MLINEKSlovenina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne olePrironik za uitelje

Avtorjidr. Duan Krnel, dr. Tatjana Hodnik ade, Tatjana Kokalj, prof.

Strokovni sodelavki dr. Nataa Potonik, dr. Vida Medved Udovi

Urednica Renata Vrkovnik

Jezikovni pregled Renata Vrkovnik

Oprema in oblikovanje Davor Grgievi

PrelomVilma Zupan

Izdala in zaloila Modrijan zaloba, d. o. o.Za zalobo Branimir NeoviNatisnila Tiskarna HrenNaklada 1500 izvodov

Ljubljana 2011Prva izdajaModrijan zaloba, d. o. o.

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.091.3(035)5:37.091.3(035)51:37.091.3(035)3:37.091.3(035)811.163.6:37.091.3(035)

KRNEL, Duan Mlinek : slovenina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne ole. Prironik za uitelje / Duan Krnel, Tatjana Hodnik ade, Tatjana Kokalj. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2011

ISBN 978-961-241-510-5

1. Hodnik ade, Tatjana 2. Kokalj, Tatjana, 1956-

254305280

www.modrijan.si

Vsebina

1. delLuka se predstavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Jaz in ti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

To smo mi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

Mi, ti lovi! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Naa ola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Jesen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

Hodim, teem, skaem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Z druge strani vidim drugae . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Oblike okrog nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

tevila zapiem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

V pravl jini deeli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

Na poti v olo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Zakaj tako? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Kaj je, iz esa je? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

Ve, manj, enako . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

Branje v nadaljevanjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99

2. delZima . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

Druine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

Igrae . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

Na cesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

Iz papirja in gline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137

Teden v oli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144

Zajec pride na obisk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151

Setevamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154

Zamenjajmo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159

Stara hia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162

Odtevamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167

V majhni vasi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

Poseben dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175

tevilo ni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181

Branje v nadaljevanjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

3. delLuka gre na izlet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189

Pomlad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198

Bili smo majhni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203

Dan in no . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 210

Pravljino tevilo sedem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216

tevila do 20 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219

Vreme se spreminja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222

Maje zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231

Dober tek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236

Mo, dobrota in modrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244

Setevamo in odtevamo do 20 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246

Marjetica in slon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 251

Kje ivijo, kje rastejo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257

Kako ivijo, kaj potrebujejo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262

Kako si kaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 268

Matematini orehi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 273

V arobni deeli pravljic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276

Posnetki na zgoenki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280

5Predgovor

Ubeniki komplet Mlinek, slovenina, matematika in spoznavanje okolja za prvi razred osnovne ole vsebuje delovni ubenik v treh delih, Vadnico za matematiko in Vadnico za slo-venino ter Prironik za uitelje z zgoenko, na kateri so posnetki neumetnostnih besedil in radijska igra Volk in sedem kozlikov, ki jo je priredila Svetlana Makarovi.

Zamisel o vepredmetnem ubeniku je zorela kar nekaj asa, preden se je zaloba Modrijan odloila zanjo in zbrala skupino avtorjev za to pionirsko delo. Ko je bila prva knjiga e natisnje-na, smo zaradi nekaterih pravnih in poslovnih zapletov morali zaeti znova z delno prenovljeno ekipo, zato sta se izdaja in uvajanje Mlinka v ole zavlekla e za eno leto.

V Mlinku se izmenjujejo in povezujejo trije temeljni predmeti v prvem razredu in ker je teh vsebin kar nekaj, smo jih zaradi lajega rokovanja razdelili v tri zvezke. Mlinek je namenjen otrokom, ki veinoma e niso vei branja in pisanja, zato so vsebine predstavljene tako, da jih otrok spoznava z ilustracijami in fotografijami ter kratkimi navodili in opisi, ki naj mu jih prebe-re uitelj ali stareji bralec. Postopno pa poteka tudi opismenjevanje. Proti koncu olskega leta bo vsaj nekaj otrok znalo samostojno prebrati kratka navodila. Delo z ubenikom je delo s svinnikom in papirjem, vendar je spoznavanje okolja pa tudi matematika ve kot to temelji na otrokovih izkunjah s predmeti in snovmi ter pojavi v naravi in drubi. Nekaj dejavnosti je predstavljenih v ubeniku, druge pa boste nali v prironiku. Opisane dejavnosti marsikje pre-segajo le nujno potrebno vsebino za doseganje ciljev. Kaj boste izbrali, je prepueno vai presoji in pogojem v oli in njeni okolici ter seveda interesom otrok.

Una snov je razdeljena v tri delovne ubenike in skupno v 47 poglavij. Za obravnavo veine poglavij smo predvideli teden dni. Nekatera je mogoe predelati v krajem asu in se nanje vekrat vrniti, saj so vsebine aktualne vse leto. Zaporedje poglavij je prilagojeno otrokovim sposobnostim ob prihodu v olo in postopnem napredovanju, zato se dejavnosti in naloge stop-njujejo po teavnosti. Zaporedje vsebin je tudi usklajeno z letnimi asi in prazniki.

Poglavja v prironiku si sledijo v enakem zaporedju kot v delovnem ubeniku in vsebujejo za vsakega od treh predmetov: teoretino ozadje, ki utemeljuje vsebine in razirja obzorje uitelja; cilje, ki so povzeti po unem nartu; navodila za delo z ubenikom, dodan je faksimile naloge za lajo orientacijo; navodila za dodatne dejavnosti, s katerimi uresniujemo cilje, hkrati pa omogoajo individuali-

zacijo in diferenciacijo.

Upamo, da so opisi vsebin ter navodila za naloge in dejavnosti dovolj preprosti in pregledni, da bodo omogoali pouk tudi manj izkuenemu uitelju, obenem pa tudi dovolj odprti, da ne ome-jujejo vae ustvarjalnosti.

Vsem, ki se boste spoprijeli z izzivi medpredmetnega povezovanja, elimo veliko uspehov in zadovoljne in ukaeljne uence. Pripombe in nasveti, ki se vam bodo porodili ob delu z Modri-janovim ubenikim kompletom, nam bodo dobrodola pomo pri pripravi nove izpopolnjene izdaje.

Za avtorsko skupinoDr. Duan Krnel

7Medpredmetno povezovanje slovenine, matematike in spoznavanja

okolja v 1. razredu osnovne ole

V slovenskih olah vepredmetni ubenik ni nekaj povsem novega. Bilo je nekaj poskusov, pri katerih so avtorji povezovali razlina strokovna podroja. Odzivi na tak povezovalni ubenik oz. delovni zvezek so bili razlini. Za veino uiteljic in uiteljev, ki so ga sprejeli, je pomenil dobro-dolo novost, strokovna javnost pa je bila zadrana, tudi kritina. Strokovnjaki razlinih predmet-nih podroij so ugotavljali, da je pri povezovanju podroij eden od predmetov v podrejenem poloaju glede na druge predmete, s katerimi se je predmet povezoval, na nek nain je sluil kot orodje za doseganje ciljev pri drugem. Ponazorimo to s primerom. Literarna besedila so bila namesto poglobljenega doivljanja le motivacijsko sredstvo prek preprostih asociacij za obrav-navo nekaterih vsebin drugih unih predmetov.

Z novimi trendi pri pouevanju in uenju v zaetku olanja in s spremembami unih nartov so se za povezovanje podroij pokazale nove monosti. e been pregled unih vsebin in ciljev pouka v prvih treh letih osnovne ole pokae, da se vsebine in cilji prepletajo in dopolnjujejo, zato je za pouevanje izbranih vsebin v prvih letih osnovne ole smiselno medpredmetno po-uevanje. Vepredmetni ubenik Mlinek ponuja uiteljem pouevanje, uencem pa uenje na osnovi povezovanja matematike, slovenine in spoznavanja okolja. Pri oblikovanju tovrstnega unega pristopa smo se opirali na nova spoznanja z razlinih pedagokih in strokovno-didakti-nih podroij, ki utemeljujejo povezovanje unih predmetov pri pouevanju in uenju.

Kako smo opredelili medpredmetno povezovanje?

Medpredmetno povezovanje kot didaktini pristop oz. una strategija se od drugih pristopov loi po tem, da uitelj poskua doloeno vsebino podati im bolj celostno, zato povezuje une vse-bine oz. cilje ve predmetov. Pri tem uporablja razline une metode in oblike dela. Tako delo zahteva ustrezen izbor ciljev in vsebin razlinih predmetov, njihovo povezovanje, natanno na-rtovanje ter dobro vsebinsko in organizacijsko izpeljavo. Za medpredmetne povezave je po-membno, da so prilagojene razvojni stopnji otrok in njihovemu predhodnemu znanju.

Tako zasnovan pouk se priblia ciljem holistinega (celostnega) uenja in pouevanja, ki bolje odraa realni, interaktivni svet in njegovo kompleksnost ter odpravlja meje med posameznimi disciplinami in podpira naelo, da je vse znanje povezano. Tovrsten pouk je tudi dobra priprava na vseivljenjsko uenje.

Veina opredelitev medpredmetnega oz. interdisciplinarnega pristopa vkljuuje poleg povezova-nja unih predmetov pri rednem pouku oz. unih enotah tudi projektno delo, povezovanje poj-mov, tematske enote kot nain organizacije pouka, kar zahteva tudi prilagodljiv urnik.

Zakaj medpredmetno povezovanje?

Medpredmetno povezovanje temelji na idejah konstruktivizma Piageta, Deweya, Brunerja in drugih, ki so uenje z razumevanjem ali smiselno uenje povezovali z razumevanjem pojmov in njihovim povezovanjem v enotno strukturo znanja. Uenje z medpredmetnim povezovanjem je nasprotje uenju posameznih izoliranih vsebin ali nasprotje vzpostavljanju nepovezanih pojmovnih struktur.

8Medpredmetno povezovanje podpirajo tudi noveje raziskave o delovanju moganov in obdela-vi informacij. Mogani procesirajo hkrati veliko tevilo informacij, zato holistine, celostne in-formacije laje prikliemo. Novo znanje se organizira po vzorcu prejnjih izkuenj in pomenu, ki iz njih izhaja. Ljudje iemo vzorce in pomene mimo mej, ki jih postavljajo posamezne znanst-vene discipline. Zato ostanejo posamina dejstva loena in nepovezana in jih teje prikliemo iz spomina. Uenje novih vsebin je torej uspeneje, e izhaja iz celote otrokovih izkuenj, e so podatki predstavljeni v smiselni povezavi, v kontekstu, ki je otroku znan in blizu.

Pri medpredmetnem povezovanju poteka tudi meta uenje, uenje procesa povezovanja po-droij. Pri tem se otroci uijo povezovati, prepoznavati relacije ter iskati smiselne povezave. Z njimi se vzpostavljajo trdneje relacije med pojmi. Seveda bodo smiselne povezave uinkovitej-e pri usvajanju procesa povezovanja.

Uenje, ki presega okvire posameznega unega predmeta, omogoa povezovanje in zdruevanje razlinih unih ciljev v smiselno celoto. Tovrstno uenje ne zagotavlja le povezanega in poeno-tenega znanja, temve uence motivira k druganemu zaznavanju in oblikovanju novih dru-ganih miselnih modelov in struktur. Medpredmetno povezovanje posnema resnine ivljenjske situacije, kar pomeni za uence dober zgled in moan motiv za uenje.

Medpredmetno povezovanje kot uni pristop pri uencih ne razvija le konceptualnega povezo-vanja (povezovanja sorodnih pojmov pri razlinih disciplinah), ampak tudi generine veine, ki so neodvisne od vsebin in so prenosljive ter uporabne v razlinih situacijah. Te so: kritino mi-ljenje, reevanje problemov, obdelava podatkov, izvajanje projektnih nalog, aktivno uenje, bra-nje, pisanje, posluanje, govorjenje

Medpredmetno povezovanje razvija delo v skupini, samostojnost in iniciativnost. Uenci se na-vajajo na uporabo razlinih virov informacij. Uspeneje se razvija sistem simbolnih reprezentacij. Raziskave tudi ugotavljajo, da imajo uenci, ki so deleni medpredmetnega povezovanja, olo raje, ve delajo in so bolj pismeni. Razvijajo pozitivna stalia in motivacijo za delo ter procesna znanja. Za medpredmetni pouk je znailna tudi kvalitetneja in uinkoviteja uporaba asa.

Kakne so prednosti vepredmetnega ubenika za uitelja?

Manji obseg vsebin (cilji v unih nartih za slovenino, matematiko in spoznavanje okolja se prekrivajo, na primer pri orientaciji, razvranju, urejanju, tetju, opisovanju );

poenotenje strokovne in didaktine terminologije (pojmi, kot so razvrstiti, urediti, piktogram, diagram, prikaz, preglednica );

horizontalen (med predmeti) in vertikalen transfer (znotraj posameznega predmeta); enostavneje nartovanje vepredmetni delovni ubenik daje podporo vsem fazam uenja

motivaciji, vpeljevanju pojmov, utrjevanju in preverjanju doseenih ciljev; prihranek asa pri tradicionalnem pouku so se mnoge vsebine iz razlinih predmetov pod-

vajale, ve asa lahko namenimo utrjevanju znanja in preverjanju.

Kakne so prednosti vepredmetnega ubenika za uenca?

Celostno dojemanje sveta, realne in domiljijske povezave; transfer znanja in procesov; izkuenjsko uenje; diferenciacija in individualizacija (otrok lahko samostojno ali ob pomoi reuje naloge na

razline naine, kar omogoata delovni ubenik in vadnica).

9Medpredmetno povezovanje v delovnem ubeniku Mlinek

V vepredmetnem delovnem ubeniku Mlinek smo povezovali une vsebine oz. cilje iz sloven-ine, matematike in spoznavanja okolja. Vsebinski okvir je dalo spoznavanje okolja, ki obsega naravoslovje in druboslovje. Okolje (posredno okolje, v katerem ivi uenec) ponuja dovolj vse-bin za povezovanje z matematiko in slovenino.

Povezovanje v Mlinku poteka na ve ravneh. Pogosto je povezovanje in nadgrajevanje znanja znotraj podroja oz. unega predmeta, nato konceptualno povezovanje specifinih vsebin raz-linih predmetov (en matematini en naravoslovni pojem), povezovanje prek procesnih znanj (razvranje, urejanje, relacije, obdelava podatkov pri matematiki, slovenini in spoznavanju okolja) in tematsko povezovanje (na primer druboslovnih in knjievnih vsebin). Tovrstno pove-zovanje omogoa poglobljeno razumevanje druboslovnih vsebinah, ker je podprto z ustreznim umetnostnim besedilom.

Zgled konceptualnega povezovanja je na primer poglavje Zakaj tako, kjer pri spoznavanju okolja obravnavamo pravila in dogovore ter primerno obnaanje, pri slovenini pa naine izrekanja govornih dejanj v razlinih okoliinah. Te izpeljemo iz realne situacije in miselno poglobimo in razirimo v domiljijski svet.

Podobna konceptualna povezava je v poglavju Z druge strani vidim drugae, kjer smo opis prostora (slovenina) zdruili z orientacijo v prostoru (spoznavanje okolja, matematika).

Ponekod smo konceptualno povezali vse tri predmete, slovenino, matematiko in spoznava-nje okolja. V poglavju Kaj je, iz esa je vadijo izraanje koliine ter rabo pravilne oblike samo-stalnika ob koliinskih izrazih (slovenina), razlikujejo med predmeti in snovmi, iz katerih so predmeti narejeni (spoznavanje okolja) in spoznavajo tevne in netevne predmete in tejejo (matematika). V tem poglavju smo zdruili tudi pojmovno znanje pri spoznavanju okolja in matematiki v novo nastalo procesno (prenosljivo) znanje s podroja ravnanja s podatki. Uenci bodo pri spoznavanju lastnosti snovi za razvrstitev predmetov po lastnostih uporabili Carrollov diagram. Podobna procesna povezava je pogosta tudi med matematiko in slovenino, s pomojo Carrol-lovega diagram razvrajo besede po ustreznem zlogu ali rke iz ravnih in krivih rt.

Povezovanje procesnih znanj je zlasti znailno za podroje obdelave podatkov, ki je skupno tako spoznavanju okolja kot matematiki. V tevilnih nalogah se zbrani in urejeni podatki uporabljajo za spoznavanje pojavov in bitij. Interpretiramo pa podatke lahko na razline naine, z vidika matematike, spoznavanja okolja, s imer povezovanje procesnih znanj obogatimo e s koncep-ti, vezani na posamezna podroja.

Tematsko povezovanje med spoznavanjem okolja in slovenino je namenjeno poglabljanju in doivljanju izbranih vsebin. V poglavju Jaz in ti obravnavamo koncept razlinosti in sprejemanje le-te. Literarno besedilo Ups, jaz se pa zelen obravnava to tematiko in pripomore k odpravljanju stereotipov med uenci v razredu in ire. Mladi bralec (poslualec) pridobiva izkunjo presoja-nja ravnanj knjievnih oseb razlinih kulturnih okolij. Besedilo mu omogoa bolje razumevanje sebe in svojega odnosa do druganosti.

Zaradi raznolikosti vsebin medpredmetno povezovanje ni vedno smiselno. Tako je veliko nalog ali dejavnosti iz matematike in slovenine samostojnih, znotraj poglavij relativno nepovezanih. Zlasti pri literarnih besedilih smo upotevali odmik v doivljajski svet. Otroci neodvisno od drugih

10

predmetov razvijajo interes za posluanje in branje knjievnih besedil, uivajo v besednih in jezikovnih igrah ter tako razvijajo ustvarjalno rabo jezika.Nekatere samostojne matematine vsebine (predvsem uvajanje v nove matematine pojme: zapisovanje tevil, raunanje, tevila do 20, oblike ) smo z drugimi podroji povezali po vpe-ljavi in jih utrjevali in poglabljali. Tako smo na primer nova tevila, ki so jih spoznali pri mate-matiki, za tem uporabili pri vsebinah spoznavanja okolja.

Vepredmetni delovni ubenik dopolnjujeta Vadnica za slovenino in Vadnica za matematiko. V Vadnici za matematiko so zbrane naloge, s katerimi bodo uenci utrjevali izbrane matemati-ne pojme posameznih poglavij Mlinka. Vadnica vkljuuje tudi teje naloge za uence, ki potre-bujejo dodatne matematine izzive. Te so posebej oznaene. Uitelj ob vsakem poglavju lahko uporabi naloge iz vadnice, s katerimi bodo uenci utrdili in poglobili matematino znanje. Neka-tere naloge so razvedrilne narave, s katerimi lahko e dodatno popestrimo pouk matematike. Vadnica za slovenino je zasnovana kot uvod v opismenjevanje, ki poteka prek gibalno-grafinih vaj do glasovne analize besed. Naloge so razporejene po zahtevnosti in dopolnjujejo tiste, ki so e vkljuene v delovni ubenik, omogoajo torej, da otroci svoje znanje poglobijo in razirijo.

13

Luka se predstavi

Vstop v olo je za otroke, e posebej za tiste, ki niso bili v vrtcu, pomemben dogodek. Ve let se bodo uili in igrali, se spoznavali ter do-ivljali v drubi svojih soolcev in uiteljev. Da bi bil ta prehod kar najmanj stresen in da bi se otroci hitro vkljuili v delo v oddelku, se mo-rajo med seboj spoznati. K temu sodi tudi spo-znavanje imena in priimka soolcev in soolk ter imena in priimka uiteljice in vzgojiteljice. Otroci morajo poznati svoje ime in priimek pa tudi naslov. Pri tem spoznavajo, da imajo lah-ko vsi lani druine in nekateri sorodniki

enak priimek. Poznavanje svojega domaega naslova prispeva k varnosti otrok, kasneje pa omogoa orientacijo v iri okolici ole oziro-ma na poti od doma do ole. K predstavljanju sodi tudi opis samega sebe z nekaj podatki o zunanjosti (spol, barva las, barva oi ) in o last nostih (kaj radi ponejo, kaj posebnega znajo, ali imajo brate in sestre in podobno). Znati se predstaviti in poznati svoje lastnosti omogoa tudi spoznavanje dru-gih s primerjanjem in nato z doloanjem razlik in podobnosti.

Znajo se predstaviti z osnovnimi podatki. Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi.

Posluanje je v prvem razredu ena temeljnih dejavnosti tako posluanje z razumevanjem kot razloujoe/razlenjujoe in doivljajsko posluanje.Otroci v prvem triletju posluajo kratka enogo-vorna neumetnostna besedila, in sicer pripo-vedi iz ivljenja vrstnikov/znanih osebnosti, novice, opisovalna besedila (opis osebe, delov-nega dne, opis ivali, predmeta, prostora ). Na posluanje se pripravijo, besedilo po potre-bi vekrat posluajo, po posluanju ga razle-nijo, obnovijo in vrednotijo. Povedo, kako so besedilo doivljali in se (e je nartovano) pri-pravijo na tvorjenje podobnega besedila (go-vorni nastop). Govorno nastopajo ob vpraa-njih uitelja/-ice in razlinih ponazorilih (pri jezikovnem pouku). Na govorni nastop se pri-pravijo po navodilih uitelja/-ice, med nasto-pom govorijo razlono, naravno in im bolj zborno, po govornem nastopu pa sodelujejo v pogovoru o njem.

Spodbujamo otroke, da ob posluanju umet-nostnega besedila uivajo, privzgajamo jim pozitiven odnos do knjievnosti in jih navaja-mo na ustvarjalen dialog z umetnostnim bese-dilom. Z glasnim interpretativnim branjem raz-vijamo pri otroku njegovo bralno kulturo. Inter-pretativno branje zahteva tudi poslualsko zbranost, ki zdruuje tako informativno kot do-ivljajsko posluanje. Dosei, da otroci ob po-sluanju doivljajo besedilo, je seveda zahtev-na naloga, zato je za glasno interpretativno branje potrebna natanna priprava.Govorni nastopi otrok po posluanem umet-nost nem besedilu lahko potekajo v manjih skupinah ali pa otrok pripoveduje uitelju/-ici, in sicer ob ilustracijah posluane ljudske ali sodobne pravljice ali ob nizu pripravljenih (li-kovnih) pravljinih kart. Otroke spodbujamo, da uporabljajo pripovedni ton. Postopoma jih navajamo na uporabo prvin nebesedne govo-rice (npr. oesni stik s poslualci).

Spoznavanje okolja

Slovenina

Cilja

6 11

14

Posluajo opis osebe. Po posluanju razlenijo, obnovijo in ovrednotijo besedilo. Pridobijo zaupanje do novega okolja in razvijajo pripravljenost za govorno

nastopanje pred skupino.

Ob pomoi uitelja/-ice se opiejo z osnovnimi podatki. Doivljajsko posluajo umetnostno besedilo. Poiejo podobnosti med knjievno osebo in seboj. Ob posluanju razvijajo asociativne sposobnosti. Z razlinimi pisali vadijo kroenje risanje kronih rt.* * Delo z Vadnico za slovenino, str. 5.

Otroci ob vstopu v olo e poznajo doloene vsebine iz matematike. tejejo, poznajo ne-katera velika tevila, osnovne barve, se orien-tirajo v prostoru, poznajo nekatere geometrij-ske oblike, poimenujejo nekatere koliine, jih med seboj primerjajo, znajo kaj izmeriti, po-nazoriti vzorec Prav je, da ugotovimo otro-kova predznanja in ga na osnovi teh znanj in izkuenj vodimo pri spoznavanju matemati-nih pojmov. Organiziranje matematinih izku-enj v povezavi z drugimi podroji po eni stra-ni otroku omogoa pridobivanje uporabnega

znanja, po drugi pa razvija matematino mi-ljenje. Pomembno vlogo ima pri tem mate-matino reprezentiranje tudi nematematinih idej, saj bo tako laje vstopal v svet simbol-nega in abstraktnega. e pri prvem poglavju bo otrok obkroeval, povezoval elemente dveh skupin in s tem ponazoril preproste relacije. Osnovno vodilo pri spoznavanju matemati-nih pojmov na zaetku olanja pa je natan-no opazovanje, iskanje podobnosti in razlik pri predmetih in bitjih ter iskanje preprostih pravil, vzorcev.

Opazujejo lastnosti/znailnosti predmetov in bitij. Doloajo podobnosti in razlike pri predmetih in bitjih. Poznajo osnovne barve. Prikaejo relacijo med predmeti s povezovanjem. Orientirajo se v prostoru (v, na).

Otroci naj se najprej predstavijo soolcem tako, da povedo svoje ime in priimek ter naslov, nato pa z razlinimi igricami utrjujejo poznavanje imen otrok.Zgled: Otroci sedijo v krogu, predstavijo se svojima sosedoma, nato pa vsem na glas predstavijo sebe in svoja soseda. Jaz sem Andrej, to je Kajetan in to je Liza. Na vrsto naj pridejo vsi otroci. Tako se vsako ime vekrat ponovi.

Matematika

Dejavnosti

Cilji

Cilji

1

15

V drugem krogu se otroci predstavijo tako, da opiejo svojo zunanjost. O sebi naj povedo vsaj nekaj zunanjih lastnosti (barva, dolina las, barva oi ).Povabimo otroke, naj natanno opazujejo doloenega soolca ali soolko. Nato se opazovani otrok skrije (npr. za kateder, vrata omare ). Opazovalci morajo im natanneje opisati njegovo zunanjost (postavo, lase, oblaila ). Dejavnost naj nekajkrat ponovijo, tako bodo po nekaj ponovitvah natanneje opazovali. Otroke povabimo k pozornemu posluanju opisa Luke Ribi.V pogovoru obnovimo opis Luke. Otroci povedo, kaj se najraje igrajo, ali radi obiskujejo otroka igria, katera igrala so jim najljuba. Z gibi prikazujejo guganje, spuanje po toboganu in vrtenje na vrtiljaku. V tretjem krogu se otroci predstavijo s tem, kaj posebnega znajo ali s im se ukvarjajo (znajo si zavezati evlje, narisati ptia ali letalo, dotakniti se nosu z jezikom, igrati kako druabno igro, plavati, govoriti ve jezikov, igrati na intrument, ukvarjajo se s portom ali kako drugo dejavnostjo ).

Otroci posluajo opis osebe na zgoenki. Po posluanju jim zastavimo vpraanja o bistvenih podatkih iz besedila. Otroci si ogledajo ilustracijo in jo opiejo. Postavljamo vpraanja, ki so vezana na dogajanje na ilustraciji, na ristanc, na barve, barvne krede Lahko pa otroci opisujejo sliko, kot elijo. Besedilo znova posluajo, kar jim bo olajalo reevanje nalog v delovnem ubeniku: e so pozorno posluali, bodo ustrezno pobarvali sliko Luke (lase, oblaila, obutev) in v naslednjih nalogah izbrali pravilen odgovor. Preberemo navodila, otroci pa preberejo mone slikovne reitve in oznaijo/izberejo pravilne odgovore.

Zadnji dve vpraanji sta od Luke usmerjeni na predstavljanje otrok. Obkroijo igrao, s katero se najraje igrajo, ali pripovedujejo e o drugih priljubljenih igraah in igrah. Otroci se ob prihodu v olo razlikujejo tudi po znanju in razlinih spretnostih, ki jih obvladajo. V delovnem ubeniku obkroijo mone odgovore in pripovedujejo o tem, kaj e vedo in kaj znajo samostojno narediti.

16

Otroci se igrajo didaktino igro prepoznavanja barv. Palek skakalek na veji sedi in sprauje, kakno barvo ima na sebi ti. Imam modre hlae. Jih ima tudi ti? Ne, imam rdeo jopico. Jo ima tudi ti?Razvranje lahko poveemo tudi z gibanjem, npr. ulovimo vse rdee balone, nato modre in jih sproti razvramo v koe.Tudi predmeti v naravi se razlikujejo bo barvi in nam ponujajo prilonosti za razvranje.

Preberemo navodila in otroci pobarvajo predale omare. Pri branju zaetnih navodil utrjujemo posluanje in razumevanje navodil. Pri tej nalogi vrstni red ali to, kateri predal je pobarvan z rumeno, rdeo, modro in zeleno, ni pomembno. Sledi pospravljanje razlinih oblail v dele omare. To je prva naloga razvranja, ki jo otroci reijo s povezovanjem. Otroke usmerjamo, da so predmeti oblaila s podobnimi lastnostmi v istem predalu ali istem delu omare, npr. vse nogavice v enem predalu. Po pospravljanju sledi branje razvranja. Odgovarjajo na vpraanja, kam so pospravili klobuk, kaj je v rdeem predalu in podobno. Obkroijo reitev na vpraanje, kam so pospravili jopico: na obealnik, na polico ali v predal. Svojo izbiro utemeljijo.

V etrtem krogu predstavljanja naj otroci povedo kaj o svoji druini in svojih prijateljih (ali imajo brate in sestre, babico in dedka, kdo so njihovi prijatelji ). Predstavljanja naj ne potekajo zaporedoma, med vsakim krogom je as za druge dejavnosti.

V predvideni prostor naj otroci nariejo sebe in svoje prijatelje ter napiejo/preslikajo svoje ime in priimek. Pozorni smo na pravilen zapis rk od leve proti desni, od zgoraj navzdol.Nato povedo, koga so narisali ob sebi.

2

3

17

Pri knjievnem pouku motiviramo otroke za sprejemanje pesmi Ferija Lainka z didaktino igro: Kje sem? Enemu izmed otrok zakrijemo oi, med tem pa skrijemo igrao, npr. medvedka. Otroci mu pri iskanju pomagajo z navodili, npr. ii blizu table, pod mizo, ob radiatorju itd.Ko otrok najde igrao, poskua z njo ustvariti domiljijski dialog; pri tem ga vodimo z vpraanji. Kako se je medvedek poutil zadaj za omaro? Ga je bilo strah? Je bil vesel? Kako bi se ti poutil/-a za omaro? Kam bi se skril/-a? Kdaj se skrije?

Priznani slovenski mladinski pesnik Feri Lainek v pesmi Kotiek pravi, otrok ie kotiek, kamor bi se rad skril. Ne pove, zakaj bi se rad skril, s imer daje monost domiljijskemu potovanju otroci sami nadgradijo umetniko besedilo z iskanjem odgovora na vpraanje, ki ni razreeno.Otroci posluajo pesem. Po posluanju sledi pogovor o manj znanih besedah: prebival, potuhnil, riek, kotiek. Otroci iejo sopomenke za besede oziroma razloijo pomen besede z opisom. Nato sledi pogovor o besedilu.Otroci odgovarjajo na vpraanja iz delovnega ubenika in na dodatna vpraanja: Kje bi deek rad prebival? Kako bi se rad potuhnil? Kaj e dolgo ie? Sestavljajo razline odgovore, zakaj deek ie skriti kotiek, in povedo (e elijo), kdaj in zakaj si tudi oni vasih elijo biti sami.Obravnavo pesmi zakljuimo z domiljijskimi potovanji.Kam se skrije volk, ko eli biti sam? Kam lisica, kam zvezek, kapa, kornji itd.?

Motivacija za obravnavo pesmi Miroslava Koute je pogovor o domu. Kje ivi? Na kateri ulici, v katerem kraju? Kdo ivi s teboj? Otroci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vpraanja.

Otroci prisluhnejo pesmi Pogovor o domu. Po branju sledi pogovor o besedilu. Preberemo vpraanja v delovnem ubeniku in postavljamo e svoja. Kje je medvedek doma? Zakaj je tam doma? Kdo ima rad medvedka? S kom se objema medvedek? Kako se pouti, ko je v objemu? Kaken je medvedkov dom? Kaken je dom, kjer ivi? Koga ima doma? S kom si najraje oz. s kom si rad oz. najve asa? Otroci odgovarjajo na vpraanja in posluajo soolce, ki tudi sodelujejo v pogovoru.Po branju/posluanju in pogovoru otroci riejo svoj dom v zvezek.

4

5

18

Jaz in ti

Otroci se med seboj razlikujejo po zunanjih last-nostih in tudi po tem, kaj radi ali neradi delajo, kaj jih zanima, kaj razveseljuje in dolgoasi, kaj radi jedo in pijejo. eprav so si na prvi pogled prvoolci podobni, se vsi bolj ali manj razlikuje-jo med seboj. Loijo se po lastnostih, ki so lah-ko trenutne (oblailo, obuvalo, nakit, oala, fri-zura ), se ne spremenijo v krajem asovnem obdobju (velikost, tea, barva las, barva oi) ali so stalne (polt, spol). Nekatere lastnosti otrok se bodo v letu dni spremenile. Zagotovo bodo zrasli, izpadel jim bo kaken mleni zob in zael rasti stalni. Otroci naj to spreminjanje spremlja-jo in ga tako ozavestijo. Ker se ljudje med seboj

razlikujemo tudi po eljah, interesih in okusu (najljuba hrana, zabava, port, knjiga ), se lahko otroci med seboj primerjajo tudi po tem. Ljudje se ne spreminjamo le po zunanjosti in interesih, ampak tudi po obnaanju (pomo drugim, deliti z drugimi, biti potrpeljiv, znati prenesti poraz ). To spreminjanje pa je dolgo-trajneji proces, ki ga prav tako spremljajo skupaj z uiteljem/-ico. Pozornost usmerimo v natanno opazovanje posameznega otroka ter v iskanje razlik in po-dobnosti med njimi. Pri tem spodbujamo pozi-tiven odnos do druganosti in razvijamo strpen odnos do nje.

Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi v sposobnostih, navadah, eljah in interesih.

Spoznavajo, da imamo ljudje razline elje in interese. Razvijajo sprejemanje razlinosti in tolerantnost do druganosti.

Vsako slikovno gradivo je prilonost za razvija-nje poimenovalne in skladenjske zmonosti. Pri tem otroci opazujejo bitja/predmete na sliki, jih poimenujejo, zanje iejo sopomenke, protipo-menke ipd. ter po analogiji tvorijo pomanjeval-nice/ljubkovalnice, raznovrstne samostalnike in pridevnike izpeljanke (poimenovalna zmo-nost). Ob primerno izbranem slikovnem gradivu jih navajamo na izraanje v povedih, tako da vadijo izraanje koliine z glavnimi tevniki oz. prislovi mere, stopnjevanje pridevnikov z obrazi-li ter rabo pravilnih predlogov, krajevnih in vpra-alnih prislovov itd. (skladenjska zmonost).Vedno lahko vadimo tudi vidno razloevanje. Otroci na sliki prehajajo iz opazovanja celote na opazovanje in zaznavanje podrobnosti. Na

sliki vadijo in izkazujejo zmonost orientacije na papirju. Opazujejo in povedo, kaj je na sliki zgoraj, spodaj, levo in desno.V tem poglavju so v srediu pozornosti pred-vsem poimenovanje bitij/predmetov na sliki, iz-raanje koliine z glavnimi tevniki ter stopnjeva-nje pridevnikov z obrazili. Ob tem pa otroci vadi-jo tudi vidno razloevanje, e posebej primerja-nje (in prepoznavanje) zapisanih/slianih imen.Razvijajo tudi sposobnost slunega razloeva-nja. Posluajo besede in povedo, ali je beseda dolga ali kratka primerjajo vezlono besedo z enozlono. Pri tem je pomembno, da besede izgovarjajo razlono, zborno. Dolino besede lahko pokaejo z razirjanjem rok, kratkost pa s ploskom.

Spoznavanje okolja

Slovenina

Cilji

12 17

19

Iztevanka spremlja otroke pri igri, zato jo pri pouku pogosto uporabimo kot motivacijsko sredstvo in tudi kot samostojno uno enoto.

Literarno besedilo Ups, jaz sem pa zelen obrav-nava razlinost in sprejemanje razlinosti. Otrokom omogoa bolje razumevanje sebe in svojega odnosa do druganosti ter pripomore k odpravljanju stereotipov v razredu.

Prepoznavajo nekatere rke ali besede. Razvijajo poimenovalno zmonost, tako da: poimenujejo bitja in predmete

na sliki, primerjajo lastnosti opazovanih bitij/predmetov ter pri tem vadijo

stopnjevanje pridevnikov z obrazili, vadijo izraanje koliine z glavnimi

tevniki oz. prislovi mere ter rabo pravilne oblike samostalnika ob

koliinskih izrazih.

Vadijo vidno razloevanje. Zaznavajo dolino besed.* Ob slikah sledijo govorjenemu besedilu. Glasno berejo slike v ritminem besedilu (iztevanki). Reagirajo na ustvene sestavine besedila in ga oznaijo na podlagi

lastnega doivetja ob posluanju.

Identificirajo se s knjievno osebo in jo opiejo. Odkrivajo realnost, ki je dopolnjena s podobo pravljinega sveta. Iejo zvezo med realno in pravljino podobo. Oblikujejo domiljijskoutno predstavo knjievnih oseb tako, da

pripovedujejo, kako so si to osebo predstavljali, ko so posluali zgodbo.

Izvajajo grafomotorine vaje riejo navpine rte.*** Delo z Vadnico za slovenino, str. 3436.** Delo z Vadnico za slovenino, str. 67.

V predtevilskem obdobju pri uenju matema-tinih pojmov izstopajo naslednji procesi: opa-zovanje, razvranje, urejanje, prirejanje in oblikovanje vzorcev. Z natannim opazovanjem otroci ugotavljajo podobnosti in razlike med predmeti in bitji ter jih glede na izbrane znail-nosti/kriterije razvrajo. Z razvranjem tako oblikujejo razline skupine/mnoice predme-tov in bitij, ki imajo doloeno skupno znail-nost. Pomembno je tudi obratno: otroci poie-jo znailnost ali znailnosti, ki so skupne pred-metom/bitjem izbrane mnoice, saj s tem enapravijo prve korake v posploevanje pri

matematiki. Z urejanjem predmetov v doloe-ni skupini naredimo red: elemente stopnjuje-mo glede na vrednost doloene spremenljiv-ke (npr. uredimo se lahko po viini od naj-manjega do najvejega in obratno). Urejanje spominja na tetje tudi tevila so urejena. Med elementi dveh skupin lahko vzpostavi-mo tudi razline relacije. Lahko imamo npr. skupino otrok in skupino igra, relacija med njima pa je 'se najraje igra' (npr.: Tine se naj-raje igra s kockami.). Tudi prirejanje je po-membno za tetje pri tetju objektom prire-jamo tevila po pravilu eden enemu. Vzorci

Matematika

Cilji

20

pri uenju matematike spodbujajo otroke k iskanju pravil, zakonitosti ter k posploeva-nju. Pri vzorcih je zelo pomembno, da enoto vzorca ponovimo vsaj dvakrat, saj s tem na-

tanno opredelimo, kaj se ponavlja, npr. dekli-ca, deek, deklica, deek (ni dovolj deklica, deek, deklica, saj ne moremo razbrati ponav-ljajoega se niza).

Opazujejo lastnosti, iejo podobnosti in razlike med predmeti in bitji Razvrajo predmete/bitja po izbranem kriteriju ter prepoznajo kriterije

razvranja.

Ustrezno uporabljajo izraze: visok, nizek, viji, najviji, velik, majhen, najveji, najmanji, dolg, kratek, najdalji, najkraji in urejajo

predmete/bitja glede na izbrane kriterije.

Prikaejo odnos med elementi dveh skupin s rtami (puinim diagramom).

Prepoznajo in nadaljujejo preprost vzorec.

Otroke povabimo k igri ristanc. Igralno polje lahko z lepilnim trakom naredimo na tla uilnice ali ga s kredo nariemo zunaj na igriu. Pogovorimo se, kako bomo doloili igralca, ki bo skakal po otevilenih poljih z iztevanko. Otrokom predstavimo iztevanko An ban in jih povabimo, da jo skupaj ponovimo. Nato se igrajo ristanc.

V uvodu si otroci ogledajo ilustracije v iztevanki An ban. Imenujejo narisane ivali, ritmino izrekajo imena ivali in ob tem ploskajo. e zmorejo, preberejo zapisana tevila, glavni tevnik poveejo s samostalnikom.Preberemo iztevanko in otroci sledijo branju s spremljanjem besedila v delovnem ubeniku. Pri drugem branju sledijo branju, tako da preberejo ilustracije. Skupaj z uiteljem/-ico glasno berejo (bralci) oz. ponavljajo za uiteljem/-ico in s prstom skuajo slediti besedilu.Po vekratnem ritminem ponavljanju za uiteljem/-ico ob izrekanju besedila ploskajo. Izrekanje besedila lahko spremljajo tudi s paliicami ali z bobnom.Po branju otroci odgovarjajo na vpraanja o iztevanki (npr. koliko podgan, koliko zajcev, kdo bi nastopal v tvoji iztevanki ), nato poskusijo po takem vzorcu e sami sestaviti iztevanko. Otroci povedo e druge iztevanke, ki jih poznajo. Posluajo e nekaj iztevank, npr. iz zbirke Enci benci na kamenci. Zgled iztevanke z igrivimi zvonimi besedami, ki se je otroci lahko nauijo po odmevu, je slovenska ljudska:

Dejavnosti

Cilji

1

21

Ekate pekate cukate me,abe fabe domine,ektum pektumtum tum tum,abele fabele dominum.

Poznavanje iztevanke zakljuimo z igro na igriu: po izrekanju iztevanke se lovijo ali se igrajo skrivalnice.

Otroci si ogledujejo sliko otrok pri igri in iejo razlike in podobnosti med njimi. Navajamo jih na natanno opazovanje in opisovanje. Razlike so lahko trenutne (oblailo, poloaj telesa ali dejavnost), se spreminjajo v daljem obdobju (velikost, barva las ) in stalne (spol). Po teh lastnostih so si otroci lahko tudi podobni med seboj. eprav so razlinega spola, imajo lahko enako barvo las ali nosijo podobna oblaila. Na sliki so tudi ivali, med njimi so prav tako razlike in podobnosti. Posebej natanno opisujejo znailnosti otrok z razlinimi stopnjami pridevnika (Kdo ima kratke lase? Kdo ima dalje od ?). Primerjajo velikost ivali in otrok (elva je manja od Jureta. Pes je manji od ). Pogovor lahko napeljemo tudi na tevilke na ristancu: katere poznajo, na katerem polju je kamenek, kje je bil prej, kje bo kasneje

Otroci opisujejo dejavnosti, s katerimi se radi ukvarjajo. Pripovedujejo, kaj sami najraje ponejo zunaj ole in kaj najpogosteje ponejo, kaj potrebujejo pri dejavnostih. Pogovarjamo se, kaj najraje jedo, kako se najraje zabavajo, kateri port poznajo ali se z njim ukvarjajo, katero knjigo poznajo, v katere dejavnosti so vkljueni po pouku. Po natetih lastnostih se lahko tudi razvrajo v skupine. Pogovarjamo se, da imamo ljudje razline interese in da moramo to spotovati in sprejemati.

Opisujejo dejavnosti na slikah in imenujejo pripomoke, ki jih otroci pri tem potrebujejo. Nato s povezovanjem priredijo pripomoke ustrezni dejavnosti. Povedo, katere od natetih pripomokov uporabljajo tudi oni pri igri.Nariejo sebe pri neki dejavnosti.

2

3

22

Otroci se igrajo igrico Kaj imamo skupnega. Eden izmed otrok mii ali poaka pred uilnico, nekaj otrok pa na sebi najde ali naredi nekaj, kar bo vsem skupno (npr. vsi si zavihajo hlanice ali rokava, vsi imajo enako barvo copat, hla ). Otrok, ki je mial, ugotovi, kaj imajo soolci skupnega. Otroci se primerjajo med seboj in razvrajo v skupine po razlinih znailnostih (oblaila, barva in dolina las, barva oi, spol ). To lahko poteka v obliki igre: otroci se gibljejo po prostoru, uitelj/-ica pove kriterij, po katerem se morajo im hitreje razvrstiti v dve skupini (ima krilo, nima krila ali ima oala, nima oal ali zelo rad je makarone, ne mara makaronov ). Primerjajo velikosti skupin in povedo, katera skupina je manja/veja, ter pretevajo lane posameznih skupin (e zmorejo).

Ogledujejo si slike otrok pri igri oz. dejavnosti. Povedo, kdo/kaj je na sliki, opiejo dogajanja na posameznih slikah ter iejo razlike in podobnosti med narisanimi otroki. Tako med drugim vadijo tudi vidno razloevanje. Obkroijo sliico, ki prikazuje lastnost skupine, in povedo, zakaj so izbrali prav to.Otroci lahko tudi samostojno sestavijo skupine otrok, za katere vnaprej doloijo skupno znailnost (lahko jo doloi tudi uitelj/-ica, npr. skupino sestavljajo otroci, ki imajo dolge lase). Pri tem lahko uporabijo slikovni material iz otrokih revij, ga izreejo in nalepijo na veji list papirja. Nato razloijo, kaj imajo skupnega otroci na njihovem izdelku.Pri pogovoru o sliki so jim v pomo vpraanja o tem, koliko je otrok (ne priakujemo, da jih bodo vsi otroci znali preteti), kje je kdo, kaj dela. Otroci naj izraajo skupne znailnosti predmetov in bitij v celih povedih.

Otroci se lahko urejajo na razline naine. Npr. postavijo se v vrsto po viini. Pri tem uporabljajo izraze viji/najviji, niji/najniji. Lahko se igrajo igro prinesi predmet Kar najhitreje prinesejo predmet najvijega/najnijega soolca/-ke, soolca/-ke z najdaljimi/najkrajimi lasmi

Naredijo obrise stopal in jih izreejo. Izrezane obrise oznaijo ali pobarvajo, da so prepoznavni. Primerjajo obrise stopal med seboj in z uiteljem/-ico ter jih uredijo po dolini. Obrise lahko primerjajo z drugimi lastnostmi iste osebe, na primer z viino. Primerjajo obliko levega in desnega stopala. Na obrise lahko kaj nariejo ali napiejo in jih uporabijo kot osebno izkaznico. Tako lahko povezujejo lastnosti in ugotavljajo, ali imajo viji tudi dalje stopalo (povezava z nalogo 5).Lahko naredijo tudi obris dlani in jo izreejo. Izrezane obrise dlani naj oznaijo ali pobarvajo, da bodo prepoznavni. Primerjajo obrise dlani med seboj in z uiteljem/-ico. Obrise uredijo (lahko tudi razvrstijo) po razlinih kriterijih.

4

5

23

Otroci naj si pri doloanju viine pomagajo. Natanno se dogovorijo, kako bodo doloili viino, da bodo meritve tone in primerljive. Na papirnatem traku naj oznaijo viino ter odreejo trak. Trakove oznaijo, razstavijo in kasneje shranijo. Ob koncu olskega leta meritve ponovijo in primerjajo viine.

Z otroki se pogovorimo o risbi in jih spraujemo, kako so urejeni otroci na njej, kako se imenujejo, kdo je najviji, najniji, koliko jih je, kdo ima krilo, kdo nima hla, kdo ima majico z najkrajimi rokavi Nato preberemo otrokom navodila za reevanje naloge, se z njimi pogovorimo o nalogi in nainu reevanja. Otroci ustrezno pobarvajo oblaila oz. obutev posameznim otrokom po navodilu.Kdor zna, poskua prebrati imena otrok. Nekateri bodo v njih prepoznali svoje ime. Katero od napisanih imen imajo tudi otroci v razredu?

Motivacija za branje pravljice Ups, jaz sem pa zelen je pogovor o druganosti. V em ste si otroci v razredu podobni in v em razlini?V razred prinesemo ve razlinih fotografij otrok po svetu. Ob tem se pogovarjamo: V em smo si ljudje po svetu podobni in v em razlini? Imajo vsi ljudje enako barvo las, koe, govorimo vsi isti jezik, ivimo v enakih hiah in so nam ve enake rei? Otroci iejo podobnosti in razlike.Kaken je na odnos do druganih? Kako skrbimo za invalide, slepe ali bolne? Zakaj nekateri ljudje potrebujejo pomo? Kako jim pomagamo, da jim je v ivljenju laje?Otroci pripovedujejo o svojih izkunjah.

Otroci prisluhnejo odlomku pravljice. Po branju sledi razlaga manj znanih besed. Otroci poskuajo razloiti besede oziroma iejo sopomenke zanje: gospodarica, soseina, preganjati, dirjati, opominjati, nakopal si bo teave, odloiti se, vigniti, odskakljal, odhopsati, poplesavati, obkoliti, trop Po razlagi besed se pogovarjamo o prebranem odlomku.Otroci pred ogledom ilustracij v knjigi pripovedujejo, kako si predstavljajo knjievne junake.Preberemo vpraanja v delovnem ubeniku in dodamo e svoja. Kdo nastopa v pravljici? Zakaj je bil ak nesreen? Kaj je naroala Sara aku, preden je la v olo? Kaj je nekega dne sklenil ak? Kdo je obkolil aka? Nato si otroci izmislijo nadaljevanje pravljice. Sledi posluanje pravljice v celoti. Otroke lahko odpeljemo v knjinico, kjer jim pravljico prebere knjiniar/-ka ali uitelj/-ica.

6

7

8

24

Po branju sledi pogovor o vsebini knjige. V em se nadaljevanje razlikuje od njihovega priakovanja? Kako bi ravnali oni v podobnem primeru? Kaj bi naredili drugae, kaj prav tako kot pes ak? V delovni ubenik nariejo, kako se pravljica kona.Po branju pravljice uitelj/-ica vodi razgovor o sprejemanju razlinosti in tolerantnosti do druganosti in predstavi druganost kot bogatitev in prednost.

25

To smo mi

Z vstopom v olo se veini otrok njihovo social-no okolje raziri in spremeni. V novem okolju sreajo soolce in soolke, uitelje in uiteljice ter oblikujejo nova prijateljstva. ivljenju v od-delku se morajo postopno prilagoditi, zato je to tudi as za razvijanje socialne kognicije. Izpo-stavljeni so vrsti novih odnosov, za katere e nimajo izoblikovanih modelov ravnanj. Mnoge svoje elje in interese morajo uskladiti z intere-si drugih otrok v skupini. Za to so potrebni po-govori in dogovori, ki jih morajo vsi spotovati. Nekatere dejavnosti potekajo v parih ali v manj-ih skupinah. Pri tem razvijajo obutek pripad-nosti oddelku, kulturo dialoga, sposobnost po-sluati sogovornika in upotevati njegove pred-loge in elje. Razvijajo tudi obutek solidarnosti in zavest, da se marsikaj lahko nauimo drug od drugega in da so kot skupina sposobni na-rediti mnogo ve kot vsak posameznik ali da nekaterih del in iger sami sploh ne morejo iz-vajati. Zaradi razlinih navad in potreb so va-sih konflikti neizogibni, kar je prilonost za viv-ljanje v druge in s tem za sprejemanje druga-

nosti in razvijanje tolerantnosti. Ob tem spozna-vajo razlina ustvena stanja. Vivljanje v druge je tudi pot za spoznavanje in razumevanje last-nega obnaanja. ele s tem lahko nekatere izkunje, pridobljene navade in usvojena pravi-la omogoajo skupno ivljenje in delo. Vsebine, ki jih obravnava una enota, naj otro-ci ne spoznavajo le v omejenem asu in obse-gu, kot ju ponuja delovni ubenik. Vivljanje v ustvovanja drugih, razvijanje tolerantnosti, sodelovanja in pripadnosti skupnosti je dolgo-trajen proces. Zato mu je treba posvetiti ve asa skozi vse leto in izkoristiti razline prilo-nosti, ki se ponudijo v oddelku. Izhodie za pogovor in vrednotenje ter zglede ravnanj naj bodo tudi konkretne situacije v od-delku: spori med uenci in nasprotovanje so-delovanju ter, nasprotno, zgledi vzornega so-delovanja, solidarnosti in tolerantnosti. Neka-tere skupne dejavnosti naj postanejo rutinske, na primer tedensko ali dnevno nartovanje dela, zadolitve posameznikov ali skupin, vzdr-evanje reda v uilnici in podobno.

Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi v sposobnostih, navadah, eljah in interesih.

Doivljajo sebe kot del oddelka, oddelek pa kot skupnost. Spoznavajo, da je treba upotevati tudi interese in potrebe drugih. Prepoznavajo razline ustvene izraze pri sebi in drugih.

Spoznavanje okolja

Cilji

18 25

26

Otroci se vsak dan znajdejo v razlinih okolii-nah sporazumevanja zjutraj se npr. pozdrav-ljajo s soolci in uitelji, med poukom odgovar-jajo na vpraanja, se pogovarjajo in raziskujejo, na igriu se sproeno pomenkujejo ali pa se zelo ustveno odzivajo na ravnanja svojih sool-cev med portno igro Zato elimo pri njih raz-vijati slogovno zmonost tako, da se nauijo/navadijo isto govorno dejanje (pozdrav, zahvala, poziv, opraviilo itd.) izrei na razne naine in se obenem zavedo, v katerih okoliinah jih je pri-merno uporabiti. Predvsem pa naj bi otroci vred-notili vljudnost danih izrekov in jih po potrebi

zamenjali z vljudnejimi. V tem poglavju preso-jajo primernost/vljudnost posameznih govornih dejanj ob slikah in izberejo ustrezno razliico.Prepoznavajo in poimenujejo tudi nebesedna sporoila, kot sta telesna mimika in dra. Po-imenujejo ustvena stanja in pripovedujejo o svojih izkunjah.

Pri knjievnem pouku spoznajo slikanico brez besedila. Slikovni znaki predstavljajo kraj/as dogajanja, osebe in njihova razpoloenja z li-kovnimi elementi, kot so linija, barva, svetloba, sence, oblike, struktura ter kompozicija.

Ob slikah opisujejo vsakdanja olska opravila. Prerisujejo oz. sami piejo preproste besede. Posluajo razlina govorna dejanja in presojajo njihovo vljudnost. Razlenjujejo dane okoliine sporazumevanja in predlagajo ustrezen

izrek (kaj je vljudneje).

Presojajo uinek nebesednih sporoil. Iz nebesedne govorice (slike) prepoznajo sporoilo in ga izrazijo z besedami. Globalno berejo posamezne besede. V zapisanih besedah iejo enake rke. Vadijo izraanje koliine z glavnimi tevniki ter rabo pravilne oblike

samostalnika ob koliinskih izrazih.

Opazujejo bitja/predmete na sliki in jih poimenujejo. Ugotavljajo poloaj bitij/predmetov na sliki in povedo, kje je kaj pri tem

vadijo prostorska razmerja z ustreznimi predlogi.

Urijo koordinacijo oko roka ter vadijo dro pisala. Ob ilustracijah v slikanici doloijo glavno (ilustrirano) knjievno osebo

in ji pripiejo ustrezna (ilustrirana) dejanja in stanja ter se z njo

poistovetijo.

Izrazijo prostorsko/asovno razsenost naslikanega pravljinega dogajanja. Ob domiljijsko (pravljino) zasnovani likovni pripovedi zapolnjujejo bele

lise oz. vrzeli s pripovedovanjem.

Berejo ilustracije in obnovijo zgodbo s pomojo niza sliic. Izvajajo grafomotorine vaje riejo vodoravne rte.** Delo z Vadnico za slovenino, str. 89.

Slovenina

Cilji

27

Otroci so e vedno pozorni na podobnosti in razlike, na osnovi katerih lahko oblikujemo skupine. Ena pomembnejih skupin je razred uencev. Za elemente (lane) skupine je zna-ilna neka skupna lastnost/znailnost (lahko jih je tudi ve), ki doloa skupino.Otroci loijo med majhnimi in velikimi skupi-nami. Velike so tiste, v katerih je lanov ve liko in jih e ne moremo (znamo) preteti, majh-nim skupinam pa e lahko doloimo tevilo lanov. Otroke spodbujamo, da pretejejo tevilo lanov posamezne skupine, ki ni veje od 3. Seznanijo se z zapisom tevilk do 3 (za-pisa tevilk od njih ne priakujemo) in grafi-no ponazorijo tevila (npr. s pikami). Zelo po-

membno je, da otroci e pri zaetnem tetju zaznajo pravila tetja: vsakega lana skupine tejemo enkrat, nobenega ne izpustimo; te-jemo vedno v istem vrstnem redu 1, 2, 3 ; tevilo lanov v skupini je neodvisno od na-rave predmetov (predmeti so lahko veliki, majhni, a to ne vpliva na tevilo le-teh); tetje je neodvisno od vrstnega reda (npr. od leve proti desni pretejemo enako predmetov kot od desne proti levi). Otroci najprej tejejo predmete, ki jih premikajo, nato predmete, ki se jih zgolj dotikajo (npr. narisani predmeti), sledijo oddaljeni predmeti, lahko pa tejejo tudi predmete, ki jih ne vidijo (npr. tejejo udarce na boben, ki ga ne vidijo).

Natanno opazujejo. Razvrajo predmete glede na izbrane kriterije in ugotovijo kriterije

razvranja.

Urejajo dogodke glede na asovno zaporedje. tejejo do 3 in prepoznajo tevilke do 3 ter grafino (npr. s pikami)

predstavijo tevila do 3.

Orientirajo se v prostoru (pred, za).

Slike v delovnem ubeniku so izhodie za pogovor z otroki o skupnem delu in ivljenju v oli. Pogovor napeljemo tudi na to, kaj vse je e pred njimi, kaj vse bodo skupaj doiveli, se nauili. Napiejo oz. preslikajo ime uiteljice in vzgojiteljice. e se e niste dogovorili, kako naj naslavljajo svojo uiteljico in vzgojiteljico ter druge uiteljice, uitelje in osebje na oli, je sedaj primeren trenutek.

Matematika

Dejavnosti

Cilji

1

28

S primernim zgledom spodbudimo pogovor o sodelovanju in o tem, kaj zmore skupina ali skupnost in esa posameznik sam ni sposoben narediti. Poudarimo, da razlika ni le v koliini, ampak tudi v vrsti in kakovosti opravljenega dela ali druenja. Bodimo pozorni na velikost posamezne skupine. V razredu lahko oblikujemo razlino velike skupine, lahko pa jih tudi opazujemo v oli in olski okolici. Nekatere skupine so velike, druge majhne. lane skupine lahko tudi pretejemo. Na zaetku predlagamo tetje do tri. Otrokom lahko posredujemo navodila, na osnovi katerih bodo oblikovali manje skupine (2 otroka naj odideta po malico, 3 otroci naj zapojejo pesem ). Ob tem jih seznanimo e z zapisom tevilk od 1 do 3. Skupine oblikujemo tudi s predmeti. Uporabimo lahko link kocke, s katerimi oblikujemo razlino velike skupine. Pri tem barva kock ni pomembna, tudi nain zdruevanja ne. Lahko oblikujemo skupine po tri kocke, dve kocki, eno kocko. Glasno izrekamo ena, dve, tri; en, dva, tri; eno, dve, tri (odvisno od spola pretevancev). Vkljuujemo lahko tudi razline iztevanke, v katerih nastopa to zaporedje tevil. Otrokom lahko pripravimo kartonke s tevilkami od 1 do 3. Otroci oblikujejo skupine po en predmet (en svinnik, ena radirka, ena torba, eno zrno ria ) in zraven skupin priloijo kartonke s tevilko ena. Enako napravijo tudi za kartonke s tevilkama 2 in 3. Pri tem smo pozorni, da oblikujejo skupine predmetov, ki imajo doloeno skupno znailnost. tevila 3 ne prikaemo npr. tako, da zdruimo en svinnik, torbo in kapo.

Ob slikah naj otroci pripovedujejo, ali lahko posameznik sam opravlja neko dejavnost in kako je, e poteka dejavnost v skupini. Pri portnih igrah in drugih tekmovanjih razvijamo poteno navijanje. Otroci poimenujejo prostore, v katerih se dogajajo razline dejavnosti, odgovarjajo na vpraanja in tvorijo cele, zaokroene in smiselne povedi. Kdo se je pridruil pevskemu zboru? Ali je bolj prijetno peti v zboru ali sam nastopati pred drugimi? Katera druabna igra ti je najbolj ve? Kdaj se oga sam/-a in kdaj z drugimi? Kaj je bolj prijetno? Katera pravila mora upotevati pri igri z ogo? Katera pravila veljajo v jedilnici? Kako se pouti, e si v jedilnici sam/-a, in kako, e si v skupini?Ob slikah se pogovorimo tudi o tevilkah, ki predstavljajo tevilo lanov skupine. tevila (koliine) in tevilke (simboli) lahko ponazorimo tudi z gibanjem: poskakujemo, se obraamo, dvigamo roke, vzklikamo , oblikujemo tevilo 1, 2, 3

Otroke spodbujamo k tetju do 3. tevila prikazujemo s tevilkami in tudi grafino, npr. s pikami. Treba je zagotoviti, da otroci danemu tevilu predmetov priredijo ustrezen zapis tevila predmetov s tevilko in obratno za dano tevilo oblikujejo skupino predmetov. To pomeni, da lahko otroka prosimo, da nam prinese 3 oge na razline naine: povemo, zapiemo s tevilko, predstavimo s pikami, udarjamo na boben

Otroci opiejo dogajanje na slikah. Primerjajo dejavnosti, ki jih ponemo v prostem asu, s tistimi, ki jih moramo opraviti v oli in doma. Odgovarjajo na vpraanja. Katere zadolitve moramo opraviti v oli? Katera dela moramo opraviti doma? Kdo nam pri delu pomaga v oli in kdo doma? Katera dela opravi z veseljem in kaj ne dela rad? Zakaj? Kaj dela v prostem asu?Otroci tejejo otroke v posameznih skupinah in pobarvajo ustrezno polje s tevilko (z ustreznim tevilom pik), ki prikazuje tevilo otrok. Pozorni smo na to, da tejemo le otroke na posameznih slikah.

2

3

29

Slike in besedilo v delovnem ubeniku naj spodbudijo pogovor o tem, kaj vsak najraje pone ali pri kateri dejavnosti je najuspeneji in kako ali s im lahko sodeluje pri skupnem izdelku. Nartujemo, kaj vse je treba narediti, e elimo pripraviti razstavo jesenskih listov. Otroci naj poveejo dejavnosti z interesi. Na primer: liste bo nabral deek, ki je rad zunaj; razstavo bo okrasila, pobarvala napise, e kaj narisala deklica, ki rada rie; liste bosta uredila po velikosti, vrsti drevesa ali po barvi deek in deklica, ki rada urejata in zbirata stvari. Povezovanje interesov z dejavnostmi lahko izpeljemo kot vpraanja: Kdo bo pobarval , kdo bo prilepil ? Slike so motivacija, da otroci pripoveduje o tem, kaj radi delajo. Svoje odgovore utemeljijo. Rad/-a riem, ker Nato primerjajo svoje utemeljitve.Otrokom preberemo, kaj pravijo otroci na slikah. Otroci prisluhnejo besedilu in ugotovijo, kateri odgovor sodi k posameznemu otroku. Skupaj beremo besedilo in poiemo besede, ki se ponavljajo v vseh oblakih: rad, rada. Besede pobarvajo. Izberejo si otroka na sliki, ki ima podobne interese kot oni, in ga opiejo.

Razred pripravi skupni izdelek. Z njim naj se predstavi tudi navzven, na primer na prilonostni razstavi, okrasitvi olskih prostorov ob prazniku, glasbeni, lutkovni, gledaliki predstavi Pri tem otroci sodelujejo na razline naine, upotevamo njihove interese. Pri oblikovanju skupnega izdelka potekajo razlini procesi, npr. razvranje, urejanje, vzorci, relacije, tetje. Z ustreznimi vpraanji spodbujajmo otroke, da ubesedijo, kaj ponejo, kako ponejo, kaj je nastalo, koliko jih je sodelovalo ipd. Bodimo dosledni pri uporabi izrazov, kot so urediti, razvrstiti, preteti (liste npr. razvrstimo po obliki, uredimo jih lahko po dolini, pretejemo hrastove liste ). Z listi lahko napravijo tudi vzorce. Ti niso zgolj linearni (hrastov list, bukov list, hrastov list, bukov list ), ampak se lahko irijo tudi ciklino, lahko iz kroga navzven

Predlagamo nekaj prizorov, ki jih otroci odigrajo v parih, npr. nekdo soolca po nesrei spotakne, mu polomi igrao Po odigranih prizorih otroci presojajo vljudnost in nain izreenih izjav. Povedo, ali so bile primerne, in e ne, kako bi jih spremenili. Povedo, kako nevljudna ali celo aljiva izjava vpliva na nagovorjenega, in pripovedujejo o svojih morebitnih izkunjah v taknih okoliinah.

Otroci opiejo situaciji na slikah in odgovorijo na vpraanji: kdo potrebuje pomo in kdo se mora opraviiti. Na spodnjih treh slikah naj se skuajo viveti v situacije in povedo, kako bi se odzvali, kaj bi rekli dekom. Med razlinimi predlogi izberemo najprimerneji odgovor. Komentiramo tudi manj primerne in neprimerne odgovore. Otroci v parih odigrajo nekaj prizorov, ki jih vidijo na sliicah, npr. nekdo aka soolca, ki se poasi in nerodno oblai, ko je treba pohiteti na igrie; nekdo soolca po nesrei polije s ajem Po odigranih prizorih otroci presojajo vljudnost in nain izreenih izjav. Povedo, ali so bile primerne, in e ne, kako bi jih spremenili.

4

5

30

Na razline naine tejemo do tri: riemo pike s prstnimi barvami, igramo se druabne igre s prilagojeno igralno kocko (dve ploskvi imata po eno piko, dve po dve piki in dve po tri pike), izvajamo gibalne igre, nauimo se preprost ples, v katerem se razlini gibi ponovijo v razlinih ponovitvah: enkrat se obrnem, dvakrat dvignem roko, trikrat zakroim z glavo, dvakrat se priklonim Za gibalno igro lahko izdelamo tudi preprosta navodila s pikami, ki oznaujejo tevilo ponovitev posameznega giba, in ikono za gib. S spreminjanjem zaporedja navodil dobimo razline gibalne (plesne) kombinacije.

Otroci z ustreznimi barvami pobarvajo polja s pikami in opiejo nastalo sliko. Ilustracijo lahko dopolnijo s kapljami (otrok sam izbere tevilo kapelj; lahko jih je tudi ve kot 3).

S pomojo lutke odigramo nekaj prizorov, v katerih gre lutka skozi razlina ustvena stanja (morda je nekaj izgubila in je alostna, se koga boji in je prestraena, je jezna, ker izgubljenega ne najde, in vesela, ko se teava razrei). Lutka jih ob vsakem stanju povabi, naj ji pomagajo (jo potolaijo, pomirijo ), in jih na koncu vpraa, ali se tudi oni veselijo z njo.Otroci se pogovarjajo o svojih izkunjah kdaj so jezni, veseli, alostni, prestraeni.

V delovnem ubeniku s fotografije otroka prepoznajo tiri ustvena stanja, jih izrazijo z besedami in svoje trditve utemeljijo (kako so prepoznali jezo, veselje, strah, alost ). Nato z barvami, glede na navodilo, oznaijo, na kateri sliki je deklica vesela, na kateri je alostna, na kateri jezna in na kateri prestraena. Za zadnji dve vpraanji je monih ve odgovorov. Z otroki se pogovorimo o njihovih odgovorih. Potolaijo lahko alostnega in prestraenega otroka. Z otrokom, ki je alosten, se lahko igramo, ga s tem potolaimo, razveselimo in podobno.

Otroci pripovedujejo o svojem obisku v gledaliu ali kinu. Odgovarjajo na vpraanja: S kom so si ogledali predstavo? Kako se je imenovala predstava? O em je govorila? Kdo je nastopal? V kateri vrsti so sedeli? Lahko si izmislimo temo za predstavo in jo skupaj zaigramo.

6

7

8

31

Opiejo sliko. Razloijo pojme: igralec/igralka, oder, dvorana, lui.Izmislijo si zgodbo za del predstave, ki jo prikazuje slika. Pretejejo predmete, ki so oznaeni, in obkroijo ustrezno tevilko. Vodimo razgovor o tem, kje se kdo oz. kaj nahaja: kdo je pred hio, kaj je nad hio Vpraanja naj postavljajo tudi otroci. Izmed mnoice tevilk, ki so zapisane na sedeih, prepoznajo zapis 3 in ga pobarvajo.

Slikanica Marjana Manka Brundo se igra v stripu in karikaturi zdruuje sproenost in humornost s tekoim nainom pripovedovanja v slikah. Bralni odziv na likovno sporoilo omogoa otroku razmeroma samostojen dialog s knjigo. Slikanica Brundo se igra je sestavljena iz 45 ilustracij, od katerih je le ena obojestranska. Zaetne likovne situacije prikazujejo Brunda med spanjem (no), njegovo prebujanje (veliko sonce), jutranjo nego in zajtrk, odhod z balonom od doma. Obojestranska ilustracija prikazuje Brundove prijatelje med igro na igriu in nezgodo s poenim balonom. V likovni pripovedi slikanice Brundo se igra se vse likovne dogajalne enote izmenjujejo brez asovnih presledkov na nezapleten nain. Sliice si sledijo praviloma po naelu kratkih filmskih sekvenc in zanesljivo usmerjajo mladega bralca/gledalca v razumevanje likovne zgodbe. Otroci se lahko identificirajo z doivljanjem prijateljskega odnosa, ki ga zaznajo med nastopajoimi pravljinimi ivalmi, kar nedvomno pomeni, da so ivalski liki tako v klasinih kot sodobnih pravljicah blizu otrokovemu doivljanju in sprejemanju knjievnih oseb.

Otrokom predstavimo slikanico Brundo se igra. Med gledanjem slikanice z uiteljem/-ico ustvarjajo zgodbeni potek. Opiejo del ilustrirane zgodbe v delovnem ubeniku in likovno poustvarijo nadaljevanje zgodbe.

9

32

Mi, ti lovi!

Slovenski jezik ima bogato zakladnico otrokih ljudskih pesmi, ki so zbrane v mnogih zbirkah, med drugim v Pojte, pojte, drobne ptice, pre-enite vse meglice (Mladinska knjiga, Ljubljana 1986), Kvinte kvante: iztevanke, zbadljivke, aljivke (Harlekin, Kamnik 1994), Enci benci na kamenci (Mladinska knjiga, Ljubljana 1990, 1998, 2007).Pesmi so otroke spremljale pri igri in delih, ki so jih opravljali. V ljudskih pesmih spoznava-mo ne le bogastvo pesnitva, ampak tudi na-in ivljenja otrok neko, ivljenje je bilo bolj trdo, druine so bile tevilneje, otroci so morali kmalu sodelovati pri hinih delih, bili

so pastirji, uvali so mlaje brate ali sestre, opravljali delo pestrne.V uvodnem delu otroke seznanimo s pesnikimi zbirkami. Izvedo, da so se ljudske pesmi irile med otroki ustno, vsakdo jih je po svoje spremi-njal, zato so raznolike, eprav so si podobne.Umetnostna besedila Petelinek, petelinek, Katarina, Barbara in Mamca, posluajte so iz otroke slovstvene folklore, in sicer iz zbirke Pojte, pojte, drobne ptice, preenite vse megli-ce. Z njimi uvajamo otroke v bogato kulturno dediino slovenskih ljudskih pesmi, ki so z bogato zvonostjo, igro in motivi iz narave ter ivalskega sveta temelj otroke lirike.

Spoznavajo otroke ljudske pesmi. Ob posluanju recitacije pesmi zaznavajo ritem pesmi. Vadijo sluno zaznavanje, tako da iejo besede, ki se rimajo. Memorijajo in deklamirajo pesem. Izmiljajo si nove besede, jih daljajo ali krajajo. Posluajo razline kratke pesmi in iztevanke ter iejo rime. Globalno berejo.

Otrokom prinesemo antologijo otrokih ljudskih pesmi Pojte, pojte, drobne ptice, preenite vse meglice. Skupaj jo prelistamo in preberemo nekaj pesmic. Pogovorimo se, o em govorijo. Po-sebej smo pozorni na besede, ki niso ve v rabi. Otrokom razloimo, zakaj nekaterih besed ne uporabljamo ve, da je bilo ivljenje otrok neko drugano in da so se njihove igrae drugae imenovale. Otroke ljudske pesmi so tudi zbadljivke, aljivke in uspavanke.

Slovenina

Dejavnosti

26 27

Cilji

1

33

Z otroki se po posluanju pesmi Petelinek, petelinek pogovorimo o vsebini pesmi. Pesem poveejo s svojimi obutki in izkunjami. Imajo domae ivali? Kdo skrbi zanje? Pozornost usmerimo v zvono podobo pesmi: ponavljanje in rimo. Odgovorijo na vpraanja v delovnem ubeniku.Pri pesmi Katarina, Barbara po posluanju najprej razloimo manj znane besede: varvala, oskubljena, pohrustana. Za te besede poskuajo najti sopomenke. Nato iejo rimane dvojice. Barbara/varvala, ukradena/oskubljena. Rimane dvojice izraziteje izgovorimo, tako da zaznajo rimo. Iejo tudi druge rimane dvojice, npr. besede, ki se rimajo z njihovimi imeni, smene rime itd. Pogovorimo se o vsebini pesmi. Odgovarjajo na vpraanja v delovnem ubeniku. Pesem Katarina Barbara je tudi uglasbena. Prisluhnejo pesmi.Pri pesmi Mamca, posluajte otroci iejo rimane dvojice in odgovorijo na vpraanja v delovnem ubeniku. Z vekratnim ponavljanjem se po odmevu nauijo pesem na pamet. Izmiljajo si nove besede, tudi nesmiselne, jih daljajo in krajajo.

Ljudske pesmi nimajo znanega avtorja, umetne pa ga imajo.Pesem Daneta Zajca Maka je zanimiva zaradi rimanih dvojic besed. Otroka spodbudi, da sam ie podobne rime in pesem nadgrajuje.

Otroke spodbudimo, da iejo rime: cesta presta, kino vino, knjiga miga, polica grofica Razdelijo se v dve skupini, prva pove besedo, druga poie rimo. Iejo rime na svoje ime: Peter veter, Ana zaspana, Tine maline, Luka kuka, Teja meja itd.Sestavljajo kratke povedi na svoje ime: Marko ima barko. Vlado gladi brado

Otroci imenujejo narisane predmete in bitja. Besede pod sliicami globalno berejo. Iejo rime in poveejo sliice oz. besede, ki se rimajo.

2

34

Naa ola

Po zaetnem spoznavanju blinje okolice raz-reda ter prostorov, ki jih nujno potrebujejo, je as, da se prvoolci razgledajo po celotni oli. Ker bodo v njej preiveli kar nekaj let, je prav, da spoznajo vse prostore, npr. knjinico, telo-vadnico, zbornico , in se orientirajo v celo-tnem olskem poslopju ter pripadajoem zu-nanjem okolju. Orientacija v olskem prostoru pomaga tudi pri varnosti, saj je vasih treba zapustiti olo po najkraji poti. Spoznajo, da v oli dela ter za olo in zanje skrbi poleg uite-ljic in uiteljev e vrsta drugih ljudi z razlinimi poklici: knjiniarka, kuhar, snailka, hinik, tajnica in e kdo. olo vodi ravnatelj ali ravna-teljica, naj ga/jo obiejo v njegovi/njeni pisar-ni. Otroci spoznavajo delo vseh zaposlenih na oli ter kdaj in kako pomagajo otrokom.

Ker je v oli veliko otrok z razlinimi interesi in ker je ola predvsem prostor, namenjen ue-nju, so potrebna nekatera pravila ravnanj in obnaanja. Poleg splonih pravil obnaanja, ki naj bi jih otroci pridobili v druini in vrtcu, v oli veljajo e olska pravila, eno od njih je, da se pouk zane ob doloenem asu in zamujanje ni zaeleno. olska ali razredna pravila naj otroci spoznavajo postopno, v situacijah, kjer so pravila potrebna, na primer dvigovanje rok, obnaanje med odmori, ravnanje s olsko opremo S pravili je povezano tudi spoznava-nje pravic in dolnosti. Pravila morajo biti v skladu z otrokovimi pravicami, dolnosti pa iz-hajajo iz pravil in dogovorov.

Poznajo ime ole, v katero hodijo, imena in priimke uiteljev in uiteljic ter vzgojiteljic, ki jih uijo.

Spoznajo razline prostore in delavce v oli. Poznajo osnovna olska pravila.

Otroci razvijajo tudi zmonost nebesednega sporazumevanja, in to tako, da opazujejo raz-novrstna nebesedna sporoila, npr. piktogra-me, slike, ilustracije, mimiko telesa ipd. Ko opazujejo slike (npr. fotografije), povedo, kaj sporoajo, kaken je njihov pomen, kje jih obi-ajno vidimo idr. Nebesedna sporoila tudi sami tvorijo in jih predstavijo v razredu.V vsakem oddelku veljajo doloene zapovedi, prepovedi in opozorila, ki jih uenci in uitelj/-ica obiajno doloijo skupaj. Navadno so pra-vila izpostavljena na vidnem mestu in so v

obliki zapisa ali piktograma. Otroci tono vedo, kaj posamezen znak/napis pomeni, kako vpli-va na njihovo ravnanje in kaj se zgodi, e ga ne upotevajo (razredna oz. olska pravila).V tem poglavju prepoznavajo pomen slik oz. piktogramov, njihovih sporoil ter prertajo ti-ste slike/piktograme, ki prikazujejo prepoveda-ne dejavnosti. Tako tvorijo prepovedi, obenem pa vadijo izrekanje zapovedi ter zanikanje (esa ne smemo delati v razredu).Razvijajo tudi sposobnost slunega razloeva-nja in razlenjevanja. Zaznavajo dolino besed

Spoznavanje okolja

Slovenina

Cilji

28 35

35

in besede glede na dolino razvrstijo v pregled-nico (kratke, dolge besede). Besede zlogujejo in tejejo zloge ter iejo prvi zlog.

Pri knjievni vzgoji se navajajo na branje polu-metnostnih slikopisov, kar jim olaja vstop v branje. Skupaj z uiteljem/-ico razvozlajo po-men sliic in jih poimenujejo.

Opisujejo slike prostorov. Zaznavajo dolino besed. Berejo slikovna sporoila (prepoved, zapoved) ter prepoznajo njihov

pomen, vlogo in rabo.

Sami tvorijo slikovno sporoilo (prepoved). Vadijo zanikanje. Vadijo izraanje koliine z glavnimi tevniki ter rabo pravilne oblike

samostalnika ob koliinskih izrazih.

Posluajo/globalno berejo slikopis. Po branju/posluanju razlenjujejo besedilo. Vadijo izraanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (npr. na, pod,

nad, pred, za, med, pri) in sklonskimi oblikami samostalnikov.

Vadijo sluno zaznavanje tejejo zloge ter doloajo prvi zlog v besedi. Doivljajsko posluajo pesem in se jo nauijo na pamet. Ob posluanju razvijejo asociativne zmonosti, iejo osrednjo besedo

ter nizajo svoje asociacije ob tej besedi.

Berejo zgodbo, napisano v obliki slikopisa. Besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota. Z grafomotorinimi vajami utrjujejo zapis ravnih rt.** Delo z Vadnico za slovenino, str. 10.

Otroci se pri pouku matematike nauijo uporab-ljati razline slikopise oz. piktograme za pred-stavljanje doloenih znailnosti oz. lastnosti, navodil, prepovedi Zelo pomembno je, da se sreajo tudi z zanikanjem znailnosti oz. last-nosti, ki jo v matematiki oznaimo tako, da znak za neko znailnost prertamo (npr. zna-ilnost predmeta, da sodi v kuhinjo, bi lahko narisali z znakom, za katerega se dogovorimo skupaj z otroki, recimo lica, prertana lica bi potemtakem pomenila, da predmet ne sodi v kuhinjo). Za ponazoritev razvranja uporablja-mo razline diagrame: drevesni, Carrollov (pri teh dveh prikaemo zanikanje znailnosti) ter

Euler-Vennov diagram (nain prikazovanja sku-pin predmetov s skupno lastnostjo). V tem po-glavju otroci e ne bodo izpolnjevali omenjenih diagramov, jih bomo pa postopoma, prek raz-vranja predmetov v preglednice, seznanili s predstavljanjem lastnosti skupine (razreda) ter njihovo zanikanje s piktogrami. V sklopu tega poglavja bodo otroci spoznavali tudi orientaci-jo v prostoru in na ploskvi. Pri tem uporabljajo izraze: zgoraj, spodaj, levo od, desno od, pred, za, na, nad, pod Otroci naj tejejo do 4 in prepoznavajo razline predstavitve tevil (s pikami, posebnimi znaki, tevilkami).

Matematika

Cilji

36

Opazujejo lastnosti, iejo podobnosti in razlike med predmeti, osebami

Razvrajo predmete/osebe po izbranem kriteriju ter prepoznavajo in oblikujejo kriterije razvranja.

Prikaejo lastnost oz. njeno zanikanje s piktogramom. tejejo do 4 in prepoznavajo tevilke do 4. Orientirajo se v prostoru in na ploskvi ter pri tem uporabljajo izraze: pred,

za, levo od, desno od, nad, na, pod

Otroci postopoma spoznavajo olo in njene prostore. Najprej spoznavajo olo na orientacijskem sprehodu. Pri tem uporabljamo izraze, s katerimi opisujemo poloaj prostorov glede na preostale prostore, kje se nahajamo, kam gremo Za nekatere znailne prostore (uilnica, jedilnica, avla, garderoba, telovadnica, zbornica, knjinica, stranie, vhod ) izdelamo preprosta znamenja piktograme. Namen sprehoda in ogleda ole je spoznavanje poti iz razlinih delov in prostorov ole do domaega razreda in do izhoda iz ole. Ogled zdruimo s poimenovanjem prostorov ter spoznavanjem in poimenovanjem predmetov in opreme v njih.Pri naslednjih ogledih se podrobneje seznanijo s posameznim prostorom in zaposlenimi, ki tam delajo. Imenujejo zaposlene in na kratko opiejo, kaj je njihovo delo v oli, kdaj so otrokom lahko v pomo. Pogovarjamo se tudi, kaj sodi v posamezen prostor na oli in kaj ne. Ogledujejo in prepoznavajo razline napise in oznake na vratih in stenah ole. Navajamo jih na iskanje pomoi pri ustrezni osebi, na samostojnost in vljudno obnaanje pri stiku z zaposlenimi. Pogovorimo se o tem, kako ogovarjamo razline delavce na oli, nato z igro vlog uprizorijo pogovore na sliicah v delovnem ubeniku (zbornica, jedilnica in knjinica).Po vsakem pogovoru se pogovorimo o ustreznosti pozdrava (kako je otrok pozdravil/odzdravil, se poslovil ), izbire tikanja/vikanja ter o vljudnosti. Otroci utemeljujejo svoje odgovore, dodajajo svoje primere in pripovedujejo o svojih izkunjah. Primerjajo pogovor med zaposlenim in otrokom ter med dvema otrokoma. Ugotovijo, da se z vrstniki pogovarjamo drugae.Doloimo start in cilj, otroci samostojno ali v paru opravijo pot, nato pa po spominu uredijo piktograme prostorov, mimo katerih so li, v pravilni vrstni red. Pri tem opisujemo opravljeno pot z ustreznimi izrazi, npr. li smo naravnost, nato smo zavili na levo, li po stopnicah navzgor Cilj in start lahko zamenjamo, s tem se spremeni tudi vrstni red znamenj. Skupina otrok dobi znamenje/piktogram prostora, do katerega mora iti. Ko se vrne, opie svojo pot.

Dejavnosti

Cilji

1

37

Otroci si ogledajo sliice in imenujejo olske prostore ter poklice, ki jih opravljajo zaposleni. Ugotavljajo, katere prostore oznaujejo narisani znaki. olskim prostorom priredijo ustrezne znake, manjkajoe znake preriejo. Pogovarjajo se o namembnosti prostorov in obkroijo predmete, ki ne sodijo v doloen prostor. Svojo odloitev utemeljijo. Pretejejo dane predmete na sliki in njihovo tevilo oznaijo s pikami.

Z otroki si ogledamo razline predmete, npr. svinnike, in jih uredimo po dolini, od najdaljega do najkrajega in obratno. Urejamo lahko tudi obarvane trakove, ki jih nato porabimo za dekoracijo razreda Uporabljamo izraze: najdalji, najkraji, dalji od, kraji od. Kadar so besede zapisane, merimo njihovo dolino v rkah, doline predmetov pa z merskimi enotami (v tem je podobnost med dolinami pri besedah in predmetih).Otroci ugotavljajo in predlagajo, kako bi ugotovili, kako dolga je beseda, e jo samo posluamo. Spodbujamo ustvarjalne zamisli. Skupaj nato sklenejo, da je treba pozorno posluati, in se dogovorijo, kako s kretnjami prikazati dolino besed.

Otroci imenujejo predmete na slikah. Utrjujejo doloanje dolgih in kratkih besed. S kretnjami rok pokaejo dolino besede oz. zaploskajo, kadar je beseda kratka. Za pravilno zaznavanje mora biti dolga beseda vsaj trizlona in kratka enozlona. Obarvane predmete ustrezno obkroijo: e so besede zanje dolge, z modro barvo, sicer rdee, kot kae zgled. Besede nato e razvrstijo na dolge in kratke tako, da predmete nariejo v ustrezni polji preglednice. Otroke lahko ob tem spraujemo, katere besede bi e sodile v posamezno polje (niso nujno vezane na ilustracijo), lahko tudi sami dodajo svoje predloge; morda uvrstijo tudi svoje ime v ustrezno skupino.

Spoznavanje in razumevanje pravil uvedemo s preprostimi pravili, ki jih e poznajo. To so pravila raznih druabnih in portnih iger, poznajo pa tudi e nekatera prometna pravila. Nekatera olska pravila so skupna za vse uence. V oddelku pa se skupaj dogovorimo za nekaj razrednih pravil, npr. red in istoa v uilnici, potek malice, nartovanje dela, sodelovanje idr. Sami sestavijo tudi pravilo za druabno igro, igro z ogo in podobno. Pravila nastajajo tudi sproti ob dogodkih, ki zahtevajo dogovorno ravnanje.

2

3

38

Otroci se igrajo igrico Kdo bo priel najdlje? V uilnici na tleh z lepilnim trakom nalepimo pot, po kateri hodijo. Vsakih nekaj metrov je ob poti znak, ki zapoveduje, kdo lahko nadaljuje pot, oz. prepoveduje nadaljevati pot. Znaki so npr. prertani dolgi lasje ali prertani rni copati, ali pa je znak za modro oblailo, ki ga otrok mora imeti, e eli nadaljevati pot. Pred zaetkom otrokom natanno razloimo navodila, skupaj pregledamo znake, ki jih bodo sreali na poti, in preverimo, ali jih razumejo. Pravila lahko oblikujejo tudi otroci in jih ustrezno grafino prikaejo.

Opiejo, kaj pomenijo narisani znaki. Nekateri znaki prepovedujejo, npr. hoja v razredu z obuvali, ki jih uporabljamo zunaj, igranje z ogo v razredu in rolanje; drugi zapovedujejo, to sta znaka za umivanje rok in dvigovanje rok pri pogovorih. Svoje odgovore utemeljijo, posebej natanni so pri dejavnostih, ki v razredu niso dovoljene. Pri tem vadijo zanikanje v razredu se lahko igramo, a se NE rolamo, NE kriimo in se NE zibamo na stolu. Usmerjamo jih z ustreznimi vpraanji. Opiejo pravila v uilnici, kot jih prikazujejo znaki v delovnem ubeniku. Povedo, katere prepovedi veljajo v njihovem razredu. Razmiljajo, ali so vsa njihova pravila v obliki prepovedi. Povedo, esa se morajo drati (npr. pozdrav, dvigovanje rok, umite roke pred obroki ). S pomojo slik in vpraanj ugotovijo, da ne upotevajo le prepovedi, temve tudi zapovedi.V delovni ubenik nariejo znak za razredno pravilo, prepoved ali zapoved.

Otroci so e spoznali tevila do 3. e vedno jih lahko predstavljamo na razline naine (oblikujemo skupine predmetov po 3, 2, 1 in jih poimenujemo) ter jim prirejamo zapis velikosti skupine s tevilko. Poveamo tevilo predmetov na 4. Otroke seznanimo z natevanjem imen za tevila do 4 in oblikujemo skupine s po 4 lani (4 otroci, 4 lonki, 4 zrna koruze, 4 stoli ) in predstavimo zapis tevila 4 (ne naina zapisovanja, ampak videz zapisa) ter ga primerjamo z zapisi tevil, ki jih e poznajo. V em se tevilke razlikujejo, v em so si podobne? Oblikujemo skupine: 1 barvica, 2 barvici, 3 barvice, 4 barvice in opazujemo, za koliko se poveuje tevilo barvic v skupinah, e so te urejene glede na tevilo lanov. eleli bi, da otroci ugotovijo, da je v vsaki skupini ena barvica ve (tetje je poveevanje za 1). Otroci bodo razlino hitro usvajali pojem tevila 4, zato jim prilagodimo aktivnosti glede na njihove sposobnosti in predznanja. tevila lahko predstavimo z gibanjem, z igranjem na glasbila, grafino z risanjem predmetov Otroke spodbujamo tudi k tetju nazaj.

Gradimo stolpce iz link kock (stolpi naj bodo visoki do 4 kocke) in k posameznim stolpom prilagamo ustrezne tevilke, zapisane na kartonkih. Stolpe lahko tudi uredimo od najnijega do najvijega in obratno. Ob tem glasno tejemo (naprej, od 1 do 4, in nazaj, od 4 do 1). Ni nujno, da gradimo le stolpe, lahko izdelujemo razline strukture iz npr. 4 kock. Ob tem bodo otroci spoznali, da je tevilo neodvisno od postavitve predmetov. e bomo pri oblikovanju tevila 4 uporabili tudi razlien material (npr. drobne kamenke), bodo otroci ugotovili, da je tevilo neodvisno tudi od velikosti predmetov. Opazujemo, kje so prisotne tevilke in kaken pomen imajo.

4

39

Z otroki naberemo razline predmete in jih razvrstimo glede na doloeno lastnost. Npr. razvrstimo olske potrebine v skupine barvic, zvezkov, knjig Ob vsaki skupini nariemo piktogram, ki opredeli znailnost skupine. Otroci naj sami predlagajo znak oz. piktogram skupine. Zanikanje lahko vpeljemo tako, da na katlo nariemo znak 'karje' in ga prertamo. Otrokom postavimo izziv z vpraanjem, kaj lahko zloijo v katlo glede na znak, ki je narisan na njej. Predvidevamo, da bodo ugotovili, da v katlo sodijo vse potrebine, razen karij. Na podoben nain lahko izvedemo e nekaj dejavnosti. Tudi otroci naj samostojno oblikujejo piktograme za zanikanje in naj jih ubesedijo (v to skupino ne sodijo predmeti, ki ).

Otrok narie ustrezno tevilo predmetov in jih nato e ustrezno pobarva glede na navodilo, ki je predstavljeno v obliki piktograma. Pomembno je, da se otrok najprej posveti tevilu, narie oz. prerta predmete, da bo njihovo tevilo ustrezalo zapisu s tevilko, nato pa jih ustrezno pobarva. Z otroki se pogovorimo, kaj predstavljajo barve v okvirkih in kaj pomeni, da so nekatere prertane. Pri zanikanju doloene barve lahko otroci vsak predmet v skupini pobarvajo z drugo barvo (vse seveda razline od prertane), pri znaku, ki doloa barvo predmetov, pa bodo vsi predmeti enake barve. To nam lahko predstavlja dobro izhodie za pogovor z otroki o reitvah problema.

Otroci se orientirajo v prostoru in pri tem uporabljajo ustrezne predloge (na, nad, pod, v, za ) in sklonske oblike samostalnikov. Lahko se igramo igre tipa 'skriti predmet' tako, da eden od otrok odide iz uilnice, drugi pa skrijejo en predmet. Otrok se vrne in sprauje: Je predmet pod mizo? Je predmet spredaj/zadaj? Otrok opisuje svoj poloaj glede na druge (npr. sem pred, za, na levi je, na desni je ), nato pa e poloaj predmetov glede na sebe oz. druge predmete. Otroci prepoznajo zapis tevila s tevilko. Dejavnosti tokrat ne potekajo ve od tevila predmetov k zapisu s tevilko, ampak obratno. Otrok naj razbere simbol za dano tevilo in to tevilo na svoj nain predstavi. Izvlee npr. kartonek s tevilko 3 in poie (prinese) v uilnici 3 predmete. Pokaemo tevilko 4, otroci 4-krat zaploskajo (poepnejo ). Meejo prilagojeni igralni kocki (na eni pike od 1 do 4, na drugi znaki za izvajanje gibov) in izvedejo doloeno gibanje tolikokrat, kot sta padli kocki.

Otroci ob sliki odgovarjajo na vpraanja: Kje sedi deklica z rumeno majico? Kam je skoila deklica z rjavimi lasmi? Kaj je pred kozo in kaj za njo? Kako je obleen deek, ki je pred dekom, ki dela preval? Kaj je nad blazinama in kaj pred njima?Oblikujejo povedi in utrjujejo predloge: nad, pod, pred, za itd.Nalogo reujemo s pomojo slike, ki jo projiciramo na tablo. Preberemo vpraanja in otroci ustno reujejo nalogo, nato jo reijo e samostojno.Pretejejo predmete, ki so oznaeni, in obkroijo ustrezno tevilko. Nalogo lahko nadgradimo tudi tako, da v zvezek nariejo znak za predmet iz telovadnice, pretejejo predmete, ki so jih prikazali z znakom, in tevilo predstavijo na svoj nain (s pikami, tevilko ).

5

6

40

Zaetek ole in prvi olski dan, sreanje z novimi soolci in soolkami ter uitelji so teme, ki jih otrok zelo ustveno doivlja in dojema, razmilja o njih in o njih rad pripoveduje.Otroke motiviramo za posluanje pesmi Nee Maurer V olo s pogovorom na temo: kako smo se pripravili na prvi olski dan. Otroci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vpraanja: Ali so se veselili odhoda v olo? So si sami izbrali torbo, copate, puico ? Zakaj so izbrali prav te olske potrebine? O em so razmiljali zadnjo no pred zaetkom ole? So se bali, veselili? Kako je potekal prvi olski dan? Kdo jih je spremljal v olo? itd.

Otroci po branju/posluanju pesmi nizajo svoje asociacije ob besedi: ola.Nato se pogovorimo o pesmi, v em je dekliino doivljanje prvega olskega dne podobno in v em razlino od njihovega. Odgovarjajo na vpraanja v delovnem ubeniku. Kaj pomeni, da bo deklica pripeljala rke v zvezke, kako bi povedali to e drugae? Katere rke e poznajo? Katere knjige bodo brali, ko bodo spoznali vse rke?Ilustracija je spodbuda za samostojno pripovedovanje. Otroci ob sliki obnovijo vsebino pesmi. Ob tem jih spremljamo oz. spodbujamo z vpraanji.Pesem vekrat ponovimo oz. preberemo, tako da se jo otroci nauijo na pamet.V zvezek nariejo sebe prvi dan v oli.

Otroci se preskusijo v branju preproste zgodbe, napisane v obliki slikopisa, tako da besede, ki so narisane, berejo samostojno, napisane pa ob pomoi uitelja/-ice. Kombinacija sliic in besed je privlaneja za zaetno branje otrok kot pravo besedilo.Otroci se pogovarjajo o slikopisu, doloijo knjievne osebe in temo besedila, tako da odgovarjajo na vpraanja v delovnem ubeniku. Besedilo obnovijo in zavzamejo svoj zorni kot pripovedovanja.Poimenujejo olske potrebine, ki so naslikane, in pripovedujejo, katere potrebine imajo sami v torbi.

7

8

41

Otroci imenujejo predmete v razredu in s ploskanjem doloajo tevilo zlogov v besedi. Povedo imena soolcev in zopet pretejejo zloge v imenih. Iejo nove besede, ki imajo prav toliko zlogov, kot izbrana beseda (npr. njihovo ime, beseda ola, torba ). Tako otroke uvajamo v ugotavljanje enakosti tevil (eprav sta besedi razlini po pomenu, sta enaki po tevilu zlogov).

Otroci imenujejo predmete in s ploskanjem doloijo tevilo zlogov. Nariejo ustrezno tevilo pik in obkroijo ustrezno tevilko.

Otrokom kaemo razline slike bitij in predmetov, ki se zanejo z enakim zlogom, vendar tega otrokom ne povemo. Spodbudimo jih, naj poskusijo poiskati skupno znailnost. Postopno jih vodimo do reitve. Pozovemo jih, naj razlono izgovarjajo besede. e e ne ugotovijo, poudarjeno izgovarjamo prvi zlog, tako da najdejo reitev. Nato igro nadaljujejo tako, da sami natevajo besede, ki se zanejo z enakim zlogom; lahko razvrajo slike po prvem zlogu, konkretne predmete ipd. Pazimo, da so besede v zaetku enostavne dvozlone in sestavljene po naslednjem vzorcu: soglasnik samoglasnik soglasnik samoglasnik. Delo diferenciramo glede na raven razvitosti glasovnega zavedanja oz. razloujoega posluanja pri otroku.

Otroci si ogledajo sliice, jih imenujejo, doloijo prvi zlog in iejo pare. Lahko tudi sami poiejo pare besed, ki se zanejo na enak zlog.

9

10

42

Jesen

ivimo v geografskem pasu, v katerem je me-njava letnih asov oitna. Spremembe se do-gajajo v enakomernih asovnih obdobjih, ki leto razdelijo na priblino tiri enake dele. Ta razdelitev je zaradi sprememb, ki se dogajajo v naravi, otrokom blizu.Ritem letnih asov je v pojmovanju otrok ena od stopenj oblikovanja asovnih obdobij. Pri letnih asih gre za razvijanje pojmovanja dalj-ih asovnih obdobij, za razliko od dneva in noi, kjer se razvija vzorec krajih asovnih obdobij. Pojem meseca in tedna, ki je povezan z luninimi menami, se razvije kasneje z na-tannejim opazovanjem in uenjem. Letne ase zaznamujejo spremembe v nara-vi, ki jih povzroa spremenjena osvetlitev ze-meljskega povrja. Jeseni se dnevi krajajo, sonce je nije na nebu in tudi temperature so nije. Temu se je prilagodila tudi iva narava. Nekaterim rastlinam se zane spreminjati barva listov, listi sasoma ovenijo in odpade-jo. Jeseni na mnogih rastlinah dozorijo plodo-vi, ki v svoji notranjosti hranijo semena. Plo-dovi s semeni jeseni odpadejo z rastlin, neka-tere nosi veter ali pa jih razirjajo ivali. Na primernem mestu semena preivijo zimo in

spomladi iz njih zraste nova rastlina. Enolet-ne