav tako mora izvirnik izkoriščenega dovoljenja oz. dovoljenja, ki mu je potekel rok veljavnosti, izvoznik vrniti ministrstvu. Izvajanje nadzora Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo ter prenos blaga z dvojno rabo znotraj Evropske Skupnosti na ozemlju Republike Slovenije opravljajo carinski organi Republike Slovenije. Pri opravljanju formalnosti za izvoz blaga z dvojno rabo pri carinskem uradu pristojnem za obdelavo carinske deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja. Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokaznih dokumentov v uradni jezik države članice, v kateri se vloži deklaracija. Če obstaja sum, da pri izdaji dovoljenja niso bili upoštevani vsi potrebni podatki ali so se od izdaje dovoljenja materialne okoliščine bistveno spremenile, lahko država članica postopek izvoza s svojega ozemlja tudi odloži za 30 delovnih dni.

12

Izvoznik mora voditi podrobne registre in evidence o svojih izvoznih poslih z blagom z dvojno rabo. Le-te mora hraniti najmanj 3 leta od konca koledarskega leta, v katerem je bil opravljen izvoz in jih na zahtevo predložiti pristojnim organom države članice, v kateri ima izvoznik svoj sedež. Kazenske sankcije • Z globo od 1.251,88 EUR do 125.187,78 EUR se kaznuje za prekršek pravna

oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki: o brez dovoljenja izvozi ali znotraj skupnosti prenese blago, ki je zajeto v

seznamu blaga z dvojno rabo; o brez dovoljenja izvozi blago z dvojno rabo za katero je bil s strani

ministrstva obveščen o namenu ali možnosti njegove uporabe; o ne obvesti ministrstva, da je blago z dvojno rabo, ki ga namerava izvoziti,

kot celota ali po delih namenjeno uporabi iz prvega odstavka 5. člena tega zakona in mu je bilo to znano;

o na zahtevo ne predloži svojih poslovnih knjig, korespondence ali drugih podatkov;

• Z globo od 208,64 EUR do 4172,93 EUR se za prekršek iz prejšnje alineje0 kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

• Z globo od 125,19 EUR do 1251,88 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prve alineje.

13

ZAHTEVEK ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA IZVOZ / PRENOS BLAGA Z DVOJNO RABO ZNOTRAJ SKUPNOSTI

(prvi odstavek 2. člena Uredbe o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo)

1 1. Izvoznik

2. Identifikacijska številka 3. Rok predvidenega izvoza / prenosa

4. Podatki o kontaktni osebi

5. Prejemnik

REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za gospodarstvo

Kotnikova 5

7. Agent/zastopnik (če se razlikuje od izvoznika)

1000 Ljubljana

8. Država porekla (če je znana)

Oznaka države

9. Država prejema

Oznaka države

10. Končni uporabnik (če se razlikuje od prejemnika)

11. Država članica, v kateri se blago trenutno nahaja ali se bo nahajalo v prihodnje

Oznaka države

12. Država članica, v kateri se namerava začeti izvajati izvozni carinski postopek

Oznaka države

1 13. Država končnega cilja

Oznaka države

14. Poimenovanje blaga

15. Tarifna oznaka 16. Oznaka blaga po seznamu blaga z dvojno rabo

17. Valuta in vrednost 18. Skupna količina blaga

14

19. Datum pogodbe _____________________________________ 22. Namen končne uporabe

20. (označi) A - izvoz blaga B - prenos blaga znotraj Skupnosti

21. (označi) A – enkraten izvoz / dobava B – več delnih izvozov / dobav

23. Dodatni podatki/informacije o blagu

24. Spodaj podpisana odgovorna oseba pri izvozniku vlagam zahtevek za izdajo dovoljenja za izvoz / prenos blaga z dvojno rabo in hkrati zagotavljam, da so vsi podatki v tem zahtevku in prilogah resnični.

_______________________ (kraj in datum) ___________________________________________________ (ime in priimek ter podpis odgovorne osebe) Žig

15

Rubrike na zahtevku – kako jih izpolniti?

1. Izvoznik (popoln naziv in naslov izvoznika)

2. Identifikacijska številka (SI+davčna številka podjetja)

3. Rok predvidenega izvoza/prenosa

4. Podatki o kontaktni osebi (ime, priimek in telefonska številka osebe)

5. Prejemnik (popoln naziv in naslov prejemnika)

6. Že izpolnjeno

7. Agent/zastopnik (popoln naziv in naslov agenta/zastopnika, če se razlikuje od

izvoznika)

8. Država porekla (država, kjer je blago izdelano/sestavljeno)

Oznaka države (dvo-črkovna oznaka države po ISO 3166, npr. SI)

9. Država prejema (država v kateri se nahaja prejemnik oz. končni uporabnik)


10. Končni uporabnik (popoln naziv in naslov končnega uporabnika, če se

razlikuje od prejemnika)

11. Država, v kateri se blago trenutno nahaja ali se bo nahajalo v prihodnje


12. Država, v kateri se namerava začeti izvajati izvozni carinski postopek


13. Država končnega cilja


14. Poimenovanje blaga

15. Tarifna oznaka (8 mestna številčna oznaka blaga iz carinske nomenklature)

16. Oznaka blaga po seznamu blaga z dvojno rabo (Priloga I Uredbe Sveta št.

1183/2007)

17. Valuta in vrednost (celotna vrednost blaga v EUR) 18. Skupna količina blaga (številko + merska oznaka, npr. kg, kos, l, sestav…)

19. Datum pogodbe med izvoznikom in prejemnikom blaga

20. Ustrezno obkrožiti (ali gre za izvoz blaga iz carinskega območja EU v države,

ki niso članice EU ali pa za prenos blaga znotraj carinskega območja EU, npr. iz

Slovenije v Španijo)

21. Ustrezno obkrožiti (ali gre za enkraten izvoz ali se bo istovrstno blago

izvažalo po delih)

16

22. Opis namena končne uporabe blaga 23. Dodatni podatki/informacije o blagu (napisati kratek tehnični opis blaga)

24. Datum, podpis odgovorne osebe in žig podjetja

17

Oznaka blaga po seznamu blaga z dvojno rabo Blago z dvojno rabo ima najmanj 5-mestno oznako sestavljeno iz: • številke od 0 do 9, ki predstavlja tehnično kategorijo, • črke od A do E, ki predstavlja skupino proizvodov, • številke od 000 do 499, ki predstavlja izvozni režim, • dodatne črke in številke za točnejšo določitev blaga

npr. električni kondenzator: 3A201 a1b, kar pomeni –

3A201 Elektronske komponente, razen tistih iz točke 3A001: a. kondenzatorji, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

1b. energijsko zmogljivost večjo od 10 J;

• Tehnične kategorije

0 – jedrski materiali, zmogljivosti in oprema ter razno 1 – materiali, kemikalije “mikroorganizmi in toksini” 2 – predelava materialov 3 – elektronika 4 – računalniki 5 – telekomunikacijska in informacijska varnost 6 – senzorji in laserji 7 – navigacija in avionika 8 – pomorstvo 9 – pogonski sistemi, vesoljska vozila, …

• Skupine proizvodov

A - oprema, sestavi in sestavni deli B - proizvodna in preizkusna oprema C - materiali D - programska oprema E – tehnologija

• Izvozni režim

000-099 - Wassenaarski sporazum (WA) 100-199 - Kontrolni režim tehnologije izstrelkov (MTCR) 200-299 - Skupina jedrskih dobaviteljic (NSG) 300-399 - Avstralska skupina (AG) 400-499 - Konvencija o kemičnem orožju (CWC)

18

Izjava o končni uporabi blaga V Uredbi o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo ni predpisana oblika Izjave o končni uporabi blaga, zato je MG v pomoč podjetjem oblikovalo nekaj primerov: A - Izjava o končni uporabi blaga na seznamu, ki ima kodo različno od XY200 - XY499 (na zadnjih treh mestih je število manjše od 200) – blago se uvršča v režim Wassenaar oz. MTCR Glava končnega uporabnika v državi uvoznici

Naziv in naslov izvoznika v Republiki Sloveniji

IZJAVA O KONČNI UPORABI BLAGA

za pristojne organe Republike Slovenije za kontrolo izvoza blaga z dvojno rabo ( po 2. členu Uredbe o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo)

Poimenovanje blaga:

Tarifna številka:

Količina:

Valuta in vrednost:

Izvoznik:

Država končne uporabe:

Lokacija končne uporabe:

Blago bo uporabljeno samo za (namen uporabe):

Zavezujem(o) se, da bo zgoraj navedeno blago uporabljeno izključno za navedeni namen končne uporabe in ne bo izvoženo iz države brez soglasja Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije.

Zavezujem(o) se, da zgoraj navedeno blago ne bo uporabljeno v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje.

Končni uporabnik

(kraj in datum) (žig in podpis)

19

B - Izjava o končni uporabi blaga, ki se v državi uvoznici lahko prodaja preko distributerja (trgovca). Izdaja takega izvoznega dovoljenja je odvisna od vrste blaga, uvoznika in države uvoznice. Pred vložitvijo takega zahtevka je smiselno vprašati za mnenje. Glava trgovca v državi uvoznici


IZJAVA O KONČNI UPORABI BLAGA za pristojne organe Republike Slovenije za kontrolo izvoza blaga z dvojno rabo

( po 2. členu Uredbe o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo) Poimenovanje blaga:

Tarifna številka:

Količina:

Valuta in vrednost:

Izvoznik:





Ponovni izvoz tega blaga je popolnoma izključen.

Blago bo prodano le strankam (tretjim osebam /organizacijam), za katere lahko z gotovostjo trdim(o), da so zanesljive pod pogojem, da sprejemajo zgoraj zapisano izjavo kot obvezujočo in pod pogojem, da je ta tretja oseba/organizacija znana kot zanesljiva in zaupanja vredna v tem pogledu.

Distributer


20

C - Izjava o končni uporabi tehnologije Glava končnega uporabnika v državi uvoznici

Naziv/Naslov izvoznika v Republiki Sloveniji

IZJAVA O KONČNI UPORABI TEHNOLOGIJE

za pristojne organe Republike Slovenije za kontrolo izvoza blaga z dvojno rabo ( po 2. členu Uredbe o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo)

Izvoznik:

Tehnologija (opis):

ki je namenjena za razvoj, proizvodnjo ali rabo (opis blaga):

bo obravnavana kot strogo varovana poslovna skrivnost. Tehnologije ne bomo prenašali drugim organizacijam, niti ne bomo dali znanja na razpolago tretjim osebam.

Zavezujem(o) se, da zgoraj navedena tehnologija ne bo uporabljena v zvezi z razvojem, proizvodnjo, rokovanjem, upravljanjem, vzdrževanjem, skladiščenjem, odkrivanjem, identifikacijo ali širjenjem kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali z razvojem, proizvodnjo, vzdrževanjem ali skladiščenjem izstrelkov, sposobnih nositi takšno orožje.

Zavezujemo(o) se, da bo blago, ki bo narejeno s pomočjo te prenesene tehnologije namenjeno za končno uporabo v

državo končne uporabe:

in bo uporabljeno samo za (namen uporabe):

Zavezujem(o) se, da zgoraj navedena tehnologija in blago, narejeno z njeno pomočjo, ne bosta ponovno izvožena iz države končne uporabe brez soglasja Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije.

V primeru, da bo s pomočjo te tehnologije narejeno blago z dvojno rabo, se lahko tretji osebi / organizaciji lahko posredovano pod pogojem, da le-ta sprejme zgornjo izjavo kot obvezujočo in pod pogojem, da je znana kot zanesljiva in zaupanja vredna v tem pogledu.

Končni uporabnik


21

D - Izjava o končni uporabi blaga na seznamu, ki ima kodo XY200 - XY499 - blago iz NSG seznama (na zadnjih treh mestih je število večje od 199 in manjše od 500) Glava končnega uporabnika v državi uvoznici


IZJAVA O KONČNI UPORABI BLAGA za pristojne organe Republike Slovenije za kontrolo izvoza blaga z dvojno rabo

( po 2. členu Uredbe o izvajanju kontrole izvoza blaga z dvojno rabo) V skladu s predpisi Republike Slovenije, ki določajo, da je za izdajo izvoznega dovoljenja za izvoz / prenos blaga z dvojno rabo potrebno zahtevku za izdajo dovoljenja priložiti tudi izjavo končnega uporabnika blaga podajamo naslednjo izjavo: Poimenovanje blaga:

Tarifna številka:

Količina:

Valuta in vrednost:

Izvoznik:




Zavezujem(o) se, da bo zgoraj navedeno blago uporabljeno izključno za navedeni namen končne uporabe, da ne bo preneseno v drugo podjetje in ne bo izvoženo iz države brez soglasja Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije.


Končni uporabnik


22

Vzorci izjav, ki so objavljeni tudi na spletni strani ministrstva, so napisani v slovenskem in angleškem jeziku. V primeru, da je izvirnik v angleškem jeziku, ga mora vlagatelj zahtevka prevesti v slovenski jezik in tudi prevod priloži zahtevku. Na nivoju EU se sprejema dokument dobrih praks za uporabo enotnega obrazca o izjavi končne uporabe, ki ga bo po sprejemu prevzela tudi Slovenija. Upravna taksa Za vložitev zahtevka in izdajo dovoljenja je potrebno plačati upravno takso na račun Ministrstva za gospodarstvo št. 01100-1000315637 v višini 17,73 EUR in dokazilo priložiti zahtevku. Kot namen plačila se navede: izdaja dovoljenja za blago z dvojno rabo, sklicna številka: 19 68067682-07293.

23

DODATNE INFORMACIJE

Osnovni podatki Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za ekonomske odnose s tujino (DEOT) Sektor za blago z dvojno rabo in razpise zveze NATO Kotnikova 5 1000 Ljubljana Tel.: 01 400 35 21 Fax: 01 400 36 11 Spletna stran Na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo so objavljene vse aktualne informacije, pomembne pravne podlage in obrazci v zvezi z nadzorom izvoza blaga z dvojno rabo http://www.mg.gov.si/si/delovna_podrocja/ekonomski_odnosi_s_tujino/sektor_za_blago_z_dvojno_rabo_in_razpise_zveze_nato/. Uporabne povezave

• Evropska komisija http://ec.europa.eu/trade/issues/sectoral/industry/dualuse/index_en.htm

• Wassenaarski sporazum

http://www.wassenaar.org/ • Skupina jedrskih dobaviteljic

http://www.nuclearsuppliersgroup.org

• Avstralska skupina http://www.australiagroup.net/en/index.html

• Režim kontrole raketne tehnologije

http://www.mtcr.info/

• Konvencija o kemičnem orožju http://www.cwc.gov/

Documents

NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO - izvoznookno.si · NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO ... skladu z Uredbo 1334/2000 vpisati v okence 44 v izvozni carinski deklaraciji EU 001. Zahtevek