m^mmmmmf V^H

r l aristokracija I AZveze in poznanstva Od osamosvojitvedržave je nekaj vplivnih mariborskihdružin prek tamkajšnje pravne fakulteteter z medsebojnim povezovanjem insorodstvenimi vezmi doseglo velik vplivin si močno materialno opomoglo.Urban Červekv

Ce je bila mariborska pravnafakulteta, oziroma takrat ševišja pravna šola, v obdobju

nekdanje Jugoslavijevpodrejenempoložaju glede na bolj eminentnoljubljansko tekmico, se je po osa-mosvojitvi hitro postavila na svojenoge. Znanstveno in raziskovalnose je uveljavila predvsem v gospo-darskem in korporacijskem pravu,kar se je na začetku novega tisoč-letja ob hitri gospodarski rasti indrugem valu (tajkunske) privati-zacije z menedžerskimi prevzemiizkazalo za daljnovidno in zelodonosno odločitev. Nekateri pro-fesorji so z obštudijskim delova-njem in vplivom, ki so ga imeli za-radi svojega položaja na fakulteti,zaslužili veliko denarja, poleg tegapa so do izobrazbe in dobrih službpomagali tudi svojim otrokom.

Milijon in polPoslovno uspešen je redni pro-fesor mariborske pravne fakul-tete dr. Marijan Kocbek. Predavapredmete pravo trga vrednostnihpapirjev, obligacijsko pravo, pravodružb, pravo trga kapitala in vre-dnostnih papirjev, korporacijskoin koncernsko pravo ter gospodar-sko in statusno pravo. Sodeloval jepri pisanju zakonov o prevzemihin o gospodarskih družbah. Skupajz dekanom fakultete dr. Sašo Pre-ličem sta avtorja uvodnih pojasnilleta 2012 v knjižni obliki izdanegazakona o gospodarskih družbah.

Sam je avtor številnih strokovnihknjig o gospodarskem prJavu, patudi raznih pravnih mnenj, ki jihprek zasebnih inštitutov piše zapodjetja in druge ustanove.

Kocbek deluje prek zasebnihzavodov IGP Maribor in Inštitutza gospodarsko pravo in korpo-racijsko pravne študije. Sodeč po

poslovnem registru Ajpes je drugiod leta 2004 do lani pridelal 1,56milijona evrov prihodkov. IGPMaribor je po Supervizorju od leta2003 do letos od javnega sektorjaprejel 560.OOO evrov plačil, Inšti-tut za gospodarsko pravo in korpo-racijsko pravne študije pa v istemobdobju 174.499 evrov. Po podat-kih Supervizorja je sam Kocbekod mariborske univerze od julija2005 do junija letos prejel 181.900evrov. Tudi njegov sin, danes od-vetnik, je diplomant mariborskepravne fakultete.Dekan: Pri zaslužkih ničspornega»Vodstvo fakultete ne nasprotujetemu, da njeni profesorji deluje-jo tudi zunaj okvirov fakultete,pri čemer seveda pričakuje, dasvoje službene (pedagoško-raz-iskovalne) obveznosti doslednoizpolnjujejo. Težav v zvezi s tem

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

doslej nismo opazili. Fakulteta ninaklonjena temu, da bi profesorjistrokovna mnenja in ekspertizepripravljali pod njenim imenom,zlasti zato, ker je s tem povezanatudi odgovornost za rezultat. Stem, da profesorji delujejo zunajfakultete, slednja ni podvrženamorebitnim odškodninskim zah-tevkom naročnikov tovrstnihmnenj,« odgovarja dekan dr. SašaPrelič. Po njegovem pri tem ninavzkrižja interesov, saj konku-renčna klavzula profesorjem pre-poveduje zgolj delo na konkurenč-nih fakultetah oziroma univerzah.Podatkov o postranskih zaslužkihprofesorjev fakulteta nima, praviPrelič, ki sam ni med ustanoviteljiali družbeniki nobenega zasebne-ga zavoda ali družbe in tudi ne de-luje kot samostojni podjetnik.Družina ToplakTakoj po slovenski osamosvojitvise je na mariborski pravni fakul-teti uveljavila tako imenovanaljudska struja, na čelu katere stabila dr. Ludvik Toplak in dr. FrancPernek, oba člana takrat vplivneSlovenske ljudske stranke oziro-ma njene predhodnice Slovenskekmečke zveze. Toplak je kot članDemosa dejavno sodeloval pri osa-mosvajanju države in bil leta 1990,pred prihodom na mariborskouniverzo, izvoljen za predsednikadružbenopolitičnega zbora na listiSlovenske kmečke zveze, njegovasekretarka pa je bila takrat Veri-ca Trstenjak, mednarodno uve-ljavljena pravnica, od leta 2013profesorica za evropsko pravo nadunajski univerzi in pred tem ge-neralna pravobranilka na sodiščuEU v Luksemburgu.

Toplak, pravnik po izobrazbi, jena višji pravni šoli v Mariboru pre-daval vse od leta 1973, leta 1993 jepostal rektor mariborske univerzein to funkcijo obdržal vse do leta2002, ko je odšel v Vatikan za slo-venskega veleposlanika. Od leta2007 vodi zasebni visokošolski za-vod Alma Mater Europaea, katere-ga lastnik je, med predavatelji pasta tudi njegova sin in hči, dr. JurijToplak in mag. Barbara Toplak,ki sta oba iz prava diplomirala namariborski fakulteti. Obema je bilmentor pri diplomi Rafael Cijan,očetov kolega, ki je po naših in-formacijah v Maribor iz Beogradaprišel na njegovo povabilo.

Jurij Toplak pravi, da mu je oče-tov položaj tako koristil kot škodil,bolj pa se spomni slabih izkušenj.»Seveda so profesorji očeta pozna-li. Tisti, ki ga niso marali, se včasihtudi niso znali distancirati in biti

do mene nevtralni.« Magisterijin doktorat je opravljal v tujini.Dejstvo, 'da sta oba s sestro študi-rala pravo, po njegovem ni takonenavadno, saj sta bila v družinipod takim vplivom. Mati je kotpravnica oziroma odvetnica domaprav tako razpravljala o zanimivihpravnih primerih. Tudi v ZDA ninenavadno, da si otroci izberejopoklic staršev, doda, na javni uni-verzi UCLA, kjer je opravljal dok-torat, so imeli otroci tamkajšnjihprofesorjev celo nižjo šolnino.

Danes je predavatelj ustavnegaprava na mariborski fakulteti, nipa se pridružil kolegom, ki v po-poldanskem času služijo avtorskehonorarje z dodatnim delom nalastni fakulteti ali delajo prek za-sebnih zavodov. »Tudi področje, kiga predavam, ni tako zanimivo,«pravi. Njegova sestra Barbara To-plak je prav tako poudarila, da nespada v skupino dodatnih zasluž-karjev. Zatrjuje, da zaradi očetani imela protekcije na fakulteti,kvečjemu je bila na slabšem,da ne bi bila deležna morebi-tnih očitkov, pa magisterija niopravljala na matični fakulte-ti, prav tako ne doktorata, kiga zdaj končuje.

Oba, Barbara in Jurij Toplak,sta zaposlena na očetovem za-sebnem zavodu Alma MaterEuropaea. Ona v celoti, on pa20-odstotno. Za to se je odločil, dabi se izognil očitkom o navzkrižjuinteresov, pojasnjuje, in svojo za-poslitev na fakulteti znižal na 80odstotkov. Sicer je bil dvanajst letčlan državne volilne komisije, zdajpa sodeluje kot opazovalec Ovsejapri volitvah v tujini, zato je član-stvo v komisiji opustil. Na to, da sov naslednjem mandatu med članeDVK izvolili njegovega bratranca,mariborskega odvetnika SlavkaVesenjaka, ni imel vpliva, zatrju-je, saj komisijo imenuje državnizbor. Tudi Vesenjak je diplomantmariborske pravne fakultete (nje-gov mentor pri diplomi je bil pravtako Rafael Cijan) in nekdanji pro-dekan za študentska vprašanja,poročen z Majo Vesenjak, hčerjoredne profesorice mariborskepravne fakultete dr. Vesne Kranjc.Ime Maje Vesenjak se pojavlja meddružbeniki zasebnega zavoda IGPMaribor.Družina IvanjkoPoleg Toplakovih je v Mariborudobro znana tudi vplivna prav-niška družina Ivanjko. Dr. SimeIvanjko je dolgoletni profesorpravne fakultete in med drugimčastni konzul Hrvaške v Maribo-

ru, od leta 2012 je upokojen, takratso mu podelili naziv zaslužnegaprofesorja. Že leta 1970 se je zapo-slil na takratni pravni šoli v Ma-riboru in še zdaj velja za velikegastrokovnjaka za zavarovalniškopravo z odličnimi zvezami v tuji-ni in avtoriteto na več strokovnihpodročjih. Je avtor ali soavtor večzakonov, med drugim o gospodar-skih družbah, ki so ga po njegovihbesedah pisali prav profesorji ma-riborske pravne fakultete. Dvakratje bil direktor višje pravne šole,med letoma 2003 in 2007 je kotdekan vodil pravno fakulteto, enomandatno dobo pa je bil prorektormariborske univerze. Širne Ivanj-ko je ustanovitelj in (sojlastnikveč zasebnih zavodov oziroma in-štitutov, prek katerih je opravljaldejavnost strokovnega svetova-nja, predvsem o zavarovalništvuin davkih, pa tudi izobraževanjuin založništvu.

Kot pravi, je objavljanje člankovza profesorja nujno, da ostane vstroki in obdrži pedagoški polo-žaj. Priznava, da je z avtorskimihonorarji precej zaslužil, vendarpoudarja, da to samo po sebi nisporno in da je svoje premoženjeustvaril sam, čeprav je prišel v Ma-ribor iz Hrvaške in v tem okolju niimel zvez in poznanstev. Največ,»petdesetkrat več od profesorskeplače«, je sicer zaslužil s prodajozavarovalnice Prima, ki jo je kupi-la avstrijska Grawe. Ves tako zaslu-žen denar je dal sinu, da bi se osa-mosvojil, a je šlo zaradi krize »vsek vragu«. Bil je zraven pri ustana-vljanju Probanke, Štajerske gospo-darske zbornice, Vzajemne ...

Da sta se njegova otroka odlo-čila za študij prava na »njegovi«fakulteti, se Ivanjku ne zdi sporno.Nasprotno, profesorji so se takratdogovorili, pravi, da bodo otrokespodbujali k študiju v Mariboru inne v Ljubljani, da bi s tem dokazi-li, da verjamejo v kvaliteto svojeizobraževalne ustanove. Sam napodlagi strogih pravil ni odločalo ocenah svojih otrok, saj so v tehprimerih imenovali posebno ko-misijo za opravljanje izpita. Javno-

sti bolj znan je sin Leo, ki se jezapletel v nekaj mariborskihafer, med drugim je bil lastnikvinarsko-sadjarskega podjetjaVinag, ki je pod vodstvom nje-gove družine končalo v stečaju.Hči pa dela kot vodja pravnepisarne zavarovalnice Grawev Mariboru. »Koga pa naj zapo-slim, če ne svoje hčerke?« na

vprašanje o tej povezavi odgovoriIvanjko. Gre za zasebno družbo, neza državno podjetje, poudarja. Z

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Ivanjkovimi je sorodstveno pove-zan tudi dr. Rajko Knez, redni pro-fesor na mariborski pravni fakul-teti, ki je nečak Šimeta Ivanjka.urban.cervek@delo.si

1.560.000evrov je med letoma 2004in 2014 zaslužil Inštitutza gospodarsko pravo inkorporacijsko pravne študijeprofesorja Marijana Kocbeka.

Da sta se otrokaodločila za študijprava na »njegovi«fakulteti, se ŠimetuIvanjku ne zdi sporno.Nasprotno, profesorjiso se dogovorili,pravi, da bodo otrokespodbujali k študijuv Mariboru in nev Ljubljani, da bi stem dokazali, daverjamejo v kvalitetosvoje fakultete.

Zakon o gospodarskihdružbah smo pisali

profesorji mariborskefakultete.

DR. ŠIME IVANJKO

TOPLAKOVO LOBIRANJE ZA FAKULTETOPravna fakulteta v Mariboru je bila formalno ustanovljena leta 1993

z zakonom o spremembi zakona o ustanovitvi Visoke pravne šole vMariboru, s katerim se je zgolj spremenilo ime ustanove. Za to je imel pobesedah Šimeta Ivanjka veliko zaslug Ludvik Toplak, ki je kot politik upo-rabil svoje povezave, da so poslanci zakon sprejeli. Visoka pravna šola jebila sicer naslednica višje šole, ki je začela izobraževanje leta 1960.

Inštitut za gospodarsko pravo in korporacijske študijeprihodek v tisočih evrov

179,0 177,0 177,3

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014DELO Vir:Ajrws

Nar

očni

k: V

SESL

OVE

NSK

O Z

DR

UŽE

NJE

MAL

IH D

ELN

IČAR

JEV

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.