Click here to load reader

Me|unarodni finansii

  • View
    88

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Me|unarodni finansii. [email protected] I POLITIKA NA DEVIZNITE KURSEVI Mihail Petkovski. Re`imi i politika na deviznite kursevi. Re`imi na deviznite kursevi Izbor na re`imi na deviznite kursevi Valuten odbor i dolarizacija Me|unarodni rezervni valuti Kompozitni valuti - PowerPoint PPT Presentation

Text of Me|unarodni finansii

  • Me|unarodni finansii

    [email protected] I POLITIKA NA DEVIZNITE KURSEVI

    Mihail Petkovski

  • Re`imi i politika na deviznite kurseviRe`imi na deviznite kurseviIzbor na re`imi na deviznite kurseviValuten odbor i dolarizacijaMe|unarodni rezervni valutiKompozitni valutiPove}ekratni devizni kurseviParalelni (crni) devizni pazari

  • Re`imi na deviznite kurseviPostojat pove}e opciiMonetarna unija ili dolarizacijaZna~i napu{tawe na sopstvenata valuta ili delewe na valutata so drugiValuten odborZakonska obvrska da se zamenuva doma{nata za stranska valuta po fiksen kursFiksen devizen kursPolze~ki fiksen kursRakovodeno flukturawe^isto fluktuirawe

  • Koristi i tro{oci

    KoristiTro{ociFiksni devizni kurseviStabilnost na trgovijata i investiciiteNiska inflacija

    PB-deficiti @rtvuvawe na monetarnata suverenost Fluktuira~ki devizni kurseviEfikasnostPB-ramnote`aNestabilnost na trgovijata i investiciiteInflacija

  • Re`imi na devizni kurseviVo pogled na tro{ocite i koristite, nieden re`im na devizen kurs ne e dobar za site zemji vo site vremiwa.Izborot na re`imot zavisi od vremeto i okolnostite.Ako neefikasnosta i bavniot raste` se problemot,fluktuiraweto mo`e da pomogne.Ako visokata inflacija e problem, fiksniot kurs mo`e da pomogne.

  • Izbor na re`im na devizen kursFiksen devizen kurs

    1.mala zemja2.otvorena ekonomija3.koncentrirana n.trgovija4.konvergentna inflacija5.zatvorena kapitalna smetka

    Fluktuira~ki kurs

    1.golema zemja2.zatvorena ekonomija3.disperzirana n. trgovija4.divergentna inflacija5.otvorena kapitalna smetka

  • [to zemjite vsu{nost pravat (2004, 193 zemji)Bez nacionalna valuta17%Drugi tipovi na fiksni kursevi23Dolarizacija 5Valuten odbor 4Polze~ki kursevi 3Bilateralni fiksni kursevi 3Rakovodeno fluktuirawe26^isto fluktuirawe19 10051%49%Postoi postepena tendencija kon fluktuirawe, od 10% od ZVR vo 1975 do nad 50% denes

  • Valuten odbor i dolarizacija Valutniot odbor pretstavuva re`im kade {to doma{nata valuta so zakon e fiksirana za nekoja stranska valuta, kade ponudata na pari e 100% pokriena so stranska valuta i kade centralnata banka ne smee da dr`i doma{ni sredstva.Centralnats banka ne mo`e da ja zgolemi doma{nata ponuda na pari( kupuvaj}i dr`avni obvrznici)Ovaa politika gi ograni~uva inflacijata i buxetskite deficiti.Centralnata banka ne mo`e da ostane bez devizni rezervi za podr{ka na devizniot kurs.Argentina vovede valuten odbor so Zakon za konvertibilnost vo 1991.

  • Valuten odbor i dolarizacija(prodol`enie)No,valutniot odbor mo`e da bide restriktiven (pove}e od voobi~aeniot fiksen devizen kurs).Bidej}i centralnata banka ne mo`e da dr`i doma{ni sredstva, taa ne mo`e da im pozajmuva na doma{nite banki za vreme na finansiska kriza :nema pozajmuva~ vo krajna instanca ili sejnora`( seignorage).Dolarizacijata (evroizacijata) pretstauva re`im kade {to doma{nata valuta napolno se zamenuva so stranska.Fakti~ki, kontrolata vrz doma{nata ponuda na pari, kamatnite stapki i inflacijata i se predadeni na stranskata centralna banka.Ulogata na pozajmuva~ vo krajna instanca i sejnora`ot za doma{nite kreatori na ekonomskata politika se eliminirani.

  • Valuten odbor i dolarizacija(prodol`enie) Argentina na kraj go napu{ti valutniot odbor bidej}i tro{ocite bea previsoki:visoki kamatni stapki i namaluvawe na cenite bea potrebni za da toj se odr`i. Dr`avata ne saka{e da go namali buxetskiot deficit i da gi namali agregatnata pobaruva~ka, proizvodstvoto, vrabotenosta i cenite. Sindikatite go onevozmo`ija padot na naemninite ( i na cenite na proizvodite).Slaboto sproveduvawe na finansiskata regulacija vode{e do rizi~ni zaemi, predizvikuvaj}i krizi na bankite koga proizvodstvoto, dohodot i vrabotenosta opadnaa.Pod valutniot odbor, centralnata banka ne mo`e{e da gi zgolemi ponudata na pari ili da im dade zaemi na problemati~nite banki.

  • Valuten odbor i dolarizacija(prodol`enie)No, nekoi zemji uspe{no go iskoristija mehanizmot na valutniot odbor. Estonija i Litvanija vo 2004 godina vlegoa vo EU so takov valuten re`im, a Bugarija toa go napravi vo 2005 godina. Pouka: za uspe{na primena na valutniot odbor ( i voop{to na fiksnite kursevi) potrebni se cvrsta fiskalna i monetarna politika.Za dolarizacija,pak, glavno se opredeluvaat zemjite koi se mnogu mali ( Panama, El Salvador, Mikronezija, Mar{alski ostrovi, Crna gora, itn.).

  • Me|unarodni rezervni valutiMe|unarodni rezervni valuti se onie valuti koi slu`at za me|unarodni pla}awa i za izmiruvawa na dolgovite vo me|unarodni ramki. Niv stranskite centralni banki gi ~uvaat vo forma na devizni rezervi.

    Prednosti za zemjite koi imaat rezervni valuti.....

    1. Mo`at da se zadol`uvaat vo sopstvenite valuti, {to nivnite firmi naj~esto go pravat. Koga se slu~uva deprecijacija na doma{nite valuti vo SAD, Japonija i evro-zemjite, obvrskite (dolgot) {to se denominirani vo doma{nite valuti ne rastat. Toa ne e slu~aj so zemjite vo razvoj, za koi faktot deka sekoga{ se zadol`uvaat vo stranski valuti pretstavuva problem, poznat kako po~eten grev (original sin).

  • Me|unarodni rezervni valuti (prodol`enie) 2. Site centralni banki ostvaruvaat prihodi od pe~ateweto pari (sejnora`), no samo centralnite banki na rezervnite valuti ostvaruvaat me|unaroden sejnora`. Toj se ostvaruva koga so rezervnata valuta se kupuvaat (uvezuvaat) stoki od stranstvo. Inaku, sejnora`ot generalno se presmetuva koga od nominalnata vrednost na parite se minusiraat tro{ocite za nivno pe~atewe. Primer: SAD uvezuvaat kafe od Brazil vo iznos od 1.000.000 dolari, a tro{ocite za pe~ateweto 1 dolar, iznesuvaat 5 centi. Sejnora`ot iznesuva 1.000.000-50.000=$950.000. No, efektot od sejnora`ot trae se dodeka dolarite se nadvor od SAD. Ako brazilskiot uvoznik so $950.000 kupi ne{to vo SAD, toga{ toj efekt prestanuva. Se procenuva deka SAD ostvaruvaat od sejnora`ot okolu 15 milijardi dolari godi{no (0,2% od BDP).

  • Me|unarodni rezervni valuti (prodol`enie)Postojat li negativni efekti od toa da se bide zemja na rezervna valuta? Pove}e mo`e da se zboruva za toa deka nekoi pomali zemji ([vajcarija, porano Z.Germanija,itn.) ne se ili ne bea zainteresirani za pro{iruvawe na ulogata na nivnata valuta kako rezervna. Pri~ina za toa e stravot deka so ogled na pomaliot obem na nivnite ekonomii, obemnite prilivi i odlivi na nivnite valuti od i vo stranstvo, mo`at da predizvikaat golemi oscilacii vo ponudata na pari, t.e. da ja destabiliziraat ekonomijata.

  • Me|unarodni rezervni valuti -ulogi na rezervnite valuti

  • Kompozitni rezervni valutiPoedine~nite valuti naj~esto ja igraat ulogata na me|unarodni rezervni valuti. No, vo nekoi slu~ai, nacionalnite valuti mo`e da se vrzat (fiksiraat) za kombinacija na valuti, ili za kompozitni valuti. Kompozitnite valuti isto taka mo`at da slu`at za denominirawe na bankarskite smetki, ili na trgovskite dogovori.Postojat pove}e pri~ini zo{to edna zemja mo`e da se re{i da se vrze za prosek od nekolku valuti, otkolku za edna poedine~na.,

  • Kompozitni rezervni valuti(prodol`enie) 1. Ako nadvore{nata trgovija na zemjata e disperzirana na pove}e zemji, a ne koncentrirana za edna zemja. 2. Ako se upotrebi kompozitna valuta pri denominiraweto na bankarskite depoziti ili obvrznicite , postoi prednost na diverzifikacijata, bidej}i nejzinata vrednost e generalno postabilna otkolku vrednosta na poedine~nata valuta.

    Najpoznata kompozitna valuta se Specijalnite prava za vle~ewe (SPV). .

  • Kompozitni rezervni valuti(prodol`enie) Kreirani od MMF vo 1967, kako rezervna valuta na taa institucija. Sekoja ~lenka dobiva opredelena koli~ina SPV vo proporcija so taa kvota. Zemjata {to vle~e od svoeto koli~estvo SPV mo`e da gi razmeni za valuti na drugi zemji, zgolemuvaj}i gi svoite devizni rezervi. SPV od 1976 e ponderirana ko{ni~ka od 16 valuti. Od 1981, pretstavuva ko{ni~ka od 5 valuti (SAD-dolar, britanska funta, germanska marka, francuski frank i japonski jen. Po voveduvaweto na evroto,vo 2001, tie stanuvaat ko{ni~ka od 4 valuti : SAD-dolar (45%), evro (29%), jen (15%) i britanska funta (11%).

  • Pove}ekratni devizni kurseviPove}eto zemji gi sproveduvaat deviznite transakcii preku edinstven devizen kurs, no nekoi zemji odr`uvaat pove}ekratni kursevi.Tipi~en aran`man od vakov vid e dvojniot (dualen) devizen kurs, kade {to postoi fluktuira~ki, pazarno determiniran kurs za kapitalnite transakcii i fiksen kurs za tekovnite transakcii. ^esto, fiksniot kurs vo vakvite aran`mani e precenet.No, postojat zemji koi praktikuvaat i pogolem broj na devizni kursevi vo ramkite na ovoj aran`man (porano, osobeno soijalisti~kite zemji.)

  • Pove}ekratni devizni kursevi (prodol`enie) Dvojnite kursevi ~esto se voveduvaat vo slu~ai na platno-bilansni krizi, prosledeni so obemni odlivi na kapital. Toga{, tie se primenuvaat kako privremeni merki, no ~esto ostanuvaat mnogu podolgo otkolku {to se privremeno zamisleni.Vo drugi slu~ai, tie se od potraen karakter i se razvivaat kako odgovor na vovedenite devizni restrikcii i kontroli.Razlikata (spread) pome|u dvata kursa mo`e da bide mnogu razli~na -od sosema mala (do 10%), do isklu~itelno golema (nad 1.000%, na pr. vo Gana, Tanzanija, ^ile , vo 70-tite i 80-tite godini).

  • Pove}ekratni devizni kursevi (prodol`enie)Se smeta deka pove}ekratnite devizni kursevi imaat pove}e nedostatoci. 1. Poradi razli~nite devizni kursevi za razli~ni transakcii,doma{nite relativni ceni za razmenlivite stoki se razlikuvaat od me|unarodnite relativni ceni.Toa rezultira so iskriveni odluki vo proizvodstvoto,potro{uva~kata i investiciite,bidej}i doma{nite rezidenti reagiraat na ve{ta~ki relativni ceni,nasproti cenite determinirani na svetskiot pazar. 2. Lu|eto gi naso~uvaat energijata i resursite so cel da profitiraat od transkciite vo najpovolnata kategorija (barawe renta), namesto da se orientiraat kon zgolemuvawe na produktivnosta i inovaciite.

  • Pove}ekratni devizni kursevi (prodol``enie) 3. Najposle, funkcioniraweto na pove}ekratnite devizni kursevi bara komplikuvana administrativna procedura. MMF voobi~aeno insistira na ukinuvawe na pove}ekratnite kursevi i nivno obedinuvawe vo edinstven devizen kurs. Toa podrazbira deka unificiraniot kurs treba da bide pronajden od pazarnite sili, odnosno od ponudata i pobaruva~kata.Voobi~aeno, toa se sproveduva po pat na fluktuira~ki devizen kurs, ili postepeno, preku polze~ki fiksen kurs.

  • Paralelni (crni) devizni pazariMnozinstvoto zemji gi imaat napolno liberalizirani transakciite na devizniot pazar. No, postoi edna grupacija zemji vo koi odvivaweto na devizni transakcii ne e slobodno, tuku e pod zna~itelno vlijanie na dr`avniot intervencionizam.Vo takvite slu~ai, nitu na izvoznicite nitu na uvoznicite ne im e dozvoleno slobodno da raspolagaat so stranski valuti. Onie {to sakaat da gi prodadat devizite moraat da go storat toa po kurs koj go opredeluva dr`avata. Na onie {to sakaat da kupat, voobi~aeno im se ograni~eni namenite za koi tie sakaat da gi kupat , pa i koli~inite koi sakaat da gi kupat.

  • Paralelni (crni) devizni pazari (prodol`enie)Vo takvi okolnosti, kursot na valutite vo tie zemji e voobi~aeno fiksiran na neramnote`no, preceneto nivo. Razbirlivo, onie koi sakaat da prodadat i onie sakaat , a ne mo`at da kupat devizi na oficijalniot pazar, toa go pravat na nekoj drug pazar. Takviot pazar se narekuva crn ili paralelen devizen pazar. Dokolku dr`avata strogo go zabranuva trguvaweto na neoficijalniot pazar, stanuva zbor za crn devizen pazar. Dokolku toa legalno ne go dozvoluva, a fakti~ki go tolerira,takviot pazar se narekuva paralelen.

  • Paralelni (crni) devizni pazari (prodol`enie)Vakviot vid devizen re`im predizvikuva razli~ni iskrivuvawa, bidej}i im ispra}a pogre{ni signali na ekonomskite agenti. Toj ~esto se odr`uva bidej}i e vo polza na vlijatelni interesni grupi.Obemot na ovoj pazar mo`e da se izmeri preku razlikata pome|u neoficijalniot i oficijalniot kurs. Kolku e taa razlika pogolema, intenzitetot na trguvawe na neoficijalniot pazar e pogolem. Poretko se slu~uva oficijalniot da e povisok od neoficijalniot kurs, koga razlikata se narekuva diskont.