MUZEJ IN SODOBNA MUZEOLOGIJA

Mateja Kos

MUZEOLOGIJA

Muzeologija je veda o muzejih, njihovi vlogi v družbi in dejavnostih, s

katerimi se ukvarjajo.

Obsega široko področje od zgodovine in teorije muzejev in muzejstva do

zbiranja, hranjenja in komuniciranja dediščine.

Kaj je muzej?

Kakšna je njegova družbena vloga?

Kaj je smisel zbirke / zbiranja?

Vir: WikiCommons)

Definicija ICOM

Muzej je za javnost odprta, nepridobitna, stalna

ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki zaradi

preučevanja, vzgoje in razvedrila pridobiva materialne dokaze

o ljudeh in njihovem okolju, jih hrani, raziskuje, o njih posreduje

informacije in jih razstavlja.

Definicija ZVKD-1 Muzej je stalna organizacija v službi družbe in njenega

razvoja, ki je odprta za javnost in ki zbira, ohranja, dokumentira, preučuje, interpretira, upravlja in

razstavlja dediščino ter posreduje podatke o njej z namenom razvijati zavest o dediščini, širiti vedenje o

njenih vrednotah in omogočati uživanje v njej.

poslanstvo strateški načrt

zbiralna politika

2. Poslanstvo muzeja:

Poslanstvo je temeljni dokument vsakega muzeja. Gre za zapisano

kratko izjavo, ki utemeljuje smisel, bistvo dejavnosti in obstoja

podjetja ali ustanove, tudi muzeja.

Muzejski predmet je srce muzeja (Susan Pearce)

Ime/funkcija

datacija

izdelovalec / avtor

material

original / ponaredek

Muzej in muzejska zbirka

Pojem zbirka definira ZVKD-1: »zbirka« je skupina

premičnin s sorodnimi vrednotami dediščine, ki jo lahko

povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst.«

Vir: WikiCommons

Zbiranje je ustvarjanje identitete, ki je lahko osebna ali identiteta skupnosti

Bistvenega pomena sta notranja informacija in duhovna vrednost, ki ju predmeti vsebujejo ter družbeni,

ekonomski in politični konteksti, ki določajo njihovo vrednost v preteklosti, pa tudi v današnjem času.

Vir: WikiCommons

P R A V I L N I K

o vodenju inventarne knjige

premične kulturne dediščine

Inventarno knjigo sme voditi le

pristojna oseba, zadolžena za

zbirko.

V muzejih je za zbirke zadolžen

kustos. Pridobivanje predmetov

poteka v skladu z zbiralno politiko..

Zbiralna politika Britanskega muzeja:

Britanski muzej je univerzalni muzej z enciklopedično zbirko gradiva z vsega

sveta in iz vseh obdobij človeške kulture in zgodovine. Muzej vzdržuje in

izboljšuje svoje zbirke zaradi sedanjega in prihodnjega občinstva.

Muzej pridobiva gradivo zaradi:

- vzdrževanja in izboljševanja kulturnih in zgodovinskih pričevanj o človeških

kulturah in civilizacijah, ki vključujejo tudi nova, nedavno odkrita, neraziskana ali

slabo raziskana polja zgodovine človeštva in izkušenj:

- vzpostavljanja zanimanja javnosti za preteklost in sedanjost ter zaradi

ilustriranja, kako materialna kultura odseva v sedanjosti

- pridobivanja novega občinstva in novih načinov informiranja, zabave in

inspiriranja obstoječega občinstva

- promoviranja boljših odnosov med ljudmi različnih kultur, narodnosti, ras in

prepričanj.

Zbiralna politika Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Zbiralna politika muzeja kot nacionalne zakladnice biotske raznovrstnosti in

geološke dediščine Republike Slovenije muzej zavezuje k načrtnem zbiranju

kulturne dediščine naravnega izvora predvsem na ozemlju Slovenije. Poleg

kulturne dediščine naravnega izvora z ozemlja Slovenije, zbira muzej tudi

gradivo, ki je s slovenskim ozemljem ali s premično dediščino Prirodoslovnega

muzeja Slovenije zaradi strokovnih, znanstvenih, kulturnih ali zgodovinskih

razlogov izjemno pomembno.

Muzej in javna služba

Javna služba na področju varstva premične kulturne dediščine obsega

naslednje naloge: identificiranje, dokumentiranje, vrednotenje,

interpretiranje in raziskovanje dediščine, ohranitev dediščine ter

preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, upravljanje dediščine, omogočanje

dostopa do dediščine ali do informacij o njej, njeno predstavljanje javnosti

in razvijanje zavesti o njej. Še podrobneje so naloge v zvezi z opravljanjem

javne službe definirane v 3. in 4. alineji 91. člena ZVKD-1 za državne

muzeje in v 1. alineji 93. člena ZVKD-1 za pooblaščene muzeje.

Družbena vloga sodobnih muzejev

- odpiranje muzeja za potrebe okolja in javnosti

- promoviranje temeljnih človeških vrednot in etičnih načel

- iskanje drugačnih, nekonvencionalnih pristopov

- sodelovanje med sorodnimi ustanovami (knjižnicami, arhivi, ZVKD idr.)

- povezovanje z lokalnimi skupnostmi

Muzeji med tradicijo in sodobnostjo

Tradicionalni muzej in njegova vloga

Zbirke so urejene po materialih, tipološko in kronološko

Kabinet čudes Vir: WikiCommons

Britanski muzej

Deželni muzej za Kranjsko

SODOBNI MUZEJ

Predpostavke sodobnega muzeja: - Dostopnost

- Inkluzivnost

- Interpretacija

TRADICIONALNI MUZEJ SODOBNI MUZEJ

ENOSMERNA KOMUNIKACIJA DVOSMERNA KOMUNIKACIJA

USMERJENOST NAVZNOTER (ZBIRKA) USMERJENOST NAVZVEN (JAVNOST)

STATIČNOST DINAMIČNOST

SPECIALIZACIJA INTERDISCIPLINARNOST

ETNOCENTRIČNOST VEČKULTURNOST

AVTORITATIVNOST DEMOKRATIČNOST

FORMALNOST NEFORMALNOST

KONČNOST ODPRTOST

USMERJENOST V PRETEKLOST USMERJENOST V SEDANJOST IN PRIHODNOST

NEKONFLIKTNOST KONFLIKTNOST

NESODELOVANJE SODELOVANJE

Kaja Antlej po Gail Anderson in Tomislavu Šoli

EKOMUZEJ - zelo tesna povezava z lokalnim prebivalstvom - v avtentičnem okolju - kot način življenja

Gemäldegalerie, Dresden

Virtualni muzej

Vir: WikiCommons

Individualni muzej (Muzej nedolžnosti v Istanbulu)

Vir: The Museum of innocence

A MODEST MANIFESTO FOR MUSEUMS I love museums and I am not alone in finding that they make me happier with each passing day. I take museums very seriously, and that sometimes leads me to angry, forceful thoughts. But I do not have it in me to speak about museums with anger. In my childhood there were very few museums in Istanbul. Most of these were historical monuments or, quite rare outside the Western world, they were places with an air of a government office about them. Later, the small museums in the backstreets of European cities led me to realize that museums—just like novels—can also speak for individuals. That is not to understate the importance of the Louvre, the Metropolitan Museum of Art, the Topkapı Palace, the British Museum, the Prado, the Vatican Museums—all veritable treasures of humankind. But I am against these precious monumental institutions being used as blueprints for future museums. Museums should explore and uncover the universe and humanity of the new and modern man emerging from increasingly wealthy non-Western nations. The aim of big, state-sponsored museums, on the other hand, is to represent the state. This is neither a good nor an innocent objective. 1. Large national museums such as the Louvre and the Hermitage took shape and turned into essential tourist destinations alongside the opening of royal and imperial palaces to the public. These institutions, now national symbols, present the story of the nation—history, in a word—as being far more important than the stories of individuals. This is unfortunate because the stories of individuals are much better suited to displaying the depths of our humanity. 2. We can see that the transitions from palaces to national museums and from epics to novels are parallel processes. Epics are like palaces and speak of the heroic exploits of the old kings who lived in them. National museums, then, should be like novels; but they are not. 3. We don’t need more museums that try to construct the historical narratives of a society, community, team, nation, state, tribe, company, or species. We all know that the ordinary, everyday stories of individuals are richer, more humane, and much more joyful. 4. Demonstrating the wealth of Chinese, Indian, Mexican, Iranian, or Turkish history and culture is not an issue—it must be done, of course, but it is not difficult to do. The real challenge is to use museums to tell, with the same brilliance, depth, and power, the stories of the individual human beings living in these countries. 5. The measure of a museum’s success should not be its ability to represent a state, a nation or company, or a particular history. It should be its capacity to reveal the humanity of individuals. 6. It is imperative that museums become smaller, more individualistic, and cheaper. This is the only way that they will ever tell stories on a human scale. Big museums with their wide doors call upon us to forget our humanity and embrace the state and its human masses. This is why millions outside the Western world are afraid of going to museums. 7. The aim of present and future museums must not be to represent the state, but to re-create the world of single human beings—the same human beings who have labored under ruthless oppression for hundreds of years. 8. The resources that are channeled into monumental, symbolic museums should be diverted to smaller museums that tell the stories of individuals. These resources should also be used to encourage and support people in turning their own small homes and stories into “exhibition” spaces. 9. If objects are not uprooted from their environs and their streets, but are situated with care and ingenuity in their natural homes, they will already portray their own stories. 10. Monumental buildings that dominate neighborhoods and entire cities do not bring out our humanity; on the contrary, they quash it. Instead, we need modest museums that honor the neighborhoods and streets and the homes and shops nearby, and turn them into elements of their exhibitions. 11. The future of museums is inside our own homes. The picture is, in fact, very simple; WE HAD WE NEED EPICS NOVELS REPRESENTATION EXPRESSION MONUMENTS HOMES HISTORIES STORIES NATIONS PERSONS GROUPS AND TEAMS INDIVIDUALS LARGE AND EXPENSIVE SMALL AND CHEAP Orhan Pamuk

Predpostavke sodobnega muzeja: - Dostopnost

- Inkluzivnost

- Participacija

Inkluzivnost

Participativnost

Razstave so ena izmed vrst muzejske komunikacije, praviloma najpomembnejše in najbolj značilne za muzej (Verena Perko).

Pomembno orodje: interpretacija • Vzbuditi zanimanje za vrednote, ki so zakodirane v predmetih

dediščine in očem skrite. • Poenostavljeno bi lahko rekli, da je naloga interpretacije

prevesti zahtevne znanstvene informacije v laikom razumljiv jezik.

NAJPOMEMBNEJŠA VPRAŠANJA pri pripravi razstave so:

• KOMU je razstava NAMENJENA? • KAJ ŽELIMO SPOROČITI?

• KAKO BOMO TO SPOROČILI?

Komu je razstava namenjena?

IDEJA – ZGODBA - SPOROČILO

Razmislek o razstavi je treba povezati tudi z naslednjimi vidiki: - finančnim načrtom; - terminskim načrtom; - tehničnimi potrebami; - promocijskim konceptom; - pedagoškim in komunikacijskim načrtom

KSEVT, Vitanje

Vir: Ksevt

Obvezna skrbnost: preverjanje izvora!

IKE, 2/2.2, 2.3; ZVKD-1, 89. člen

(preverjanje izvora premične dediščine)

Muzej, vpisan v razvid, mora pri pridobivanju premične dediščine

preveriti njen izvor. Vsak sum o nezakonitem izvoru mora muzej

sporočiti inšpektorici oziroma inšpektorju, pristojnemu za dediščino

Vrednost predmeta:

1. tržna cena ob nakupu, prodaji ali dražbi

2. trend na tržišču

3. vrednost, ki jo predmet doda muzejskim zbirkam oz. jo muzej

izgubi, če je predmet odtujen

Vrednotenje

Določitev vrednosti predmetov premične kulturne dediščine

- predpostavke:

a) predmet je pomemben s stališča slovenske KD in zato nezamenljiv

b) predmet ima druge pomembne karakteristike (pomemben avtor ali

izvor, redkost, del celote, dokumentarna ali interpretativna

vrednost)

c) predmet je pomemben za zbirke muzeja

d) predmet je v zbirkah muzeja le po naključju, njegova vrednost je

minimalna ali je celo

e) brez vrednosti

© Narodna galerija

IKE 2.12; 2.13; ZVKD-1 23. člen:

zakonska in druga pooblastila za

izločanje in odpis; izločitev iz muzejske

zbirke; izbris iz inventarne knjige

Narodni muzej Slovenije

2018