33. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti FOKUS 2020

19. - 21. marec 2014, Portorož, Slovenija

Možnosti implementacije integralnih trajnostnih načel pri organizaciji praktičnega izobraževanja na višji strokovni

šoli

Possible Implementation of Integral Sustainable Principles on High Vocational College Student's Internship

Organization Liliana Vižintin

Biotehniški center Naklo, Slovenija lili.vizintin@gmail.com

Milena Jerala Biotehniški center Naklo, Slovenija

milena.jerala@bc-naklo.si

Povzetek Praktično izobraževanje (PRI) je pomemben del višješolskega študija, ki temelji na povezovanju izobraževalnih ustanov z gospodarstvom. V članku smo opisali organizacijo in izvajanje praktičnega izobraževanja na višji strokovni šoli, projektno delo in prakso v tujini. Predstavili smo primere uspešnega sodelovanja z gospodarstvom, ki je omogočalo obojestranski prenos znanja ter izkušenj med Višjo strokovno šolo Biotehniškega centra Naklo in lokalnimi podjetji. Utemeljili smo pomen različnih oblik praktičnega izobraževanja pri razvijanju kompetenc študentov. Poudarili smo nekatere inovativne pristope organizacije PRI, ki podpirajo načela integralnega trajnostnega razvoja družbe in gospodarstva. Lahko zaključimo, da z vključevanjem vseh teh dejavnikov veliko doprinesemo h kvalitetnemu izvajanju praktičnega izobraževanja ter s tem k večji zaposljivosti študentov.

Ključne besede: praktično izobraževanje študentov, integralni trajnostni razvoj

Abstract Student’s internship plays a vital role in high vocational education, connecting educational institutes and entrepreneurs. This article described the organization and performance of student’s internship, project work and international internship. Indeed, relevant cases of successful collaboration and mutual transfer of know-how between Higher Vocational College of Biotechnical Centre Naklo and local enterprises were presented. We argue the importance of different aspects of student’s internship for development of student’s skills. Some innovative organization approaches that support integral sustainable development of economy and society were emphasized. We noticed that the integration of all these aspects positively influenced the quality of internship program and improved student’s employability.

737

Keywords: student’s internship, integral sustainable development

1 Uvod v praktično izobraževanje in integralne pristope Višja strokovna šola je del terciarnega izobraževanja; to je poklicno izobraževanje z veliko praktičnega izobraževanja v podjetjih, izobraževanje za trg delovne sile. Praktično izobraževanje je posebna enota študijskega programa, pri kateri se izobraževalna institucija povezuje z delodajalci. Le-ti se z izobraževalno institucijo dogovorijo za skupen program praktičnega izobraževanja. V sklopu tega dela izobraževalnega procesa imajo študenti možnost, da v praksi uporabijo teoretsko pridobljena znanja (Muršak, 2008).

Možno je opravljanje praktičnega izobraževanja tudi v tujini. Poleg dodane evropske dimenzije, ta oblika opravljanja praktičnega izobraževanja pripomore tudi k osebnostni rasti študentov. Mobilnost je kvalitetna, kadar temelji na mešanih ekipah (torej je medkulturna in interdisciplinarna), kadar vsebuje povezave med raziskovanjem, izobraževanjem in inovacijami, kadar ji sledi povezovanje stikov, kadar je podprta s programom mobilnosti in kadar so prepoznani in upoštevani človeški oziroma medosebni vidiki (EAC Green Paper Mobility, 2009).

Trenutne ekonomske in družbene razmere so nas vodile k iskanju drugačnih pristopov za izboljšanje sodelovanja med institucijami in gospodarstvom. Globalni izzivi, obseg in zapletenosti problemov, ki jih je potrebno reševati, zahtevajo korenite spremembe v mišljenju, nove načine učenja in delovanja. Dva alternativna ekonomista, prof. Ronnie Lessem in dr. Alexander Shieffer, sta spoznanja humanističnih in družboslovnih ved povezala s tradicijo velikih svetovnih kultur ter tako razvila integralni pristop. Bistvo njihove teorije (Lessem in Schieffer, 2010) je celostna vizija razvoja, ki sloni na štirih stebrih: (a) narava in skupnost, (b) ekonomija in politika, (c) kultura in duhovnost, (d) znanost in tehnologija. Še posebej pa je izpostavljeno dinamično ravnovesje le-teh s centralnim moralnim jedrom.

Številne tehnološke inovacije na trgu še posebej vplivajo na spremembe v gospodarstvu, ki za seboj potegnejo tudi družbene spremembe. Zato nas ne čudi, da se kot posledica hitrega tehnološkega napredka v zadnjem obdobju dinamično spreminjajo vrednote, politike, razvojne strategije in načini upravljanja na vseh nivojih, od lokalnega do globalnega. Posledično se tudi v podjetništvu pojavlja potreba, da se zamislimo nad trenutnimi paradigmami v sodobnem managementu ter načrtujemo trajnostne načine spopadanja z aktualnim stanjem. Predvsem je pomembno, da iščemo nove oblike integralnega trajnostnega managementa in podjetništva, ki izhaja iz naše naravne in kulturne dediščine ter ga podpira moralno jedro družbe. To imenujemo tudi transformativni management, ki temelji na celostnem poznavanju narave, kulture, znanosti in družbe (Lessem in Schieffer, 2009).

Nove tehnologije zahtevajo vedno nova in specifična znanja, ki jih šolski kurikulumi običajno ne vključujejo, saj se prepočasi prilagajajo hitrim spremembam v gospodarstvu. Posledično je odnos med izobraževalnim sistemom in trgom delovne sile večkrat zelo kompleksen in problematičen. Izobraževalni sistem posluša očitke, ker ne zagotavlja spretnosti in praktična znanja, ki jih potrebuje trg dela. Po drugi strani pa trg delovne sile ne zagotavlja več zaposlitve za vse nove diplomante, še posebej, če v sklopu študija niso pridobili delovnih izkušenj. Zato narašča predvsem brezposelnost mladih, ki iščejo prvo zaposlitev (Muršak, 2009).

Krovni strateški dokumenti Slovenije (Strategija razvoja Slovenije 2014 – 2020) podpirajo nastanek novih zelenih delovnih mest, saj se porajajo zahteve po izboljšanju stanja okolja in zagotavljanju kakovostnih storitev pri razvijanju trajnostnega kmetijstva, ribištva, izboljšanju

738

prehranske samooskrbe, bolj učinkovitem gospodarjenju z gozdovi, povečanju rabe obnovljivih virov energije in novih zelenih tehnologij. Prav potreba po kadrih iz okoljskih disciplin je spodbudila nastanek okoljskih izobraževalnih programov, ki so vedno bolj prisotni na vseh nivojih izobraževanja, od poklicnega do podiplomskega. Program Naravovarstvo zavzema komaj 28% vpisanih v višješolske okoljske izobraževalne programe za leto 2010/11, ko se je ta program šele začel izvajati, nekoliko večji delež pa zavzemata programa Upravljanje podeželja in krajine (37%) ter Varstvo okolja in komunala (35%), ki sta prisotna že nekaj let (Pangerl, 2011).

V članku bodo analizirana mnenja študentov programa Naravovarstvo o študentski praksi na višji strokovni šoli Biotehničnega centra Naklo. Odločili smo se, da izpostavimo program Naravovarstvo, saj je to strateško pomembno razvojno področje. V sklopu programa Naravovarstvo je problematika ponujanja kvalitetne prakse in celostnega pristopa pri iskanju primernih delodajalcev še posebej izrazita. Prikazane bodo prednosti inovativnih pristopov praktičnega izobraževanja. Izpostavljene bodo smernice, ki temeljijo na integralnem trajnostnem pristopu in se med drugim aplicirajo tudi v organizaciji in managementu.

2 Analiza praktičnega izobraževanja študentov programa Naravovarstvo na višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo

Analiza praktičnega izobraževanja se vsako leto pripravi v Letnem delovnem poročilu Višje strokovne šole (Pogačnik in Jerala, 2012, 2013). V š.l. 2011/12 je bilo v analizo vključenih 51 študentov študijskega programa Naravovarstvo, od tega 42 rednih in 9 izrednih in sicer 27 iz prvega in 24 iz drugega letnika. V š.l. 2012/13 pa je bilo vključenih 56 študentov študijskega programa Naravovarstvo, od tega 49 rednih in 7 izrednih in sicer 31 iz prvega in 25 iz drugega letnika. Mnenja študentov smo pridobili v obliki anonimne ankete. Enote za vrednotenje, s katerimi so se študentje v anketi bodisi strinjali ali ne strinjali s posameznimi trditvami, so bile deskriptivne (nič, malo, pričakovano, veliko, zelo veliko). Pri analizi ankete smo enote za vrednotenje kvantificirali z vrednostmi od 1 (nič) do 5 (zelo veliko) in na osnovi tega izračunali povprečno vrednost za vsak odgovor.

Na osnovi analize ugotavljamo, da so pričakovanja študentov do dela organizatorja praktičnega izobraževanja dokaj realna (preglednica 1), saj pričakujejo predvsem seznanjanje z možnostmi in oblikami opravljanja prakse ter spodbudo pri iskanju delovišča. Nekoliko bolj zahtevna so pričakovanja študentov do delovišč in še posebej do usposobljenih mentorjev na delovišču in do pridobivanja pomembnih kompetenc.

Iz ocen (preglednica 1), ki so nam jih študenti dodelili po opravljenem praktičnem izobraževanju je razvidno, da smo njihova pričakovanja uresničili in študente pravilno usmerjali pri iskanju primernega delovišča. Prav tako so izbrana delovišča zadostila zahtevam glede usposobljenosti mentorjev. Študenti so na splošno nadpovprečno ocenili organizacijo praktičnega izobraževanja. Oceno je kljub temu mogoče še izboljšati.

739

Pričakovanja študentov (pred prakso)

Ocene študentov (po praksi)

Vloga organizatorja praktičnega izobraževanja:

š.l. 2011/12

š.l. 2012/13

povprečje š.l. 2011/12

š.l. 2012/13

povprečje

− priskrbi primerno delovišče

2,84 2,88 2,86 2,88 2,95 2,91

− spodbuja pri iskanju delovišča

3,20 3,25 3,22 3,24 3,46 3,35

− seznani z možnostmi in oblikami opravljanja PRI

3,65 3,64 3,64 3,57 3,61 3,59

− posrednik med mentorjem in študentom

2,84 3,02 2,93 3,04 2,88 2,96

− usmerja pri izpolnjevanju dokumentacije

3,18 3,20 3,19 3,20 3,20 3,20

− usmerja pri pisanju poročil

2,88 2,98 2,93 3,33 3,14 3,24

− spodbuja k diplomskemu delo v povezavi s PRI

2,84 3,20 3,02 2,71 3,11 2,91

Lastnosti delovišča:

− v bližini mojega doma 3,12 3,52 3,32 3,06 3,52 3,29 − pripravljeno plačati

prakso 2,57 2,61 2,59 2,47 2,63 2,55

− omogoča pridobivanje kompetenc

3,67 3,55 3,61 3,47 3,50 3,49

− z usposobljenim mentorjem, ki ima veliko delovnih izkušenj

4,00 3,77 3,88 3,86 3,82 3,84

− z možnostjo zaposlitve

3,33 3,20 3,26 2,20 2,41 2,30

− omogoča z « lahkoto« opravljeno prakso

2,39 2,82 2,61 3,06 3,00 3,03

Preglednica 1: Pričakovanja (pred pričetkom prakse) in ocene (po zaključeni praksi) študentov

programa Naravovarstvo (študijsko leto 2011/2012 in 2012/2013) glede nalog organizatorja praktičnega pouka in lastnosti delovišča. Odgovore smo vrednotili od 1 (nobena

pričakovanja/najnižja ocena) do 5 (najvišja pričakovanja/ocena). Vir: Pogačnik in Jerala, 2012, 2013.

740

Na osnovi samoevalvacije študentov (preglednica 2), tudi ugotavljamo, da so le-ti pridobili pomembne kompetence na področju komuniciranja, IKT tehnologije in na strokovnih področjih biotska raznovrstnost, obnovljivi viri energije (OVE), naravnih vrednot in trajnostnega razvoja.

Kompetence, ki so jih študenti pridobili na delovišču:

Odstotek študentov, ki je pridobilo navedeno kompetenco:

š.l. 2011/12 š.l. 2012/13

Komunikacijske kompetence

100,00 91,07

IKT kompetence

90,20 94,64

Kompetence na področju naravnih vrednot

96,08 100,00

Kompetence na področju OVE

98,04 96,43

Kompetence na področju trajnostnega razvoja

94,12 94,64

Kompetence na področju varstva biotske raznovrstnosti

88,24 85,71

Preglednica 2: Mnenje študentov programa Naravovarstvo (študijsko leto 2011/2012 in 2012/2013) o pridobljenih kompetencah na delovišču (odstotki so izračunani na osnovi

samoevalvacije študentov, ki so se v anketi strinjali, da so navedeno kompetenco delno ali v celoti pridobili). Vir: Pogačnik in Jerala, 2012, 2013.

3 Razprava in sklepi Številni članki izpostavljajo pomen prakse pri izbiri bodoče zaposlitve, saj pozitivna izkušnja prakse spodbudi študente k izbiri te bodoče zaposlitve (Shoenfelt in sod., 2012). Potrebno je skrbno določiti odgovornosti, ki jih nosijo študenti, delodajalci in izobraževalne institucije pri organizaciji in izvajanju prakse, ki naj bo zaradi tega čim bolj pozitivna in bogata izkušnja pridobivanja novih kompetenc in praktičnih znanj. V primeru programa Naravovastvo je pozitivna izkušnja pomembna pri izoblikovanju mnenja, ki ga imajo študenti o »zelenih poklicih«. Povpraševanje po le-teh bo v bodoče naraščalo zaradi trajnostnih in ekoloških razvojnih usmeritev držav EU. Mnogi tovrstni kadri prvo zaposlitev večkrat najdejo v podjetju ali organizaciji, kjer so opravljali praktično usposabljanje. Zato je povezovanje med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvo eden ključnih dejavnikov zaposljivosti tega kadra na trgu (Pangerl, 2011).

Na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo podpiramo načela integralnega trajnostnega razvoja, saj s tem menimo, da lahko pripomoremo k implementaciji modela integralne ekonomije v Sloveniji. Z integralnim pristopom pospešujemo področje prenosa znanja in inovacij iz raziskovalnega sektorja v gospodarstvo ter sooblikovanje izobraževalnih

741

aktivnosti za potrebe gospodarstva. Pri povezovanju poslovnih sfer z raziskovalnimi in vzgojno – izobraževalnimi aktivnostmi, spodbujamo razvoj podeželja in regije. V tej viziji, Biotehniški center Naklo razvija številne projekte in dobre prakse sodelovanja z gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami doma in v svetu. Trudimo se, da bi študenti preko študentske prakse že vstopili na trg delovne sile s kompetencami, ki bi jim omogočale uspešnost in inovativnost. Preko skladnega razvoja različnih sektorjev ter raziskovalno in ekološke naravnanosti, se povezujemo z lokalno skupnostjo, s katero gradimo na zaupanju in tradiciji.

Kot inovativen pristop intenzivno spodbujamo vključevanje študentov v različne projekte. Projekti, v katere smo vključevali študente, ki so praktično izobraževanje v Biotehniškem centru opravljali v zadnjih dveh letih, so bili:

- Erasmus; individualna mobilnost (namen prakse v tujini je izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti študentov, krepitev spretnosti in zaposljivosti študentov, mednarodna dimenzija);

- ZA VAS (vzpostavljanje inovativnega načina opravljanja praktičnega izobraževanja, dijakov/študentov z namenom zagotavljanja pomoči potrebnim, spodbujanja medgeneracijskega sožitja in socialnega čuta);

− projekt zasaditve odlagališča Tenetiše v sodelovanju s Komunalo Kranj (delo študentov na področju saniranja naravnega okolja);

− projekt v podporo Integralnemu zelenemu gospodarstvu v sodelovanju z nevladnimi organizacijami (delo študentov na področju trajnostnega razvoja);

− LoCaRe-ESA (European Sustainabillity Ambassadors; namen projekta je ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja, varovanja okolja ter varčevanja z energijo na lokalni in regionalni ravni);

− AQVA-VET (namen projekta je razviti nove »zelene« poklicne kvalifikacije »Aquaponic Urban Farmer«, prenos tehnologije akvaponike);

− ALPA (namen projekta je sonaravno upravljanje planin na varovanih območjih – revitalizacija planine Korošica);

− AMC Promo BID (namen projekta je ohranjanje biodiverzitete in naravnih virov z medsektorskim povezovanjem okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij s čebelarji kot uporabniki naravnega življenjskega prostora);

− EPS (namen projekta je ekološka pridelava in hranjenje semena nekaterih pomembnejših kmetijskih rastlin);

− GARKLC (namen projekt je medgeneracijska pomoč, starostniki aktivno raziskujejo koristne organizme, terapevtsko delo na gredah v sodelovanju s študenti ).

Zgoraj našteti projekti so primeri dobrih praks, saj se je v sklopu projektov razvilo sodelovanje med institucijami, ki so imele obojestranski interes v prenosu znanja in tehnologije.

Iskanje novih alternativnih pristopov pri vodenju in organizaciji študentske prakse, ki temeljijo na moralnem jedru, sodelovanju, sonaravnem vključujočem razvoju in mednarodnem povezovanju, pomembno vpliva na zaposljivost študentov in tudi na razvijanju kompetenc študentov, njihove inovativnosti, podjetništva in fleksibilnosti pri prilagajanju spremembam na trgu delovne sile. S tem podpiramo družbeni in gospodarski sonaravni, vzdržni in vključujoč razvoj regije in države.

742

Literatura EAC Green Paper Mobility, (2009): Retrieved from Green Paper: Promoting the learning

mobility of young people, Brussels. Jerala M, (2013): Factors of deciding for students mobility at the institution Biotechnical

Centre Naklo. V: Gomez Chova L (ur.), Lopez Martinez A (ur.), Candel Torres I (ur.). ICERI 2013: conference abstracts. Seville: International Association of Technology, Education and Development, IATED, str. 3906 – 3911.

Lessem R, Schieffer A, (2009): Transformation management : towards the integral enterprise, Farnham, England ; Burlington, VT : Gower, cop. 2009.

Lessem R, Schieffer A, (2010): Integral economics : releasing the economic genius of your society, Farnham, Surrey : Gower ; Burlington : Ashgate, cop. 2010.

Muršak J, (2008): Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja z vidika usklajenosti s potrebami trga dela. v: Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 66–95.

Muršak J, (2009): Kriza poklicne identitete: vloga poklicnega in strokovnega izobraževanja Sodobna pedagogika 1, str. 154–171.

Pangerl T, (2011): Kam z okoljsko izobraženim kadrom? – Embalaža, Okolje, Logistika, št.. 62-63. (dostopno na http://www.zelenaslovenija.si/, citirano 6.1.2014).

Pogačnik M, Jerala M, (2012): Letno delovno poročilo za študijsko leto 2011/12. Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Strahinj.

Pogačnik M, Jerala M, (2013): Letno delovno poročilo za študijsko leto 2012/13. Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola, Strahinj.

Shoenfelt E L, Kottke J L, Stone N J, (2012): Master’s and Undergraduate Industrial/Organizational Internships: Data-Based Recommendations for Successful Experiences, Teaching of Psychology, Vol. 39, str. 100–106.

Strategija razvoja Slovenije 2014–2020, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, (dosegljivo na: http://www.mgrt.gov.si/, citirano dne 15.1.2014).

743

1 Uvod v praktično izobraževanje in integralne pristope2 Analiza praktičnega izobraževanja študentov programa Naravovarstvo na višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo3 Razprava in sklepi

Domov | Home: Nazaj | Back: