Na Pragu BesedilaAS

7/24/2019 Na Pragu BesedilaAS

1/48

REITVE1

Na pragubesedila 2 REITVE

REITVE K DELOVNEMU ZVEZKU ZA SLOVENSKI JEZIKV 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH OL


2/48

REITVE 2

Delovni

zve

zek

Delovni

zve

zek

Kaj znam na zaetku 2. letnika?

Str. 510

1. enogovorno; ni iz replik in je rezultat enosmernega sporazumevanjaneumetnostno; vsebuje resnine/preverljive podatke in ima praktien namen;

objektivno; sporoevalec predstavlja utno zaznavne podatke, ne pa svojega doivljanjaali vrednotenja predmetnosti

2. Npr. otografija, razne vrste rk in tiska, razlina velikost rk, tevilke.3. Arheoloki muzej v Bolzanu

Kdo je tzi in zakaj je umrl?Najdba Ledenega moaPreuevanje mumijetzijeva zunanjost

4. a, , b: Z njim se ukvarjajo od odkritja l. 1991 od takrat pa e ni minilo 70 let.

c: Bil je sredi tiridesetih let, torej je bil star ve kot 40 let.d: Raztrgana je bila arterija pod kljunico.e: Prva ga je nala Slovenka.

5. V odstavku ob otografiji.Bil gliste.Po smislu, npr. obleka in obutev pripomoki starost viina

posebnostiV pretekliku.NEZa opisovanje je znailen sedanjik.DALedeni mo ne ivi ve.

6. popolnoma ohranjeni predstavnik loveke vrste; je vseskozi/tisoletja leal globokozamrznjen pod ledom

7. NETreba je bilo brati podrobno/tudijsko, le tako smo lahko reevali naloge.

8. Npr. s podatki na spletu, v enciklopedijah, leksikonih, asopisnih lankih 9. ga je doletela smrt, (je) preminil10. Ko je majhen | ilav | in za tiste ase sorazmerno star mo | hitel skozi gozd | je vekrat

postal | in poslual | ali ga kdo zasleduje.Ko je majhen, ilav in za tiste ase sorazmerno star mo hitel skozi gozd, je vekratpostal in poslual, ali ga kdo zasleduje.NEVejica ne zaznamuje vsakega premora uporabljamo jo npr. med natevalnimaenotama in med stavkoma, vendar ne pred veznikom in.

11. r, m, n, l, j, m, l, m, j, v, l, v, r, m, l


3/48

REITVE3

12.

S RKO EJE ZAPISAN

e

bakren ve rtev

trpenost pred krvavitev

izstrelil gaber

13.

POLGLASNIK NI ZAPISAN POLGLASNIK JE ZAPISAN

krznen

smrt

najbr

majhen

ves

lovec

14. so, ga, v, in, se, je, z, eVerjetno, priakali, zasedi, nasprotniki, bojeval

15. Dva.tridimenzionalni16. [t] [d], [g], [p], [], [st]17. Ledeni mo, najstareja ohranjena mumija, tzi, neolitski lovek, starodavni lovec,

dobro oboroeni bojevnik18. b

Gre za besedo iz dveh enakovrednih sestavin; vezaj stoji namesto besede in.19. sto devetinpetdeset, pet tiso tristo, petintiridesetletni20.

Za ekskurzijo v Bolzano sem se odloilzato, ker sem od ve ljudi slial, kakozanimivo je videti neolitskega loveka.

Na pot smo se odpravili v soboto, 13.decembra, ob petih zjutraj. Ni mi bilotako teko vstati sredi noi, kot nato kar15minut akati na soolki, ki sta zaspali.Naj omenim nekaj zanimivosti, ki sem jihs prijatelji doivel med vonjo. Najprejsmo se moraliv mesto ob italijanski mejipeljati ez Avstrijo, ker je bila cesta skozi

predorzaradi popravil zaprta. koda,datega prej nismo vedeli, saj bi se lahkopeljali po kraji poti mimo Celovca. VItaliji smo se ustavili na dveh postajaliih;tam je vladal popoln red, motile so mele steklenice kokakole in prazne vrekeipsana tleh ob smetnjakih.

Eksurzija v Bolzano

Ko smo prispeli v Bolzano,smo najprejodhiteli v muzej gledat mumijo. Tamse je trlo ljudi raznih narodnosti. CeloAvstralci so bili med obiskovalci in veliko

je bilo Francozov z majhnimi otroki. Prviso plaevali kar z dolarji, ker evrov nisoimeli. Prav vsi pa so bili videti zadovoljni.V muzeju je bilo v vesobanah nazornopredstavljeno ivljenje in delo neolitskegalovca. e posebno mi je bil ve film,ki je prikazoval,kako naj bi tzi ivel. V

avli je na ogled 3500 let stara mumija,ki lei pod steklom v komori sposebnosvetlobo. Presenetilo me je, kako dobro

je ohranjena. Skratka, v svojemivljenjuesapodobnega e nisem videl.

S tega potovanja sem odnesel lepevtise, zato se bom tudi naslednja trileta olanja na srednji oli udelee-val podobnih izletov, etudi ne bodoobvezni.

21. Upotevajmo prvine in pravila danega besednega jezika.

22. Ker sta na Junem Tirolskem dva uradna jezika (italijanina in nemina).23. nareje/pokrajinski pogovorni jezik; zborni jezik; knjini pogovorni jezik/pokrajinski

pogovorni jezik; sleng/nareje/pokrajinski pogovorni jezik


4/48

REITVE 4

Delovni

zve

zek

24. Po smislu, npr.

AnaProdnik

Ana ProdnikCegelnica 274202 Naklo Cegelnica, 14. 12. 2009

Spotovani gospodPeter krjanc, pro.Gimnazija KranjBleiweisova c.4000 Kranj

(Zadeva:) OPRAVIILO

Sporoam Vam, da se moja herka Anica Prodnik v soboto, 13. decembra, ni moglaudeleiti ekskurzije v Bolzano, ker je bila bolna. Zato Vas prosim, da ji izostanekopraviite.

Zahvaljujem se Vam za razumevanje in Vas lepo pozdravljam.

ALI:

Ana Prodnik

Cegelnica 274202 Naklo Cegelnica, 14. 12. 2009

Peter krjanc, pro.Gimnazija KranjBleiweisova c.4000 Kranj

(Zadeva:) Opraviilo

Spotovani gospod proesor!/Spotovani gospod!/Spotovani!

Sporoam Vam, da se moja herka Anica Prodnik v soboto, 13. decembra, ni moglaudeleiti ekskurzije v Bolzano, ker je bila bolna. Zato Vas prosim, da ji izostanekopraviite.

Zahvaljujem se Vam za razumevanje in Vas lepo pozdravljam.

AnaProdnik


5/48

REITVE5

Jezik

Str. 1314

1. a) DA, DA, DA, DA, DA, DA, DAb) Slovenski pesnik Janez Menart.

Npr. Pesmi tirih, Statve ivljenja Npr. Shakespearja, Villona Slovenina je zelo primerna za prevajanje tuje poezije, saj se zlahka prilagaja tujemupesnikemu izrazu.Z roo mogoto.

c) Po smislu.) 'po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno skrivnostno mo'd) Po tevilu govorcev danega jezika.

Po smislu.e) Ni na zadnjem mestu.

2. a) Japonka, Nemec, Francoz, Bosanka/Bonjakinja.Predavateljica japonine, proesor in prevajalec, direktor uprave podjetja, istilka.Japonski, nemki, rancoski, bosanski/bonjaki.Drugi, razen za Nemca.O tem, kako so se uili slovenino.Japonka in Nemec.Francoz in Bosanka/Bonjakinja.Ker je lovek med teleoniranjem pozoren samo na besedni jezik.Po smislu.

b) O teavah pri uenju slovenine.

S sklanjatvami.Bosanka/Bonjakinja.Srbohrvaki/srbski oz. hrvaki.Po smislu.

c) O razlogih za uenje slovenine.Vsi (razen istilke).Je predavateljica japonine na filozoski akulteti v Ljubljani.Je prevajalec iz nemine v slovenino.Npr. Preeren, Cankar, Kocbek, Kosovel Ker je uradni jezik v Sloveniji slovenski.

) O pomenu znanja tujih jezikov.Po smislu.

Kaj je beseda

Str. 1718

1. Po smislu.lepo mesto najde; ne vrne se nobena; zgledi vleejoPo smislu.

2. drevo, nos, srce, klju, na, v iz, rdea, plezati, peti, ker, svetovati/priporoati, zahvaliti se

3. 'sadno drevo ali njegov pekati sade stoaste oblike'; 'izjaviti komu, da bo kaj dobil, dabo esa deleen'; 'biti v takem poloaju, da je tea telesa preteno na zadnjici'pomarana, marelica, jagoda; prepovedati, groziti, dovoliti; tei, epeti, stati

4. ime esa, pomen, tvarno


6/48

REITVE 6

Delovni

zve

zek

Pomen besed

Str. 1820

1. 6, 4, 3, 2, 5, 12. bel, lahek, ovalen, trden

3. NE'vrsta pokrivala'; 'zgornji del gobe'; 'zgornji del gore/vrh'

4. kaa, klovnklovn

5. epidemija, nareje, aluminij6. 1. 'zgradba, namenjena zlasti za bivanje ljudi'; 2. 'druinska skupnost, druina'; 3.

'podjetje, ustanova (predvsem trgovska, kulturna)'; 4. 'glavni stanovanjski prostor vkmeki hii

7. B, C, A8. C, B, A

'moan severovzhodni veter'9. etnino, etino

NEetnien naroden, narodnosten; etien nraven, nravstvenetienetnosetienetinih, etnina

10. fizien, telesen; fizien, fizikalenfizikalni, fizini

a11. upravieni, opravienih, asniko, astniko, strmite, stremi, moramo, moremo12. enopomenke, vepomenke

Frazemi

Str. 2026

1. Proste besedne zveze: spomniti se poitnic, lesena letev, kozarec vode.Stalne besedne zveze: vodni vir, panska stena, narediti kaj z levo roko, poletna ola,vrba alujka, pretakati krokodilje solze.

2. bolja polovica, zabresti v dolgove, voditi koga za nos, imeti strupen jezik3. prost/svoboden, rde, siten, moker; pol, pav, lisica, med, mravlja/ebela4. 2, 1, 7, 5, 9, 4, 8, 10, 3, 65. so do grla siti 'zelo jim je odve'; mu slava ni stopila v glavo 'ni postal prevzeten';jo imam

ez glavo'mi preseda', bela vrana 'redkost, izjema'; imajo v rokah karje in platno ' imajomo za odloanje, o em';je povozil as 'niso sodobni, prilagojeni stvarnosti'; sem vedel,koliko je ura'kaken je poloaj, kako je v resnici'

6. Ne duha ne sluha; odel s trebuhom za kruhom; na konju; igrati prvo violino7. popolna tiina smrtna tiina, nekaj skrivaj pripravlja ima nekaj za bregom,je odpravila

zaetne teave je prebila led,smo se oddahnili kamen se nam je odvalil od srca,je

razmiljala, tuhtala si je belila glavo,odgovorila zelo hitro izstrelila kot iz topa8. C, , D, E, B, A9. 4, 3, 6, 2, 5, 1, 410. 7, 5, 1, 10, 6, 4, 2, 9, 8, 3


7/48

REITVE7

11. ez jarek skae, kjer je most; kruha strada; kjer te ne srbi; potem kravca; mii pleejo; senajslaje smeje; e evelj ne obuje; dvakrat da; zlata ura; samo hvali; ne odlaaj na jutri;kamen na kamen palaa

12. Po smislu.13. moe v modrem, kalilca nonega miru, moje postave, so odpeljali v pridranje14. prigati zeleno lu za kaj 'dati dovoljenje za kaj'; dobrota je sirota 'dobro dejanje navadno

ni poplaano s hvalenostjo'; rdee tevilke'izguba pri poslovanju';pristrii komu peruti'omejiti, onemogoiti koga'

15. maji kaelj'ni majhna, nepomembna stvar'16. 'zelo se truditi za kaj'; 'razirjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha';

'bogastvo, denar'; 'oseba, ki ji naprtimo/pripiemo krivdo drugega'; 'ne sprejetiodgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno'(kot Pilat); 'e je bila komu storjena krivica, naj se zanjo mauje'; 'Nauk, nasvet ni imelzaelenega uspeha'; 'lovek ne sme obsojati drugih, e sam ni brez napak.'

17. sizifovo delo'prazno, naporno delo brez konca in upanja na uspeh'; tantalovemuke'neuteena elja po em, kar ima lovek pred nosom, a je zanj nedosegljivo'; gordijski

vozel 'kaj tako zapletenega, da se ne da razplesti/razreiti';prokrustova postelja'neloveko muenje'; ahilova peta 'slaba/ibka stran, ranljivo obutljivo mesto'; biti medscilo in karibdo 'biti v koljivem poloaju, ko preti nevarnost z dveh strani in se lahkoizognemo eni sami tako, da zabredemo v drugo'; prestopiti rubikon 'storiti odloilnikorak, odloilno dejanje'; kolumbovo jajce 'navidez nereljiv problem, enostavno indomiselno reen'Nekatere bi lahko pisali tudi z veliko zaetnico (Sizifovo delo, Tantalove muke, Prokrustovapostelja, Ahilova peta, biti med Scilo in Karibdo, prestopiti Rubikon, Kolumbovo jajce).O nastanku gl. npr. S. Trdina, Besedna umetnost, II. del, Mladinska knjiga, Ljubljana 1974,5051.

Pomenska razmerja med besedami

Str. 2632

1. sta prijokala (na svet), so se rodili, je privekalo (na svet)DAVse pomenijo enako.deklica, punki, dekliiNE

punka, dekliDADeek.Da ne bi ponavljal iste besede.'deek ali deklica v prvih letih ivljenja'; 'otrok do prvega leta starosti'; 'otrok do tirihtednov starosti'NENimajo enakega pomena.novorojenek

2. Po smislu, npr. Oe mi je ukazal Mama mi je naroila Brat me je opomnil Babica

me je vpraala Po radiu so napovedali Pa sem se odloil Popravljeno. Ker se ne ponavlja ista beseda.3. vsak ui drugae, pregledna, lepe, olajuje, velika, poasni, zelo, najlae, mono, laje,

boljSpremenjeno.


8/48

REITVE 8

Delovni

zve

zek

Po smislu.4. top (no), blag (ovinek), mila (kritika); pokrita (posoda), skrit (zaklad), potuhnjen/

zahrbten (lovek); ravna (rta), pokonna (dra), prava (vera); mokra (obleka), svee(meso), debel (lovek)Ista beseda ima lahko razline protipomenke.

5. Antonim/protipomenka.Da bi si vsi uporabniki slovarja lahko predstavljali pomen te besede.

6. gibanje/premikanje, veda, trditev, program, veterNadpomenke.

7. Lubje, Oko, Refleks, Ledd

8. 3, 1, 59. (je) vozil, podvoza, vozilo, avtoprevoznika, voznik, voznikega

-vo-, -voz-, -voz-, -voz-, -avt-, -voz-, -voz-, -voz-NEAvtoprevoznik ima dva korena.

-voz-NEV besedi vonjase je zadnji glas korena prilagodil glasovnemu okolju.

10. pohoda, vhod, podhod, shodil, prehodu, sprehoda, prehodil, odhod, prihod, obhod,vzhod, hodnika, pohodilPo smislu.

11. -streh-, -stre-, -ok-, -o-, -de-, -deel-, -sve-, -svet-, -rok-, -ro-, -otro-, -otro-, -oble-,-oblek-NEBesedi denik indeelane spadata v isto besedno druino.

NENpr. -ok- in -o-.Konni glas korena se je prilagodil glasovnemu okolju.

12. a) zmaj, b) radirka, c) oko, ) tiskalnik13. Po smislu, npr. novinar, lanek, naslov, politika, novica, raznaalec, kiosk 14. sopomenke, protipomenke, nadpomenke, besedna, tematsko15. a) Po smislu, npr. Z avtomobilom na pot.

b) agencija'ustanova, ki organizira potovanja'; aranma'dogovor, sporazum, zlasti vgospodarskem poslovanju in turizmu'

c) c

) A: c, B: ad) NEe) Npr. je razprodana/je je zmanjkalo

vroina ) cunjo, otroaji, mulci, zanimivostmi, doktorjev

Da bi opozoril na njihov poseben pomen (cunja, zanimivosti, doktorji) oz. na njihovoneustreznost/zaznamovanost v tem besedilu (otroaji, mulci).cunja obleka nasploh, otroaji otroci, mulci razposajeni stareji otroci/mladina/najstniki, zanimivosti stvari, ki ne sodijo med zanimivosti/ki sploh niso zanimive,doktorji veliki strokovnjaki

g) potovanje, pot, poti, potnikom, pot, potovanjuPo smislu.

h) vodjo, voditelj, vodnik, vodnika


9/48

REITVE9

i) Po smislu, npr. postrv, skua, krap, orada, karpena, mol.j) preprosta, zapletenak) redko, ni, nikoli, spomniti se, prepocenil) Po smislu, npr. potovanje, avtomobil, agencija, vodnik, avtobus, izlet, gostilna, hotel,

ogled, muzej, zemljevid

Slogovna vrednost besed

Str. 3238

1. regrataBesedilo je namenjeno iri javnosti, ne le doloenim ljudem iz iste pokrajine oz. stroke.

2. rakturazlomKer besedilo ni namenjeno le strokovnjakom.

3. solzice, opiriti se, pnevmonija, devej, cvirn, balanca

Ne moremo jih uporabiti v vseh besedilih.Po smislu.

4. pohanocvrtKer bi tvorci reklame radi pritegnili pozornost naslovnika (prim. preneseni pomen sempeen 'zavedam se dokonnosti odloitve').

5. Npr. reti, govoriti, alkoholik/pijanec, pasti, zatrapati se, velikan6. 4, 1, 2, 3, 57. anti, antiek, antek, mulek8. Po smislu.

9. Ker eli predstaviti predmetnost olepano.10. mojstri, (je) pozabila, skromnih

Iz sobesedila.11. potenjakovi tat, kradljivec, noriica neumnica, sta se kljunkala sta se poljubljala,

gofljo usta, iaj sedi12. Da je neroden; da je neumen; da je priden; da je zvit.13. Po smislu.

Po smislu.Po smislu.Beremo.

Po smislu, npr. begave nemirne, lahkokrila lahkotna, sproena, dehti dii,ciklamnov ciklam, drhtim trepetam, vesna pomlad, bolest boleina.14. Iz narenih besed in njihovih knjinih ustreznic.

Na levi.Od kod je/njegovo manino pripadnost.Ker domneva, da jih bralec ne bo razumel.

15. na ou, netu, ensi, bedu, pootkaliNi se mi ne da. Ali bo zveer na spletu? Kakne drage/moderne evlje ima! Sploh neve, kako slabo se poutim! Fotografirali so vse naokrog.

16. elementarkam; rajhanja, cokla

argonsko.Ne. V zapisanih strokovnih in uradovalnih besedilih je treba uporabljati uradnestrokovne izraze (npr. uiteljicam 1. r. osnovne ole, ometavanja, podzidka).

17. Zasebno.Praktinosporazumevalno.


10/48

REITVE 10

Delovni

zve

zek

Po rabi besed (npr. stric Tone, bicikel, mulec, z bratovim ponijem, so se podili ).Ustno.bicikel kolo,mulec deek/otrok, so se podili so hitro vozili, je vigal je hitro vozil,smo grizli (v klanec) s teavo vozili (navkreber), ketna veriga, mojdunaj zaresPo smislu.

18. V prilogi, prevzemni zapisnik, penale, dobropis, garancijski rokNezaznamovane.

19. Matematika:potenca, ulomek. Jezikoslovje:podpije, rodilnik, medmet. Medicina:eritrociti, arterioskleroza, holesterol. Kuharstvo: mariniranje, pasteriziranje, blaniranje.Pravo: kataster, oporoka, ustava.Po smislu.

20. Po smislu.21. tajersko prestolnico, v vinjenem stanju, tekoe zlato, odprtih vpraanj

Maribor, pijanega, nata, nesoglasij22. prosinec, svean, suec, mali traven, veliki traven, ronik, mali srpan, veliki srpan,

kimavec, vinotok, listopad, gruden

23. aNpr. meanek, oi, puni, ptiica, kljunku, pisemce Npr. babo, dedec, stara, skobili se, hudirjev, usrani Je zaznamovana, in sicer ironino.

24. nezaznamovane, zaznamovane; vseh, nekaterih, razodevajo sporoevalca; ustveno,asovno

Izvor besed

Str. 3843

1. NE Besedi slovarin hlaesta prevzeti; NE Razirjena je v vseh slovanskih jezikih; DA Prevzeta je iz ruine; NE Tvorjena je v slovenini; DA Izhaja iz indoevropine; NE Prevzeta je iz latinine; NE Beseda sosedizhaja iz praslovanine, besedapohlevenpa

je tvorjena v slovenini.

DOMAA BESEDA PREVZETA BESEDA

IZ

INDOEVROPINE

IZ

PRASLOVANINE

IZ ZGODNJE

SLOVENINE

slovar, hlaemi sosed pohleven

2.DOMAA BESEDA PREVZETA BESEDA

IZ

INDOEVROPINE

IZ

PRASLOVANINE

IZ ZGODNJE

SLOVENINE

krompir, enjaovca kruh

3. cvetIzvira iz indoevropine.Cerkeviz grine, frakcijaiz latinine.cerkev

DAPoznajo jo v hrv., srb., rus., e.

4. Po smislu.5. stresa, herpesa, koncentracija, ritem, fizino, kondicijo


11/48

REITVE11

6. Po smislu.7. Npr. znaaj, dvojina, uraden, jezikoslovec, ivalstvo, rastlinstvo, namiljen, posojilo,

resnien, nasprotje, prevladovati, obnavljati/obnoviti8. vnaprej; s tem v zvezi/nala za ta primer; biti ali ne biti; hoe noe; za in proti;

nazadnje, vendar ne nepomembno; zaradi lepega; nezaelena oseba; pomota prigovorjenju; O, sveta preproina!; moja krivda; predmet, s katerim je bilo storjenohudodelstvo

9. Po smislu.10. sandwich

Iz angleine.sendviPrevzeta beseda je prilagojena pisnim in izgovornim zakonitostim slovenine, izvirnatuja beseda pa ne.NEPrevzeta beseda je mokega spola, izvirna angleka beseda pa srednjega. Prevzetimbesedam se namre pripie glede na oblikoslovne znailnosti ustrezen (slovenski) spol.

NEPrevzeto besedo sendvi sklanjamo po zakonitostih slovenine, Anglei pa te besede vsvojem jeziku ne sklanjajo.

11. Po smislu.12. Velesovo, Murova, irovnica, Obrne

Po smislu.13. Po smislu.14. domae, indoevropine, praslovanine, slovenskih, posnemanja; prevzete,

zemljepisnem, kulturnem

Tvorjenost besed

Str. 4352

1. Po smislu.sodelavec, Mojin, dobroduen, stanovati, predmestje, pritlije, nadstropje, podstrejeMojin dobroduni sodelavec stanuje v predmestju Ljubljane, in sicer v hii s pritlijem, zenim nadstropjem in z velikim podstrejem.Po smislu.

2.

OBRAZILO KONNICAdesetak x

lasnica x

ivilja x

zima x

sonce x

okence x

zdravje x

Desetak, lasnica, ivilja, okence, zdravje

Te besede imajo obrazilo.


12/48

REITVE 12

Delovni

zve

zek

3.

NETVORJENKE TVORJENKE

krog zelen

sneg sneiti

muha poletje

leto kronik zel muica

Po smislu.4. a) rep, repat, rep; b) leden, led, ledenik; c) smreka, smreka, smrekov; ) ant, antov,

anti; d) mi, mi, mikaa) rep-, repat-, rep-;b) leden-, led-, leden-;c) smre-, smrek-, smrekov-;) ant, antov,- anti-;d) mi-, mi-, mik-

5. a) Ambro-, Botjan-, Gaper-, Gregor- osebna lastna imena; b) upan-, Kova-, utar-,Kuhar- imena poklicev; c) Star-, Nov-, Zdrav-, (E)rjav- lastnosti; ) Hrib-, Skal-, Breg-,Smrek-, Slap- prvine neive narave

6.

TVORJENKABESEDOTVORNA

PODSTAVAOBRAZILO

udeen ude- -en

istilo ist- -ilo

lenuh len- -uh

irokogruden irok-, -grud- -o-, -enskupinski skupin- -ski

smuie smu- -ie

predrag -drag pre-

etrtoolec etrt-, -ol- -o-, -ec

Janezov Janez- -ov

tujec tuj- -ec

sredogorje sred-, -gor- -o-, -je

7.

TVORJENKA OBRAZILOPREDPONA PRIPONA MEDPONA

udeen +

istilo +

lenuh +

irokogruden + +

skupinski +

smuie +

predrag +

etrtoolec + +Janezov +

tujec +

sredogorje + +


13/48

REITVE13

Sestavljenka: predrag. Izpeljanke: udeen, istilo, lenuh, skupinski, smuie, Janezov,tujec. Zloenke: irokogruden, etrtoolec, sredogorje.

8. tak, ki je na glavi; ta, ki daje kri; to, da pijemo; prvotni Slovan; ta, ki voli; majhen robec;to, kar je za pestjo; delati gube; to, s imer piemo; to, kjer se sankamo; ta, ki ima kratkehlae; to, da je svetlo; skupni igralec; to, kjer kroimo

9. to, kar je za bukvami; to, kar je med vodama; to, kar je za goro; to, kar je prek Mure; to,kar je ob Sotli

10. 3, 4, 5, 1, 211. ta, ki je dobre volje; ta, ki trese glavo; ta, ki meri koze12. to, s imer vodimo strelo; tako, da je zanimiv; klepar za avte; bolj droben; nija vrsta;

ljubo/majhno dete; tak, ki je iz vrste13. miiast, posluanje, ministrica, stoje, listje, obrobje, zeleneti, lepo, pismonoa,

podskupina, unoviti, veseljak, slovensko-irski, priroen, ledolomilka/ledolomilec,avtokarta, prestrog

14.

BITJE OZ. VRILEC DEJANJA dojilja, plezalec

NAPRAVA OZ. SREDSTVO DEJANJA brisaa/brisalec, kazalec/kazalo

DEJANJE kazanje, brisanje

KRAJ DEJANJA kuhinja, plesie

SNOV DEJANJA mehalo/mehalec, uspavalo

NOSILEC LASTNOSTI divjak, duhovite

LASTNOST OZ. STANJE zdravje, oarljivost

15. brezdomec, pohitvo, ogrlica, ponedeljek, povrje, podonjak, nahrbtnik, predpranik,naramnica, dokolenka, odstotek

16. brezbarven, podkoen, zmeren, zaasen, brezskrben, zasilen, omahljiv, nadleen,

kodljiv, bananin, sredini, zahodni, ponosen, junaki17. urediti, upodobiti, barvati, pluiti, blagosloviti, obglaviti, namestiti, upokojiti, dobrikati

se, mijavkati, gospodariti, kriviti, rumeniti, rumeneti, oceniti, uvrstiti, konati, stopicati,skakati, hlaati, torkljati

18.

ENSKI PAR MOKEMU (FEMINATIV) prijateljica, dijakinja

SKUPNO IME besedje, zverjad, vejevje, ljudstvo

MANJALNICA/LJUBKOVALNICA pisemce, sinek/sinko, knjiica, klopca

SLABALNICA kmetavz/kmetavs, krave

19. ljubljena, ljubea, delovni, delavni, nosilni, noen, nosea, ljubljeni, ljubeznivi,domiselno, domiljijski, domiljava, energien, energijsko, zvezdniko, zvezdnato,zvezdastimi, razumljivo, razumskemu, razumljene, oarani, oarljiv, skrivnem,skrivnostnega

20. dobrosren, kaipot, tirinoec, vsejed, dvovrstien, domoljub, bosonog, zlatorog,kratkoroen, strahopetec, bistroumiti, elezobeton

21. nadpovpreje, sogovorec, prazgodovina, podnapis, medklic, pododbor, nadko22. veriica, mleen, angleki, praen, sneiti, bliina, otoek, dreveek, trebuast, sloen,

overeja, trinonik, srece, reni, belouka, podnoje, maoba, krvoloenPo smislu, npr. -g- na koncu besedotvorne podstave se je pred obrazilom -je premenjal z-- (podnoje) itn.

23. miza, tvorjenke; podstava, obrazilo


14/48

REITVE 14

Delovni

zve

zek

Oblikovna stran besed

Str. 5253

1.

PREGIBNE BESEDE NEPREGIBNE BESEDE

oddaljenost, osem, premikam se, njegov,

teleskop, ves, znan, kdo, vidite, slovenski

po, resno, tudi, pa, mijav

Pregibnim besedam se spreminja oblika, nepregibnim pa se ne.

2.

OSNOVA KONNICA

nesre- -a

je- -do

voznik- -

sojenj- -e

Mark- -o

sporoa -m

Brkin- -i

3. nepregibne; konnica, predmetni, slovnini

Besedne vrste

Str. 53

1.SAMOSTALNIKA BESEDA poari, ienjem, travnikov, jih, kmetje

PRIDEVNIKA BESEDA neprevidni, neodgovorni

GLAGOL divjajo, so zanetili

PRISLOV Ponekod

PREDLOG med

VEZNIK in

LENEK e

MEDMET

2. gledalie (samostalnika beseda med glagoli), hia (samostalnika beseda medprislovi), mole (prislov med samostalnikimi besedami), novinarka (samostalnikabeseda med pridevnikimi), pred (predlog med vezniki), oh (medmet med lenki)


15/48

REITVE15

Samostalnika beseda

Str. 54

1. samostalnik, posamostaljeni, samostalniki2.

SAMOSTALNIK POSAMOSTALJENIPRIDEVNIK

SAMOSTALNIKI ZAIMEK

breme, dekletu, starem,

zdravje, sliko, zdravnik,

torkljo, vrat, torklja,

dopusta

bolni, generalni me, ga, vas, je

Samostalnik

Str. 5461

1. dan, Matiek, Krst, brat, Kralj; kronika, mati, no, Micka; Slovo, srce, Trpljenje, RomanjeZaradi spola vpisanih besed.

2. smui . sp., Moravci m. sp., roaj m. sp., pleme s. sp., karje . sp., mladina .sp., u . sp., Joi . sp., ljudje m. sp., sadje s. sp., pot m. ali . sp., Zagorje s. sp.,Trbovlje . sp., FIFA . sp., Saa m. ali . sp., atelje m. sp., opice . sp., NUK m.sp.

3. stari mn., usta mn., ledvici dv., kri ed., karje mn., radirki dv., jetra mn., ljudje mn., otroka dv., Jesenice mn., Celje ed.

4. Karpati, Adleii, Medvode, Moste, vilice, Brda, prsi, obresti, poitnice5. vratih, smumi, pljuem, usti, vrati, pljuih6. novo znanje pojem; ivljenje pojem; razlino blago snov; je leal kruh snov; Tvoja

povrnost pojem7. Na rabo samostalnikov, ki poimenujejo sadee (npr. borovnice) ali ivali (npr. ribe), ne pa

snov, zato se rabijo v mnoini.8. lakaste sandale, natikae; stari; sreujejo sodobni stari; zlate uhane; enojajni dvojki

nastanejo; bolijo me kolena Pri parnih delih telesa, pri oblailih ter pri unkcionalnih inbiolokih parih uporabljamo samo mnoino.

9. koarko, glasbo, humor, sneg, odkritost, sladoled, sonce, smeh, zahrbtnosti, rasizma,letenja, snobizma, dima

10. tudentje I , nalogo T, unkcij R, proesorjev R, v otorih M, prijateljema D,z mimi O, mizam D

11. policist 1. m., DDV 3. m., mo 1. m., pevovodja 2. m., gro 1. m., Luka 2. m.,ati 1. m., APZ 3. m.

12.

EDNINA DVOJINA MNOINA

I ko koa koi

R koa koev koev

D kou koema koem

T ko koa koeM o kou o koih o koih

O s koem s koema s koi


16/48

REITVE 16

Delovni

zve

zek


I zid zidova zidovi

R zidu zidov zidov

D zidu zidovoma zidovom

T zid zidova zidove

M o zidu o zidovih o zidovihO z zidom z zidovoma z zidovi


I mo moa moje

R moa mo mo

D mou moema moem

T moa moa moe

M o mou o moeh o moeh

O z moem z moema z momi


I otrok otroka otroci

R otroka otrok otrok

D otroku otrokoma otrokom

T otroka otroka otroke

M o otroku o otrocih o otrocih

O z otrokom z otrokoma z otroki


I nagelj nageljna nageljniR nageljna nageljnov nageljnov

D nageljnu nageljnoma nageljnom

T nagelj nageljna nageljne

M o nageljnu o nageljnih o nageljnih

O z nageljnom z nageljnoma z nageljni


I lovek loveka ljudje

R loveka ljudi ljudi

D loveku lovekoma ljudemT loveka loveka ljudi

M o loveku o ljudeh o ljudeh

O s lovekom s lovekoma z ljudmi

V 1. moko.Ker imajo pri sklanjanju nekaj posebnosti v konnici ali osnovi.

13. mizar, car, kuhar, hektar, semaor, oer, Sever, natakar, traktor14. most, grad, gozd, cvet, zid, sin, glas, nos, zvon, rog, volk15. med, strah, rod, dar, god, tat, glas, las, most, plaz, mir, sram

16. z Maticem, z Vanem, s Tomaem, z Aleem, z Matejem, s Teom; z Ivom, z Mitjem/z Mitjo,z Nacetom, z Bertijem, z Gregorjem, s Tonkom

17. bie, finale, kino, atelje, metroPo smislu, npr. Vsak teden se sestanemo pri bieju; V finalu so se pomerili najbolji;Dobimo se v kinu; Danes bom prespal kar v ateljeju; Sreala sta se v metroju.


17/48

REITVE17

18. Joka, kinu; bieju; stricem, Privkom, otroki; sinka; bratcem, Janijem, bratrancem,igom/igo; otrocih; ljudi

19. tekaa, opla, pika, rancoza, kamnianaNekateri samostalniki mokega spola, ki poimenujejo neivo (npr. portne klube,ahovske figure, avtomobile, karte, vrste vina, orodje, prevozna sredstva), se v toilnikuednine sklanjajo tako kot tisti samostalniki mokega spola, ki poimenujejo ivo.

20. oe, Stane21.


I gospa gospe gospe

R gospe gospa gospa

D gospe gospema gospem

T gospo gospe gospe

M o gospe o gospeh o gospeh

O z gospo z gospema z gospemi


I mati materi matere

R matere mater mater

D materi materama materam

T mater materi matere

M o materi o materah o materah

O z materjo z materama z materami


I breskev breskvi breskveR breskve breskev breskev

D breskvi breskvama breskvam

T breskev breskvi breskve

M o breskvi o breskvah o breskvah

O z breskvijo z breskvama z breskvami


I hi heri here

R here hera hera

D heri herama heramT her heri here

M o heri o herah o herah

O s herjo s herama s herami

V 1. ensko.Ker imajo pri sklanjanju nekaj posebnosti v konnici ali osnovi.

22. hi, her, o gospe, mater, her23. materjo, sklanjatvijo, gospe, bukvijo, lestev, dvema minutama


18/48

REITVE 18

Delovni

zve

zek

24.


I stvar stvari stvari

R stvari stvari stvari

D stvari stvarema stvarem

T stvar stvari stvariM o stvari o stvareh o stvareh

O s stvarjo s stvarema s stvarmi


I misel misli misli

R misli misli misli

D misli mislima mislim

T misel misli misli

M o misli o mislih o mislih

O z mislijo z mislima z mislimiV 2. ensko.

25. bolezni, pesmijo, povedjo, povedi, perutmi, plavutmi, skrivnostmi26. Inge, Nives, ladij, isker, stvarmi, trgatvijo27.


I oko oesi oi

R oesa oes oi

D oesu oesoma oem

T oko oesi oiM o oesu o oesih o oeh

O z oesom z oesoma z omi

MNOINA

I drva

R drv

D drvom

T drva

M o drveh

O z drvmi

MNOINA

I tla

R tal

D tlem

T tla

M o tleh

O s tlemi/s tli

V srednjo.28. poljem, drvmi, naselij, parkiriem, dvema letoma29. taksi, las, ene, vrat, vreme, kolo, bolezen, nadstropje, mlaj/nadstropje, zvon30. staro mater, Fani, kivijev, breskev, sestanku, gospe Nadi Slabe, proesorju Vilku Novaku,

novinarju Jaku/Jaki Meglu/Megli, ilustratorju Mikiju Mustru, igralki Silvi Kopriva/Koprivi,Waltu Disneyu, tekega bremena, kolesom, avtom, Otroci, skirojem


19/48

REITVE19

Posamostaljeni pridevnik

Str. 6263

1.

IMENOVALNIK RODILNIK MESTNIK

Frankolovo Frankolovega na FrankolovemGrahovo Grahovega na Grahovem

Podbrdo Podbrda v Podbrdu

Lastovo Lastova na Lastovu

Kosovo Kosova na Kosovu

Frankolovo, GrahovoTo prepoznamo po sklanjatvi (npr. po R ed.: -ega proti -a).

2.

IVIM PRIHAJAM

Gorenjska na Gorenjskem z Gorenjske/z Gorenjskegaeka na ekem iz eke/s ekega

vedska na vedskem iz vedske/s vedskega

Kitajska na Kitajskem iz Kitajske/s Kitajskega

Ta lastna imena so enskega spola; v doloenih sklonih (npr. v mestniku) jih sklanjamopo srednji sklanjatvi.

3. Hrvaka, Poljska, Finska4.

IMENOVALNIK RODILNIK ORODNIK

Dostojevski Dostojevskega z DostojevskimTurgenjev Turgenjeva s Turgenjevom

Gorbaov Gorbaova z Gorbaovom

Koseski Koseskega s Koseskim

Skruny Skrunyja s Skrunyjem

Tedeko Tedeka s Tedekom

Dostojevski, KoseskiTo prepoznamo po sklanjatvi (v R ed. imajo konnico -ega, ne pa -a).


20/48

REITVE 20

Delovni

zve

zek

Samostalniki zaimek

Str. 6367

1.


1. os. 2. os. 3. os. 1. os. 2. os. 3. os. 1. os. 2. os. 3. os.

I jaz ti ona midva vidva onadva mi vi oni

R mene/me

tebe/te nje/je naju vaju njiju/ju nas vas njih/jih

D meni/mi

tebi/ti njej/ji nama vama njima/jima

nam vam njim/jim

T mene/me

tebe/te njo/jo naju vaju njiju/ju nas vas njih/jih

M o meni o tebi o njej o naju o vaju o njiju o nas o vas o njih

O zmenoj/zmano

steboj/stabo

z njo z nama z vama z njima z nami z vami z njimi

2. Narava ga je ...; ... in jih ...; ... z njo v na ...; ... jo po vsem ; ... ju je povabil ...3. njej, ju, Nas, Vam, jih, ga, tebi, jih4. njih; vam; vas; jo; me; ju; tabo/teboj; njo, ju; ga, ga; mu5. Sreal jo je ...; To me ne ...; Kako mu je to ...; ... ju nisem videla ...; ... sem ga vpraal ...; ... jim

to ...; e bi jih videl ...6. Ob njej, mi; meni, tebi; ga; jima; njemu7. zame, vate, Prednje, podenj, Ponj, Zanju, name, Zanje8.

I kdor kar

R kogar esar

D komur emur

T kogar kar

M o komer o emer

O s komer s imer

9. Komu, Koga, Koga, esa, S kom, Pri kom10. Kdo?, Kaj?, Kaj?, Kdo?, Kdo?, Kaj?11. Kdor, Kdo, Kogar, Komu, Kar, emu, S im, Komur, S komer, kar, esa12.

I nihe ni

R nikogar niesar

D nikomur niemur

T nikogar ni

M o nikomer o niemer

O z nikomer z niimer

I nekdo nekaj

R nekoga neesa

D nekomu neemu

T nekoga nekaj

M o nekom o neem

O z nekom z neim

13. nikomer, koga, Nekoga, Nikogar, niimer, Neemu, esa, niemer14. Ni, nikomer, niimer, nikomur, niesar, Niemur15. osebni, midva; neosebni, kaj/nihe/kdor


21/48

REITVE21

Pridevnika beseda

Str. 6769

1. odmeven, Zdruenem, klasino, dveh, simoninega, Slovenske, njihova, druga,koncertna, zadnjih, slovenskih, vsem

2. jeklena, mnoina, njegov, rn, katero, bolna, modri, Matjaeva, dveOd oblike samostalnike besede.

3. finalnih, prvo, svojem, paradnem, novem, svetovnem, deevnem, nepredvidljive,Rokometni, peto, dravnega, olimpijskem, najbolji, slovenski, zahtevna, nevarne

4. svojem, akademskim, dvema, kaknemu, slovenskem, svojimi5. kraki, panonskega

V mokem spolu ednine.V toilniku.NEkraki : panonskega

Ker je ob drugem pridevniku izpuen samostalnik.6. Srebrnega; angleko-slovenskega; kakrno7. pridevniki, tevniki, pridevniki zaimki8.

PRIDEVNIKI TEVNIKI PRIDEVNIKI ZAIMKI

Bortnikov, prazna,

najuspenejih, dramskih,

dramske, ljubljanski,

slovenskih, radijskih,

televizijskih, dramskih,igranem, odrskih, filmskih,

radijskih, televizijskih,

tevilna, Preernovo,

Bortnikov

trideseti, tirideset, ena, sto,

trideset

naih, njeni, tem

Pridevnik

Str. 6972

1. lastnostni, vrstni, svojilni2. poslovnim, prijetne, najlepe, novega, uspeen, novega; naslednje, teleji, kozjim,

prekmurskim, bunim, cvetano, kremno, ribano, rebikovo, peenega, nadevanega,suhim, sirove, cvetlinim, orehovoLastnostne in vrstne.

3. Po smislu, npr. hoja prijetna, naporna, hitra; lasje kratki, dolgi, sijoi; mladost brezskrbna, srena, lepa; knjiga strokovna, znanstvena, leposlovna; cerkev obnovljena, gotska, vaka

4. suhem, suh, slabih, umetnemu, mrtvimi, majhnega, lanskim, bolno, slabi, vesela5. svetlega, nizkega, hitrega, hladnega

Izpadel je polglasnik.6. bolana bolna, domao domae, letonjo letonje, sveo svee, Jernejov

Jernejev, Trdinin Trdinov, Janin Janev, Krleino Krleevo, Toov Toev, Frischov Frischev


22/48

REITVE 22

Delovni

zve

zek

7. Z malo.portoroki, pariki, praki, kraki, blejski, rogaki, bolonjski, seviljski, hamburki,reykjaviki, moskovski, oselski, kofeloki, novogoriki, slovenjgraki/slovenjegraki,novomeki

8.

OSNOVNIK PRIMERNIK PRESENIK okusen okusneji najokusneji

suh bolj suh najbolj suh

star stareji najstareji

soen soneji najsoneji

rahel rahleji najrahleji

9. prevelik, pretih, prelep10.

OSNOVNIK PRIMERNIK PRESENIK

dober bolji najboljidolg dalji najdalji

visok viji najviji

nizek niji najniji

drag draji najdraji

tih tiji najtiji

majhen manji najmanji

kratek kraji najkraji

ozek oji najoji

velik veji najveji

sladek/sladak slaji najslajiteak/teek teji najteji

11. Deurni, ljubi, stari, novi, prijazni, letni12. suilni, vrtalni, deurni, Mali, fizikalni, generalni, jedilni, Levjesrni, Silni, mala13. Brezmadeno, brezmadena, meglenih, prelep, blinje, daljne, slovenske, dolgo, Umetni,

odlien, naravnega, pravega, smuarski, virtuozni, zapletenembrezmadeno, brezmadena, meglenih, prelep, dolgo, odlien, zapletenemprelepbrezmadeen V osnovo se je vrinil polglasnik.

16. Visoka vrstni, lokega vrstni, Kmetske vrstni, upanova svojilni, Sosedov svojilni, Povodni vrstni, Sonetni vrstni, veseli vrstni

tevnik

Str. 7375

1.

GLAVNI TEVNIKI VRSTILNI TEVNIKI

50150.0005.00060

tisoosmih40348

68.31.

2. tirimi, trije, dvema, tridesetih, devetindevetdesetih, trije, osmih


23/48

REITVE23

3. desetih minutah, osemindvajsetega novembra, osemintridesetih zavodov,tiriindvajsetih obinah, petdesetih koncertih, tisodevetstotridesetega leta,sedemnajstih delih

4. En; Eden, nobeden; Eden; Eden, En5. sto ena pesem, dvesto dva posnetka, dvesto dve skici, tristo trije kilometri, sedemsto pet

metrov6. 370, 200, 2., 9., 1., 2009, 3, 4, 13, 15, 22, 33, 36, 29, 9826

tristo sedemdeset, dvesto, drugi, deveti, prvi, dva tiso devet, tri, tiri, trinajst, petnajst,dvaindvajset, triintrideset, estintrideset, devetindvajset; devet, osem, dve, est (takoberemo teleonsko tevilko)

7. Po smislu.Ne.

8. 26 let, 90 odstotkih, milijonov dolarjev, 7. do 9. ure, 150, 4 let, 10., evrov9. dvojno, dvoje, dvoja

dvoje, dvoja, dvojno10. NE

Troje kljuev = trije kljui, troji kljui kljui treh vrst11. dvoje (dva kosa), troje (trije kosi), stotero (sto), dvoje (dveh vrst), dvojno (dvakratno),

trojno (trikratno), sedmero (sedem), dvojno (iz dveh delov), troji (treh vrst)

Pridevniki zaimek

Str. 7679

1.

PRIDEVNIKI PRIDEVNIKI ZAIMKI

Janezovi, knjini, zanimive, namenjena,baronovem, bratraneva, zanimiva

tista, njegove, tem, njegovi, Moje

2. Moj igav?, Nikakrnega Kaknega?, Tistega Katerega?, nobenega Katerega?,Toliko Koliko?

3. upaniev njegov, Sosedovi Njihovi, Matejina in Andrejina Njuna, Sestrin njen,Tonetova njegova

4. je njen, mojim (sorodnikom), svoje, svojem, S svojim, svojega, s svojimi, svoj, svoje,svojem, svoj, svoje

5. Npr. Poved z osebnim svojilnim zaimkom pomeni, da je oseba plaala raun z denarjem

neke druge osebe; poved s povratnim svojilnim zaimkom pomeni, da je oseba plaalaraun s svojim denarjem.

6. njihovem, svojDAOba se nanaata na mlade Francoze.svojSvojilni zaimek njihovem poimenuje tretjo osebo, povratni svojilni zaimek svoj papoimenuje lastnino osebka.

7. svojo, svojega, svojim, svoje, svoj, svojePo smislu.

8. Ta, tistega, Oni, takno, TolikoBliina prvin predmetnosti, na katere kaejo zaimki.Na lastnost.Koliino.


24/48

REITVE 24

Delovni

zve

zek

9. Ta na asovno bliino, Tisti na asovno oddaljenost, onih na veliko/najvejoasovno oddaljenost

10. taken/tak, ta, toliko11. katere, igar, katerega, katerih, katerih

igarse rabi samo za lastnino osebe mokega spola v ednini.12. Kakren, Kolikor, nekakna, Kaken, Kakren koli, Vsakren, nikakren13. istega, enake, isti, enake, enake, isti, isto, enako, iste14. osebni, na; neosebni; igav, tak, koliko, ta

Glagol

Str. 7985

1. polnopomenski, nepolnopomenski2. Ni vam treba odgovoriti na tri vpraanja. Veraj jima ni bilo treba iti k ravnatelju; Knjige

mi ni treba vrniti do torka. Ni mi treba najprej pobrisati prahu. Njihove teleonske

tevilke se nam/vam/jim ni bilo treba spomniti.3.

DOVRNI GLAGOLI NEDOVRNI GLAGOLI

so posneli, bodo spoznali, bo postalo, bonakazala, pojasnili so, upade

se uijo, sprejemajo, se razvija

Nedovrni: so snemali, bodo spoznavali, bo postajalo, bo nakazovala, so pojasnjevali,upada.Dovrni: se nauijo, sprejmejo, se razvije.

4. Vsi ti glagoli so dovrni.

pogrezati, dvigati, pikati, pregledovati, prislukovati, skakati, opaati, pokati5. Po smislu, npr. aka, govori, napoveduje, se boji, posluajo, prihaja.6. kdo, komu, kaj; kdo, s kom/im; kdo, kako; kdo, kaj, kam; 0; kdo, o kom/em; kdo, o kom/

em; kdo, koga, kaj; kdo, h komu/k emu7. jesti, priel, oble, vpraan, tei, pospravljat

NEDOLONIK jesti, tei

NAMENILNIK oble, pospravljat

OPISNI DELENIK NA L priel

TRPNI DELENIK NA -N/-T vpraan

8. uveljaviti, odloiti, shraniti, pogledat, povedat, nabirat, shraniti, ogledati9. rei, gledat, pripravljati, za videti, strei, iti, zamenjati, pospraviti, obiskat, gledati, jokati10. si manjkal, sem bil, sem bil, sem se udeleil, sem bil, sem se elel, izogniti, sem se moral,

uiti, sem pomagal, nisem hotel, iti, ne vemsi manjkal, sem bil, sem bil, sem se udeleil, sem bil, sem se elel, sem se moral, sempomagal, nisem hotel, ne vemV pretekliku (razen glagola ne vem).

11. boste, bom (velik), bom (pilot), oglasili, povedali, naroili, daste, imate12. Ker je pripovedovala v pretekliku, za izraanje veje dramatinosti pa je uporabila

sedanjik.

13. brezasnost, prihodnost, brezasnost, prava sedanjost, preteklost, prihodnost14. nareite, posolite, pomokajte, popecite, naloite, prepraite, dodajte, duite, Dodajte,

naloite, popoprajte, dodajte, potresite, Kuhajte;olupimo, razreemo, damo, Prevremo, dodamo, duimo, ohladimo, zmeamo, ponudimo3, 5


25/48

REITVE25

15. polji, steci, govori, ustrezi, pojdi, poskrbi, verjemi, zani16. Ne piita reerata. Ne glejva teh otografij. Prijav ne poiljajte na moj naslov. Ne jemljimo

tudi otora. Ne kupuj kruha.Vid je spremenjen v trdilnih povedih je dovrni, v nikalnih pa nedovrni.Da.Spremenil se je sklon (nam. T je R).

17.

NEDOLONIK SEDANJIK VELELNIK OPISNI DELENIK

gledati gledam glej gledal

vedeti vem vedi vedel

rei reem reci rekel

rezati reem rei rezal

iti grem pojdi el

lei leem lezi legel

biti sem bodi bil

lesti lezem lezi lezeleti anjem anji el

gnati enem eni gnal

strii striem strizi strigel

sei seem sezi segel18. bi bila, bi povedala; bi morali; bi ugajalo; bi bilo19. 3. os., mn., pov., pret.; 3. os., ed., pov., prih.; 1./2./3. os. dv. (. sp.) ali 1./2./3. os., mn. (m.

sp.), pog.; 1. os., mn., vel.20. osebne, neosebne; povednik, velelnik, pogojnik; sedanjik, prihodnjik, preteklik,

predpreteklik;OSEBA TEVILO NAKLON ASdruga ednina velelni sedanjiktretja dvojina pogojni prihodnjik preteklik

Prislov

Str. 8587

1. Po smislu, npr. a) zunaj, dale, doma, kviku; b) sinoi, letos, Jutri, Pozimi, poleti; c)

glasno, prijateljsko, potiho, drago.2. Po smislu, npr. preteno, drugod, preteno, ponekod, popoldne; postopoma, sprva,

vremensko.3. Kadar, danes, jutri, zunaj, visoko, nizko, tako, Kjer, tam, dvakrat, Poasi, Kakor, tako4. Notri. Noter. Povsod. Spomladi. Preudarno. Malo. Nekajkrat.5. Po smislu, npr. zunaj, spodaj; ven, domov; pozimi, ponoi; sluajno, namerno; enkrat,

znova.6. lae/laje, najlae/najlaje; huje/huje, najhuje/najhuje; mirneje, najmirneje; topleje,

najtopleje; slabe, najslabe; tie/tije, najtie/najtije7. Zaman, neko, noter, Koder, notri, dol

8. kjer; Kod; Koder; Tod; tod; koder; Tu; kod; KoderPrislova kam/tamrabimo, kadar govorimo o cilju dejanja; kje/tuzaznamujeta krajdejanja; kod/todpoimenujeta ire obmoje, po katerem je razmeeno dejanje.


26/48

REITVE 26

Delovni

zve

zek

Predlog

Str. 8790

1. skozi, Iz, z, s, k, h2. od, do; pri, s, o, o, od, v, Na, o, Za, iz

3. z, s, z, z, s, sZ orodnikom.

4. s konja, z gore, s stene, z obraza, s smuke, z ladje, s sani, z obleke, z mize, z drevesa5. iz, z, s, iz, z, z, z, z, z, z, z6. k, k, k, h, k, h, H, h, k, h, k

Z dajalnikom.7.

ZEMLJEPISNO

LASTNO IMEKJE? OD KOD? KAM?

Grosuplje v Grosupljem/v -u Iz Grosupljega/-a v Grosuplje

Vrhnika na Vrhniki z Vrhnike na VrhnikoKrko v Krkem Iz Krkega v Krko

Pohorje na Pohorju S Pohorja na Pohorje

Ptuj na Ptuju S Ptuja na Ptuj

Jesenice na Jesenicah z Jesenic na Jesenice

Kras na Krasu S Krasa na Kras

Mozirje v Mozirju Iz Mozirja v Mozirje

8. Npr.

PREDLOG PROSTORSKO RAZMERJE ASOVNO RAZMERJE

pred hio letido vrat treh

ez cesto teden

ob potoku tirih

med rekama odmorom

na podstreju dopustu

9. Kdo teleonira e celo venost?; Veliko mi je do tega; je izgubil ugled; do svojegastalia; o teh podatkih; o konnem izletu; Med poukom; S ponavljanjem; proti Kopru;Ob/V slabem vremenu; v turizmu; po navodilih; sem ti imela povedati; ob pesmi Na

planincah; na dogodke, z rudami; ob branju; po teleonu

Veznik

Str. 9092

1. Po smislu, npr. ko, kot, eprav, da, samo/le ampak/temve/marve, ko, toda, da.2. toda, saj, in sicer, e, zato, da, e, da3. in sedem kozlikov, in Metka, in Lambergar, in njegova pravica, in Julija4. Preeren in Julija, Adam in Eva, Matiek in Neka, Samson in Dalila, Friderik in Veronika,

don Kihot in Dulcineja, Dante in Beatrice5. e; da; da, ko; temve/ampak; pa; temve/ampak; kot6. se im prej odloi, me tii v prsih, so namerili 25 C


27/48

REITVE27

7. in, da, vendar, ker, Ko, kot, etudi, e, toda

VEZNIKI

PRIREDNI PODREDNI

in, vendar, toda da, ker, Ko, kot, etudi, e

8. in, in, in, pa, pa, paIsti veznik (npr. in, pa) ima lahko razlien pomen, zato pred njim vasih ni vejice, drugipa je.Druga poved: inzato; tretja poved: invendar/toda; etrta poved: pain; petapoved: patoda/vendar; esta poved: pazato

9. in, da, ampak, in, Ko, ker, a; o em, kakne, na koga, o emer, Kar, kdo, aliV levem stolpcu povezujejo besede/stavke prvotni oz. pravi vezniki, v desnem pa drugebesede, npr. vpraalni in oziralni zaimki ter lenek.

10. ki, ki, v katero, ki, pred katerimi, na katero, za kateroRabimo jo le s predlogom.

lenek

Str. 9394

1. Samo, natanko, Res, Zlasti, Vsaj, Malodane, e, kajpak2. Gotovo, skoraj, predvsem, zagotovo, tudi3. morda, tudi; baje, e; brda, menda, e; seveda, menda; kajpak, gotovo, zares4. seveda; ve, kajne; nikar; Da, strinjamo; res; Seveda, saj; Kaj; zadovoljen, res5. Tudi Meta je kontrolno nalogo pisala slabo. Enako je bilo z vsemi drugimi.6. e, tudi, Vsaj , Menda

Po smislu, npr. Z dvema zalobama se e dogovarjajo. Lanski zmagovalci so tudi prili.Name vsaj nisi pozabil. koda je menda precejnja.

7. sigurno zagotovo, Ba prav/ravno, Valjda Menda, li Ali bo, ka-li kajne8. Npr. ne, le/samo, mogoe/gotovo/verjetno, Da, Ali, tudi/e, Menda/Baje

Medmet

Str. 9496

1.

MEDMETIRAZPOLOENJSKI POSNEMOVALNI VELELNI

oh; pha; bog pomagaj pom pom pom rom

pom pom; pom pom

pom rom pom pom;

prh, o, o, o

naa; ali; hop; Dober veer;

bog ga daj

2. Izgovor in zapis medmetov sta nestanovitna. Po tej lastnosti se medmeti zelo loijo oddrugih besednih vrst.

3. Po smislu, npr. deklice: hihihi, moki: hohoho.

4. Po smislu.5. Posnemanje zvoka ob kihanju.

Z nenavadnimi besednimi prvinami elijo vplivati na bralca, da bi kupil zdravilo.6. Npr. Eh; Joj; Fej; Uh; mar; Kuku; rega, rega, kvak, kvak; klok, klok, klok; Nina nana, Na


28/48

REITVE 28

Delovni

zve

zek

7. ivkati, oniti, treskati, mijavkati, trbunkniti, kukati, kvakati, regati, bumniti, rcniti,hehetati se, hihitati se

Tvarna stran besed

Str. 9698

1. Npr. kost, aba, oroje, rei, lovec; sova, brat, konec, obara, streiDobili smo nove besede.

2. ELVA, SIN, PERILO; MOSTE, MAJICA/JAMICA3. EHEREZADA, A EKVINOKCIJ, T OLEANDER, NOVAK4. toka, perilo, grozd, salama

Dobili smo nove besede.5. asnik, tipati, koek, kot

Dobili smo nove besede.6. ZDRAVLJICA, SODELOVANJE, PODOIVLJANJE, BREZOBZIREN, SAMOSTOJNOST,

PRAVOREJE7. Besede so pritlikavci, zgledi velikani. Samo en nain je, kako vzgojiti otroka, da bo krenil

po pravi poti in sicer ta, da sami hodite po njej.8. miza, noga, Nea, sil, v redu, koa, pod, vrat, boji, led, ne bo, neuspeh, si te, bo dal, pod,

zanj, rob, ne dela, ne je, pol, matevaPojasnila po smislu.

Slovarji

Str. 101102

1. 5, 3, 1, 4, 22. Da.

Vse imajo isti koren (-petelin-).Da.Po smislu, npr. petelin = samostalnika beseda: m okrajava za spol; Petelin =samostalnika beseda: m okrajava za spol; petelinast = pridevnika beseda: -a, -o konnica za enski in srednji spol; petelinek = samostalnika beseda: m okrajavaza spol; peteliniti = glagol: -im konnica za prvo osebo in nedov. okrajava za vid;petelinkov = pridevnika beseda: -a, -o konnica za enski in srednji spol; peteliniti =glagol: - im konnica za prvo osebo in nedov. okrajava za vid; petelinji = pridevnika

beseda: -a, -e konnica za enski in srednji spol; petelinka = samostalnika beseda: okrajava za spol; petelinov = pridevnika beseda: -a, -o konnica za enski in srednjispol; petelinstvo = samostalnika beseda: s okrajava za spolTakoj za iztonico, prim. na.Mesto naglasa se pri sklanjanju spreminja.Da.Iz osnove izpade polglasnik.Npr. kikirikanje petelina, petelin na strehi, galski petelin, hoditi kakor petelin Pomen.Peteliniti pomeni: oblastno hoditi,peteliniti pa: prizadevati si za naklonjenost koga.

Iz Slovenskega pravopisa.Po sestavi pomenskega dela slovarskega sestavka.

3. 4, 3, 2, 1


29/48

REITVE29

Uporaba slovarja slovenskega knjinega jezika

Str. 103106

1. biser-a m()

kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja obudovanjeiskati bisereagr., kem., obrt.metati bisere svinjambiserV glavi.mTakoj za iztonico: -a.Vepomenska.Prvi pomen je osnovni, drugi preneseni.

Dajati/dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti.Biblijsko (je iz svetega pisma).Ekspresivno (izraa ali vzbuja ustveno prizadetost).

2. Uslubenca, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo.Samorodno trto, samorodnico.Ne.Tvarno stran.Enakozvonici.Arabski tevilki sta nadpisani na koncu vsake iztonice. Tako je zaznamovano, da imatabesedi enako tvarno stran (enako se pieta in izgovarjata), ne poimenujeta pa podobne

predmetnosti. V tem primeru ne gre za vepomenko (eno besedo z ve pomeni), pa paza enakozvonici (homonima).V slovarskem sestavku za iztonico biser so arabske tevilke navedene v pomenskemdelu. Tako je zaznamovano, da ima ista beseda dva pomena da torej poimenuje vemed seboj podobnih prvin predmetnosti.

3. mlaj1 mlaj2= enakozvonici (Besedi imata enako glasovno in pisno podobo, a razlienpomen.)kri 1 , 2 = vepomenka (Beseda ima ve sorodnih pomenov.)krma1 krma2 = enakozvonici (Besedi imata enako glasovno in pisno podobo, arazlien pomen.)

4. 2031Prevladujejo iztonice z 8 rkami (14 849).Na rko p (15,7 %).Na rko i (23,3 %).rka a (10,6 %).Med samostalnike (51 448).

5. dvasneg na ekranumeteorologiji; sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0 Cvseh iztonicna zaetek slovarjaod vklopa raunalnika

6. iztonici, besedo sneg, 5397. kastly, castillo; t, lago


30/48

REITVE 30

Delovni

zve

zek

8. Po smislu.9. anemija nenormalno nizka raven eritrocitov ali hemoglobina; hematom izliv krvi v

mehko tkivo; gangrena odmiranje tkiva z gnitjem pri zapori odvodnice; endoskopdolg, tanek intrument, ki vsebuje optine lee za prenos slike in ga je mogoe uvesti vtelo; absces - ognojek, z gnojem napolnjena vreka v tkivu

10. nebnik, corvus, enkar, Stiga, ar, Ivanka

Pogajalni pogovor

Str. 109112

1. b, c, d2. a, c

cb

3. Dijak, ki se hkrati vzporedno izobrauje v glasbenih, baletnih in drugih olah ali se

ukvarja s portom.ola (ravnatelj); dijak ima pravico povedati svoje mnenje.Da.Da.Po smislu.Po smislu.Po smislu.Da.Po smislu.

4. Ravnatelj.

Ker eli, da bi dijak izdelal letnik.Ravnatelj.DADAPo smislu.Oetov.Bil je razburjen, ker je izvedel za sinove teave pri treh predmetih.Po smislu.

5. iti komu na roke ' pomagati komu'; ponuditi komu prst, ta hoe pa roko (ponuditi komuprst, ta pa roko zagrabi /SSKJ/) ' pokazati komu pripravljenost storiti majhno uslugo,

ta pa zahteva veliko'; To kao si si skuhal sam 'sam si povzroil, da si v neprijetnem,zapletenem poloaju'6. Po smislu.7. Prijateljstvo; ivljenje z ljubljeno osebo; pametna izraba asa; zdravje; spotovanje

vsakega posameznika; delo, ki te veseli; ivljenje.DAPo smislu.NE (T. Pavek ga ni.)Po smislu.Po smislu.

8. V prvem.V drugem.kajti, torejMnenje, nato utemeljitev.Namre, saj, kajti, saj, namre, kajti.


31/48

REITVE31

Namre, saj, kajti.Sklep.

9. Po smislu.10. Izraata svoje mnenje.

O tem, kaj vpliva na vzgojo otroka/mladostnika.NEPo smislu.

Referat

Str. 113117

1. Po smislu.2. Po smislu.3. Juri: Deseti brat

Npr. MOTIVI, IDEJA

4. Po smislu.5. Po smislu.6. Po smislu.7. Po smislu.8. Po smislu.9. Po smislu.10. Po smislu.

Publicistino poroilo

Str. 117122

1. 3, 1, 2, 42. a, b, c, g, h3. c4. Nejc Grudnik

Bil je hitreji od drugouvrenega.5. Preteklik.

Ker besedilo pripoveduje o preteklem dogodku.3. oseba.Pisec poroa o dogodku; sam se ne razodeva kot prvoosebni pripovedovalec.

Trikrat: sta zmagala, sodila sta, pomerili sta se.Ko je poroal o dejanjih dveh oseb.

6. a, b, c, b7. 'plezanje v ledeni steni', 'mesto, kjer se zane plezalni vzpon'

Da.Funkcijska (strokovna) zaznamovanost.Ker je to publicistino poroilo o tekmovanju v lednem plezanju.

8. obinstvo, teava, poskus, arometDomaa beseda.

9. plezanju, plezanju, plezanju, plezalcem, je plezalo, plezalki, je plezala, plezanje, plezalci,

preplezati, plezanja, priplezati, plezalciplazilec, plesie, plast, polzeti

10. finale, sobota, ura, januar, organizator, kombinacija, tehnika, veteran, direktorNEPo smislu, npr. finale, sobota, ura


32/48

REITVE 32

Delovni

zve

zek

11.

OSEBNI ZAIMEK BESEDA, KI JO NADOMEA

ga

ga

njih

jo(za) njim

mu

(pri) nas

ga

mu

jih

tekmovanje

tekmovanje

tiri smeri

zadnja smerJaka Kuni

Bojan Leskovek

na Slovenskem

Nejc Grudnik

Andrej Pikon

nagrade

12. svojim, NjegoveNejcu Grudniku.

V prvem primeru je Nejc Grudnik v osebku, zato je za izraanje njegove lastnineuporabljen povratni svojilni zaimek. V drugem primeru pa ni v osebku, zato je zaizraanje njegove lastnine uporabljen svojilni zaimek.

13. Predlogi: v, pri, na, v, medVeznika: in, in

14. Niti.Poudarjanje.

15. Po smislu.Podatke, ki odgovarjajo na vpraanja kaj se je zgodilo, kje inkdaj terkdo je bil pri temudeleen.

16. Po smislu.18. O Zimski oli slovenskega jezika.Novinarka (iva Rogelj).Ker je prireditev zanimiva za gledalce.Gledalcem televizije.

19. a, b, d, e, , g, h, l, ma) Zimska ola slovenskega jezika.b) Center za slovenino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozoski

akulteti v Ljubljani.d) V Ljubljani.e) tirinajst dni. ) Od 31. 1. do 11. 2.g) Trideset.h) Iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Francije, Hrvake, Italije, Nemije, Romunije,

vedske, Turije, Rusije, ZDA, Kanade in Japonske.l) Uenje slovenine, ogled Ljubljane, ogled predstave Ta veseli dan ali Matiek se

eni, koncert Andreja irerja, ekskurzija na Kras, literarna delavnica o FrancetuPreernu in delavnica o tradicionalnih ljudskih glasbilih.

m) V zaporedju, navedenem pod l.20. 4, 3, 1, 221. b, c, d, e

Ogled Ljubljane.Ekskurzija na Kras.

22. NE, DA, DA, DA, NE, NE


33/48

REITVE33

23. , d, eDa bi avtentineje predstavila prireditev.Od kod sta in kako sta povezana s Slovenijo.Po smislu.Ne.Objektivno.

24. Po smislu.25. Po smislu.

Reportaa

Str. 122124

1. Po smislu.2. Po smislu.3. Po smislu.

4. Po smislu.5. Po smislu.6. Po smislu.7. Po smislu.9. Skrunitev nagrobnikov.

28. 3. 2000.Ne.Da bi bili gledalci seznanjeni s tem dogodkom in da bi izvedeli, kaj o njem mislijonekateri meani.

10. a, b, c, d

11. Svoje mnenje o dogodku so navedli mladi Celjani in novinarka, dejstva pa pomonikkomandirja celjske policije in enska, ki ivi blizu pokopalia.

12. Dejstva: a, mnenje: b, c, , d.13. Po smislu (kaj: skrunitev nagrobnikov; kdaj: 28. 3. 2000; kje: na starem pokopaliu na

Golovcu).14. a, , d, e15. Prvi trije so objektivni in govorijo o dejstvih, drugi trije so subjektivni razodevajo

tvorevo odklonilno stalie do dogodkov oz. njegovo vpraanje o usodi pokopalia.16. Po smislu, npr. Da.

S svojo vepomenskostjo uinkuje na gledalca, da si ustvari lastno sodbo o predstavljeni

temi.17. a, b, c18. Po smislu.19. vandalizem'pokodovanje, unienje esa koristnega, lepega, brez pravega razloga,

namena'; veljak'veljaven, vpliven lovek'; dediina'kar je prevzeto iz preteklosti';morbiden'bolesten'; mit'izroilo'; nastopaki'domiljav, gizdalinski'

20. enska, ki ivi blizu pokopalia, in delno Urka. Ker sta obe vedeli, da njun govorsnemajo za javno predvajanje, bi bilo ustrezneje, e bi govorili v knjinem jeziku.

21. Vplivajo na gledaleva ustva in potrjujejo resninost novinarkinih uvodnih besed, da jepokopalie dediina, za katero ni nikomur mar.

Glasba in slikovno gradivo (posnetki) se pri tem dopolnjujeta.22. Temo (skrunitev nagrobnikov).Ne. Reportaa je bistveno dalja, drugana pa je tudi njena zgradba; je tudi subjektivnobesedilo.

23. Po smislu.


34/48

REITVE 34

Delovni

zve

zek

ivljenjepis

Str. 125132

1. Avgust Berthold; 1880, kofa Loka; 1919, LjubljanaEma Wolkensperg Berthold, plemkinja; Joe Berthold, mornariki oficir

Ljubljana; Mnchen, DunajHelena Kunc; hi EmaLjubljanaotoimpresionizem; krajinska, anrska, arhitekturna, portretna, dokumentarnaotografija1905, Bruselj, 1908, Oslo; izdelava rentgenskega aparataRihard Jakopi, Ivan Grohar, Matej Sternen idr.; Ivan Cankar, Ivan Tavar, Oton upani,Anton Akerc idr.

jadranje; filatelija2. Fotografi so se trudili narediti otografije im bolj podobne slikam, slikarji pa so

otografije uporabljali kot predlogo za svoje slike.Rihard Jakopi, Ivan Grohar, Matej Sternen.Sejalec. Po ozadju.Rainerja M. Rilkeja.Po smislu.S tehninim podrojem sestavil je rentgenski aparat.Zdravko Peenko.

3. sooblikovalec, umetnostnozgodovinski, pravnuk, 75-letnica, otoimpresionizem,avtoportret, kofeloki

4. z Matijo Jamo/z Matijem Jamom, z Emo Wolkensperg Berthold, z Rainerjem Mario

Rilkejem, z Ivanom Groharjem, s Sarivalom Sosiem, z Zdravkom Peenkom, z MarkomGliho/z Markom Glihom, z Matejem Vozliem

5. impresionizem'umetnostna smer ob koncu 19. in v zaetku 20. stoletja, ki si prizadevaizraziti (utne) vtise zunanjega sveta';temnica'popolnoma zatemnjen ali s posebnosvetlobo osvetljen prostor za delo s svetlobnoobutljivim otograskim materialom';inovator'kdor kaj (bistveno) izbolja na tehninem podroju'; atelje 'delavnicaumetnikov'; tuberkuloza'nalezljiva bolezen plju, jetika'; fregata'vojna ladja, oboroenaz lahko artilerijo';zapuina'kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljenadela';portret'umetnika upodobitev (ive) osebe'; rentgenski 'nanaajo se na uporaborentgenskih arkov'; scenarij 'dramsko besedilo z opisidogajanja in dialogi za snemanje';

akt'umetnika upodobitev golega telesa';filatelist 'zbiralec potnih znamk'Primerjava po smislu.6. Ne.7. osrednja osebnost otografije, takratna evropska otografija, prijatelj Rainer M. Rilke,

motiv konje, narediti otografije im bolj podobne slikam, otografije razprenihobrisov, najbolje otografije

8. umetniki, kateri, vrstni; slovenski, kateri, vrstni; strokovna, katera, vrstni; otograski,kateri, vrstni; slikarsko, katero, vrstni; gospodarska, katera, vrstni; Bertholdova, igava,svojilni; zahtevne, kakne, lastnostni; znameniti, kakni, lastnostni

9. osrednja, znameniti, bogata, najzanimiveja, znani

Izraa svoje mnenje.10. Avgust, Berthold, osebnost, otografije, Slovenskem, vojne, Evropi, otograSlovenskemNEFotografija, vojna, Evropa se sklanjajo po 1. . skl., osebnost pa po 2.


35/48

REITVE35

11. nje, samostalniki zaimek, osebni zaimek; njegovi, pridevniki zaimek, svojilni zaimek;svojem, pridevniki zaimek, povratni svojilni zaimek

12. to je, stoletje, tako imenovani, leta13. e, tudi, gotovo, samo

Po smislu, npr. izraamo dodajanje, verjetnost, izvzetje.14. 1 B, 2 D, 3 A, 4 C, 5 F, 6 , 7 E

kacet 'koncentracijsko taborie';tavrh 'na delo, dnino ...';dobrotnik 'kdor izkazuje, delikomu dobro';prelat 'visok cerkveni dostojanstvenik, tudi naslov za zelo zaslunegaduhovnika';podrunica 'enota, organizacijsko loena od glavnega sedea ole'; graben'jarek, grapa'Ljudska ola je pri nas zastarelo poimenovanje za osnovno olo, humanistina gimnazija

je klasina gimnazija, ki ima med predmeti tudi latinino (in grino).Glagol je v 3. osebi mnoine preteklega asa, eprav se nanaa na eno osebo.Ne, je asovno zaznamovana oblika, t. i. onikanje.Da bi z njo izrazil spotovanje do imenovane osebe.

15. V obeh besedilih (biograskem geslu in avtobiografiji) so navedeni podatki iz pisatel-

jevega ivljenja, ki si sledijo v resninem asovnem zaporedju. Besedili se razlikujeta ponatannosti posredovanih podatkov (veja v biograskem geslu) in po izraanju pripo-vedovalevega odnosa do pripovedovanega to je opazno v avtobiograskem besedilu(prvoosebna pripoved).Objektivno je drugo besedilo, ker avtor v njem ne izraa svojega mnenja o predstavlje-nih podatkih oz. jih ne komentira. Avtobiografija pa je subjektivno besedilo, v katerempisatelj/pripovedovalec s prvoosebno pripovedjo podaja svoje doivetje preteklostiustveno prizadeto in v svojem pisateljskem slogu.Po smislu.

16. Petra Novak.

V 1. osebi.Da.Avtorica pripoveduje o svojem ivljenju.Da.V besedilu so predstavljeni podatki in doseki iz avtoriinega ivljenja od njenegarojstva do danes.Glede na sporoevalkin namen so v besedilu pomanjkljivo predstavljeni podatkiin doseki, ki izpriujejo njene pozitivne nagibe za izbiro tudija zgodovine inpedagokega poklica, ki naj bi se mu posvetila po diplomi.Ne.

Navajamo datum rojstva, ne samo letnice.Ne.Ni podatkov o letnici zakljuka osnovne ole, o vrsti in zakljuku srednje ole ter ozakljunem uspehu.Nadarjenost za glasbo in ples.Ti podatki za tudij zgodovine niso pomembni.Predvsem natanneje podatke o preteklem olanju in pomembnih dosekih ter onagnjenjih, povezanih s tudijem zgodovine in pedagokim poklicem.Zunanja zgradba besedila je pomanjkljiva manjkajo avtoriin naslov ter kraj in datumpisanja, napano je dodan nagovor, na koncu je napano dodan zakljuek s pozdravom,

zaporedje imena in priimka v podpisu je napano.Ne.Pod avtoriinem imenom in priimkom manjka njen polni naslov, na desni pa kraj indatum pisanja.


36/48

REITVE 36

Delovni

zve

zek

Nagovor in pozdrav nista potrebna, ker je ta ivljenjepis priloga k drugemu besedilu (kpronji za tipendijo). Podpis je napaen ime mora biti pred priimkom.

17. Npr. Rodila sem se 15. 10. 1993 v Kranju.Do sedmega leta sem ivel pri starih starih.V osnovno olo v Slovenj Gradcu sem la s estimi leti.Osnovno olo sem zaela obiskovati v Selcih.Posamezne razrede osnovne ole sem konal z odlinim ali s prav dobrim uspehom.Zaradi glasbene nadarjenosti sem obiskoval tudi glasbeno olo.Osnovno olo sem uspeno konala.Od 12. do 15. leta sem obiskovala vaje iz baleta.V prvem letniku srednje ole sem zael trenirati judo. e po treh mesecih sem osvojiltretji teavnostni pas.Osvojila sem zlato priznanje iz anglekega jezika.Sodelujem kot novinarka pri olskem koarkarskem drutvu. To dejavnost elim razvijatitudi v prihodnje.Poved ni primerna za uradni ivljenjepis.

Poved ni primerna za uradni ivljenjepis.18. Po smislu.19. Po smislu.20. Po smislu.

Javno obvestilo, vabilo, zahvala, opraviilo

Str. 132140

1. DA

Objavljena so bila na spletu, v asopisu oz. na letaku.Da bi naslovnika seznanila z danim dogodkom.1: OBVESTILO, 2: OBVESTILO, obvea, 3: obvea, 4: obveamoNeposredno.1: sprememba delovnega asa v Univerzitetni knjinici Maribor, 2: motena preskrba zvodo v Sp. Pirniah in Vikrah, 3: zaprtje kriia Resljeva-Komenskega, 4: poslovanjeUbenikega sklada v Srednji upravno-administrativni oli v Ljubljani med poletnimipoitnicami.1: od 21. julija do 21. oktobra 2009, 2: 3. 9. 2009, od 10.00 do predvidoma 15.00, 4: e do3. julija in spet od 20. avgusta

V tretjem.DAUporabniki ne vedo, od kdaj do kdaj bo kriie zaprto.V drugem.od 10.00 do 15.00 ureod 10.00 do 15.00 ali od 10. do 15. ureKlicaj.Ne gre za vzklino/ustveno obarvano poved.

2. Po smislu.3.

ZAPOREDNA T.

OBVESTILAO EM OBVEA?

1. O posebnostih v prometu.

2. O odpovedi koncerta.

3. O smrti obana.


37/48

REITVE37

Radijskim poslualcem./Javnosti.V drugem.Po smislu.Zadnje/osmrtnica.Po smislu, npr. da bi si zainteresirani poslualci zapomnili bistvene podatke.Da.Pri ponovnem branju je napovedovalec odpravil napako iz prvega branja (iz VimarizVimarij).

4. a) Drugo in etrto.V drugem namen ni neposredno izraen, vendar nas PG Kranj obvea, kateresobotne matineje si je mono ogledati in kdaj. V etrtem je namen neposrednoizraen (Obvestilo Komunale Kranj).Ostala besedila so vabila.V prvem (Vabimo k vpisu v tudijske programe) in tretjem (Veseli Begunjani vasvabijo) je namen izraen neposredno, na petem posnetku (Valentinov ples namarjetni gori) pa uporabljena ne beseda obveamo/obvestilo ne vabimo/vabilo,

vendar to besedilo prej razumemo kot vabilo.Po smislu.Po smislu.

b) Fakulteto za organizacijske vede (FOV), Kranju; Preernovo gledalie; Kranju;sobotnih matinej; veleslalomski/smuarski, Zelenici; Valentinov; Center za loenozbiranje odpadkov, je treba ravnati z odpadno tetrapak embalao

5. a, Med javna vabila.Kdo vabi, koga vabi, na kaj vabi ter kdaj in kje to bo.1: Na opazovanje luninega mrka. 2: Na vadbo za hrbtenico. 3: Na slovesno odprtje 1.

etape ceste A.1: 21. ebruarja od 2.30 ure do jutra pred Filozosko akulteto v Mariboru (Koroka 160).2: Ob torkih in etrtkih od 19. do 20. ure, ob sredah pa od 17. do 18. ure na O RihardaJakopia v Ljubljani, Dereva 1 (mala telovadnica, 1. nadstropje). 3: V petek, 18. julija2008, ob 10. uri ob izvozu za Osnovno olo Livade.V prvem in drugem.1: od 2.30 ureod 2.30, od 4.00 do 4.51 ureod 4.00 do 4.51; 2: od 17.18. ureod17. do 18. ureV prvem.Dogodek, na katerega besedilo vabi, je ponazorjen s otografijo popolnega Luninega

mrka eno leto pred tem. Ta otografija popestri vabilo in nazorno prikae, kaj naj bi sevidelo. S tem tudi prej pritegne bralevo pozornost.Ker je Obina Izola na narodnostno meanem obmoju in morajo biti vsa javna besedilanapisana v dveh tamkajnjih uradnih jezikih.

6. Po smislu.7. DA

Obe sta bili objavljeni na spletu.Tvorec: Anton tular, naslovnik: bralci spletne strani.Nekdo drug.Policijska uprava Kranjska Gora.

Da bi bila o hitri pomoi policista gorske reevalne enote in PP Kranjska Gora obveenatudi ira javnost.Tvorec je Toma Humar, namenjeno je javnosti.1: Zahvala, se najlepe zahvaljujem; 2: zahvala, se zahvaljujemPrvi za pomo pri pokodbi med delom v gozdu, drugi za reevanje iz gora.


38/48

REITVE 38

Delovni

zve

zek

8. Podatek o naslovniku in sporoevalcu.9. Po smislu.10. Da bi njihovi tvorci izrazili obalovanje za storjeno napako.

Ustanove in posamezniki.Posameznikom in javnosti.Prvi zato, ker morajo biti tudi bralci asopisa obveeni o manjkajoem podatku, tretjipa zato, ker je to moral storiti, sicer bi bil verjetno obravnavan na sodiu.Da se sporoevalec javno opraviuje za svoje obnaanje dvema konkretnima osebama.Ker sta inpektorja Milanu Novaku verjetno zagrozila, da ga bosta toila.V prvem besedilu: KovcaKovci ali Kovcu.

11. Po smislu.

Pravoreje

Str. 143153

1. Poudarjenost doloene besede spremeni sporoilo povedi.2. Vse nae knjige lahko kupite po lanski ceni. padajoa; Potrebujete e kaj? rastoa;

Ej, poakaj vendar! vzklina; Kam boste li na dopust? padajoa; Izbirate lahko medsedmimi barvnimi odtenki. padajoa; Obkroite rko pred pravilnim odgovorom. padajoa

3. Po smislu.Po smislu.v osnovni oli / smo vsako leto li na ekskurzijo / zato mi domaije slovenskihknjievnikov / niso neznane // ko pa sem letos slial / da si bomo drugoolci ogledaliVrbo / nisem bil navduen // spraeval sem se,/ kaj naj bi bilo tam tako zanimivega/

da bi se e enkrat splaalo obiskati Preernovo rojstno hio // precej ravnoduen sembil / ko smo se lepega oktobrskega dne / odpeljali na Gorenjsko // dobro / pouka resnismo imeli kot drugi dijaki / ki so ostali v oli / eprav bi raje el kam drugam / recimona morje // vendar pa ni bilo tako slabo / kot sem priakoval // proesorica nam je oPreernu govorila prav zanimivo / soolci pa so pripravili dober recital //V osnovni oli smo vsako leto li na ekskurzijo, zato mi domaije slovenskih knjievnikovniso neznane. Ko pa sem letos slial, da si bomo drugoolci ogledali Vrbo, nisem bilnavduen. Spraeval sem se, kaj naj bi bilo tam tako zanimivega, da bi se e enkratsplaalo obiskati Preernovo rojstno hio. Precej ravnoduen sem bil, ko smo se lepegaoktobrskega dne odpeljali na Gorenjsko. Dobro, pouka res nismo imeli kot drugi dijaki,

ki so ostali v oli, eprav bi raje el kam drugam, recimo na morje. Vendar pa ni bilo takoslabo, kot sem priakoval. Proesorica nam je o Preernu govorila prav zanimivo, soolcipa so pripravili dober recital.

4. Po smislu.5. NE

Naslednje (podrtane) dele povedi sem izgovoril z nijim registrom, ker so manjpomembni: to smo vedeli e dolgo, na primer zborovsko petje, ki sicer niso zanimive zanajiri krog

6. Po smislu.7. ozki e iroki e, iroki o ozki o, iroki e ozki e, iroki o ozki o


39/48

REITVE39

8.

S RKO E JE ZAPISAN

OZKI E IROKI E POLGLASNIK

cena polet lovec

tea me de

ime sestrapest cement

9.

S RKO O JE ZAPISAN SAMOGLASNIK

OZKI O IROKI O

mo prehod

testo otroci

koa uvoz

ola boi

10. ozek, sinek, prt, kotel, okenski, kupec, deska, rdeica11. Po smislu, npr. Celo poletje je bilo bolj kislo vreme. Celo Janez je priel na obletnico

mature. Rad bi sedel na dveh stolih. Janez je sedel v zadnjo klop. li smo na vodeniogled razstave o impresionistih. Ti sadei so pa zelo vodeni no, pa saj ni udno pritakem vremenu.

12. obrobje, domovina, tematika, polje, srebro, naravnanost, hrepenenje, preskok,izhlapevanje, pregledovati, primerno, obupavati, koija, znamenit,pozornostobrobje, polje, srebro, pozornost

13. pismo, hitrost, skica, srce, kova, razlog, miica, izpad, knjiga, pero

BESEDE Z NAGLASOM

NA PRVEM SAMOGLASNIKU NA ZADNJEM SAMOGLASNIKU

pismo hitrost

skica srce

razlog kova

miica izpad

knjiga pero

14. jerebica, golobrad, nepismen, prejemnik, prababica, literarnozgodovinski, rnogled,

prijateljstvo, rancosko-nemki, polfinale, avtodom, pripovedovanje, pravosodje,protikandidat, naramnica, brezsren

BESEDE

Z ENIM NAGLASOM Z DVEMA NAGLASOMA

jerebica nepismen

golobrad prababica

prejemnik literarnozgodovinski

rnogled rancosko-nemki

prijateljstvo polfinale

pripovedovanje avtodompravosodje protikandidat


40/48

REITVE 40

Delovni

zve

zek

15. Zvonik vizgovorimo pred samoglasnikom (npr. veter) drugae kot pred soglasnikom nazaetku ali sredi besede (npr. vsebina, divjak) oz. kot na koncu besede (npr.zanimiv).

16. Od njenega glasovnega okolja.

BESEDE, V KATERIH BEREMO RKO L

KOT L NE KOT L

lipa polnabliina opoldne

svetloba povedal

gledalka

17. jadralec jadralev jadralka jadralstvo; prevajalec prevajalev prevajalka prevajalstvo; poroevalec poroevalev poroevalka poroevalstvoDrugae.

18. Skupaj z naslednjo besedo.19. p, t, k, s, ; b, d, g, z, ; p, t, k, s,

20. Zaradi razlinega izgovora konnega glasu (nezvonika): zvenee nezvonike na koncubesede zamenjamo z nezveneimi parnimi nezvoniki.21. Kot l.

NEKer jih najdemo tudi v drugih jezikih.Kot l.

22. a23. Noge nog; deset deseti

Izgovor v prvi dvojici: iroki o ozki o. Izgovor v drugi dvojici: ozki e iroki e.24. moi, o moi ; pesti, pesti

mo, moi, moi, mo, o moi, z mojo; pest, pesti, pesti, pest, v pesti, s pestjoNENpr. mo, moi, moi, mo, o moi, z mojoNENpr. V sklanjani besedi mo so naglaeni: ozki o, i, iroki o, ozki o, iroki o in ozki o.V 2. ensko.

25. kozla, eka, potnika, greha; pritoka, obeda, pohoda, uspehakozel, kozla, ek, eka, potnik, potnika, greh, greha; pritok, pritoka, obed, obeda, pohod,pohoda, uspeh, uspehaV imenovalniku in rodilniku besed iz levega stolpca je naglaen isti samoglasnik. Vimenovalniku besed iz desnega stolpca je naglaen iroki o oz. e, v rodilniku pa ozki ooz. e.

26. rekel rekla, tekel tekla, pekel pekla, nesel neslaNe.V opisnem deleniku mokega spola je naglaen ozki e, v opisnem deleniku enskegaspola pa iroki e.

27. vozi vozi; dovolim DovoliV levih povedih sedanjik, v desnih velelnik.Ne; v sedanjiku je naglaen ozki o, v velelniku pa iroki o.

28. Tega sadja ne jej pogosto. Odlomi vejico. Nosi jabolka v klet. Odkleni.jem jej, odlomi odlomi, nosi nosi, odklene odkleni

Ne; v sedanjiku je naglaen ozki e oz. o, v velelniku pa iroki e oz. o.29. nit niti, mi mii, stric strica, hrib hriba; stvar stvari, gos gosi, mo moa, tat

tatuBesede v levem stolpcu imajo naglas na istem mestu v obeh sklonih, pri besedah izdesnega stolpca pa se naglasno mesto spreminja.


41/48

REITVE41

30. potok potoka, jelen jelena, med medu, vreme vremena, lu lui, tele teletaNaglasno mesto se je v rodilniku spremenilo.

31. medved medveda, lovek loveka, trebuh trebuha, razred razreda, breme bremenaNaglasno mesto se je v rodilniku spremenilo.

32. Sporoite, kaj boste sklenili. To majico vzemite s seboj. Tecite, kolikor morete.Verjemi Verjemite, Sporoi Sporoite, vzemi vzemite, Teci TeciteNaglasno mesto se je mnoini spremenilo.

33. Nedolonik, preteklik (opisni delenik) za moki spol ednine in preteklik (opisnidelenik) za enski spol ednine.govoriti, je govoril, je govorila; narediti, je naredil, je naredila; naroiti, je naroil, jenaroilaNaglasno mesto je v nedoloniku in pretekliku (opisnem deleniku) za enski spolednine enako, v pretekliku (opisnem deleniku) za moki spol ednine pa ne.Po smislu.

34. Po smislu, npr. Grdo se je obnaal. Sladko se je nasmehnila. Temno se mu je storilo pred

omi. Mono se je prehladila. Hladno postaja jesen je tu.Kakno?Pridevnike besede, (lastnostni) pridevniki.Kako?NETo so nainovni prislovi.tesno Tesno, grdo Grdo, Sladko Sladko, Temno Temno, Mono Mono, Hla

dno Hladnopridevniki, prislovi, izgovarjajo, Prislovi, pridevniki

35. katera, katera, katere, kateri, kateri; kakna, kakna, kakna; katera, za katero, katera

vrstni, tretjega, lastnostniVelika, Velika, Velike, Veliki, Veliki; velika, velika, velika; velika, veliko, velikaNaglasno mesto ni enako.

36. Madarska, Kanada, Varava, Ale, antika, zemljevid, Norveka, Portugalska, Bohinj, Alojz,arbiter, asalt, filharmonija, delavec, pravoreje, slubeni, aboten, koliko, absolutno,ednina, alkohol, inozemstvo, televizija, zemljepis, naslovnik, gradbeni, toliko, Ukrajina

37. Nezloni.Ob predlogu ni samoglasnika.Po smislu.

38. a) Kateri samoglasnik v besedi je naglaen.

Kateri samoglasnik v besedi je naglaen in kaj je posebnega v izgovoru te besede.V oglatem oklepaju.

b) Na dva naina.Ker sta navedena oba naina, vmes pa je veznik in.

c) Izgovor teh besed je zelo drugaen od njihovega zapisa.Ker jih izgovarjamo po domae.

39. Po smislu.

Pisanje z veliko zaetnico

Str. 155163

1. Ne, pravilno je napisana le podrtana beseda v tretji povedi.Tina se je hudo razburila in mi rekla: "Zakaj ne pospravi svojih stvari?" Prvo besedodobesednega navedka, ki stoji za spremnim stavkom, piemo z veliko zaetnico.


42/48

REITVE 42

Delovni

zve

zek

"Zakaj mi ne odgovori?" jo je vpraala. Prvo besedo spremnega stavka, ki stoji zadobesednim navedkom, piemo z malo zaetnico.V povedi Ali je kdo doma?obkroite prislov. Zaetek povedi v okviru druge povedipiemo z veliko zaetnico.

2.

LASTNA IMENA BITIJ ZEMLJEPISNA LASTNAIMENA STVARNA LASTNA IMENA

Zemljan Slovenija Gimnazija Joeta Plenika

Preihov Voranc Volji Potok Enciklopedija Slovenije

Azijec Goriko Univerza v Mariboru

Karel Veliki Preernov trg Kralj na Betajnovi

3. Blejec/Blejka; Brezjan/Brezjanka (Brezje pri Novem mestu in Brezje pri Radovljici),Brezovan/Brezovanka (Brezje v Slovenskih goricah), Brean/Breanka (Brezjepri Mozirju), Brezovljan/Brezovljanka (Brezje pri Slovenski Bistrici); tajerec/tajerka;Koroec/Koroica; Norvean/Norveanka; Konjian/Konjianka; kofeloan/kofeloanka; Evropejec/EvropejkaZ veliko.Ker so imena prebivalcev krajev, pokrajin, drav, celin ipd. lastna imena.

4. Neslovenec, Neevropejec, NezemljanVeliko.Kadar ime za prebivalca dobi predpono ne-, se velika zaetnica prenese nanjo.

5. Carigradu, Justinijan, Rimskemu cesarstvu, Vzhoda, Teodora, Carigradu, Rima, Rimljanov,Corpus juris civilis Justiniani, Teodorikovi, Justinijan, Italije, Gote, Goti, Vzhodnih Gotov,Raveni

6.

NASELBINSKA IMENA NENASELBINSKA IMENA

Nova vas pri Ptuju

Spodnje Laze

mihel nad Mozirjem

Preserje pri Lukovici

Slovenska Bistrica

Ponova vas

Ivanje selo

Ika Loka

Murska Sobota

rna gora

marjetna gora

Kanarski otoki

Viktorijina puava

Bloka planota

Trnovski gozd

Ulica bratov Uakar

Sueki prekop

rno morje

7. Po smislu.8. Slovenj Gradcu, marka, Mala, Zgornja, Trebuka, Lepa, Nadhomec, Podhomec,

Mislinjske, markega, Mislinji, TomakiPo smislu.

9. Maks Fabiani, Ljubljana, Mikloievo, eleznike, ranikanske, Mnoge, Josip Vanca,hotel, hranilnico, Maks Fabiani, Mladiko, Hribarjevo, Krisperjevo, Bambergovo, Nartno,Ljubljano, ZmajskiPo smislu.

10. Nedeljski dnevnik Modna Jana, Zaloba Obzorja Mladinska knjiga, Gorenjski slavek

Martin Kaur, Zlatarna Celje Slovenska filharmonijaDrugo besedo v vebesednem stvarnem lastnem imenu piemo z malo zaetnico razen e ni e sama lastno ime.


43/48

REITVE43

11. Eneidi, Trojanci, Anhiza, Venere, Troja, Enej, Askanija, Sicilije, Kartagine, Dido, Dido,Jupiter, Enej, Dido, Italijo, Dido, Enej, Italijo, Sibila, Didonino, Anhiza, Rimu, Tibere,Palatinski, Venera, Vulkan, Etruani, Latinci, Trojanci, Latinci, Rima, LaviniumPo smislu.

12. Pripadnike, Muslimani, Alahu, Vztrajajo, Koran, Mohamedu, Gabrijela, Po, Mohamedovi,Najve

13. Umetnine iz Prekmurja od romantike do modernizma naslov razstave, stvarno lastnoime; Galeriji Murska Sobota uradno ime ustanove/galerije; ministrica za kulturo obno ime; sobokega pokrajinskega muzeja neuradno poimenovanje; sobokigaleriji neuradno poimenovanje; Pokrajinskem muzeju Murska Sobota uradno imeustanove/muzeja; sobokem gradu neuradno poimenovanje

14. Slovenskem, Kristusovega, Dolenjska, Notranjska, Gorika, Kristusovega; Silvester,Slovenci, Slovenskem; Slovence, Kristusovega

15. endemiti, hladnikija, kranjski, zoisova, loveka, Salmo, belo, Ciconia16. Cankarjevo priznanje, kresnik, zlata ptica, Preernova nagrada, olimpijska zlata medalja,

zlata lisica, Maistrovo priznanje, viktor, zlati znak svobode, Bloudkova plaketa

17. a) Kamniani, vaani, kamnianom; b) proesorica, generalu, Maistrovih, koroki; c)Dadbog, Svarun, Morana, rusalke, rojenice, alik ene; ) Evropejci, kristjani, katolianov,protestanti, pravoslavni, anglikanci; d) ilirci, romantika, beliarji

18. Po smislu.19. lahtna; izobraevalnem, nemine; svetovni, oktobrska; Cankarjeva; oskarjev;

ljubljanski; Miklav, Boiek, dedek/Dedek Mraz; Renault; Pleterjah, kartuzijanov;Vam/vam, novo; dr.; otvoritveno; skupina, zdruenih, narodov; zlato, Vegovo;kraljevi; Nobelovo; slovenskem, Preernovemu, Preernovega, sonetnih, renesannih,romantikov

20. Simonin, Mojin, Lein/Lejin, Hribernikov, Tavarjev, Soviev, Karmenin, Ingin, Lilijin,

Maryjin, Mirjamin, Ingridin; Janezov, Andrejev, Matevev, Franjev, Franev, Lukov,Markov, Ipavev, Lipuev, Pengovov, Strniev, Jenkov, Trdinov, Babiev, Bushev,Bartschev, Zolajev, Nestroyev, Shakespearov/Shakespearjev, Disneyjev

21. a) Francjoeova vladavina, Anamarijina torba, da Vincijevi izumi; b) ubenik JanezaStrnada, Poezije doktorja Preerna, koncert Boba Dylana; c) knjiga Silve Trdina,predavanje pro. Alenke elih

22. novomeki, slovenjgraki/slovenjegraki, pariki, innsbruki, mehiki, arktini,murskosoboki, blejski, istrski, vinjegorski, luksemburki, bruseljski, perujski, maroki,

junoariki, severnokorejski23. Petrovo Brdo, Cesta treh cesarjev, dolenjski vlak, koprski mestni svet, italijanski sir,

stiki samostan, Bohinjsko jezero, Postojnska jama, rancoska moda, angleki nogomet,kranjska klobasa

Pravopisne zanke in neznanke

Str. 163169

1. vrabci, gladka, zrezki, glasba, enaba, odtenka, odstopanje, teko, vsakdanje,preizkuene, predpasnik, podplutba

2. okenski, kilometrski, tovarn, petlitrsko, decembrskih, ministrskega

3. filmski sklad, anrska literatura, jedrska elektrarna, oktobrska revolucija, helikopterskipolet, pisemska ovojnica, nesmiseln boj4. ivljenje, zvonjenje, brnjenje, cepljenje, trebljenje, sojenje


44/48

REITVE 44

Delovni

zve

zek

5. knjinica, pripetljaj, pomanjkljivost, pljunica, nadaljnji, obvladljiv, milijon, priljubljen,zemeljski, podeelski, zaljubljenec, zalepljen, lanski, ljubitelj

6. vstati, ugasni, uzakonili, vloila, ugriznil, upadati, vpadaj, vlee, vlijte, ulilo, vdrla, udrla7. nato, na to, zato, za to, potem, po tem, Na poti, napoti, Po noi, ponoi, Pozimi, po zimi8. vsakdan, Vsenaokrog, nepridipravi, seveda, petintrideset9. Noem nove igrae! Tega tudi jaz ne vem! Nimam treh vstopnic. Ali ne zna plavati?

Nisem laen. Ne bo danes pomil posode? Ne bi zaprli vrat?Noem, nimam innisem.

10. ne vem, ne sme, ne bo, ne biNikalni lenek nepiemo skupaj z naslednjo besedo samo v primerih, navedenih v 9.nalogi.

11. petintirideseti, stoprvi, dvatisodevetinosemdeseti, petstotretji, etrti12. petmilijonsko, milijonkrat, osemtisoak, 17-letni/sedemnajstletni, 25-letnica,

-litrski/trietrtlitrski, stotisokrat, dvoinpolsobno/2 in -sobno13. poljudnoznanstvena, avtocesta, lahko tudi temno modra, slovensko-nemki,

junoamerika, lahko tudi sivomodra/sivo modra (e gre za odtenek ene barve),

predpranik, rjavolasec, lahko tudi modro vijolino, prapti, indoevropski,nadstrankarski, ivosrebrn, kinodvorana

14. literarnozgodovinski, kulturno-umetniki, cestnoprometni, slovensko-hrvaki,junoslovanskiPo smislu, npr. Literarnozgodovinsko znanje je pomembno za razumevanje knjievnosti.Za varno vonjo moramo upotevati cestnoprometne predpise.

15. mislim, da; in; poznal, zato; kot; sreali, ker; in ker; in; ko je zazvonilo, smo; preden sedev avto, poglej, ali; in; niti oe niti mati; treniral, zato; udno, da; posluali, saj; ne vem, kaj;DZS, je; bolela, dokler

16. proesor/-ica, gospa, tevilka, oziroma, sveti, glej, primerjaj/primarij, ulica

17. idr., ipd., itd., itn., tj., npr., t. l., d. d., s. p., dr. med., pr. n. t., po Kr., p. p., dipl. in., l.r., it.-slov.18. M, SAZU, STA, SSKJ, NUK; C, H

2O, V, $, H

2SO

4

19. Centralna tehnika knjinica, Mestno gledalie ljubljansko, Rdei kri,elektrokardiogram

20. 71 m, 25,4 + 38,7, 5 m/s, 18 C, 90 %21. Sestanek bo v sredo, 30. 3. t. l., ob 6.30/ob 6. uri 30 minut.22. c, d23. est milijonov; od 7. do 9. ure; 500-letnici; 90 %; od 11 do 14 let24. seveda; ve, kajne; nikar; Da, strinjamo; res; Seveda, saj; zadovoljen, res25. konec koncev je; bodo najbr; ima res; je baje

26. Hej, me sliite? O, poglej ga! Ti pa takole kriem kraem po deeli? Mislil je, da bo naredilhokus pokus in bodo vsi problemi reeni. Piko, prostor! Lej lej, koga vidim! S svojim hmhm me je e prav ivciral. Dobro jutro, sinko! On pa na to ni rekel ne bev ne mev. Sultan,hop! Jee, kako sem se ustraila! Iz delavnice se je ves dan slial tok tok tok.

27. Mnchen, Petrarka, bonton28. higienski, dierenciacija, materialna, ideja29. Pri pouku umetnostne zgodovine smo dijaki prvega letnika novomekegimna-zije

obiskali Narodno galerijo v Ljubljani. Ogledali smo si slike,risbe in plastike pomembnihslovenskih umetnikov. Ve mi je bila velika podoba druine iz 19.stoletja,vendar sempozabil naslov slike in ime slikarja. To niti ni tako pomembno. Ne vempa,ali tako mislitudi moja uiteljica. Toliko vsega je bilo, da sem e med vonjo po avtocestiob glasbi

iz radia razmiljalo vsem,kar sem videl. Zaressem se navduil za slikarstvo. Veselim see prihodnjega olskega leta, ko bomo pred boiem obiskali galerijo v Firencah. To pazato,ker sem veliko slial o Michelangelovih umetninah,iz knjig pa poznam tudi MonoLizo Leonarda da Vincija. Ta pa alni razstavljena v Firencah,temve v Parizu.

30. Po smislu.


45/48

REITVE45

Kaj znam na koncu 2. letnika?

Str. 171178

1. dolini, tirih; Dolomitov, razgleda, vzponih, temo, Porezen, vzpon na Porezen2. a, c

3. Seznaniti bralca z osnovnimi podatki o Poreznu.4. Drugo.

Pozimi/januarsko soboto (pred 21. januarjem 2009).nasSamostalnika beseda, samostalniki zaimek, osebni zaimek.DAKolikokrat bo e treba nanj ; nas je e tretji sprejel z meglo

5. kofe Loke, eleznikom, Dava, Pavlinove, markacije poti E 7, kaipotuDAV megli na vrhu

6. Pripovedovalno.Prikazan je enkratni pretekli dogodek; prevladujejo glagoli v pretekliku.

7. NEPo smislu, npr. avtorica je najprej (v naslovju in uvodu) napisala, da so prili na vrh gore,nato pa je predstavila vzpon od izhodia do vrha in vrnitev v dolino.

8. Po smislu, npr. o tem, da je vreme na Poreznu zelo nepredvidljivo.DA

9. a) se kot dolg hrbet vlee; je muhast; se ne bo kujal, nas je sprejelb) oblaki so sedli na Porezen

pot se uvije v gozd

spomenik oznanja vrhveter se je zael plaziti za nae vratove in nas je edalje bolj zavijal v kape in kapucemegle se ni bati

10. Za reportao.11. Strokovne besede/termini.

Latinsko ime rastline.V botaniko.DATako piemo latinska imena rastlin.

12. Po smislu, npr. a) (1630 m), b) (v jasnem vremenu pa naj bi segel celo do italijanskih

Dolomitov)13.

Dolomiti

Porezen

Cerkljansko hribovje

Davki slapovi

kofeloko hribovje

Furlanska niina

Kamniko-Savinjske Alpe

nenaselbinska, enobesedna, malo, lastno, Kamniko-Savinjske, vezaj14. Raba velike zaetnice je pravilna; gre za lastno ime bitja (ime in priimek) ter stvarno

lastno ime (ime drutva; Cerkno je e samo po sebi lastno ime)

Documents

Na Pragu BesedilaAS