Načrt ocenjevanja znanja

Kmetijsko podjetniški tehnik (SSI) -

2. letnik

Šolsko leto 2010 / 2011

Šolski center Ptuj Biotehniška šola Volkmerjeva cesta 19 2250 Ptuj Slovenija �+386 (0)2 7871 730 � +386 (0)2 7871 711 www.scptuj.si infoscp.kme@scptuj.si

2

PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA

Načrt ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor (v

nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa kmetijsko podjetniški tehnik SSI, na seji dne

30. 8. 2010. V začetku šolskega leta 2010/11 (najkasneje do 20.9 2010) se NOZ objavi na

spletnih straneh šole http://kmetijska.scptuj.si

ELEMENTI NA ČRTA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjujejo se spodaj navedene programske enote številčno, z lestvico od 1 do 5.

Ocenjevanje programskih enot

Ob koncu posameznih vsebinskih sklopov, ocenjevalnih sklopov, dijaki dobijo vprašanja za

preverjanje in ocenjevanje. Preverjanje, kot priprava na ocenjevanje se izpelje tako, da dijaki

dobijo list z nalogami, ki vsebuje kriterije za ocenjevanje, točkovanje posameznih nalog in

dovoljene pripomočke. Dijaki naloge rešijo v šoli ali doma, na naslednji šolski uri pa

preverjajo rešitve in se samoocenjujejo. Sledi ocenjevanje podobnih nalog. Preverjanje znanja

je priporočljivo, ni pa obvezno.

Preglednica 1: Programske enote, ki se ocenjujejo.

Programska enota Člani PUZ-a, ki pripravljajo NOZ

A. Splošno izobraževalni predmeti

Slovenščina Milena Furek

Tuji jezik (angleščina, nemščina) Natalija Bukvič, Milena Romanič

Matematika Martina šegula

Zgodovina Marija Matjašič

Fizika Anja Jesenek

Biologija Irena Unuk

Kemija Irena Unuk

Športna vzgoja Primož Gorše

B. Strokovni moduli

3

Kmetijska pridelava in reja s

kmetijsko mehanizacijo

Dušan Meznarič, Janez Fakin

Naprava trajnega nasada Marija Ban, Ida Obran

Pridelava poljščin Manja Šterbenc, Janez Fakin

C. Odprti kurikul

Oskrba konj in učenje jahanja Gabrijela Plateis, Dominika Slanič Fakin

Oblike in načini preverjanja in ocenjevanja znanja

Preglednica 2: Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

SLO TJE MAT ZGO FIZ BIO KEM ŠVZ KPR NTN POL KON

A x x x x x x x x x x x x

B x

Legenda:

A. individualno,

B. skupinsko.

Preglednica 3: Načini ocenjevanja znanja

SLO TJE MAT ZGO FIZ BIO KEM ŠVZ KPR NTN POL KON

1. x x x x x x x x x x x x

2. x x x x x x x x x x x

4

1. Ustno

a) vrednotenje odgovorov na zastavljena vprašanja;

b) vrednotenje izdelka oziroma storitve (demonstracije, vaje, nastopa, simulacije in

podobno);

c) vrednotenje postopka, ki ga opravlja dijak pri praktičnem preizkusu oz. projektnem

delu (izdelavi izdelka, pripravi in izvedbi storitve, vaji, simulaciji, nastopu, igri

vlog in podobno);

d) intervju oziroma pogovor in drugo.

2. pisno

a) vrednotenje pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja;

b) vrednotenje pisnega izdelka;

c) vrednotenje pisne dokumentacije in drugo.

d)

Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja

Časovni razpored pisnega ocenjevanja znanja je v prilogi 1 .

Timsko ocenjevanje

Pri strokovnih vsebinskih sklopih ali modulih, kjer se v izobraževalni proces vključujeta dva

ali več učiteljev ali mentorjev, posameznega dijaka ocenjuje več ocenjevalcev s posameznih

področij, ki predlagajo skupno oceno.

Pri strokovnih vsebinskih sklopih (modulih) se ocenjuje naslednje elemente:

-ocenjevanje kompetenc s pisnim izražanjem,

-ocenjevanje kompetenc z ustnim izražanjem,

- ocenjevanje kompetenc s strokovnim praktičnim delom,

-ocenjevanje delovnih poročil, seminarskih nalog, laboratorijskih vaj ipd.

Končna ocena strokovnega vsebinskega sklopa oz. modula je sestavljena iz teoretičnega in

praktičnega dela. Praktični del predstavlja 40 % ocene, teoretični del pa 60 % ocene.

Projektno delo:

5

Učitelji ocenjujejo timsko tudi pri projektnem delu. Iz projektnega dela lahko dobijo dijaki

oceno pri več vsebinskih sklopih oz. modulih ter ključnih kvalifikacijah. Pri oceni

projektnega dela učitelj vrednoti:

- samoiniciativnost (dijak predlaga ali izrazi željo po izdelavi določene projektne

naloge),

- sprotno delo (vmesno poročanje o napredovanju dela),

- sodelovanje z dijaki in mentorjem,

- uporaba raznih virov informacij,

- kvaliteta izdelave projektne naloge (izdelek, plakat, multimedijska predstavitev)

- poročanje pred razredom (govor, mimika, izražanje, itd).

Projektno delo se ocenjuje po naslednjih kriterijih:

Področja ocenjevanja Delež v %

1. Načrtovanje 5

2. Izvedba (izdelek, storitev) 70

3. Dokumentacija 10

4. Predstavitev 15

Skupaj 100

MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Minimalni standardi znanj (MSZ) so določeni na osnovi katalogov znanja. MSZ je tisto

znanje, ki ga mora dijak izkazati za pozitivno oceno.

Predmet/strokovni modul: SLOVENŠČINA : SSI: kmetijsko podjetniški tehnik Minimalni standard znanja (na podlagi katalogov znanja): 2. letnik

Učni sklop Čas -Okvirno Vsebina Minimalni standard A. Žanri

Žanri - biografija ( ) - avtobiografija (Janez Trdina:

Dijaki: - berejo in komentirajo izbrano besedilo. V primerjavi različnih

6

Moje življenje; Ivan Cankar: Moje življenje) domače branje

besedil znajo opisati razlike med žanri. - razložijo temeljne snovne in idejno-tematske sestavine, - prepoznajo najopaznejšo slogovno prvino,

B. Dom, domovina, svet

Dom, domovina, svet Posameznik, družina, družba Charles Baudelaire: Tujec Guy de Maupassant: Debeluška, Marjan Tomšič: Grenko morje Henrik Ibsen: Nora, Dim Zupan: Leteči mački

- razložijo temeljne snovne in idejno-tematske sestavine, - prepoznajo najopaznejšo slogovno prvino;

C. Književnost v času in prostoru

Književnost razsvetljenstva v Sloveniji (Linhart, Vodnik); evropsko sočasno dogajanje (Scott, Defoe) Prešeren in slovenski sodobniki; iz evropske romantike Od romantike k realizmu pri Slovencih (Levstik, Jurčič, Jenko, Kersnik, Tavčar, Gregorčič, Aškerc); Evropski realizem kot književna smer (Balzac, Flaubert, Zola, Maupassant, Tolstoj, Dostojevski)

- berejo in komentirajo odlomek iz komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi in enega Vodnikovega lirskega besedila; - časovno in prostorsko umestijo pojme razsvetljenstvo, razsvetljenske ideje, začetki slovenskega gledališča, komedija, klasicizem; - berejo in razumejo vsebine in oblike izbrane Prešernove ljubezenske ali domovinske pesmi; - poznajo Prešernov življenjepis, imena sodobnikov in predstavnikov evropske romantične književnosti; - berejo in razumejo vsebine in oblike izbranega lirskega, epskega ali dramskega besedila iz slovenske književnosti v drugi polovici 19. stoletja ter aktualizirajo sporočila; - poznajo značilnosti 2-3 predstavnikov evropske realistične književnosti (čas in okoliščine nastanka, vrste, temeljne ideje); - ob konkretnem primeru poznajo in razumejo pojme: romantika, realizem, romantični realizem, črtica, novela, roman;

Č. Uradovalna besedila in slovnične značilnosti

Predstavitev kraja Primerjava umetnostnih in neumetnostnih besedil Kaj je jezik, besedni jezik Materni, tuji, državni, uradni jezik Socialne zvrsti slovenskega jezika Knjižni jezik Neknjižne zvrsti; prostorske

- naštejejo lastnosti

umetnostnega in neumetnostnega besedila;

- v dani situaciji uporabijo ustrezno socialno zvrst jezika;

7

Neknjižne zvrsti; interesne Zgodovina jezika Indoevropski jeziki; satemski, kentumski Praslovanščina in slovanski jeziki Nastanek slovenščine Pobudna, odzivna, dvogovorna besedila Uradna besedila Faze sporočanja Faze sporočanja Načela uspešnega sporočanja Funkcijske zvrsti jezika; prakti čnosporazumevalna besedila Strokovna besedila Publicistična besedila Uradovalna besedila

- znajo napisati sporočilo in

pri tem upoštevajo faze sporočanja;

- prepozna razlike med vrstami besedila,

- tvori izbrano vrsto besedila.

ANGLEŠČINA SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (SSI) A) Število pisnih ocenjevanj v šolskem letu

Pisno ocenjevanje znanja se izvede najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju. Pred pisnim ocenjevanjem učitelj preveri znanje dijakov. B) Število ustnih ocenjevanj v šolskem letu Ustno ocenjevanje znanja se izvede najmanj enkrat v šolskem letu. Pred ustnim ocenjevanjem učitelj preveri znanje dijakov. C) Druge oblike ocenjevanja Dijaki lahko dobijo oceno tudi za seminarsko nalogo, referat, projektno delo, govorni nastop ali kakšno drugo obliko dejavnosti, ki jo opravijo v okviru programske enote. MINIMALNI STANDARD

Za dosego minimalnega standarda znanja angleškega jezika naj bi dijaki ob koncu poklicno-tehniškega izobraževanja pokazali, da obvladajo jezikovne sposobnosti v navedenem obsegu:

Slušno razumevanje

Dijaki pokažejo razumevanje bistva različnih vrst govornih sporočil: radijskih in TV poročil, navodil, obvestil, opozoril, telefonskih sporočil, oglasov in reklam, dialogov, dokumentarnih filmov, videopredstavitev uporabe orodij in naprav / izdelkov / del. postopkov / tehnologije, ki jih poznajo iz učbeniških gradiv oziroma učnega procesa.

8

Razumevanje pokažejo s kratkimi odgovori na vprašanja ali z vodenimi pisnimi nalogami. Pri poslušanju prepoznajo stališča govorca.

Govorno sporo čanje

Dijaki izražajo dejstva, svoje izkušnje, mnenja in ideje ter poizvedujejo po informacijah in pojasnilih v improvizirani splošni in enostavni strokovni konverzaciji pri predstavljanju in spoznavanju, druženju, telefoniranju, povpraševanju / naročanju / nakupovanju, srečanjih z obiskovalci / strankami / kolegi v svojem delovnem okolju in enostavnih pogovorih o svojem strokovnem področju in delu. Pri tem pokažejo sposobnost uporabe ustreznega splošnega in osnovnega strokovnega besedišča, pridobljenega pri pouku angleščine, osnovnih struktur in časovnih zvez. Četudi se včasih glede na svoje individualne posebnosti pri izražanju obotavljajo, je njihovo sporočilo razumljivo.

Bralno razumevanje

Dijaki pokažejo razumevanje bistva različnih vrst pisnih besedil, ki se nanašajo na njim znane teme, obravnavane pri pouku angleščine: enostavnih navodil, manj zahtevnih strokovnih člankov (s številkami in enostavnimi računi) in poljudno znanstvenih besedil, krajših umetnostnih besedil (za boljšo medkulturno ozaveščenost), pisem / telefaksov / elektronske pošte, obvestil, objav, napisov, izjav, oglasov in reklam, standardnih okrajšav, znakov, grafov. Pri iskanju določenih informacij v teh besedilih uporabljajo ustrezne pripomočke (slovarje, priročnike) in pokažejo sposobnost razumevanja stališč z odzivi na ustna in pisna vprašanja in z vodenimi pisnimi nalogami.

Pisno sporo čanje

Dijaki v tujem jeziku zapišejo vsebino tega, kar so prebrali, doživeli, videli, slišali ali jih zanima, s poudarkom na svojem strokovnem področju v obliki krajših sporočil, poročil, pisem / telefaksov, obrazcev (npr. naročilnic) in kratkih poročil o svojem strokovnem delu. Pri tem izrazijo svoje ideje, mnenja in poglede ter povprašujejo po informacijah in mnenju drugih. Pokažejo sposobnost uporabe ustreznega splošnega in osnovnega strokovnega besedišča, struktur in časovnih zvez za tvorjenje razumljivih sporočil. Pokažejo tudi sposobnost uporabe slovarjev, strokovnih revij in priročnikov za izboljšanje kakovosti svojih pisnih izdelkov.

Pri ocenjevanju dijakov za ugotavljanje ustreznosti minimalnega standarda znanja tujega jezika za posamezne stroke je treba upoštevati še prioriteto pomembnosti posameznih jezikovnih sposobnosti za določeno poklicno stroko in morebitne individualne posebnosti učenca (npr. slepi in slabovidni, gluhi, legasteniki, dijaki z izrazitimi osebnostnimi motnjami ...).

KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE ZNANJA I. Ustno ocenjevanje Sporočilnost

4 Dijak prepričljivo izrazi svoje misli in jih podkrepi z jasnimi primeri. 3 Dijak izrazi svoje misli manj prepričljivo, sporočilo pa je kljub spodrsljajem jasno,

vendar le delno utemeljeno. 2 Dijak s težavo izrazi svoje misli, primeri so nejasni in nepodkrepljeni.

9

1 Dijak s težavo izrazi svoje misli, primerov ne navede. Jezikovna pravilnost

4 Dijak uporablja veliko različnih jezikovnih sredstev z nekaj napakami. 3 Dijak uporablja različna jezikovna sredstva, naredi nekaj več napak, ki pa ne vplivajo

na jasnost sporočila. 2 Dijak uporablja malo jezikovnih sredstev, napake so pogoste in ovirajo komunikacijo. 1 Dijak uporablja premalo jezikovnih sredstev, napake so zelo pogoste, dijak

komunicira predvsem nebesedno. Besedišče

4 Bogat izbor besedišča, ki v celoti ustreza namenu in situaciji. Napačne rabe so redke. 3 Primeren izbor besedišča, ki večinoma ustreza namenu in situaciji. Nekaj več napačnih rab, ki ne vplivajo na jasnost sporočila. 2 Raba osnovnega besedišča in/ali nepravilne rabe, ki ne ovirajo

komunikacije. 1 Ozek izbor besedišča in/ali pogoste nepravilne rabe, ki ovirajo komunikacijo.

Izgovorjava

4 Tekoč govor z nekaj prekinitvami. Izgovorjava je večinoma ustrezna. 3 Govor z nekaj več prekinitvami, ki ne ovirajo komunikacije. Nekaj nepravilnosti pri

izgovorjavi. 2 Govor s prekinitvami, ki ovirajo komunikacijo. Pogoste nepravilnosti pri izgovorjavi. 1 Pogoste prekinitve onemogočajo komunikacijo. Izgovorjave ni možno oceniti.

Sodelovanje 4 Dijak večinoma samostojno vodi pogovor in se prilagaja novim situacijam. 3 Dijak se dobro prilagaja novim situacijam, vendar se v pogovoru odziva v glavnem na pobude sogovornika. 2 Dijak se s težavo prilagaja novim situacijam, v pogovoru se odziva izključno na

pobudo sogovornika. 1 Dijak se v novih situacija neustrezno in/ali ne odziva, kljub sogovornikovi pomoči in

dodatnih spodbudah. Če dijak ne spregovori ali njegovo sporočilo ne ustreza temi razgovora, se ga pri vseh kriterijih oceni z 0 točkami.

II. Pisno ocenjevanje

10

Krajši pisni sestavek Vsebina 4 Vsebina je večinoma primerna, utemeljitve jasne. 3 Vsebina je primerna, posamezne utemeljitve so nejasne in/ali se ponavljajo. 2 Vsebina vsebuje nekaj neprimernih informacij, utemeljitve so nejasne ali si nasprotujejo. 1 Vsebina ni primerna. Besedišče 4 Besedišče je večinoma primerno in dovolj bogato. Nekaj posameznih napačnih rab. 3 Besedišče je na splošno primerno. Nekaj več napačnih rab/se ponavlja. 2 Besedišče je osnovno in/ali pogoste napačne rabe. 1 Besedišče je skromno, napačne rabe onemogočajo razumevanje sporočila. Vezljivost 2 Sestavek je smiselno povezan na ravni stavka in odstavka. 1 Sestavek daje splošen vtis vezljivosti. Jezikovna pravilnost

3 Dijak uporablja različna jezikovna sredstva, naredi nekaj napak. 2 Dijak uporablja različna jezikovna sredstva, naredi nekaj več napak, ki pa ne vplivajo na jasnost sporočila. 1 Dijak uporablja osnovna jezikovna sredstva, napake so pogoste in ovirajo razumevanje sporočila. Če dijak sestavka ne napiše ali sestavek ni v skladu s predpisano temo, se ga pri vseh kriterijih oceni z 0 točkami.

11

Vodeni spis se ocenjuje po merilih za poklicno maturo. Pisne naloge (testi) se ocenjujejo s točkami. 50% doseženih točk zadostuje za zadostno oceno (razen v primeru, ko je razred v celoti slabo ocenjen, zadostuje za pozitivno oceno že 45% točk) , 63% za dobro oceno, 75% za prav dobro oceno in 90% za odlično oceno.

NAČINI IN ROKI IZPOLNITVE OBVEZNOSTI, NEIZPOLNJENIH V DOLOČENIH ROKIH

Negativna ocena ob ocenjevalnem obdobju:

12

1. doseženo znanje ne ustreza minimalnemu standardu znanja: dijak v roku 14 dni popravlja oceno ustno 2. dijak je pri pouku manjkal več kot 10% (opravičeno in neopravičeno skupaj) dijak v roku 14 dni izdela seminarsko nalogo iz tem, ki so bile obravnavane pri pouku v času njegove odsotnosti 3. dijak ni dosegel operativnih ciljev določenih s Katalogom znanja za tuji jezik, ker pri pouku ni aktivno sodeloval dijak v roku 14 dni dokaže, da je osvojil operativne cilje na naslednje načine:

- dokaže, da globalno razume sporočila pri pouku prebranih besedil - dokaže, da zna dopolnjevati in oblikovati preprosta besedila, ki smo jih zapisovali pri

pouku Negativna ocena ob koncu pouka: 1. doseženo znanje ne ustreza minimalnemu standardu znanja: dijak opravlja dopolnilni izpit po razporedu dopolnilnih izpitov pisno in ustno 2. dijak je pri pouku manjkal več kot 10% (opravičeno in neopravičeno skupaj) dijak izdela in predstavi seminarsko nalogo iz tem, ki so bile obravnavane pri pouku v času njegove odsotnosti na dopolnilnem izpitu po razporedu dopolnilnih izpitov 3. dijak ni dosegel operativnih ciljev določenih s Katalogom znanja za tuji jezik, ker pri pouku ni aktivno sodeloval dijak na dopolnilnem izpitu po razporedu dopolnilnih izpitov dokaže, da je osvojil operativne cilje na naslednje načine:

- dokaže, da globalno razume sporočila pri pouku prebranih besedil - dokaže, da zna dopolnjevati in oblikovati preprosta besedila, ki smo jih zapisovali pri

pouku Predmet/strokovni modul: NEMŠČINA : SSI: kmetijsko podjetniški tehnik, okoljevarstveni tehnik Učni sklop

Teden

Vsebina

Minimalni standard

A 1. ted. dec.

• Knjige, televizija

• Okoljevarstvo

Dijak zna: • poimenovati knjige, televizijske oddaje, filme • komentirati televizijski program • predstaviti televizijski spored

13

Učni sklop

Teden

Vsebina

Minimalni standard

• pripovedovati o prednostih in slabostih gledanja televizije • poimenovati članke v časopisu • spregati povratne glagole • tvoriti sestavljene samostalnike • poimenovati embalažo, odpadke • preprosto pripovedovati o svojem odnosu do okolja • preprosto pripovedovati o onesnaževanju okolja • tvoriti trpnik • brati in razume besedila • samostojno poiskati bistvene informacije

B 2.ted. marec

• Družina in medsebojni odnosi

• Potovanja

Dijak zna: • preprosto opisati svojo družino • preprosto pripovedovati o odnosih v družini • tvoriti enostavni preteklik • razume besedilo v enostavnem pretekliku • tvoriti pogojnik glagola • preprosto predstaviti svoje želje • poimenovati sanjske poklice • pravilno stopnjevati pridevnik • primerjati osebe in predmete • preprosto predstaviti turistični prospekt, potovanje, izlet • poimenovati prenočišča • napisati rezervacijo sobe • uporabljati predloge • uporabljati zemljepisna imena • poimenovati prometne sredstva • preprosto opisati svoj sanjski avto • brati in razume besedila • samostojno poiskati bistvene informacije v besedilu

C

2. ted. maj

• Delo

• Prireditve, dogodki

Dijak zna: • poimenovati poklice • preprosto predstaviti svoj bodoči poklic • napisati svoj tabelarični življenjepis • napisati prošnjo za štipendijo/ zaposlitev • razume oglase • poimenovati priljubljene poklice • preprosto pripovedovati o počitniškem delu • poimenovati praznike, prireditve • preprosto pripovedovati o dogodkih v družini, v šoli • napisati vabilo • napisati osebno pismo po danih navodilih • brati in razume besedila • samostojno poiskati bistvene informacije v besedilu

14

Predmet/strokovni modul: MATEMATIKA

Minimalni standard znanja (na podlagi katalogov znanja)

SVS

Kompe tenca

Čas. okvir –

test

Vsebina

Minimalni standard

A SEPT.

OKT.

3.teden oktobra

- Realna funkcija.

- Linearna funkcija.

- Enačba premice. - Lastnosti realnih funkcij

(naraščanje, padanje, sodost, lihost).

- Potenčna funkcija

- Inverzna (korenska) funkcija.

• Potenčne enačbe in neenačbe.

Dijak zna: - narisati graf linearne funkcije; - prepoznati smerni koeficient k in začetno vrednost linearne

funkcije n; - zapisati enačbo premice skozi dve točki - pri ustreznih podatkih zapisati enačbo premice - dano premico narisati v koordinatnem sistemu - zapisati enačbo premice v vseh treh oblikah (preoblikuje iz

ene oblike v drugo) - izračunati presečišče med dvema premicama

B NOV. DEC.

JAN.

3.teden decem.

- Splošna oblika enačbe kvadratne funkcije.

- Pomen vodilnega koeficienta in diskriminante kvadratne funkcije.

- Temenska oblika enačbe kvadratne funkcije.

- Ničle kvadratne funkcije.

- Oblika za ničle kvadratne funkcije.

- Graf kvadratne funkcije.

- Kvadratna enačba.

- Uporaba kvadratne funkcije in enačbe.

• - Kvadratna neenačba.

Dijak zna: - znajo zapisati vse tri oblike kvadratne funkcije in prepoznajo

pomen parametrov, ki nastopajo v posameznih oblikah zapisa; - znajo zapisati kvadratno funkcijo pri različnih podatkih; - znajo narisati graf kvadratne funkcije; - poznajo pomen vodilnega koeficienta in diskriminante; - znajo kvadratni funkciji izračunati ničli, teme ter presečišče z

ordinatno osjo; • znajo rešiti kvadratno enačbo, neenačbo

15

SVS Kompe tenca

Čas. okvir –

test

Vsebina

Minimalni standard

C JAN.

FEB.

MAR.

3. teden marca

- Potence s celimi eksponenti.

- Kvadratni koren

- Kubični koren

- Koreni poljubnih stopenj. - Potence z racionalnimi

eksponenti

- Osnovni geometrijski

pojmi.

Dijak zna: • zapisati potence s celimi in racionalnimi eksponenti in

uporabljati pravila za računanje z njimi • zapisati koren n-te stopnje • zapisati pravila za računanje s koreni in jih uporabiti • rešiti preproste iracionalne enačbe

- uporabljati osnovna geometrijska orodja za načrtovanje; - znajo opisati osnovne geometrijske pojme

D APRIL

MAJ

JUNIJ

3.

teeden

maja

o Skladnost in merjenje.

o Vzporednost in

pravokotnost.

o Trikotnik: vrste, lastnosti,

načrtovanje.

o Koti v trikotniku in odnosi

med njimi.

o Konstrukcija znamenitih

točk trikotnika.

o Krožnica, krog, lok.

o Paralelogram, Trapez,

deltoid, pravilni n-kotnik.

o Skladnost.

o Podobnost.

o Kotne funkcije ostrih

kotov.

o Ploščina in obseg.

o Ploščina pravokotnika.

o Ploščina paralelograma.

o Ploščina trikotnika.

o Ploščina trapeza.

o Ploščina deltoida.

o Polmer trikotniku očrtanega in včrtanega kroga.

Dijak zna: - konstruirati tangento na krožnico (v dani točki krožnice ali iz

dane točke, ki ne leži na krožnici); - konstruirati simetralo daljice, simetralo kota; - konstruirati višino, težiščnico, središče včrtanega in očrtanega

kroga; - konstruirati znamenite točke trikotnika; - prepoznati skladne in podobne like ter zapisati ustrezna

razmerja, ki jih vežejo; - uporabiti izrek o obodnem in središčnem kotu; - uporabiti izreke v pravokotnem trikotniku; - pretvarjati stopinje v radiane in obratno; - znajo našteti kotne funkcije ostrih kotov in jih znajo

uporabljati - poznajo zveze med kotnimi funkcijami; - znajo uporabljati in razlikovati formule za izračun ploščin

posameznih likov; - vedo, kdaj uporabljamo sinusni in kosinusni izrek; - vedo, kdaj uporabljamo Heronovo formulo; - pozna lastnosti trikotnika; - zna uporabljati Talesov izrek; - znajo izračunati dolžino krožnega loka ter ploščino krožnega

izseka, odseka in kolobarja.

16

SVS Kompe tenca

Čas. okvir –

test

Vsebina

Minimalni standard

o Sinusni izrek.

o Kosinusni izrek.

o Heronov obrazec.

o Ploščina in obseg kroga.

o Dolžina krožnega loka. o Ploščina krožnega izseka,

odseka in kolobarja.

ZGODOVINA: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK, OKOLJEVAR STVENI TEHNIK , STROJNI TEHNIK, 2. LETNIK

Kompetenca ali

ocenjevalni sklop

Ocenjevanje znanja

(teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

A Slovenski prostor in Slovenci do začetka 20. st.

Četrti teden v novembru, sprotno ustno ocenjevanje

• Napoleonove vojne • Prevlada Francije v Evropi • Dunajski kongres in sveta

aliansa • Nacionalna gibanja • Revolucija 1848 • 1. in 2. tehnična in

industrijska revolucija • Gospodarske, družbene in

politične posledice revolucije

• Boj med velesilami za prevlado v svetu

Dijak zna / pozna:

• zna uporabiti različne vire ( zemljevide, tabele, grafe, slikovno gradivo, besedila, statistične podatke)

• pozna tehnični, gospodarski, politični, socialni in kulturni razvoj v Evropi in na Slovenskem v 18. in 19. st.

• zna opisati življenje ljudi v tem času • pozna vzroke in posledice boja med velesilami za

prevlado v svetu

B Evropa in svet v 20. st

Prvi teden v maju • Prva svetovna vojna • Ruska revolucija in izstop

Rusije iz vojne • Pariška mirovna konferenca • Gospodarstvo med obema

vojnama • Države parlamentarne

demokracije • Fašizem • Nacizem • Stalinizem • Svetovna vojna • Oblikovanje protifašistične

koalicije • Kolaboracija in odporniška

gibanja • Hladna vojna

• zna uporabiti različne vire ( zemljevide, tabele, grafe, slikovno gradivo, besedila, statistične podatke)

• pozna tehnični, gospodarski, politični, socialni in kulturni razvoj v Evropi in v svetu v 20. st.

• zna opisati življenje ljudi v tem času • pozna temeljne značilnosti fašizma, nacizma in

stalinizma • zna opisati temeljne značilnosti razvoja v Evropi in

svetu po 2. svet. vojni

17

• Blokovska delitev sveta • Krizna žarišča po 2. sv.

vojni • Razpadanje kolonialnih

imperijev v Aziji in Afriki • Razvoj tehnike in znanosti • Globalizacija in njene

posledice

C -

-

Programska enota: FIZIKA Sklop Vsebina Minimalni standard 1 Nihanje in valovanje • opisati nihanje in nihala; povezati pojma nihajni čas in

frekvenca; definirati pojem ravnovesne lege in amplitude nihanja,

• opisati nitno, težno in vzmetno nihalo ter njihove lastnosti, • grafično prikazati časovno spreminjanje odmika pri

sinusnem nihanju (sled nihanja) in iz grafa odmika v odvisnosti od časa določiti amplitudo, frekvenco in nihajni čas,

• iz grafa odmika v odvisnosti od časa preiti na grafa hitrosti in pospeška v odvisnosti od časa,

• pojasniti, da je vzrok za nihanje sila, ki vleče nihalo proti ravnovesni legi,

• definirati energijo nihanja in opisati energijske pretvorbe pri nihanju nihala na vijačno vzmet in pri nitnem nihalu,

• narisati graf spreminjanja energije v odvisnosti od časa za nihanje vzmetnega in nitnega nihala,

• grafično prikazati časovno spreminjanje hitrosti in pospeška pri sinusnem nihanju in iz grafov časovnega poteka hitrosti in pospeška določiti amplitudo hitrosti in pospeška,

• zapisati in uporabiti zveze med amplitudami odmika, hitrosti in pospeška,

• z enačbo zapisati in uporabiti enačbe za s(t), v(t) in a(t) pri sinusnem nihanju,

• uporabiti enačbe za lastni nihajni čas nihala na vijačno vzmet in težnega nihala,

• opisati razloge za dušeno nihanje in grafično prikazati časovni potek odmika pri dušenem nihanju,

• opisati vsiljeno nihanje, pojasniti pojav resonance, navesti nekaj primerov in skicirati resonančno krivuljo,

• pojasniti pojem motnje, hitrost motnje, opisati longitudinalno in transverzalno valovanje in našteti primere obeh vrst valovanj,

• grafično prikazati trenutno sliko potujočega sinusnega valovanja in na njej določiti amplitudo in valovno dolžino,

• pojasniti pojme hrib, dol, zgoščina, razredčina, • povezati c, l in ν, • ob primeru valovanja na vodni gladini pojasniti pojme

valovna črta in žarek,

18

• opisati odboj, lom in uklon valovanja, • opisati interferenco valovanj dveh sočasno nihajočih

točkastih izvirov, • računsko določiti smeri ojačenih curkov pri interferenci

valovanj iz dveh sočasno nihajočih krožnih izvirov, • opisati polarizacijo valovanja, • pojasniti nastanek in lastnosti stoječega valovanja ter

pojma hrbet in vozel, • z zaporednimi slikami prikazati gibanje delcev snovi pri

potujočem in pri stoječem valovanju.

2 Zvok in svetloba • opisati zvok kot longitudinalno valovanje in navesti hitrost

zvoka v zraku pri sobni temperaturi, • kvalitativno pojasniti Dopplerjev pojav, • uporabiti enačbe za Dopplerjev pojav za gibajoče zvočilo, • določiti kot pri vrhu Machovega stožca, • definirati energijski spekter valovanja in ločiti med tonom,

zvenom in šumom, • pojasniti lastna nihanja strune in kvalitativno povezati

frekvenco strune s silo, s katero je struna napeta, • definirati gostoto energijskega toka in navesti spodnjo mejo

občutljivosti ušesa in očesa, • definirati glasnost, • navesti razloge za valovni model svetlobe, • navesti in poimenovati spektralna območja

elektromagnetnega valovanja, • definirati lomni količnik in zapisati odbojni ter lomni zakon, • z lomnim zakonom pojasniti popolni odboj in navesti

primer, • pojasniti interferenco enobarvne in bele svetlobe na dveh

tankih režah in na uklonski mrežici, • narisati potek žarkov pri preslikavi z lečo, ravnim in

ukrivljenim zrcalom, • pojasniti uporabo lupe, definirati povečavo in jo izračunati, • pojasniti uporabo uklonske mrežice za merjenje valovne

dolžine svetlobe, • z enačbami povezati lege in velikosti predmetov in slik pri

preslikavah z lečami, ravnim in ukrivljenimi zrcali, • pojasniti uporabo leč pri korekciji vida, • iz moči, ki jo izotropno seva točkasto svetilo, določiti

gostoto energijskega toka na določeni razdalji, • zapisati in uporabiti zvezo med gostoto svetlobnega toka in

osvetljenostjo ploskve, na katero pada svetloba.

Predmet/strokovni modul: BIOLOGIJA ( 2. letnik)

SVS

Kompe

tenca

Vsebina

Minimalni standard

A

• telo kot celota

• organski sistemi

Dijak:

19

• koža

• kožne bolezni in

poškodbe

• zgradba

človeškega

okostja

• nega, poškodbe in

bolezni kosti

• delitev in oblike

mišic

• poškodbe in

bolezni mišic

• hormonske žleze

• nepravilnosti v

delovanju

hormonskih žlez

• pozna mnogocelično organizacijo; celice, tkiva, organi in organski sistemi

• pozna zgradbo, funkcije in delovanje kože in gibal

• se zaveda pomena nege kože in vzroke za bolezni in poškodbe kože ter

preventive

• zna preventivno ravnati pri preprečevanju poškodb in bolezni gibal oz.

ukrepati ob poškodbah

• se zaveda, da ohranja ravnovesje in delovanje telesa kot celote hormonalni

sistem

• pozna zgradbo in delovanje najpomembnejših hormonskih žlez in posledice

nepravilnega delovanja

B

• zgradba,

lastnosti in

razdelitev

živčevja

• bolezni živčevja

in odvisnosti

• čutila: oko, jezik,

nos, čutila v koži

in uho

• bolezni in

poškodbe čutil

• kri, ožilje in srce,

limfni sistem

• imunski sistem

• bolezni srca in

ožilja

• dihala, pljučno in

celično dihanje

• bolezni in

poškodbe dihal

Dijak:

• ve, da živčevje veliko hitreje odgovarja na spremembe

• pozna zgradbo, naloge in delovanje živčevja

• pozna poškodbe in boleznimi živčevja

• pozna preventivne ukrepe pri preprečevanju poškodb in bolezni

• pozna zgradbo, naloge in delovanje čutil

• seznani se s poškodbami in boleznimi čutil

pozna preventivne ukrepe pri preprečevanju poškodb in bolezni

• pozna zgradbo, naloge in delovanje obtočil

• seznani se s boleznimi srca in ožilja

• pozna preventivne ukrepe pri preprečevanju bolezni

• pozna zgradbo in funkcijo dihalnega sistema

• pozna razliko med pljučnim in celičnim dihanjem

• pozna bolezni in poškodbe dihal

• pozna preventivne ukrepe pri preprečevanju

• zna ukrepati pri zadušitvah in okvarah dihal

C

• hrana

• prebavila

• prebavne žleze

• bolezni prebavil

• izločala

• bolezni sečil

Dijak:

• zna povezati zgradbo z delovanjem prebavne cevi in sestavo hrane

• povezati načine prehranjevanja s posledicami čezmerne telesne teže

• pozna motnje hranjenja, jih povezati z vzroki in posledicami

• zna povezati zgradbo izločal z delovanjem homeostaze

• pozna pomen izločanja za organizem

• pozna najpogostejše bolezni izločal, vzroke ter načine preprečevanja

20

Predmet/strokovni modul: KEMIJA ( 2. letnik)

• moška in ženska

spolovila

• spolno prenosljive

bolezni

razmnoževanje

človeka

• pozna zgradbo in delovanje spolnih organov, oploditev in razvoj v nov

organizem

• pozna načine zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi

• pozna vplive dednosti in okolja na organizem

• pozna načine genskega zdravljenja

SVS

Kompe

tenca

Vsebina

Minimalni standard

A

Zgradba molekul

ogljikovih hidratov:

-narava C – atoma

-zapisi organskih

molekul

-IUPAK

nomenklatura

-izomerija org.

spojin

-alkani, radikali

-cikloalkani

-alkeni, alkadieni

-alkini

Dijak:

• zna našteti lastnosti anorganskih in organskih spojin

• pozna elementno sestavo organskih spojin

• zna zapisati preproste organske spojine z različnimi formulami in jih

poimenovati

• definira izomerijo

• zna napisati homologne vrste ogljikovodikov, jih poimenovati

• pozna fizikalne in kemijske lastnosti in njihovo uporabo

21

-aromatski

ogljikovodiki

B

Organske kisikove

spojine:

-vrste organskih

kisikovih spojin

-lastnosti in

poimenovanje

- alkoholi, fenoli

-etri

-aldehidi in ketoni

-karboksilne kisline

Dijak:

• pozna funkcionalne skupine za organske kisikove spojine

• jih zna poimenovati

• pozna glavne predstavnike

• pozna vrste, lastnosti in uporabo organskih kisikovih spojin

C

Kemija v prehrani

-kaj je v hrani

-lipidi

-ogljikovi hidrati

-aminokisline in

beljakovine

-druga hranila in

aditivi v živilih

Dijak:

• pozna nujno potrebna hranila za organizem in

njihovo hranilno vrednost

• pozna razliko med maščobami in maščobnimi kislinami, nasičenimi in

nenasičenimi maščobnimi kislinami

• pozna najpomembnejše predstavnike in njihov pomen

• zna napisati in razložiti splošno formulo aminokislin, razliko med

esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami

• pozna posledice premajhnega vnosa beljakovin v organizem

• razloži, kaj so aditivi in zakaj se dodajajo živilom

22

Predmet/strokovni modul: KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA S KMETIJSKO MEHANIZACIJ O (SSI) 2 letnik Kompetenca ali

ocenjevalni sklop

Ocenjevanje

znanja (teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

A Stroji za obdelavo tal, stroji za gnojenje, stroji za setev

Tretji teden v oktobru

Stroji za obdelavo tal Stroji za gnojenje Stroji za setev, saditev in presajanje

Dijak zna/pozna: - našteti stroje za obdelavo tal; - našteti dele pluga; - opisati nastavitev pluga krajnika; -opisati delovanje strojev za gnojenje; - opisati delovanje različnih vrst sejalnic; - orati z plugom krajnikom in obračalnim plugom; - nastaviti trosilnik mineralnih gnojil in opraviti raztros gnojila; - opraviti sejalni preizkus in nastaviti sejalnico za strnjeno setev; - nastaviti sejalnico za presledno setev in opraviti setev.

B Stroji za varstvo rastlin, stroji za spravilo pridelkov

Tretji teden v decembru

Stroji za varstvo rastlin Stroji za spravilo pridelkov

Dijak zna/pozna: - našteti in opisati stroje za varstvo rastlin: - našteti sestavne dele škropilnika in pršilnika; - opisati delovanje škropilnika in pršilnika; - našteti stroje za spravilo pridelkov; - opisati delovanje strojev za spravilo pridelkov; - sodelovati pri testiranju naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev; - Nastaviti stroje in opraviti delo s stroji za spravilo krme (mrve)

Predmet/strokovni modul: NAPRAVA TRAJNEGA NASADA Kompetenca ali

ocenjevalni sklop

Ocenjevanje

znanja (teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

A SPOZNAVANJE

Drugi teden v novembru

− pomološka razdelitev sadja − organografija sadnih rastlin

in vinske trte

Dijak zna / pozna: - pomološko razdelitev − ločiti posamezne fenofaze

23

Kompetenca ali

ocenjevalni sklop

Ocenjevanje

znanja (teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE

− fenologija

− zgradbo in funkcijo cveta, lista

B RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE

Drugi teden februarja

− generativno in vegetativno razmnoževanje

− neposredno vegetativno razmnoževanje

− posredno vegetativno razmnoževanje

− tehnologija pridelave sadik in trsnih cepljenk

- organiziranost drevesnice in trsnice

� pripraviti lesne potaknjence � postopek okulacije in angleške kopulacije _ našteti vplive podlage na sorto

C NAPRAVA NASADA

IN OSKRBA

TAL

Drugi teden maja

c) priprava elaborata d) priprava zemljišča e) analiza tal f) založno gnojenje g) sistemi in načini sajenja h) normativi za kakovostno

sadiko in cepljenko i) opora in ograja nasada j) zaščita trajnih nasadov pred

točo, pozebo − načini oskrbe tal v trajnih

nasadih − gnojenje _ zatiranje plevelov

− pomen pravilne priprave terena za napravo

trajnega nasada − namen založnega gnojenja − normative kakovostne sadike in cepljenke − pravilno posaditi sadiko in cepljenko − načine oskrbe tal − razložiti negovano ledino − možnosti zatiranja plevelov

Programska enota/predmet/modul – PRIDELAVA POLJŠČIN kompetenca Teden Vsebina Minimalni

standard Prepozna pomen pravih žit, njegove morfološko biološke lastnosti in pogoje za uspevanje. Prepozna pomen agrotehnike , setev semenske pšenice, gnojenje z dušikom, varstvo posevkov in kolobar pri pravih žitih.

4.teden v oktobru – pisno preverjanje • Prava žita ( pomen,

lastnosti in morfološko biološke lastnosti).

• Agrotehnika pravih žit.

Dijak zna: • Razložiti pomen

pravih žit kot vir prehrane za ljudi in živali

• Razloži morfološko biološke lastnosti

• Zna uporabiti primerno agrotehniko. .

24

Prepozna pomen prosastih žit za prehrano živali in ljudi.. Prepozna pravilno agrotehniko pri setvi koruze, ajde, prosa. Prepozna pomen setve hibridov za koruzo.

3.teden v januarju-ustno preverjanje •••• Morfološko biološke

lastnosti prosastih žit.

•••• Agrotehnika prosastih žit

•••• Pogoji za uspevanje prosastih žit.

.

Dijak zna: •••• Ugotoviti pomen

prosastih žit za prehrano ljudi in živali.

•••• Razloži agroteniške ukrepe v pridelavi prosastih žit

Prepozna pomen stročnic in oljnic za prehrano ljudi in živali. Prepozna ukrepe agrotehnike v stročnicah in oljnicah. Prepozna škodljivce, plevele in bolezni v stročnicah in oljnicah. .

2.teden v aprilu – pisno preverjanje •••• Morfološko biološke

lastnosti stročnic in oljnic.

•••• Agrotehnika stročnic in olnic.

•••• Pogoji za uspevanje oljnic in stročnic.

Dijak zna: - Ugotoviti pomen

stročnic in oljnic za prehrano ljudi in živali.

- Razloži agroteniške ukrepe v pridelavi oljnic in stročnic.

Prepozna pomen krompirja, njegove morfološko biološke lastnosti in pogoje za uspevanje. Prepozna pomen semenskega krompirja , saditev priporočenih sort in pridelovanje semenskega krompirja.

3.teden v maju – ustno preverjanje • Krompir ( pomen,

lastnosti in morfološko biološke lastnosti).

• Semenski krompir.

Dijak zna: • Razložiti pomen

krompirja kot vir prehrane za ljudi in živali

• Razloži morfološko biološke lastnosti

Prepozna pomen pridelave vrtnin na prostem.

1.teden v juniju – ustno preverjanje • Pridelava vrtnin.

Dijak zna: • Razložiti pomen

vrtnin kot vir prehrane za ljudi.

• Razloži morfološko biološke lastnosti.

Predmet/strokovni modul: Računalništvo v biotehniki

Kompetenca ali ocenjevalni sklop

Ocenje-vanje

znanja (teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

A

Prvi teden v

decembru

Dijak uporablja internet

• Pozna in razume kako se aktivira program, vnose spletni naslov, nastavi domačo stran, odpre povezavo v novem zavihku, odpre povezavo v novem oknu.

25

Kompetenca ali

ocenjevalni sklop

Ocenje-vanje

znanja (teden v mesecu)

Vsebine

Minimalni standard

INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA

Dijak uporablja elektronsko pošto

• Uporablja osnovna pravila za iskanje, uporablja iskanje po ključu, kopira vsebine spletne strani, poišče šolsko spletno stran.

• Zna prenesti sporočilo s poštnega strežnika in zna brati sporočila, zna odgovoriti na prejeto sporočilo, zna brisati elektronska, pošilja in sprejema elektronska sporočila s pripetimi datotekami, zna dodajati elektronske naslove v adresar, dodaja elektronski naslov v novo sporočilo s pomočjo adresarja.

B

DELO S PREGLEDNICAMI

Zadnji teden maja

Vnos podatkov v tabelo

Oblikovanje tabel in grafov

Izpis in prenos podatkov

• Odpre program za urejanje tabel in poimenuje delovni list, naredi in uredi tabelo, vnaša različne oblike tabel, uporablja avtomatski vnos datuma, časa.

• Dela s celicami, dela z delovnimi listi, uspešno shranjuje podatke, shranjuje podatke v novo datoteko, zna oblikovati podatke v tabeli (Oblika/Celice), zna oblikovati tabele , zna vstavljati grafične elemente v tabelo (slike, risarski objekti...),

• Zna izdelati grafikon, zna spreminjati velikosti grafa, premikanje in kopiranje grafa, brisanje grafa,zna spreminjanje zvrsti grafikona, spreminjanja vrstni red podatkovnih nizov, spreminja merila vrednostnih osi.

• Zna tiskati grafe (skupaj z grafom ali samostojno čez cel list), izdela zemljevid namesto grafikona (dodajanje imen držav, spreminjanje obsega podatkov in barve v legendi.

• Pripravi strani za izpis (Datoteka / Priprava strani), izdela glavo in nogo, določi območja v tabeli za izpis, vstavi prelome strani, opravi predogled tiskanja vsebine, izpiše podatke.

• Zna na različne načine predstaviti vsebine izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno …).

• Bogati svoj jezikovni zaklad in izražanje v slovenskem jeziku.

Programska enota/predmet/modul – OSKRBA KONJ IN UČENJE JAHANJA KOMPETENCA Teden/mesec

preverjanja znanja

VSEBINE MINIMALNI STANDARD

Pasme konj in

Dijak zna/pozna:

26

A. Izbira primerne pasme konj za določene namene in reja konj

Ustno preverjanje znanja

njihove značilnosti Osnove vodenja evidenc in rodovništva v konjereji

- prepoznati različne pomembnejše pasme konj - prepozna in opiše slovenske avtohtone pasme konj - pozna pomen vodenja evidenc in rodovništva v konjereji

B. Oskrba in prehrana konj ter reprodukcija

Drugi teden v novembru-pisno preverjanje znanja

Razmnoževanje konj

Prehrana konj

Dnevna oskrba konja

- zna opisati znake estrusa in brejosti pri kobili - zna pomagati pri porodu in oskrbi novorojenega žrebeta -pozna krmni obrok za konja - zna pravilno nakrmiti konja -zna očistiti konja -zna izbrati ustrezna krmila in nakrmiti konja - pozna ostale ukrepe za oskrbo konja (prva pomoč, podkovanje, dehelmintizacija.....)

C. Pripravi konje za različne delovne namene in in vzdrževanje prostora in opreme za konje skladno z etološkimi načel

Ustno preverjanje znanja Marec April Drugi teden v marcu – pisno preverjanje znanja

Uporaba konj Oprema v konjereji Ureditev hlevov za konje

- pozna različne namene uporabe konj - zna pristopiti in pravilno ravnati s konji - pozna opremo za konje za različne namene uporabe konjev -zna vzdrževati higieno v hlevu za konje - se zaveda pomena higiene v hlevu in vzdrževanja opreme

D. Jahanje konj

Ustno preverjanje znanja: Maj Junij

Jahanje konj

- pozna osnove teorije o jahanju konj

27

Integrirane klju čne kvalifikacije (IKK)

Razvijanju integriranih ključnih kvalifikacij posvečamo pozornost pri vseh programskih

enotah in oblikah pouka: praktičnem in teoretičnem pouku, projektnem delu, praktičnem

izobraževanju in interesnih dejavnostih. Spremljamo jih skupaj s kompetencami, v katere so

vključene.

Preglednica 4: Razvrstitev IKK po programskih enotah

IKK Programska enota Cilji

Varnost in zdravje

pri delu

SLO, TJE, ZGO,

BIO, KEM, ŠVZ,

KPR, NTN, PRP,

KON,

- spozna predpise s področja varnosti in

zdravja pri delu

- spozna nevarnosti dela in delovnega okolja

- razvija spretnosti za varovanje svojega

zdravja in zdravja drugih

- razvija odgovornost do ohranjanja lastnega

zdravja in zdravja v povezavi z delom

Učenje učenja SLO, TJE, ZGO,

BIO, KEM, ŠVZ,

KPR, NTN, PRP,

KON,

- spozna sebe kot učenca

- vzpostavi in vzdržuje motivacijo za učenje

- uči se uravnavati čustva v procesu učenja

- razvija sposobnost nadziranja koncentracije

med učenjem

- sprejema odgovornost za učenje

- razvija komunikacijske spretnosti

- razvija sposobnost razumevanja vplivov

okolja na proces učenja in vrednotenje znanja

28

ter moč in možnost svojega vplivanja na

okolje

- spoznava značilnosti dobrega učnega okolja

in oblikuje svoj učni prostor

- razvija sposobnost kompleksnega mišljenja,

spretnosti procesiranja informacij ter

miselnih navad

- razvija učne strategije

- spremlja in vrednoti svoje učenje in

napredovanje

Socialne spretnosti SLO, TJE, ZGO,

BIO, KEM, ŠVZ,

KPR, NTN, PRP,

KON,

- razume sebe in druge v socialnih položajih

- učinkovito in konstruktivno sodeluje v

skupini in dosega konsenz

- rešuje probleme na poklicnem in osebnem

področju

- samostojno in odgovorno prevzema,

načrtuje, organizira in opravlja delovne

naloge

- konstruktivno rešuje konfliktne položaje

- učinkovito se sporazumeva v različnih

položajih

Razvijanje integriranih ključnih kvalifikacij (IKK) se spremlja (se ne ocenjuje). Stopnja

napredovanja je razvidna iz dijakovih dosežkov, poročil in izvajanja posameznih faz dela.

29

Prakti čno usposabljanje z delom (PUD)

Delodajalec ali šola vodi evidenco praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v skladu s

priporočili za izvedbo PUD. Po končanem praktičnem usposabljanju z delom posameznemu

dijaku potrdi pripravljeno poročilo o praktičnem izobraževanju. Dijaku izda potrdilo o

uspešno opravljenem Praktičnem usposabljanju z delom, na katerega zapiše vsebine PUD-a in

oceno. Znanje dijakov pri praktičnem usposabljanju z delom se ocenjuje z opisno oceno

(opravil/ni opravil).

Šolski koledar, koledar opravljanja poklicne mature, zaključnega izpita, interesne dejavnosti

in druge dejavnosti šole so sestavni del Letnega delovnega načrta (LDN).

30

Obveščanje staršev in dijakov o uspehu:

Dijake in starše se obvešča o uspehu na mesečnih govorilnih urah in po zaključku

ocenjevalnega obdobja v skladu z letnim delovnim načrtom.

Na začetku šolskega leta dijake seznanimo:

� s kompetencami in standardi znanj, ki naj bi jih dosegli (katalogi znanj na spletnih

straneh)

� z minimalnimi standardi znanja

� z načrtom preverjanja in ocenjevanja znanja

� z oblikami in načini ocenjevanja

� s pravili ocenjevanja (sklep PUZ – a, kot priloga k redovalnici)

� z dovoljenimi pripomočki (so navedeni na vsakem pisnem testu. Dijake predhodno

seznanimo z dovoljenimi pripomočki že pri preverjanju znanja in pri izročitvi nabora

nalog).

� z načini evidentiranja ocen z opisnimi kriteriji ocenjevanja in točkovniki. Razvidno iz

sklepa PUZ – a(priloga k redovalnici, brošura, nabor nalog in navodil na testni poli.

SPREMLJANJE NAČRTA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Analizo uspeha oddelka izdela razrednik pred vsako ocenjevalno konferenco.

Časovna analiza uspeha dijakov se opravlja v istih obdobjih kot so definirana ocenjevalna

obdobja. Na podlagi analize uspeha se za neuspešne dijake pripravi osebni izobraževalni

načrt (OIN) ali se jim drugače pomaga, da dosežejo vsaj minimalne standarde. Z analizo se

ugotovi vzroke za nedoseganje minimalnih standardov znanja in stopnjo doseganja ciljev.

31

Časovni načrt pisnega ocenjevanja znanja Šolsko leto: 2010/2011, razred: 2.a, program: kmetijsko podjetniški tehnik (pisno ocenjevanje znanja se bo izvedlo v tednu v katerem je vpisano, dovoljene so spremembe časovnega načrta glede na potrebe in dogajanje na šoli)

SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN

1. 1. PRO 1. praznik 1. 1. 1. 1. 1. 1. 1. 2. 2. IND 2. 2. NEM 2. 2. 2. 2. 2. 2. 3. 3. 3. 3. BIO 3. 3. 3. 3. 3. 3. 4. 4. 4. 4. 4. 4. IND 4. 4. 4. 4. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 5. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 6. 7. 7. 7. 7. KEM 7. 7. prosto 7. 7. 7. IND 7. 8. 8. 8. 8. 8. 8. Kult p. 8. NEM 8. 8. 8. 9. 9. 9. 9. 9. 9. 9. 9. 9. 9. 10 10 10 NTN 10 10 10 NTN 10 10 10 NEM 10 11. 11. 11. 11. 11. 11. 11. 11. 11. NTN 11. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 12. 13. 13. 13. IND 13. 13. 13. 13. 13. KEM. 13. 13. 14. 14. 14. 14. ANG 14. 14. 14. 14. IND (SSI) 14. 14. 15. 15. 15. 15. MAT 15. 15. 15. ANG 15. 15. 15. 16. 16. 16. 16. KPR 16. 16. 16. MAT 16. 16. 16. 17. 17. 17. 17. 17. 17. IND 17. 17. 17. 17. PUD 18. 18. 18. 18. 18. 18. 18. 18. 18. MAT 18. 19. 19. ANG 19. 19. 19. IND 19. 19. 19. ANG 19. 19. 20. 20. MAT 20. 20. 20. IND 20. 20. 20. BIO 20. 20. PUD 21. 21. KPR 21. 21. 21. IND 21. 21. 21. 21. IND 21. PUD 22. IND 22. 22. 22. 22. 22. 22. 22. 22. 22. PUD 23. 23. 23. 23. 23. 23. 23. 23. 23. 23. PUD

24.

24.

24.

24. IND

24.

24.

24.

24. 24.

24.

25. 25. Jes. poč. 25. 25. 25. 25. 25. 25. Vel.pon. 25. 25. 26. 26. 26. 26. 26. 26. 26. 26. prosto 26. 26. 27. 27. 27. 27. Nov. p. 27. 27. 27. 27. Dan upora 27. 27. 28. PRO 28. 28. 28. 28. 28. 28. 28. 28. IND 28. 29. PRO 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 29. 30. PRO 30. 30. 30. 30. 30. 30. 30. 30. 31. Dan ref. 31. 31. 31. 31.

32