Poletje še traja — Ne glede na to, da se v letošnjem poletju sonce neprestano menjava z dejem, pa zato prav ni ne poneha dopustniški vrve v znanih gorenjskih turistinih krajih kot sta kamp Šobec in pa obala Blejskega jezera. — Foto: F. Perdan
Leto X X X I . Štev i lka 63
Ustanovitelji: obinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tr i i * - Udaja asopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar
G L A S I L O S O C I A L I S T I N E Z
Mesna industrija Gorenjske gradi na Trati
Najveji silosi na Gorenjskem Novi silosi za itarice, kijih gradi Mesna indu- ^ . ' ^ ^ f e o
s t r v n Gorenjske Skofja Loka na Trati, bodo ve- ttSt?£ Ijati 2,5 milijarde starih dinarjev, zgrajeni pa
T O Z D Posestvo L jubl jana, Kme t i j -mnrnin hiti Ho ieseflL da bodo Vanje e lahko «ka zadruga L jub l j ana in T O Z D mOrajO Olll UU JK&vrn, J Stina, dobrodošla pa je tudi pomo ShraTtlll KOrUZO gorenjske Temeljne banke oziroma
njene škofjeloške enote. Gospodar­ ske banke L jubl jana, Zvezne direk­ cije za rezerve ivil in Investicijske banke Beograd.
Gradnja na T r a t i je za naše raz­ mere redkost, prav tako pa terja od graditeljev izredno znanje. S i l o s i bodo med najvišjimi s tavbami v Škof j i Lok i . Si los bo imel šest celic, od katerih bo lahko vsaka sprejela 1000 ton itaric. K objektu sodijo tudi sprejemni in oddajni vagonski jašek, sprejemni in oddajni kami­ onski jašek, strojnica in B0-tonska tehtnica. Posebnost bodo tudi štiri celice za razsute (rinfuzne) krmne mešanice. S tem se bodo izognil i uporabi vre, kupi t i pa nameravajo tudi poseben tovornjak za preva­ anje razsutih krmnih mešanic. D i ­ rektor M I G Franc Mihovec pravi , da morajo biti silosi na red do oktobra, do asa pospravljanja koruze. K o r u ­ za bo namre prva napolni la nove silose. Si losi bodo izrednega pomena ne le za graditeljce temve za vso Gorenjsko. Omogoili bodo varno spravilo itaric- in obenem nakup v asu najprimernejših cen. Se posebej pa velja omenit i , da je veina opreme domae, kar je priznanje za naše proizvajalce in izdelovalce.
J . Kašnjek
JEZERSKO - Na praznik graniarjev, 15. avgusta, je bilo veselo in praznino po vseh k ara v lah Jugoslavije. Predstavniki drubenopoli­ tinih organizacij in skup­ šine obine Kranj, pred­ stavniki Iskre in Save ter Gozdnega gospodarstva Kranj so ta dan našim grani­ ca rje m na Jezerskem sloves­ no izroili darila svojih ko­ lektivov in jim estitali k prazniku. Savani so podari­ li tudi kompletno opremo za namizni tenis — in te so se pomerili, kdo je boljši. Za spomin na prijetno sreanje pa še skupni posnetek! — (Tekst in foto: l. Slavec)
K r a n j , petek, 18. 8. 1978 Cena: 4 d in
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19M kot poltednik, od janu­ arja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Z A G O R E N J S K O
Novi silosi za itarice na Trati — Foto: F. Perdan
Skof ja L o k a - De lovna orga­ nizacija Mesna industr i ja Gorenjske iz Škofje Loke , k i je pomemben len sestavljene organizacije zdruenega dela K I T (Kmet i js tvo , industr i ja , trgovina) L jub l j ana , je med najve­ j imi škofjeloškimi de lovnimi orga­ nizacijami, vendar o njej premalo vemo. Mesna industr i ja Gorenjske ali kratko M I G zdruuje v temeljnih organizacijah zdruenega dela Me- soizdelki Skofja Loka . Posestvo in Tovarna monih k r m i l Skofja Loka , Stina (farma prašiev) in K l a v n i c a •Jesenice nad 550 l jud i , njen prihodek pa bo letos zanesljivo presegel 05 starih mi l i jard dinarjev. Škofjeloški M I G , o katerem je v torek obširno pripovedoval ( d irektor F ranc M i h o ­ vec, je bi l med pobudniki za skle­ nitev samoupravnega sporazuma o medsebojnem planskem in poslov­ nem sodelovanju gorenjskih k lavnic . Gorenjski mesarji so sporazum podpisali v okv i ru medobinskega odbora Gospodarske zbornice S R S za Gorenjsko in se tudi dokaj smelo lotili uresnievanja. M e d drugim so
se e dogovorili, da bo zaradi racionalnejšega gospodarjenja na Gorenjskem le en predelovalni obrat, im tesnejše vezi pa skušajo stkat i tudi z dobavitel j i ivine na eni strani ter s kupci mesa in stranskih proizvodov na drugi. Poasi, vendar smelo in vztrajno se bodo lotevali tudi drugih podroij, kjer imajo mesarji skupne interese.
O Mesni industri j i Gorenjske pa pišemo predvsem zaradi gradnje novih orjaških silosov za itarice na T r a t i pri Skofji Lok i , tik ob sedanji Tovarn i monih krmi l . Ideja o gradnji silosov je e stara, resneje pa je zaivela leta 1975. Izdelali so idejne programe, odkupil i zemljiše in kmalu preskrbeli tudi lokacijsko dokumentacijo. Leta 1976 je bil e izdelan glavni projekt, lani pa je bi l podpisan samoupravni sporazum o gradnji. Franc Mihovec pojasnjuje, da predraunska vrednost gradnje silosov dosega 2,5 milijarde starih dinarjev. Dve mil i jardi bodo vredna osnovna sredstva, pol milijarde pa
OBISK NA^ SEJMU - V ponedeljek, 14. avgusta, je obiskal 28. mednarodni Gorenjski sejem tudi predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbi (jk) - Foto: F. Perdan
S e j e m p r e s e g a r e k o r d e
Gorenjski sejem doslej e obiskalo nad 80.000 ljudi, promet pa se e pribliuje 40 milijardam starih dinarjev — Privlaen zabavni program
Verbi, lan sveta federacije Miha Marinko, generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani dr. Walter Lichem itd. Prav tako velja splošna ugotovitev, da mora dobiti sejem im prej pri­ mernejše in sodobnejše prostore. Tudi nad gostinskimi uslugami se obiskovalci ne pritoujejo. Priakovati je, da bodo gostinci obdrali pridobljen sloves do konca sejma. Sejemska zanimi­ vost je predprodaja vstopnic za silvestrovanje, ki ga nameravajo letos prirediti na sejmišu. Vstopnica velja 100 dinarjev.
Privlaen je druabni del sej­ ma. Sinoi je nastopil ansambel Pro Arte, danes popoldne in zve­ er pa je nartovan nastop fol­ klorne skupine in ansambla K o ­ vinarji* za popestritev pa bodo gostinci pekli vola. Jutri , 19. av­ gusta, bo na sejmu igrala pihalna godba, zveer pa bo za ples igral ansambel Firma s pevcem Otom Testnerjem. Nedeljski veer bo izpopolnil ansambel Kovinarji , ponedeljkovega pa ansambel Platana s pevcema Moni Kova - i in Marjanom Mišejem. V po­ nedeljek/zveer opolnoi bo tudi rebanje vstopnic. Za srenee so pripravljene privlane nagra­ de, -jk
( ; \
Nastop folklore iz La Ciotata
Med obiskom folklorne skupine L 'Escolo de la R ibo iz pobrate­ nega mesta L a Ciotat , ki je sedaj v K ran ju , je Obinska konferenca Z S M S K r a n j v okviru mednarod­ nega sodelovanja med mestoma L a Ciotat in Kran jem pripravila dva javna nastopa za omenjeno skupino.
V sredo, 10. avgusta, so se pred­ stavi l i na 28. mednarodnem Gorenjskem sejmu. Drugi nastop pa bo v torek, 22. avgusta, ob 17. uri na T rgu revolucije. V obeh nastopih se bo folklorna skupina L'Escolo de la Ribo predstavila z izv irnimi plesi iz pokrajine Pro­ va lne v Franci j i .
Nastopa sta organizirana z na­ menom, da bi obani K ran ja spoznali tudi kul turno ivljenje pobratenega mesta L a Ciotat.
Kuh lang Stjepan
b 28. mednarodni ,v, k™' u
gorenjski sejem «gu*i * s e j e m s k i p o p u s t i
p e s t e r v e e r n i p r o g r a m s p l e s o m
g o s t i n s k e s p e c i a l i t e t e :
v o l n a r a n j u , m o r s k e r i b e
p r o m e n a d n i k o n c e r t
f o l k l o r n i n a s t o p i
z a b a v i š n i p a r k
Naronik :
Delavska banka Delavci elezarne Nikši
lahko najamejo brezobrestni kredit iz blagajne vzajemne pomoi, ki so jo v tem de­ lovnem kolektivu ustanovili e pred ve kot dvajsetimi leti. V tem asu se je banka uveljavila kot priljubljena delavska banka in je kredit lahko dvakrat veji od de­ laveve vloge. Delavci za banko meseno prispevajo po 100 dinarjev od svojega oseb­ nega dohodka.
Zanimiva vonja z vlakom
Posebni vlak, ki vozi v turi­ stini sezoni med Beogradom in Barom, bo v teh dneh pre­ nehal voziti in bodo potnike prevaali le štirje potniški vlaki. Posebni vlak Beo­ grad— Bar so uvedli na osno­ vi dogovora elezniških transportnih organizacij iz Beograda in Titograda, ker se v poletnih mesecih število potnikov po tej pro­ gi precej povea.
Zapostavljena splošna praksa
V Sloveniji imamo enega zdravnika splošne prakse na 600 prebivalcev, stomatolog pride na 300 prebivalcev in farmacevt na 3500 prebival­ cev, kar je nad jugoslovan­ skim poprejem. Od 25.000 jugoslovanskih zdravnikov jih je kar polovica speciali­ stov, prevladujejo pa zdrav­ niki s podroja kurative. Le malo zdravnikov odhaja v nerazvite kraje in to zaseni razmeroma ugodne podatke našega zdravstva. Po podat­ kih pride na enega gineko­ loga 6500 ensk, najslabši pa je poloaj na Kosovu, kjer imajo enega ginekologa na ve kot 12.500 ensk. Posle­ dica tega je tudi precejšnja umrljivost novorojenkov — 80 na lOvO ivorojenih otrok. Le tretjina ensk je v nose­ nosti pod zdravstvenim nad­ zorstvom in rodi v ustreznih zdravstvenih ustanovah.
16.000 novih stanovanj
Po podatkih zveznega za­ voda za statistiko je bila sta­ novanjska gradnja v dru benem sektorju v prvih šestih mesecih letošnjega leta veja za 10 odstotkov od lanske v enakem obdobju. Zgradili smo 16.000'novih stanovanj, kar je znatno ve, a še vedno ne toliko, kot bi bilo potreb­ no. Ve stanovanj je bilo zgrajenih v vseh republikah in pokrajinah, razen na Hrvaškem. Poprena povr­ šina na novo zgrajenih sta­ novanj je 62 kvadratnih metrov, lani pa je bila 60 kvadratnih metrov.
Nove ceste Lani so slovenski cestarji
modernizirali okoli 230 kilo­ metrov magistralnih in re­ gionalnih cest, kar je rekord vseh dosedanjih let. Ob tem pa so dodatno modernizirali še 81 kilometrov e asfalti­ ranih cest. Za dosedanje obnove in novogradnje so po­ rabili 183 tiso ton kamnitih materialov, za popravila na asfaltiranih cestah pa okoli 60 tiso asfaltnih mešanic. Za vsa dela na cestah so lani asfaltne baze naših cestnih podjetij izdelale okoli 800 tiso asfaltnih mešanic.
Najveji planinski praznik BOHINJ - Številne prireditve
smo v Sloveniji in Jugoslaviji e pripravili v poastitev 200. ob­ letnice prvega pristopa na T r i ­ glav. Praznovanje tega jubileja dobiva široke razsenosti, saj to ni le praznik planinstva, temve pomembna drubenopolitina manifestacija. V poastitev T r i - glavovega jubileja smo Se poseb-
20 kamionov opeke
vsak dan Po 20 kamionov opeke vsak dan
naloijo v straiški opekarni. Prav i ­ jo, i a n ikakor ne morejo ustrei e­ l jam vseh kupcev. Po 65.000 enot na­ redijo vsak dan, vse pa je prodano e v naprej. Pei delajo neprekinjeno tudi med dopusti .
Pred dvema letoma in pol je bilo teko prodati opeko in je opekarstvo pri nas doivljalo pravo krizo. Zdaj pa se oglašajo v Opekarni K r a n j kupc i iz vse Slovenije in tudi iz dru­ gih republik.
Premalo pa je med slovenskimi za­ sebnimi graditelji poznan njihov novi proizvod N O R M A strop, k i ima pred klasino gradnjo veliko pred­ nost: odpade vsako opaanje, k i je drago in zamudno. T i z idaki dajejo odlino toplotno in zvono izolacijo in vlage skoraj ni. Ogromen je prihranek na asu in tudi na stro­ ških. Pravi jo, da so ti z idaki najbolj iskani v Da lmac i j i , kjer primanjkuje lesa. D . D.
Krajevni praznik v Gradu
V spomin na tragini dogodek iz leta 1942, ko se je II. grupa odredov prebijala z Dolenjske preko K r vavca in je v boju z izdajalci padlo 31 par­ tizanov, praznuje K S Grad 20. avgu­ sta krajevni praznik.
Zveza borcev in ostale drubeno­ politine organizacije krajevne skupnosti bodo ta dan slovesno obe­ leile s sreanjem borcev na Davov- cu s proslavo in prireditvami. Dele­ gacije mladincev in lanov sociali­ stine zveze pa bodo pred praznikom obiskale spominska obeleja padl ih in nanje poloile vence.
D. Z
no na Gorenjskem pripravili šte­ vilne prireditve in sreanja, ob tej prilonosti pa smo izdali tudi nekatere pomembne planinske in alpinistine publikacije. Go­ renjska planinska društva so se med drugim dogovorila, da mora vsako društvo pripraviti vsaj eno prireditev posveeno temu velikemu jubileju. Veina dru­ štev je obveznost e izpolnila. Triglavov jubilej ni le naš praz­ nik, ampak je tudi pomemben ju­ bilej v zgodovini svetovnega pla­ ninstva in alpinizma. Triglav, ki so ga pred 200 leti osvojili štirje srni bohinjski planinci, se je uvrstil med najbolj znane in spo­ štovane gore Evrope.
Osrednja proslavitev jubileja Triglava bo v soboto, 26. avgu­ sta, in v nedeljo, 27. avgusta. To bo naš najveji planinski praz­ nik. V soboto, 26. avgusta, ob desetih dopoldne se bo zaelo slavje pri Aljaevem stolpu na vrhu 2864 metrov visokega T r i ­ glava. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slo­ venije dr. Miha Potonik, kultur­ ni program na vrhu Triglava pa pripravljata pihalna godba iz Gorij in kvintet Bratje Zupan iz Tria. V soboto zveer bodo na vrhovih po Sloveniji v poasti­ tev jubileja Triglava zagoreli kresovi.
Praznovanje bo doseglo vrhu­ nec v nedeljo, 27. avgusta. Ob de­ setih dopoldne bo v Ribevem lazu v Bohinju osrednja prosla­ va, k i jo bo zael predsednik astnega odbora za proslavitev jubileja Tr ig lava Edva rd Kar ­ delj. Pesmi o Triglavu, ki jo bodo zapeli zdrueni pevski zbori, bo sledilo odkritje spomenika prvim osvajalcem Triglava. Ob spome­ niku bo govoril predsednik P la ­ ninske zveze Slovenije dr. Miha Potonik, ki bo spomenik izroil v varstvo bohinjskim planincem, delegacije pa bodo odnesle vence k hišam, kjer so iveli prvi štirje osvajalci Triglava. Prireditvi na vrhu jubilanta Triglava in v Bo­ hinju bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija. V poastitev praznika Triglava bodo odprli bohinjsko planinsko pot in alpinetum na Velem polju, ob novi planinski koi v Vojah pa pripravljajo planinsko popol­ dne. J . Košnjek
Nove monosti za varstvo predšolskih otrok
Jesenice — V jeseniški obini je v vrtc ih okol i 31 odstotkov predšol­ skih otrok, potrebe po varstvu pa narašajo iz dneva v dan. Posebno velik problem je varstvo dojenkov. Zato je tol iko bolj razveseljiva vest, da je e izdelan idejni osnutek za gradnjo priz idka pri vzgojno var­ stveni enoti Ju l k e Pibernik na Je­ senicah, k i ga je skupnost otroškega
Praznik KS Orehek -
Drulovka 20. avgusta praznujejo krajani
Orehka in Drulovke e vrsto let kot svoj krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko je bi l na tem ob­ moju ustanovljen prvi narodno­ osvobodilni odbor.
T u d i letos so pripravi l i vrsto pri­ reditev v poastitev praznika: šport­ ne prireditve so e ves teden, danes ob 16. ur i pa bo na Orehku mladin­ ska nogometna tekma. Po tekmi bodo zakur i l i velik kres. J u t r i ob 15. uri pa vabijo na nogometno tekmo debe l i : suhi .
Prav zdaj se uresniuje velika ak­ cija krajevne skupnosti okrog nape­ ljave telefonskih prikljukov in j u ­ tr i , v soboto, 19. avgusta, bo otvori­ tev javne telefonske govorilnice pri trgovini ivila na Orehku. Ob 18. uri pa bo pred osnovno šolo na Orehku proslava z bogatim ku l tu rn im pro­ gramom, kjer bo zapel tudi moški pevski zbor s Kokr i ce pod vodstvom V i n k a Strniše. D . D.
varstva nartovala za letošnje leto. V priz idku bo prostora za 40 otrok, med nj imi bosta dve skupini do­ jenkov in dve skupini malkov.
V jeseniški obini sta zdaj le dva oddelka za dojenke in sicer v vrtcu na Plavu. V zaetku septembra pa naj bi varstvo steklo tudi v novem vrtcu na Koroški Be l i , kjer sedaj hite z zakljunimi deli. V tem vrtcu bo v jeseni zael delat i tudi razvojni oddelek za duševno prizadete otro­ ke, v katerega naj bi bilo za zdaj vkljuenih 6 otrok. Za ta oddelek, k i ima ugodno lego v bliini avtobusne postaje, bodo kupi l i tudi primerno opremo.
Monosti za razširitev varstva pa se odpirajo tudi v Kran j sk i gori. T u je e vpisanih 130 predšolskih otrok, prostora pa je le za 60 otrok, medtem ko je v Rateah v varstvu 29 otrok. Idejo o nakupu trisobnega stanovanja v stolpiu v Cr ten ju , k i bi ga preuredili za varstvo otrok, je e podprl izvršni odbor stanovanjske skupnost i Jesenice. Z malenkostnimi spremembami bi se namre stano­ vanje dalo uredit i za varstvo 40 do 50 otrok. Skupnost otroškega var­ stva je za nakup stanovanja, adaptacijo in opremo e namenila 800.000 din, del pa naj bi prispevali delovne organizacije, krajevna skup­ nost in kra jan i ter tudi šola. V jeseniški obini je e nekaj primerov, da so s pomojo delovnih organizacij usposobili za varstvo nekaj prosto­ rov kot na primer vrtec v stolpnici S3 na Plavu ter v Rateah. Prav zaradi tega je priakovati, da bo akci ja, o kateri bodo obvestili vsa gospodinjstva, tudi uspela. R. K .
Med zamejci v Reziji V vasi L ipovaz . središu doline
Rezije, med našimi zamejci je bi la preteklo nedeljo. 13. avgusta, revija pevskih zborov. Ob udelebi pred­ stavnikov ku l turne skupnosti K r a n j , zveze ku l tu rn ih organizacij in dru­ gih je b i l povabljen tudi moški pevski zbor Tugo V idmar iz K r a n j a pod vodstvom E d a Ošabnika.
Domaini so goste iz K r a n j a sprejemali z ve l ik imi s impat i jami ter z njihovo, dokaj teko razumlj ivo govorico skušali izraati naklonje­ nost matinemu narodu. Ob pri­ povedovanju o nj ihovih razmerah so
kazal i še ne pospravljene ruševine predlanskega potresa ter poudarjal i zahvalnost mnogih prizadetih, k i so prav ob pomoi iz Jugoslavije dobi l i varno streho nad glavo v udobnih, montanih hišah.
T u d i na odru so bi l i kranjski pevci deleni pohvale med kl ic i Slovencem in Jugos lav i j i . P r eds tavn ik i tam­ kajšnje obine in drugih ustanov pa so ob zakljuku revije izrekl i posebno zahvalnost našemu zboru ob elji, da bi se prijateljski s t ik i še krepi l i .
K . M a k u c
Uprizoritev Samorastnikov C E L O V E C — Na Koroškem se nadaljujejo prireditve v poa­
stitev 70. obletnice Slovenske prosvetne zveze. Mednje sodi tudi uprizoritev Preihovih Samorastnikov, ki jih je za oder priredil Miloš Mikeln. Predstavitev Preihovih Samorastnikov bo v so­ boto, 26. avgusta, in v nedeljo, 27. avgusta. Predstavi bosta ob pol osmih zveer na prostem v bliini Vazarja v Spodnjih V ina - rah pri Št. Primou v Podjuni. e bo slabo vreme, bosta pred­ stavi teden dni kasneje. Slovenska prosvetna zveza priakuje, da se bo predstav udeleilo tudi veliko ljudi iz Slovenije, kar bi bila pomembna vzpodbuda ivahnemu kulturnemu ivljenju Slovencev na Koroškem! -jk
S K O F J A L O K A
Predsedstvo obinskega sindikalnega sveta Skofja Loka je na svoji prvi seji sprejelo sklep, da bodo javne razprave v osnov­ nih organizacijah sindikata od 1. septembra do 20. septembra. Sindikalni delavci bodo na javnih razpravah govorili o osnutkih dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter o 8. kon ­ gresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
VIZ TOZD Osnovna šola Tone ufar Jesenice
objavlja prosta dela in naloge:
D V E H U I T E L J E V Z A R A Z R E D N I P O U K v COŠ s po ln im de lovn im asom za nedoloen as
U I T E L J A G L A S B E N E V Z G O J E Z A R A Z R E D N I P O U K v COŠ s po ln im de l ovn im asom za nedoloen as
U I T E L J A Z A R A Z R E D N I P O U K v COŠ za doloen as (nadomešanje de lavke na porodniškem dopustu)
T R E H U I T E L J E V za delo v COŠ s po ln im de lovn im asom za nedoloen as Pogoj: P A za r a z r e d n i pouk a l i uiteljiše
U I T E L J A B I O L O G I J E - K E M I J E " za doloen as s skrajšanim de lovn im asom od 20. 9. 1978 — nadomešanje de lavke na porodniškem dopustu
U I T E L J A A N G L E Š K E G A J E Z I K A za doloen as s po ln im de lovn im asom od 1. 9. 1978 — nadomešanje de lavke n a bolniškem dopustu
Pogoj : P R H a l i P
P r e d v i d o m a a p r i l a 1979 bodo na vo l jo tri druinska s t a n o v a n j a . K a n d i d a t i mora jo i m e t i us t rezne moralnopolitine l a s tnos t i za pedagoške de lavce .
Pri jave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev sprejema V IZ — T O Z D O s n o v n a šola Tone ufar Jesenice do 25. 8. 1978.
a l m i r a O d b o r za medsebojna razmer ja de lavcev
TOZD Almira commerce pri DOAlmira — alpska modna industrija Radovljica vab i k sodelovanju delavce za opravljanje del in na log P R O D A J E P L E T E N I N
Pogoji : K V t r govsk i de lavec, zaelena praksa v t eks t i ln i s t r o k i
Vabimo vse za in te res i rane k a n d i d a t e , d a v 15 d n e h pošljejo vloge s p o t r e b n i m i d o k a z i l i o izpolnjevanju r a zp i sn ih pogo­ jev na nas lov : A l m i r a R a d o v l j i c a - O M R D A l m i r a c om­ merce. J a l nova ul. št. 2.
K a n d i d a t i bodo o izb i r i obvešeni v 15 dneh po izvrše­ nem postopku.
Z D R U E N J E Š O F E R J E V IN A V T O M E H A N I K O V B L E D - J E S E N I C E V S O D E L O V A N J U S Š O L S K I M C E N T R O M Z A K O V I N S K O IN A V T O M E H A N I N O S T R O K O S K O F J A L O K A
R A Z P I S U J E
šolo za odrasle za poklic voznika
Pogoji : uspešno konanih najmanj šest razredov osnovne šole. po t rd i l o o zapos l i t v i
Šola tra ja eno šolsko le to - štirikrat tedensko na B l e d u . P r i j ave sp re j emamo do I. s ep t embra vsak d a n od b\ do 14. M * . ob sredah do lh\ ure na sede.u Zdruenja, Prešernova 14. B l ed .
vabi k sodelovanju inštruktorje za pouevanje kandidatov za voznike motorn ih voz i l B kategorije
Zapos l i t e v je h o n o r a r n a , l a h k o tud i s s vo j im vo z i l om .
K a n d i d a t i se l a h k o javi jo vsak dan na sedeu Zdruenja.
Med obiskovalci Gorenjskega sejma
Zadovoljni razstavljavci in kupci
K e r se je 28. mednarodni Go­ renjski sejem e prevesil v drugo polovico, je letošnjo najvejo kranjsko sejemsko prireditev e laje ocenjevati. Oceno (pozi­ tivno) letošnje sejemske priredit ve so e izrekl i številni predstav­ nik i gospodarskega in politinega ivljenja, zato prepušamo danes besedo kupcem in razstavl jav­ cem.
Metka Tri lar , prodajalka pri Slovenijaavtu — T O Z D Zastava:
»Ze nekaj let sodelujem na Go­ renjskem sejmu kot prodajalka. N a pavi l jonu Sloveni ja avta — T O Z D Zastava ponujamo potroš­ n ikom predvsem najrazlinejšo opremo za avtomobi le. Z obiskom in prometom prve dn i sem zado­ voljna. Prve štiri dneve smo na pr imer proda l i za 6 mi l i jonov starih dinarjev avtomobi lsk ih prevlek, skupaj z ostal im pro­ danim blagom pa dosega promet 8 starih mil i jonov dinarjev. Oce­ njujem, da dosegajo kranjske sejemske priredite vsako leto veji obisk. Za letošnjega je zna­ ilna posreena razporeditev pro­ stora. T u d i za »kramarijo« mora biti prostor, saj imajo ljudje naj­ razlinejše okuse in elje. Vendar se mi zdi, da je vstopnina .'JO dinarjev previsoka.«
Mali Guek iz Kranja:
»Vsako leto obišem sejem in vsaki tudi kaj kupimo. N a sejmu je veliko novega in to je za takšno prireditev dobrodošlo. K e r je vstopnina 30 dinarjev, je pravi l­ no, da ste v Glasu in Dnevn iku ob jav i l i kupon, k i omogoa 10 dinarjev nijo vstopnino. Sejem postaja pretesen. Nu jno bo treba gradi t i nove prostore, saj ima sejemska dejavnost v K r a n j u dolgoletno tradicijo. Kor i s tna bi bila venamenska dvorana, k i bi omogoala ne le sejemske, temve tudi druge dejavnosti.«
Katarina Marki, izdelovalka copat iz Tria:
»Od leta 1963 dalje redno sode­ lujem na Gorenjskem sejmu. P r i ­ reditev je na izredni ravni, prav tako pa so kupci prav na kranjskem sejmu spoznali naše izdelke. K e r je zanimanje za se­ jem vedno veje in ker pogosto za vse razstavljalce ni prostora, kae pohiteti z gradnjo novih prosto­ rov, ki bodo venamenski in uporahni vse leto. Se posebno je pohvalno, da se sejem trudi za novost i , ki popestrijo sejemske prireditve in jih naredijo privla­ nejše.«
Radko Hlaj, def posloval- i nice P I T Umag:
»Prvi smo na Gorenjskem sejmu. Zakaj smo se pojavi l i pri vas? N a kranjskem sejmu se nam ponuja monost afirmacije in prodaje na Gorenjskem, saj je Umag med Gorenjc i izredno znan. Zanesl j ivo letošnji nastop na sejmu n i zadnji . N isem pria­ koval, da obiše vaš sejem tol iko ljudi in da se na sejmu sklene tol i­ ko pomembnih poslov. Ob tej pri­ lonosti bi rad povedal, da ima naše podjetje P I T okrog 700 hek­ tarov svojih vinogradov, naši kooperant je pa imajo nad 100 hektarov vinogradov. V inogradi so za podjetje, kakršno je nase, izrednega pomena, saj zagotav­ ljajo kva l i t e tno vino.«
Miro Bernik iz Spodnje Besnice:
»Na sejem prihajam zaradi nakupa predsobne omare. Naj ­ verjetneje jo bom kupil pri Lesnini. M i s l im , da so sejemski prostori izredno dobro urejeni in da preseneajo razstavl javc i z nekaterimi novostmi. Posreen je M u r k i n stolp z deniki. T u d i po tej plat i se kae napredek. Vzpod­ budna se mi zdi zamisel o gradnji venamenskih prostorov na sej­ mu. Kran j takšen objekt po­ trebuje, zanj pa je sejmiše naj­ primernejše. Vstopnina se mi zdi precej visoka, ki pa je ob uporabi kupona blaja.«
Toma Sifrer iz Zabnice: »Ker sem kmet , se zan imam predvsem za kmeti jsko mehani­ zacijo. N a letošnjem sejmu jo je dovolj, vendar men im, da n i to­ liko novosti kot lan i . Sejmiše bo treba poveati, saj sedanji pro­ stori ne morejo sprejeti vseh raz­ stavljavcev in gnee obiskoval­ cev. N o v i prostor i morajo b i t i takšni, da bodo uporabni tudi za druge namene. Vs topn ina .'10 di­ narjev se m i ne zdi previsoka. L e udno se m i zd i , da mora obisko­ valec še zraven plaati 10 dinar­ jev za parkiranje . T o pa e nekaj znese. K u p o n i strošek sicer ubla­ ijo, pa bi vseeno kazalo razmiš­ ljati o ceni vstopnice. Sejem si mora pr izadevat i , da bo vsako leto kaj novega novega in zanimi vega. T o vlee ljudi.«
Kristina Kuhar, gostinka iz Adergasa:
»Peto leto zapored sodelujem na sejmu. Veselje imam do go­ stinskega pokl ica, razen tega pa je naše sodelovanje na sejmu deleno odobravanja. Ponuja­ mo pr istno domao hrano, za katero je veliko popraševanje. Z upravo sejma dobro sodelujemo, vendar se mi zdi, da je najemnina za gostinski prostor le previsoka. Sejem kae napredek. N a vsaki pr i red i tv i je kaj novega, prav tako pa ima sejem dobro poskrb­ ljeno za propagando. Oe bo sejmu uspelo dograditi prostore in zagotoviti dejavnost skozi vse leto, sem pripravljena sodelovati na njem.«
Besedilo: J , Košu jek Sl ike: F. Perdan
Za rudnik urana
70 hektarov zemljiš
S K O F J A L O K A - Leta i96o so na Zirovskem vrhu prvi ugoto­ vili pojave urana in so z raziska­ vami nadaljevali vse do leta 1967, ko so beograjski strokov­ njaki odšli, z delom pa so nada­ ljevali delavci Geološkega zavo­ da Ljubljana. Tako so po ve letih ugotovili, da je na obmoju Zirovskega vrha dovolj rezerv in zalog urana ter sklenili, da je smotrno odpreti rudnik, s ka­ terim bi preskrbeli surovino za jedrsko elektrarno Krško.
Raziskave so bile zares teme­ ljite, razprav o rudniku urana na Zirovskem vrhu je bilo dovolj, tako, da so marca letos sprejeli investicijski program izgradnje pri samoupravni interesni skup­ nosti elektrogospodarstva Slo­ venije. Po tem investicijskem programu naj bi zael z redno proizvodnjo rudnik in obrat predelave leta 1981, e letos pa bi morali pri delovni organizaciji Rudnik urana irovski vrh v ustanavljanju pridobiti loka­ cijska dovoljenja in odkupiti vsa zemljiša za rudnik in predelo­ valni obrat. Sam rudnik bodo po­ stavili v dolini Brebovšice, tri kilometre od Gorenje vasi, obrat predelave pa bo v sotoju Brebovšice in Todraškega po­ toka. V tej okolici bodo tudi rud­ niška jaloviša.
Letna proizvodnja rudnika bo 160.000 ton rude, ki se bo
Eredelala v uranov koncentrat, etno bodo pridobili 120 ton ura­
novega koncentrata za jedrsko elektrarno, tehnologija pa bo kar najbolj sodobna in bo po­ vsem zašitila delovno in na­ ravno okolje. Medtem ko so bili ob razpravah in nartovanjih še leta 1972 problemi zaradi odpad­ kov in tehnoloških vod, so danes te teave rešili s predvidevanji in narti, ki slonijo na tehnologiji z zaprtim tokokrogom vode in tako ne bo niti kaplja odtekla v odplake. Prav zaradi tega je investicija rudnika urana višja, saj bo veljala okoli 260 starih milijard dinarjev.
Nujna ob nartovani izgradnji je seveda tudi infrastruktura. In­ vesticijski program predvideva še objekte drubenega standar­ da, tako okoli 200 stanovanj za delavce in sicer nekaj v nepo­ sredni bliini in nekaj v Gorenji vasi. Rudnik urana sofinancira tudi izgradnjo daljnovoda in ceste, katere glavni investitor je republiška skupnost za ceste. Okol i 400 delavcev bo zaposlenih v rudniku in v obratu predelave, od tega j ih e zdaj okoli 100 sodeluje pri raziskavah.
Skupšina obine Skofja Loka je e sprejela sklep o javnem interesu nad zemljiši, ki jih bodo potrebovali za rudnik in obrat predelave. Rudnik bo po­ treboval okoli 70 hektarov zem­ ljiš, predvsem so to gozdne površine, ustrezno rešitev pa bodo morali poiskati za dve kme­ tiji, ki sta na tem obmoju. Rudnik urana irovski vrh bo nudil nadomestna zemljiša in nadomestne kmetije v okolici in po elji lastnikov in po medse­ bojnih dogovorih urejal dokaj obutljiva zemljiša vprašanja. Vsekakor bodo medsebojni spo­ razumi in dogovori med rud­ nikom in lastniki najbolj dobro­ došli, kajti e naslednje leto spo­ mladi nameravajo pripravljati plošad za objekte in bodo morali do tedaj urediti vse zemljiške zadeve. Razlastitev bo za lastnike prav gotovo bolj bolea kot medsebojno dogovar­ janje o odkupu ali zamenjavi z drugimi, nadomestnimi zemljiši in kmetijami, ki j ih Rudnik urana irovski vrh iše zdaj v neposredni bliini, v Gorenji vasi ali v okolici. D. S*rW
Gasilske zanimivosti
Jugoslavija bo kmalu imela štiri posebna letala za gašenje velikih po­ arov v gozdovih in na kmetijskih površinah. Tako je bilo dogovorjeno v zveznem komiteju za kmetijstvo. Pr i nakupu teh letal bo sodeloval tudi zvezni sekretariat za ljudsko obrambo, Letala bodo brez dvoma velika pridobitev. Se posebno bodo dobrodošla v primerih poarov ob Jadranu in na otokih ter na Krasu , kjer pogosto ni t i vode ni dovolj. Kot zanimivost naj povemo, da imajo v Franciji e 25 takšnih letal, v Gri­ j i Ji in v Španiji 1H. 1. Petri
e naslednje leto naj bi na Zirovskem vrhu zaceli z gradnjo plošadi za rudnik urana in za predelovalni obrat. Zdaj urejajo zemljiške zade­ ve, kajti za rudnik urana bodo potrebovali okoli 70 hektarov zemljiš — Foto: F. Perdan
M o d n a konfekci ja
Kroj Skofja Loka razpisuje dela i n naloge
I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A - G L A V N E G A D I R E K T O R J A D O
K a n d i d a t m o r a poleg z z a k o n o m doloenih pogojev izpolnjevati še nas lednje pogoje: — da ima tekst i lno a l i ekonomsko fakulteto — da ima višjo tekst i lno al i ekonomsko komerc ia lno šolo — da i m a 5 let de lovn ih izkušenj p r i vod i ln ih de lovn ih n a ­
logah v konfekci j i oblail — da ak t i vno obv lada nemški jezik
Po leg naveden ih pogojev m o r a k a n d i d a t ime t i drubenopolitine in m o r a l n o etine v r l i n e in o rgan i zac i j sko sposobnost za oprav­ l janje t eh na log .
I z b ran i kand ida t bo i m e n o v a n za ra zp i sna de la in naloge za 4 l e ta .
D e l o v n a o rgan i zac i j a s s t anovan j em ne razpo laga .
Pismene ponudbe s priloenimi dokaz i l i o izpolnjevanju razp i sn ih pogojev naj kand ida t i pošljejo v 15 dneh po obja­ v i razp isa na nas lov : M o d n a konfekcija K ro j Skofja L o k a — razp i sna komisi ja .
O izb i r i bomo kandidate obvesti l i v 30 dneh po poteku razpisnega roka .
Cestno podjetje Kranj razpisuje j avno licitacijo za prodajo naslednjih osnovn ih sredstev:
5 A V T O M O B I L O V Z A S T A V A 750 K O M B I l e tn ik 1974, v v o znem s t an ju za i z k l i c n o ceno 2800 d i n
T O V O R N I A V T O T A M 4500 l e tn ik 1964, v vo znem s tan ju za i z k l i c n o ceno 12.000din
2 S T A N O V A N J S K I P R I K O L I C I N A K O L E S I H inv . št. 0033/126 in 0033/183 za izklicno ceno 1500 d i n / k o m
V ceni n i vraunan p r o m e t n i davek.
L i c i t a c i j a bo 24. avgus ta 197K ob 11. ur i v p ros to r ih menze pod­ jetja. J e z e r s k a i \ 22.
Ogled je moen 24. avgusta 1978 od 6. ure dalje. K licitacij i l ahko pristopi jo p r avne in fizine osebe, k i imajo pred p r i - etkom licitacije plaan 10-odstotni po log od izkl icne cene.
Komis i j a za de lovna razmerja p r i
VVZ Skofja Loka T i tov t r g 4
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1 V Z G O J I T E L J I C E za d o p o l d a n s k i oddelek za nedoloen as
V Z G O J I T E L J I C E za popo ldansk i oddelek za nedoloen as
2 4 V A R U H I N J E za nedoloen as s p o l n i m d e l o v n i m asom 3 V A R U H I N J E za nedoloen as s polovinim d e l o v n i m asom V A R U H I N J E za doloen d e l o v n i as s p o l n i m d e l o v n i m asom
3. K U H A R I C E za nedoloen as s polovinim d e l o v n i m asom S N A I L K E za nedoloen as s polovinim d e l o v n i m asom S N A I L K E za nedoloen as s p o l n i m d e l o v n i m asom
Pogoji :
pod 1.: se zah teva srednja vzgo j i t e l j ska šola
Kand ida t i naj svoje pr i jave pošljejo komis i j i z a de lovna razmerja pr i V V Z Skofja L o k a v 15 dneh po objavi razpisa .
SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu v Škofji Loki so v ponedeljek, 14. avgusta, -odprli razstavo grafik likovnega umetnika Branka Suhyja iz Novega mesta. Izredno nadarjeni grafik je bil ro­ jen leta 1950 v Mariboru, nato pa študiral na likovni akademiji v Ljub(jani, kjer je'leta 1974 diplomiral. Kasneje se je Suhy iz­ popolnjeval na specialkah za grafiko in slikarstvo, bil v Parizu pri znanem grafiku Friedlenderju, nazadnje pa še na Dunaju. Tu so tudi nastala v Škofji Loki razstavljena dela. Pred tem so bile grafike ie razstavljene v znani dunajski galeriji Wiener Secession. Razstava v galeriji na loškem gradu bo odprta do 8. septembra, (-jg) —Foto: F. Perdan
G O R E N J S K I M U Z E J K R A N J
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmeko gospodarstvo v Gornjesa vski dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. kiparja ER ICHA K E B R A iz Innsbrucka, v galerijskih prostorih Prešernove hiše pa razstava akad. slikarja DIMO P A V L O V A . V kleti Prešernove hiše razstavlja fotografije J A N E Z J U V A N .
V baroni stavbi v Tavarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
V kasarni Staneta agarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fuini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
z a v a r o v a l n a s k u p n o s t t r i g l a v GORENJSKA OBMONA SKUPNOST Kran)
Posredujemo proda jo : 1. osebni avto Z A S T A V A 101-S,
l e t o i z d e l a v e 1978, prevoenih 11.000 k m . Zaetna c e n a 60.000 d i n . Og l ed v o z i l a je moen vsak d e l o v n i d a n od 8. d o 12. ure p r i Z a v a r o v a l n i s k u p n o s t i T r i g l a v p o s l o v a l n i c a R a ­ dov l j i ca , K r a n j s k a 19.
2. osebni avto Z A S T A V A 101-Lux, l e t o i z d e l a v e 1978, prevoenih 12.000 k m . Zaetna c e n a 28.000 d i n . Og l ed v o z i l a je moen p r i M r a k V i k t o r j u , Lesce , elezniška 3.
3. osebni avto Z A S T A V A 126 P, l e to i zde lave 1978, prevoenih 1380 k m . Zaetna c ena 21.500 d i n . Og l ed v o z i l a je moen n a d a n l i c i t ac i j e od 8. do 12. u re p r i Z S T r i g l a v G O S K r a n j .
Ponudbe z 10-odstotnim po logom od zaetne cene s p r e ­ j emamo do srede, 23. avgusta 1978, do 12. ure p r i Z S T r i g l a v G O S K r a n j .
Z a v a r o v a l n a s k u p n o s t T r i g l a v G O S K r a n j
G a s i l s k o d r u š t v o S m o k u
priredi v nedeljo, 20 avgusta 1 9 78, ob v Smokuu na gasilsko-športnem vebališu
14 uri
[ V E L I K O T O M B O L O J Glavn i dobi tk i
1. osebni avto M o s k v i c osebni avto VVartburg motorno kolo Tomos 1 5 S L C bik 400 kg ponv ekspres pralni stroj televizor — rnobeli termoakumulacijska pe Elind 3 KW
2 3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15
hladilnik 71 7 Gorenje Elektrini štedilnik Šampion orodje garnitura Klik Klak trajno arei štedilnik Kuppersbusch športno kolo — 5 prestav pisalni stroj Unis radio aparat
T o m b o l s k e k a r t e
s o v p r o d a j i
p o 2 5 d i n .
in še ve sto drugih lepih dobitkov 250 000 din
v skupni vrednosti
Pridite v Smoku, imeli boste vso monost da dobite glavni dobitek
Vabijo vas gasilci!
Danica Purg: O t r o k e j e t r e b a j e m a t i r e s n o k o t o d r a s l e , p a j i h b o m o l a h k o v o d i l i
i n p r i p r a v l j a l i z a i v l j e n j e
O t r o c i m o j i p r i j a t e l j i Danico Purg sem dobesedno ujela za nekaj minut v njeni sobici na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju, kjer predava predmet osno­ ve marksizma; popravljala je pismene odgovore študentov, e ez nekaj ur pa je bila v letalu za Holandijo, kjer je trenutno njen mo. Nemalo slabe vesti sem imela, da sem ji podrla skrbno in skopo odmerjeni as. Pa se je zasmejala in e sva govorili o relativnosti asa, ki nam je dan. Smejala se je pravzaprav temu, da o njej govore kot o nekom, ki ima celo toliko asa, da se ukvarja z otroki, ker svojih
pa še nima. Prav o teh otrocih sva se tudi po­
govarjali. Ze pred asom sem jo sre­ ala z dvema a l i tremi otroki , k i niso bi l i njeni. Kasneje je v Mar i bo ru na posvetovanju o metodinih v id ik ih drubenomoralne vzgoje v zbud i l a pozornost s svojim, lahko bi rekli , provokat ivn im prispevkom. Purgova namre meni, da naša drubenopo­ litina vzgoja otrok ne zajema dovolj zgodnjih let, za kar pa seveda niso kr iv i le šolniki pa pa tudi star­ ši.
»Na šoli, kjer predavam in vo­ dim tudi marksistini kroek,« razlaga Purgova, »vedno znova ugotavljam pomanjkljivosti v znanju in oblikovanosti svetov­ nega nazora visokošolcev; med njimi tudi študentov ob delu. Zadnje generacije, na primer lanska, sicer ima znanje, vedo kaj je recimo odtujevanje love­ ka, katere so vrednote sociali­ stine morale, vendar pa pozna­ jo bolj definicije, poznajo na pri­ mer vire marksizma, znajo opi­ sati dialektine zakone, osnov­ nih osnovnih problemov pa ne razumejo, ne znajo razloiti. Dvajsetletnemu študentu je tre­ ba razlagati, kaj je izkorišanje loveka po loveku, kakšno vlogo ima pri tem privatna last­ nina. T o pa so pojmi, ki bi j ih po mojem mnenju morali spozna­ ti e v osnovni šoli in tudi razu­ meti, v srednji šoli utrditi, na visoki pa na osnovi vsega tega znanja pred njimi razgrinjati mnogo bolj kompleksne pro­ bleme, iskati rešitve in se po­ glabljati v snov. Tako pa se mi dozdeva, da gremo ravno obrat­ no pot: najprej definicije, dejstva, letnice, nato pa razlage in preprievanja; pri dvajsetih, ko pa bi morali pojmi na primer o delitvi dela na umsko in fizino, o prednostih socialistine dru­ be in podobno postati del misel­ nega aparata e v najmlajših le­ tih.«
Purgova meni, da otroke in še po­ sebej uenca v osnovni šoli podce­ njujemo, saj mu ne razlagamo os­ novnih' nasprotij v drubi in svetu, ker se nam zdi, da tega še ni sposo­ ben dojeti. Nart pouka drubeno­ moralne vzgoje in novi ubenik bo­ sta sicer pripomogla k veji sistema- t iki tega podroja, kar bo dragocena pomo uitelju.
»Glejte, v hiši, kjer stanujem, v blokih na Planini , se e kake pol leta ukvarjam s skupino otrok od petega do enajstega leta starosti. Tem otrokom ni šlo najbolje v šoli. Veina je imela tudi teave s slovenšino. Ko smo se tako po­ govarjali, sem opazila, da ti otro­ ci ne v šoli in tudi doma ne dobe razlag o nekaterih vprašanjih, za katera menim, da ni potrebno akati do sedmega, osmega raz­ reda: o nasprotjih v drubi na primer, o rojstvu otroka. Vsak dan jim je bilo treba odgovarjati, kaj je to kapitalist, kaj je to ko­ munist, zakaj hodijo rnci goli, zakaj govore ljudje razline jezi­ ke, zakaj so eni ljudje delavci, drugi ne, zakaj so ugrabili Alda Mora itd., itd. Zaradi televizije se otroci vsekakor bolj zgodaj zanejo zanimati za dogajanja okoli sebe in v svetu. To moramo spodbujati in jim pomagati pri tem oblikovati vrednote. Od su­ hoparnega razlaganja seveda ni nobenega haska, primerna razla­ ga, na primer s sliko pa je prav dobra. Pri nas pa še nisem opazi­ la knjige, ki bi s sliko in prepro­ sto besedo otroku razloila naj­ osnovnejše pojme s podroja drubeno-moralne vzgoje. Kot da bi nas motilo, da bi knjiica z malo bolj politino vsebino pre­ zgodaj politizirala otroka, name­ sto da bi se trudili, da se proces njegovega razmišljanja in opre­ deljevanja — tudi politinega — zane kar najbolj zgodaj.«
Otroci , s kater imi se je Purgova nekaj asa kl jub vsej prezaposleno­ sti ukvarja la, so jo prav tako vzeli za »svojo«. \isa umetnost komunic i ra­ nja z otroki je v tem, da je treba z nj imi ravnat i tako resno kot z odras­ l im i . Sp rva sluajna pomo neki dekl ic i pri uenju se je razvi la v ko­ municiranje s kar precej veliko sku­
pino. Odzivnost otroka, s kater im se malo bolj ukvarjaš, jo je kar prese­ neti la. Prav tako, kot jo je presene­ tilo, da marsikaterih osnovnih poj­ mov otroci ne poznajo; a l i vsaj tako malo, da skoraj n i omembe vredno. Ob 8. marcu so se sicer v šoli pogo­ varjali o mamicah, da so zlate in dobre, da j im je treba ob prazniku vošiti, niso pa vedeli, kaj je enako­ pravnost ena tudi nj ihovih mamic. Po daljšem pogovoru z otroki o ena­ kopravnosti vseh l judi, je na primer neka dekl ica iz 3. razreda napisala tole:
»Cigani so isti ljudje kot Make­ donci, Slovenci, Srbi, Hrvati, Nemci in še drugi pametni ljudje. Mi ciga­ ne podcenjujemo. Sploh pa otroci, ki še ne vedo ni pametnega. Meni to ni vše. eprav sem sama to rekla. Neko sem se sprehajala s prijatelji­ co po mestu. Sreali sva ciganko. Jaz sem rekla: »Ciganki nikoli ne bi dala jesti, tudi e bi umirala.« Meni je bilo malo zal, ker sem to rekla. Hotela sem prijateljici povedati, da ni prav, kar sem rekla. Malo me je stiskalo. Nato sem ji povedala. Ona je rekla, da imam prav. Zdaj, e vidiva ciganko, jo lepo pozdraviva in takoj nama gre na jok. Nekateri cigani imajo zelo lepo v stanovanju ali hiši in so bogati. Mi pa mislimo, da so revni kot mravlja. Cigani so tudi dobri ljudje. Jaz sem zato zaso­ vraila cigane, ker sem nekaj slabe­ ga brala o njih v asopisu.«
A l i pa spis, k i je nastal po pogovo­ ru o jugoslovanskih narodih, o ka­ ter ih deset letna dekl ica razmišlja takole:
»Republik je veliko, še ve pa na­ rodov v republiki. Jaz sem se rodila v Sloveniji. Mamica pa je Bosanka. V šoli se pri spoznavanju narave po­ govarjamo, kaj je kdo. Mene je to- varišica vprašala, kaj sem. Rekla sem, da sem Bosanka. Komaj sem akala, da odide, ker me je bilo sram. Neki Samo je rekel: Otroci, glejte Bosanko, ciganko. Kmalu bi se zaela jokati. Rekla sem mu: Ti pa si Hrvat. On je privihral in me udaril. Dobil je podpis. Zdaj, ko me tovarišica vpraša, kaj sem, se-nihe ve ne smeje. Jaz reem, da sem iz Bosne ponosne. To mi je razloila in povedala Danica. Zdaj pa sem še vesela, ker sem iz Bosne ponosne. Kdor pa pravi, da nimam prav, ni prijatelj s tovarišem Titom, Engel- som, Marxom in Leninom. Vsi so se borili, da bo med ljudmi enakoprav­ nost in še zdaj se bori Tito. Vsi ga imamo radi. Bosanci, Slovenci, Ma kedonci, Hrvati in rnogorci. Vsi so isti ljudje kot Nemci, Rusi in še drugi narodi.«
0 pret irani in nepotrebni srame­ lj ivosti pa otrok po razgovoru raz­ mišlja in zapiše:
»elim si lep. kulturen in pameten svet. To tudi mogoe elijo drugi otroci in ljudje. Toda tega pri nas ni. Mi se bojimo slei pred zdravni­ kom, ko smo bolni. To pa ni pravil­ no. Mojo mamico je bolel enski spolni organ, pa jo je bilo sram iti k zdravniku. Jaz pa mislim, da ljudje ne smejo biti srameljivi. Toda ma mice in oki na morju skrivajo noge. Moja mamica zato, ker ima ile. Jaz bom tudi imela ile, ker jih e sedaj imam. Neki ljudje še roke ne upajo pokazati. To je zelo neumno.«
Se posebej se Danica Purg razvna- tne, ko beseda nanese na delo in kako delo. to osnovno sestavino lo­ vekovega ivljenja, predstavl jamo otrokom. Ze v prvih letih otroka kaznujemo z delom, kar je povsem napano. Prepriujemo ga. da se mora uiti, kajt i drugae bo delavec. Zelo teko je potem nekoga prepri­ ati, da je tudi študij delo ter da je vsako delo astno, da so pokl ic i , kot so snailec, odnašalec smeti in po­ dobno koristna in astna dela. Ob obisku tovarn je otroku najlae raz­ loiti, kaj je delo in se potrudi t i , da otrok sprejme marksistino razlago dela. C i m bolj zgodaj bi j ih moral i peljati v tovarne in j im razlagati samoupravljanje »na licu mesta«. N i nerazumlj iva tenja otrok in staršev za šolanje na srednjih šolah, ko pa jim poklic in delo prikazujemo kot kazen za neuenje. Desetleten otrok je imel pred pogovorom o delu tako­ le mnenje:
»Navadni delavci so tisti, ki se ne uijo. Ki jim starši ne pustijo iti r
šolo. Raje jim dajo lopato in delati morajo. Ko pa so veliki, so spet na slabem delovnem mestu. In tako dan za dnem delajo teko delo. To nikomur ni vše. Darinka in Marko (osebi iz Ruievega Bontona za otroke) bosta tudi na slabem delov­ nem mestu, e bosta pustila šolo. Mene bi bilo sram, e bi morala de­ lati, kot ne vem kaj. V Iskri, Planiki in Savije zelo teko delo. Moja ma­ mica dela v Iskri.«
»N i dragocenejšega gradiva v drubenomoralni vzgoji, in seve­ da v vzgojno izobraevalnem procesu, kot je praksa,« je prepri­ ana Purgova. »Zdi se mi, da na vseh podrojih premalo to upo­ števamo in premalo pripravlja­ mo uenca na prakso. Razgovori s krajani, z otroki drugih šol, s proizvajalci, delovanje otrok v samoupravi, v hišnem svetu in podobno — vse to bi morali omo­ goiti otrokom. V naši hiši imajo otroci svoj hišni svet. K o smo imeli sestanek hišnega sveta, sprva otroke niso pustili zraven, eprav je vekrat govora tudi o njihovih problemih. Potem so se odrasli vdali in tudi pristali na otroški hišni svet. Otroci imajo zadolitve, sprašujemo jih za mnenje. Odkar so se otroci orga­ nizirali v naši hiši, ni ve pisanja po zidovih, ni problema s iše­ njem okolice, uvajo manjše otroke, ki niso dobili varstva v vrtcu in podobno. Z otroki smo šli tudi na voliše, tam govorili o drubenem udejstvovanju ljudi, kako se j ih izbira in voli, koga je treba izbrati v delegacijo, da nas bo predstavljal in podobno. Ve r ­ jamem, da so se otroci o tem uili v šoli, prave predstave pa brez obiska voliša, brez obiska reci ­ mo zasedanja skupšine obine prav gotovo nimajo, vsaj ne do sedmega razreda, ko so te rei v unem programu.«
Med poitnicami so se njeni p r i ­ jatel j i , kaj t i za Purgovo so ti o t roc i prijatelji, verjetno razšli po r a zn ih kraj ih, da bi se 1. septembra spet za ­ gotovo zbral i , saj bo spet pouk. N e vem, e bo Purgova še naprej l ahko imela to l iko asa za sprehode, po­ govore z njenimi prijatelj i . Vsekakor pa bo kje drugje uporabila kor istne izkušnje, k i j ih je z n j imi dobila in so nastale pravzaprav na tako enosta­ ven, spontan nain. Saj enostavno ne ona ne otroci ne priznajo pregraj, k i si j i h odrasli tako radi postavlja­ mo pred otroki . Pred leti so se v kranjskem izvršnem odboru skupno­ sti otroškega varstva veliko pogo­ varjali o prostovoljnem mentorstvu otrokom brez varstva v vejih mest­ nih krajevnih skupnostih, o organi­ ziranju raznih akt ivnost i v popol­ danskem asu, pa menda za to ni bilo pripravljenosti. Purgova je to opravi la iz istega veselja. »Pa še nihe me ni prosil za to,« se smeje. Na to pa resno doda. da je med njenimi študenti kar nekaj takšnih, k i imajo radi otroke in bi verjetno prav tako z veseljem preiveli kako uro al i dve z o jih starši napote zamaejo stanovanja«.
L. M.
S l o v e n i j a [ O B J a v t o
N a s e j m u v K r a n j u
d o 2 1 . a v g u s t a 1 9 7 8
i n v t r g o v i n i
n a T i t o v e m t r g u 1
od
Delovna organizacija
G o r e n j s k a p r e d i l n i c a
Skof ja Loka , Kidr ieva e. 75
vas vabi k sodelovanju N U D I M O V A M D E L O N A N A J S O D O B N E J ­ Š I H T E K S T I L N I H S T R O J I H , S S O L I D N I M I O S E B N I M I D O H O D K I , U R E J E N O P R E H R A ­ N O , M O N O S T L E T O V A N J A V H R I B I H I N N A M O R J U , P L A A N P R E V O Z N A D E L O I N Z D E L A .
C E S T E K A N D I D A T , SE J A V I T E V K A D R O V ­ S K I S L U B I G O R E N J S K E P R E D I L N I C E , K J E R B O S T E D O B I L I ŠE D O D A T N E I N F O R ­ M A C I J E .
Gorenjska kmetijska zadruga T Z E Cerk l je ponovno razpisuje prosta dela in naloge:
1 S A L D O K O N T I S T A - E V I D E N T I A R J A Pogo j je s r edn ja šola e k o n o m s k e a l . a d m i n i s t r a ­ t i vne smer i
P o s k u s n o de lo 2 meseca .
2. Z B I R A L K E M L E K A V Š E N U R J I
N i nolna zapos l i t ev . P r i m e r n a je za upoko jence in gosmidi - ^LfpTd^oT^ je l a h k o t u d i p o l n a zapos l i tev , dodat - nim d e l o m . D e l o pod 1 in 2 je za nedoloen as. Interesenti z a objavl jena dela in naloge naj vloijo £ S J v T z d o k a z i l i o ' s t r o k o v n o s t i v 15 dneh na naš n a s l o v .
Cesta J L A 6/1 nebotinik
PROJEKTIVNO P O D J E T J E K R A N J Izdeluje narte za vse vrste v i sok ih in n izk ih gradenj. Razpo laga z n a ­ rti t ipskih projektov stanovanjsk ih hiš in go­ spodarsk ih poslopij.
T rad ne ure za st ranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Na XXVIII. Gorenjskem sejmu v Kranju od 11. do 21. avgusta 1978
Š I P A D KOMERC
P R I L O N O S T Z A U G O D E N N A K U P P O H I Š T V A
Š I P A D — K O M E R C Sarajevo TOZD Pohištvo prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotinik) t e l . : 0 6 4 2 2 - 7 3 8
novi program potrošniško posoji lodo 5 0 . 0 0 0 din brazplana dostava na dom
SEJEMSKI POPUST
Obsodba rasizma V enevi zaseda svetovna konferenca za boj
proti rasizmu in rasni diskriminaciji — Po­ zdravno pismo predsednika Tita in govor La­ zarja Moj sov a — Nobre da Costa novi portu­ galski predsednik vlade, v kateri najverjet­ neje ne bo socialistov — Nemirni Iran — Se­ stanek Palestinske osvobodilne organizacije
— Ofenziva Etiopcev
ENEVA — Na svetovni konferenci za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji se nadaljuje splošna razprava. Konferenci je poslal pozdravno pismo tudi predsednik republike Josip Broz- Tito, v katerem je med drugim razloil tudi stališa Jugoslavije in neuvršenega gibanja do tega problema. Titovo pismo je bilo deleno izredne pozornosti. Svetovna konferenca je e prve dni obsodila rasistina reima v Juni Afr iki in Rodeziji, hkrati pa izrazila podporo osvobodilnim gibanjem v teh deelah. Udele­ enci razprave so poudarjali, da sta rasistina reima v Afr iki »sramotni made v sodobni svetovni zgodovini«. loveštvo se mora tega madea im prej rešiti.
Velike pozornosti je bil deleen tudi govor Lazarja Mojsova, predsednika generalne skupšine Organizacije zdruenih naro­ dov. Govornik je poudaril, da je konferenca najpomembnejši dogodek dekade Zdruenih narodov v boju zoper rasno diskri­ minacijo in rasizem. Lazar Mojsov je opozoril, da je konferenca obenem tudi del boja proti »flagrantnemu« kršenju loveških pravic in osnovnih svobošin, proti napadu na lovekovo dosto­ janstvo in celo na njegov obstoj. Spregovoril je tudi o rasisti­ nih reimih v Afr iki . Na alost, je dejal, so ti rasistini reimi gluhi za zakonite in utemeljene zahteve Zdruenih narodov. Še ve. Rasistini reimi z orojem nastopajo zoper veinski rn­ ski narod in sosednje drave. S tem je neposredno ogroen tudi svetovni mir. Kljub temu je prišel po sodbi Lazarja Mojsova proces dekolonizacije in osvobajanja loveka v zakljuno fazo. To je nujnost našega asa in nihe se temu procesu ne bi smel zoperstavljati. Skupna akcija vseh lanic Organizacije zdrue­ nih narodov je temu procesu v veliko pomo. Prav zato bo ure­ snievanje sklepov konference v enevi velik dan za loveštvo!
Na Portugalskem se vladna kriza zakljuuje. Novoizvoljeni predsednik vlade Nobre da Costa je izjavil, da v njegovi ne­ odvisni vladi najverjetneje ne bo socialistov. Premier je to pove­ dal predsedniku republike Eanesu po pogajanjih s predstavniki posameznih strank. Vladna kriza, ki se sode po najnovejših vesteh, zakljuuje, pa je pokazala tudi na krizo v sami sociali­ stini stranki. Poloaj nekdanjega predsednika vlade Soaresa se je omajal. Kritizirati so ga zaeli tudi nekateri iz njegove stranke. Zato se je Soares odpovedal nekaterim potovanjem v tujino, saj ima doma ez glavo problemov. V Iranu pa plamti prava dravljanska vojna, za katero sodijo, da je izraz nezado­ voljstva z vlado. Tuje agencije poroajo o stotinah mrtvih. Iran­ ska vlada pa pravi, da ima v rokah poloaj v dravi in da vojska in policija nadzorujeta kraje, kjer tli upor. To sta predvsem mesti Isfahan, nekdanja iranska prestolnica, in Širaza. Policija je prepovedala zbiranje ljudi, minister za informacije Homajun pa je izjavil, da mogani upora zoper vlado ne upajo stopiti na ulice, temve pošiljajo v boj nedolne ljudi. Nemire naj bi po sodbi ministra povzroila pešica ljudi.
Bejrut bo prihodnji teden gostitelj pomembnega sestanka. V tem libanonskem mestu se bo sešel centralni svet Palestinske osvobodilne organizacije. Kot je povedal predsednik sveta Haled Fahum, bo ta sestanek izrednega pomena za palestinsko gibanje. Njegova enotnost je omajana in jo je treba zato utrditi. Sestanek sovpada tudi s pripravami na sestanek Carterja, Sada- ta in Begina v Zdruenih dravah Amerike, kjer bo Blinji Vzhod vkljuno s Palestinci osrednja tema pogovora. Prav tako velja opozoriti, da je tudi v sami organizaciji prišlo do notranjih razprtij, ki so prerasle tudi v oboroene spopade. Sodijo, da je tudi nedavna eksplozija v Bejrutu posledica notranjih trenj v P L O .
Iz etiopske prestolnice Adis A bebe sporoajo, da je zaela etiopska armada veliko ofenzivo proti Eritrejcem. Pravijo, da je monost eritrejske protiofenzive zmanjšana, saj je etiopska armada potisnila upornike iz nekaterih pomembnih središ kot sta Asmara in Kerena. Poroajo, da se uporniška vojska umika proti Sudanu in da so nekateri e dobili v tej dravi zatoiše.
V Zdruenih dravah Amerike so se e zaeli pripravljati na sreanje Carterja, Sadata in Begina, ki bo v Camp Davidu pri VVashingtonu. Ameriški predsednik Carter je izjavil, da od tega sreanja veliko priakuje. Meni, da bi bilo neuspešno sreanje tudi njegov poraz.
Kitajski voditelj Kua Huo Feng pa je v sredo zael dravni­ ško turnejo, med katero bo obiskal tudi Jugoslavijo. V sredo so njega in lane delegacije izredno slovesno pozdravili v glavnem romunskem mestu Bukarešta.
A. Košnjek
T E D N I P O S V E T U
MILIJONI Z A P O S L E N I H O T R O K Mednarodna organizacija za delo je
sporoila, da je na svetu okoli 52 mil i ­ jonov otrok pod 15. letom starosti, k i morajo delati kot odrasli. Najve otrok dela v juni Aziji in juni A f r ik i , v za­ hodnih razvitih deelah pa si slui kruh ve kot milijon otrok. Mednarodna or­ ganizacija, ki je pred kratkim poslala v svet taksne osupljive podatke, pa zapo­ sluje ve direktorjev, katerih meseni dohodek ni manjši od 120.000 (novih) din.
P R I Z N A N J E »VENIH LOVIŠ«
Zdruene drave Amerike so potrebovale 191 let. takrat je bila namre sprejeta prva ameriška ustava, da so priznale svobodo veroizpovedi tudi ameriškim prvobitnim naseljencem — I ndijancem. Zakon, ki varu­ je pravico o izraanju verskega preprianja, velja sedaj tudi za Eskime, prebivalce Aleutov in domaine na Havajih.
M A N J ZLOINOV V N E W Y O R K U
V prvem polletju letos se je v New Vorku kar za 9 odstotkov v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zmanjšalo število zloinov, ni pa manjše, celo veje je, število posilstev. Predstavnik newyorske policije je povedal, da je bilo letos v tem 12 milijonskem mestu 267.626 raznih zloinov in prestopkov. Sicer narašajo posilstva, manj kot lani pa je bilo pretepov, napadov in kraj, tudi kraj avtomobilov. Zasluge za zmanjševanje prestopkov naj bi imel boljši nadzor prometa s televizijo in pa raunalniki.
S E L I T E V N A R O D A
Okoli t milijone Ktiopijcev se pripravlja na selitev v plodnejše kraje k zemlji, ki jih bo lahko prehranila Huda suša je namre povzroila stradanje okoli 1.7 milijona
ljudi. Strokovnjaki so ugotovili, da je tudi zemlja v gornjem delu deele povsem izrpana zaradi primitivnega obdelovanja, saj stotine let ni bila gnojena. Prebivalstvo je sicer bilo vajeno, da je bila vsakih sedem let lakota, vendar pa lakota zdaj traja vse dlje in dlje. Da je stanje še hujše, so letos nad polja planile še kobilice. Na nekaterih mestih pa sta vodna in vetrna erozija povsem uniila gornje plodne sloje obdelo­ valne zemlje. Kljub pomoi vlade in med­ narodni pomoi hrane za vse lane ni dovolj.
NAŠLI O K O S T J E M A M U T A
Sovjetski znanstveniki so na severu Sibirije na Tajmirskem polotoku v reni strugi našli 44.000 let staro okost­ je mamuta. Glava, k i so jo kot vse osta­ lo dvigali s helikopterjem, tehta okoli 300 kg. Dragoceno najdbo so prepeljali v raziskavo v Leningrad.
U M A Z A N I J A O K O L I S L A P O V
Zdravstvene oblasti drave New York so priporoile zaasno izselitev nosenic in majhnih otrok iz okolice Niagarskih slapov, ker je zemljiše v bliini vojaške kemine tovarne onesnaeno s strupenimi kemini­ mi snovmi. Zaradi tega je bilo v zadnjem asu veliko prezgodnjih porodov in novoro­ jenih s prirojenimi hibami. Voda Niagar­ skih slapov je za sedaj samo umazana in ne zastrupljena, zato obisk turistov še ni pre­ povedan. V bliini Niagarskih slapov ivi okoli 100 druin.
L A D J A B O H O T E L Najvejo potniško ladjo »France«, ki
so jo e 1974. leta upokojili, bodo do konca tega leta preuredili v plavajoi hotel, zasidran v beirutakem pristani­ šu. Petrolejski magnat, ki je lani kupil ta francoski ponos, bo samo za preureditev ladje odštel 130 milijonov frankov. Treba je le se poakati na mir v Libanonu.
Izgleda, da bodo dosegli razstavljalci tokrat na sejmu rekorden izku­ piek. Obisk je kljub vsemu nad priakovanji. Na sliki: tudi za televizorje, rnobele in barvne je pri Fuinarju veliko zanimanje. Sicer pa imajo tudi veliko izbiro: tu so aparati Gorenje, RIZ, Rudi ajevec, Iskra, EI Niš, pa tudi uvoeni Sharp in Hitachi. —Foto: F. Perdan
Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor Sekci ja K r a n j
obveša, d a vpisuje slušatelje za študij ob delu V i soke e k o n o m s k o komerc i a lne šole M a r i b o r
za I. in II. stopnjo v šolskem letu 1978/79. Z a vp is na I. s topn jo je po t r ebna p o p o l n a s redn ja šola. Z a II. s t opn j o pa konan p rvos t open j sk i študij, na k a t e r i k o l i višji šoli e k o n o m s k e a l i tehnine smer i .
D o k u m e n t i , k i j i h predloite za vp is : d i p l o m a o z i r o m a zakljuno sprievalo, izpisek iz matine knj ige , p o t r d i l o de lovne o r gan i za ­ cije o zapos l i t v i .
V p i s v K r a n j u bo v dvo ran i K l u h a gospodars t v en ikov K r a n j , Prešernova 11, in s icer :
28. avgusta , od 10. do 12. ure i n od 15. do 19. ure 29. avgusta , od 9. do 12. ure.
V s a os ta la po jasn i l a dob i t e v p i sa rn i šole v K r a n j u . Prešernova 1 l/I vsak d a n od K), do 15. ure — tele fon 21-975.
Komis i j a za de lovna razmer ja Osnovne šole
Matija Valjavec Preddvor razpisuje naslednja p ros ta dela in naloge:
1. P O M O N I K A R A V N A T E L J A U , P U , P, 5 let d e l o v n i h izkušenj, s t r o k o v n i i zp i t , us t rez ­ ne moralnopolitine in o rgan i zac i j ske sposobnos t i
2. U I T E L J A R A Z R E D N E G A P O U K A U , matina šola
II U I T E L J A R A Z R E D N E G A P O U K A za podaljšano b ivan je U , matina šola
4. V Z G O J I T E L J I C E šola za vzgo j i te l j i ce , vrtet P r e d d v o r
5. V A R U H I N J E za polovini d e l o v n i as, osem l e t ka , vrtet P r eddvo r
K a n d i d a t i za opravl janje na l og in del morajo izpolnjevati pogoje, ko t j ih opredeljujeta Z a k o n za osnovne šole in Z a k o n o vzgo jno -vars tven i de javnost i . Pr i jave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev oddajte v tajništvu šole v 15 dneh po objavi .
G a s i l s k o d r u š t v o
S P . B R N I K P R I R E J A V N E D E L J O , D N E 20 A V G U S T A 1978 O B 14 URI
G L A V N I D O B I T K I
NAJVEJO TOMBOLO
1. Osebni avto »Zastava« 125 p 2. Osebni avto »Zastava« 101 LS 3. Osebni avto »Fiat« P 126 4. Gliser G T 4 0 2 »Elan« 5. Barvni televizor »Gorenje« 6. Motorna aga » Husqarna« 7. Šotor » Ind uplati« — Makarska 8. Zmrzovalna omara ZO 102 B 9. Pralni stroj »Gorenje«
10. šivalni stroj »Bagat« 777 11. Betonski mešalec LIV 12. Kasetni radioaparat » Grunding« 13. Sesalec za prah »Iskra« 4004 14. Dirkalno kolo »Rog « 1 5. Elektrini brusilni stroj » LTH« in ve sto drugih dobitkov v skupni vrednosti 340 000.00 din
Po tomboli bo V E L I K A V R T N A V E S E L I C A
IGRA A N S A M B E L FRANCA MIHELIA
ipkarski dan v eleznikih elezniki — elezniki se e nekaj
asa pripravljajo na svoj tradicio­ na ln i »ipkarski dan«. K o t vsako­ krat bodo to prireditev pr iprav i l i pri­ zadevni turistini delavci tega idili­ nega kraja v Selški dol ini .
Toda tokrat »ipkarski dan« ne bo v nedeljo, temve e v soboto, torej j u t r i , 19. avgusta. 2e ob 17. ur i se bo na prostoru pred starodavnim plav­ em, simbolom eleznikov, zaelo tekmovanje ipkaric iz Selške in Po­ ljanske doline ter Idrije. Pr iredite l j i priakujejo številno udelebo.
Le uro kasneje bodo v galeriji mu­ zeja v eleznikih pripravi l i razstavo ipk, k i so j i h izdelale prizadevne ipkarice s poljanskega, selškega in idrijskega podroja. Najboljše ipka­ rice bodo prejele posebna priznanja. Razstava ipk bo odprta do sobote, 26. avgusta, vsak dan od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure.
ipkarsko slavje v eleznikih se bo v soboto nadaljevalo pozno v no. Ob 19. uri bodo namre e objavljeni rezultat i s tekmovanja in razstave, podeljena bodo priznanja najbolj­ šim, v ku l turnem programu pa bo nastopila fo lklorna skupina K a r a ­ vanke iz Tria. Program bo povezo­ val znani napovedovalec Janez Z i - herl iz Škofje Loke, lan okteta Ga l ­ lus iz Ljubl jane Janez Lotri pa bo vsem obiskovalcem zapel znano pe­ sem nonega uvaja.
Seveda v eleznikih j u t r i tud i brez rajanja ne bo šlo. Za zabavo bodo poskrbeli lani ansambla Selški fan­ tje.
J . Govekar
ito Ljubljana T O Z D T r i g l a v Lesce Komis i j a za de lovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
I V O Z N I K A - P R O D A J A L C A
_\ V E S K L A D I Š N I H D E L A V C E V
Pogoj i: pod 1.: K Y trgovec; izpit z;i voz i l o H kategori je , po­ s k u s n o oprav l jan je delov­ n ih na log (raja '_' meseca: pod 2.: N K delavec / iz­ kušnjami pr i skladišnih o p r a v i l i h , poskusno oprav­ l janje d e l o v n i h nalog (raja I mesci
K a n d i d a t i imajo mo­ nost nastanitve v s am­ skem stanovanju .
Zlati jubilej v
Slamnikih 19. maja letos sta praznovala
Alo jz i ja in M a r t i n Bevc, po domae Podgošarjeva iz Slamnikov, 50-let­ nico skupne ivljenjske poti. Oe M a r t i n se je rodil 9. ju l i ja 1903. leta na Senoetih pod Jesenicami, ena Alojz i ja pa je šest let mlajša od njega. M a r t i n izhaja iz druine pravih fuinarjev, saj je bi l fUinar njegov praded Mat i j a ter tudi stari oe Johan . M a r t i n se je e s štiri­ najst imi leti zaposlil v takratni Kran j sk i industr i jski drubi na Je­ senicah, kjer je delal e njegov oe. M a r t i n je delal v elezarni nad štiri­ deset let.
19. maja 1928 sta z Lo jzko iz S lamnikov stopila na skupno iv­ ljenjsko pot. M a r t i n je dovolj zgodaj spoznal, da je njegovo mesto med delavci in je postal lan jeseniške Svobode ter lan Saveza metalnih radnika Jugoslavije. Skupaj z eno Lojzko sta se leta 1935 udeleila izleta Svobod v Cel ju, leto kasneje pa je sodeloval v vel iki in uspešni stavki jeseniških kovinarjev.
Oba zlatoporoenca sta bila e med vojno lana partije in vsa vojna leta povezana s part izani . M a r t i n je za svoje zavedno delo dobil ve priznanj in nagrad, med drugim tudi red zaslug za narod tretje stopnje, obinsko priznanje Osvobodilne fronte in priznanje obinske kon­ ference Z K S Radovl j ica za ve kot tridesetletno delo v Z K .
Zdaj ivita v S lamnik ih , a pravita, da so gorske vasi preve prepušene same sebi, da so brez drubene pomoi, mladi pa odhajajo.
Zlatoporoencema tudi naše e­ stitke!
J . A.
Graditelji!
K o m u n a l n o , o b r t n o i n g r a d b e n o p o d j e t j e
z n . s o l . o .
T O Z D O p e k a r n e K r a n j b o . o . ,
Straiše, Pševskac. 18
vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo in sicer:
opene in betonske zidake, openi montani strop »NORMA«, dimnike T0-M0-DI
N O R M A strop — je montaen, as gradnje
min ima len — je lahek in enostaven za
montao — je v modularn ih merah — je kval i teten in poceni — dobra toplotna in zvona
izolacija — spodnja površina stropa je v
celoti opena
Postavl jenega si lahko te dni ogledate na Gorenjskem sejmu v našem pavi l jonu v hali A.
Graditelji, pravoasno si naba­ vite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev.
Prodajno mesto in informacije TOZD Opekarne . Kranj, Stra­ iše, Pševska 18, tel 2 1 - 1 4 0 ali 2 4 - 8 5 7
Se priporoamo!
>je*e zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pija
ito Fructal-Alko Podravka Koestlin
TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slašiarna kavarna
P o s l u u j t e s e t u d i s t o r i t e v , k i v a m j i h n u d i m o v š t e ­ v i l n i h p r o d a l a j n a h i n g o s t i n s k i h o b r a t i h n a G o r e n j ­ s k e m t e r v c e n t r a l n e m s k l a d i š u N a k l o .
Pred paviljonom MLADI ROD Kranj je vedno ^ i v a h n ° d o ™blikli popustom prodajajo in za bliajoo jesen in zimo bo marsikaterega »hlamana«. Foto: F. Perdan
POPOTNI POGOVORI
O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O RNEM GRABNU
ZAPISUJE R T O M I R 20REC
V K R A T K E M P O G O R E N J S K I V K R A T K E M P O G O R E N J S K I V K R A T K E M
MOJSTRANA - Obinska gasilska zveza Jesenice pripravlja tekmovanja lanov, lanic, mladincev in pionirjev gasilcev ponavadi na Produ v Mojstrani. Reden gost na tekmovanjih so domae desetine iz Mojstrane in z Dovje ga. lani prostovoljnega gasil­ skega društva Mojstrana so se na letošnjem tehmo- vanju uvrstili na sedmo mesto k(fub izredno tekim vremenskim pogojem. Na sliki: lani moj stranske^ ga gasilskega društva med vajo. — B. B.
HRUŠICA — Imena ustreljenih talcev 27.julija 1942 na Belem polju so na spomeniku dotrajala. Zato so prebivalci Hrušice v okviru krajevne skup­ nosti in krajevnega odbora Zveze zdruenj borcev NOV poskrbeli, da so imena napisana na kamnih. Pri tem so s prostovoljnim delom sodelovali števil­ ni prebivalci Hrušice, najve pa Alojz Purkat. Na sliki: šest kamnov s šestimi plošami, na katerih so imena talcev. — B. B.
BLED - Izvoški so za Bled in za tuje goste še vedno posebna zanimivost. Zato imajo blejski iz­ voški, ki jih je sedemnajst, posebno ob lepem vre­ menu, ob sobotah in v nedeljah kar precej dela.
P O G O R E N J S K I V K R A T K E M P O G O R E N J S K I V K R A T K E M P O G O R E N J S K I
JESENICE - Dela vci GIP Gradiš, temeljne organi­ zacije zdruenega dela Jesenice so zgradili nov, pri­ blino 30 metrov dolg most za cesto h klavTiici. Zdaj urejajo še cesto na obeh s-traneh mostu. — B. B.
Obani Gorenjske! Samo še nekaj dni lahko poceni kupite blago, ki ga razstavlja in prodaja v hali C M E R C A T O R
M e r c a t o r Poleg blaga široke potrošnje v hali C si lahko nabavite:
tekstil , posteljno peri lo in zavese katere na vašo eljo _ tak o) zarobimo V pav.l jonu Mercator si lahko nabavit«, tud. vse vrste Iskrmih proizvodov Skupa j / Mercator ,em razstavlja in prodaja svoje izdelke Tovarna kos in srpov ./ I rz.oa
Še posebno pa vam priporoamo nakup barvnih TV aparatov saj se nam as do lg ih veerov e pn bliuje Vse blago prodajamo na potr oš niška posojila do 5 milijonov S dm brez porokov in brezplano dosta vo na dom
Konkurenne cene, solidna postreba s strokovnimi nasveti pri nakupu m popusti so garancija vašega zadovoljstva M E R C A T O R v a s p r i a k u j e v h a l i C n a
G o r e n j s k e m s e j m u v K r a n j u .
Trni pregled J E S E N I C E
Solata 20 d in, cvetaa 20.40 din. korenek 10,50 d in, esen 36 din, ebula 10 d in, fiol 20 d in. pesa 8 din. kumare 14.40 d in, jjaradinik 14,20 din. paprika 20 din, slive 15,50 din. jabolka 15,45 do 18,20 d in, hruške 20 din, grozdje 21,30 d in . breskve 18 din, limone 17,70 d in, ajdova moka 18.87 din, koruzna moka 0,80 d in , kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din. sme­ tana 35,70 d in, skuta 26,56 din, slad­ ko zelje 5,50 d in, orehi 152 d in, jajka 1.40 do 2,.'}() d in. krompir 4.H0 din.
Kdo j ° J e
videl? V |)onedeljek, 17. julija, proti
veeru je odšla od doma Mar i j a Pe- ternelj (roj. 1917 v Davi) doma iz Za imke št. M pri K ran ju . Vstopi la je v avtobus za Skofjo Loko in se ni ve vrnila domov.
Visoka je okoli 170cm, suhe po­ stave, okroglega nagubanega obraza, sivih oi, svetlo kostanjevih las, e osivelih, nosi pa obleko rjave barve z vzorcem verjetno kvadratne oblike, obuta je v nizke rne evlje, ima pa torbico rne barve. Kdor bi karkol i vedel o njej, naj to sporoi na U J V K r a n j al i najbliji postaji milice.
Lesnina Kranj PRIPOROA u g o d e n n a k u p opušenih programov p o h i š t v a
po tovarniško z n i a n i h c e n a h :
rega rega
» V I R « » S T E N A «
regal » I T A L I « regal » O T O A C « regal » K R K A « spalnica » D A R J A « otroška soba » I G O R « stara cena
stara cena stara cena stara cena 1 stara cena 1 6 stara cena stara cena 1
zniana cena 6 0 4 7 din zniana cena 1 6 562 din zniana cena 13 145 din zniana cena 7 .170 din zniana cena 5 749 din zniana cena 10 136 din zniana cena 6 4 0 7 din
sedeno, predsobno in razno kosovno pohištvo
C e n e s o u g o d n e , k o l i i n e o m e j e n e , z a t o n e o d l a š a j t e .
N A P R I M S K O V E M V A S P R I A K U J E
(82. zapis)
e nekajkat sem slišal: le zakaj se v svojih zapisih tako ogibaš letoviš in hotelov; Bled si kar obšel, najbr tudi o bohinjskih hotelih ne boš ho­ tel pisati. — T o je res: hoteli mi niso pri srcu, ker le preve kaze pokrajino pa tudi l judi kaze.
O Bledu pa bom še pisal, seveda le o zgodovini, o Prešernovem spome­ niku, o V id i Jerajevi (Franic i Vov- kovi), pesnici, ki je tako alostno umrla (praneakinja pesnika Prešer­ na), o Blagajevem volinu na blejski Strai, o Otoku, Staroslavu in Bogo­ mil i — to pa, o tem bom pisal. — O hotelih pa res ne morem, nisem za to poklican.
P O Z A B L J E N O
N enavadno krajevno ime — le zakaj pozabljeno? — Morda tudi zato, ker je res pozablje­
no — noben kaipot ne vodi tjakaj, noben napis ne pove, da na Pozab­ ljenem stoji Cojzova grašina in stolp — ostanek, simbol nekdanjega plava, z uro in- napisom »Zois«. — Le s teavo najdeš pravo pot do tja. Drugod do takih krajevnih znameni­ tosti usmerjajo popotnike jasni kai­ poti.
Spomin na staro elezarsko tradi­ cijo, k i je oprta prav na' nekdanje plave ob Bis t r i c i pa tudi spomin na Cojza, k i je prav v bohinjskih gorah spoznal mladega Valent ina Vodnika in ga usmeril v prosvetljensko delo, pa zaslui, da Pozabljeno ne bi bilo tako pozabljeno . . .
V O D N I K O V E J E K L E N I C E
Z zadošenjem tudi lahko po­ vem, da je prav iz prijateljske zveze med elezarskim pod­
jetnikom Cojzom in našim Valent i ­ nom Vodnikom nastala p r v a s lo ­ v e n s k a u m e t n a pesem, k i opeva de lo ! Napisana je bila v zadnjem de­ setletju 18. stoletja — zdaj bo torej stara ez 180 let! — Navd ih za pe­ sem je Valent in Vodnik dobil ob ogledu Cojzovih fuin. — Naš as. k i je dal delu ast in oblast, bi moral te stare Vodnikove Jeklenice bolje po­ znati ! Prav zato pesem objavljam; še prej pa razloim nekatere stro­ kovne izraze, ki j ih je Vodnik vpletel v svojo pesnitev: cigan = vzvod, s katerim se regulira vodni tok, k i ene mehove in kladiva: pišali = cevi, ki dovajajo zrak iz mehov v plamen; ješa -- ognjiše pri pei, v kateri se ari elezo; kota al i volk = velika kepa surovega eleza; mašelj = kos, polovica kote.
J e k l e n i c e
Ne prašam, ne bara m, kaj godci pojo;
le samo to maram, da kladva teko.
Cigan se prevrne, zapoje: ci-bu,
od strune srebrne ni lej)ši glasu.
Pišali debele zdaj v ješo grume,
da iskre vesele nad streho lete.
Pa kota e rase, mašelj se vari,
se oglja napase, pod kladvo h i t i .
T a tanka - ta tosta prepeva ves dan,
bolj zrna je gosta, bolj mojster iskan.
No, ker smo e pri Vodnikovi pev­ ski muzi, povem še to, da je dobro­ voljni mo napisal tudi Bohinjski Bistr ic i v ast posebno pesmico. C i ­ t iram le nekaj kit ic te poskonice:
Bohinjska Bistrica Spod Lisca skaka Bistr ica, pevska se vnema iskrica.
Gozdna šola triških
tabornikov Tri - J u t r i , 19. avgusta, bo na
Bistriški planini konana taborniška gozdna šola. ki jo je pripravi l odred Severne meje iz Tria. V šoli je sodelovalo veliko novih lanov, uencev triških osnovnih šol. N j i ­ hova poprena starost je 12 let. Ta­ borniki so med bivanjem na Bistriški planini pripravi l i številne prireditve, obiskali pa so j ih tudi predstavniki skuj)šinskega oddelka za ljudsko obrambo. štaba za teritorialno obrambo in obinske konference Z S M S .J. Kepic
Cojzova stolpna ura na temeljih starega plava — rta Pozablje­ nem pri Bohinjski Bistrici
Zna se še gladka drica poba k' je vzela Bistr ica.
Vodica, vanj zagledana m lah no prestree ljubega.
Najbr se bo komu videlo ubogo to Vodnikovo pesnikovanje. T o je res! Saj pravi pesnik — umetnik je bil šele Prešeren. Toda Vodnik je pel svoje štirivrstinice e 50 let pied Prešernom! Cas pa tedaj še ni dozo­ rel, tudi slovenšina ne! Pa vendar se je veliki Prešeren le spoštljivo pri­ k loni l preprostemu pevcu s prelepo pesnitvijo »V spomin Valentina Vodnika«.
BOHINJSKI REVOLUCIONARJI
T a mesec, 8. avgusta, je minilo e 37 let od smrti Joeta A- mana, predvojnega komuni­
sta in sodelavca Staneta agarja, Tomaa Godca in Joeta Gregori­ a. - Aman je bi l med prvimi par­ tizani, ki so padli v boju za osvobo­ ditev slovenskega naroda. Padel je Aman v bliini svojega doma v Nomenju.
Zadnji sem omenil, da je posled­ nji dom junaka Tomaa Godca na bistriškem pokopališu le preve ne­ opazen. - No, zdaj pa sem zvedel, da je v teku akcija, k i naj bi uresni­ ila e staro zamisel o manjšem spo­ minskem muzeju N O B v Bohinjski Bistr ic i , k i naj bi bi l posveen To­ mau Godcu in drugim bohinjskim revolucionarjem.
Nagrobnik Sokola Toneta Maleja na bistriškem pokopališu (gl. SI. zapis)
Mladinski piknik v ireh iri — V soboto, 19. avgusta,
ob 16. uri pripravlja irovska mla­ dina tradicionalni piknik »Srea­ nje mladih in starih« pri Bukovcu v ireh. Za ples in dobro voljo bo poskrbel vojaški ansambel iz Ljubljane. Ves dohodek od prire­ ditve so mladinci namenil i za gradnjo mladinskega doma Pre­ šernove brigade v ireh. Ce bo slabo vreme, bo prireditev nasled­ njo soboto.
G L A S stran
D R U I N S K I P O M E N K I
P o l n j e n e
k l o b a s i c e
M A R T A O D G O V A R J A
Ina — Preddvor V pismu vam pri lagam vzo­
rec blaga, k i bi ga rada upora­ bila za komplet bluze in kr i la . Pros im, svetujte m i , a l i je bla­ go primerno za komplet in kakšen naj bo. S ta ra sem 25 let, visoka 167 cm in • 56 kg teka.
Odgovor Za vas sem izbrala enostav­
no bluzo z manjšim ovratni­ kom, rokavi nekoliko ez ko­ molce in ravnega kroja. Ima dva epa v prsni višini, pod rameni pa spredaj in zadaj sedlo z obiranjem. K r i l o je zvonasto, zadrgo ima pri stra­ ni spredaj in zadaj pa po krajših zašitih gubic, k i so ne zalikane. Dolina je midi .
6
PORABA: 4 debele klobasice, 1 ajna lica pikantne gorice, 4 re­ zine šunke (150g), 4 rezine ementalskega sira (160g), 1 majhna bana­ na, 2 jedilni lici olja.
Omaka: 4 jedilne lice paradinikovega keupa, 2 mali ebuli, 1 lica mlete paprike.
IZDELAVA: Klobasice globoko nareite po dolini in jih znotraj namaite z gorico. V prerez vtaknite rezine šunke. Sirove in bana­ nine kocke namestite med klobasice. Klobasice nato premaite z oljem in praite 5 minut po vsaki strani. Pripravite še omako iz keupa, nastrgane ebule in mlete paprike. K hitro pripravljenim klobasicam ponudite krompirjev pire in solato.
S o n c e , l a s j e i n p o l t ( 2 ) D a bi dosegli im bolj pospešeno
izloanje znojnic, morate suhim lasem posvetiti še posebno pozor­ nost, t rednim vsakodnevnim šet- kanjem vam bo to nedvomno uspelo. Upoštevajte tudi , da morate pri kopanju v morju zašititi lase z ru­ to, e pa ste j i h zmoili, po umivan ju glave v koo na lasišu vtrite oljno olje. Izbirajte tudi losione, k i vsebu­ jejo ricinovo a l i parafinsko olje. L a ­ kiranje na dopustu ob morju povsem opustite.
Sonce in morska voda pa sta za mastno lasiše odlina pripomoka, ker lasje na morju postanejo nor­ malni . Vendar je potrebno tudi mastne lase pr iprav i t i na nove pogo­ je, in sicer tako, da pogosteje kot si­ cer umivate glavo s šamponom za normalne lase. Izvrstno vpl iva na
prekrvavitev lasiša šetkanje in e­ sanje las. Pramene las razesavajte lee tako, da vam glava visi preko roba leiša a l i zglavnika.
Nazadnje bi vam svetovali še ko­ ristno telovadno vajo s knjigo po­ tem, ko ste se e naveliali branja a l i postali utrujeni od poitniških opra­ v i l , h kater im obvezno sodi tudi nega telesa.
Sprehajajte se s knjigo na glavi tako, da pri hoji poplesavate in lovi* te ravnoteje kot vrvohodci. T a k o boste zanesljivo mnogo pripomogli k lepi, vzravnani dri. Po desetmi- nutn i vadbi nekajkrat zamahnite z rokama gor-dol. Vajo konajte z najmanj desetimi globokimi vdihi in izdihi , kar vam ob misl i na zasoljeni hotelski raun ob koncu dopusta gotovo ne bo teko.
PRIESKA ZA ZRELA LETA
Neodvisno od doline las, vsaki enski zrelih let najbolj pristaja taka prieska, ki
ublauje trde poteze obraza. • Prieska naj vsekakor puša j elo prosto. Ze nekoliko osive- % li lasje lepo blaijo poteze na • obrazu in dajejo eni poseben T ar. e ste plavolasi in vaši X lasje e sivijo, nikar ne bar- • vaj te las, posebno e imate X mladosten videz. rna barva, posebno e to ni vaša naravna barva las, preve poudarja e tako ali tako izrazitejše poteze na zrelem obrazu. Osiveli las­ je, nasprotno mehajo poteze i/l dajejo obrazu nek svojstven mik. Posvetujte se z vašo fri­ zerko, ki vam bo verjetno od­ svetovala izrazite barve las in izzivalne prieske.
Prieska na posnetku je pri­ merna skoraj za vsako sta­ rost, ker je preprosta, lepa in tudi modna.
V velikanski mnoici, k i vsako po­ letje iše svoj prostor na soncu, je mnogo bolnikov, k i na morskih oba­ lah polpi upanja išejo izgubljeno zdravje. Z zdravstvenega v id ika je neizpodbitno dokazano, da v dolo­ enih okolišinah bivanje ob morju ugodno vpliva na krvn i obtok in ivno izrpanost. Izboljšanje po­ gosto nastopi tudi pri bo ln ik ih z bronhia ln im katarjem, senenim na­ hodom, nekaterim konim obole­ njem in kopici drugih neprijetnosti. Skra tka , kombinaci ja spremenjene­ ga podnebja in morske vode v lo­ vekovem organizmu mobi l iz ira last­ ne obrambne sposobnosti.
Z d r a v i l n i v p l i v i m o r j a Morje je izvor ivljenja in naš
krvn i obtok vsebuje celo podobne sestavine kot morska voda. D a obdri presnovo in izloanje v pra­ vih mejah, lovekovo telo potrebuje na leto osem kilogramov soli. K e r se pri procesu izsuševanja v sol inah natri j useda na dno, nekatere druge pomembne sestavine odtekajo nazaj v morje, s emer gre v izgubo vrsta ivljenjsko pomembnih mineralov in elementov. Minera lne soli se v telesu tudi razgradijo in j i h moramo zato organizirano dovajati s hrano. Sama kuhinjska sol tako nikakor ne krije vseh potreb, eprav je natrijev klor id za naše zdravje nadvse po-
O D V S E P O V S O D
memben in bi pomanjkanje slednje­ ga privedlo do motenj v vzdrljivosti mišic, ivevja in srca. K e r pomanj­ kanje soli povzroi teke zdravstve­ ne poškodbe, bodimo oprezni tudi pri neslanih dietah. Preskus z morskimi r ibami kae, da te v desti l irani vodi z dodatkom kuhin j ­ ske soli naglo poginejo, saj za svoj obstoj potrebujejo še kalijeve, ka l - kalcijeve in magnezijeve soli v pravi lnem sorazmerju.
Razglabljanje o zdravi lnem vpl ivu morske vode in ozraja zaokroimo z ugotovitvijo, da vsakoletno obasno bivanje ob morju zmanjšuje mo­ nost obolenj tudi zaradi onesnae­ nega okolja in nezdravega naina ivljenja, ki nam ga vsiljuje c iv i ­ l izacija.
MISI NA D MILIJONE
Da ne kae hraniti denarja v nogavici, se je tokrat spet enkrat in celo zelo bolee izkazalo. V vasi Velika Kopaonica, 40 km od Slavon­ skega Broda, so navadne miši porle okoli 200.000 (novih) din in tudi dolarjev vašanki K. M. Ta je bila prišla iz ZDA, kjer je delala eno leto in se kot kae' kar dobro znašla. Ko je prišla domov na obisk, je pri­ nesla s seboj tudi denar; hotela je še na obisk v sosednjo vas k sorod­ nikom ter jim nesti nekaj dolarjev, pa je z grozo opazila »kašaste« zelene dolarje. Iz kupa neuporabnega papirja je lahko rešila le nekaj bankovcev, ki so jih potrpeljivo skrpali na SDK v Slavonskem Brodu, naluknjane dolarje pa bo skušala unoviti kasneje v ZDA.
NENA V A DNI PORTRETI
Sovjetski zdravnik Andranik Djagarjan s pomojo lobanj rekonstruira portrete ljudi, ki so iveli pred sto ali tiso leti. Za njegovo poetje je veliko zanimanja, saj bi Italijani radi imeli Dantejevo podobo, Danci Hamletovo . . . Njegovo delo je pred kratkim pre