Mednarodno javno pravo (zapiski)

8/12/2019 Mednarodno javno pravo (zapiski)

http://slidepdf.com/reader/full/mednarodno-javno-pravo-zapiski 1/179

1. UVOD

1.1 POJEM MEDNARODNEGA PRAVA

Mednarodno pravo (international law, droit internacional) je sistem pravnih pravil, ki ureja

pravne odnose (pravice in dolžnosti) med subjekti mednarodnega prava. Pojem »meddržavno pravo« je preozek, saj se mednarodno pravo ukvarja tudi s subjekti, ki niso države. istem pravni! pravil pomeni, da pri"tevamo k mednarodnemu pravu poleg mednarodni! pogodb inkonvencij tudi splo"na na#ela, obi#ajno pravo, javno vest, zakone #love#nosti itd.Mednarodno pravo se je tako kot ostale veje prava izoblikovalo v sistemsko celoto, v kateri so

posamezna pravila povezana. $onsistenten sistem pravni! pravil mu tudi daje lastnost pravnega.

Mednarodno javno pravo je potrebno lo#iti od mednarodnega zasenega prava.Mednarodno zasebno pravo je vedno notranje pravo. %re za kolizijske norme, ki ji! sprejme

posamezna država. & zadnjem #asu nacionalne kolizijske norme nadome"#ajo mednarodne

konvencije. $olizijska pravila notranjega prava so mednarodna pravila takrat, ko sodogovorjena med ve# državami. 'd mednarodnega prava je potrebno lo#iti tudi goli oi!a" inpravila vl"#dnosti (kurtoazije). %re za obi#aje, ki niso pravno obvezujo#i in ki so nastalizaradi želje po prijateljski! sre#anji! in medsebojnem spo"tovanju (npr. obi#aji ceremoniala).e so kr"eni, ni pravni! sankcij. Mednarodnopravna pravila so obvezna, nji!ova kr"itev posproži sankcije.

Mednarodno pravo ureja pravne odnose med v mednarodni skupnosti priznanimi subjekti.Mednarodno pravo je sistem pravni! pravil, ki urejajo

-

medsebojne odnose med državami*- položaj mednarodni! organizacij (ustanavljanje, pristojnosti, delovanje)*- mednarodni položaj in odnose ostali! subjektov, na katere se nana"ajo pravila

mednarodnega prava (posamezniki, organizacije, osvobodilna gibanja itd.).

$ot vsaka pravna veja je tudi mednarodno pravo pravo neke skupnosti, in sicer mednarodnes$#pnosti. Mednarodna skupnost je skupnost vse! subjektov mednarodnega prava, kivstopajo v dolo#ene medsebojne odnose, stike in promet. + vidika mednarodnega pravamednarodno skupnost tvorijo samo priznani subjekti, to so države in medvladne organizacije.+ vidika mednarodni! odnosov pa se mednarodna skupnost pojmuje "ir"e poleg držav inmedvladni! organizacij se upo"tevajo tudi nevladne organizacije (npr. mnest- nternational,

%reenpeace). Pomen mednarodnega prava se pove#uje zaradi nara"#ajo#ega "tevila subjektovmednarodnega prava in demokratizacije mednarodni! odnosov (za"#ita #lovekovi! pravic,

/



za"#ita okolja itd.). +a sodobno mednarodno pravo je zna#ilno, da se znotraj celotnemednarodne skupnosti oblikujejo posamezne regionalne skupnosti (npr. 0vropska skupnost,vet 0vrope, 12', 01).

1ekatera podro#ja mednarodnega prava so

- pravo mednarodni! organizacij (subjektov mednarodnega prava)*- vojno pravo (predvsem na podro#ju #lovekovi! pravic)*- pomorsko mednarodno pravo*- mednarodno pravo varstva okolja*- mednarodno kazensko pravo (odgovornost posameznika neposredno proti mednarodnemu

pravu)*- mednarodna sodi"#a*- mednarodno diplomatsko in konzularno pravo*- mednarodno pravo varstva manj"in*

- mednarodno varstvo #lovekovi! pravic.

1.% DE&'(EV MEDNARODNEGA PRAVA

Naravno in pozitivno pravo. 2o je že zastarela delitev, ki iz!aja iz "ole naravnega prava. 2a"ola je menila, da je pravo sistem od narave dani! pravil, ki ga la!ko ljudje spreminjajo samov omejenem obsegu. 3anes se priznava le pozitivno pravo (pravo, ki ga ustvarijo države),#eprav je vpliv naravnega prava "e vedno velik. Pozitivno pravo je tisto, ki ga z voljnimravnanjem ustvarjajo države.

Oi!a"no in pogodeno pravo (glej poglavje /.4).

)plo*no +o!e, in poseno +parti$#larno, pravo. plo"no pravo velja za vse državemednarodne skupnosti. %re za tista na#ela in norme, ki zavezujejo vse države. Posebno pravovelja le za dolo#en krog držav, podpisnic dolo#enega sporazuma oz. dogovora.

Ovezno +i#s -ogens, in dispozitivno +i#s dispositiv#m, pravo. 'bvezno pravo sestavljajoabsolutne (imperativne) norme, ki ji! država sama ne more spremeniti ali izklju#iti. Posledicatak"nega dejanja je ni#nost. $ogentne norme mednarodnega prava so prepoved uporabe sile v

mednarodni! odnosi!, norme o temeljni! #lovekovi! pravica!, prepoved genocida itd.$ogentno pravo nastane preko obi#ajnega prava ali na podlagi mednarodne pogodbe.3ispozitivno pravo pa pomeni, da la!ko države same z izrecnim dogovorom dolo#ijo pravila,ki so druga#na od pravil dispozitivnega mednarodnega prava. &e#ina norm mednarodnega

prava je dispozitivni!. %re za pravna pravila, ki urejajo odnose med suverenimi državami.3ržava se sama odlo#i, ali bo pristopila k dolo#eni konvenciji in privzela pravila. $o državamednarodnopravno obveznost enkrat sprejme, pa velja na#elo pacta sunt servanda.

Vo"no in mirnodono pravo. 1e gre za razli#ne pravne norme, saj tudi v vojnem #asuostajajo v veljavi norme mirnodobnega prava. &ojne norme pridejo v po"tev v primeruizbru!a vojne, in sicer avtomati#no. 3ržave, ki so v oboroženem spopadu, so med seboj

dolžne uporabljati norme vojnega prava (npr. !umanitarno pravo).

5



1. PRAVNA NARAVA MEDNARODNEGA PRAVA

Mnogi teoretiki mednarodnemu pravu odrekajo zna#aj prava in trdijo, da gre le za

konvencionalne norme, nepopolno pravo, pravo v nastajanju oz. mednarodno moralo.rgumenti za to stali"#e so naslednji. Pravila mednarodnega prava se pogosto kr"ijo (vojnispopadi). Pravno 6ilozo6ska konstrukcija mednarodnega prava je nevzdržna, saj nad državamini neke vi"je prisiljujo#e organizacije. e bi obstajala, bi prene!ala suverenost držav.Mednarodno pravo nima temelja pravne obveznosti in je premalo obsežno, ker vsebuje

premaj!no "tevilo pravni! norm, da bi la!ko predstavljalo zaokroženo pravno celoto, brezkatere ne more obstajati noben pravni sistem. $er mu manjka tudi sistemska izgrajenost venotno reguliran družbeni red, je mogo#e govoriti le o mednarodni morali. Mednarodno pravonima bistveni! zna#ilnosti prava, ker ni niti zakonodajalca niti sodnika niti ni mogo#a prisilnaizvr"ba. +ato je mednarodno pravo subjektivno oz. sporazumno dogovorjeno pravo. ankcijeniso predpisane, zato la!ko govorimo le o le7 imper6ecta. %lavna slabost mednarodnega prava

pa naj bi bila ta, da ureja odnose med subjekti, ki sami razpolagajo s silo, medtem ko nekamednarodna organizirana sila, ki bi bila nad njimi, ne obstaja.

&endar pa ti razlogi niso prepri#ljivi. 2am, kjer ni možnosti kr"itev, pravne norme splo! niso potrebne. Pravo je celota pravni! pravil in ni odvisno od nji!ovega "tevila. Prav tako niodvisno od obstoja sodi"#a. odi"#e ne ustvarja prava, temve# ga uporablja. Poleg tega se vnovej"em #asu razvija tudi mednarodno sodstvo. 8stanovljene so "tevilne institucije, ki

pomagajo pri kodi6ikaciji in progresivnem razvoju mednarodnega prava. 1ajpomembnej"ainstitucija je '+1, s pomo#jo katere la!ko mednarodna skupnost tudi kolektivno reagira nakr"itve mednarodnega prava na neoborožen (ekonomske sankcije, prekinitev diplomatski!

odnosov, izklju#itev iz '+1) ali oborožen na#in.

1./ (EOR'JE O MEDNARODNEM PRAVU +ODNO) MED NO(RANJ'M 'NMEDNARODN'M PRAVOM,

Mednarodno pravo se ve#krat primerja z notranjim oz. se mu zoperstavlja. +ato se postavljavpra"anje o njunem odnosu in o re"evanju nasprotij med predpisi notranjega in mednarodnega

prava. %ovorimo o dve! teorija!.

(eori"a monizma. 1otranje pravo (domestic, internal, national law) in mednarodno pravotvorita enoten (celovit) pravni sistem, ki vsebuje tudi na#ela o re"evanju kolizij med pravilimednarodnega in notranjega prava. e sprejmemo to stali"#e, la!ko mednarodno pravo

postavimo nad notranje (teorija o primatu mednarodnega prava), la!ko pa notranje pravo postavimo nad mednarodno (teorija o primatu notranjega prava). +adnja teorija iz!aja iz pretiranega poudarjanja absolutne suverenosti držav. &e#ina teoretikov zanika, da bi notranje pravo prevladalo nad mednarodnim, kadar prideta v kolizijo. &endar pa tudi o popolni prevladi mednarodnega prava ne moremo govoriti. 3ržave so dolžne uskladiti svoje notranje pravo s svojimi mednarodnimi obveznostmi, ki temeljijo na obi#ajnem pravu in na pogodba!,ki so ji! podpisale, vendar v notranjem pravu posameznike in organe vežejo notranji pravni

predpisi, ne glede na to, ali so v skladu s pravili mednarodnega prava ali ne.

9



(eori"a d#alizma. Po tej teoriji sta mednarodno in notranje pravo med seboj lo#ena,vzporedna in neodvisna pravna sistema. Predpisi mednarodnega prava se ne morejouporabljati neposredno znotraj notranjega pravnega reda. 1otranji pravni predpisi ne morejoodpraviti ali zamenjati predpisov mednarodnega prava. ubjekti notranjega prava se ravnajo

po pravili! notranjega prava, subjekti mednarodnega prava pa po pravili! mednarodnega

prava. &elikokrat se dogaja, da norme mednarodnega prava napotujejo na notranje pravo inobratno.

2eorija o primatu notranjega prava pomeni negacijo mednarodnega prava. 2eorija o primatumednarodnega prava je la!ko cilj, vendar danes o tem "e ne moremo govoriti. 3ržave morajouskladiti svoje notranje pravo s svojimi mednarodnimi obveznostmi. &endar pa so v notranjiureditvi organi in posamezniki vezani na notranje pravo, ne glede na to, ali je v skladu zmednarodnim pravom.

Ureditev v )loveni"i. Moderne države imajo odnos med notranjim in mednarodnim pravomnajve#krat urejen kar v ustavi. lovenija je prevzela zmeren dualisti#ni pristop, po katerem je

potreben dolo#en postopek, s katerim notranje pravo privzame mednarodnopravno normo.:o#imo dva postopka postopek adopcije (posvojitve) in postopek trans6ormacije(preoblikovanja). Adop-i"a pomeni sprejem. 1ajobi#ajnej"i sprejem mednarodne norme jerati6ikacija dolo#en organ sprejme mednarodno pogodbeno obveznost države. 3ržava

postane pogodbena stranka. zraz »podpisnica« je napa#en. +golj podpis poobla"#eni! predstavnikov države obi#ajno ne zado"#a. 2o je možno samo izjemoma, #e je tako izrecnodolo#eno. Po podpisu je potrebno mednarodno pogodbo rati6icirati. + rati6ikacijo postanedržava zavezana in prevzame mednarodne obveznosti. ' trans0orma-i"i pa govorimo, #e je

potrebno po rati6ikaciji sprejeti "e poseben notranjepravni predpis. Mednarodno pravo se vtem primeru trans6ormira v notranje pravo.

2emeljna dolo#ba, ki ureja razmerje med notranjim in mednarodnim pravom, je ;. #len8stave < »+akoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splo"no veljavnimi na#elimednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo lovenijo. <ati6icirane inobjavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« & loveniji torej velja primatmednarodnega prava in sistem adopcije. z na#ela suverenosti in neodvisnosti pa iz!aja, dasprejete mednarodne pogodbene obveznosti ne morejo nadvladati ustave. odi"#a in državniorgani rati6icirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno. 2akemednarodne pogodbe postanejo samoizvr"ljive (sel6=e7ecutive international agreements). +aodnos med notranjim in mednarodnim pravom je pomemben tudi ;>. #len 8stave, ki dolo#a,da mednarodne pogodbe rati6icira državni zbor. Praviloma se mednarodne pogodbe

rati6icirajo z zakonom. zjemoma la!ko mednarodne pogodbe rati6icira vlada s podzakonskimaktom, #e gre za izvedbene sporazume (protokole, pomožne oz. te!ni#ne sporazume itd.). 'skladnosti zakonov z mednarodnimi pogodbami odlo#a ustavno sodi"#e. 8stavno sodi"#eodlo#a tudi o vpra"anju, ali je mednarodna pogodba v nasprotju z ustavo. & tem primeru stamožna dva postopka. Prvi je apriorna kontrola v postopku rati6ikacije se la!ko sproživpra"anje usklajenosti pogodbe z ustavo. 3rugi je posteriorna kontrola ustavnost zakona orati6ikaciji se presoja naknadno. 'dlo#itev ustavnega sodi"#a je za državni zbor obvezna.

8stava ne re"uje vpra"anja kolizije med zakonom in rati6icirano mednarodno pogodbo. 2oureja zakon o zunanji! zadeva!. e pride do kolizije, je potrebno spremeniti bodisi zakon

bodisi mednarodno pogodbo. prememba mednarodne pogodbe je precej zapletena. Možna jetudi odpoved mednarodne pogodbe, zlasti pri multilateralni! pogodba!. & odpovednem roku

?



mednarodna pogodba državo "e vedno zavezuje. 'dpoved je bolj zapletena pri dvostranski! pogodba!. 3okler ni sprejeta katera od te! re"itev, pa velja mednarodna pogodba.

1. V'R' MEDNARODNEGA PRAVA

1..1 )P&O2NO

+a mednarodno pravo se ve#krat pravi, da je to pravo v rudimentarnem stanju, ker ni nekeinstitucije, ki bi sprejemala pravila mednarodnega prava. +akonodajna 6unkcija jedecentralizirana, pravila ustvarjajo države, subjekti mednarodnega prava. +ato tudi govorimoo konsenzualni naravi pravil mednarodnega prava.

Materialni viri mednarodnega prava so družbene razmere, pravna zavest, odnosi, ozadje pravni! pravil itd. @ormalni viri pa so dolo#eni v 9;. #lenu tatuta Meddržavnega sodi"#a vAaagu. %re za napotilo odi"#u, katere vire naj uporablja. @ormalni viri mednarodnega pravaso

- meddržavni dogovori (mednarodne pogodbe), splo"ni ali posebni, s katerimi so postavljena pravila, ki ji! države v sporu izrecno priznavajo*

- mednarodni obi#aji kot dokaz ob#e prakse, ki je sprejeta kot pravo*- ob#a pravna na#ela, ki ji! priznavajo civilizirani narodi.

2i trije pravni viri so med seboj enakopravni, neodvisni in vzporedni. Med seboj soenakovredni in med njimi ni !ierar!ije v uporabi. 2o je zna#ilnost virov mednarodnega prava,

saj so notranjepravni predpisi v odnosu nadrejenosti in podrejenosti.

& primeru kolizije pravni! aktov so odlo#ilna splo"na pravila o koliziji enakovredni! pravni! predpisov

- novej"i pravni predpis derogira starej"ega (le7 posterior derogat legi priori)*- posebni predpis je nad splo"nim (le7 specialis derogat le7 generalis)*- kogentni predpis razveljavi dispozitivnega (ius cogens derogat legi dispositivum).

Pomožna pravna vira sta

- sodna praksa (sodne odlo#be), s pridržkom 4B. #lena tatuta odlo#ba sodi"#a je obveznasamo za pravdne stranke in edino glede tistega posebnega primera*

- nauk najbolj kvali6icirani! pravni! strokovnjakov razli#ni! narodov.

1..% MEDNARODNE POGOD3E

Mednarodne pogodbe so pravni posli, s katerimi subjekti mednarodnega prava urejajomedsebojne odnose. 1ekatere pogodbe se z izvr"itvijo dolo#enega dejstva konzumirajo, druge

pa razmerja urejajo za dalj"i #as in vsebujejo trajnej"a pravila.

&se veljavne mednarodne pogodbe zavezujejo pogodbene stranke, da ji! izpolnjujejo v dobriveri. $er ustanavljajo pravice in obveznosti le za pogodbene stranke, predstavljajo

4







odna praksa in pravna znanost sta pomožna (in ne subsidiarnaF) pravna vira. odi"#e in pravni strokovnjaki ne morejo ustvarjati pravni! pravil. Pomožna vira imata dve 6unkciji.Prva je #gotavl"an"e pravni! pravil, druga pa razlagan"e, tolma#enje pravni! pravil.Gudikatura in doktrina pomagata izkristalizirati smisel in pomen pravni! pravil oz. precizirativsebino tre! glavni! 6ormalni! pravni! virov, de lege 6erenda pa vplivata na pri!odnje

oblikovanje pravni! pravil. 1e ustvarjata torej novi! pravil, temve# služita tolma#enju žeobstoje#i!.

1..< PRAV'4NO)( 6O( PO)E3EN V'R MEDNARODNEGA PRAVA

Pravi#nost predstavlja nujno dopolnitev pravni! praznin mednarodnega prava. z!aja iz 5.odstavka 9;. #lena tatuta. odi"#e o zadevi odlo#a e7 aeDuo et bono, #e se pravdne stranke otem sporazumejo. Pojem pravi#nosti ima dvojen pomen. Prvi# gre za akcesorno pravi#nost, ki

je vklju#ena v pravilno uporabo prava ter jo morata bodisi mednarodni ali notranji sodnikupo"tevati po uradni dolžnosti, ne da bi ju stranke v sporu k temu izrecno pooblastile. 3rugi

primer uporabe pravi#nosti pa je predviden pri sojenju e7 aeDuo et bono. 2ovrstna pravi#nost je la!ko zunaj prava ter ne predstavlja pozitivnega prava, njena uporaba pa mora biti posebej predvidena. &endar pa tudi pri sojenju e7 aeDuo et bono ne moremo mimo kogentni! pravni!norm. Mnoge pogodbe o mirnem re"evanju sporov navajajo arbitražnega sodnika, da prisojenju uporabi pravila pravi#nosti.

1..= DRUG' PRAVN' V'R'

3ruge pravne podlage, ki la!ko pomenijo elemente nastajanja pravni! norm mednarodnega prava, so la!ko

- pravila kurtoazije, uglajenega obna"anja med državami*- guidelines (vodila) obi#ajno so vsebovana v konvencija!, vendar ne kot pravila, ki

podpisnice zavezujejo, temve# kot vodila (so6t law)*- dokumenti, ki ji! podpi"ejo "e6i držav*- dokumenti, ki ji! sprejemajo mednarodne institucije* gre za resolucije, ki ne zavezujejo

pravno, temve# moralno*- sklepi mednarodni! kon6erenc*- enostranski pravni posli*- slovesne izjave*- bele knjige.

1.< 6OD'>'6A9'JA MEDNARODNEGA JAVNEGA PRAVA

$odi6ikacija pomeni zbiranje in sistemati#en zapis raztreseni! obstoje#i! pravni! predpisov venoten zbornik. Mednarodno pravo se je tradicionalno razvijalo kot obi#ajno pravo, ker ninekega centralnega zakonodajnega organa kot v notranjem pravu. Poskusi kodi6iciranja so seza#eli v /B. stoletju preko zasebni! zbirk in na mednarodni! kon6erenca!. Helotnakodi6ikacija mednarodnega prava pa ni mogo#a.

Potreba po kodi6ikaciji je o#itna, ker na#ela in pravila obi#ajnega mednarodnega prava nisoustaljena. 3olo#be obi#ajnega prava so po svoji vsebini deloma nezanesljive, deloma nejasne,

;



nedolo#ne, in niso nikjer zapisane. +ato v#asi! ni mogo#e ugotoviti, kak"no pravilo naj seuporabi v konkretnem primeru ali sporu. tanje je slab"e, #e obstaja ve# partikularni!

predpisov. & takem primeru je kodi6ikacija nujna zaradi poenotenja.

2udi 8stanovna listina '+1 govori o kodi6ikaciji in progresivnem razvoju mednarodnega

prava kot posebni! naloga! '+1. & /9. #lenu 8stanovne listine '+1 je dolo#eno, da%eneralna skup"#ina pripravlja preu#evanja in daje priporo#ila z namenom, da se razvijamednarodno sodelovanje na politi#nem podro#ju, da se spodbuja progresivni razvojmednarodnega prava in kodi6ikacija tega prava, da se razvija mednarodno sodelovanje naekonomskem, kulturnem, prosvetnem in zdravstvenem podro#ju, da se pomagajo uveljaviti#lovekove pravice in temeljne svobo"#ine za vse ljudi itd.

6odi0i$a-i"a mednarodnega prava pomeni zbiranje pravil obi#ajnega mednarodnega prava.&saka konvencija pa pomeni kombinacijo med kodi6ikacijo in progresivnim razvojemmednarodnega prava. Progresivni razvo" mednarodnega prava pomeni urejanje inna#rtovanje mednarodnopravni! podro#ij, kjer se praksa držav "e ni razvila v znatni meri.

$odi6ikacija je la!ko delna ali splo"na. plo"ne kodi6ikacije, ki bi urejala celotno mednarodno pravo, zaenkrat "e ni.

3elna kodi6ikacija je la!ko

- sistemska*- planska*- priložnostna pomeni prilagajanje razmeram in pokriva obsežne dele mednarodnega prava.

&e#ina kodi6ikacij je priložnostni!.

$odi6ikacija, ki je delo znanstvenikov, je zasebna kodi6ikacija, uradna kodi6ikacija pa je tista,ki jo preko mednarodni! dokumentov (pogodb) ustvarijo države.

'b koncu /B. in v za#etku 5I. stoletja je bilo podpisani! ve# multilateralni! konvencij, skaterimi se urejajo ve#ja ali manj"a podro#ja mednarodnega prava. :eta /;BB in /BIE je car

1ikolaj sklical Aaa"ke mirovne kon6erence. 2o ni bila klasi#na povojna mirovna kon6erenca,temve# je bila namenjena mirnemu re"evanju mednarodni! sporov. 1ekaj konvencij s tekon6erence je pre"lo tudi v obi#ajno pravo. 3ve taki konvenciji sta Aaa"ka konvencija omirnem re"evanju sporov z arbitražo in ?. Aaa"ka konvencija o pravili! vojskovanja nakopnem. & slednji so zajeta vsa klasi#na pravila vojnega in deloma !umanitarnega prava, kiso v celoti pre"la v obi#ajno pravo in zavezujejo vse države.

Po prvi svetovni vojni je mednarodno pravo dobilo bolj institucionalizirano obliko.8stanovljeno je bilo 3ru"tvo narodov, ki je preko posebnega odbora pravni! strokovnjakovsku"alo kodi6icirati pravila mednarodnega prava. :eta /B9I je bila sklicana Aaa"kakon6erenca o pomorskem mednarodnem pravu, vendar ni prinesla ve#ji! uspe!ov. Med prvoin drugo svetovno vojno je že delovala Mednarodna organizacija za delo (:'), ki je sprejelaosnovne konvencije o za"#iti pravic delavcev. :eta /B5; je bil sprejet $ellog=Jriandov pakt onenapadanju, ki je prepovedal vojno kot sredstvo za re"evanje sporov.

Po drugi svetovni vojni se je z ustanovitvijo +druženi! narodov pojavilo vpra"anje na#rtovanekodi6ikacije pravil mednarodnega prava. Klo je za vpra"anje pristojnosti %eneralne skup"#ine

B





kodi6ikacijo se ukvarjajo tudi nekatere posebne komisije '+1, npr. posebna komisija '+1za gospodarsko in socialno varstvo. kodi6ikacijo se ukvarjajo tudi druge mednarodneorganizacije.

1.= 8GODOV'NA MEDNARODNEGA PRAVA

Mednarodno pravo se je v obliki mednarodni! pogodb za#elo razvijati že pred tiso#letji.rbitražni dogovori in mednarodne pogodbe so znane že v dobi stari! držav (umerskakultura, sirija, stari 0gipt, ndija, $itajska itd.). 1ajstarej"a mednarodna pogodba izvira izleta /5>B pred n.". akadsko=egip#anska mirovna pogodba med Aaturnisom in <amzesom vakadijskem jeziku. Pogodba se sklicuje na naslednja na#ela ve#no prijateljstvo, trajni mir,ozemeljska celovitost, prepoved agresije, ekstradicija, obojestranska (vzajemna) pomo#.

& anti#ni dobi so obstajali polisi. Med njimi so bile pogoste pogodbe glede verski! vpra"anj,ki so bile potrjene s prisego. klepale so se tudi zveze in pogodbe, ki so urejale pravice tujcevglede nepremi#nin in pogodbe, ki so urejale dav#ne obveznosti tujcev. & #asu anti#nega <imase je bolj razvijalo notranje pravo, vendar pa so tudi stari <imljani poznali nekateremednarodnopravne pojme. Ce takrat se je uveljavilo temeljno na#elo mednarodnega prava

pacta sunt servanda.

+a#etki modernega mednarodnega prava segajo v srednji vek. 2akrat je nastalo ve# držav.<azvil se je pojem »pravi#ne vojne«. &ojna je bila pravi#na, #e je obstajal pravi#en vzrok(iusta causa) in pravi#en namen (iusta intentia). Pojavil se je institut arbitraže.

& novem veku so nastale mo#ne države z mo#nimi vladarji, ki so vzpostavili suverenost. 1astajale so pre!odne zveze med državami. Lest6alski mir je leta />?; po tridesetletni vojnikon#al univerzalnost srednjega veka. <azvijati se je za#elo pomorsko pravo (merkantilizem),

pa tudi vojno pomorsko pravo. Pojavil se je institut zaplembe. $onec /;. stoletja se je znova pojavila arbitraža, za katero je nekaj #asa veljalo, da nasprotuje pojmu suverenosti. pojavomabsolutni! monar!ij in kolonialni! osvajanj so se za#eli pojavljati prvi instituti mednarodnega

prava subjekti mednarodnega prava in nji!ova suverenost, svobodna plovba na odprtemmorju, diplomatsko pravo itd.

Pomembni mejniki v novej"em razvoju mednarodnega prava so

- @rancoska revolucija je mo#no vplivala na obdobje do prve svetovne vojne. +a to obdobje je zna#ilen tudi te!nolo"ki razvoj in nastanek kapitalizma. 1astale so svetovne velesile,imperializem in nacionalizem. 1astala je teorija o narodu kot samostojnem subjektu in

pravica do samoodlo#be narodov. Pri!ajati je za#elo tudi do plebiscitov. Mednarodnaskupnost, ki je bila prej sestavljena predvsem iz evropski! držav, se je raz"irila na ve#inosvetovni! držav.

- /;/4 3unajski kongres, ustanovitev svete alianse kot zveze evropski! vladarjev znamenom obdržati legitimne evropske monar!ije in du"iti demokrati#na in svobodoljubnagibanja* /;4> Pari"ki kongres* /;E; Jerlinski kongres.

- $onec /B. in za#etek 5I. stoletja Aaa"ke mirovne kon6erence.- 'ktobrska revolucija in nastanek +<.

//





Po %rotiusu so nastale "ole pozitivistov in naturalistov. 1aturalisti#ne "ole (Pu6endor6,2!omasius) mednarodno pravo utemeljujejo na naravnem pravu in mednarodnemu pravuodrekajo pravni zna#aj. 1ekateri teoretiki (de &attel, Lol6) so prista"i srednje smeri med

pozitivisti in naturalisti. 'b koncu /B. in za#etku 5I. stoletja prevlada pozitivizem, ki želi

mednarodno pravo uokviriti v logi#ne oblike #vrstega sistema. 2emelj mednarodnega prava jevolja držav (subjektivni pozitivizem, voluntarizem). Pravo ustvarjajo države same. Proti

pretiranemu pozitivizmu nastopijo "tevilni teoretiki (Pitamic, :e @ur), ki naravno pravo"tejejo kot temelj pozitivnega prava (neonaturalizem). 'snovna pravna na#ela (primarnonaravno pravo) so vsebovana že v sami naravi prava in ji! ni potrebno iskati v nekemnaravnem pravu, ki bi obstajalo poleg ali nad pozitivnim pravom. Pojavi se tudi solidaristi#na"ola (3uguit), ki trdi, da je pravo pred državo in nad njo.

& /B. in 5I. stoletju se pojavijo dru"tva in zavodi za mednarodno pravo, za#nejo se izdajati"tevilni specializirani #asopisi. Poleg nacionalni! se pojavijo tudi mednarodni in"tituti zamednarodno pravo (n"titut za mednarodno pravo, nternational :aw ssociation).

/9



%. )U3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVA

%.1 )P&O2N' POJM'

ubjekt mednarodnega prava je vsak, ki je po dolo#ba! mednarodnega prava nosilec pravic inobveznosti, ki deluje neposredno po predpisi! mednarodnega prava in ki je neposredno

podvržen mednarodnemu pravu. ' tem, kdo je la!ko subjekt mednarodnega prava, obstajajorazli#ne teorije. Po eni teoriji so la!ko subjekti mednarodnega prava le države. Mednarodneorganizacije in posamezniki niso subjekti mednarodnega prava, priznava pa se lastnostsubjektov mednarodnega prava narodom, ki se borijo za neodvisnost. 2a teorija je daneszastarela. Po drugi teoriji so la!ko subjekti mednarodnega prava države, med katerimi nirazlik, in drugi subjekti. Po tretji teoriji pa so la!ko subjekti mednarodnega prava države, ki semed seboj razlikujejo, in drugi subjekti mednarodnega prava.

3anes teoretiki za subjekte mednarodnega prava "tejejo države, narode in nacije, ki se borijoza samostojnost, mednarodne medvladne organizacije (governmental internationalorganisations) in posebne subjekte, podobne državam (npr. &atikan). 1aj"tevil#nej"i subjekti

so mednarodne medvladne organizacije, ki ji! je okoli 9II. 3ržav je približno /BI.

Po mnenju nekateri! teoretikov so države edini subjekti, ki ustvarjajo mednarodno pravo. 'neso zato aktivni oz. redni subjekti, drugi subjekti pa so pasivni, nesuvereni, sekundarni, umetni,izvedeni oz. abnormalni. Pri mednarodni! medvladni! organizacija! velja na#elo ultra vires.

1ji!ove pristojnosti so odvisne od volje držav, ki jim dajo mednarodnopravno subjektiviteto,in so zapisane v ustanovitvenem aktu. &endar pa je nji!ova pravna in poslovna sposobnostnesporna. 1evladne mednarodne organizacije niso subjekti mednarodnega pravaF

Pravna sposobnost pomeni sposobnost biti nosilec vse! pravic in dolžnosti. Popolno pravnosposobnost imajo le države. 'stali subjekti mednarodnega prava imajo omejeno pravnosposobnost. Poslovna sposobnost pomeni sposobnost samostojnega sklepanja pravni! poslovin ravnanja, ki ima mednarodnopravne posledice. 2udi poslovna sposobnost je la!ko popolnaali nepopolna. ubjekt z nepopolno poslovno sposobnostjo ima dolo#ene omejitve, ki so la!koomejitve aktivne in pasivne pravice poslanstva, omejitve pravice sklepanja pogodb, donedavnega pa so bile možne tudi omejitve pravice voditi vojno. Po #asu trajanja so la!kosubjekti mednarodnega prava trajni (države in mednarodne organizacije) ali pa za#asni(subjekti s pre!odnim zna#ajem, npr. osvobodilna gibanja, uporniki, dežele pod skrbni"tvom).

Posameznik ne more biti subjekt mednarodnega prava. 'bstajajo pa nekateri argumenti za to,da bi posameznik la!ko bil subjekt mednarodnega prava

/?





konkretnem primeru presoditi, ali gre za za#asen prenos oz. omejitev oblasti ali pa gre zakak"no kategorijo nesamoupravnega podro#ja, ki splo! nima statusa države (npr. protektorat).

1ekateri teoretiki za!tevajo, da mora država nastati v skladu s pravili mednarodnega prava.3ržava ne more nastati, #e bi njen nastanek pomenil kr"itev pravil mednarodnega prava (e7

iniuria ius non oritur). Primeri za to so everni Hiper, ki je nastal kot posledica tur"keagresije, 13A med 5. svetovno vojno (puppet state), Mandžuko na severu $itajske.Partikularno pravo la!ko prepove nastanek novi! držav, ki ne bi bil v skladu z obstoje#oureditvijo. ankcija take prepovedi bi la!ko bila nepriznavanje nove tvorbe, možna pa bi bilatudi oborožena intervencija.

3ržava la!ko nastane na originaren ali derivativen na#in. 'riginaren nastanek pomeni, da jedržava nastala na nenaseljenem prostoru ali vsaj na podro#ju, na katerem do tedaj ni bilodržave. Primeri za tak nastanek so v novej"em #asu zelo redki. +adnji primeri so burskerepublike (1atal /;9B, 2ransvaal /;45N49, 'ranje /;4?) in :iberija (/;?E). ' originarnemnastanku govorimo tudi takrat, ko se država ustanovi po prekinitvi dotedanje pravne ureditve,t.j. tako, da se ne spo"tujejo ustavna pravila tiste države ali držav, kateri! elementi (podro#je)so postali del nove države. &sak drug nastanek je derivativen (razpad države, dekolonizacija,združitev ve# držav).

2ako kot država nastane, tudi prene!a zaradi dolo#enega dejstva, ki povzro#i prene!anjenekega konstitutivnega elementa. Primeri prene!anja teritorija (npr. poplava oto#ja) aliizginotja prebivalstva so teoreti#no možni, #eprav se v praksi to "e ni zgodilo. +ato v praksidržava prene!a predvsem zaradi prene!anja delovanja državne oblasti. 2o se la!ko zgodizaradi osvajanja oz. podjarmljanja nekega podro#ja, uni#enja oblasti (lat. debellatio,debelacija). Jadinterjeva komisija je ugotovila, da je @<G razpadla, ker zvezni organi niso

ve# predstavljali vse! #lanic biv"e 6ederacije. Primeri prene!anja države po mirni poti soredki. 2o se la!ko zgodi z enostranskim aktom države ali meddržavnim sporazumom. 13< je prene!ala obstajati s priklju#itvijo k +<1 leta /BBI. + enostranskimi akti sta prene!aliobstajati ovjetska zveza in e"koslova"ka. prememba oblike vladavine, #etudi z revolucijo,ne pripelje do prene!anja države. 1ova vlada je organ istega subjekta mednarodnega prava.

%.%.% PR'8NANJE DR:AVE

+ vpra"anjem priznanja države se ukvarja resolucija n"tituta za mednarodno pravo iz leta/B9>, ki pozna dve na#eli

- +aradi neodvisnosti in enakosti držav je potrebno spo"tovati pravico vsake nacije, dasvobodno ustanavlja in oblikuje svoje institucije.

- 'b vse! sprememba!, ki so jim podvržene države, je potrebno zagotoviti kontinuitetodržav.

Priznanje države je svoboden enostrans$i a$t, s katerim država, ve# držav ali mednarodnaorganizacija ugotavljajo obstoj te države in pokažejo svojo voljo, da jo "tejejo za #lanicomednarodne skupnosti. Priznanje države ni obvezno. &saka država ima diskrecijsko pravico

pri odlo#anju, ali bo neko državo priznala ali ne. 1epriznanje države torej ne pomenimednarodnega delikta. Priznanje pa je tudi politi#no dejanje. &#asi! država priznanja splo!

ne želi, #eprav izpolnjuje pogoje (ozemlje, prebivalstvo, e6ektivno oblast). 2ak primer je

/>



2ajvan, kamor se je pred revolucijo zatekel H!ang $ai = !ek, ki je svojo vlado "tel za edinolegitimno naslednico celotne $itajske.

Priznanje države ima de$laratoren zna!a", saj nova država po predpisi! mednarodnega prava obstaja ne glede na njeno priznanje (na#elo e6ektivnosti). +anjo takoj veljajo pravila

mednarodnega prava, ki ji! je država tudi dolžna spo"tovati. Priznanje samo ugotavlja pravniu#inek nastanka novega pravnega subjekta, medtem ko postane subjekt mednarodnega pravaavtomati#no, #im so za to izpolnjeni pogoji. +ato je priznanje retroaktivno, u#inkuje e7 tunc,od trenutka, ko je država dejansko nastala. Priznanje je izraz volje drugi! držav, da stopajo vmednarodne odnose z novo državo.

<azlikujemo de iure in de 6acto priznanje. 3e iure priznanje (6ull recognition) je enostransko,nepreklicno in popolno. 3e 6acto priznanje pa je za#asno, preklicno in omejeno na dolo#eneodnose. 3ržavo je mogo#e priznati izrecno ali mol#e, s konkludentnimi dejanji. $onkludentno

priznanje je npr. navezava diplomatski! odnosov, #estitka "e6a države drugemu "e6u državeob prazniku neodvisnosti itd. 1amen priznanja pa se ne predvideva, #e neka država zgoljsodeluje z nepriznano državo na kak"ni mednarodni kon6erenci ali pri kak"ni kolektivni

pogodbi oz. #e je z njo v odnosi! na ravni predstavnikov, ki nimajo statusa stalni!diplomatski! predstavnikov. Priznanje je la!ko individualno ali kolektivno (ve# držav priznadržavo s kolektivnim aktom). &#asi! se la!ko predpi"ejo tudi pogoji za priznanje države, npr.spo"tovanje #lovekovi! pravic, spo"tovanje na#el '+1, demokrati#en sistem, spo"tovanje

pravil glede jedrskega orožja, spo"tovanje pravic manj"in. 2ako so postavili pogoje za priznanje zunanji ministri držav 0vropske skupnosti glede novi! držav, ki so nastale naobmo#ju @<G in ovjetske zveze.

$o nastane nova država, ni nujno, da jo priznajo vse države. Priznajo jo samo tiste, ki imajo

politi#ni interes. 'bveznost priznanja torej ne obstaja. Priznanje je akt politi#ne diskrecije posamezne države. $ot priznanje se "teje tudi glasovanje za #lanstvo v %eneralni skup"#ini'+1 (konkludentno priznanje). 3ržava se la!ko tudi odlo#i, da bo do novonastale državevodila politiko izrecnega nepriznavanja. Pri tem se medsebojno #lanstvo v '+1 ne "teje kot

priznanje države. 2ake odnose ima npr. zrael z nekaterimi arabskimi državami.

%.%. PR'8NANJE V&ADE

e pride do spremembe vlade po ustavni poti, je nova vlada legitimen predstavnik države.&pra"anje priznanja vlade pa se postavi takrat, ko v neki državi pride do spremembe vlade na

na#in, ki ni v skladu z dotedanjim ustavnim redom (revolucija, državni udar). & tem primeru je negotovo, ali je nova vlada poobla"#ena za predstavljanje države, "e zlasti #e stara vlada "evedno deluje (npr. iz tujine). Priznanje vlade pomeni, da se navezujejo diplomatski stiki in da

je država, ki priznava vlado, pripravljena priznati pravno relevantnost mednarodnopravni!aktov, ki ji! izdaja nova vlada. 2udi priznanje vlade je prostovoljen akt, ki je odvisen oddiskrecijske presoje posamezne države. 'bi#ajno se vlado prizna, #e se je dovolj utrdila in #e

je pripravljena izpolnjevati svoje dolžnosti po pravili! mednarodnega prava. Pre!itro priznanje nove vlade, ko obstaja tudi "e stara, la!ko pripelje do zapletov.

%lede na#inov priznanja obstajajo iste možnosti kot pri priznanju države. Priznanje je la!ko

6ormalno ali konkludentno, individualno ali kolektivno, de iure ali de 6acto. Ge retroaktivno indeklaratorno, velja od trenutka, ko je vlada dejansko prevzela oblast. kt, s katerim se priznanova vlada, se obi#ajno imenuje noti6ikacija.

/E





odstopom dela ozemlja, na katerem nastane nova država. 1a nasledstvo se vežejo "tevilnavpra"anja glede razdelitve premoženja, ar!ivov, dolo#itve mej, državljanstva itd.

<eakcijo mednarodne skupnosti na krizo v @<G ozna#uje improvizacija in sprejemanje ad!oc odlo#itev. 3ržave 0 so sprejele dve Jruseljski deklaraciji, s katerima sta bili

ustanovljeni $on6erenca o Gugoslaviji in Jadinterjeva arbitražna komisija (J$). $on6erencio Gugoslaviji je najprej predsedoval lord Harrington. $asneje sta predsednikovanje prevzelaH-rus &ance in lord 'wen, $on6erenca za Gugoslavijo pa se je preimenovala v Mednarodnokomisijo za biv"o Gugoslavijo (nternational Hommission 6or @ormer Ougoslavia). prejeti sta

bili dve deklaraciji 3eklaracija o Gugoslaviji in 3eklaracija o priznanju novi! držav naobmo#ju ovjetske zveze in &z!odne 0vrope. 3eklaraciji sta upo"tevali na#elo osamoodlo#bi narodov, ki je eno od temeljni! na#el mednarodnega prava. 1a"tevata pogoje za

priznanje novi! držav. 3ržava bo priznana

- #e je nastala na demokrati#ni podlagi*- #e bo sprejela mednarodnopravne obveznosti*- #e se bo podvrgla miroljubnemu dogovarjanju glede sporni! vpra"anj.

J$ je dolgo #asa poslovala brez poslovnika. Pravila so se razvila skozi prakso. 3ržave, kiso nastale na podro#ju @<G, so vpra"anja poslale na $on6erenco v Jeogradu, ta pa ji! je

posredovala J$. J$ je pri svojem delu upo"tevala materialno mednarodno pravo.prejela je dva dokumenta dekalog arbitražne komisije ter poslovnik (rules o6 procedure). &J$ so bili imenovani predsedniki italijanskega, 6rancoskega in nem"kega ustavnegasodi"#a. Preostala dva #lana naj bi sporazumno imenovalo predsedstvo @<G. $er do tega ni

pri"lo, so že imenovani predsedniki ustavni! sodi"# imenovali "e "panskega in belgijskega predsednika ustavnega sodi"#a. $asneje sta po enega #lana postavila "e predsednik

Meddržavnega sodi"#a v Aaagu in predsednik 0vropskega sodi"#a za #lovekove pravice vtrasbourgu.

J$ ima dve temeljni 6unkciji. Prva je posvetovalna. J$ daje posvetovalna mnenja omednarodnopravni! vpra"anji!, ki ji ji! predloži $on6erenca v Jeogradu. Mnenja so v pomo#

predsedstvu $on6erence, niso pa pravno obvezujo#a. 3ruga 6unkcija je odlo!an"e v$on$retnih sporih med biv"imi jugoslovanskimi republikami. 2u je potrebna avtorizacija

predsedstva $on6erence. & tem primeru J$ ne deluje kot posvetovalno telo, temve# kot prava mednarodna arbitraža, katere odlo#itve so pravno obvezujo#e. &endar pa J$ nikoli niodlo#ala o kak"nem sporu, ker ji ga nobena republika ni predložila.

Poslovnik (rules o6 procedure) je bil sprejet leta /BB9. 3olo#al je, da morajo biti #lani J$neodvisni in nepristranski. Predvideval je imenovanje ad !oc #lana in postavitev strokovnjaka.+a jezik je dolo#il angle"#ino in 6ranco"#ino. +asedanja J$ so bila praviloma v Parizu. Priodlo#anju sta la!ko odsotna najve# dva #lana, ki pa ju je potrebno o odlo#itvi obvestiti v ?;ura!. e se arbiter ne #uti nepristranskega glede dolo#enega vpra"anja, mora to sporo#iti

predsedniku, ki ga glede tega vpra"anja izlo#i. Postopek in dokumenti so zaupni, dokler seodlo#be ne izda. 3o za#etka postopka pride z noti6ikacijo, ki jo republike predložijo

predsedstvu $on6erence. + noti6ikacijo se oblikuje sporno vpra"anje in dolo#i arbitražo kot pristojno institucijo za re"itev spora. por je potrebno re"iti v "tiri! meseci!, izjemoma v"esti! meseci! (postopek pred Meddržavnim sodi"#em v Aaagu npr. traja pet let).

Posvetovalno mnenje mora J$ dati v tre! meseci!.

/B



Mnenja J$ torej niso pravno obvezujo#a. estavljena so iz uvoda, v katerem komisijarazloži, kako je dobila vpra"anje, utemeljitve (stali"#a) in izreka (stali"#a v ožjem smislu). &

prvem mnenju se J$ ukvarja z vpra"anjem, ali gre v primeru Gugoslavije za odcepitev alirazpad. Od-epitev (secession) pomeni, da stari subjekt ne ugasne, temve# o!rani svojomednarodnopravno subjektiviteto, #etudi na manj"em ozemlju. Pri razpad# (dissolution) stari

subjekt ugasne, nastanejo pa novi mednarodnopravni subjekti. Pojma »razdružitev«(disintegration) mednarodno pravo ne pozna. rbija je zatrjevala, da je "lo za odcepitev,lovenija in Arva"ka pa, da je "lo za razpad. J$ ugotavlja, da je obstoj ali prene!anjedržave dejansko vpra"anje, zato je priznanje držav zgolj deklaratorno. Pogoji za državnost sode6inirano ozemlje, trajno prebivalstvo, organizirana politi#na oblast, ki je suverena. Pri6ederativni državi sta pomembna "e dva elementa reprezentativnost (predstavljanje) ine6ektivnost. & prvem mnenju J$ podaja tudi de0ini-i"o nasledstva nasledstvo pomenizamenjavo ene države z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose, ki zadevajodolo#eno ozemlje. 3ržava naslednica vstopi v položaj države pred!odnice. ' nasledstvugovorimo, kadarkoli pride do spremembe v obsegu ozemlja neke države. + nasledstvom seukvarjata dve 3unajski konvenciji o nasledstvu držav glede mednarodni! pogodb ter glede

premoženja, ar!ivov in dolgov. J$ ugotavlja, da je @<G razpadla. 2o#nega datumarazpada ni mogo#e ugotoviti, saj gre za proces. pore, ki so že ali bodo nastali, je potrebnore"evati v skladu s pravili mednarodnega prava. Ke posebej pa je potrebno spo"tovati#lovekove pravice in pravice manj"in.

& drugem mnenju se J$ ukvarja z vpra"anjem, ali imajo rbi na Arva"kem in v JiA pravico do samoodlo#be. J$ ugotavlja, da je potrebno na#elo samoodlo#be narodovrazlagati v kontekstu drugi! na#el. 1e more se ga razlagati brez upo"tevanja nedotakljivostimeja (uti possidetis iuris). Meje so nedotakljive, la!ko pa se državi z mednarodno pogodbodogovorita, da bosta mejo sporazumno spremenili. Meje novonastali! subjektov naj bi se

vlekle po stari! administrativni! meja!. 2o na#elo je zelo pomembno za pravnoargumentacijo lovenije pri dolo#anju meje na morju. J$ je v primeru razpada @<G podelila status nedotakljivi! mednarodnopravni! mej biv"im medrepubli"kim mejam. J$ugotavlja, da srbsko prebivalstvo na Arva"kem in v JiA nima pravice do samoodlo#be, ima

pa pravice, ki gredo manj"inam v skladu s pravili mednarodnega prava. <epublike morajo pripadnikom manj"in zagotoviti vse temeljne pravice in svobo"#ine.

& tretjem mnenju se J$ ukvarja s statusom medrepubli"ki! meja. Jiv"e republi"ke meje so postale meddržavne meje, ki so za"#itene po mednarodnem pravu (na#elo nedotakljivostimeja). rbi so se zavzemali, naj republi"ke meje ne dobijo statusa državni!. 'd de6inicije mej

je odvisna de6inicija agresije #e meje priznamo kot meddržavne, gre v primeru JiA za

voja"ko agresijo +<G in Arva"ke, #e pa jim tega statusa ne priznamo, gre za državljanskovojno. J$ je glede vpra"anja mej podala naslednja na#ela

- vse zunanje meje je potrebno spo"tovati (na#elo nedotakljivosti meja)*- spo"tovati je potrebno tudi medrepubli"ke meje, ki se la!ko spremenijo samo sporazumno*- biv"e republi"ke meje postanejo državne*- nasilne spremembe mej ne bodo imele u#inkov (e7 iniuria ius non oritur).

& mnenji! ?, 4, > in E J$ ugotavlja pogoje za priznanje novi! držav. Problem JiA je bilo pomanjkanje volje celotnega prebivalstva, da ustanovijo samostojno državo. &lada JiA ni

bila zastopnica vse! tre! narodov. Problem Arva"ke je bila nezadostna stopnja za"#ite srbske

5I





Pri nasledstvu je primaren sporazum držav. e tega ni, je potrebno do re"itve priti s pogajanjem ali z uporabo arbitraže ali sodi"#a. & okviru sporazuma mora biti re"itev pravi#nain v skladu z obema 3unajskima konvencijama o nasledstvu (glede mednarodni! pogodb,

premoženja, ar!ivov in dolgov). & mnenji! // do /4 J$ odgovarja na pravna vpra"anja

glede nasledstva, ki ji! je predsedstvo $on6erence naslovilo nanjo

- katero premoženje in dolgovi naj se razdelijo med države*- kdaj je pri"lo do nasledstva držav (J$ za lovenijo je to ;. oktober /BB/ glede na

Jrionsko deklaracijo in trimese#ni moratorij)*- katera na#ela se bodo upo"tevala pri razdelitvi dolgov in premoženja, #e ena od držav

zavra#a sodelovanje in kaj se v tem primeru zgodi s premoženjem, ki je na ozemlju biv"e@<G*

- ali vojne od"kodnine, ki ji! ena država dolguje drugi, vplivajo na razdelitev premoženja*- ali je 1arodna Janka @<G institucija, ki je odmrla skupaj s @<G*

- ali so nove 1arodne banke naslednic nasledile obveznosti 1arodne banke @<G*- pod kak"nimi pogoji la!ko države prepre#ijo razpolaganje s skupnim premoženjem oz.

kdaj to morajo storiti.

Pri nasledstvu se pojavlja tudi vpra"anje državljanstva. Pravica do državljanstva ni bilazapisana v nobeni konvenciji (razen v $onvenciji o otrokovi! pravica! iz leta /B;B).Pripravljen pa je osnutek konvencije o državljanstvu in nasledstvu, ki vsebuje naslednjana#ela

- državljan države, ki je prene!ala kot mednarodni subjekt, ne sme ostati brez državljanstva,ne glede na to, kje prebiva*

- na#elo reziden#nosti oseba naj dobi državljanstvo tiste države, na ozemlju katere imastalno prebivali"#e*

- diskriminacija je prepovedana, družine imajo pravico do skupnega bivanja*- na#elo prostovoljnosti nobene osebe ni mogo#e prisiliti, da postane ali ostane državljan

dolo#ene države, država la!ko od posameznika eventualno za!teva, naj se odre#edrugemu državljanstvu, razen #e bi to pomenilo apatridnost*

- vsak, ki je imel državljanstvo stare države, mora dobiti novega*- vsak posameznik naj bi imel na#eloma možnost izbire (opcije) državljanstva.

& loveniji ni prevladalo na#elo reziden#nosti, temve# se je državljanstvo podeljevalo na

podlagi biv"ega republi"kega državljanstva.

%.%.< (EME&JNE PRAV'9E DR:AV

Medsebojni odnosi držav so s pravnega stali"#a množica medsebojni! pravic in dolžnosti,tako da vsaki pravici dolo#ene države ustreza dolžnost druge države. &eliko teoretikovrazlikuje asol#tne (temeljne, primarne) pravice in izvedene (pridobljene) pravice. 2emeljne

pravice so tiste, ki pripadajo vsaki državi že zgolj zaradi dejstva njenega obstoja, torej ipso6acto. o neodtujljive in niso vezane na priznanje, temve# na nastanek države. zvedene

pravice pripadajo državi na podlagi pogodbe ali kak"nega drugega razloga.

Pojem temeljni! pravic je nastal v "oli naravnega prava, ki je razvila teorijo naravni! pravicdržave in na nji! utemeljila celoten sistem mednarodnega prava. Po tej teoriji imajo poleg

55



posameznikov tudi države svoje naravne pravice. $asneje se je pojavila kritika in celo odpor proti takemu gledanju, v novej"em #asu, ko se posku"a oblikovati #vrsta organizacijamednarodne skupnosti, pa teorija naravni! pravic zopet pridobiva na pomenu.

2emeljna na#ela mednarodnega prava so zapisana v 8stanovni listini '+1 (cilji in na#ela)

- na#elo varstva mednarodnega miru in varnosti*- na#elo razvijanja prijateljski! odnosov med narodi,- na#elo sodelovanja na ekonomskem, socialnem, kulturnem, #lovekoljubnem podro#ju*- na#elo enakopravnosti ljudstev*- na#elo samoodlo#be narodov*- na#elo suverene enakosti vse! držav*- na#elo vestnega in po"tenega izpolnjevanja mednarodni! obveznosti*- na#elo mirnega re"evanja sporov v skladu z na#eli pravi#nosti in mednarodnega prava*- na#elo prepovedi uporabe sile ali grožnje s silo*

- na#elo pomo#i +druženim narodom*- na#elo nevme"avanja v notranje zadeve države (razen v primeri!, ki ji! dolo#a &.

poglavje 8stanovne listine).

$odi6ikacija temeljni! na#el o pravica! in dolžnosti! držav se je za#ela v >I. leti! na pobudo'+1. 1a zasedanju %eneralne skup"#ine '+1 leta /B>5 je bil na odboru za pravna vpra"anjasestavljen spisek sedmi! na#el, ki so se obravnavala na naslednji! zasedanji!. 2a na#ela so

- 1a#elo neuporabe sile ali grožnje s silo, ki bi bila usmerjena zoper ozemeljsko celovitostali politi#no neodvisnost katerekoli države.

-

1a#elo mirnega re"evanja mednarodni! sporov s sredstvi, ki ne ogrožajo mednarodnegamiru, varnosti in pravi#nosti.- 1a#elo nevme"avanja v notranje zadeve države.- 1a#elo medsebojnega sodelovanja držav.- 1a#elo enakopravnosti in samoodlo#be narodov.- 1a#elo suverene enakosti.- 1a#elo dobre vere pri izpolnjevanju pravic in dolžnosti.

3elo %eneralne skup"#ine '+1 je bilo kon#ano s sprejetjem 3eklaracije o na#eli!mednarodnega prava o prijateljski! odnosi! in sodelovanjem med državami v skladu z8stanovno listino '+1, ki jo kraj"e imenujemo De$lara-i"a sedmih na!el (/BEI). 2adeklaracija potrjuje temeljna na#ela mednarodnega prava, kot iz!ajajo iz 8stanovne listine'+1. 3ekalog na#el je tudi sestavni del Aelsin"ke listine (/BE4), ki dodaja "e tri na#ela.

+na#ilnosti temeljni! pravic so, da med njimi ni stopnjevanja v uporabi za razli#ne države. 2oiz!aja iz na#ela enakopravnosti in suverene enakosti. 8porabljajo se v primeru dvoma prirazlagi pravni! pravil in se ne morejo odtujiti. 2emeljna na#ela ostanejo nespremenjena tudi v

primeru vojne, samo nekateri nji!ovi elementi veljajo le v miru. 2eoretiki se raz!ajajo pridolo#anju temeljni! pravic. &e#ina ji! govori o petih temel"nih pravi-ah dr@ave, ki iz!ajajoiz 8stanovne listine '+1 in 3eklaracije sedmi! na#el

1. Pravi-a do osto"a. &saka država ima pravico do obstoja. amoodlo#ba je uresni#itevobstoja. e je država napadena, ima naravno pravico do samoobrambe. +ato tej pravici

59

















+a skrbni"ka obmo#ja uvaja 8stanovna listina poseben sistem upravljanja in nadzorstva. 2asistem je predviden za obmo#ja, ki so bila do tedaj pod mandatom J in H, za obmo#ja, ki so

bila po drugi svetovni vojni odvzeta premaganim državam, la!ko pa tudi za druga obmo#ja,#e so tako sklenile države, ki so z njimi upravljale.

krbni"tvo se dolo#i s pogodbo med državo, ki bo izvr"evala upravo na tem obmo#ju inorganom '+1, pristojnim za skrb in nadzor nad skrbni"tvom. 'rgana za skrb in nadzor nadskrbni"tvom sta &arnostni svet '+1 za strate"ka obmo#ja in %eneralna skup"#ina '+1 zaostala obmo#ja. 8krepi za nadzor so

- prebivalci te! ozemelj la!ko po"iljajo peticije na '+1*- vpra"alniki za prebivalce o izvajanju skrbni"ki! dolžnosti*- nadzori posebni! komisij '+1*- letna poro#ila držav upraviteljic.

krbni"ka obmo#ja so posebni subjekti mednarodnega prava, ki pa so brez opravilnesposobnosti. & nji!ovem imenu deluje država, ki ji je neko obmo#je zaupano kot upravnaoblast.

%../ NE)AMOUPRAVNA O3MO4JA

1esamoupravna obmo#ja so po 8stanovni listini '+1 de@ele pod $olonialno olast"o. E9.#len se nana"a na obmo#ja, kateri! ljudstva "e niso dosegla polne stopnje samouprave. 2a"iroka 6ormulacija obsega vse odnose, kjer je neko podro#je pod znatnim vplivom dolo#enedržave, ni pa enakopravno vklju#eno v mati#no podro#je te države in tudi nima dolo#enestopnje samouprave. & "ir"em smislu zajema pojem nesamoupravni! podro#ij tudi skrbni"ka

obmo#ja. 1esamoupravna obmo#ja so la!ko posebne države z izgrajenimi državnimi organi,ki pa so pod oblastjo druge države ali samo pod protektoratom ali njemu podobnim odnosom,la!ko pa nimajo nobene ali skoraj nobene lastne uprave niti lastni! organov in z njimi v celotiupravlja neka tuja oblast.

& okviru '+1 se je takoj po drugi svetovni vojni posku"alo dolo#iti vsa tak"nanesamoupravna obmo#ja (leta /B?> so ji! na"teli E?), da bi države upraviteljice o nji!

po"iljale poro#ila '+1. :eta /B>I je bilo sprejeto na#elo, po katerem je država upraviteljicadolžna poro#ati o nekem obmo#ju, #e je le=to geogra6sko lo#eno in se od države upraviteljicerazlikuje etni#no in kulturno. 8po"tevajo pa se la!ko tudi upravni, politi#ni, pravni,gospodarski ter zgodovinski elementi, #e le=ti postavljajo tako obmo#je v podrejen položaj. tem so bili dani temelji za presojo, kdaj je obmo#je nesamoupravno in kdaj mora državaupraviteljica poro#ati '+1. Po 8stanovni listini '+1 morajo države upraviteljice glavnemutajniku '+1 redno po"iljati statisti#na in druga poro#ila te!ni#ne narave o gospodarski!,socialni! in kulturni! razmera!.

:eta /B?> je %eneralna skup"#ina '+1 ustanovila poseben odbor za preu#evanje te! poro#il,ki je bil sestavljen iz držav upraviteljic in drugi! držav in je dajal tudi priporo#ila. :eta /B>I

je %eneralna skup"#ina sprejela 3eklaracijo o podelitvi neodvisnosti kolonialnim ozemljem,s katero je proglasila pravico do samoodlo#be narodov in za!tevala nji!ovo #imprej"njoosamosvojitev. 1amen te deklaracije je bil pospe"itev procesa dekolonizacije. +a njeno

izvajanje je bil ustanovljen poseben dekolonizacijski 'dbor "tiriindvajseti!, ki je sprejemal peticije, poslu"al nji!ove predlagatelje in po"iljal misije na posamezna obmo#ja. 'dbor je

9/







Gugoslavije oz. talije. Jrez guvernerja pa tudi drugi organi oblasti niso bili vzpostavljeni. 1amesto tega je v celotnem obdobju obstoja 2' obstajal režim, kakr"en je bil dolo#en vmirovni pogodbi. 'zemlje je bilo razdeljeno na cono , ki je bila pod anglo=ameri"ko oblastjoin je obsegala mesto 2rst, in cono J, ki je bila pod jugoslovansko oblastjo. eprav do polnevzpostavitve 2' nikoli ni pri"lo, je bilo v sedmi! leti! obstoja to ozemlje vendarle poseben

subjekt mednarodnega prava, saj je bilo stranka nekateri! mednarodni! pogodb.

1ere"eno vpra"anje 2rsta je bilo vir stalne napetosti med talijo in Gugoslavijo, "e zlasti zaradinamena +druženega $raljestva in +3, da cono popolnoma prepustijo taliji. $on#no je

bila sklenjena pogodba med talijo, +druženim $raljestvom, +3 in Gugoslavijo, po kateri stacona J in manj"i del cone pripadla Gugoslaviji, preostanek cone pa taliji. Klo je za:ondonski sporazum, Memorandum o soglasju, ki so ga države para6irale leta /B4?. 1a

podlagi Memoranduma je bila leta /BE4 sklenjena pogodba med Gugoslavijo in talijo v'simu ('simski sporazum), s katero se je uredilo obstoje#e stanje.

Jer#zalem je tudi primer neposredne mednarodne uprave. Po resoluciji %eneralne skup"#ine'+1 iz leta /B?E, s katero se je predvidela razdelitev Palestine na arabsko in židovskodržavo, bi moral Geruzalem postati corpus separatum s posebnim režimom pod upravo '+1.& imenu '+1 bi upravo izvr"eval krbni"ki svet, ki je tudi izdelal statut Geruzalema. Postatutu naj bi bil Geruzalem pod mednarodno upravo. + mestom bi upravljal guverner, ki bi gaimenoval &arnostni svet '+1, nadzor pa bi opravljal krbni"ki svet. <ealizacijo statuta je

prepre#ila arabsko=židovska vojna (/B?;=/B?B), katere rezultat je bila razdelitev Geruzalemamed zrael in Gordanijo. & izraelsko=arabski vojni leta /B>E je zrael okupiral celotno mesto,ga integriral v izraelsko državno obmo#je in ga proglasil za glavno mesto. '+1 in ve#inadržav te! izraelski! odlo#itev ne priznavajo.

3erlin je imel po drugi svetovni vojni poseben položaj. Po okupaciji 1em#ije so se zaveznikiodlo#ili, da bo Jerlin pod skupno okupacijo "tiri! sil, vendar pa je bil upravno razdeljen na"tiri sektorje. ovjetski sektor se je spojil s sovjetskim delom okupirane 1em#ije, ki je postal

1em"ka demokrati#na republika. +a!odni trije sektorji so se povezali z za!odnim delom 1em#ije, vendar pa je geogra6ska lega prepre#ila popolno združitev z +vezno republiko 1em#ijo. 2emu sta nasprotovali tudi 13< in +, za!odne države pa so vztrajale prispo"tovanju povojni! dogovorov in so trdile, da je vz!odni del Jerlina pod posebnim

položajem. + združitvijo obe! 1em#ij leta /BBI je Jerlin pripadel skupni nem"ki državi.

%. MEDNARODN' PO&O:AJ PAPE:A

3o leta /;EI je bil papež vladar svetovne države. 'd leta /;EI, ko je njegova država postaladel $raljevine talije, papež ni bil ve# teritorialni suveren, #eprav je z drugimi državami "evedno izmenjeval diplomatske zastopnike, vpra"anja katoli"ke cerkve pa so se "e naprejurejala s konkordati, ki so imeli obliko mednarodne pogodbe.

Po italijanski zasedbi <ima je talija enostransko uredila položaj papeža z %arancijskimzakonom iz leta /;E/. Po tem zakonu je papež sveta in nedotakljiva oseba, na italijanskemozemlju se mu izkazujejo #asti suverena. Papežu ostaja oblast nad dolo#enimi pala#ami

(&atikan in :ateran) in zemlji"#i. +gradbe, kjer prebiva papež, so nedotakljive. Papež la!ko prosto komunicira s svetom. Pri njemu akreditirani diplomatski predstavniki uživajo vseimunitete in privilegije, ki jim pripadajo po mednarodnemu pravu.

9?



+ %arancijskim zakonom papežu "e ni bilo priznano posebno državno obmo#je. 2o je bilostorjeno z :ateransko pogodbo leta /B5B. to pogodbo je bilo papežu odstopljeno maj!no

podro#je, ki se imenuje 3ržava &atikanskega Mesta. 'blast na tem podro#ju izvr"uje papež inorgani, ki ji! on dolo#i. talija priznava papežu aktivno in pasivno pravico poslanstva. +

:ateransko pogodbo je bila 3ržavi &atikanskega Mesta priznana tudi trajna nevtralnost.

z povedanega iz!aja, da je potrebno lo#iti pravni položaj papeža (vete tolice) od pravnega položaja podro#ja pod njegovo oblastjo (3ržava &atikanskega Mesta). Pape"ka država predletom /;EI je bila prava država in subjekt mednarodnega prava. 2udi po letu /;EI je papež

po"iljal in sprejemal diplomatske predstavnike, za katere so veljala pravila mednarodnega prava. klepal je sporazume, ki so imeli obliko mednarodne pogodbe. 2eoretiki so to ozna#ilikot 6iktivno, tolerirano suverenost, suverenost sui generis oz. kot umetno tvorbomednarodnega prava. veta tolica se kot najvi"ja institucija katoli"ke cerkve obravnava kotneke vrste subjekt mednarodnega prava z dolo#enimi omejitvami. veta tolica ima rednediplomatske odnose s /?; državami in z 0. 3iplomatska služba vete tolice skrbi tudi zainterese 3ržave &atikanskega Mesta. veta tolica je #lanica nekateri! mednarodni!organizacij. 1jeno mednarodnopravno subjektiviteto potrjuje tudi dejstvo, da je pogodbenica"tevilni! mednarodni! pogodb, tako pogodb verskega zna#aja (konkordatov) kot tudi pogodb,ki imajo univerzalni in regionalni zna#aj.

&atikansko Mesto (3ržavo &atikanskega Mesta) nekateri teoretiki obravnavajo kot državo,drugi pa mu tovrsten zna#aj odrekajo, zlasti zaradi maj!nega ozemlja in maj!nega "teviladržavljanov. +aradi te! zna#ilnosti in tesne povezanosti s veto tolico je &atikansko Mesto vmednarodni! odnosi! precej omejeno. 1jegove interese zastopa diplomatska služba vetetolice, ki tudi sklepa mednarodne pogodbe v njegovem imenu. $ljub temu pa je &atikansko

Mesto #lan nekateri! mednarodni! (medvladni! ) organizacij. $ot #lan te! organizacij je tudistranka mednarodni! pogodb, na podlagi kateri! so organizacije ustanovljene. Heloten položaj&atikanskega Mesta navaja na to, da ga je mogo#e obravnavati kot miniaturno državo, ki pazaradi svoje velikosti in posebnosti prostovoljno ne sodeluje v "tevilni! mednarodni!organizacija! in kolektivni! pogodba!.

%.< MEDNARODN' ORGAN'8M' B ORGAN'8A9'JE

Mednarodna organizacija je združenje držav na podlagi mednarodne pogodbe. ma svoja

pravila in skupne organe. 1jena pravna osebnost je lo#ena od pravne osebnosti držav. Gesubjekt mednarodnega prava s sposobnostjo sklepanja mednarodni! pogodb. %lede na to, dase odlo#itve obi#ajno sprejemajo z ve#ino glasov, la!ko re#emo, da ima organizacija svojovoljo. 'rganizacija ima na obmo#ju držav #lanic pravno sposobnost, ki je potrebna zaopravljanje nalog in doseganje ciljev. & država! ne#lanica! ima mednarodna organizacija

pravno osebnost v tak"nem obsegu, kot ji ga priznava posamezna država ne#lanica.

Pravno subjektiviteto so mednarodnim organizacijam priznavale tudi starej"e teorije. $o so sedržave za#ele združevati v razli#ne organizacije, si je znanost pomagala s tem, da je tak"neorganizacije ozna#evala kot 6ederacije ali kon6ederacije. + ve#anjem "tevila taki! organizacij

pa se je vedno bolj postavljalo vpra"anje o nji!ovi naravi in položaju v mednarodnem pravu.Po 3unajski konvenciji o pravu mednarodni! pogodb med državami in mednarodnimiorganizacijami ali med mednarodnimi organizacijami ima vsaka mednarodna (medvladna)

94



organizacija pravico do sklepanja mednarodni! pogodb. 2a pravica je omejena samo v primeru, #e tako dolo#ijo same države ustanoviteljice. Po tej konvenciji je mednarodnimorganizacijam izrecno priznana mednarodnopravna subjektiviteta, saj so samo subjektimednarodnega prava la!ko stranke mednarodni! pogodb ali enostranski! pravni! poslov.

'+1 in nekatere druge organizacije la!ko sprejemajo in po"iljajo predstavnike, ki imajo podoben položaj kot diplomatski predstavniki. 3ržave #lanice '+1 imajo la!ko akreditiranestalne predstavnike v '+1. Mednarodne organizacije nastopajo proti posameznim državamkot posebna enota in z njimi vodijo pogajanja in sklepajo sporazume (iz!odi"#e je ?9., >9., inEE. #len 8stanovne listine '+1). Mednarodne organizacije imajo status subjektamednarodnega prava, vendar nimajo enaki! pravic in dolžnosti kot države in nimajonaddržavnega zna#aja.

Postavlja se vpra"anje, ali ima neka mednarodna organizacija mednarodno subjektiviteto tudiv razmerju do držav ne#lanic. 1ekateri teoretiki menijo, da mednarodna organizacija obstaja

podobno kot država in da tudi zanjo velja na#elo e6ektivnosti. +ato naj bi mednarodnaorganizacija obstajala objektivno za cel svet. Meddržavno sodi"#e v Aaagu je to vpra"anjere"ilo samo glede '+1. Po mnenju sodi"#a je '+1 subjekt mednarodnega prava tudi vrazmerju do držav ne#lanic, #eprav z nji!ove strani ne obstaja nikakr"no priznanje. 3ržave, ki

predstavljajo pretežno ve#ino #lanov mednarodne skupnosti, imajo po mednarodnem pravu pravico ustanoviti tvorbo z o"e$tivno mednarodnopravno osenost"o. 2o mnenje sodi"#ase la!ko uporabi tudi v primeru drugi! mednarodni! organizacij.

%.= UPORN'6' 'N O)VO3OD'&NA G'3ANJA

& državljanski! vojna!, v kateri! se uporni"ke skupine bojujejo proti do tedaj edini priznanivladi, za druge države obstaja samo ta vlada, ki je že priznana, saj je ona odgovorna za "kodo,ki bi jo druge države ali nji!ovi državljani la!ko utrpeli. & taki! primeri! uporniki nisosubjekt mednarodnega prava. e pa se upor raz"iri ali okrepi, la!ko postanejo uporniki

pomembnej"i subjekt v državi, pa tudi v mednarodni skupnosti. & tem primeru se la!ko zgodi,da ji! kot vojno stranko prizna vlada, proti kateri se bojujejo, pa tudi (izrecno ali skonkludentnimi dejanji) druge države. Priznanje upornikov pomeni vzpostavitev omejenemednarodne subjektivitete. 2o pa pomeni, da za vlado in upornike veljajo pravila

mednarodnega prava. 8porniki postanejo v razmerju do vlade, ki ji! je priznala, odgovorni po pravili! mednarodnega prava za dejanja, ki se dogajajo na obmo#ju pod nji!ovim nadzorom,isto#asno pa prene!a odgovornost vlade, proti kateri se uporniki bojujejo. 1asprotno od

priznanja držav ima priznanje upornikov konstitutiven in relativen u#inek. 8porniki pridobijomednarodno subjektiviteto v razmerju do tiste države, ki ji! je priznala. e uporniki

prevzamejo oblast na celotnem ozemlju države, se ne postavlja ve# vpra"anje o nji!ovem priznanju, temve# vpra"anje o priznanju nove vlade. e so si priborili samostojnostdolo#enega dela ozemlja, je nastala nova država, postavi pa se vpra"anje priznanja države.Priznanje upornikov se navezuje na dejstvo, da na podro#ju neke države dejansko potekajospopadi. Priznanje vlade, ki se ustanovi v tujini z namenom osvoboditve neke države, ima

zato zgolj politi#en pomen. 1e glede na (ne)priznanje upornikov pa je v državljanski! vojna!obvezno spo"tovanje pravil mednarodnega prava, zlasti Cenevski! konvencij.

9>











%lede plovbe na reka! velja splo"no na#elo, da naj se s predpisi zagotovi svobodna plovba na plovni! reka!, ki povezujejo ve# držav. 2o na#elo je bilo najprej konkretizirano samo zanekatere reke, kasneje pa se je nji!ovo "tevilo pove#alo, tako da se je svoboda plovberazglasila kot splo"no na#elo. &endar pa se "e do danes niso razvila splo"na pravilaobi#ajnega mednarodnega prava, ki bi ladjam vse! držav omogo#ila svobodno plovbo po vse!

mednarodni! reka! (ne glede na obstoj pogodbenega režima), kot to velja za odprto morje.

1ajprej se je svobodna plovba zagotavljala posami#no za obalne, kasneje pa tudi za neobalnereke. & tem razvoju je imela veliko vlogo Jarcelonska konvencija o režimu plovni! potimednarodnega interesa iz leta /B5/, ki je bila poskus oblikovanja neki! splo"ni! pravil za

plovbo po mednarodni! plovni! pote!. Jarcelonska konvencija dolo#a svobodo trgovske plovbe in enakost postopkov za vse pogodbene stranke. zvzema plovbo med pristani"#i istedržave (izraz za to je kabotaža). 'balne države obdržijo suverenost nad reko in skrb za re#niter prometni red. & posebni! primeri! la!ko države zaradi lastne varnosti in svoji! interesovomejijo plovbo. Jarcelonska konvencija velja le za države podpisnice.

<eke, na kateri! je plovni režim urejen z mednarodnimi pogodbami, imenujemokonvencionalne reke. $onvencionalni reki sta npr. <en in 3onava. +a reko 3onavo so

pomembni naslednji mejniki oziroma pogodbe

- 3unajski kongres in pari"ka pogodba iz leta /;4> ustanovljeni sta bili dve komisiji,obalna in evropska. 'balna ni nikoli zaživela. +ami"ljena je bila kot stalna komisija,#lanice pa so bile vse obalne države. 0vropska komisija je bila zami"ljena za#asno,vendar pa je dejansko delovala, njen mandat se je podalj"eval, pristojnosti pa so se "irile.8stanovljena je bila z namenom, da izbolj"a plovnost reke. lanice so bile tudi neobalnedržave (talija, nglija, %r#ija). $omisija je urejala plovbo, pobirala takse, imela svojo

zastavo, njeni #lani pa so uživali diplomatsko imuniteto. 1ekateri so jo imeli za državo vdržavi, imela pa je tudi mednarodnopravno subjektiviteto.- &ersajska mirovna pogodba iz leta /B5/ sprejet je bil 3okon#ni statut 3onave, s katerim

se je ponovno uredil status te reke.- $onvencija o ureditvi svobodne plovbe na 3onavi iz leta /B?;, Jeograd #lanice te

komisije so bile samo obalne države razen 1em#ije, ki je ni !otela podpisati, ker ostaledržave niso !otele podpreti njeni! predlogov. menovala se je 3onavska komisija . edež

je imela v Judimpe"ti. $omisija je nadzirala izvajanje konvencije. e dolo#ena država ne bi mogla opraviti del, nujno potrebni! za plovbo po reki, bi morala dopustiti, da ji! izvede3onavska komisija ali kak"na druga država, ki jo le=ta pooblasti. $omisija je dovoljevalavkrcavanje in izkrcavanje potnikov in blaga v pristani"#i! ter oskrbovanje z gorivom.:adje državni! organov (policije in carine) so se la!ko gibale le v meja! svoje države,izven pa le z dovoljenjem pristojne države. :okalni promet (kabotaža) je bil izvzet. &ojneladje so la!ko plule izven mej svoji! držav samo po pred!odnem sporazumuzainteresirani! strani.

. MORJE

..1 )P&O2NO

?/





ustanavlja posebno Mednarodno sodi"#e (tribunal) za pomorsko pravo v Aamburgu, predvideva pa tudi druga#ne oblike mirnega re"evanja sporov (arbitraže, konsolidacije, posvetovanja).

$ljub obsežnosti $onvencije o pomorskem pravu veljajo "e vedno obi#ajna pravila

pomorskega mednarodnega prava. Ktevilna vpra"anja morskega prava namre# s konvencijoniso urejena. +ato uvod (preambula) $onvencije dolo#a, da bodo ta vpra"anja "e naprejurejala pravila obi#ajnega mednarodnega prava. 1ekateri deli $onvencije so pre"li v obi#ajno

pravo "e pred letom /B;5, npr. pravilo o "irini teritorialnega morja, tranzitni pre!od, izklju#naekonomska cona, ar!ipela"ke vode. 2ako nastajanje obi#ajnega prava je potrdila znanost, patudi Mednarodno sodi"#e.

lovenija je novembra /BB? sprejela noti6ikacijo o pravnem nasledstvu Gamajske konvencije.+ noti6ikacijo uveljavljamo prednosti države z geogra6sko neugodnim položajem.

..% MOR)6' PA)OV'

Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. +notraj te celote pa la!ko glede narazli#en mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. 3eli morja, ki so

bližje obali, v ve#ji ali manj"i meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos dodrugi! držav uporabnic morja pa se v posamezni! deli! razlikujeta. & tem smislu lo#imo

- notranje morske vode*

- teritorialno morje*- ar!ipela"ke vode*- zunanji morski pas*- pas s posebnimi pravicami do ribolova*- epikontinentalni pas*- izklju#na ekonomska cona*- odprto morje.

& 5I. stoletju obstaja težnja "irjenja oblasti obalni! držav na vedno bolj od obale oddaljenemorske pasove. $er obstajajo proti takim težnjam interesi drugi! držav, da svobodno

izkori"#ajo morje in njegova bogastva, pogosto pri!aja do razli#ni! stali"# in sporov. $ljub"iritvi oblasti obalni! držav pa je svoboda plovbe "e vedno o!ranjena.

eprav vsebuje mednarodno pravo podrobna pravila o mednarodnopravni! režimi! na morju, je državam prepu"#eno, da s svojimi notranjimi predpisi prilagodijo mednarodna pravila gledena speci6i#nosti svoje obale. 2ako se mora vsaka obalna država odlo#iti, ali bo dolo#ilazunanji morski pas in ekonomsko cono, ar!ipela"ka država pa, ali bo dolo#ila ar!ipela"kevode. Pri morski! pasovi!, ki ji pripadajo ipso 6acto (notranje morske vode, teritorialno morjein epikontinentalni pas), mora obalna država s predpisi, ki ne smejo biti v nasprotju zmednarodnimi pravili, dolo#iti nji!ov obseg. & skladu z mednarodnim pravom la!ko državadolo#i pogoje, pod katerimi la!ko druge države in mednarodne organizacije uporabljajo njene

morske prostore.

?9



a, Notran"e mors$e vode

1otranje morske vode so deli morja, ki so s kopnim obmo#jem države v tako tesni zvezi, da jenad njimi vzpostavljena enaka suverenost kot nad državnimi kopnimi obmo#ji. & notranjemorske vode pri"tevamo pristani"#a, zalive, notranja morja, morja med obalo in otoki ali

oto#nimi verigami in ustja rek. +unanja meja notranji! morski! voda je temeljna #rta, odkatere se za#ne teritorialno morje.

+unanja meja pristani"# je #rta, ki povezuje najbolj izpostavljene stalne to#ke objektov alinaprav pristani"#a.

1otranjim vodam pripadajo zalivi in notranja morja. <azlika med zalivi in notranjimi morji jesamo v imenu in nima pravnega pomena. %re za dele morja, ki so v plovni zvezi z ostalimmorjem, vendar pa so zaradi posebne oblike tako vklju#eni v kopno obmo#je, da se obalnidržavi priznava izklju#na oblast nad njimi. 3a bi zaliv spadal v notranje morske vode, mora

država imeti suverenost nad v!odom v zaliv in njegovo celotno obalo. Poleg tega moraobstajati neka posebna vklju#enost v obalo, zato ni vsak zaliv v geogra6skem smislu tudi zalivv mednarodnopravnem smislu. & notranje vode se tako "teje zaliv, katerega vodna povr"ina jevsaj enaka ali ve#ja od povr"ine polkroga, ki ga la!ko opi"emo nad #rto, ki spaja skrajne to#kev!oda v zaliv, dolžina te #rte pa ne sme biti ve#ja od 5? milj.

1otranjim morskim vodam pripadajo tudi deli morja med obalo in otoki, #e ti niso preve#oddaljeni od obale. $jer je obalna #rta zelo #lenovita, se la!ko za dolo#anje temeljne #rteuporabi metoda ravni! #rt.

Pri ustji! rek je potrebno razlikovati dva položaja. e se reka izliva neposredno v morje,

predstavlja #rta, potegnjena med skrajnima to#kama ustja, mejo med kopnim delomdržavnega obmo#ja in teritorialnim morjem. e reka ob ustju ustvarja rokave, pa seuporabljajo pravila, ki veljajo za zalive.

Pravna zna#ilnost notranji! morski! vod je, da so pod enako suvereno oblastjo kot kopni delidržave. %lede na to, da je danes sprejeto stali"#e o suverenosti države tudi nad teritorialnimmorjem, je razlika med notranjimi morskimi vodami in teritorialnim morjem bistveno manj"a,#eprav "e vedno obstaja. 2uje ladje nimajo pravice do ne"kodljivega prostega pre!oda skozinotranje morske vode. kozi nji! la!ko plujejo samo po smere! oz. plovni! pote!, ki ji! jeobalna država dolo#ila za mednarodni promet. Pri plovbi skozi notranje morske vode so tujeladje popolnoma podvržene oblasti obalne države, #eprav se v praksi to ne izvaja dosledno.Pri prepovedi ali regulaciji plovbe obalna država ne sme diskriminirati med ladjami razli#ni!zastav.

, (eritorialno mor"e

2eritorialno morje je pas morja, ki se razteza vzdolž cele države oz. njeni! notranji! voda, #e ji! ta ima. 'bseg teritorialnega morja se dolo#a s "irino njegovega pasu, izraženega vnavti#ni! milja!. &saka država la!ko sama dolo#i "irino svojega teritorialnega pasu, pri tem

pa mora upo"tevati 5?. #len $onvencije o teritorialnem morju in zunanjem pasu, ki dolo#a, dase teritorialni pas ne more raztezati ve# kot /5 navti#ni! milj od temeljne #rte, od katere se

meri "irina teritorialnega morja. 2emeljna #rta je #rta nizke vode (ob plimi) vzdolž obale, kjer pa se pred obalo na!ajajo notranje vode, pa zunanja meja te! voda. 2eritorialno morje se

??



ra#una tudi od vsakega otoka. Pri zmrznjenem morju se "irina teritorialnega morja ra#una odkonca zmrznjene povr"ine.

Cenevska konvencija in $onvencija o pomorskem pravu sta potrdili, da spada teritorialnomorje pod suverenost obalne države. uverenost države se razteza tudi na zra#ni prostor nad

njim, njegovo dno in podzemlje. +ato la!ko re#emo, da je teritorialno morje vklju#eno vdržavno obmo#je. &endar pa teritorialno morje ni popolnoma izena#eno s kopenskim

podro#jem države, saj obstaja ena pomembna izjema od suverenosti. 2o je pravi-a done*$odl"ivega prehoda tuji! ladij, ki je obalna država ne sme kr"iti. Pravico done"kodljivega pre!oda nekateri avtorji obravnavajo kot služnost, ki obremenjuje podro#jeobalne države v korist tuji! držav. Pre!od je la!ko

- pre!od teritorialnega morja brez vstopa v notranje vode (plovba med tretjimi državami)*- pre!od teritorialnega morja za vstop v notranje vode ali za izstop iz notranji! vod na

odprto morje.

Pre!od mora biti neprekinjen, !iter in ne"kodljiv. 2o pomeni tak pre!od, ki ne prizadene reda,miru in varnosti obalne države. $onvencija o pomorskem pravu na"teva nekaj nedopustni!ravnanj, npr. grožnja s silo obalni državi, onesnaževanje morja, ribolov itd. 'balna državala!ko s svojimi predpisi uredi nekatere vidike ne"kodljivega pre!oda, npr. varnost prometa,varstvo morskega okolja itd. +aradi varnosti plovbe la!ko obalna država dolo#i plovne poti inlo#i poti za vožnjo v eno in drugo smer. Podmornice morajo pluti na povr"ini morja in morajoimeti razvito državno zastavo.

'balna država ne sme ovirati prostega pre!oda skozi svoje teritorialno morje. 2uje ladje moraobvestiti o vse! nevarnosti! oz. mora, #e je to mogo#e, nevarnosti odstraniti. 'balna država

ne sme za!tevati nobeni! taks za pre!od, zara#una la!ko le usluge, ki ji! ladji nudi. Pri tem nesme biti diskriminacije med ladjami razli#ni! držav.

Pri pre!odu skozi tuje teritorialno morje spadajo trgovske ladje na#elno pod oblast obalnedržave, #e ta tako dolo#i. 'balna država ima pravico preveriti, #e je pre!od ladje ne"kodljiv.'dnosi na ladji, ki ne posegajo v interese obalne države, spadajo pod pristojnost države, podkatere zastavo ladja pluje.

& primeru kaznivi! dejanj, storjeni! na ladji, ko je ta v teritorialnem morju, la!ko obalnadržava opravi aretacije ali preiskavo po svoji! predpisi! samo v naslednji! primeri!

- #e se posledice kaznivega dejanja raztezajo na obalno državo*- #e dejanje moti javni red obalne države ali red v teritorialnem morju*- #e poveljnik ladje ali konzul države, pod katere zastavo ladja pluje, za!teva pomo#*- #e so potrebni ukrepi za prepre#evanje nedovoljene trgovine z mamili.

& vse! te! primeri! mora obalna država, preden izvede kakr"enkoli ukrep, na za!tevo poveljnika ladje obvestiti konzularni organ države, pod katere zastavo ladja pluje.

+a vojne ladje veljajo posebni predpisi o ne"kodljivem pre!odu skozi teritorialno morje. e sevojna ladja ne drži predpisov obalne države o pre!odu skozi teritorialno morje, se jo la!ko

pozove, naj se ji! drži. e tega ne upo"teva, la!ko obalna država za!teva, naj se ladja odstraniiz teritorialnega morja.

?4



'balna država la!ko izvaja posebne ukrepe, da bi prepre#ila vsak "kodljiv pre!od skozi njenoteritorialno morje. & dolo#eni! deli! teritorialnega morja la!ko za#asno ustavi izvr"evanjesvobodnega pre!oda, #e je to nujno potrebno za za"#ito njene varnosti, vendar pa mora takukrep pred!odno objaviti. 2ak"nega ukrepa pa država ne more izvajati v morski! ožina!, ki

spajajo dele odprtega morja in služijo za mednarodno plovbo.

& teritorialni! voda! nima ni!#e (razen seveda obalne države) pravice do ribolova, razen #e jeto posebej dolo#eno v mednarodni! pogodba! in #e se pla#a od"kodnina.

lovenija ima ta vpra"anja re"ena z 'simskim sporazumom. %lede ribolova so bile medtalijo in biv"o Gugoslavijo sklenjene pogodbe o ribolovu na obmo#ju sedanjega slovenskegateritorialnega morja. Arva"ko razmerja "e niso urejena.

-, Arhipela*$e vode

r!ipela"ke vode so notranje vode med oto#ji (@idji, Ja!ami, Polinezija, Malezija, Aavajiitd.). Meja notranji! voda je temeljna #rta spajanja zunanji! #rt najbolj izpostavljeni! to#koto#ja. &odni režim znotraj ar!ipelaga la!ko razglasi samo ar!ipela"ka država, to je država, ki

je v celoti sestavljena iz enega ali ve# ar!ipelagov, la!ko pa obsega tudi druge otoke. 3ržave,ki imajo poleg ar!ipelaga tudi državno obmo#je na kontinentu, nimajo pravice do ar!ipela"ki!vod. & ar!ipela"ki! voda!, zra#nem prostoru nad njim, morskem dnu in podzemlju imaar!ipela"ka država popolno suverenost. 2ako kot v teritorialnem morju pa tudi tu obstaja

pravica do ne"kodljivega pre!oda za tuje ladje.

!, 8#nan"i mors$i pas

+unanji morski pas je nastal v prvi polovici 5I. stoletja. $onvencija o teritorialnem morju inzunanjem pasu priznava obalni državi pravico, da opravlja nadzor, ki je potreben, da se

prepre#ijo kr"itve njeni! carinski!, 6iskalni!, zdravstveni! in imigracijski! predpisov nanjenem ozemlju in teritorialnem morju ter da se tak"ne kr"itve kaznujejo. $onvencija o

pomorskem pravu (Gamajska konvencija) je to pravico potrdila in jo glede ar!eolo"ki! inzgodovinski! raziskovanj raz"irila na morsko dno pod zunanjim pasom.

+unanji morski pas se razprostira v dolo#eni "irini od zunanje meje teritorialnega morja.3ržave same dolo#ijo to "irino, vendar Gamajska konvencija dolo#a, da zunanji morski pas interitorialno morje skupaj ne smeta obsegati ve# kot 5? navti#ni! milj.

d, 'z$l"#!na e$onoms$a -ona

1a podlagi $onvencije o pomorskem pravu la!ko obalna država dolo#i svojo izklju#noekonomsko cono v oddaljenosti 5II milj od za#etni! #rt, od kateri! se meri "irinateritorialnega morja. & tem primeru se mora razmejiti z državo, s katero meji na morski obali,in z državo, ki ji je nasprotna, med njima pa ni dovolj prostora, da bi la!ko vsaka dolo#ilasvojo ekonomsko cono. zklju#na ekonomska cona zajema morsko dno, podzemlje in vodni

pas nad njim.

& izklju#ni ekonomski coni ima obalna država suverene pravice glede raziskovanja,izkori"#anja, o!ranjevanja in gospodarjenja z živimi in neživimi naravnimi bogastvi morja in podmorja, pa tudi glede drugi! ekonomski! dejavnosti (npr. proizvodnja energije). uverenost

?>



obsega tudi graditev umetni! otokov in naprav, znanstveno raziskovanje in varovanjemorskega okolja. 'balna država v tem pasu torej nima popolne oblasti nad vsemidejavnostmi, temve# samo nad nekaterimi.

3olžnost obalne države je, da se v izklju#ni ekonomski coni zavzema za optimalno

izkori"#anje živi! bogastev. 3olo#iti mora celoten dopustni obseg ulova živi! bitij. Helotenobseg la!ko ulovi sama, #e ima za to možnosti. e ji! nima, mora lov dopustiti tudi drugimdržavam, pri tem pa imajo prednost države brez obale oz. države v neugodnem geogra6skem

položaju, med njimi pa države v razvoju.

Pravila o umetni! otoki! so urejena v sklopu režima izklju#ne ekonomske cone, vendar pa senavezujejo tudi na epikontinentalni pas. 'balna država ima jurisdikcijo nad gradnjo inupravljanjem umetni! otokov in naprav. $onvencija o pomorskem pravu pa dopu"#a možnost,da umetne otoke gradijo tudi tretje države, #e gre za naprave, ki niso namenjene gospodarskidejavnosti in ne posegajo v pravice obalne države v ekonomski coni. 1e glede na to, kateradržava je zgradila umetno konstrukcijo, pa ima obalna država izklju#no jurisdikcijo, kivklju#uje tudi jurisdikcijo glede carinski!, 6iskalni!, zdravstveni!, varnostni! in imigracijski!zakonov. 8metni otoki nimajo pravnega položaja otoka, zato tudi nimajo svojegateritorialnega morja. 1ji!ova prisotnost ne vpliva na dolo#anje mej teritorialnega morja aliepikontinentalnega pasu. 8metni otoki ne smejo ovirati plovni! poti in morajo biti ustreznoozna#eni.

eprav $onvencija o pomorskem pravu dolo#a, da imajo tretje države pravico domiroljubnega znanstvenega raziskovanja, ima obalna država v nekateri! primeri! diskrecijsko

pravico pri odlo#anju o tem, katera znanstvena raziskovanja bo dopustila v svoji ekonomskiconi. 3olo#ene dele ekonomske cone se la!ko proglasi za posebno ogrožena obmo#ja, za

katera se uporabljajo strožje mednarodne norme in strožji predpisi obalne države.

2retje države imajo v izklju#ni ekonomski coni naslednje pravice

- pravica do ribolova, #e obstaja vi"ek in #e je o tem z obalno državo sklenjen sporazum*- svoboda plovbe, preletavanja in polaganja kablov in cevovodov*- pravica do miroljubnega znanstvenega raziskovanja*- druge pravice iz režima odprtega morja, #e niso v nasprotju s posebnimi pravili

$onvencije o pomorskem pravu o izklju#ni ekonomski coni.

e, Epi$ontinentalni pas

0pikontinentalni pas je poseben mednarodnopravni režim na podmor"#. Pod tem nazivomrazumemo morsko dno in podzemlje, medtem ko morska povr"ina in steber morske vode nadnjima v mednarodnopravnem smislu spadata v izklju#no ekonomsko cono ali odprto morje.0pikontinentalni pas obsega podmorje do oddaljenosti 5II milj od za#etni! #rt, od kateri! semeri "irina teritorialnega morja, ne glede na globino morja.

0pikontinentalni pas je bil v mednarodno pravo uveden zaradi ekonomski! razlogov(izkori"#anje na6te, plina itd.). Prvi# je bil uveljavljen v Cenevski konvenciji leta /B4;.

?E



& epikontinentalnem pasu ima država suverene pravice glede raziskovanja in izkori"#anjanaravni! bogastev. 'balni državi pripadajo te pravice same po sebi in dejanje okupacije alirazglasitve ni potrebno. <aziskovanje in izkori"#anje ne sme ovirati plovbe in drugi! pravictretji! držav iz $onvencije o pomorskem pravu. 'balna država ne more prepovedati

polaganja kablov in cevovodov, la!ko pa dolo#i nji!ovo smer. 1aprave za izkori"#anje

morskega dna ne smejo ovirati morski! poti. 'koli nji! je dovoljena varnostna cona v obsegunajve# 4II metrov in spadajo pod jurisdikcijo obalne države. 2retje države, ki želijoraziskovati v epikontinentalnem pasu, morajo pridobiti dovoljenje obalne države.

<azmejitev epikontinentalnega pasu med dvema sosednjima državama ali med državama, kisi stojita nasproti, se uredi s sporazumom. e sporazuma ni, se upo"teva #rta sredine ali #rtaenake oddaljenosti. lovenija nima epikontinentalnega pasu.

Morska naravna bogastva v epikontinentalnem pasu so la!ko neživa (ruda, na6ta, plin) ali živa(tista, ki so pritrjena na morsko dno ali so sedentarne narave premikajo se le po morskemdnu, npr. raki, rastline itd.).

0, Odprto mor"e

'dprto morje je morje, ki ni vklju#eno v izklju#no ekonomsko cono, teritorialno morje alinotranje morske vode neke države ali v ar!ipela"ke vode ar!ipela"ke države. 'dprtemu morju

pripada tudi zra#ni prostor nad njim, ne pa tudi podmorje, ki spada bodisi v epikontinentalni pas bodisi v cono mednarodnega podmorja.

3anes velja za odprto morje na!elo svoode mor"a, ki se je #vrsto utrdilo v mednarodnemobi#ajnem pravu. 2o na#elo je bilo kot eno temeljni! na#el sprejeto tudi v Cenevsko

konvencijo, potrjeno pa je bilo tudi v $onvenciji o pomorskem pravu, #eprav le=ta z uvedboizklju#ne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu odprto morje prostorsko omejuje.

1a#elo svobode morja ima pozitivne in negativne elemente. 1egativni element se kaže v prepovedi nobena država si ne sme prisvojiti nobenega dela odprtega morja in ga podvre#isvoji jurisdikciji. 'dprto morje namre# ni res nullius, saj bi v tem primeru la!ko pri"lo dookupacije s strani posamezne države. ' odprtem morju la!ko govorimo kot o res communisomnium. Pozitivni elementi pa se kažejo v "esti! svoboda!

- svoboda plovbe*- svoboda ribolova*

- svoboda polaganja podmorski! kablov in cevovodov*- svoboda preletavanja*- svoboda znanstvenega raziskovanja*- svoboda postavljanja umetni! otokov in naprav za izkori"#anje morskega dna.

2e pravice gredo vsem državam, tako tistim z obalo kot tistim brez nje. voboda morja pomeni odsotnost kakr"nekoli individualne izklju#ne oblasti na kateremkoli delu odprtegamorja. &endar pa na odprtem morju obstajajo dolo#ena pravila, ki so se po#asi oblikovala zrazvojem obi#ajnega prava. 2ako la!ko govorimo o *tirih temel"nih pravilih

/. 1obena država si ne more prisvojiti dela odprtega morja.

?;



5. 1obena država ne more izvajati oblasti na odprtem morju, razen nad ladjami svoje zastavein "e v nekateri! drugi! primeri!, ki so dolo#eni z obi#ajnim pravom ali mednarodnimi

pogodbami.

9. 1obena država ne sme drugim prepre#iti uporabe odprtega morja za plovbo, ribolov,

preletavanje, polaganje kablov in cevovodov, gradnjo umetni! otokov in naprav terznanstveno raziskovanje.

?. Pripadniki vse! držav imajo pravico uporabljati odprto morje in izkori"#ati naravna bogastva. 2a pravica ni omejena samo na države, ki imajo obalo oz. neposreden izstop namorje.

1a odprtem morju ni anar!ije, temve# vlada ureditev, ki se je oblikovala v dolgotrajnimednarodni praksi. &saka država torej izvaja oblast nad svojimi ladjami in nad osebami, ki sona te! ladja!. Pri tem se upo"teva na!elo pristne zveze (genuine link) med ladjo in državo,

pod katere zastavo ladja pluje, mora obstajati neka pristna zveza. 2o na#elo onemogo#a6iktivne registracije ladij v država!, ki imajo zelo liberalne in o!lapne pogoje, tako da se ladjete! držav ve#krat izmuznejo kakr"nemukoli nadzoru. :adja mora biti vpisana v registru ladijsvoje države in mora spo"tovati predpise. zpolnjevati mora te!ni#ne normative. +astava sela!ko na ladji zamenja samo v primeru, #e ladja zamenja lastnika. e ladja zamenja zastavoneupravi#eno, to pomeni, da je brez državljanstva. 1ad tako ladjo la!ko izvaja jurisdikcijovsaka država.

'rgani države na odprtem morju ne smejo zaustavljati ladij, ki ne plujejo pod nji!ovozastavo. 2o pravilo pa pozna nekatere izjeme. &ojna ladja neke države la!ko zaustavitrgovsko ladjo druge države v naslednji! primeri!

- e ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s piratstvom. Piratstvo je vsakonezakonito dejanje nasilja, zadrževanja ali ropa, ki ga z namenom pridobitve zasebne

premoženjske koristi izvede posadka zasebne ladje ali letala na odprtem morju. Piratstvo je tudi prostovoljno sodelovanje pri uporabi piratske ladje ali letala in omogo#anje piratski! dejanj. Piratska ladja je la!ko tudi vojna ladja, #e se njena posadka upre in prevzame oblast nad njo. Motiv piratstva ni samo rop, temve# je la!ko tudi ma"#evanje alisovra"tvo. & tem pogledu se piratstvo približa "ir"emu pojmu terorizma. &ojna ladja la!ko

piratsko ladjo privede v svoje pristani"#e, kjer se posadki sodi po zakoni! države, podkatere zastavo pluje vojna ladja.

- e ima resne razloge za sum, da se ladja ukvarja s trgovino s sužnji.

- e je ladja brez državne pripadnosti.- e je ladja, ki zavra#a izobe"anje zastave ali ki izobesi tujo zastavo, v resnici ladja iste

državne pripadnosti kot vojna ladja.- e se ladja v nasprotju z mednarodnimi pravili ukvarja z oddajanjem radijski! ali

televizijski! programov. & tem primeru ladje ne sme zaustaviti katerakoli ladja, temve#samo dolo#ene ladje (npr. ladje, ki plujejo pod isto zastavo, ladje, ki plujejo pod zastavamidržav, kjer se program la!ko spremlja itd.).

2udi v navedeni! primeri! pa se ne sme zaustavljati ladij, ki uživajo imuniteto, to pa so vojneladje in ladje v lastni"tvu države, ki se uporabljajo za javno netrgovsko službo.

?B





ali izklju#ne ekonomske cone in drugim delom odprtega morja ali izklju#ne ekonomske cone.Med pravico do ne"kodljivega pre!oda in tranzitnim pre!odom obstajajo pomembne razlike.

1e"kodljiv pre!od se nana"a samo na ladje, tranzitni pre!od pa tudi na letala. 2ranzitni pre!od se izrecno nana"a tudi na vojne ladje. Pri podmornica! v tranzitnem pre!odu se neza!teva, da plujejo na povr"ini in da izobesijo svojo zastavo. 1ajpomembnej"a razlika med

ne"kodljivim in tranzitnim pre!odom pa je, da pri tranzitnem pre!odu obalna država ne moreizvajati ukrepov za prepre#evanje pre!oda, ki ni ne"kodljiv.

Poleg te! dve! osnovni! režimov plovbe skozi ožine (ne"kodljiv in tranzitni pre!od) obstajata po $onvenciji o pomorskem pravu "e dva posebna režima. Prvi se nana"a na "ir"e ožine, drugi pa na ožine, kjer je plovba urejena s posebnimi konvencijami (npr. Jospor in 3ardanele).'balne države la!ko za posamezne ožine dolo#ijo posebna pravila, ki pa ne smejo posegati v

pravice, ki ji! opredeljuje $onvencija o pomorskem pravu.

h, 9ona mednarodnega podmor"a

1apredek znanosti je omogo#il izkori"#anje morskega dna in podzemlja. $o je bilo mogo#eizkori"#ati morsko dno v manj"i! globina!, se je v Cenevski konvenciji pojavil pojemepikontinentalnega pasu. & novej"em #asu pa je mogo#e izkori"#anje morskega dna tudi vve#ji! globina!. +ato je bila leta /BEI sprejeta 3eklaracija o na#eli!, s katerimi se urejamorsko dno in podzemlje izven meja državne jurisdikcije. 2a del podmorja (cona) je bil

progla"en za splo"no dobro #love"tva, za katerega veljajo naslednja na#ela

- Hone si ne sme prisvojiti nobena država, 6izi#na ali pravna oseba. 3ržave ne smejovzpostaviti državne suverenosti nad katerimkoli delom cone.

- <aziskovanje in izkori"#anje cone se morata izvajati v dobro celotnega #love"tva.

- Hono se la!ko izkori"#a izklju#no v miroljubne namene.- 3ržave morajo zaradi za"#ite in varovanja morskega okolja v coni medsebojno sodelovati.

eprav nobena #lanica '+1 ni bila proti tej 3eklaraciji, so imele države o režimu v coni zelorazli#na mnenja. <azvite države so želele imeti #imve# svobode, države v razvoju pa so bilemnenja, da koncept splo"nega dobra #love"tva za!teva skupno prizadevanje vse! držav privse! oblika! izkori"#anja cone. <ezultat dolgotrajni! pogajanj na kon6erenci je bilkompromisni vzporedni sistem izkori"#anja cone, ki je bil vnesen tudi v $onvencijo o

pomorskem pravu. 3osežen je bil tudi sporazum o ustanovitvi mednarodne organizacije,Mednarodne oblasti za morsko dno, ki organizira in nadzira dejavnosti v coni v imenucelotnega #love"tva. 3ržavam in podjetjem, ki so že vložila denar v izkori"#anje bogastev vconi, pa se je zagotovila pravica do nadaljevanja raziskav in pravica do izkori"#anjaraziskani! delov cone.

&endar pa razvite države tudi s takim režimom niso bile zadovoljne. 'd leta /BBI do /BB? so bila pod okriljem generalnega sekretarja '+1 posvetovanja, ki naj bi na"la na#in za splo"nosodelovanje držav v pravni ureditvi na morju, kot jo vzpostavlja $onvencija o pomorskem

pravu. :eta /BB? je bil sprejet 3opolnilni sporazum ! $onvenciji o pomorskem pravu, kispreminja režim izkori"#anja morski! globin v korist najrazvitej"i! držav.

Hona mednarodnega podmorja je pomembna novost $onvencije o pomorskem pravu

(Gamajske konvencije) glede na Cenevsko konvencijo.

4/









$o je v "estdeseti! leti! za#elo pri!ajati do teroristi#ni! dejanj na zrakoplovi!, zlastiugrabitev letal in talcev, so se re"itve te konvencije izkazale za nezadostne +a zapolnitev

pravni! praznin so bile sklenjene tri konvencije

- $onvencija o zatiranju protipravne zaplenitve letal (Aaa"ka konvencija, /BEI). 8grabitev

letala je protipravna zaplenitev letala ali opravljanje nadzora nad letalom, dosežena zgrožnjo ali uporabo sile ali s kakr"nokoli drugo obliko zastra"evanja. nkriminirana statudi dajanje pomo#i in poskus. $onvencija vsebuje pravne elemente za prepre#itevugrabitev letal, saj se vse države podpisnice zavezujejo, da bodo za ta kazniva dejanja

predpisale stroge kazni. zvajanje je prepu"#eno vsaki državi. Postopek pri te! kaznivi!dejanji! je tak, da mora vsaka država podpisnica, na katere ozemlju se odkrije storilca, le=tega izro#iti državi, ki ga upravi#eno za!teva, ali pa mu soditi sama (na#elo aut dedere aut

punire, izro#i ali kaznuj). Pri tem ni nujno, da se storilca odkrije na ozemlju prizadetedržave. %lede izro#anja velja diskrecijska pravica. 3olo#ila konvencije se uporabljajo kotosnova za izro#itev, #e državi nimata pogodbe o izro#anju storilcev kaznivi! dejanj.

- $onvencija o zatiranju protipravni! dejanj proti varnosti civilnega zra#nega prometa(Montrealska konvencija, /BE/). &sebuje "ir"i krog dejanj, saj poleg ugrabitev dolo#a "ecelo vrsto dejanj, ki ogrožajo varnost letalskega prometa izvr"itev nasilnega dejanja zoperosebo, ki je v letalu med poletom in to pomeni nevarnost za letalo, uni#enje letala med

poletom ali povzro#itev "kode, ki bi la!ko ogrozila varnost poleta, vna"anje naprav alisnovi, ki bi la!ko uni#ile letalo ali prizadejale "kodo na njem, uni#enje ali po"kodovanjenavigacijski! naprav in motenje nji!ovega delovanja, naklepno dajanje lažni! in6ormacij,ki ogrožajo varnost letala med poletom. Hilj te konvencije je "ir"e varovanje letalskega

prometa. 3ržave so dolžne tak"na kazniva dejanja obravnavati kot zelo nevarna in zanje predpisati visoke kazni. e storilca ne izro#ijo, so mu dolžne soditi same. $ Montrealskikonvenciji je bil leta /B;; sprejet "e dodatni protokol, ki se ukvarja z varnostjo na

mednarodni! letali"#i!.- $onvencija o ozna#evanju plasti#ni! eksplozivov z namenom nji!ovega odkrivanja

(Montreal, /BB/).

Prvi dve konvenciji vsebujeta pomembna dolo#ila o inkriminaciji prepovedani! dejanjdržave pogodbenice so ji! dolžne vnesti v svojo notranjo zakonodajo in ji! uvrstiti vkategorijo !udi! kaznivi! dejanj. Ce sklenjene ekstradikcijske pogodbe se raz"irijo tudi na takazniva dejanja. kupna zna#ilnost Aaa"ke in Montrealske konvencije je zmanj"evanjemožnosti, da bi se storilec la!ko izognil kazni, saj državam podpisnicam nalagata, da za takazniva dejanja dolo#ijo stroge kazni in uveljavijo na#elo aut dedere aut punire.

3ruge konvencije za zatiranje terorizma so "e

- $onvencija proti jemanju talcev*- $onvencija o zatiranju kaznivi! dejanj zoper mednarodno za"#itene osebe, vklju#no z

diplomatskimi agenti (/BE>)*- $onvencija o zatiranju terorizma (/BEE), velja le za #lanice veta 0vrope = regionalna

konvencija*- $onvencija o zatiranju kaznivi! dejanj proti ugrabitvam ladij lo#uje med ugrabitvijo ladje

in piratstvom.

44







državne jurisdikcije). & praksi (zlasti evropski!) držav oblast domorodcev ali oblastdržave, ki ni bila priznana kot mednarodnopravni subjekt, ni bila ovira za okupacijo.3ogajali so se tudi primeri, ko je bilo obmo#je pod oblastjo neke države, ki ga je kasnejezapustila (derelikcija). & zvezi s tem so nastajali tudi "tevilni spori o tem, ali je dodejanske zapustitve res pri"lo. 2ak spor je bil npr. med rgentino in &eliko Jritanijo

glede @alklandski! otokov.- E0e$tivnost. 'bmo#je mora biti zasedeno na viden in u#inkovit na#in. 3ržava mora na

njem neprekinjeno izvajati oblast in zagotavljati pravni red. imboli#na aneksija,razglasitev ali sRmo odkritje obmo#ja za okupacijo ne zadostujejo. 06ektivnost se za!tevane samo ob zasedbi, temve# tudi kasneje, saj bi se prene!anje e6ektivnosti la!ko razumelokot zapustitev (derelikcija) oz. odrekanje.

- Noti0i$a-i"a. 3ržava, ki okupira obmo#je, mora to sporo#iti ostalim državam.

+adnja obmo#ja, ki so se osvajala z okupacijo, so bila polarna obmo#ja. +a ntarktiko se je potegovalo veliko "tevilo držav, ki so se sklicevale na razli#ne pravne naslove (teorijasektorja, zgodovinske pravice, uti possidetis, geogra6ska sorodnost, raziskovanje, odkritjeitd.). +a!teve držav so bile enostranske in niso imele #vrste osnove v mednarodnem pravu. $ose je zaradi razvoja te!nologije zanimanje za ntarktiko precej pove#alo, so se pojavili tudi

predlogi za ureditev z mednarodno pogodbo. :eta /B4B je bila v Las!ingtonu podpisanaPogodba o ntarktiki. 3olo#ena so bila naslednja na#ela

- ntarktika se la!ko izkori"#a le v miroljubne namene. &oja"ke osebe se sicer la!kogibljejo po njej, vendar le v znanstvene namene in brez orožja.

- +nanstveno raziskovanje je svobodno, pri tem pa naj države med seboj sodelujejo.- 'kolje na ntarktiki se mora varovati.- Prepovedano je odlaganje jedrski! odpadkov.

Pogodba o ntarktiki ne re"uje vpra"anja suverenosti. prejeta pa je bila kompromisnare"itev, po kateri za!teve držav po ozemlju mirujejo. %lede ntarktike so bile sprejete "enekatere druge pogodbe (o za"#iti antarkti#ni! tjulnjev, o za"#iti živi! morski! bogastevntarktike, o urejanju aktivnosti glede rudni! bogastev itd.).

.. OD)(OP +9E)'JA,

'dstop je bil pogost na#in pridobivanja obmo#ja. %lede na to, da so možnosti okupacije in priposestvovanja minimalne, pridobivanje obmo#ja s silo pa je prepovedano, je danes to

prakti#no edini mogo# na#in pridobivanja obmo#ja. 'dstop pomeni pridobivanje obmo#ja napodlagi mednarodne pogode, bodisi dvostranske med dotedanjim imetnikom obmo#ja(cedentom) in pridobiteljem (cesionarjem) bodisi ve#stranske (npr. mirovna pogodba). :a!ko

je posledica vojne, la!ko pa je tudi povsem prostovoljen. e je odstop izsiljen, je potrebnoupo"tevati pravila 3unajske konvencije o pravu mednarodni! pogodb, ki govorijo o ni#nosti

posla, sklenjenega pod vplivom sile ali grožnje. 'dstop je la!ko odpla#en (primer ljaske) alineodpla#en. +godi se la!ko tudi po posredovanju tretje države. Pri odlo#anju o usodidolo#enega obmo#ja se ve#krat uporabi pleis-it.

2eoretiki si niso enotni pri vpra"anju, kdaj za#ne odstop u#inkovati. 1ekateri so mnenja, da seto zgodi že s samo sklenitvijo pogodbe, drugi pa zagovarjajo stali"#e, da je poleg sklenitve

pogodbe potreben tudi e6ektiven prevzem oblasti. 2o vpra"anje je la!ko pomembno prirazmerji! med državo in ljudmi, ki živijo na odstopljenem obmo#ju. 'bi#ajno se to re"i s

4;



samo pogodbo. Pravne posledice odstopa so pogosto problemi, ki ji! je potrebno re"evati vokviru mednarodni! pravil o nasledstvu držav.

../ PR'DO3'VANJE O3MO4JA 8 O3ORO:ENO )'&O

Pridobivanje obmo#ja s silo je bilo v preteklosti najpogostej"i na#in vzpostavitve oblasti nanekem obmo#ju, ki je prej pripadalo drugi državi. e se je pridobitev nana"ala samo na delobmo#ja države, ki je obstajala "e naprej, je pri"lo do 6ormalnega priznanja pridobitve zmirovno pogodbo med strankama v vojni. 2ak"na pridobitev je pravzaprav oblika odstopa.

3ruga#e pa je bilo takrat, ko je bila država, ki je imela oblast na svojem obmo#ju, popolnomauni#ena. 2u ni bilo možnosti za pogodbo. 2ak"na pridobitev se imenuje podjarmljenje(debelacija) zmagovita država osvoji celotno obmo#je poražene države in ga priklju#i ksvojemu. Pogoj za pridobitev obmo#ja z debelacijo je bil prene!anje oboroženi! spopadov.e so se spopadi nadaljevali, aneksija ni bila možna, #eprav je bila cela država za#asnozasedena. 2udi v obdobju, ko je bilo pridobivanje obmo#ja z debelacijo "e zakonito, jemednarodno pravo torej strogo razlikovalo med debelacijo in vojno okupacijo, ki je vednosamo za#asno stanje in zato ni veljavni pravni naslov za pridobitev obmo#ja.

Pridobivanje obmo#ja z debelacijo je bilo prvotno prepovedano s partikularnim mednarodnim pravom. Primer za to je /I. #len Pakta 3ru"tva narodov. & trideseti! leti! je pri"lo do"tevilni! izjav o nepriznavanju ozemeljski! sprememb, ki bi bile dosežene s silo.

8stanovna listina '+1, sprejeta leta /B?4, prepoveduje vsakr"no osvajanje, saj ?. to#ka 5.#lena "#iti ozemeljsko celovitost in politi#no neodvisnost katerekoli države pred kakr"nokolisilo ali grožnjo s silo. Pridobivanje obmo#ja s silo nima nobenega pravnega u#inka in ne more

biti priznano. 8stanovna listina predvideva kolektivno akcijo proti državi, ki bi prekr"ila tozapoved. 1epriznavanje pridobivanja obmo#ja s silo iz!aja tudi iz prepovedi uporabe sile. &3eklaraciji sedmi! na#el je zapisano, da se pridobivanje obmo#ja s silo ali grožnjo s silo ne

bo priznalo kot zakonito. 2udi v <esoluciji %eneralne skup"#ine '+1 o de6iniciji agresije pi"e, da se ne priznava pridobivanja obmo#ja, ki iz!aja iz agresije.

%lede na "tevilne mednarodne dokumente, ki prepovedujejo vojno in uporabo sile, la!kotrdimo, da je pravilo o nepriznavanju pridobivanja obmo#ja s silo pre"lo v mednarodnoobi#ajno pravo.

.. PR'PO)E)(VOVANJE +PRE)6R'P9'JA,

Priposestvovanje temelji na enem od splo"ni! na#el prava, ki so ji! priznali civilizirani narodi.+ato sodi tudi v mednarodno pravo. &endar pa se tu ni razvilo pravilo, koliko #asa je za

priposestvovanje potrebno.

Priposestvovanje se kot na#in pridobivanja obmo#ja precej razlikuje od istovrstnega institutanotranjega zasebnega prava. 1jegova vloga je priznanje in utrditev dolgotrajne posesti neglede na njen zna#aj. +ato se v mednarodnem pravu ne za!teva dobra vera priposestvovalca.Pri pridobivanju s priposestvovanjem je poleg mirne in neovirane posesti potrebna tudi volja(animus), da država trajno zadrži obmo#je kot svoje.

.1 NA)&ED)(VO DR:AV +)U69E)'JA,

4B



ukcesija držav je mednarodni institut. Pomeni vstopanje dolo#ene države v pravne odnosedruge države kot posledica ustanovitve ali raz"iritve oblasti oz. vzpostavitve suverenosti tedržave na obmo#ju, ki je do tedaj pripadalo drugi državi. ukcesija je zamenjava ene države z

drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose na dolo#enem obmo#ju. %re torej za problem prevzemanja pravic in obveznosti s strani države naslednice od države pred!odnice.

3o prene!anja oz. nastanka držav je pri!ajalo zlasti po drugi svetovni vojni, predvsem pa v procesu dekolonizacije. & novej"em #asu je pri"lo do razpada ve#nacionalni! 6ederalni!držav, npr. @<G, ovjetske zveze in e"koslova"ke. & te! primeri! prene!a suverenostdolo#ene države na dolo#enem obmo#ju (ali pa ta država prene!a obstajati), druga država pana pridobljenem obmo#ju vzpostavi svojo suverenost. 3o nasledstva la!ko pride z združitvijo(+<1 in 13<), z odcepitvijo (0tiopija in 0ritreja) ali z razpadom (@<G).

plo"no pravilo mednarodnega prava je, da nastanejo za vsako državo pravice in obveznostiže z njenim lastnim delovanjem, kar iz!aja iz temeljne pravice države do suverenosti. &endar

pa se pri prenosu obmo#ja pojavlja toliko raznovrstni! in speci6i#ni! vpra"anj, da se to na#elone more dosledno uresni#evati. <avno ta vpra"anja se obravnavajo v sklopu sukcesije držav.plo"nega pravila o prevzemanju obveznosti s strani države naslednice od države pred!odnicev mednarodnem pravu ni. tali"#e, da obveznosti redno pre!ajajo na tistega, ki pridobiobmo#je, je predvsem rezultat želje, da se za"#iti interese tuji! upnikov in investitorjev.

<azli#ne re"itve, ki se uporabljajo v praksi, so med dvema skrajnima stali"#ema. Po prvemdržava naslednica ne bi smela priznati nobeni! obveznosti pred!odnice (doktrina tabula rasa,clean slate), po drugem pa bi nova država v celoti prevzela obveznosti (popolna kontinuiteta).

Ktiri osnovna in splo"na pravila pri nasledstvu so

- ama sprememba državne oblasti v razmerju do istega državnega obmo#ja ne pripelje donasledstva, pa #eprav bi do nje pri"lo na protiustaven (revolucionaren) na#in.

- Prav tako ne pride do nasledstva v primeru vojne okupacije.- 3ržava naslednica prevzame obmo#je tak"no, kakr"no je bilo, tudi z morebitnimi

omejitvami. %re za pravilo nemo plus iuris trans6erre potest, Duam ipso !abet.- e ni druga#e dogovorjeno (in z izjemo državni! mej), veljajo za pridobljeno obmo#je

mednarodne pogodbe države naslednice in ne pred!odnice.

'bligatorni na#eli, ki ji! je potrebno upo"tevati, sta tudi

- 1a#elo nedotakljivosti državni! meja obstoje#e državne meje se ne smejo spreminjati,razen v primeru dvostranskega sporazumnega dogovora med državama.

- 1a#elo spo"tovanja #lovekovi! pravic in svobo"#in ter pravic manj"in države, ki bilateralno urejajo medsebojna razmerja, morajo pri tem spo"tovati splo"na na#elavarovanja #lovekovi! pravic in pravic manj"in, #e so le=te prisotne na te! obmo#ji!.

&pra"anja nasledstva držav se urejajo predvsem s pogodbenim (partikularnim) mednarodnim pravom. + namenom sistemske ureditve tega podro#ja pa sta bili sprejeti dve konvenciji

>I





2ak"en primer sta bili cona in J svobodnega trža"kega ozemlja, kjer so se optanti preselili vdržavo, v kateri so !oteli prebivati. Po sporazumu iz leta /B;5 naj bi @<G (sedaj lovenija)optantom, ki so se morali preseliti v talijo, dolgovala //I milijonov dolarjev. +adeva "e nire"ena, niti glede skupnega dolga @<G niti glede razdelitve med novonastalimi državami.

& zvezi s tem je tudi Jadinterjeva arbitražna komisija, ki se ukvarja z razpadom @<G,sprejela naslednja na#ela

- vpra"anje državljanstva re"uje država z notranjimi predpisi*- država mora spo"tovati varstvo #lovekovi! pravic in svobo"#in*- zaradi razpada države ne sme ni!#e ostati brez državljanstva*- med državo in državljanom mora obstajati pristna zveza*- nikogar se ne sme siliti, da o!rani ali vzame državljanstvo.

-, Mednarodne pogode

Pogodbe, ki ji! sklene država pred!odnica, države naslednice ne vežejo, razen #e nidogovorjeno druga#e. &eljavnost pogodb, ki ji! sklene država naslednica, pa se avtomati#noraz"iri tudi na pridobljeno obmo#je. 2o splo"no pravilo temelji na na#elu, da mednarodna

pogodba veže samo pogodbene stranke. &endar pa je to pravilo omejeno, saj je v dolo#enemdelu potrebno zaradi pravne varnosti zagotoviti vsaj delno kontinuiteto.

$ontinuiteta veljavnosti je poudarjena pri radicirani! pogodba!, ki državo naslednicoavtomati#no zavezujejo, razen #e ni dogovorjeno druga#e. %re za pogodbe, ki so tesno

povezane s samim obmo#jem (npr. pogodbe o državni! meja!, meddržavni! služnosti!,

sodelovanju v obmejnem pasu itd.). zjema od takega avtomati#nega prenosa so pogodbe, skaterimi se predvideva vzpostavitev vojni! baz.

3unajska konvencija iz leta /BE; predvideva kontinuiteto veljavnosti mednarodni! pogodb zadržavo pred!odnico, ki obstaja "e po odcepitvi dolo#enega dela od nje, pa tudi za državonaslednico v primeri! združitve držav in odcepitve dela neke države, da bi se ustanovila novadržava, ne glede na to, ali država pred!odnica "e obstaja ali ne. <azen v te! primeri! pa je$onvencija glede nasledstva mednarodni! pogodb bližje na#elu tabulae rasae. 1ovonastalaneodvisna država namre# ni dolžna obdržati pogodbe v veljavi niti postati stranka pogodbesamo zaradi dejstva, ker je pogodba v #asu nasledstva veljala na obmo#ju, na katerega senasledstvo držav nana"a. eveda pa se la!ko država naslednica odlo#i, da bo dolo#enemednarodne pogodbe obdržala v veljavi. Pojem novonastala neodvisna država se nana"a zlastina države, ki so bile v razmerju odvisnosti in so nastale v procesu dekolonizacije.

&sa navedena pravila se uporabljajo, #e se države ne sporazumejo druga#e in #e so izpolnjenidolo#eni pogoji

- da predvidena re"itev ni nezdružljiva s predmetom in namenom pogodbe in da bistveno nespreminja pogojev izvr"evanja pogodbe*

- da se la!ko pridobi lastnost stranke brez soglasja ostali! strank, kar se nana"a na zaprte pogodbe. Pri odprti! pogodba! je vstop držav naslednic precej olaj"an.

!, Dr@avno premo@en"e5 arhivi in dolgovi

>5



2udi vpra"anja premoženja, ar!ivov in dolgov pri nasledstvu držav se prvenstveno re"ujejo ssporazumi med državami in upo"tevanjem na#ela pravi#nosti. z tega iz!aja tudi 3unajskakonvencija iz leta /B;9. 1jena dolo#ila se uporabijo takrat, ko se države same ne sporazumejodruga#e.

& primeri! razpada države, odcepitve dela države ali prenosa dela države k drugi državi pripade nepremi#no premoženje, ki je na obmo#ju države naslednice, državi naslednici. stovelja za premi#no premoženje, ki je povezano z obmo#jem, ki ga pridobi država naslednica.'stalo premi#no premoženje se mora razdeliti po pravi#ni! deleži!. & pravi#ni! razmerji! je

potrebno razdeliti tudi tisto nepremi#no premoženje, ki se na!aja izven obmo#ja države pred!odnice. & primeru novonastali! držav pozna 3unajska konvencija dve dodatni pravili

- premi#no premoženje in tisto nepremi#no premoženje države pred!odnice, ki se na!ajaizven obmo#ja, na katerega se nasledstvo nana"a, preide na državo naslednico vsorazmerju z njenim prispevkom k nastanku tega premoženja*

- sporazumi o nasledstvu med državo pred!odnico in državo naslednico ne smejo pose#i vna#elo trajne suverenosti vsakega naroda nad svojim bogastvom in naravnimi dobrinami.

Pravila, ki so namenjena novonastalim državam, so tako kot v primeru mednarodni! pogodble delno uporabna tudi za razpad države in odcepitev.

3ržavni ar!ivi države pred!odnice so vsi dokumenti, ki ji! je izdala država pred!odnica priopravljanju svoji! 6unkcij in ki so ji pripadali na podlagi njenega notranjega prava. 3unajskakonvencija zavezuje državo pred!odnico, da o!rani celovitost državni! ar!ivov. porazumimed državo pred!odnico in državo naslednico ne smejo posegati v pravice drugi! narodov do

razvoja, kulturne dedi"#ine in in6ormiranja o svoji zgodovini. 3ržavi naslednici je potrebno nanjeno za!tevo in na njen stro"ek izro#iti reprodukcije tisti! državni! ar!ivov, ki ostanejodržavi pred!odnici in ki se nana"ajo na odstopljeno obmo#je. 2udi vpra"anja ar!ivov se

prvenstveno re"ujejo z medsebojnimi sporazumi.

Medsebojni sporazumi, ki temeljijo na na#elu pravi#nosti, bi morali biti podlaga tudi zare"itev vpra"anj razdelitve dolgov, ki so v primeru nasledstva med najbolj spornimi. 3ržavnidolg pomeni kakr"nokoli 6inan#no obveznost države pred!odnice, ki nastane do druge države,mednarodne organizacije ali kak"nega drugega subjekta mednarodnega prava. 1asledstvo nesme vplivati na pravice in obveznosti upnikov. 3ržavni dolg države pred!odnice mora v

pravi#nem sorazmerju preiti na državo naslednico. Pri tem je potrebno upo"tevati, ali država

pred!odnica obstaja "e naprej ali ne. +a novonastale države 3unajska konvencija dolo#a, da prevzem dolgov ne sme ogroziti nji!ovega ekonomskega ravnotežja. &pra"anje dolgov jeve#krat odvisno od politi#ne mo#i posamezne države. & novej"em #asu pri te! vpra"anji!

posredujejo tudi mednarodne 6inan#ne organizacije.

d, Mednarodne organiza-i"e

+a nasledstvo držav glede #lanstva v mednarodni! organizacija! ne obstaja neko splo"no

pravilo mednarodnega prava. Po 3unajski konvenciji u#inki nasledstva ne posegajo v pravilao pridobitvi #lanstva v mednarodni organizaciji. lanstvo v katerikoli mednarodni

>9





- voja"ke služnosti pomorske in zra#ne baze, demilitarizirani pasovi, prepoved utrjevanja, pravica do pre!oda vojske, prostor za vadbo obstreljevanja itd.*

- gospodarske služnosti pravica ribarjenja, sekanja dreves, pa"a, dobavljanje elektri#neenergije ali vode, skupna carinska obmo#ja, železni"ke povezave, dostop do morja,

uporaba pristani"#, na6tovodi itd.*- druge služnosti so zelo redke, npr. pristop k 2rgu svetega Petra, prepoved gradnje vi"ji!

!i" v okolici &atikanskega mesta, dostop do umetnin v &atikanu (pogodba med vetotolico in talijo).

/. PO)AME8N'6 V MEDNARODNEM PRAVU

/.1 DR:AV&JAN' 'N (UJ9'

Posameznik v mednarodnem pravu nima subjektivitete. stali"#a mednarodnega prava je posameznik predmet interesov države samo v razmerju ene države proti drugi državi, kadardržava nad njim izvaja oblast oz. kadar ga želi za"#ititi. 3ržava je suverena samo na svojemobmo#ju, vendar pa s svojimi predpisi v#asi! zajame tudi tiste posameznike, ki se na!ajajoizven njenega državnega obmo#ja, #e ima za nji! dolo#en interes. & spori!, ki so iz!ajali izte! razmerij, so se v mednarodnem pravu izoblikovala pravila, ki ji! la!ko imenujemopravila o personalni pristo"nosti. 2a pravila dolo#ajo krog oseb, ki ji! la!ko država v

razmerju do druge države za"#iti oz. nad katerimi la!ko izvaja oblast. 1ana"ajo se predvsemna dve okoli"#ini na pripadnost dolo#eni državi (državljanstvo) in na dejstvo, da neka oseba prebiva na obmo#ju dolo#ene države.

3ržava izvaja oblast nad osebami, ki se na!ajajo na njenem obmo#ju, na podlagi teritorialnes#verenosti. 2o so la!ko njeni dr@avl"ani ali t#"-i, pripadniki neke druge države. Polegdržavljanstva pozna mednarodno pravo tudi druge oblike 6ormalne pripadnosti dolo#eneosebe dolo#eni državi. 'sebo, ki je z dolo#eno državo v tak"ni zvezi, imenujemo varovane-.2o je oseba, ki je pod za"#ito neke države, vendar ni njen državljan, #e ta država na podlagi

pro"nje ali pogodbe prevzame za"#ito državljana druge države v tretji državi.

& mednarodnem pravu je najpomembnej"a vez dr@avl"anstvo, ki je osnovna vez med državoin posameznikom. :a!ko se pridobi po rodu (iure sanguinis) ali po obmo#ju (iure soli).'blast, ki jo država izvaja nad svojimi državljani, imenujemo personalna s#verenost. 2ooblast izvaja tudi nad državljani, ki prebivajo v tujini. zraža se v "tevilni! obveznosti!, ki ji!imajo državljani (npr. voja"ka obveznost, pla#evanje davkov, urejanje osebnega statusa itd).3ržavljanstvo se uredi z notranjo zakonodajo posamezne države. &endar pa je mednarodno

pravo izoblikovalo nekatera pravila, ki zakonodajalca pri tem omejujejo. 2ako državi ni potrebno priznati, da je oseba Q pridobila državljanstvo države J po zakoni! države J, #e pozakoni! države "e ni prene!ala biti državljan države . 3ržava tudi ni dolžna priznati

pridobitev tujega državljanstva, #e je "lo pri tem za izigravanje njeni! zakonov.

>4



3ržava torej izvaja personalno in teritorialno suverenost. &#asi! se je govorilo oe$steritorialnosti diplomatska predstavni"tva se je "telo za del ozemlja, ki pripada državi, ki

jo veleposlani"tvo predstavlja. +ato naj država gostiteljica nad tem obmo#jem ne bi imelateritorialne suverenosti. &endar je tako gledanje zastarelo. 1ovej"a teorija ga je v celotizavrgla. 'zemlje, na katerem stoji diplomatsko predstavni"tvo, ni ozemlje države, ki jo

veleposlani"tvo predstavlja, vendar pa prostori in osebje veleposlani"tva uživajo diplomatskoimuniteto in privilegije.

3ržava la!ko za"#iti svojega državljana, ki so mu bile kr"ene pravice v drugi državi, #e je vtej državi že iz#rpal vsa pravna sredstva in #e obstaja nek temelj jurisdikcije (sporazum,konvencijska klavzula). %ovorimo o diplomats$i za*!iti. Pogoj za diplomatsko za"#ito jedržavljanstvo, #eprav je možno za"#ititi tudi varovanca. 3ržava la!ko za"#iti svojegadržavljana tako, da toži državo kr"iteljico. &endar pa to ni pravica posameznika, temve# samomožnost. 3iplomatsko za"#ito uživajo 6izi#ne in pravne osebe.

& zvezi z diplomatsko za"#ito sta zanimiva dva primera iz prakse. Prvi je primer 1emcaNotteohma, ki je pred drugo svetovno vojno živel v %vatemali, kjer je imel tudi svoje

podjetje. :eta /B9B je pridobil "e državljanstvo :iec!tensteina, vendar je "e naprej živel v%vatemali. Med drugo svetovno vojno je bil kot nem"ki državljan aretiran, njegovo

premoženje pa so zaplenili. Po vojni se je 1ottebo!m preselil v :iec!tenstein in dosegel, da se je država :iec!tenstein zavzela za vrnitev njegovega premoženja. por med :iec!tensteinomin %vatemalo se je preselil na Meddržavno sodi"#e, ki je odlo#ilo, da %vatemala ni dolžna

priznati državljanstva tretje države, ki je bilo o#itno 6iktivno in podeljeno z namenomizigravanja zakonov države, kjer je imel pridobitelj stalno prebivali"#e. 3iplomatsko za"#itola!ko nudi država samo takrat, ko obstaja neka pristna zveza (genuine link) med njo indržavljanom. 1a#elo pristne zveze se uporablja takrat, ko ima oseba dve ali ve# državljanstev.

3rugi primer je primer podjetja 3ar-elona (ra-tion, ki je bilo v pretežni lasti belgijski!državljanov. $o je "lo podjetje v ste#aj, je Jelgija menila, da so bile okoli"#ine ste#ajasumljive in da so bili njeni državljani (delni#arji) o"kodovani. Po propadli! pogajanji! jeJelgija tožila Kpanijo pred Meddržavnim sodi"#em, kjer se je postavilo vpra"anje državne

pripadnosti podjetja. 3ržavna pripadnost pravne osebe se la!ko presoja glede na to, po kateri! predpisi! je bilo podjetje ustanovljeno (teorija inkorporacije), ali glede na to, kje ima podjetjesedež (teorija sedeža). odi"#e je ugotovilo, da država pripadnosti ni Jelgija, temve# $anada,zato bi diplomatsko za"#ito la!ko uveljavljala samo $anada. Jelgija bi la!ko za"#itila svojedržavljane (glede na "kodo, ki je nastala pravni osebi) samo v primeru, #e bi bile kr"enetemeljne materialne pravice delni#arjev (npr. dividenda) ali #e bi pravna oseba prene!ala

obstajati po pravu države pripadnosti podjetja.

2udi pravne osebe imajo svojo pripadnost, po kateri dolo#ena država nad njimi izvaja oblastoz. "#iti nji!ove pravice. Pripadnost pravne osebe dolo#a notranja zakonodaja vsake države.

1ajve#krat se nana"a na sedež pravne osebe, la!ko pa se kot kriterij pripadnosti vzame tudizakonodaja, na podlagi katere je bila pravna oseba ustanovljena.

+aradi razli#ni! zakonodaj, ki ne temeljijo na isti! na#eli!, pri!aja do primerov apatridnostiin dvo"nih dr@avl"anstev. patrid je oseba, ki je nobena država ne priznava kot svojegadržavljana. patridnost nastane, #e se oseba rodi v taki! okoli"#ina!, da državljanstva ne

pridobi, ali pa #e oseba izgubi državljanstvo in !krati ne pridobi novega. Mnoge osebeostanejo brez državljanstva s pre!odom nji!ovega rodnega kraja pod suverenost druge države.' de 6acto apatridi! govorimo takrat, ko oseba sicer ima 6ormalno državljanstvo, a je njena

>>



država ne "#iti. %re za sistemati#no ravnanje države glede skupine državljanov (npr. ndijanci,manj"ine). 'seba brez državljanstva ima v praksi veliko težav. 1e uživa diplomatske za"#ite,njeno gibanje je la!ko omejeno, ker nima potne listine, la!ko pa jo tudi izženejo iz države,kjer prebiva. +ato je prizadevanje mednarodnega prava usmerjeno v prepre#evanjeapatridnosti, zlasti v primeru nasledstva držav.

' dvojnem ali ve#kratnem državljanstvu (bi= oz. polipatridnosti) govorimo, ko dve ali ve#držav "tejejo dolo#eno osebo za svojega državljana (npr. #e se oseba rodi v državi, ki poznana#elo ius soli, njeni star"i pa so iz države, ki pozna na#elo ius sanguinis, ali #e oseba pridobidržavljanstvo nove države, !krati pa se ne odre#e staremu državljanstvu). 2ak"no stanje jela!ko za dvojnega državljana neprijetno (npr. dvojna obdav#itev, dvojna voja"ka dolžnost),la!ko pa je tudi vir spora med dvema državama.

+aradi neprijetnosti, ki ji! povzro#ata apatridnost in polipatridnst, je pri"lo do nekateri!mednarodni! dvostranski! in ve#stranski! sporazumov. Ce v #asu 3ru"tva narodov (leta/B9I) je bila kodi6ikacijska kon6erenca o re"evanju sporov o državljanstvu, ki pa ni prineslaveliki! rezultatov. :eta /B>/ je bila v okviru '+1 izdelana $onvencija o zmanj"evanju

primerov apatridnosti, ki med drugim predvideva ustanovitev organizacije, na katero se bodoapatridi la!ko obra#ali. prejeta je bila tudi $onvencija glede položaja oseb brezdržavljanstva, ki se znajdejo na državnem teritoriju. 3ržava sicer ni dolžna podelitidržavljanstva, mora pa urediti socialni in zdravstveni status tak"ni! oseb. $onvencija održavljanstvu poro#ene žene dolo#a, da se mora ženski, ki sklene zakonsko zvezo s tujcem,olaj"ati postopek naturalizacije. $onvencija tudi dolo#a, da ženska z lo#itvijo alirazveljavitvijo zakonske zveze ne sme avtomati#no izgubiti državljanstva.

'sebe, ki z državo, v kateri se na!ajajo, niso v razmerju državljanstva, so za to državo t#"-i.

2ujec je na podlagi na#ela teritorialne suverenosti podvržen oblasti države, v kateri se na!aja,država njegovega državljanstva pa ima pravico, da ga za"#iti. & zvezi s tujci se postavljajonaslednja vpra"anja vstop in prebivanje v državi, postopek s tujci, izgon, izro#itev, azil,za"#ita države pripadnosti.

&saka država ureja vpra"anja vstopa in zadrževanja tujcev na svojem obmo#ju po svoji presoji. &pra"anja izro!itve (ekstradicije) oseb, ki so v svoji državi obtožene zaradi storitvekaznivi! dejanj, države re"ujejo z dvostranskimi in ve#stranskimi sporazumi. &pra"anje je, aliobstaja obveznost države izro#iti osebo drugi državi, #e med njima ni sklenjenega ustreznegasporazuma. & te! primeri! naj bi veljalo na#elo aut dedere aut judicare, zlasti v primeri!mednarodni! !udodelstev (vojni zlo#ini, zlo#ini proti #love"tvu). 3ržave niso dolžne izro#ati

svoji! državljanov, pa tudi ne državljanov tretji! držav, ki so obtoženi zaradi politi#ni!kaznivi! dejanj. 3ržave tudi niso dolžne izro#iti tuje osebe, #e se izro#itev za!teva zaradinavadnega kaznivega dejanja, vendar z namenom, da bi se osebo preganjalo zaradi rasni!,verski!, politi#ni! ali nacionalni! razlogov.

$o tujec prebiva v dolo#eni državi, uživa polno za"#ito in je bolj ali manj izena#en zdržavljani te države glede temeljni! pravic in svobo"#in (ne uživa npr. volilne pravice, praviceustanavljanja politi#ni! strank itd.). 3ržava mora zagotoviti enakopravnost tujcev z doma#im

prebivalstvom pred sodi"#i in drugimi državnimi organi. %lede te! postopkov obstajajonekateri minimalni mednarodni standardi. Postopek, ki taki! standardov ne bi upo"teval, ni

dopusten, #etudi bi ga država opravi#evala z dejstvom, da na isti na#in ravna tudi s svojimidržavljani. 2emeljne pravice #loveka za tujce so progla"ene v 3eklaraciji o pravica! oseb, kiniso državljani države, v kateri živijo, iz leta /B;4. Po tej 3eklaraciji uživajo tujci #lovekove

>E



pravice v vsaki državi v skladu z njenim doma#im pravom in mednarodnimi obveznostmi. edolo#ena država meni, da so njenemu državljanu, ki prebiva v tuji državi, kr"ene pravice, gala!ko za"#iti. Pogoj za za"#ito je, da morajo biti najprej iz#rpana vsa pravna sredstva v tujidržavi. 3ržave obi#ajno najprej uporabijo ustaljene možnosti preko svoji! diplomatski!

predstavni"tev, "ele #e so ta prizadevanja neuspe"na, pa uporabijo diplomatsko za"#ito.

3eg#n-i so osebe, ki bežijo iz države (praviloma) svojega državljanstva zaradi utemeljenegastra!u, da bodo preganjane na podlagi rase, vere, narodne pripadnosti ali politi#nega

prepri#anja, in se na!ajajo na ozemlju druge države. Prvi val beguncev v 0vropi je bil pooktobrski revoluciji, drugi pa po drugi svetovni vojni. :eta /B4/ je bila sprejeta $onvencija o

begunci!, ki za!teva dokaj visok nivo za"#ite, kasneje pa je bil sprejet "e Protokol. & okviru'+1 je bil ustanovljen tudi &isoki komisariat za begunce. zoblikovali sta se dve na#elina#elo nezavra#anja in na#elo !umanitarne pomo#i. Med begunci ni dopustna diskriminacija.majo pravico do opravljanja poklica, država pa jim la!ko prepove politi#no dejavnost. &novej"em #asu se pojavlja pojem za!asnega eg#n-a. %re zlasti za primere množi#nega

begunstva, ko iz države beži ve#je "tevilo ljudi zaradi vojni! spopadov (npr. bosanski begunciv loveniji). +a#asni begunci ne ustrezajo de6iniciji begunca iz $onvencije o begunci!,omenjajo pa ji! nekateri akti &isokega komisariata za begunce. +a#asnim beguncem je

potrebno nuditi !umanitarno pomo#. Po vzpostavitvi miru v nji!ovi državi se ji! la!ko po"ljenazaj.

'sebam, ki so pobegnile iz svoje države zaradi politi#nega preganjanja, la!ko država podelizato!i*!e (azil). 2ak"na praksa ustreza na#elom #love#nosti. ' teritorialnem azilu govorimo,ko se neka oseba zate#e na ozemlje tuje države in prosi za prebivali"#e. ' diplomatskem azilu

pa govorimo takrat, ko se oseba zate#e na diplomatsko predstavni"tvo in tam zaprosi za azil.3iplomatski azil v mednarodni praksi ni priznan. zil je notranja diskrecijska pravica države,

ne pa pravica posameznika, da za!teva in dobi zato#i"#e, razen #e to pravico država prizna vsvoji ustavi ali zakonu. 3anes je splo"no sprejeto na#elo, da se osebe ne smejo izro#atidržavam, kjer jim preti pregon zaradi politi#nega prepri#anja. zila pa ni mogo#e priznatiosebam, ki so storile !uj"a kazniva dejanja.

Med begunci in azilanti obstajajo dolo#ene razlike. Jegunske situacije so množi#ne, azil pa je posami#na zadeva. Jegunci praviloma nimajo azila, la!ko pa zanj zaprosijo kot posamezniki.

/.% MEDNARODNA 8A24'(A 4&OVE6A

Mednarodna za"#ita posameznikov se je pred prvo svetovno vojno omejevala na posami#ne primere in je praviloma obsegala samo prepoved s#@en"stva. Joj proti suženjstvu se je za#elže konec /;. stoletja, najprej enostransko, kasneje pa tudi na podlagi mednarodni! pogodb.&endar pa se je v praksi boj proti suženjstvu omejeval na prepre#evanje pomorskega prevozasužnjev. & okviru 3ru"tva narodov je bila leta /B5> sprejeta $onvencija o prepovedisuženjstva, ki dolo#a, da prisilno delo ne sme pripeljati do odnosov, ki bi bili podobnisuženjstvu.

>;



Po prvi svetovni vojni so se pojavljala vpra"anja za*!ite eg#n-ev in apatridov. posebnimdogovorom je bila uvedena 1ansenova potna listina, ki je beguncem in apatridom pri iskanjudela in prebivali"#a omogo#ila potovanje iz ene države v drugo. Jeguncem in apatridom so se

priznale tudi dolo#ene politi#ne, ekonomske, kulturne in socialne pravice.

Po drugi svetovni vojni se je za#elo položaj beguncev in apatridov lo#evati. Pod okriljem'+1 je bila leta /B4/ sprejeta $onvencija o pravnem položaju beguncev. Hilj $onvencije jezagotovitev nekateri! temeljni! pravic za vse politi#ne begunce. :eta /B>E je bil podpisan "eProtokol. Jegunec je vsaka oseba, ki se na!aja izven države, katere državljan je, in to zaradiutemeljenega stra!u pred pregonom zaradi rase, veroizpovedi, državljanstva, pripadnostidolo#eni skupini ali politi#ne opredelitve, pri tem pa zaradi stra!u ne želi za"#ite svoje države.Jegunec je la!ko tudi apatrid, ki se zaradi isti! razlogov ne more ali no#e vrniti v državo, kjer

je prej prebival. $onvencija iz leta /B4/ prepoveduje zavra#anje beguncev, ko bežijo izdržave, vsebuje pa tudi prepoved kasnej"e izro#itve nji!ovi državi (non re6oulement).Jegunca tudi ni dopustno izgnati v kak"no drugo državo, kjer bi bila ogrožena njegovasvoboda ali življenje. 2o pa ne velja za begunca, ki je nevaren za državo pribežali"#a oz. ki je

pravnomo#no obsojen za !udo kaznivo dejanje.

Jegunci imajo pravico do izbire mesta prebivali"#a in svobode gibanja pod istimi pogoji, kiveljajo za tujce v tej državi. Prav tako imajo pravico, da jim država pribežali"#a izda potnolistino za potovanje iz države. +a mednarodno za"#ito je bil leta /B4/ ustanovljen &isokikomisariat za begunce (8nited 1ations Aig! Hommittee 6or <e6ugees). 2a organ nudi

beguncem materialno pomo# v okviru svoji! možnosti.

:eta /B4? je bila sprejeta $onvencija o pravnem položaju oseb brez državljanstva. %lede nato, da so nji!ovi problemi podobni problemom beguncev, je ta $onvencija podobna

$onvenciji o pravnem položaju beguncev.

Kir"a za"#ita posameznikov na mednarodni ravni je zasnovana v 8stanovni listini '+1.:istina omenja za*!ito !love$ovih pravi- že v uvodu (vera v temeljne #lovekove pravice indostojanstvo, enakopravnost mo"ki! in žensk, spodbujanje spo"tovanja #lovekovi! pravic

brez diskriminacije, dolžnost mednarodnega sodelovanja pri spo"tovanju #lovekovi! pravicitd.). 2o pomeni, da spo"tovanje #lovekovi! pravic ni notranja zadeva posamezne države in dala!ko '+1 nadzira države glede te! vpra"anj. +a izvajanje dolo#b 8stanovne listine je bilaustanovljena $omisija za #lovekove pravice, ki ima nalogo, da izdela podrobnej"e predpise, ki

bi ji! sprejele države #lanice.

3esetega decembra /B?; je bila v %eneralni skup"#ini '+1 sprejeta )plo*na de$lara-i"a o!love$ovih pravi-ah. 3eklaracija razgla"a na#ela, ki so bila kasneje potrjena vMednarodnem pa$t# o e$onoms$ih5 so-ialnih in $#lt#rnih pravi-ah in Mednarodnempa$t# o dr@avl"ans$ih in politi!nih pravi-ah. 1ajpomembnej"i elementi 3eklaracije so

- &si ljudje se rodijo svobodni in enakopravni v dostojanstvu in pravica!. Pri zagotavljanju pravic ne sme priti do nikakr"ne diskriminacije glede na raso, spol, barvo kože, jezik,veroizpoved, politi#no opredelitev, narodno ali socialno poreklo, premoženje ali kak"endrug pravni položaj.

- +agotovljene so pravice do življenja, svobode, osebne varnosti, priznanja pravne

sposobnosti, enakosti pred zakonom in zakonite za"#ite.

>B



- uženjstvo v kakr"nikoli obliki, mu#enje, okrutno kaznovanje, ponižujo#e ravnanje inne#love"ki postopki so prepovedani.

- &sakdo ima pravico do sodnega varstva in pravi#nega ter javnega sojenja.- +asebno življenje, dopisovanje, ugled, družina in dom so za"#iteni pred samovoljnimi

posegi.

- Priznava se svoboda gibanja in izbire prebivali"#a ter pravica do azila (razen zanepoliti#ne zlo#ine in dejanja, ki so usmerjena proti na#elom '+1).

- &sak ima pravico do državne pripadnosti v dolo#eni državi. 1ikomur se ne sme odvzetidržavljanstva brez razloga ali prepre#iti, da bi zamenjal državljanstvo.

- +ajam#ena je pravica do sklenitve zakonske zveze in oblikovanja družine. Matere inotroci morajo biti deležni posebne pomo#i.

- Priznava se pravica do zasebne lastnine, svobode misli, vesti in veroizpovedi. Priznava setudi pravica do svobode združevanja.

- &sak ima pravico do sodelovanja pri upravljanju javni! zadev svoje države.- &sak ima pravico do socialne varnosti in uresni#evanja ekonomski!, socialni!,

znanstveni! in kulturni! interesov.- Pri uresni#evanju #lovekovi! pravic se mora posameznik podvre#i zakonskim omejitvam,

ki obstajajo zaradi za"#ite pravic in svobo"#in drugi! ljudi, javnega reda, morale insplo"nega blagostanja. Pravice in svobo"#ine se ne smejo izvajati v nasprotju s cilji inna#eli '+1.

& 3eklaraciji so zajete so vse temeljne osebnostne, politi#ne, kulturne in socialne #lovekove pravice. Ktevilne države so njena dolo#ila prenesle v svoje ustave (tudi lovenija).

:eta /B>> je %eneralna skup"#ina '+1 sprejela dva pakta Pakt o ekonomski!, socialni! inkulturni! pravica! in Pakt o državljanski! in politi#ni! pravica!. & pakti! so raz#lenjenana#ela iz plo"ne deklaracije. Med njima je znatna razlika. 'bveznosti iz Pakta održavljanski! in politi#ni! pravica! so brezpogojne in neomejene. Pakt o ekonomski!,socialni! in kulturni! pravica! pa države zavezuje le k temu, da si postopoma prizadevajodose#i stopnjo za"#ite pravic, ki jo dolo#a Pakt. & obe! pakti! je ljudstvom in narodom

priznana pravica do samoodlo#be.

& Paktu o državljanski! in politi#ni! pravica! so zajete temeljne #lovekove pravice svobodagibanja, svoboda misli, enakopravnost, sodno varstvo itd. 3ržava ji! la!ko omeji le v izredni!

primeri! (vojna), vendar le v tistem obsegu, ki je nujno potreben. 1ekatere pravice pa soabsolutne in ji! ni mogo#e ukiniti ali omejiti v nobenem primeru, npr. pravica do življenja,

prepoved mu#enja, prepoved suženjstva, svoboda misli itd. 3ržava, ki omeji pravice, mora preko generalnega sekretarja '+1 to takoj sporo#iti ostalim strankam Pakta.

1a podlagi Pakta o državljanski! in politi#ni! pravica! je bil pri %eneralni skup"#ini '+1ustanovljen Odor za !love$ove pravi-e. 3ržave so mu dolžne vsaki! pet let poro#ati oukrepi!, ki ji! izvajajo zaradi uresni#evanja Pakta. 'dbor izda svoje mnenje o poro#ili!. eugotovi, da posamezna država svoji! obveznosti ne izvr"uje, ji da priporo#ila. ' rezultati!

pregleda poro#il obvesti %eneralno skup"#ino. 'dbor je pristojen tudi za obravnavanje inre"evanje naznanil, s katerimi neka stranka opozarja na neizvajanje dolo#il Pakta. Prejetonaznanilo se po"lje državi, ki nanj odgovori. e se spor na ta na#in ne re"i, si 'dbor

prizadeva, da bi pri"lo do prijateljske re"itve na podlagi spo"tovanja pravic, ki ji! priznava

Pakt. e tudi to ne prinese uspe!a, la!ko 'dbor imenuje pet#lansko komisijo, ki oopravljenem delu izda poro#ilo. 2ak postopek je možen samo med državami, ki so stranke

EI



Pakta. @akultativni protokol, ki je bil dodan Paktu, pa predvideva možnost pritožbe posameznika zaradi kr"enja pravic s strani dolo#ene države, #e je že iz#rpal vsa pravnasredstva. Pritožbo obravnava 'dbor za #lovekove pravice. :eta /B;B je bil sprejet "e 3rugi6akultativni protokol, ki predvideva ukinitev smrtne kazni.

Pakt o ekonomski!, socialni! in kulturni! pravica! dolo#a pravice do "olanja, svobodne izbiredela, pravi#nega zaslužka itd. 3ržave morajo 0konomskemu in socialnemu svetu '+1

po"iljati poro#ila o ukrepi!, ki ji! izvajajo na te! podro#ji!.

'+1 je sprejela tudi nekaj dokumentov, ki prepovedujejo dis$rimina-i"o. :eta /B>9 je bilasprejeta 3eklaracija o ukinitvi vse! oblik rasne diskriminacije, dve leti kasneje pa "e$onvencija z istim imenom. &saka diskriminacija na podlagi rase, barve kože ali etni#nega

porekla je žalitev #love"kega dostojanstva in jo je potrebno obsoditi kot kr"itev #lovekovi! pravic. $onvencijo države prevzemajo dolo#ene obveznosti za odpravo rasnediskriminacije. <asna segregacija in apart!eid sta nedopustna. 8stanovljen je bil tudi 'dborza odpravo rasne diskriminacije, ki je sestavljen iz /; strokovnjakov. 'dbor obravnava

poro#ila držav o sprejeti! ukrepi! in nji!ova opozorila o kr"itva! na tem podro#ju. e sevpra"anja kr"itev ne re"ijo, se ustanovi posebna pet#lanska komisija. &saka stranka$onvencije mora 'dboru poro#ati o svoji zakonodaji, sodstvu, upravni praksi in vse! ukrepi!,ki so namenjeni odpravljanju rasne diskriminacije. 'dbor daje na poro#ila pripombe, ki ji!sporo#i državam in %eneralni skup"#ini '+1. tranke $onvencije la!ko s posebno izjavo

pooblastijo 'dbor, da obravnava tudi pritožbe posameznikov ali skupine oseb glede postopkov v posamezni! država!.

Posebno !udo obliko rasne segregacije in diskriminacije je skozi politiko apart!eida izvajalaGužnoa6ri"ka republika. %eneralna skup"#ina '+1 je tak"no politiko ve#krat obsodila in

apart!eid proglasila za zlo#in proti #love"tvu. :eta /BE9 pa je sprejela $onvencijo o ukinitviin kaznovanju zlo#inov apart!eida. 3ržave stranke se zavezujejo, da bodo kaznovale tak"noravnanje. Pri izro#anju oseb se dejanja apart!eida ne "tejejo kot politi#na kazniva dejanja.

prepovedjo diskriminacije na posebni! podro#ji! se ukvarjajo tudi $onvencija odiskriminaciji pri zaposlovanju in poklici!, $onvencija o boju proti diskriminaciji na

podro#ju "olstva ter "tevilni drugi dokumenti '+1.

'+1 je sprejela veliko "tevilo dokumentov o za"#iti #lovekovi! pravic v kazenski! postopki!in pri izvr"evanju kazni. 1ajpomembnej"i med njimi je $onvencija proti mu#enju ter

ponižujo#emu ali ne#love"kemu ravnanju, sprejeta leta /B;?. Prepoved mu#enja in okrutni!,

ne#love"ki! postopkov, je vsebovana že v 4. #lenu plo"ne deklaracije o #lovekovi! pravica!.Mu#enje je absolutno prepovedano in tudi v »izjemni! okoli"#ina!« ni dopustno. 1eopravi#uje ga niti ukaz nadrejenega. +a nadzor nad konvencijo je bil ustanovljen 'dbor protimu#enju.

+ mednarodno za"#ito #loveka se v okviru svoji! pristojnosti ukvarjajo vsi glavni organi'+1. 8stanovljeni so tudi posebni organi za nadzor nad izvajanjem dolo#b mednarodni!

pogodb o za"#iti #lovekovi! pravic (npr. 'dbor za #lovekove pravice). Pomembno vlogo privarovanju #lovekovi! pravic imajo tudi same države #lanice, posamezniki, skupine ljudi inrazli#ne vladne in nevladne organizacije (mnest- nternational). 'rgani '+1 la!ko

za!tevajo poro#ila od posamezni! držav, ustanavljajo posebna strokovna telesa, imenujejo posebne poro#evalce in po"iljajo preiskovalne komisije. Pri sprejemanju kon#ni! odlo#itevla!ko sodelujejo glavni organi '+1, ki v reakciji na kr"itve delujejo v okviru svoji!

E/



pooblastil %eneralna skup"#ina sprejme priporo#ila, &arnostni svet naloži državi kr"iteljicidolo#eno ravnanje, Meddržavno sodi"#e pa odlo#a v spori! o kr"itva! #lovekovi! pravic alidaje posvetovalna mnenja.

+a"#ita #lovekovi! pravic je urejena tudi s partikularnim mednarodnim pravom (npr. mirovne

pogodbe z talijo, Jolgarijo, @insko, Madžarsko, <omunijo). lovekove pravice so regionalnourejene tudi z ameri"ko, evropsko in a6ri"ko konvencijo o za"#iti #lovekovi! pravic.Evrops$a $onven-i"a o za*!iti !love$ovih pravi- in temel"nih svoo*!in je bila sprejetaleta /B4I v <imu. + njo sta bila ustanovljena 0vropska komisija za #lovekove pravice inEvrops$o sodi*!e za !love$ove pravi-e. Poleg te! dve! organov sodeluje pri nadzoru nadizvajanjem $onvencije tudi 'dbor ministrov veta 0vrope. Poleg $onvencije je bilo sprejeti!"e enajst dodatni! protokolov, s katerimi se raz"irja "tevilo in domet za"#iteni! pravic.0vropska konvencija obsega naslednje državljanske in politi#ne pravice

- pravica do življenja*- prepoved mu#enja in drugi! ne#love"ki! ali okrutni! postopkov*- prepoved suženjstva in prisilnega dela*- pravica do svobode in osebne varnosti*- pravica do po"tenega in javnega sojenja*- prepoved retroaktivne veljavnosti kazenski! predpisov*- pravica do spo"tovanja zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in dopisovanja*- svoboda misli, vesti in veroizpovedi*- svoboda raziskovanja in in6ormiranja*- pravica do združevanja in ustanavljanja sindikatov*- pravica do sklenitve zakonske zveze in oblikovanja družine.

Protokoli so $onvenciji dodali "e nekatere druge pravice (npr. za"#ita lastnine, pravica dovzgoje, pravica do svobode gibanja in izbiranja prebivali"#a, ukinitev smrtne kazni, pravicado pritožbe zoper akte državni! organov, ne bis in idem itd.). & primeru dolo#eni! pravic sodopustne omejitve, ki bi bile potrebne zaradi javne varnosti, javnega miru, javnega reda alizdravja. 'mejitve so dopustne samo na podlagi zakona in samo v nujnem obsegu. 1a kr"itve$onvencije la!ko opozori vsaka stranka $onvencije.

$er so bili postopki za re"evanje pritožb zaradi kr"itev #lovekovi! pravic, ki so ji! vlagali posamezniki, preve# zapleteni in dolgotrajni, je pri"lo leta /BB? do sprememb. $omisija za#lovekove pravice je bila ukinjena, 'dbor ministrov pa ni ve# pristojen za re"evanje pritožb.

Posamezniki, ki so jim državni organi kr"ili pravice in so doma iz#rpali vsa pravna sredstva,se la!ko zdaj neposredno obra#ajo na 0vropsko sodi"#e za #lovekove pravice.

Poleg veta 0vrope so pri mednarodni za"#iti pomembni tudi dosežki $on6erence o varnostiin sodelovanju v 0vropi, ki se je leta /BB? preimenovala v 'rganizacijo za varnost insodelovanje v 0vropi.

8stanovna listina '+1 posebej poudarja pomen ena$opravnosti @ens$ . 0konomski insocialni svet je leta /B?> ustanovil $omisijo za pravni položaj žensk, ki je pripravila nekajkonvencij. Prva je $onvencija o politi#ni! pravica! žensk, ki ženskam zagotavlja enako

pravico glasovanja na vse! volitva! in enako sposobnost kandidiranja v vsa voljena telesa, pa

tudi za vse službe in javne 6unkcije. 3ruga je $onvencija o državljanstvu poro#ene žene, skatero je zagotovljeno, da sklenitev ali razveza zakonske zveze ne pomeni avtomati#ne

E5



spremembe državljanstva. :eta /B>E je bila sprejeta 3eklaracija o ukinitvi diskriminaciježensk, leta /BEB pa $onvencija o ukinitvi vse! oblik diskriminacije žensk. $onvencijo sedržave zavezujejo, da bodo v svoj notranji pravni red vnesle prepoved diskriminacije na vse!

podro#ji!. 3ržave morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo ženske dejansko v enakem položaju kot mo"ki. 1a podlagi $onvencije je bil ustanovljen tudi 'dbor za ukinitev

diskriminacije žensk, ki pregleduje poro#ila držav in poro#a %eneralni skup"#ini '+1.

%eneralna skup"#ina '+1 je leta /B4B sprejela 3eklaracijo o otrokovi! pravica!, ki vsebujeosem temeljni! na#el. 3eklaracija vsebuje le smernice, ne pa obvezni! pravil. 2a sovsebovana v $onvenciji o otrokovi! pravica!, ki je bila sprejeta leta /B;B. +a otroka se "tejevsaka oseba, ki je mlaj"a od /; let, razen #e se polnoletnost pridobi že pred to starostjo. 'bsplo"ni! standardi! varstva obstajajo "e podrobna pravila, ki se ti#ejo varnosti, razvoja,zdravja in vzgoje otrok. 'trokom mora biti zagotovljeno sodno varstvo. Pri tem se otrokuomogo#a aktivna vloga, upo"tevajo pa se razli#ne kulturne, socialne, ekonomske in politi#neokoli"#ine, v kateri! se otrok razvija. Posebna pozornost je namenjena begunskim otrokom,otrokom ki imajo zmanj"ane telesne ali umske sposobnosti in otrokom, ki pripadajo rasnim,etni#nim, verskim ali jezikovnim manj"inam. $onvencija je ustanovila tudi 'dbor za varstvootrokovi! pravic.

3vajset let po sprejetju plo"ne deklaracije o #lovekovi! pravica! je bila v 2e!eranumednarodna kon6erenca o #lovekovi! pravica!. 1jena naloga je bila pregled rezultatov, ki ji!

je prinesla plo"na deklaracija, in oblikovanje programa za pri!odnost. :eta /BB9 je '+1organizirala mednarodno kon6erenco o #lovekovi! pravica! na 3unaju, kjer sta bila sprejeta3unajska deklaracija in program delovanja. & 3eklaraciji so vsebovana najpomembnej"ana#ela obstoje#i! dokumentov in smernice delovanja '+1, regionalni! organizacij, nevladni!organizacij, držav in znanstveni! ustanov na podro#ju #lovekovi! pravic. 1a podlagi

3unajske deklaracije je bil ustanovljen nov organ, &isoki komisar za #lovekove pravice.

istemi mednarodne za"#ite posameznika na svetovni in regionalni ravni so velikokratneu#inkoviti. 2o "e posebej velja za primere množi#ni! in težki! kr"itev #lovekovi! pravic.+ato se je v zadnjem #asu za#elo razmi"ljati o dopustnosti !umanitarne intervencije vdržava!, kjer pri!aja do taki! kr"itev. Aumanitarna intervencija sicer nasprotuje na#elusuverene enakosti držav. &endar pa trpljenje ljudi ne more biti prepu"#eno notranjim zadevam

posamezni! držav. +ato mora imeti za"#ita ljudi pred trpljenjem in smrtjo prednost predspo"tovanjem absolutne suverenosti. Prvi korak na tej poti je naredil nstitut za mednarodno

pravo, ko je sprejel dopustnost diplomatski!, gospodarski! in drugi! ukrepov proti državi, vkateri se kr"ijo #lovekove pravice, "e posebej #e gre za množi#no in sistemati#no kr"enje.

Pomembno vlogo pri tem bi moral imeti &arnostni svet '+1. &endar pa mednarodnaskupnost do sedaj "e ni pokazala veliko odlo#nosti, ko je "lo za množi#ne kr"itve #lovekovi!

pravic v $ambodži, 6ganistanu, 0tiopiji, udanu, Josni in Aercegovini, omaliji in <uandi.

/. MEDNARODNA 8A24'(A MANJ2'N

Problem manj"in se je prvi# pojavil s sklenitvijo Lest6alskega miru, ko je bilo potrebnoza"#ititi versko manj"ino. & /B. stoletju so si evropske države prizadevale, da bi za"#itile

kr"#ansko prebivalstvo v 2ur#iji. 1a Jerlinskem kongresu leta /;E; so države za!tevaleza"#ito verski! manj"in v rbiji, rni gori, Jolgariji in <omuniji. Po prvi svetovni vojni jeza"#ito manj"in nadzorovalo 3ru"tvo narodov. &sebovana je bila v "tevilni! mirovni!

E9



pogodba!, kasneje pa tudi v bilateralni! pogodba!. +a to obdobje je zna#ilno, da je bil subjektza"#ite posameznik in ne manj"ina.

+a"#ita manj"in se v '+1 povezuje s splo"no za"#ito #lovekovi! pravic. & 8stanovni listini'+1 in v plo"ni deklaraciji manj"ine niso izrecno omenjene, vendar pa se je nji!ova za"#ita

predvidevala že pri prvi! osnutki! Paktov o #lovekovi! pravica!. :eta /B?E je bilaustanovljena Podkomisija za prepre#evanje diskriminacije in za"#ito manj"in, ki je poskusilaopredeliti pojem manj"ine, vendar pa uradna de6inicija manj"in "e do danes ni sprejeta.Manj"ine naj bi bile »nedominantne skupine« prebivalstva, ki želijo o!raniti svoje etni#ne,verske ali jezikovne tradicije oz. zna#ilnosti, ki so druga#ne od dominantne skupine. Ktevilo

pripadnikov manj"ine naj bi bilo tolik"no, da omogo#a o!ranitev zna#ilnosti. 2a dodatni pogojzanemarja tiste manj"ine, ki bi najbolj potrebovale za"#ito. 1ajve#ja težava manj"in pa je ta,da ji! v razli#ni! država! razli#no obravnavajo, tako da je težko oblikovati neka skupnana#ela, ki bi ustrezala vsem.

5E. #len Mednarodnega pakta o državljanski! in politi#ni! pravica! govori o manj"ina! &država!, kjer obstajajo etni#ne, verske ali jezikovne manj"ine, se osebam, ki jim pripadajo, nesme zanikati pravice, da imajo skupaj z ostalimi #lani svoje skupine svoje lastno kulturnoživljenje, da izpovedujejo svojo vero in da uporabljajo svoj jezik. 2e pravice so bolj podrobnourejene "e v drugi! poglavji! Pakta.

Pri uporabi 5E. #lena Pakta so države postavljale razli#na vpra"anja ali je za uresni#evanje pravic potrebno najprej priznati obstoj manj"ine na svojem obmo#ju, ali so države zavezane k pasivnemu ali aktivnemu ravnanju, ali pripadajo te pravice samo posameznikom ali tudimanj"ini kot celoti itd. +ato je bila leta /BB5 sprejeta 3eklaracija o pravica! oseb, ki pripadajonarodnostnim, etni#nim, verskim in jezikovnim manj"inam. 3eklaracija ponavlja pravice iz

5E. #lena Pakta, ji! raz#lenjuje in jim dodaja nove. Pripadniki manj"ine imajo pravico douporabe svojega jezika v zasebnem in javnem življenju. +agotovljena jim je pravica dosodelovanja v kulturnem, verskem, socialnem, ekonomskem in javnem življenju. 8stanavljajola!ko svoja dru"tva. majo pravico do svobodni! in miroljubni! stikov s pripadniki drugi!manj"in in z državljani drugi! držav, s katerimi so etni#no, versko ali jezikovno povezani. &se

pravice la!ko izvr"ujejo posami#no ali v skupini. 3ržave imajo dolžnost, da za"#itijo obstojmanj"in na svojem obmo#ju in nji!ovo etni#no, kulturno, versko in jezikovno identiteto. +deklaracijo so se države zavezale, da interese manj"in vnesejo v svoje nacionalne programe inda sodelujejo v meddržavni! programi! sodelovanja in pomo#i.

& 0vropski konvenciji o za"#iti #lovekovi! pravic in temeljni! svobo"#in je prepovedana

diskriminacija glede na pripadnost dolo#eni narodnostni manj"ini. :eta /BB4 je bila v okviruveta 0vrope sprejeta 'kvirna konvencija za za"#ito narodnostni! manj"in. 1a#ela iz te$onvencije bodo države morale vklju#iti v svojo zakonodajo. +a"#ita pravic manj"in jevsebovana tudi v dokumenti! 'rganizacije za varnost in sodelovanje v 0vropi. :eta /BB5 je

bila na sestanku v Aelsinki! ustanovljena nova institucija &isoki komisar za narodnostnemanj"ine. 1jegova naloga je blažitev napetosti in prepre#evanje kon6liktni! situacij, ki biizvirale iz obstoja manj"ine na dolo#enem obmo#ju. & ta namen &isoki komisar preu#ujestanje na posamezni! obmo#ji!, kjer bi la!ko pri"lo do spopadov. 2a obmo#ja la!ko (zdovoljenjem države) obi"#e in spodbudi dialog o nere"eni! vpra"anji!. ' svoji! ugotovitva!obve"#a vse glavne organe '&0.

%lede slovenske manj"ine v taliji in vstriji je bilo sprejeti! nekaj dokumentov. pecialnistatut :ondonskega memoranduma zavezuje talijo in lovenijo, da zagotovita enakost pri

E?



kulturnem razvoju, uporabi jezika, gospodarskem razvoju, delitvi administrativni! in upravni!enot, delitvi 6inan#ni! sredstev itd. 'simski sporazum je za#el veljati z izmenjavorati6ikacijski! listin leta /BEE. + njim je prene!al veljati :ondonski memorandum, vendar pasta se stranki zavezali, da o!ranita prej sprejete dolo#be o notranji za"#iti manj"in.

vstrijska državna pogodba iz leta /B44 v E. #lenu dolo#a pravice slovenske manj"ine inabsolutno za"#ito manj"in. Prvi odstavek govori o slovenski manj"ini na $oro"kem,%radi"#anskem in Ktajerskem. Pripadnikom manj"ine zagotavlja enake pravice kot ostalimavstrijskim državljanom, pa tudi posebne pravice do organiziranja. 3rugi odstavek vsebuje

pravico do osnovnega pouka v materinem jeziku in pravico do lastni! srednji! "ol. 2retjiodstavek dolo#a, da je slovenski jezik v uradi! in na sodi"#i! enakopraven z nem"kim inzagotavlja pravico do dvojezi#ni! napisov. etrti odstavek dolo#a pravico do enakopravnegasodelovanja pripadnikov manj"ine v kulturnem, upravnem in sodnem aparatu. Peti odstavek

prepoveduje organizacije, ki bi manj"inam posku"ale odvzeti te posebne pravice. $ljub temdolo#ilom pa je vstrija uveljavila nekatere zakonske akte, ki niso v skladu z vstrijskodržavno pogodbo.

/./ 6A8EN)6A ODGOVORNO)( PO)AME8N'6A V MEDNARODNEMPRAVU

Mednarodni zlo#in je tisto dejanje, ki ga mednarodno pravo neposredno prepoveduje.$aznovanje je la!ko prepu"#eno posamezni državi, la!ko pa se v ta namen ustanovi posebnomednarodno sodi"#e. Cenevske konvencije o za"#iti žrtev vojne iz leta /B?B zavezujejodržave, da dolo#ena dejanja v svoji zakonodaji opredelijo kot kazniva dejanja. $onvencija o

prepre#evanju in kaznovanju genocida de6inira genocid, vendar pa se prepoved ne osredoto#aneposredno na posameznika, temve# zavezuje države, da predvidijo kaznovanje opisani!dejanj. Po drugi svetovni vojni se je kaznovanje izvajalo s pomo#jo notranji! državni! sodi"#,dejavnost mednarodni! vojni! sodi"# v 1rnbergu in 2okiu pa je temeljila na dejstvu popolne

predaje premagani! držav.

Pojem kazenske odgovornosti posameznika v mednarodnem pravu se je za#el uveljavljati po prvi svetovni vojni, ko so poskusili kaznovati nem"kega cesarja za povzro#itev prve svetovnevojne pred posebnim mednarodnim sodi"#em za kaznovanje vojni! zlo#inov (&ersajskamirovna pogodba iz leta /B/B). 'stalo je samo pri poskusu. 3o naj!uj"i! in najokrutnej"i!zlo#inov pa je pri!ajalo med drugo svetovno vojno. vetovno javno mnenje je za!tevalo, da

se storilci te! dejanj pokli#ejo na odgovornost in kaznujejo. 2akrat se je v polnem obsegu postavilo vpra"anje odgovornosti in kaznovanja !udi! kr"itev mednarodnega prava. Med inneposredno po drugi svetovni vojni so bili sprejeti "tevilni mednarodni dokumenti. Prvi mednjimi je :ondonska deklaracija iz leta /B?5, s katero je bilo dolo#eno kaznovanje nacistov innji!ovi! sodelavcev na okupirani! obmo#ji!. Moskovska deklaracija iz leta /B?9 je dolo#ila,da bodo vojni zlo#inci, ki so odgovorni za okrutnosti in likvidacije, poslani v tiste države, vkateri! so izvr"evali zlo#ine, kjer jim bodo osvobojene oblasti tudi sodile. +lo#inci, kateri!dejanja se ne morejo geogra6sko opredeliti, bodo kaznovani po skupni odlo#itvi zavezni"ki!vlad. Poleg teritorialnega je ta deklaracija vsebovala tudi #asovni element vojni zlo#ini nezastarajo.

:eta /B?4 je bil sprejet :ondonski sporazum, s katerim je dolo#eno kaznovanje glavni!vojni! zlo#incev. 1a podlagi :ondonskega statuta, ki je bil dodan :ondonskemu sporazumu,

E4



je bilo ustanovljeno Mednarodno voja"ko sodi"#e. & >. #lenu tatuta so zlo#ini, za katere je pristojno Mednarodno voja"ko sodi"#e in za katere storilci odgovarjajo individualno,razdeljeni na tri skupine

- 8lo!ini proti mir# na#rtovanje, pripravljanje, spodbujanje ali izvr"evanje agresivne

vojne ali vojne s kr"enjem mednarodni! pogodb in sporazumov ali sodelovanje v skupni!na#rti! ali zaroti zaradi izvr"evanja navedeni! dejanj.

- Vo"ni zlo!ini kr"enje zakonov in obi#ajev vojne. 2e kr"itve vklju#ujejo (vendar se neomejujejo samo na nji!) ubijanje, suženjsko delo, ali grdo ravnanje z vojnimi ujetniki,ubijanje talcev, mu#enje, ropanje javnega ali zasebnega premoženja, objestno ru"enje mestali vasi in neopravi#eno pusto"enje.

- 8lo!ini proti !love!nosti ubijanje, iztrebljanje, zasužnjevanje in druga ne#love"kadejanja proti civilnemu prebivalstvu, pregoni zaradi politi#ni!, rasni! ali verski! razlogov,storjeni v zvezi z izvr"evanjem nekega zlo#ina, ki spada pod pristojnost Mednarodnegavoja"kega sodi"#a.

&odje, organizatorji, pobudniki ali udeleženci, ki so sodelovali v oblikovanju in izvr"evanjuskupnega na#rta ali zarote, da se stori kateri od navedeni! zlo#inov, so odgovorni za vsadejanja, ki so ji! pri izvr"evanju na#rta storile druge osebe.

temi akti je uresni#eno na#elo individualne mednarodne odgovornosti storilcev !udi!zlo#inov in zagotovljeno nji!ovo sojenje. Posamezna pravila mednarodnega prava dolo#ajoindividualno odgovornost in kaznivost za kr"itve mednarodnega prava. &se te dolo#be soizraz splo"nega na#ela, da se morajo kr"itve pravil mednarodnega prava kaznovati. 3ržave soveliko dolo#b mednarodnega prava vklju#ile tudi v svojo notranjo zakonodajo (npr. kaznivadejanja zoper #love#nost in mednarodno pravo v slovenskem kazenskem zakoniku).

&eliko se je razpravljalo o vpra"anju krivde za dejanja, ki so bila izvr"ena na ukaznadrejenega. 'bramba obtoženi! se je ve#krat sklicevala na vi"ji ukaz kot razlog zaizklju#itev odgovornosti. &endar pa je splo"no sprejeto na#elo, da je izvr"itev zlo#ina poukazu nadrejenega prav tako zlo#in. ;. #len :ondonskega statuta dolo#a, da se obtoženi nemore sklicevati na ukaz nadrejenega, la!ko pa je to olaj"evalna okoli"#ina.

Mednarodno vojno sodi"#e je zasedalo v 1rnbergu, japonskim vojnim zlo#incem pa so sodiliv 2okiu.

eprav je postopek proti vojnim zlo#incem v posamezni! država! trajal ve# let, ji! je velikoostalo nekaznovani!. $er pozna kazensko pravo institut zastaranja, bi to la!ko pomenilo, da

po dolo#enem #asu proti vojnim zlo#incem splo! ne bi ve# mogli uvajati kazenski! postopkov. +ato je bila leta /B>; v '+1 sprejeta $onvencija o nezastaranju vojni! zlo#inovin zlo#inov proti #love"tvu. $onvencija zavezuje države, da za ta dejanja ukinejo zastaranje,ukinitev zastaranja pa je raz"irjena tudi na ne#love#na dejanja politike apart!eida in genocid.

1a podlagi pravil za sojenje vojnim zlo#incem iz druge svetovne vojne bi morali oblikovati pravila za pri!odnost. 2e naloge sta se lotili %eneralna skup"#ina '+1 in $omisija zamednarodno pravo, vendar do danes "e ni pravi! rezultatov. :eta /B?> je %eneralna skup"#ina

potrdila na#ela mednarodnega prava, ki so bila vsebovana v :ondonskem statutu, in $omisiji

za mednarodno pravo naložila, da izdela kodeks o zlo#ini! proti miru in varnosti #love"tva alikodeks mednarodnega kazenskega prava. 'snutek kodeksa iz leta /BB/ vsebuje splo"ni in

E>



posebni del. & splo"nem delu so vsebovana nekatera temeljna na#ela kazenskega prava autdedere aut punire, ne bis in idem, prepoved retroaktivnosti, pravi#en postopek, odgovornostza dajanje ukazov za izvr"itev zlo#inov, odgovornost za zlo#in, storjen po ukazu nadrejenegaitd. & posebnem delu je "tevilo kaznivi! dejanj pove#ano. Poleg tre! osnovni! kategorijdejanj (zlo#ini proti miru, vojni zlo#ini in zlo#ini proti #love#nosti) so vsebovana "e nekatera

druga dejanja kolonialna ali druga#na oblika tuje dominacije, genocid, apart!eid,sistemati#no in množi#no kr"enje #lovekovi! pravic, 6inanciranje, urjenje in najemanje

pla#ancev, mednarodni terorizem, nedovoljena trgovina z mamili, namerno oz. !udoonesnaževanje okolja. 8po"tevajo# pripombe držav je $omisija leta /BB? nadaljevala zdelom.

$ljub do sedaj neuspe"nim poskusom sprejetja splo"ne kodi6ikacije o mednarodni! zlo#ini! jemednarodna skupnost sprejela ve# dokumentov, namenjeni! prepre#evanju in kaznovanju

posamezni! vrst kaznivi! dejanj. 'bstoj te! dokumentov, veliko "tevilo rati6ikacij in prepri#anje, da je veliko "tevilo dolo#b že pre"lo v mednarodno obi#ajno pravo, vzbujaupanje, da bi la!ko bil $odeks zlo#inov proti miru in varnosti #love"tva sprejet v kratkem.Mednarodni dokumenti na tem podro#ju so

- $onvencija o prepre#evanju in kaznovanju dejanj genocida (/B?;). %enocid je zlo#in pomednarodnemu pravu. 3ržave se zavezujejo, da bodo dejanja genocida preganjale vokviru lastne zakonodaje in sodi"# ali pa bodo pregon prepustile mednarodnemu sodi"#u.%enocid je vsako dejanje, storjeno z namenom popolnega ali delnega uni#enja nacionalne,etni#ne, verske ali rasne skupine. $aznuje se ne samo genocid, temve# tudi spodbujanje !genocidu, sostorilstvo in poskus, storilci pa so la!ko vsi, tudi državniki in 6unkcionarji.$er genocid ni politi#no kaznivo dejanje, so države dolžne izro#ati storilce v skladu ssvojo zakonodajo in mednarodnimi pogodbami.

- Mednarodna konvencija o prepre#evanju in kaznovanju apart!eida (/BE9). part!eid jezlo#in proti #love"tvu. 3ržave ga morajo prepre#evati, storilce pa kaznovati.- Ktiri Cenevske konvencije (/B?B). +lo#ini, storjeni med drugo svetovno vojno, so države

spodbudili k reviziji !umanitarnega prava, t.j. mednarodnopravni! pravil o za"#iticivilnega prebivalstva, vojni! ujetnikov, bolnikov, ranjencev in brodolomcev. KtiriCenevske konvencije so dopolnile Aaa"ke konvencije o vojnem pravu iz leta /BIE inCenevske konvencije za za"#ito žrtev vojne iz leta /B5B. + njimi se države zavezujejo, da

bodo kaznovale osebe, ki so storile ali ukazale storiti prepovedana dejanja iz te!konvencij. 2a dejanja so naklepni umori, mu#enje, ne#love"ko ravnanje, izvajanjemedicinski! poskusov na ujetniki!, namerno povzro#anje trpljenja, nezakonitedeportacije, jemanje talcev, protipravno prisvajanje premoženja itd.

- $onvencija o prepre#evanju in kaznovanju terorizma (/B9E), $onvencija o prepre#evanjuin kaznovanju kaznivi! dejanj, storjeni! proti osebam pod diplomatsko za"#ito (/BE9),$onvencija proti jemanju talcev (/BEB), Mednarodna konvencija proti nova#enju, uporabi,6inanciranju in urjenju pla#ancev (/B;B), $onvencija o varnosti uslužbencev '+1 (/BB?).

+aradi zlo#inov na podro#ju biv"e Gugoslavije je bilo leta /BB9 pod okriljem '+1ustanovljeno ad !oc Mednarodno sodi"#e za sojenje vojnim zlo#inom na obmo#ju biv"eGugoslavije. +lo#ini, za katere naj bi sodilo Mednarodno sodi"#e, so dolo#eni v tatutuodi"#a. eprav se glede te! dejanj omenjajo nekatere mednarodne pogodbe, je zelo

pomembna ugotovitev generalnega sekretarja '+1, da so vse prepovedi že postale

mednarodno obi#ajno pravo. +lo#ini obsegajo težke kr"itve Cenevski! konvencij, kr"itvevojnega prava, genocid in zlo#ine proti #love#nosti. prejeta je tudi odgovornost najvi"ji!

EE



politi#ni! predstavnikov za dejanja, ki so ji! storili drugi in odgovornost za dejanja, storjenana ukaz nadrejenega. Problem tega odi"#a je zlasti izro#anje osumljencev.

:eta /BB; je bilo kon#no ustanovljeno tudi stalno Mednarodno sodi"#e za vojne zlo#ine.

. ORGAN' 8A V8DR:EVANJE MEDNARODN'7ODNO)OV

.1 )P&O2NO

3ržave in drugi subjekti mednarodnega prava la!ko delujejo samo preko svoji! organov.Mednarodnopravne posledice la!ko nastanejo zaradi delovanja razli#ni! organov, nekateri od

nji! pa so po notranjem in mednarodnem pravu posebej dolo#eni za dejavnosti, ki se ti#ejomednarodni! odnosov. 'rgani so la!ko notranji ("e6 države, parlament, predsednik vlade,zunanji minister) ali zunanji (diplomatski in konzularni predstavniki).

1a#eloma velja, da je organizacija države njena notranja zadeva. &saka država sama dolo#aorgane, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi, mednarodno pravo pa samo napotuje na

predpise notranjega prava. &endar pa ima delovanje organov za vzdrževanje mednarodni!odnosov tudi mednarodnopravne posledice za državo. 3o te! posledic pride zaradi pravni!

poslov, ki ji! sklepajo posamezniki, kateri! dejanja se v skladu s predpisi pripisujejo državikot mednarodnemu subjektu. &pra"anje pa je, ali gre za notranje ali mednarodnopravne

predpise. e bi "lo samo za notranje predpise, potem v vse! tisti! primeri!, ko dolo#enidržavni organ postopa nezakonito ali prekora#i svoja pooblastila, do mednarodnopravni!

posledic splo! ne bi pri"lo. $er bi to ogrozilo pravno varnost, se v mednarodni praksi to nedogaja.

Mednarodno pravo ureja ta vpra"anja s svojimi predpisi, ne da bi pri tem posegalo v notranjeureditve držav. 3olo#a splo"ne pogoje, ki so potrebni, da se neka oseba ali skupina oseb "tejeza vlado dolo#ene države. 0no te! pravil je na#elo e6ektivnosti, po katerem se za poobla"#eneorgane države "tejejo tisti, ki dejansko opravljajo naloge dolo#enega organa (vlada de 6acto).Mednarodno pravo za!teva, da ima vsaka država nek organ ali ve# organov, ki se ukvarjajo zmednarodnimi odnosi. & vsaki suvereni državi obstaja nek vr!ovni organ, ki predstavlja

državo in za to ne potrebuje posebni! pooblastil. Predpisov notranjega prava, da mora dejanjatega organa potrditi "e nek drug notranji organ (npr. rati6ikacija v parlamentu), mednarodno pravo ne upo"teva. Pooblastilo organa za zastopanje države mora biti drugim državamrazvidno, znano. 2emu so namenjeni nekateri postopki, npr. noti6ikacija o spremembi na

položaju predsednika republike, noti6ikacija o imenovanju zunanjega ministra, poverilna pisma za diplomatske predstavnike itd. zjema so izredni primeri zastopanja v vojni, kjer je6ormalna noti6ikacija nadome"#ena z dejanskim položajem poveljevanja. Mednarodno pravovsebuje tudi pravila o položaju dolo#eni! organov, ki delujejo izven svoje države.

'rgane za zunanje zastopanje la!ko razdelimo na ve# vrst

- 'rgani, kateri! edina 6unkcija je zunanje zastopanje, in organi, ki jim je to le ena odmnogi! 6unkcij, ki ji! imajo po notranjem pravu (npr. "e6 države, vlada).

E;



- 'rgani, ki imajo pooblastilo za zastopanje in la!ko podpi"ejo mednarodno pogodbo žeglede na svoj položaj ("e6 države, "e6 vlade, zunanji minister, voja"ki poveljniki), inorgani, ki za zastopanje potrebujejo poseben akt pooblastitve.

- <edni, priložnostni in izredni organi za zunanje zastopanje. Med zadnje spada npr. voja"ki poveljnik v primeru vojne.

- 1otranji in zunanji organi. Med zadnjimi so najbolj pomembni diplomatski zastopniki.

Mednarodne pogovore velikokrat opravljajo tudi osebe, ki nimajo 6ormalni! pooblastil. %reza razli#ne ne6ormalne sestanke in pogovore med stalnimi predstavniki držav #lanic '+1 ali#lani delegacij na razli#ni! sestanki! '+1.

.% NAJV'2J' ORGAN 8UNANJEGA 8A)(OPANJA

1ajvi"ji organ zunanjega zastopanja je tisti, ki ima v skladu s predpisi mednarodnega prava insistemskimi predpisi svoje države pravico in dolžnost, da zastopa državo pri njeni!mednarodni! odnosi! in da v imenu države poobla"#a druge organe za zunanje zastopanje.Mednarodno pravo za!teva, da ima tak organ vsaka država, notranje pravo pa dolo#a, kateriorgan je to in kak"ne so njegove pristojnosti.

1i nujno, da je najvi"ji organ zunanjega zastopanja ("e6 države) tudi najvi"ji organ ustavnegareda v državi. 2ako je v loveniji najvi"ji organ oblasti državni zbor, najvi"ji organ zunanjegazastopanja pa predsednik republike. Predsednik republike predstavlja <epubliko lovenijo,

postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike, sprejema poverilna pisma tuji!diplomatski! predstavnikov in izdaja listine o rati6ikaciji mednarodni! pogodb. $ljub tem

6ormalnim pristojnostim predsednika republike pa je treba upo"tevati, da se zunanja politikaoblikuje s sodelovanjem razli#ni! organov. Poleg predsednika republike imajo veliko vlogodržavni zbor (kot vr!ovni organ oblasti v državi), predsednik vlade in minister za zunanjezadeve.

Ke6 države zastopa (predstavlja) državo že glede na svoj položaj in za to ne potrebuje posebnega pooblastila. Pravica do zastopanja pripada dejanskemu "e6u države (na#eloe6ektivnosti). Pravice do zastopanja nima oseba, ki je bila "e6 države in je izgubila položaj,#etudi na neustaven na#in (revolucija, državni udar). &#asi! se strmoglavljenemu "e6u državela!ko izkažejo dolo#ene #asti, vendar le na podlagi kurtoazije, ne pa na podlagimednarodnega prava.

&#asi! je "e6 države zastopal državo v celoti in neomejeno (repraesentationis omnimodae).$asneje je ustavno pravo v mnogi! država! spremenilo njegov položaj in mu omejilo

pristojnosti zastopanja. 1ajve#krat je "e6 države vezan na sodelovanje in potrditevzakonodajnega organa. 2ako o rati6ikaciji mednarodne pogodbe v loveniji odlo#a državnizbor, vendar pa navzven izda listino o rati6ikaciji predsednik republike. + vidikamednarodnega prava je pomembno ravno to, saj mednarodnopravni akti u#inkujejo podelovanju organa zunanjega zastopanja.

$o "e6 države potuje v tujino, urejajo njegov položaj posebni predpisi mednarodnega

obi#ajnega prava. 2akrat mu pripadajo nekatere ugodnosti in #asti, deloma na podlagimednarodnega prava, deloma pa iz vljudnosti (npr. imuniteta, nedotakljivost stanovanja,

EB



oprostitev pla#ila davkov itd.). %re za to, da "e6 države kot vr!ovni organ neodvisne države nemore biti podvržen drugi oblasti.

. V&ADA 'N M'N')(ER 8A 8UNANJE 8ADEVE

& država!, kjer je vlada kolektivno telo, vlada odlo#a tudi o vpra"anji! zunanje politike. & te!država! je predsednik vlade pomemben dejavnik zunanje politike. Pojavlja se kot organ, kila!ko s svojimi izjavami in dejanji zaveže državo. 1a "tevilni! mednarodni! sestanki! se

predsednik vlade ali njegov namestnik pojavlja kot 6ormalni predstavnik svoje države. &ednove#ja politi#na pomembnost vlade pri vodenju zunanje politike je pripeljala do novi! oblik

pogajanj in sodelovanja. 2o se kaže v razli#ni! splo"ni! in regionalni! organizacija!, pa tudiv asociacija!, ki imajo naddržavni zna#aj. 1a sestanki! te! organizacij sodelujejo "e6i držav,

predsedniki vlad in pristojni ministri. +ato se je oblikovalo pravilo, da tudi predsednik vlade polnopravno zastopa svojo državo v zunanji! zadeva! in jo s svojimi izjavami zavezuje.'bstaja presumpcija o obstoju pooblastila za zastopanje, ki pa se la!ko ovrže.

Po poslovniku &arnostnega sveta '+1 predsedniki vlade in zunanji ministri ne potrebujejo posebnega pooblastila, kadar na zasedanji! zastopajo svojo državo. Minister za zunanjezadeve pridobi pooblastilo za zunanje zastopanje že s samim imenovanjem na ta položaj. +atomora biti to imenovanje po diplomatski! pote! sporo#eno drugim državam. talna in splo"na

praksa daje ministru za zunanje zadeve pooblastilo, da tujim diplomatskim predstavnikomdaje poro#ila o teko#i! posli! in da jim sporo#a, kak"no stali"#e je država zavzela dodolo#enega vpra"anja. Meddržavno sodi"#e v Aaagu je odlo#ilo, da tudi ustni odgovor, ki gada zunanji minister na vpra"anje tujega diplomatskega predstavnika, državo zavezuje.

Minister za zunanje zadeve je v meja! svoji! pristojnosti redni organ zunanjega zastopanja. &te! meja! se la!ko njegove izjave "tejejo za obvezne.

&#asi! so la!ko pomemben dejavnik zunanjega zastopanja tudi vodje politi#ni! strank. 1astopajo la!ko kot predstavniki držav, ki sodelujejo v pogajanji! in podpisujejo mednarodne pogodbe. Pogajalske delegacije posamezni! držav so ve#krat sestavljene iz politi#ni!6unkcionarjev in 6unkcionarjev izvr"ilne veje oblasti.

./ D'P&OMA()6' PRED)(AVN'6'

Pravila mednarodnega prava o položaju državni! predstavnikov v tujini so se za#elaoblikovati, ko so se uvedla stalna diplomatska predstavni"tva. Položaj diplomatski!

predstavnikov je urejalo mednarodno obi#ajno pravo. + 3unajskim pravilnikom iz leta /;/4in s sporazumom iz ac!na iz leta /;/; se je položaj diplomatski! predstavnikov uredil s

predpisi mednarodnega pogodbenega prava.

:eta /B>/ je bila na podlagi dela $omisije za mednarodno pravo sprejeta 3unajskakonvencija o diplomatski! odnosi!. eprav je veliko vpra"anj diplomatskega prava v njej

podrobno urejeni!, pa $onvencija glede nere"eni! vpra"anj napotuje na pravila

mednarodnega obi#ajnega prava. $onvencija se nana"a samo na redna in stalna diplomatska predstavni"tva. +a specialne misije je bila leta /B>B sprejeta $onvencija o specialni! misija!,ki se v veliki meri naslanja na 3unajsko konvencijo o diplomatski! odnosi!. Poleg

;I



mednarodnega obi#ajnega prava in 3unajski! konvencij o diplomatski! odnosi! in specialni!misija! so viri diplomatskega prava "e Protokol o obveznem mirnem re"evanju sporov,3unajska konvencija o predstavljanju držav v nji!ovi! odnosi! z organizacijamimednarodnega zna#aja (/BE4), 3unajska konvencija o prepre#evanju napadov na mednarodnoza"#itene osebe, bilateralne mednarodne pogodbe.

3iplomatski predstavnik je oseba, ki na temelju izdanega pooblastila zastopa državo vrazmerju do druge države. 3iplomatske predstavnike delimo na redne in priložnostne. <edniimajo obi#ajno naziv poslanika (v "ir"em smislu). 3anes obstajajo tudi stalne diplomatskemisije pri nekateri! mednarodni! organizacija! in obratno.

3iplomatski predstavniki se delijo na ve# razredov

- Amasador"i veleposlaniki, pape"ki nunciji in drugi "e6i misij ustreznega ranga, ki soakreditirani pri "e6u države (npr. visoki komisarji v država! Hommonwealt!a).

- Poslani$i, ministri in internunciji, ki so akreditirani pri "e6u države.- Odpravni$i poslov, ki so akreditirani pri ministrstvu za zunanje zadeve. 'dpravniki

poslov se po"ljejo takrat, ko diplomatski odnosi niso taki, da bi dopustili po"iljanje poslanikov ali ambasadorjev, npr. ko se diplomatski odnosi prvi# ali ponovnovzpostavljajo ali ko obstajajo dolo#ene težave pri akreditivi!. 'd stalnega odpravnika

poslov »en pied« je potrebno razlikovati za#asnega odpravnika poslov »ad interim«, ki jeobi#ajno najstarej"i diplomatski uslužbenec misije. 'dpravnik poslov »ad interim« kot "e6misije deluje za#asno, #e je mesto "e6a misije izpraznjeno ali #e "e6 misije ne moreopravljati svojega dela.

& zvezi z dolo#anjem razredov diplomatski! zastopnikov je urejeno tudi vpra"anje prednosti

oz. stare*instva (senioritete). 2o je pomembno pri protokolarni! oz. ceremonialni!dogodki!. <ang "e6ov misij, akreditirani! v istem mestu, se ravna po razredu (ambasadorji sonad poslaniki in odpravniki poslov), znotraj vsakega razreda pa po dnevu in uri prevzema6unkcije. &elikost oz. mo# države tu ni pomembna. <azdelitev "e6ov misij na razrede nevpliva na nji!ova pooblastila za zastopanje in na pravice in ugodnosti, razen kar se ti#e

prednosti in nekateri! vpra"anj ceremoniala. Postopek sprejema "e6ov misij mora biti enak zavse diplomatske predstavnike istega razreda. enioriteta je pomembna zaradi na#ela enakesuverenosti držav. $er so države med seboj enakopravne, ji! ni mogo#e razvr"#ati glede navelikost, politi#no mo# ali "tevilo prebivalcev. $riterij razvr"#anja pri protokolarni! dogodki!

je la!ko samo senioriteta.

Ke6i misij, ki so akreditirani v istem mestu, predstavljajo diplomats$i zor. 2a v#asi! (npr. pri nekateri! sve#anosti!) nastopa kot celota. & tem primeru ga vodi, mu predseduje alinastopa v njegovem imenu po rangu najstarej"i "e6 misije ("e6 misije z najdalj"im stažem), kise imenuje doen diplomatskega zbora. & nekateri! država! se je izoblikovalo pravilo, da jedo-en vedno pape"ki nuncij, ker se mu v te! država! priznava stare"instvo nad vsemi ostalimiambasadorji, ne glede na to, kdaj je nastopil svojo 6unkcijo.

Poleg diplomatskega predstavnika, "e6a misije, obstaja "e ve#je ali manj"e "tevilo sodelavcev,ki delujejo ne samo kot re6erenti v notranjem delu predstavni"tva, temve# nastopajo tudi nazunaj v razmerju do države sprejemnice. &#asi! se znotraj misije oblikujejo posebni oddelki,

npr. za gospodarstvo ali kulturo. 2e oddelke vodi diplomat visokega ranga, npr. poobla"#eniminister, ki nastopa samostojno v razmerju do pristojni! resorni! organov države

;/



sprejemnice. &endar pa s 6ormalnega vidika državo zastopa akreditirani "e6 misije ali (vnjegovi odsotnosti) odpravnik poslov »ad interim«, ostalo osebje pa deluje samo po njegovi!navodili! in pod njegovo avtoriteto (v praksi sicer ni vedno tako). 3unajska konvencija lo#inaslednje vrste osebja

- "e6 misije*- diplomatsko osebje #lani osebja misije, ki imajo diplomatske zna#ilnosti*- administrativno in te!ni#no osebje*- pomožno osebje.

+a "e6a misije in diplomatsko osebje uporablja 3unajska konvencija izraz »diplomatskiagent«, za diplomatsko osebje, administrativno osebje in pomožno osebje pa izraz »osebjemisije«. 'sebje misije in "e6 misije se s skupnim izrazom imenujejo »#lani misije«. $er la!koveliko "tevilo osebja za državo sprejemnico predstavlja dolo#ene težave, 3unajska konvencijadolo#a, da se države o "tevilu osebja sporazumejo. e sporazuma ni, la!ko država

sprejemnica za!teva, da se "tevilo osebja giblje v razumni! oz. normalni! meja! glede naokoli"#ine in potrebe. & zvezi s tem so v zgodovini diplomacije znani "tevilni spori.

@unkcije diplomatske misije so

- Predstavljanje države, ki akreditira (država po"iljateljica), v državi, v kateri se akreditira(država sprejemnica).

- +a"#ita interesov države po"iljateljice in njeni! državljanov v državi sprejemnici v meja!,ki ji! dopu"#a mednarodno pravo.

- Pogajanje z vlado države sprejemnice.- +biranje obvestil o stanju in razvoju dogodkov v državi sprejemnici z vsemi dovoljenimi

sredstvi in po"iljanje sporo#il mati#ni državi.- 1egovanje in razvijanje prijateljski! odnosov in razvijanje gospodarski!, kulturni! in

znanstveni! stikov.

@unkcije so na"tete eksempli6ikativno. Poleg redni! 6unkcij imajo diplomatske misije tudiizredne 6unkcije za#asna za"#ita interesov tretje države, ki nima svojega diplomatskega

predstavni"tva, #e tretja država to za!teva in #e se država sprejemnica s tem strinja. +adejanja, ki ji! poslanik izvaja v okviru svoji! redni! 6unkcij, posebno pooblastilo ni potrebno.

1jegove izjave zavezujejo njegovo vlado. Ke6 misije je poobla"#en, da brez posebnega pooblastila sprejme besedilo pogodbe, ki se sklepa med njegovo državo in državo

sprejemnico. +a podpis pogodbe pa potrebuje posebno pooblastilo. e podpi"e pogodbo brezizrecnega pooblastila, la!ko država pogodbo naknadno odobri.

&saka država se sama odlo#i, ali bo z dolo#eno državo vzdrževala diplomatske odnose in ali bo v njej imela stalno misijo. $er mora ta svobodna odlo#itev obstajati na obe! strane!, je otem potrebno dose#i soglasje. 'bi#ajno obstaja reciprociteta vsaka od obe! držav po"ilja insprejema poslanike. Pogoj za po"iljanje in sprejemanje je aktivna in pasivna pravica do

poslanstva (pravica do po"iljanja in sprejemanja poslanikov). veta stolica ima pravico do poslanstva na podlagi obi#ajnega prava.

3ržava la!ko isto osebo dolo#i za "e6a misije v razli#ni! država!, o tem pa mora te države

obvestiti. Posamezna država sprejemnica la!ko temu nasprotuje. Prav tako je možno, da ve#

;5



držav v državi sprejemnici akreditira isto osebo kot "e6a svoje misije. 2udi tu velja, da semora država sprejemnica s takim na#inom strinjati.

& primeru zaostritve odnosov med državama je možno popolno prene!anje diplomatski!odnosov. 2udi v taki! primeri! pa komunikacija na dolo#eni ravni "e vedno poteka, zato

državi, ki sta pretrgali diplomatske odnose, zaprosita tretje države, da zastopajo nji!oveinterese v te! država!. 2ak"ne države se po mednarodnopravni terminologiji imenujejo sileza*!itni-e. Pogoj za tak"no ureditev je privolitev vse! vpleteni! držav, pri #emer je zaželeno,da je sila za"#itnica neka nevtralna država.

1astop diplomatske 6unkcije je vpra"anje notranjega prava, !krati pa tudi mednarodnega prava, saj je med državama najprej potreben sporazum o vzpostavitvi diplomatski! odnosov. 1otranji postopek v loveniji ureja za$on o z#nan"ih zadevah. Ke6a misije predlaga ministerza zunanje zadeve, imenuje in razre"uje pa ga predsednik republike. $andidat mora pred tem

prestati notranje preverjanje v državnem aparatu in zasli"anje (!earing) pred odboromdržavnega zbora za mednarodne odnose. e odbor s kandidatom sogla"a, mu predsednikrepublike izda poverilno pismo (akreditiv, lettres de crSance). 3ržava sprejemnica se mora skandidatovo akreditacijo strinjati (agrSment), morebitne zavrnitve pa ji ni potrebnoobrazložiti. 'b nastopu svoje 6unkcije "e6 misije preda poverilno pismo na posebnem

protokolarnem sprejemu v državi sprejemnici. mbasadorji in poslaniki predajo poverilno pismo vr!ovnemu organu zunanjega zastopanja ("e6u države), odpravniki poslov pa ministruza zunanje zadeve. &#asi! že akreditirani "e6 misije preda novo poverilno pismo. 2o se zgoditakrat, #e v monar!ija! (v državi sprejemnici ali po"iljateljici) pride do spremembe na

prestolu, #e pride v eni ali v drugi državi do temeljite spremembe oblike vladavine ali #e je "e6misije povi"an npr. iz poslanika v ambasadorja.

Ke6u misije 6unkcija prene!a na razli#ne na#ine. 'bi#ajno ga vlada odpokli#e in imenujenjegovega naslednika. <azlogi so la!ko notranji, npr. upokojitev, odpoved, bolezen,imenovanje na drugo mesto, potek mandata itd. & tem primeru "e6 misije preda odpoklicno

pismo (lettres de rappel) in od države sprejemnice dobi rekreditiv (lettres de recrSance). & praksi se najve#krat zgodi, da novi "e6 misije ob poverilnem pismu preda "e odpoklicno pismoza svojega pred!odnika. Misija la!ko prene!a tudi zaradi drugi! razlogov, npr. zaradinapetosti med državama. Pri diplomatski! kriza! obstaja cela vrsta stopnjujo#i! oblik zaod!od poslanika, npr. za#asni od!od na posvetovanje, dopust itd. e postane "e6 misijenezaželen v državi sprejemnici, ga la!ko le=ta razglasi za »persona non grata« in od države

po"iljateljice za!teva, da ga odpokli#e. <azloga ji ni potrebno navesti. Podobno se postopatudi z diplomatskim osebjem. e država po"iljateljica za!tevi ne ugodi, la!ko država

sprejemnica taki osebi ne prizna lastnosti #lana misije.

Prilo@nostni predstavni$i so namenjeni posebnim dvostranskim in ve#stranskim pogajanjemo razli#ni! vpra"anji!. %re za razli#na politi#na vpra"anja, sklepanje mednarodni! pogodb,sodelovanje mejni! organov, sodelovanje na podro#ju prometa, zdravstva, socialne za"#ite itd.Posebna vrsta za#asni! zastopnikov so potujo#i poslanci (ambassador at large) in osebniodposlanci "e6ov držav in predsednikov vlad, ki v glavna mesta držav nosijo sporo#ila,namenjena "e6u države ali predsedniku vlade. Posebna odposlanstva se po"iljajo tudi obslovesni! in reprezentativni! priložnosti! (kronanja, državni"ki pogrebi, mednarodnekon6erence, mednarodne proslave in prireditve itd.). &se te oblike priložnostni! predstavnikov

imenujemo ad !oc diplomacija. 8reja ji! $onvencija o specialni! misija!. )pe-ialne misi"eso za#asna odposlanstva, ki predstavljajo državo v drugi državi pri obravnavanju dolo#enegavpra"anja oz. pri opravljanju dolo#ene naloge. Po"iljanje misije in obseg naloge se uredi s

;9



sporazumom med državo po"iljateljico in državo sprejemnico. 1i potrebno, da med državamaobstajajo diplomatski ali konzularni odnosi. 3ržava po"iljateljica sporo#i, kako bo specialnamisija sestavljena. 3ržava sprejemnica la!ko predlagano sestavo ali posameznega #lanamisije odkloni, pri tem pa ji ni potrebno navajati razlogov. 3ržava sprejemnica la!kokadarkoli izjavi, da je dolo#en #lan misije »persona non grata« in za!teva odpoklic. 2udi tu ni

potrebno navajati razlogov. e država po"iljateljica take osebe ne odpokli#e, ima državasprejemnica pravico, da je ne obravnava ve# kot #lana misije. lani specialne misije uživajo

podobno za"#ito kot stalni diplomatski predstavniki.

. D'P&OMA()6' PR'V'&EG'J' 'N 'MUN'(E(E

3iplomati so za"#iteni s posebnimi predpisi mednarodnega prava, ki so se razvili prekomednarodnega obi#ajnega prava. Predpisi obi#ajnega prava so se dopolnjevali s prakso in

precedensi. $ljub temu pa je pri!ajalo do nesoglasij pri razumevanju obsega diplomatskeimunitete. Poleg tega se je diplomatska imuniteta velikokrat zlorabljala, v /B. in 5I. stoletju

pa je na tem podro#ju pri!ajalo do !udi! kr"itev v mednarodni praksi. 2o so bili razlogi, da je$omisija za mednarodno pravo za#ela pripravljati kodi6ikacijo tega dela mednarodnega prava.<ezultat je bila 3unajska konvencija o diplomatski! odnosi!.

3iplomatska imuniteta se je ve#krat ozna#evala z izrazom eksteritorialnost. 2a pojem jeuporabljal %rotius, sprejela pa ga je tudi ve#ina starej"i! teoretikov mednarodnega prava.0ksteritorialnost je odraz predstavni"ke vloge poslanikov poslanik zastopa državo, ki jedejansko izven teritorija, na katerem poslanik deluje. &endar pa je napa#no govoriti oeksteritorialnosti zgradbe poslani"tva. +gradba ni izvzeta iz teritorija države, na katerem stoji.

2emelj diplomatske imunitete je na eni strani dostojanstvo države, ki jo poslanik predstavlja(teorija reprezentacije), na drugi strani pa potreba, da se poslaniku oz. misiji omogo#ineodvisnost delovanja (6unkcionalna teorija). 3unajska konvencija združuje obe stali"#i.@unkcija misije je predstavljanje države, namen imunitete pa je, da se omogo#i izvr"evanje6unkcij diplomatski! misij. 1amen imunitete ni dajanje prednosti posameznikom.3iplomatska imuniteta ni osebna pravica za"#iteni! posameznikov, temve# pravica države, daod druge države za!teva dolo#eno ravnanje s svojimi diplomatskimi predstavniki. +ato se #lanmisije sam ne more odre#i imuniteti, odre#e pa mu jo la!ko (tudi proti njegovi volji) njegovavlada.

3iplomatska imuniteta ni priznana samo v državi, kjer je poslanik akreditiran, temve# tudi vtretji! država!, skozi katere poslanik potuje, da bi prevzel svojo 6unkcijo, da bi se vrnil vslužbo ali da bi se vrnil v svojo državo. 2retja država mu mora priznati imuniteto in muomogo#iti pre!od oz. vrnitev. 2o velja tudi za poslanikove družinske #lane, #laneadministrativnega in te!ni#nega osebja in pomožno osebje ter nji!ove družinske #lane.

'bi#ajno pravo je priznavalo imuniteto tudi osebju "e6a misije, vendar pa je bil obsegimunitete za posamezne kategorije osebja sporen. 3unajska konvencija je potrdila imunitetoza diplomatske agente ("e6a misije in diplomatsko osebje) in nji!ove družine. +a ostalekategorije osebja misije in nji!ove družine pa je $onvencija dolo#ila, v kak"nem obsegu jim

je imuniteta priznana. 2udi administrativno in te!ni#no osebje in nji!ove družine uživajoimuniteto, ki pa ima dolo#ene izjeme (glede ugodnosti pri carina!, civilni in upravni pristojnosti države sprejemnice itd.). & praksi je obi#ajno tako, da država po"iljateljica

;?



ministrstvu za zunanje zadeve države sprejemnice sporo#i imena oseb, ki uživajo imuniteto in privilegije.

3iplomatska imuniteta traja ves #as, ko je za"#itena oseba službeno v državi sprejemnici.+a#ne se od trenutka, ko oseba prekora#i mejo države sprejemnice zaradi nastopa 6unkcije,

prene!a pa takrat, ko državo zapusti oz. ko se izte#e razumen rok za od!od. muniteta obstajatudi v primeru vojne med državo sprejemnico in državo po"iljateljico. 3ržava sprejemnicamora v tem primeru za"#itenim osebam omogo#iti, da v najkraj"em možnem #asu zapustijonjeno obmo#je. +a to mora zagotoviti tudi ustrezna prevozna sredstva.

& primeru ameri"kega veleposlani"tva v 2e!eranu se je pred Meddržavnim sodi"#em v Aaagu postavilo vpra"anje, ali ima država po"iljateljica pravico do oborožene intervencije, #e državasprejemnica !udo kr"i diplomatsko imuniteto in privilegije. odi"#e je odgovorilo negativno,saj v mednarodnem pravu obstaja na#elo prepovedi oborožene agresije. 'boroženaintervencija je možna samo v primeru samoobrambe, zato bi bile v tem primeru možnedruga#ne sankcije, npr. gospodarske.

@unkcionalna narava diplomatske imunitete se kaže tudi v tem, da mora država sprejemnicaomogo#ati ustrezne razmere za delo diplomatske misije (pridobitev prostorov za delo,stanovanj za družine osebja itd.).

3iplomatske privilegije in imunitete delimo na dva sklopa

a, Privilegi"i in im#nitete misi"e

- Nedota$l"ivost premo@en"a in prostorov. 'rgani države sprejemnice ne smejo vstopiti v

prostore misije brez dovoljenja "e6a misije. 3ržava sprejemnica mora prepre#evati nasilnovstopanje v prostore misije, motenje miru in kr"itve dostojanstva misije. 1a isti na#in soza"#itena tudi zasebna stanovanja "e6a misije in diplomatskega osebja. Prostori misije,zasebna stanovanja diplomatski! agentov, po!i"tvo in drugi predmeti, ki so v te!

prostori!, ne morejo biti predmet preiskave, zaplembe ali izvr"be. 2udi dostava sodni! indrugi! pozivov se la!ko vr"i samo po diplomatski poti. $onvencija "#iti tudi prevoznasredstva. +a"#iteni prostori obsegajo zgradbo misije, pa tudi ograjen vrt ali park okolizgradbe. 2e nepremi#nine niso eksteritorialne (izvzete iz obmo#ja države sprejemnice),temve# so le postavljene v dolo#en za"#iten pravni položaj. &#asi! se je v zgradbidiplomatskega predstavni"tva priznavala pravica do zato#i"#a (azila). 3anes mednarodno

pravo pravice do diplomatskega azila ne priznava. +lo#inca, ki se zate#e v zgradbo misije,

je potrebno izro#iti mestnim oblastem. 2udi za kazniva dejanja, storjena v zgradbi misije,so pristojne mestne oz. državne oblasti.

- 8a*!ita arhivov. r!ivi in spisi misije so nedotakljivi, ne glede na to, kje se na!ajajo. 2ovelja tudi v primeru prekinitve diplomatski! odnosov ali vojne. & taki! primeri! se la!ko

postavi enega od uslužbencev misije za #uvaja zgradbe in ar!ivov.- )vooda $oresponden-e. 3ržava sprejemnica dopu"#a in "#iti svobodo korespondence.

$orespondenca z lastno državo vklju#uje komunikacijo z vsemi organi države (vlada,upravni organi, sodni organi, ustanove, posamezniki, druge misije in konzulati itd.).Misija la!ko uporablja vse oblike komunikacije. Pisma in kurirsko prtljago je

prepovedano pregledovati. e obstaja utemeljen sum, da v prtljagi ni diplomatske po"te,

la!ko organi države sprejemnice za!tevajo, da se ob prisotnosti diplomatskega

;4



predstavnika prtljaga odpre. e diplomatski predstavnik to odkloni, se la!ko po"iljkazavrne.

- 9eremonialne pravi-e. 3iplomatska misija ima pravico izobesiti zastavo in grb svojedržave na zgradbi misije, v službeni! prostori!, na zgradbi stanovanja "e6a misije in nanjegovi! prevozni! sredstvi!. Ke6 misije ima pravico do ustreznega naslavljanja

(ekscelenca) in "e nekatere druge ceremonialne pravice. Pri tem je treba upo"tevati, dagredo diplomatskim predstavnikom razli#ni! držav enake #asti.

, Oseni privilegi"i in im#nitete diplomatov

- Osena nedota$l"ivost. 2o je temeljni privilegij diplomatskega prava, iz kateregaiz!ajajo vsi drugi. Ge odraz temeljne pravice države do neodvisnosti in spo"tovanja.3iplomatski agent ne sme biti podvržen nikakr"ni obliki aretacije ali pripora. 3ržavasprejemnica mora z njim ravnati spo"tljivo in prepre#evati posege v njegovo osebnost,svobodo in dostojanstvo. +a"#iteni so tudi zasebno stanovanje, spisi, dopisovanje inosebni predmeti. e diplomatski agent stori kaznivo dejanje proti javnemu redu alivarnosti države, la!ko država sprejemnica za!teva njegov odpoklic ali pa mu odre#egostoljubje in ga spremi do meje. 1ekateri teoretiki menijo, da tak diplomat ne uživaza"#ite in da se ga la!ko pripre. +aradi "tevilni! napadov na diplomatske predstavnike je

bila leta /BE9 sprejeta $onvencija o prepre#evanju in kaznovanju zlo#inov protimednarodno za"#itenim osebam, vklju#ujo# diplomatske agente.

- 'm#niteta pred $azens$o5 -ivilno in #pravno "#risdi$-i"o. 2o ne pomeni, da zadiplomatsko osebje ne bi veljali zakoni države sprejemnice. e diplomat kr"i zakone,la!ko država sprejemnica od države po"iljateljice po diplomatski poti za!teva, dadiplomata opozori ali ga odpokli#e. 3opu"#ena je nujna obramba proti protipravnimdejanjem privilegirane osebe, po prene!anju imunitete pa se la!ko uporabi redna pravna

pot, ki prej zaradi imunitete ni bila mogo#a. muniteta pred jurisdikcijo obsega za"#ito pred posegi sodni! in upravni! organov. 3iplomatski agent je popolnoma izvzet izkazenske jurisdikcije države sprejemnice. 2o se nana"a na vsa dejanja in ne samo na tista,ki so povezana z njegovo 6unkcijo. 2udi #e gre za dejanje proti varnosti države, la!kodržava sprejemnica samo preventivno ukrepa, ne more pa storilca naknadno kazensko

preganjati. 3iplomatski agent je izvzet tudi iz civilne jurisdikcije, vendar pa tu obstajajodolo#ene izjeme (npr. glede dolo#eni! stvarnopravni! tožb, ki se ti#ejo nepremi#nin na

podro#ju države sprejemnice, glede oporo#ni! pravd itd.). 3iplomatski agent tudi nidolžan pri#ati. muniteta pred kazensko, civilno in upravno jurisdikcijo la!ko prene!a. 2ose zgodi, #e jo država po"iljateljica prekli#e. %re za pravico države in ne pravicodiplomatskega agenta. +a preklic imunitete zato ni potrebna njegova privolitev. muniteta

pred kazensko, civilno in upravno jurisdikcijo velja tudi za administrativno in te!ni#noosebje, vendar le glede dejanj, povezani! z opravljanjem nji!ove službene 6unkcije.

- Nedota$l"ivost stanovan"a. +asebno stanovanje diplomatskega agenta uživa enakonedotakljivost in za"#ito kot prostori misije.

- )vooda gian"a. 3ržava sprejemnica mora na svojem obmo#ju #lanom diplomatski!misij zagotoviti svobodo gibanja in potovanja. 1a dolo#ena obmo#ja pa jim la!ko vstopzaradi državne varnosti prepove. & praksi so vlade to možnost ve#krat zlorabljale, tako daso gibanje diplomatskega osebja omejile na ozek prostor okoli glavnega mesta, za dalj"a

potovanja pa so za!tevale posebna dovoljenja.- Oprostitev pla!ila dav*!in in -arin. 3iplomatski agenti so v državi sprejemnici

opro"#eni pla#ila vse! dav"#in in taks, razen posredni! dav"#in, ki so po svoji naravi

;>



obi#ajno vklju#ene v ceno blaga oz. storitev. 'pro"#eni so tudi pla#ila osebni! dajatev invojni! doklad.

3unajska konvencija omenja tudi dol@nosti diplomatski! predstavnikov oz. osebja misije.3iplomatski predstavniki se ne smejo vme"avati v notranje zadeve države sprejemnice. 3o

države sprejemnice, njene vlade in drugi! organov se morajo obna"ati spo"tljivo. 3o obi#ajevin zakonov morajo biti obzirni. lužbene posle la!ko opravljajo le preko ministrstva zazunanje zadeve. 2o pomeni, da se diplomatsko predstavni"tvo ne sme neposredno obra#ati nadruge upravne ali sodne organe države sprejemnice. Prostori misije se ne smejo uporabljati zacilje, ki niso v skladu s 6unkcijami misije. 3iplomatski agenti se v državi sprejemnici nesmejo ukvarjati z zasebno podjetni"ko ali trgovsko dejavnostjo. Poleg te! dolžnosti poznamednarodno obi#ajno pravo "e druga pravila vljudnosti. 2udi ta pravila v diplomaciji nisonepomembna.

.< 6ON8U&' 'N 6ON8U&A('

$onzuli so #pravni organi države, ki v drugi državi opravljajo dolo#ene 6unkcije za svojodržavo in zastopajo interese svoji! državljanov. $onzul (nasprotno od diplomatskega

poslanika) ne zastopa vlade in nima diplomatski! zna#ilnosti. Ge državni uradnik v tujini in ne predstavlja države. 2o je bistvena razlika med konzulom in diplomatskim predstavnikom.Medtem ko poslanik predstavlja svojo državo v vse! pogledi!, ima konzul dolo#enenepoliti#ne (upravne) 6unkcije. $onzuli izdajajo vizume in potne liste, opravljajoadministrativne naloge, "#itijo interese države in državljanov v okviru, ki ga postavljamednarodno pravo, vro#ajo sodne dokumente itd. &#asi! sta la!ko diplomatska in konzularna

6unkcija združeni. 2o se zgodi takrat, ko v glavnem mestu neke države ni konzulata innjegovo 6unkcijo opravlja oddelek na diplomatskem predstavni"tvu, ali pa takrat, ko državanima diplomatske misije in konzul opravlja tudi njene 6unkcije.

$onzularne odnose ureja $onvencija o konzularni! odnosi!, ki je bila sprejeta na 3unaju leta/B>9. + njo so bila dotedanja pravila mednarodnega obi#ajnega prava znatno spremenjena indopolnjena. $ljub temu $onvencija dolo#a, da se za vpra"anja, ki ji! izrecno ne ureja, "evedno uporablja mednarodno obi#ajno pravo.

$onvencija na"teva nekatere 6unkcije konzulov za"#ita interesov svoje države in državljanov,izdajanje dolo#eni! upravni! aktov, pomo# ladjam in letalom, ki potujejo pod zastavo nji!ove

države, razvijanje trgovinski!, gospodarski! in kulturni! odnosov itd. 3elovanje konzulatovmora biti v skladu z zakoni in predpisi države sprejemnice. @unkcije so na"teteeksempli6ikativno, zato la!ko država po"iljateljica konzulatu zaupa kakr"nokoli nalogo, ki jezakoni države sprejemnice ne prepovedujejo.

Pogoj za ustanovitev konzulata je konzularna sposobnost države. 2o sposobnost (sposobnostimeti svoje konzulate v tujini oz. sprejeti tuje v svoji državi) so v preteklosti imele tudinesuverene države (npr. rbija pred letom /;E;). $onzularno sposobnost (predvsem pasivno)imajo la!ko tudi 6ederalne enote. Medtem ko imajo la!ko diplomatske misije tudi drugisubjekti mednarodnega prava, la!ko konzulate ustanavljajo samo države.

3ržava, v kateri želi neka druga država odpreti konzulat, mora v to privoliti. Medsebojno po"iljanje in sprejemanje konzulov se najve#krat uredi s pogodbo, v kateri se podrobno

;E



dolo#ijo vsa vpra"anja. 3unajska konvencija o konzularni! odnosi! dolo#a, da temeljivzpostavitev konzularni! odnosov na obojestranskem soglasju med državo po"iljateljico indržavo sprejemnico. e ni druga#e dolo#eno se "teje, da privolitev za vzpostavitevdiplomatski! odnosov obsega tudi vzpostavitev konzularni! odnosov. Možno pa je, da sekonzularni odnosi vzpostavijo pred diplomatskimi in da so od nji! neodvisni.

Poznamo dve vrsti konzulov

- Po$li-ni $onz#li konzularna 6unkcija je nji!ova redna in izklju#na dejavnost. & razmerjudo svoje države so v službenem odnosu. meti morajo dolo#eno izobrazbo in državljanstvodržave po"iljateljice.

- 4astni $onz#li to so osebe, ki imajo stalno bivali"#e v državi sprejemnici in sovelikokrat tudi njeni državljani. 1e dobivajo uradni"ke pla#e, temve# svojo 6unkcijoopravljajo brezpla#no. 3anes so #astni konzuli redki.

Ke6i konzulatov so razdeljeni v "tiri razrede

- generalni konzul*- konzul*- vicekonzul*- konzularni agent.

3ržave la!ko dajejo svojim konzularnim 6unkcionarjem, ki niso "e6i konzulatov, tudidruga#ne nazive. <azlika v nazivu odlo#a o rangu "e6ov konzulatov, ki so v istem mestu, zasamo delovanje konzulov pa nima pomena. %eneralni konzuli so v#asi! nadzirali ve#

konzulatov, danes pa se ta naziv podeljuje "e6om konzulatov v posebej pomembni! mesti!. Porazredu "e6ov konzulatov se imenujejo tudi sami konzulati generalni konzulat, konzulat,vicekonzulat in konzularna agencija.

2ako kot za odprtje konzulata je tudi za imenovanje dolo#ene osebe za "e6a konzulata potreben sporazum med državo po"iljateljico in državo sprejemnico. Ke6a konzulata imenujedržava po"iljateljica, izvajanje 6unkcij pa odobri država sprejemnica. Ke6 konzulata dobi odsvoje države patentno pismo (lettres de provision), v katerem so podatki o njegovi kategoriji,razredu, konzularnem podro#ju in sedežu. Patentno pismo se po"lje državi sprejemnici, ki "e6ukonzulata izda pooblastilo (eksekvaturo). zdaja eksekvature pomeni dovoljenje za

izvr"evanje konzularne 6unkcije. 3ržava sprejemnica la!ko izdajo eksekvature tudi zavrne, pritem pa ji ni potrebno navajati razlogov za zavrnitev. ' izdaji eksekvature mora obvestiti pristojne organe konzularnega podro#ja. Ke6u konzulata mora v skladu s $onvencijo okonzularni! odnosi! omogo#iti opravljanje njegovi! 6unkcij.

lanu konzulata la!ko 6unkcija prene!a na ve# na#inov s sporo#ilom države po"iljateljicedržavi sprejemnici o prene!anju 6unkcije, z umikom eksekvature, s sporo#ilom državesprejemnice državi po"iljateljici, da neke osebe ne "teje ve# za #lana konzularnega osebja inzaradi vojne. Prekinitev diplomatski! odnosov sama po sebi ne pomeni tudi prekinitvekonzularni! odnosov. 3ržava sprejemnica la!ko državo po"iljateljico v vsakem trenutkuobvesti, da je dolo#en konzularni predstavnik postal »persona non grata« oz. nesprejemljiv.

2ega ukrepa ji ni potrebno obrazložiti. e se to zgodi, mora država po"iljateljica tako osebotakoj odpoklicati. e je ne odpokli#e, la!ko država sprejemnica eksekvaturo umakne in

;;



sporo#i, da osebe ne "teje ve# za konzularnega predstavnika. e pride do prekinitvekonzularni! odnosov, mora država sprejemnica za"#ititi konzularne prostore, premoženje inar!ive.

$onzulat in #lani konzulata so za"#iteni. Prostori konzulata so nedotakljivi. 'rgani države

sprejemnice la!ko vanje vstopijo le s privolitvijo "e6a konzulata. 3ržava sprejemnica morastoriti vse, da ne bi pri"lo do nasilni! vdorov v prostore konzulata, po"kodovanja, kr"enjamiru ali dostojanstva konzulata. Prostori konzulata, po!i"tvo, oprema, prevozna sredstva indrugo premoženje ne morejo biti predmet rekvizicije. Prostori konzulata in stanovanje "e6akonzulata so opro"#eni pla#ila davkov. $onzularni ar!ivi in spisi so nedotakljivi, ne glede nato, kje so. 3ržava po"iljateljica la!ko zgradbo konzulata in prevozna sredstva ozna#i z zastavoin grbom. $onzularni predstavniki imajo tako kot diplomatski predstavniki pravico dosvobode gibanja in komuniciranja. $onzulati smejo v skladu s predpisi svoje države za svojestoritve zara#unavati takse in pristojbine. 2i pri!odki so v državi sprejemnici opro"#eni pla#iladavkov in carin.

+a"#ita poklicni! konzulov je podobna za"#iti diplomatski! predstavnikov. 3ržavasprejemnica mora z njimi ravnati spo"tljivo. 8kreniti mora vse, kar je potrebno, da bi

prepre#ila posege v nji!ovo osebnost, svobodo in dostojanstvo. $onzularni predstavniki panimajo imunitete pred kazensko jurisdikcijo. 1a podlagi odlo#be sodi"#a so la!ko so aretirani.e storijo !udo kaznivo dejanje, jim la!ko država sprejemnica sodi in ji! kaznuje. $onzularni

predstavniki so izvzeti iz sodne in upravne jurisdikcije samo glede dejanj, ki se nana"ajo naopravljanje nji!ove službene 6unkcije.

muniteta #astni! konzulov in konzulatov je v primerjavi s poklicnimi zožena in omejena. 1enana"a se na #lane družin #astni! konzulov. Prostori konzulata niso nedotakljivi, vendar pa

mora država sprejemnica storiti vse, da bi ji! za"#itila in prepre#ila nasilne vstope in po"kodovanje. r!ivi in spisi #astnega konzulata so nedotakljivi, #e so lo#eni od ostali!spisov. astni konzuli nimajo imunitete pred kazensko jurisdikcijo, vendar pa se moramorebitni kazenski postopek voditi !itro in tako, da ne ovira dela #astnega konzula.

3unajska konvencija o konzularni! odnosi! omenja tudi dolžnosti konzulov. $onzuli morajospo"tovati zakone in ostale predpise države sprejemnice. 1e smejo se vme"avati v njenenotranje zadeve. Prostorov konzulata ne smejo uporabljati za namene, ki niso v skladu zizvajanjem konzularni! 6unkcij.

.= MEDNARODN' U)&U:3EN9'

+ nastankom vedno ve#jega "tevila mednarodni! organizacij se je pove#alo "tevilomednarodni! uslužbencev, s tem pa tudi potreba, da se uredi nji!ov položaj. 1eka splo"na

pravila mednarodnega obi#ajnega prava o položaju mednarodni! uslužbencev se "e nisoizoblikovala. %re namre# za organizme, ki so ustanovljeni z mednarodnimi pogodbami.3ržave, ki niso podpisnice te! pogodb, tudi nimajo interesa, da takim uslužbencemmednarodni! organizacij priznajo poseben status. 3ržave podpisnice pa nji!ov status uredijo ssamo pogodbo. +ato položaj mednarodni! uslužbencev temelji predvsem na pogodbenem

pravu. Mednarodni uslužbenci imajo v vsaki državi samo tiste pravice in pooblastila, nakatere je država s pristopom k pogodbi pristala. &endar pa se postopoma oblikujejo tudidolo#ena pravila, ki se la!ko razvijejo v mednarodno obi#ajno pravo.

;B



8stanovna listina '+1 in statuti mnogi! mednarodni! organizacij vsebujejo na#elnoobveznost spo"tovanja privilegijev za osebe, ki delujejo v dolo#eni mednarodni organizaciji.Po /I4. #lenu 8stanovne listine '+1 so predstavnikom držav #lanic in uslužbencem '+1

priznani privilegiji, ki so potrebni za nji!ovo neodvisno opravljanje 6unkcij. Podobne dolo#be

vsebujejo tudi statuti drugi! specializirani! institucij. 0na od temeljni! zna#ilnostimednarodni! uslužbencev je namre# ravno neodvisnost od nacionalni! vlad.

Jolj podrobno je položaj mednarodni! uslužbencev urejen v dve! konvencija! $onvencija o pravica! organov '+1 iz leta /B?> in $onvencija o privilegiji! in pravica! specializirani!agencij iz leta /B?E. 'be konvenciji dolo#ata, da generalni sekretar '+1 oz. ustrezni organvsake specializirane ustanove dolo#i, kateri uslužbenci uživajo privilegije. 1ji!ov seznammora sporo#iti vladam, ki so #lanice organizacije. Mednarodni uslužbenci so izvzeti iz sodne

jurisdikcije glede dejanj, ki sodijo v nji!ovo službo. 'pro"#eni so pla#ila dolo#eni! davkov.Predpisi, ki omejujejo priseljevanje in bivanje tujcev v dolo#eni državi, za mednarodneuslužbence in nji!ove družine ne veljajo. Pri prvem nastopu službe la!ko svojo opremo indruge premi#ne predmete uvozijo brez carine. %eneralni sekretar '+1 oz. glavni predstojnikvsake mednarodne organizacije uživa enake privilegije in imunitete, ki ji! po mednarodnem

pravu uživajo diplomatski predstavniki in nji!ove družine.

<. MEDNARODNOPRAVNA RE&EVAN(NA DEJ)(VA

<.1 )P&O2NO

Pravno dejstvo je vsako dejstvo, na katerega pravni red veže dolo#en u#inek. Pravni reddolo#a, da na podlagi nekega dejstva za dolo#en pravni subjekt nastane dolo#ena pravica aliobveznost. 2o velja tudi za mednarodno pravo, tj. za odnose med mednarodnimi subjekti

pravni odnosi nastajajo, se spreminjajo in prene!ajo na podlagi neki! dejstev, na katere predpisi mednarodnega prava navezujejo dolo#ene posledice. Pravno relevantna dejstva vmednarodnem pravu so torej tista, ki oblikujejo, spreminjajo ali ukinjajo mednarodne odnose.

Pravna dejstva so la!ko zelo razli#na. :a!ko gre za naravne po"ave, npr. ozemeljskespremembe zaradi spremembe toka reke, naplavine, nastanek ali izginotje otoka itd. 1aravnodejstvo je tudi potek #asa, na katerega la!ko pravni red veže npr. zastaranje ali rok. Jolj

pomembna in "tevil#nej"a so pravna de"stva5 $i so posledi-a delovan"a l"#di (!love$ovavol"na ravnan"a). %re za neke storitve ali opustitve, ki iz!ajajo iz voljnega in zavestnegaravnanja posameznika.

Pravna dejstva, ki so posledica ravnanja ljudi, delimo na ve# skupin

- <avnanja posameznika, ki se ne pripis#"e"o dr@avam. 2ak"na dejanja la!ko izzovejomednarodne posledice, npr. bivanje tujca v državi, beg storilca kaznivega dejanja v tujino

itd.

BI



- <avnanja posameznika, ki se po mednarodnemu pravu pripis#"e"o dr@avam (pravnaravnanja v "ir"em smislu). em spada ve#ina pravni! dejstev mednarodnega prava. %re

pravzaprav za ravnanja držav preko svoji! organov. Mednarodnopravna ravnanja držav semed seboj razlikujejo. %ovorimo la!ko o pravnih poslih in pravnih ravnan"ih v o@"emsmisl#. Mednarodnopravni posel je izjava volje enega ali ve# subjektov mednarodnega

prava, ki je dana z namenom povzro#iti tiste pravne posledice, ki ji! mednarodno pravo natako izjavo veže. Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske. Pri dvostranski!

pravni! posli! je za nastop pravne posledice potrebno konvergentno ravnanje vsaj dve!subjektov. Pri enostranski! pravni! posli! za nastop pravne posledice zadostuje ravnanjeenega subjekta. :a!ko pa gre tudi za ravnanje ve# subjektov, #e to ravnanje nikonvergentno, temve# istosmerno (npr. kolektivno priznanje nove države). Pravnaravnan"a v o@"em smisl# so ravnanja posameznika, ki se na podlagi mednarodnega prava

pripisujejo državi, vendar nimajo lastnosti pravnega posla. 1e gre za izjave volje, dane znamenom povzro#itve pravne posledice, kot ji! dolo#a mednarodno pravo. Pravnaravnanja v ožjem smislu delimo na dopustna in nedopustna. 1edopustna ravnanja(mednarodni delikti) so tista, ki ji! mednarodno pravo prepoveduje in ji! pravilomasankcionira. &sa ostala pravna ravnanja v ožjem smislu so dopustna.

!emati#no la!ko pravna dejstva prikažemo tako

<.% PRAVN' PO)&'

Jistvena zna#ilnost pravnega posla je, da pravna posledica nastopi zato, ker so jo stranke!otele. +ato je pri vsakem pravnem poslu nujno, da stranke izjavijo voljo za sklenitev. '

B/

Pravna dejstva

1aravni pojavi lovekova voljna ravnanja

<avnanja posameznikov, ki se ne

pripisujejo državi

<avnanja posameznikov, kise pripisujejo državi (pravna

ravnanja v "ir"em smislu)

Pravni posli (enostranskiin dvostranski)

Pravna ravnanja v ožjemsmislu (dopustna in

nedopustna)



pravnem poslu govorimo takrat, ko pravni red veže pravne posledice na dolo#eno izjavo volje,ki je bila dana z namenom dose#i te pravne posledice. +a veljavno sklepanje pravni! poslovmorajo biti izpolnjeni nekateri splo"ni pogoji, ki ji! dolo#a mednarodno pravo. 1a tem

podro#ju mednarodnega prava veljajo pravna pravila, ki so se oblikovala v drugi! pravni!veja!. %re predvsem za splo"na pravna na#ela, ki ji! priznavajo civilizirani narodi. +a

mednarodne pogodbe so ta pravila zbrana v 3unajski konvenciji o pravu mednarodni! pogodb iz leta /B>B.

+a veljavnost pravni! poslov mednarodnega prava veljajo torej splo"ni pogoji, ki so seoblikovali zlasti v obligacijskem pravu. 2o so

- Poslovna sposonost. ubjekt ali stranka mednarodnopravnega posla je la!ko vsaksubjekt mednarodnega prava (države, mednarodne organizacije). Po drugi strani je la!kosamo subjekt mednarodnega prava stranka mednarodnopravnega posla. 2o pomeni, da

pravni posli, pri kateri! ena stranka ni subjekt mednarodnega prava, nisomednarodnopravni posli. &sebina pravnega posla nima pomena, zato imajo tudi

premoženjski odnosi subjektov mednarodnega prava obliko mednarodnopravnega posla zmednarodnopravnimi posledicami.

- &astnosti predmeta pogode. &sebina pravnega posla ne sme biti nedopustna. 1e sme senana"ati na predmet, katerega izpolnitev bi bila materialno nemogo#a ali v nasprotju zabsolutnimi (kogentnimi) pravili mednarodnega prava. &sebina pravnega posla mora torej

biti pravno dopustna in mogo#a.- Vol"a. Med strankama mora obstajati prava volja. &olja mora biti izjavljena, svobodna in

resna. zjava volje je svobodna takrat, kadar nima napak (zmota, sila, grožnja, prevara).zjava volje se mora pokrivati s pravo voljo subjekta. 1apake volje imajo v mednarodnem

pravu nekoliko druga#ne u#inke. ' zmoti govorimo takrat, kadar predstava pogodbenestranke o kak"ni okoli"#ini ne ustreza resni#nosti. e je bila država, ki je sklepala pravni

posel, pri tem v bistveni in opravi#ljivi zmoti, je pravni posel neveljaven. 'pravi#ljivazmota je tista, pri kateri državni organ ni poznal pravega stanja stvari, pri tem pa mu nimogo#e o#itati, da ni ravnal z dolžno skrbnostjo. & mednarodnem pravu je merilo dolžneskrbnosti precej strožje, saj se domneva, da so ljudje, ki delajo v državni! organi!, visokostrokovno usposobljeni in pri svojem delu razpolagajo s celotnim državnim aparatom.Jistvena zmota je taka, da sicer stranka, ki je v zmoti, posla s tako vsebino splo! ne bisklenila. 'bstajati mora vzro#na zveza med zmoto in izjavo volje. 2udi prevara je pomednarodnem pravu napaka, ki la!ko povzro#i neveljavnost pravnega posla. e seugotovi, da je država pri pogajanji! uporabila prevaro (npr. ponarejene dokumente,napa#en zemljevid), je pravni posel neveljaven. 2udi #e se prevara ne nana"a na bistvenesestavine posla, je posledica neveljavnost celotnega posla. &endar pa velja pravilo, dala!ko države razveljavijo samo del pogodbe, na katerega se prevara nana"a, ostali del pa

pustijo v veljavi. zjava predstavnika države, ki je bila dosežena z uporabo sile protinjemu, nima nobenega pravnega u#inka. Pogodba, sklenjena pod vplivom grožnje ali sile,ki je v nasprotju z na#eli 8stanovne listine '+1, je neveljavna. Pri sklepanju pogodb nesme biti vojni!, politi#ni! ali gospodarski! pritiskov.

- Oli!nost. +a mednarodne posle oblika praviloma ni predpisana. zjeme obstajajo v posamezni! primeri!. Pravni posel la!ko nastane ne6ormalno, v#asi! tudi z molkom alikonkludentnimi dejanji. Molk sicer praviloma ne pomeni sprejema ponudbe, #eprav v

dolo#eni! okoli"#ina! pomeni prav to (npr. #e se od dolo#enega subjekta upravi#eno pri#akuje izjava ali #e se molk la!ko upravi#eno obravnava kot odobravanje oz.

B5



pritrditev). Mednarodni posel je la!ko sklenjen tudi ustno. $ljub temu ima velika ve#ina pravni! poslov pisno obliko. 3unajska konvencija o pravu mednarodni! pogodb dolo#anekatere 6ormalnosti pri sklepanju pogodb v pisni obliki, vendar pa so tako "iroke, dadržavam dopu"#ajo vse s prakso uvedene oblike pismenega sporazumevanja meddržavami. 3unajska konvencija ne posega v vpra"anje veljavnosti pogodb, ki niso

sklenjene pisno.

<. ENO)(RAN)6' PRAVN' PO)&'

0nostranski pravni posel je enostranska izjava volje subjekta mednarodnega prava, na katero je vezana dolo#ena mednarodnopravna posledica. + njim se neko pravno stanje oblikuje,spremeni ali ukine. 0nostranska izjava volje ni vedno samostojna. Poleg nje la!ko vzporednoobstajajo tudi izjave volje ali dejanja drugi! subjektov, vendar tako, da je ta enostranskaizjava volje glavna.

&elikokrat se pojavljajo enostranske izjave volje, ki same zase nimajo pravnega u#inka,temve# u#inkujejo "ele z drugimi, pred!odnimi ali naknadnimi izjavami volje nekega drugegasubjekta. & tem primeru tvorijo izjave volje ene stranke sestavne dele sporazuma, ki ima

pravne posledice "ele kot celota. 2ak"ne posle imenujemo a$-esorni oz. odvisni enostrans$ipravni posli. Primeri akcesorni! poslov so ponudba, sprejem, odpoklic, odpoved, pridržek(rezerva). &si ostali enostranski pravni posli, ki niso odvisni, so samosto"ni. Poznamo tudime*ane enostrans$e pravne posle, pri kateri! je za pravni u#inek potrebno "e neko

materialno dejanje, npr. okupacija ali derelikcija.

0nostranska izjava volje je praviloma namenjena dolo#enemu subjektu ali ve# subjektom, vnekateri! primeri! pa takega subjekta ni. ubjekti, ki jim je enostranska izjava voljenamenjena, so pasivne stranke enostranskega pravnega posla. 3a bi enostranski pravni poselu#inkoval, mora izjava volje dospeti do subjekta, na katerega se nana"a.

%lavne oblike enostranski! pravni! poslov so

- Noti0i$a-i"a je uradno sporo#ilo neke za!teve ali pravno relevantnega dejstva, ki se je alise bo zgodilo. + njo se državi nekaj uradno daje na znanje. 'bi#ajno se opravlja med

rednimi organi zunanjega zastopanja (ministri za zunanje zadeve, poslaniki). & nekateri! primeri! so la!ko pristojni tudi drugi organi (poveljnik vojne ladje). &#asi! se za posredovanje noti6ikacije uporabijo tretje države (npr. v primeru vojne). 3a bi noti6ikacijau#inkovala, mora prispeti do adresata, vendar pa ni potrebno, da adresat sprejem potrdi.2udi molk ima v dolo#eni! primeri! pravne posledice. 0dina posledica noti6ikacije je, dase država, ki ji je bilo sporo#ilo namenjeno, ne more sklicevati na to, da ji sporo#enaza!teva ali dejstvo ni bilo znano. 3ruga#e pa je takrat, ko je noti6ikacija na podlagimednarodne pogodbe ali mednarodnega obi#ajnega prava predvidena za posebne primere.2akrat nastopijo posledice, ki so dolo#ene s temi posebnimi predpisi. &#asi! jenoti6ikacija obvezna objava vojne, sporo#ilo o vojni blokadi, registracija mednarodni!

pogodb, pridobitev nikogar"njega ozemlja. 1oti6ikacija se veliko uporablja tudi vdiplomatski praksi.

B9



- Priznan"e je enostranska izjava volje, da se neko obstoje#e stanje ali za!teva "teje kot pravno veljavna. Priznanje se v mednarodni! odnosi! pogosto uporablja priznanje novedržave, vlade, upornikov, pridobitve obmo#ja itd. Pomembnost priznanja se kaže zlasti vtem, da la!ko nadomesti zastaranje. &#asi! pomeni priznanje opustitev lastni! pravic aliza!tev, ki so v nasprotju z obstoje#im stanjem. Priznanje je la!ko dano 6ormalno ali s

konkludentnimi dejanji, pogosto pa je dano tudi mol#e. &elikokrat je vezano na rok ali pogoj. Posledica priznanja je, da država, ki ga je dala, kasneje ne more nasprotovatidolo#enemu dejstvu, stanju ali za!tevi.

- Protest je enostranska izjava volje, s katero se zaradi za"#ite lastni! pravic oporeka pravni veljavnosti nekega stanja, obna"anja ali za!teve. &sebina protesta je torej nasprotnaod priznanja. Protest v mednarodnemu pravu služi prepre#itvi uporabe pravila Dui tacet,consentire videtur. %lede na to, da la!ko molk v#asi! pomeni priznanje tuje pravice,za!teve ali stanja oz. odrek lastni pravici, za!tevi ali interesu, je potrebno s protestomtak"ne posledice prepre#iti. Protest prekine molk in o!rani oz. za"#iti pravico. zjaviti gamora tisti organ, ki je pristojen za zastopanje države v mednarodni! odnosi!. e ga izjavinepristojen organ, nima mednarodnopravni! u#inkov. Protest parlamenta je zato la!kosamo politi#na demonstracija, z vidika mednarodnega prava pa nima u#inkov. Protestmora biti naslovljen na tisto državo, ki je izvr"ila dejanje, proti kateremu je protestusmerjen. Posebno obliko protesta je razvilo anglosa"ko pravo. %re za institut vztrajnega

protestni"tva (persistant objector). 8porabi se la!ko pri pre!odu nekega pravila vmednarodno obi#ajno pravo. 'bi#ajno pravilo mednarodnega prava nastane, #e staizpolnjena subjektivni in objektivni pogoj. +avezuje vse države. +aradi instituta ti!e

privolitve (tacitus consensus) zavezuje tudi tisto manj"ino držav, ki se z njim ni strinjala.&endar pa la!ko država, ki se z nekim pravilom ne strinja, z vztrajnim protestni"tvom

prepre#i, da bi le=to pre"lo v obi#ajno pravo.- Odre$a je enostranska izjava volje, s katero se subjekt odpove dolo#eni pravici. 'dre#i

se je mogo#e vsaki pravici, razen tisti, ki je pridobljena zaradi izvr"evanja dolo#enedolžnosti. 'dreka je la!ko ne6ormalna, mol#e#a. 1jen u#inek je samo odpoved in ne

prenos pravice na drugega. & primeru dvoma je potrebno odreko razlagati restriktivno.Poseben primer odreke je derelikcija, ki je me"ani enostranski pravni posel, ker mora biti

poleg izjave volje obmo#je tudi dejansko zapu"#eno.- Ol"#a nekateri teoretiki jo obravnavajo kot posebno vrsto enostranskega pravnega

posla, #eprav bi jo la!ko uvrstili k noti6ikaciji. Meddržavno sodi"#e v Aaagu se je npr. vspori! o jedrski! poskusi! oprlo na 6rancoske obljube o prene!anju izvajanja jedrski!

poskusov nad zemljo. odi"#e je bilo mnenja, da so bile dolo#ene izjave 6rancoskega predsednika republike in vlade dane v taki! okoli"#ina!, da so ustvarile mednarodnoobveznost. tem je odi"#e pokazalo, da se la!ko obveznosti ustanovijo tudi z obljubo, #ese upo"tevajo okoli"#ine, v kateri! je bila dana.

- O$#pa-i"a nekateri jo pri"tevajo med enostranske pravne posle. 2o je sicer pravilno,vendar pa gre za me"ani enostranski pravni posel, saj je poleg izjave volje potrebna tudidejanska vzpostavitev oblasti na okupiranem obmo#ju.

<./ MEDNARODNE POGOD3E

<./.1 POJEM 'N VR)(E MEDNARODN'7 POGOD3

B?



3vostranski pravni posli mednarodnega prava se imenujejo mednarodne pogodbe(sporazumi). 2eoretiki so sku"ali mednarodne pogodbe ve#krat razvrstiti, vendar ti poskusiniso prinesli ve#ji! rezultatov. <azli#ni nazivi, s katerimi se ozna#ujejo mednarodne pogodbe,s pravnega stali"#a nimajo nobenega pomena pogodba, konvencija, akt, protokol, sporazum,deklaracija, pakt, resolucija, listina, aranžma, memorandum itd. Pri uporabi te! nazivov

praksa ni dosledna. 1ekateri od nji! naj bi bili bolj sve#ani, vendar tudi tu doslednosti ni.3olo#eni nazivi pa se vendarle uporabljajo za dolo#eno vrsto pogodb, npr. kapitulacija v vojniali kompromis za prenos spora pred mednarodno arbitražo. 1aziv deklaracija se obi#ajnouporablja za pismeno potrditev obstoje#ega obi#ajnega prava.

3elitev pogodb z vsebinskega stali"#a prav tako nima pravnega pomena. 1ekateri teoretikigovorijo o politi#ni! in gospodarski! pogodba!, drugi o politi#ni!, pravni! in ekonomsko Tsocialni! pogodba!.

Jolj zanimiva je delitev mednarodni! pogodb glede na vrsto prevzetih oveznosti. Pogodbela!ko razdelimo na

- Pogodbe, ki nalagajo neko storitev (npr. cesija, dobava orožja). 2e pogodbe se la!kosklenejo za periodi#ne storitve, la!ko pa se konzumirajo z enkratno izpolnitvijo.

- Pogodbe, ki nalagajo neko op#stitev ali dop#stitev (npr. dolžnost nenapadanja, služnost pre!oda voja"ki! enot).

0ormalnega vidi$a lo#imo

- Pogodbe, ki ji! s$lepa"o na"vi*"i organi z#nan"ega zastopan"a ("e6 države, predsednik

vlade, minister za zunanje zadeve).- Pogodbe, ki ji! s$lepa"o podre"eni organi na svojem podro#ju.

%lede na *tevilo #dele@en-ev lo#imo

- Dvostrans$e (bilateralne) mednarodne pogodbe.- Ve!strans$e mednarodne pogodbe pri nji! sodeluje ve# strank, vendar pa je nji!ov krog

zaprt. 1ji!ovo "tevilo se ne more pove#ati preko meje, dolo#ene s pogodbo.- Mnogostrans$e (multilateralne) mednarodne pogodbe pri nji! sodeluje ve# držav,

stranke pa la!ko pristopajo tudi naknadno. tranke so la!ko vse države sveta. 2e pogodbe

se imenujejo tudi splo"ne ali kolektivne pogodbe. +a nji! je 3unajska konvencija o pravumednarodni! pogodb postavila nekatera posebna pravila.

GentlemenFs agreement (!onourable understanding) ni pogodba, temve# sporazum medkaterimikoli organi držav. 2ak sporazum po mednarodnem pravu ni zavezujo#, vendar pa gadržavni organi dejansko spo"tujejo in izvr"ujejo. Pa-t#m de -ontrahendo je prava pogodba,s katero se stranke zavežejo, da bodo glede dolo#enega vpra"anja za#ele s pogajanji, ki ji!

bodo vodile v dobri veri in z namenom skleniti pogodbo. Mod#s vivendi je akt o za#asniureditvi, ki naj bi ga stranke kmalu zamenjale z drugim, kon#nim in popolnej"imsporazumom.

Poglavitni pravni vir mednarodni! pogodb je D#na"s$a $onven-i"a o prav# mednarodnihpogod, ki je bila sprejeta leta /B>B. $onvencija ne obsega celotnega prava mednarodni!

B4



pogodb, temve# se nana"a le na pogodbe, ki ji! v pisni obliki med seboj sklepajo države.8reja torej pogodene odnose med dr@avami. Pogodbe, ki ji! sklepajo države inmednarodne organizacije oz. ki ji! med seboj sklepajo mednarodne organizacije, ureja3unajska konvencija o pravu mednarodni! pogodb med državami in mednarodnimiorganizacijami in med samimi mednarodnimi organizacijami iz leta /B;>. Poleg te! dve!

konvencij je pomembna "e 3unajska konvencija o nasledstvu držav glede mednarodni! pogodb (/BE;). 8po"tevati je treba tudi mednarodno obi#ajno pravo in v loveniji zakon ozunanji! zadeva!.

$onvencija o pravu mednarodni! pogodb dolo#a, da se za vpra"anja, ki z njo niso urejena, "evedno uporablja mednarodno obi#ajno pravo. 1jene dolo#be so dispozitivne narave (#e sedržave ne dogovorijo druga#e). $onvencija ureja naslednja sklope

- vpra"anja sklepanja pogodb oz. nji!ovega nastanka*- veljavnost pogodb*- za#etek u#inkovanja pogodb*- vpra"anja razlage pogodb*- prene!anje pogodb.

<./.% NA)(ANE6 MEDNARODN'7 POGOD3

+a mednarodne pogodbe posebna oli$a ni dolo#ena. klenejo se la!ko tudi ustno. Postopeksklenitve pogodb je zelo raznovrsten. Mednarodna praksa je oblikovala dva glavna tipa, medkaterima meja ni to#no dolo#ena, saj obstajajo "tevilne kombinacije. 2a dva tipa sta

- estavljeni postopek. estavljen je iz tre! 6az pogajanje, podpisovanje in rati6ikacija.Pogodbe, sklenjene na ta na#in, se imenujejo tudi pogodbe v ožjem smislu.

- 0nostavni postopek. Pogodba se sklene neposredno z izmenjavo izjav volj brez sve#ani!6ormalnosti in brez rati6ikacije (obi#ajno z izmenjavo not). 2udi taka pogodba zavezujeenako kot pogodba, sklenjena na sve#an na#in.

&saka pogodba je rezultat nekega sporazuma, ki se doseže na poga"an"ih. Pogajanja so la!kozelo razli#na. +adostuje že ponudba ene strani, ki jo druga stran brezpogojno sprejme.Pogajanja so la!ko zelo dolgotrajna ali pa zelo kratka. :a!ko so pisna ali pa se vodijo preko

diplomatski! predstavnikov oz. posebej dolo#eni! pogajalcev. Pogosto se za pogajanjaskli#ejo posebne mednarodne kon6erence ali kongresi (predvsem pri ve#stranski! pogodba!).Po koncu pogajanj se kot rezultat sestavi tekst pogodbe. 2ekst se obi#ajno para6ira.Para6iranje ima 6unkcijo avtenti6ikacije besedila. Para6iran tekst je garancija, da gre za

besedilo, ki je bilo oblikovano na pogajanji!, ne pomeni pa za#etka zavezujo#ega stanja.2ak"no besedilo se mora "ele podpisati, da bi za#elo u#inkovati. Para6iranju sledi podpis. 2o

je trenutek, ko je pogodba sklenjena.

Pogodba je dvostranski pravni posel, torej soo#enje vsaj dve! izjav volj. Pravna varnostza!teva, da so izjave volje resni#ne, nedvoumne, dejansko izjavljene v imenu dolo#eni!subjektov in da te subjekte zares zavezujejo. +ato mednarodno pravo za!teva 0ormalno

legitima-i"o oseb, ki sodelujejo pri sklepanju pogodb, in izpolnitev dolo#eni! 6ormalnosti, potrebni! za pravno veljavnost in obveznost sklenjeni! pogodb.

B>



Prvo pravilo je, da mora imeti predstavnik države poolastilo za sklepanje pogodb.Pooblastilo ni potrebno, #e iz prakse držav ali drugi! okoli"#in iz!aja, da stranke pogodbeneko osebo obravnavajo kot poobla"#enega predstavnika države, ki la!ko kot tak sklene

pogodbo. Pooblastila za katerokoli dejanje v zvezi s sklenitvijo mednarodne pogodbe tako ne

potrebujejo "e6 države, predsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Ke6 diplomatskemisije la!ko brez posebnega pooblastila sprejme besedilo pogodbe, ki se sklepa med njegovodržavo in državo sprejemnico. +a podpis pogodbe pa potrebuje posebno pooblastilo. +asprejem besedila pogodbe, ki se obravnava na mednarodni kon6erenci ali v okvirumednarodne organizacije, so poobla"#eni tudi akreditirani predstavniki države na kon6erenciali v mednarodni organizaciji. e oseba, ki se ne "teje za poobla"#enega predstavnika svojedržave, izvr"i kak"no dejanje v zvezi s sklepanjem pogodbe, tak"no dejanje nima pravnegau#inka. 3ržava pa la!ko tak"no dejanje naknadno odobri. Mednarodno vojno pravo dolo#a, dala!ko brez posebnega pooblastila dolo#ene pogodbe sklepajo tudi voja"ki poveljniki (npr.

premirje, kapitulacija, izmenjava vojni! ujetnikov itd.). 2ak"ne pogodbe državo zavezujejo inrati6ikacija ni potrebna.

Pri sklepanju mednarodni! pogodb je treba razlikovati dve ravni notran"o inmednarodnopravno. 1otranje pravo dolo#a, kdo la!ko v imenu države sklene pogodbo oz.kak"en je postopek sklepanja mednarodni! pogodb. 8stavno pravo držav obi#ajno dolo#a, da

je za veljavnost mednarodni! pogodb potrebna odobritev zakonodajnega ali kak"nega drugegaorgana. &pra"anje je, ali mednarodna pogodba, pri kateri so izpolnjene vse mednarodno=

pravne 6ormalnosti, ni pa potrjena v skladu z notranjimi predpisi, velja. &e#insko stali"#e je,da mednarodna pogodba zavezuje državo, #e so izpolnjene vse mednarodnopravne6ormalnosti, ne glede na notranjepravne postopke. 2o za!teva varnost mednarodni! odnosov.<ati6ikacija oz. sprejem pogodbe s strani ustreznega organa zunanjega zastopanja zavezuje

državo, #eprav ta organ nima notranjepravnega dovoljenja zakonodajnega ali kak"negadrugega organa. <ati6ikacija vlade torej de 6acto zavezuje državo, #etudi vlada glede nanotranje predpise za svoje delovanje ni poobla"#ena.

Pri sklepanju mednarodni! pogodb la!ko lo#imo naslednje 0aze

- pogajanja*- sprejemanje oz. oblikovanje besedila*- podpisovanje besedila*- rati6ikacija ali kak"en druga#en na#in potrditve pogodbe.

Poga"an"a se vodijo o samem predmetu in stilizaciji besedila pogodbe. $ stiliza-i"i se pristopi takrat, ko se pogajalci dogovorijo o tistem, kar želijo s pogodbo dolo#iti. &elikokratse najprej sitlizirajo glavne dolo#be bodo#e pogodbe (punktacije oz. traktati). $o je besedilo

popolnoma stilizirano, ga pogajalci para0ira"o. 2o pomeni, da se z za#etnicami svoji! imen podpi"ejo na vsak list dogovorjenega besedila. Para6iranje pomeni avtenti0i$a-i"o esedila.Para6irano besedilo pomeni garancijo, da gre za besedilo, ki je bilo doseženo na pogajanji!, ne

pomeni pa za#etka zavezujo#ega stanja. 3ržava dobi status podpisnice "ele s podpisom pogodbe. Podpisovanje je tisti trenutek, ko pogodba velja za sklenjeno.

Pri "ezi$# pogodbe velja popolna pogodbena svoboda. tranke la!ko poljubno izberejo jezik,

v katerem bo pogodba sestavljena. &#asi! so se pogodbe sklepale v latin"#ini, ki je bilanekak"en diplomatski jezik. 3anes se dvostranske pogodbe obi#ajno sklepajo v obe! jeziki!

BE



držav pogodbenic. 2o velja tudi za pogodbe, kjer je strank ve#. &elikokrat pa stranke preprosto izberejo jezik ene od strank ali celo kak"en tretji jezik. 1oben jezik pa nimaekskluzivnega statusa diplomatskega jezika.

$o se stranke dogovorijo o stilizaciji besedila, je potrebno esedilo pogode v pismeni obliki

spre"eti. 'bstajata dve glavni obliki pismeno sklenjene pogodbe enotni instrument, ki ga podpi"ejo vse stranke pogodbe, in izmenjava not, kjer vsaka stranka podpi"e pismo, ki ga po"ilja. +a sprejetje besedila pogodbe je potrebno dose#i soglasje držav, ki so sodelovale prinjegovemu oblikovanju. $adar na pogajanji! sodeluje ve#je "tevilo držav, je tako soglasjetežko dose#i. +ato je praksa uvedla pravilo, da za sprejem mnogostranske pogodbe zadostujedolo#ena ve#ina. 3unajska konvencija dolo#a, da za sprejetje besedila pogodbe namednarodni kon6erenci zadostuje dvotretjinska ve#ina držav, ki sodelujejo na kon6erenci,razen #e se te države niso z dvotretjinsko ve#ino dogovorile za druga#en na#in sprejemanja

besedila pogodbe.

Pismena oblika pogodbe je potrebna zato, da se doseženi sporazum o vsebini in besedilu pogodbe verodostojno potrdi. 2o je avtenti0i$a-i"a, s katero predstavniki držav potrjujejo, da je besedilo sporazuma verodostojno in dokon#no. ' na#inu avtenti6ikacije se državedogovorijo same. e takega dogovora ni, 3unajska konvencija dolo#a, da se avtenti6ikacijaizvr"i s podpisovanjem, podpisovanjem »ad re6erendum« ali para6iranjem besedila pogodbeoz. zaklju#nega akta kon6erence.

Podpisovanje besedila ali kak"en druga#en na#in avtenti6ikacije praviloma "e ni dovolj, da bi pogodba državo za#ela zavezovati. Pred sprejetjem 3unajske konvencije je veljalo obi#ajno pravilo, da je za veljavnost mednarodni! pogodb nujno potrebna rati6ikacija. $asneje je "elrazvoj v drugo smer. 3unajska konvencija dolo#a, da la!ko država postane zavezana na

razli#ne na#ine. 2i na#ini so podpisovanje, rati6ikacija, sprejem, odobritev, pristopanje.

amo podpisovan"e zavezuje državo v naslednji! primeri!

- #e tako dolo#a sama pogodba*- #e se ugotovi, da so se države, ki so sodelovale pri pogajanji!, sporazumele, da bo

pogodba za#ela zavezovati že s samim podpisovanjem*- #e namen države, da postane zavezana že s samim podpisovanjem, iz!aja iz pooblastila

njenega predstavnika oz. #e je tak namen izražen med pogajanji.

Rati0i$a-i"a je enostranska izjava ene pogodbene stranke, namenjena drugi pogodbenistranki, iz katere iz!aja, da država vsebino že podpisane pogodbe sprejema kot zavezujo#o.<ati6ikacija ima dvojni pomen. + vidika notranjega prava pomeni pogoj za veljavnostmednarodne pogodbe (potrditev v državnem zboru in objava v 8radnem listu). + vidikamednarodnega prava pa pomeni izmenjava rati6ikacijski! listin za#etek veljavnosti pogodbeoz. za#etek zavezujo#ega stanja. 3unajska konvencija dolo#a, kdaj je rati6ikacija kot na#inzavezovanja potrebna

- #e rati6ikacijo predvidi že sama pogodba*- #e so se države pogodbenice o potrebi rati6iciranja sporazumele na kak"en drug na#in*- #e je predstavnik države podpisal pogodbo s pridržkom rati6ikacije (sous rSserve de

rati6ication)*

B;



- #e namen države, da pogodbo podpi"e s pridržkom rati6ikacije, iz!aja iz pooblastilanjenega predstavnika oz. #e je bil tak namen izražen med pogajanji.

)pre"em in odoritev sta novej"a na#ina zavezovanja. + njima je poenostavljen postopekzavezovanja pri mnogostranski! konvencija!. Pristopan"e (akcesija) je izjava, s katero

država izraža svoj pristanek, da bo zavezana z neko mednarodno pogodbo, ki je že podpisana, bodisi da je ta država sodelovala pri pogajanji!, a besedila pogodbe ni podpisala, bodisi da pri pogajanji! splo! ni sodelovala. Pristopanje se uporablja pri odprti! (mnogostranski! oz.kolektivni!) mednarodni! pogodba!.

&si na#ini zavezovanja morajo biti pismeni in sporo#eni drugi pogodbeni stranki oz. drugim pogodbenim strankam. Pri dvostranski! pogodba! je najpogostej"i na#in izmenjavarati6ikacijski! listin med pogodbenicama. Pri ve#stranski! in mnogostranski! pogodba! pa jetak na#in neprimeren. +ato se pri tovrstni! pogodba! dolo#i depozitar"a, ki mu države

pogodbenice po"ljejo rati6ikacijske listine. 3epozitar je la!ko posamezna država ali urad nekemednarodne organizacije (npr. generalni sekretar '+1). & tem primeru pogodba za#neveljati, ko k depozitarju prispe dolo#eno "tevilo rati6ikacijski! listin. Pri depozitarju sedeponirajo vsi dokumenti o rati6ikaciji. 1jegova dolžnost je, da države obve"#a o vse!sprememba!, ki se nana"ajo na pogodbo (npr. odpoved, pridržek).

3ržave velikokrat sklenejo neko pogodbo s pridr@$om (rezervo). 2o pomeni, da država sicersprejme pogodbo, vendar pa iz nje dolo#ene dele izvzame oz. ji! razlaga na svoj na#in.Pridržek ima u#inek samo takrat, #e se z njim strinjajo vse pogodbene stranke. zražen mora

biti v pisni obliki. +aradi vedno ve#jega "tevila mnogostranski! pogodb raste tudi "tevilo pridržkov. +ato se je postavilo vpra"anje, ali la!ko država, ki se ne strinja s pridržkom, prepre#i, da bi država, ki je dala pridržek, postala stranka pogodbe. %re za nasprotje med

na#elom celovitosti (integralnosti) pogodbe in željo, da bi konvencijo, #etudi s pridržkom, podpisalo #im ve#je "tevilo držav. Postavlja se tudi vpra"anje, kako dale# la!ko države gredos pridržki in ali se la!ko pridržki nana"ajo tudi na bistvene dolo#be pogodbe (zlasti prikonvencija! s podro#ja za"#ite #lovekovi! pravic). 3unajska konvencija dopu"#a dajanje

pridržkov v vsaki 6azi sklepanja pogodbe med podpisovanjem, rati6ikacijo in vsako drugo6azo sklepanja pogodbe. Pridržek se la!ko tudi umakne. Pridržka pa ni mogo#e dati na tistedele pogodbe, kjer je to izrecno prepovedano. 3ržave pogodbenice, proti katerim naj pridržeku#inkuje, se morajo z njim strinjati. Posebno naknadno strinjanje ni potrebno, #e pridržekizrecno dopu"#a že sama pogodba. 0na od oblik pridržka je 6ederalna klavzula. + njo se6ederacija zaveže samo k temu, da si bo prizadevala, da bodo pristojni organi 6ederalni! enotizpolnjevali obveznosti iz pogodbe. @ederalna klavzula je z vidika prava mednarodni! pogodb

sporna.

/I5. #len 8stanovne listine '+1 dolo#a, da je potrebno vsako mednarodno pogodbo, ki josklene država #lanica '+1, #im prej registrirati pri ekretariatu '+1. 1amen te dolo#be je

prepre#iti tajno diplomacijo, ki se je v preteklosti veliko uporabljala. ekretariat '+1 vseregistrirane pogodbe objavi. & ta namen obstaja posebna zbirka (<ecueil des traitSs), v kateriso zbrane vse registrirane pogodbe v originalnem jeziku ter v 6rancoskem in angle"kem

prevodu. 8stanovna listina '+1 dolo#a, da se nobena država pred organi '+1 ne moresklicevati na neregistrirano pogodbo. ankcija torej ni neveljavnost, saj pogodba ostane vveljavi, vendar pa za organe '+1 ne obstaja. z tega la!ko nastane zaplet, ko neka država, ki

se je obrnila na arbitražno sodi"#e (ki neregistrirano pogodbo upo"teva), od organov '+1za!teva izvr"bo arbitražne odlo#be.

BB



Pogodba za!ne vel"ati, ko vse pogodbenice, ki so sodelovale na pogajanji!, izjavijo, da ji! pogodba zavezuje. tranke pa se la!ko v pogodbi dogovorijo o druga#nem na#inu za#etkaveljavnosti. &elika ve#ina pogodb vsebuje posebne dolo#be, ki dolo#ajo, kdaj pogodba za#neveljati. 2o je la!ko trenutek podpisovanja pogodbe, trenutek izmenjave rati6ikacijski! listin ali

kak"en drug trenutek. tranke se la!ko dogovorijo tudi o za#asni ali pa retroaktivniveljavnosti pogodbe. Pri ve#stranski! pogodba! se obi#ajno dolo#i "tevilo rati6ikacijski!izjav, ki zadostuje za za#etek veljavnosti. &#asi! se la!ko tudi dolo#i, da pogodba brez

pristanka dolo#eni! pogodbenic, ki so "e posebej pomembne, ne more za#eti veljati.

<./. NA)(ANE6 POGOD3 PO 8A6ONU O 8UNANJ'7 8ADEVA7

+akon o zunanji! zadeva! ureja notran"epravni postopek sklepanja mednarodni! pogodb.Mednarodna pogodba je sporazum, ki ga <epublika lovenija sklene pisno z eno ali ve#državami ali mednarodnimi organizacijami in za katerega velja mednarodno pravo, ne gledena "tevilo listin, iz kateri! je sestavljen ter ne glede na njegovo posebno ime. Postopek za

pogajanja in sklenitev mednarodne pogodbe za#ne ministrstvo za zunanje zadeve, la!ko patudi kak"en drug državni organ. Postopek se za#ne s pobudo, ki mora vsebovati razloge,

bistvene elemente pogodbe, predlog za sestavo delegacije, predlog stali"# delegacije, predra#un stro"kov, oceno posledic sklenitve pogodbe (sprememba ali sprejem novi!notranji! predpisov) itd. ' pobudi odlo#a vlada, potrdi pa jo komisija državnega zbora zamednarodne odnose.

&lada dolo#i delegacijo za pogajanja. &odja delegacije je la!ko poobla"#en za para6iranje ali podpis pogodbe. ' poteku pogajanj mora poro#ati vladi. Pooblastilo vodji delegacije za pogajanja in podpis mednarodne pogodbe izda minister za zunanje zadeve. posebnim

dovoljenjem ministra za zunanje zadeve la!ko delegacija v mednarodno pogodbo sprejmeklavzulo, da se bo pogodba za#ela uporabljati "e pred njeno uveljavitvijo. 3elegacija med pogajanji ne sme prekora#iti dani! pooblastil. e druga stran ne sprejme potrjeni! stali"#delegacije ali #e predlaga obravnavanje vpra"anj, ki niso zajeta v pobudi, mora delegacijaza!tevati nova stali"#a.

Po kon#ani! pogajanji! delegacija predloži vladi poro#ilo in usklajeno oz. para6irano besedilomednarodne pogodbe, #e ni bila podpisana. e je po mnenju vlade usklajeno besedilo

pogodbe v skladu z opredeljenimi stali"#i, vlada dolo#i osebo, ki naj podpi"e pogodbo oz. pooblasti vodjo delegacije, da podpi"e pogodbo.

Postopek za rati6ikacijo mednarodne pogodbe sproži ministrstvo za zunanje zadeve.Mednarodne pogodbe rati6icira državni zbor. Protokole, programe in podobne akte, ki nevsebujejo novi! obveznosti in so podpisani zaradi uresni#evanja sklenjeni! mednarodni!

pogodb, la!ko rati6icira vlada z uredbo. :istine o rati6ikaciji izda predsednik republike. +adejanja, potrebna za uveljavitev in registracijo pogodb, skrbi ministrstvo za zunanje zadeve,za uresni#evanje pogodb pa skrbi vlada. Ministrstva morajo obve"#ati vlado o izvr"evanjumednarodni! pogodb na svojem resornem podro#ju. &lada mora o izvr"evanju pogodbobve"#ati državni zbor.

e so dolo#be mednarodne pogodbe v nasprotju z zakonom ali kak"nim drugim predpisom,

mora organ, pristojen za rati6ikacijo (državni zbor oz. vlada) sprožiti postopek za sprememboali dopolnitev zakona ali drugega predpisa oz. za spremembo ali odpoved mednarodne pogodbe. 3o odlo#itve pristojnega organa se uporablja mednarodna pogodba. +a postopek

/II



spremembe pogodbe se smiselno uporabljajo dolo#be, ki veljajo za postopek sklepanjamednarodni! pogodb.

Mednarodna pogodba mora biti objavljena v 8radnem listu pred njeno uveljavitvijo pomednarodnem pravu. 'bjavi se v izvirni! besedili!. e med temi ni besedila v sloven"#ini, se

objavi tudi njen prevod v sloven"#ino. 8stava dolo#a, da se rati6icirane in objavljene pogodbeuporabljajo neposredno.

<././ POGOD3E 'N (RE(JE DR:AVE

Pravice in dolžnosti iz mednarodne pogodbe nastanejo samo za stranke pogodbe. %re zasplo"no pravilo mednarodnega prava, da se pogodbe ne morejo raztezati na tretje države breznji!ove privolitve. 3ržave la!ko dajo privolitev na razli#ne na#ine, med drugim tudi s6ormalnim pristopom k sami pogodbi. 6ormalnim pristopom postane država stranka

pogodbe in je v enakem položaju kot ostale pogodbene stranke. Privolitev se la!ko da tuditako, da pogodbenice s tretjo državo sklenejo nov sporazum.

Pogodba torej (razen v primeru privolitve) ne ustvarja pravic in obveznosti za tretje države.$ljub temu pa obstajajo nekateri primeri, ko so tretje države zavezane oz. upravi#ene na

podlagi neke pogodbe, pri kateri niso sodelovale kot stranke. $ot primer se navaja sklepanje pogodb za odvisne države ali v imenu vojni! zaveznikov, vendar pa gre v te! primeri! za poseben odnos, ki neko državo poobla"#a, da sklene pogodbo za tretjo državo. Pogodba sela!ko razteza na tretjo državo tudi v primeru klavzule naj"ir"ega pooblastila, vendar pa tu že

prej obstaja neka pogodba, na podlagi katere se spreminjajo druge pogodbe.

&eliko pogodbeni! odnosov ima posledice tudi za tretje države. &saka pogodba, s katero neka

država razpolaga s svojimi pravicami v korist druge države, se odraža tudi v odnosu do tretji!držav. &eliko te! odnosov se trajno objektivira. Primeri za to so odstop nekega obmo#ja,mednarodne služnosti itd.

e pogodba vsebuje dolo#be, ki predstavljajo korist ali breme za tretjo državo, nastanejo pravice in obveznosti za tretjo državo samo, #e le=ta v to privoli. e privolitve ni, la!koizpolnitev pogodbeni! obveznosti za!tevajo samo pogodbene stranke med seboj.

<./. U4'N6OVANJE POGOD3

3unajska konvencija sprejema staro obi#ajno na#elo pacta sunt servanda. &saka veljavna

pogodba zavezuje pogodbenice, da jo izpolnjujejo v dobri veri. Pomen spo"tovanjaobveznosti, ki iz!ajajo iz pogodb, poudarja tudi 8stanovna listina '+1.

Pogodba ima dolo#ene u#inke že pred za#etkom veljavnosti. & nekateri! pogodba! se vladezavežejo, da si bodo prizadevale za sprejem pogodbe, #e je le=ta odvisen od potrditve nekegadrugega ustavnega dejavnika v državi. 3rugi u#inek podpisane pogodbe, ki "e ni za#elaveljati, pa je ta, da države pogodbenice ne smejo storiti ni#esar, kar bi prepre#iloizpolnjevanje pogodbe, ko bo ta za#ela veljati. 3ržave se morajo pred za#etkom veljavnosti

pogodbe vzdržati dejanj, ki bi onemogo#ila kasnej"o izpolnitev pogodbe.

Pogodba ima retroaktiven u#inek samo, #e se tako dogovorijo stranke. 8#inkuje na celotnemozemlju držav pogodbenic, ki pa se la!ko dogovorijo, da bo u#inkovala samo na dolo#enemomejenem ozemlju znotraj države pogodbenice (npr. pri 6ederalni! država!).

/I/



Pogodbena stranka se pri izvr"evanju veljavno prevzete obveznosti ne more sklicevati na predpise ali praznine notranjega pravnega reda ali na ovire, ki iz!ajajo iz njene upravne alisodne ureditve. 3ržava, ki se je veljavno zavezala, mora svojo zakonodajo oblikovati tako, da

je omogo#eno izpolnjevanje prevzeti! obveznosti. e je potrebno, mora v ta namen zagotoviti

tudi potrebna prora#unska sredstva.

1eizpolnjevanje pogodbeni! obveznosti je mednarodni delikt. Posledice neizpolnitve so la!korazli#ne, npr. odpoved pogodbe, odstop od pogodbe, pla#ilo od"kodnine itd. Predvidi ji! la!kože sama pogodba. tranke se la!ko v pogodbi sporazumejo tudi o tem, da bodo morebitnespore predložile Meddržavnemu sodi"#u v Aaagu oz. arbitraži ali pa ji! re"evale s kak"nimdrugim sredstvom mirnega re"evanja sporov.

&elikokrat se stranke ne strinjajo glede pogodbeni! dolo#b in obveznosti, ki iz!ajajo iz nji!.tranke razli#no razumejo pomen posamezni! besed, stavkov ali celotne pogodbe. & tem

primeru je potrebno najti pravi smisel in vsebino dolo#b s pomo#jo razlage. 1ajprej je trebaiz!ajati iz samega besedila pogodbe. Jesedilo je avtenti#ni izraz namena strank in jeiz!odi"#na to#ka razlage. Pri razlagi besedila je potrebno iz!ajati iz obi#ajnega pomena besedin stavkov, vendar pa ga je treba obravnavati kot celoto. Pogodbo je treba razlagati v dobriveri v skladu s splo"nim razumevanjem besed in v skladu z vsebino, predmetom in namenom

pogodbe. Pri tem je treba upo"tevati, da ima vsak del pogodbe kot tudi pogodba kot celotadolo#en smisel in namen. Pri razlagi je treba uporabiti gramatikalno in teleolo"ko metodo.<azlaganje mora ostati v meja! besedila in v kontekstu pogodbe. Pri tem la!ko pomaga tudi

praksa oz. na#in, kako stranke dejansko izvajajo pogodbo, saj to kaže na na#in njenegarazumevanja. 8po"tevati je potrebno tudi druge sporazume, ki so povezani s pogodbo, ter

pripravljalna besedila, priloge, protokole in druge stranske instrumente. Mednarodne pogodbe

la!ko razlagajo pogodbene stranke same, #e pride do spora, pa tudi arbitraže in sodi"#a.

3ržave sku"ajo zavarovati izpolnitev pogodb na razli#ne na#ine. &#asi! so si pomagale s prisego, jemanjem talcev ali zastavitvijo premi#ni! stvari oz. teritorija. 3anes je najpogostej"ina#in zavarovanja obveznosti poro"tvo tretji! držav. Poro"tvo je la!ko posami#no alikolektivno. :a!ko je enostransko ali vzajemno. 3ržava, v korist katere je poro"tvodogovorjeno, la!ko od poroka za!teva s pogodbo predviden na#in posredovanja. Porok panima pravice posredovati samostojno, t.j. brez za!teve upravi#ene države. 'bveznosti sela!ko zavarujejo tudi z dogovorom o obveznem mirnem re"evanju sporov na sodi"#u ali predarbitražo.

<./.< PRENE7ANJE POGOD3

+a prene!anje pravni! poslov je mednarodno pravo prevzelo na#ela in pravila iz splo"ne pravne teorije ter ji! prilagodilo posebnostim mednarodni! odnosov. Pogodba velja inzavezuje, vse dokler ni spremenjena ali ukinjena v skladu s pravili mednarodnega prava.<azlikujemo la!ko dve vrsti vzrokov, zaradi kateri! mednarodne pogodbe prene!ajo

- vzroki, predvideni s splo"nimi pravili*- vzroki, predvideni s samo pogodbo.

Pogodba la!ko dolo#i posebne 6ormalnosti, na podlagi kateri! pride do njene spremembe ali prene!anja. 1ekatere vzroke, ki so predvideni s splo"nimi pravili, la!ko tudi izklju#i. 1e more

/I5





pogodba zaradi spremenjeni! okoli"#in ne more prene!ati, #e se s pogodbo dolo#a mejaoz. #e je sprememba okoli"#in posledica kr"itve stranke, ki se na spremembo sklicuje.

- Novi i#s -ogens. & mednarodnem pravu obstajajo norme, ki so obvezne za vse subjektemednarodnega prava in ki ji! stranke s sporazumom ne morejo izklju#iti. %re za iuscogens (nasprotno od ius dispositivum, ki ga stranke la!ko spremenijo). 3unajska

konvencija dolo#a, da pogodba prene!a veljati, #e pride v nasprotje z neko novonastaloimperativno normo mednarodnega prava. %re pravzaprav na naknadno pravno nemožnostizpolnitve.

- Vo"na. 3unajska konvencija med vzroki prene!anja pogodb vojne ne omenja. Poleg tegadolo#a, da la!ko pogodba prene!a samo zaradi tisti! razlogov, ki so navedeni vkonvenciji. &endar pa poznata mednarodna praksa in znanost nekatere druge vzroke

prene!anja, med katerimi je tudi vojna. $ljub temu, da 3unajska konvencija vojne neomenja, je treba ta vzrok upo"tevati. $onvencija namre# dolo#a, da njene dolo#be ne

posegajo v vpra"anja, ki bi se la!ko pojavila zaradi izbru!a sovražnosti. &#asi! je prevladovalo stali"#e, da vojna ukinja vse pogodbe med sovražnimi si državami. &endar pa so že takrat obstajale pogodbe, ki so ji! države sklenile ravno za primer vojne (npr.Cenevske in Aaa"ke konvencije). 2ake pogodbe mednarodnega vojnega prava ne

prene!ajo veljati, temve# se v primeru vojne "ele aktivirajo. Poleg tega la!ko države, ki sov vojni, sklepajo nove pogodbe (npr. o izmenjavi vojni! ujetnikov). +ato ni na#elnegarazloga za trditev, da vojna ukinja vse pogodbe. odobnim razmeram bolj ustreza

pojmovanje, po katerem prene!ajo le nekatere pogodbe, nekatere so suspendirane,nekatere pa ostanejo v veljavi. Praksa in teorija sta sku"ali dolo#iti pravila o tem, katere

pogodbe prene!ajo in katere ne. Pogodbe, ki dolo#ajo odnose v primeru vojne, brezdvoma ostanejo v veljavi. Pogodbe, ki so v nasprotju z dejstvom izbru!a sovražnosti (npr.

pogodbe o prijateljstvu, trgovinski! odnosi!, protektoratu, garanciji, zavezni"tvu itd.), prene!ajo veljati. 'stale pogodbe ostanejo v veljavi, vendar pa se nji!ovo izvr"evanje

ustavi, po vzpostavitvi miru pa zopet nadaljuje. & najnovej"em #asu je razpravljanje ovpra"anju prene!anja pogodb zaradi vojne izgubilo pomen. Praksa držav je namre# tak"na,da po koncu vojne z mirovnimi sporazumi natan#no dolo#ijo, kak"na bo usoda predvojni!

pogodb (npr. Mir v &ersaillesu in druge mirovne pogodbe po prvi in drugi svetovni vojni).& miru obstajajo med državami "tevilne pogodbene vezi. +ato je prav, da države same ssporazumom dolo#ijo, katere predvojne pogodbe bodo ostale v veljavi in katere bodone!ale veljati. Prav zato tudi vojna kot vzrok prene!anja v 3unajski konvenciji niomenjena, saj gre pravzaprav za pogodbeni sporazum strank. e takega sporazuma ni, je

potrebno iz!ajati iz namena strank, nji!ovega obna"anja in drugi! okoli"#in, v nekateri! primeri! pa se la!ko uporabita klavzula rebus sic stantibus ter institut nemožnostiizpolnitve. Prekinitev diplomatski! odnosov ne vpliva na pogodbeno vzpostavljene pravne

odnose. zjema so tiste pogodbe, ki so pogojene z obstojem diplomatski! oz. konzularni!odnosov.

- Prenehan"e pogodene stran$e. 2a na#in prene!anja pogodb je razumljiv pridvostranski! pogodba!, z uporabo klavzule rebus sic stantibus in instituta nemožnostiizpolnitve pa tudi pri ve#stranski! pogodba!. propadom države prene!ajo njeneobveznosti. &endar pa institut sukcesije držav pozna primere, ko pogodbeni odnos preidena državo naslednico. e je neka država zaradi prostovoljne združitve z drugo državo

prene!ala obstajati kot samostojen subjekt mednarodnega prava, ni mogo#e trditi, da so prene!ali tudi vsi njeni pogodbeni odnosi.

- 8astaran"e. 3olgotrajno neizvr"evanje pogodbe s strani obe! (oz. vse!) pogodbeni!

strank la!ko pripelje do prene!anja pogodbe. & tem primeru la!ko govorimo tudi o mol#edoseženem sporazumu.

/I?



, Vzro$i5 predvideni s samo pogodo

- Pote$ !asa. &eliko pogodb je sklenjeni! za dolo#en #as. $o ta #as pote#e, pogodba prene!a veljati. &elikokrat se pogodbe sklenejo za dolo#en #as, vendar tako, da se po

izteku tega #asa samodejno obnovijo, razen #e katera od strank odpove pogodbo.- Razvezni +resol#tivni, pogo". 1astop dogodka, ki je predviden v pogodbi, povzro#i

prene!anje njene veljavnosti. Pri kolektivni! pogodba! je la!ko razvezni pogoj padec"tevila pogodbeni! strank pod dolo#eno mejo.

- Enostrans$a odpoved. Pogodba la!ko dolo#i, da imajo pogodbenice pravico doodpovedi. 2a pravica je la!ko pogojena z nastopom nekega dejstva ali pa omejena nadolo#eno #asovno obdobje. 3olo#eni so la!ko tudi odpovedni roki. &pra"anje je, ali sela!ko pogodba odpove tudi v primeru, ko to ni izrecno predvideno, trajanje pogodbe pa niomejeno. e je iz pogodbe razvidno, da je odpoved dopustna, #eprav ni izrecno dovoljena,se pogodba la!ko odpove. e to ni razvidno oz. #e iz pogodbe iz!aja, da je sklenjena »za

vse ve#ne #ase«, stranke pravice do odpovedi nimajo (pogodba seveda la!ko prene!a nakak"en drug na#in, ki ga dolo#a mednarodno pravo). &endar pa bi la!ko tak"no stanje brez možnosti sprememb in odpovedi pripeljalo do veliki! neprijetnosti in breziz!odni!situacij. klepanje pogodb »za vse ve#ne #ase« bi bilo tudi v nasprotju z na#elomsuverenosti. 3unajska konvencija ne dopu"#a odpovedi ali umika iz pogodbe, ki o temnima izrecne dolo#be, razen #e je mogo#e sklepati, da je bil namen strank dopustitimožnost odpovedi oz. umika. & tem primeru traja odpovedni rok /5 mesecev.

- Odstop na podlagi odlo!itve tret"ega. Prene!anje pogodbe je la!ko rezultat odlo#itvenekega pravosodnega ali politi#nega 6oruma. 2aka odlo#itev obi#ajno temelji na prejomenjeni! materialni! razlogi! razvezni pogoj, klavzula rebus sic stantibus, neizpolnitevitd.

- 'zpolnitev pogode. Pogodba prene!a, ko stranke v celoti izpolnijo vse s pogodbodolo#ene obveznosti.

3unajska konvencija dolo#a postopek za razveljavitev pogodbe. tranka, ki se sklicuje narazloge za prene!anje pogodbe, mora to sporo#iti drugim strankam. e v roku tre! mesecev niugovorov, la!ko država izvede tisto, kar je predlagala. e pa kak"na druga pogodbenicaugovarja, morajo stranke uporabiti ustrezna sredstva za mirno re"evanje sporov.

<./.= V8PO)(AV'(EV POGOD3

Pogodbene stranke la!ko pogodbo, ki je prene!ala veljati, podalj"ajo oz. ponovno vzpostavijoz novim sporazumom. ' podal"*an"# (prorogation) govorimo, ko je pogodba sklenjena zadolo#en #as, pred iztekom tega #asa pa se podalj"a z novim sporazumom. 3rug na#in jeonovitev (renouvellement), t.j. sklenitev nove pogodbe, ki zamenja dotedanjo pogodbo.Vzpostavitev je sporazum strank glede veljavnosti pogodbe, ki je že prene!ala veljati.&elikokrat je veljavnost stari! pogodb potrjena z novimi sporazumi.

<. NEDOPU)(NA RAVNANJA +MEDNARODN' DE&'6(',

<..1 POJEM 'N POMEN MEDNARODNEGA DE&'6(A

/I4



Predpisi mednarodnega prava posameznim subjektom dolo#eno ravnanje zapovedujejo ali prepovedujejo. + mednarodnimi pogodbami subjekti prevzemajo obveznosti. Protipravnakr"itev taki! mednarodni! obveznosti je mednarodni delikt, zaradi katerega je kr"iteljmednarodno odgovoren.

Mednarodni delikt je vsaka storitev oz. opustitev subjekta mednarodnega prava, ki je vnasprotju z mednarodnim pravom in zaradi katere nastane "koda drugemu subjektumednarodnega prava. Mednarodni delikt la!ko stori država proti drugi državi oz. en subjektmednarodnega prava proti drugemu. e nastane "koda posameznim 6izi#nim in pravnimosebam, ki so pod za"#ito mednarodnega subjekta, la!ko govorimo o mednarodnem deliktusamo takrat, ko je mednarodno pravo kr"eno v "kodo mednarodnega subjekta. Posameznik kottak la!ko za!teva od"kodnino v skladu z notranjim pravnim redom države, zaradi delovanjakatere mu je nastala "koda. 3ržava la!ko nastopi kot za"#itnica njegovi! interesov takrat, ko

posameznik iz#rpa vsa pravna sredstva notranjega prava, vendar pa ona nastopa zaradi kr"itvemednarodnega prava v "kodo njeni! pravic.

+aradi kr"itve prava nastane novo pravno razmerje med kr"iteljem in o"kodovancem. lednjila!ko za!teva zado"#enje, prvi pa mu ga je dolžan dati. 1ekateri teoretiki zagovarjajo stali"#e,da je delikt mednarodnega prava podoben notranjepravnemu pojmu kaznivega dejanja. 3elikt

je vsako ravnanje (storitev ali opustitev), ki nasprotuje neki obveznosti in ki sproži pravnesankcije. 3olžnost dajanja zado"#enja naj bi zato imela sekundarni pomen. 'bveznost pla#ilaod"kodnine la!ko namre# nastane tudi brez delikta (npr. vojska pre#ka ozemlje druge države znjenim dovoljenjem in pri tem uporabi ceste in železnice). &endar pa ve#insko stali"#e toteorijo zavra#a in se nagiba k tistemu pojmovanju mednarodnega delikta, ki je bližjecivilnopravnemu deliktu notranjega prava. +ado"#enje, ki ga la!ko za!teva o"kodovanec, je

po svoji vsebini in zna#ilnosti! bližje pla#ilu od"kodnine po civilnem pravu kot pakazenskopravni sankciji, #eprav ima tudi nekatere kazenskopravne elemente.

Povzro#ena "koda je la!ko materialna ali moralna. Moralna "koda nastane pri vsaki kr"itvimednarodnega prava, zato je vsaka kr"itev mednarodnega prava nedopustno ravnanje vrazmerju do vse! strank pogodbe. 'stale #lanice mednarodne skupnosti, ki niso stranke

prekr"ene pogodbe, na kr"itev ne morejo reagirati. +ato je v#asi! prevladovalo stali"#e, da jela!ko delikt storjen samo proti posameznemu subjektu mednarodnega prava, ne pa tudi protimednarodni skupnosti kot celoti. &endar pa ni nobeni! razlogov, da se kr"itev kak"nemednarodne obveznosti ne bi "tela za delikt, ki je storjen proti vsem #lanicam mednarodneskupnosti. 2o "e posebej velja za mednarodne zlo#ine, kateri! izvr"itev pomeni zlo#in proticelotni skupnosti. 'bstajajo tak"ne dobrine in vrednote, kateri! kr"itev, ki je storjena proti

enemu #lanu skupnosti, prizadene vse #lane skupnosti. +ato imajo vsi pravico do ukrepanja proti kr"itelju. + namenom skupne za"#ite najvi"ji! vrednot je bila ustanovljena tudi '+1.

3ržava la!ko stori mednarodni delikt samo kot subjekt mednarodnega prava. 2o pomeni, dadeliktna odgovornost države zajema samo tista dejanja, ki ji! država izvaja kot nosilecsuverenosti (iure imperii). e gre za dejanja, ki ji! država izvaja kot trgovski oz. civilnopravnisubjekt (iure gestionis), o mednarodnem deliktu ne moremo govoriti, saj ne gre za kr"itevmednarodnega prava. &endar, #e neka civilnopravna obveznost temelji na 6ormalnimednarodni pogodbi med državami, država za svojo kr"itev ni odgovorna samocivilnopravno, temve# tudi mednarodnopravno. Mednarodnopravne odgovornosti pa ni, #e greza pogodbo o dobavi ali koncesiji med državo in 6izi#no ali civilno pravno osebo. Jistveni

elementi mednarodnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, so

/I>



- $r"itelj mora biti subjekt mednarodnega prava.- '"kodovanec mora biti subjekt mednarodnega prava.- $r"ena mora biti mednarodnopravna obveznost, ki temelji na nekem predpisu

mednarodnega prava. 2o je la!ko norma obi#ajnega ali pogodbenega prava, dvostranska pogodba, enostranski pravni posel, arbitražna ali sodna odlo#ba itd.

- '"kodovancu mora nastati posredna ali neposredna "koda.

3ržava odgovarja za vsako storitev oz. opustitev, ki je v nasprotju z njenimi mednarodnimiobveznostmi. Pri tem ni pomembno, kateri državni organ kr"i mednarodno pravozakonodajni, izvr"ilni ali sodni. 'dgovornost obstaja ne glede na to, ali so ti organi ravnali vskladu s svojimi zakoni oz. navodili vi"ji! organov ali pa v nasprotju z njimi. Mednarodnisubjekt mora svoje notranje pravo uskladiti s svojimi mednarodnimi obveznostmi. e so bilinotranji predpisi povod za kr"enje mednarodne obveznosti, država odgovarja zato, ker

predpisov ni spremenila.

3ržava odgovarja tako za storitve kot tudi za opustitve. 'dgovarja tudi za ravnanja podrejeni!organov, ki na njenem obmo#ju opravljajo javne 6unkcije. Pri sestavljeni! in odvisni! država!odgovarja država za ravnanja enot, ki ji! zastopa v mednarodni! odnosi! zvezna država zasvoje enote, država za"#itnica pa za za"#iteno državo.

+a ravnanja zasebni! oseb država ne odgovarja. 2udi tu pa la!ko pride do odgovornosti, #e so"kodna ravnanja zasebne osebe posledica nezadostnosti pravnega reda in nepazljivosti za

pravni red odgovorni! organov. Prav tako la!ko država odgovarja, #e po "kodnem ravnanju nistorila tistega, kar je potrebno za odkrivanje, pregon in kaznovanje storilcev. 2u se za!tevanek mednarodni standard pazljivosti in budnosti, ki je toliko ve#ji, kolikor bolj pomembni inob#utljivi so interesi, ki ji! je potrebno varovati.

3ržava ni odgovorna za "kodo, ki je povzro#ena zaradi združevanja množic, vstaj,demonstracij ali državljanske vojne, razen #e ji je pri prepre#evanju te! pojavov mogo#eo#itati malomarnost in nepazljivost oz. #e za za"#ito tujcev ni uporabila enaki! ukrepov kot zaza"#ito svoji! državljanov. 'dgovornost države za "kodo, ki jo povzro#i uporni"ko gibanje,

prene!a, #e država upornikom prizna status stranke v vojni. 3ržava pa v nobenem primeru niodgovorna proti tistim državam, ki so same priznale uporni"ko gibanje.

<..% (EME&J ODGOVORNO)('

& znanosti že od %rotiusa potekajo razprave, ali je za odgovornost potrebna krivda (teorija

krivde), ali pa država odgovarja za u#inek (teorija rizika). 2eorija krivde mora upo"tevatizavest in voljo posameznika, katerega delovanje se pripisuje državi. 'bstajati mora vzro#nazveza med du"evnim stanjem dolo#eni! posameznikov in protipravnim u#inkom, ki se

pripisuje državi. 2o je težko ugotavljati že pri posamezniki!, "e bolj pa pri kolektivni!organi!. Poleg tega nastane težava, kako državi pripisati dejanja, ki ji! je njen organ izvr"ilizven obmo#ja svoje pristojnosti, saj v tem primeru ne deluje ve# kot organ države. 2eorijarizika pa mora upo"tevati razloge, ki izklju#ujejo odgovornost, npr. samoobramba, skrajnasila, vi"ja sila.

1a splo"no la!ko re#emo, da pri aktivni! protipravni! ravnanji! (storitva!) katerekoli vrsteobstaja odgovornost za u#inek, pri opustitva! pa je potrebno za!tevati krivdo. Pri tem

zadostuje, da državni organ ni ravnal s potrebno stopnjo skrbnosti. Med državami velikokrat pri!aja do sporov glede krivde, odgovornosti in obveznosti povrnitve "kode. <e"itev spora je

/IE



la!ko tudi taka, da na odgovornost pozvana država da zado"#enje (pla#a od"kodnino), pri tem pa ne prizna svoje odgovornosti. %re za pla#ilo "kode e7 gratia. 2ak"na oblika pride v po"tevtakrat, ko država ve, da je odgovorna, a tega ne želi priznati, druga stranka pa se s temzadovolji in ne za!teva priznanja odgovornosti.

'dgovornost obstaja tudi v primeru zlorabe pravic (abus de droit). ' zlorabi pravicegovorimo, ko nekdo izvr"uje svojo pravico v nasprotju z namenom, za katerega jeustanovljena, in sicer zato, da bi s takim izvr"evanjem svoje pravice nekomu drugemu"kodoval.

& dolo#eni! okoli"#ina! mednarodno pravo dopu"#a, da neko sicer prepovedano dejanje ni protipravno in ne povzro#i odgovornosti povzro#itelja. %re za naslednje primere

- 1ujna in pravi#na obramba obramba zaradi protipravnega napada. Pravica dosamoobrambe je vezana na oborožen napad in ne na kakr"nokoli uporabo sile.amoobramba mora biti nujna, proporcionalna (sorazmerna) in #asovno omejena do

trenutka, ko &arnostni svet '+1 sprejme potrebne ukrepe. e je samoobramba prekora#ena, se storilec ne izogne odgovornosti. 3ejanje, storjeno v samoobrambi, je protipravno tudi takrat, ko je storilec v zmoti glede obstoja pravice do samoobrambe.

- krajna sila odvrnitev nezakrivljene nevarnosti s protipravnim dejanjem. 2a razlog jesporen. 3ržave so se nanj ve#krat sklicevale, da bi opravi#ile svoja protipravna ravnanja.+aradi prevelike uporabe tega razloga se je sku"alo skrajno silo kot razlog izklju#itveodgovornosti odpraviti oz. vsaj zaostriti pogoje, ki bi tako zajeli samo najbolj o#itne

primere. e naj bo skrajna sila dopu"#ena, mora groziti velika nepopravljiva "koda, ki nesme biti zakrivljena ali izzvana. 2udi #e je dejanje zaradi skrajne sile dopustno, je državadolžna povrniti "kodo, ki je zaradi tega nastala. klicevanje na skrajno silo ni dopustno v

vojnem pravu.- <epresalije protipravnost je izklju#ena, #e so po mednarodnem pravu dopu"#enerepresalije.

<.. PO)&ED'9E

+aradi nedovoljenega ravnanja nastane med kr"iteljem in o"kodovancem posebno pravnorazmerje, ki se odraža v dolžnosti prvega, da slednjemu nudi zadovoljitev. +adovoljitev moraustrezati obsegu kr"itve in je la!ko sestavljena iz moralnega zado"#enja ter pla#ilaod"kodnine. +adovoljitev mora po možnosti odpraviti vse "kodne posledice, ki so nastale

zaradi kr"itve. 1a#in zadovoljitve se dolo#i s sporazumom med kr"iteljem in o"kodovancem.e do sporazuma ne pride, se spor la!ko predloži nekemu objektivnemu 6orumu (npr.Meddržavnemu sodi"#u v Aaagu).

8ado*!en"e. 2udi #e zaradi protipravnega ravnanja ne nastane materialna "koda, vednonastane moralna "koda. & ta namen se daje zado"#enje, ki o"kodovanim državam popravljaob#utek, da jim je bila storjena krivica. %re za opravi#ila, izraze obžalovanja v bolj ali manjsve#ani obliki, izkazovanje #asti zastavi ali kak"nemu drugemu simbolu o"kodovane države,

po"iljanje ad !oc poslanstev, prirejanje posebni! slovesnosti ali udeležba na taki!slovesnosti! (sve#an sprevod, komemoracija, poklonitev pred grbom ali spomenikom),kaznovanje storilcev, postavitev spomenikov itd. +ado"#enje je la!ko tudi v obliki pla#ila

denarnega zneska, #e namen pla#ila ni povrnitev materialne "kode. 3ejanje zado"#enja mora biti javno. zrazi se la!ko tudi takrat, ko kr"itve mednarodnega prava splo! ni bilo (npr.

/I;



atentat na "e6a tuje države, napad na diplomatske prostore), #e za te dogodke država niodgovorna.

Vzpostavitev pre"*n"ega stan"a. &edno, kadar je to mogo#e, je treba po kr"itvi vzpostaviti prej"nje stanje.

Povrnitev *$ode. Povrnitev "kode je la!ko samostojna ali akcesorna. amostojna je takrat, kovrnitev v prej"nje stanje ni mogo#e, akcesorna pa takrat, ko vrnitev v prej"nje stanje ne

pokrije vse nastale "kode. Pogoj za povrnitev "kode je, da se la!ko le=ta izrazi v denarju alikak"nem drugem merilu vrednosti. 8po"teva se la!ko tudi izgubljeni dobi#ek (lucrumcessans). Pri dolo#anju vi"ine od"kodnine je treba vra#unati obresti. e je o"kodovana strankatudi sama prispevala k nastanku "kode, se od"kodnina ustrezno zmanj"a (deljenaodgovornost). &i"ina od"kodnine se la!ko zmanj"a tudi takrat, #e je o"kodovani stranki poleg"kode nastala tudi dolo#ena korist (compensatio lucri cum damno).

e je "koda nastala posameznikom, se materialna reparacija nana"a na pla#ilo od"kodnine, ki

naj pokrije nji!ovo "kodo. & tem primeru obstajata dve možnosti. 3ržava kr"iteljica la!ko"kodo poravna neposredno o"kodovancem, la!ko pa od"kodnino pla#a o"kodovani državi, ki zdenarjem potem razpolaga na svoj na#in.

=. MEDNARODNE ORGAN'8A9'JE

=.1 8DRU:EN' NAROD'

=.1.1 8GODOV'NA

deje o skupnosti držav, katere cilj bi bil zagotovitev miru, so se pojavljale že zelo zgodaj.Prvi poskus v tej smeri je bila veta aliansa, ustanovljena po 1apoleonovi! vojna!. 1jenanaloga je bila o!ranitev na 3unajskem kongresu oblikovani! mednarodni! odnosov. &ladarjisodelujo#i! držav so se ob#asno sestajali na kon6erenca!, odlo#itve pa so v#asi! izvr"evalitudi z oboroženo silo (intervencije v 1eaplju in Kpaniji). $o je ideja vete alianse zamrla, jo

je zamenjal t.i. koncert evropski! oblasti, ki so odlo#ale o pomembni! vpra"anji! visoke politike in svoje odlo#itve vsiljevale drugim. &endar to ni bila prava organizacija, saj je doskupnega delovanja pri!ajalo spontano. Mo#nej"e organizacijsko povezovanje se je omejilo

na podro#je te!nike in prometa, kjer so se ustanovili razli#ni mednarodni uradi in mednarodneupravne skupnosti. 3olo#en napredek pri napori! za o!ranitev miru so pomenile Aaa"kemirovne kon6erence, ki pa svojega glavnega cilja niso dosegle.

+adostna spodbuda za uresni#itev ideje o skupni organizaciji, ki bi skrbela za vzdrževanjemiru in medsebojno sodelovanje držav, je bila "ele prva svetovna vojna. Dr#*tvo narodov,katerega idejni o#e je bil ameri"ki predsednik Lilson, je bilo oslabljeno že ob ustanovitvi leta/B/B, saj se vanj niso vklju#ile +3 in ovjetska zveza. 3ru"tvo narodov je bilo nekak"nazveza držav s posebno organizacijo. 1jegova najpomembnej"a organa sta bila skup"#inadelegatov in svet, v katerem so imele stalno mesto @rancija, &elika Jritanija, talija inGaponska, kasneje pa "e ovjetska zveza in 1em#ija. 3ruge nestalne #lanice je za dobo tre! letvolila skup"#ina delegatov. 3ru"tvo narodov ni bilo neka nova država, temve# samo združba

/IB



samostojni! držav. +ato njegova mo# odlo#anja ni bila velika. 3ržave so s svojim delovanjemnjegovo avtoriteto "e dodatno oslabile.

%lavni cilj 3ru"tva narodov je bil vzdrževanje miru. 3ržave so si morale prizadevati, da bispore re"evale po mirni poti. &ojna je bila prepovedana, vendar ne absolutno. e bi neka

država v nasprotju s svojimi obveznostmi za#ela z napadi, bi moralo 3ru"tvo narodov sprejetiukrepe in sankcije za obvladovanje taki! situacij.

3ru"tvo narodov je delovalo od leta /B5I do leta /B9B na razli#ni! podro#ji! mednarodnegasodelovanja. 1a podro#ju zdravstva in prometa je ustanovilo dobro organizirane pomožneorganizacije. 1a za#etku delovanja je imelo nekatere uspe!e, kasneje, ko je pri"lo do resni!sporov (Mandžurija, Kpanija, 0tiopija), pa je odpovedalo. :eta /B9B je bil njegov vpliv takomaj!en, da se države nanj splo! niso ve# obra#ale. 3ru"tvo narodov je bilo 6ormalno ukinjenona zaklju#ni skup"#ini držav #lanic leta /B?>.

=.1.% U)(ANOV'(EV O8N

+amisel o ustanovitvi mo#nej"e in trajnej"e organizacije se je po#asi razvijala v izjava! inakti! predstavnikov držav, ki so bile vpletene v drugo svetovno vojno. Med njimi je trebaomeniti tlantsko listino, 3eklaracijo združeni! narodov iz leta /B?5 in Moskovskodeklaracijo. 3ve etapi ustanovitve sta bili kon6erenci v 3umbarton 'aksu in an @ranciscu. &3umbarton 'aksu je bil izdelan na#rt besedila bodo#e ustave organizacije v dvanajsti!

poglavji!. 1a#rt je bil podlaga za delo na kon6erenci v an @ranciscu. +elo pomembnovpra"anje odlo#anja v bodo#em &arnostnem svetu pa je bilo re"eno med H!urc!illom,<ooseveltom in talinom na kon6erenci v Galti na $rimu. 1a#rt je predvideval tudimednarodno sodi"#e, zato je bil izbran poseben odbor strokovnjakov za oblikovanje statuta

sodi"#a.

1a#rt iz 3umbarton 'aksa je bil poslan vsem vladam udeleženkam kon6erence, ki je bila van @ranciscu od 54. aprila do 5>. junija /B?4. 1a kon6erenco so bile povabljene vse države,ki so do /. marca /B?4 napovedale vojno 1em#iji. Jilo ji! je ?>, na koncu kon6erence pa so

bile povabljene "e rgentina, Jelorusija, 8krajina in 3anska, tako da je bilo nji!ovo skupno"tevilo 4I.

3elo na kon6erenci je bilo precej zapleteno. Jilo je tudi nekaj napeti! situacij. &endar pa je bilo besedilo kon#no oblikovano in 8stanovno listino '+1 je podpisalo vse! 4I prisotni!držav. +apletlo se je pri podpisu Poljske, ki na kon6erenci zaradi nere"eni! vpra"anj glede

svoje vlade ni sodelovala. Pri podpisovanju ni bil izveden obi#ajni abecedni red podpisovanja,ki je v skladu z na#elom enakosti držav. 8stanovno listino so najprej po abecednem redu

podpisale velike države, potem pa "e (prav tako po abecednem redu) ostale države. 2ak na#in podpisovanja je za!tevala ovjetska zveza, saj bi bila sicer prva podpisnica rgentina, ki je v#asu vojne sodelovala z nacisti#no 1em#ijo. 8stanovna listina '+1 je za#ela veljati 5?.oktobra /B?4, ko je bilo zbrano zadostno "tevilo rati6ikacij (pet stalni! #lanic &arnostnegasveta in ve#ina ostali! podpisnic). 5?. oktober je zato razgla"en za dan +druženi! narodov.

sprejetjem 8stanovne listine '+1 je bil kon#an samo 6ormalni del nove organizacije, ki jo je bilo treba tudi dejansko ustanoviti. $on6erenca v an @ranciscu je dolo#ila pripravljalno

komisijo, ki je /I. januarja /B?> pripravila prvo zasedanje %eneralne skup"#ine v :ondonu.%eneralna skup"#ina je oblikovala vse glavne organe '+1.

//I



=.1. PRAVO O8N

Pravo '+1 sestavljajo vsi predpisi, ki se nana"ajo na ureditev in delovanje '+1 in nji!ovi!organov, na pravne odnose v razmerju do drugi! subjektov mednarodnega prava in na položajsame organizacije, njeni! organov in uslužbencev. 2emeljne dolo#be o ureditvi in delovanju

'+1 najdemo v 8stanovni listini '+1. estavni del 8stanovne listine je tudi tatutmeddržavnega sodi"#a.

Poleg 8stanovne listine kot glavnega akta obstaja "e veliko drugi! predpisov, ki urejajodelovanje '+1 poslovniki vse! organov '+1, skrbni"ki sporazumi itd. 8stanovna listina jedolo#ila obveznost sprejema dolo#eni! dodatni! predpisov (na#rt za reguliranje oboroževanjain uporabo oborožene sile). Pravo '+1 sestavljajo tudi razli#ne kolektivne pogodbe o izvedbi

posamezni! nalog organizacije, pogodbe o položaju organizacije, njeni! organov, delegatovin uslužbencev, predpisi o položaju, pravica! in dolžnosti! uslužbencev '+1 itd. klepi(resolucije) in praksa posamezni! organov organizacije pravo '+1 dopolnjujejo inspreminjajo, vplivajo pa tudi na razvoj splo"nega mednarodnega prava. ubsidiarno seuporabljajo predpisi splo"nega mednarodnega obi#ajnega prava. & okviru same '+1 se

po#asi oblikuje tudi partikularno obi#ajno pravo te organizacije.

8stanovna listina je temeljni predpis '+1 ne samo zaradi vsebine svoji! dolo#b, temve# tudizaradi svoje povi"ane pravne mo#i. /I9. #len 8stanovne listine namre# dolo#a, da imajoobveznosti, ki iz!ajajo iz nje, prednost pred drugimi obveznostmi. 2o pomeni, da 8stanovnalistina ukinja tiste obstoje#e pogodbe, ki bi bile v nasprotju z njo.

%lede na to, da je trajanje z 8stanovno listino ustanovljene organizacije neomejeno, je bilo potrebno dolo#iti postopek za spremembo njeni! temeljni! predpisov. 8stanovna listina se

kot mednarodna pogodba ne bi mogla spremeniti brez soglasja vse! pogodbenic. &endar pa je bil v Q&. poglavju dolo#en druga#en postopek, ki omogo#a spremembe s privolitvijodolo#ene ve#ine držav #lanic. +na#ilnost tega postopka je, da varuje vpliv stalni! #lanic&arnostnega sveta, tako da se brez nji!ove privolitve ne more izpeljati nikakr"na 6ormalnasprememba 8stanovne listine.

Postopek za spremembo 8stanovne listine je sestavljen iz tre! stadijev predlog (iniciativa),sklep o besedilu spremembe in postopek za za#etek veljavnosti. Možni so trije na#ini

postopka za spremembo

- prememba po /I;. #lenu predlog za spremembo se na obi#ajen na#in uvrsti na dnevni

red %eneralne skup"#ine. premembe za#nejo veljati za vse #lanice '+1, ko ji! sprejmedvotretjinska ve#ina #lanic %eneralne skup"#ine in ko jo v skladu s svojimi ustavnimidolo#bami rati6icirata dve tretjini #lanic '+1, v"tev"i vse stalne #lanice &arnostnegasveta.

- <evizija po /. in 5. odstavku /IB. #lena predlog za spremembo se na obi#ajen na#inuvrsti na dnevni red %eneralne skup"#ine. %eneralna skup"#ina z dvotretjinsko ve#ino, vkateri mora biti vklju#eni! B #lanic &arnostnega sveta (ni nujno, da so vklju#ene vsestalne #lanice), skli#e revizijsko kon6erenco, na kateri sodelujejo vse države #lanice.<evizijska kon6erenca sprejme sklep o besedilu spremembe z dvotretjinsko ve#ino. &sakasprememba, ki jo revizijska kon6erenca na tak na#in priporo#i, pa za#ne veljati, ko jo v

skladu s svojimi ustavnimi dolo#bami rati6icirata dve tretjini #lanic '+1, v"tev"i vsestalne #lanice &arnostnega sveta.

///



- <evizija po 9. odstavku /IB. #lena #e revizijske kon6erence po /. in 5. odstavku /IB.#lena ne bi bilo pred desetim letnim zasedanjem %eneralne skup"#ine (in dejansko je ni

bilo), se predlog za spremembo uvrsti na dnevni red %eneralne skup"#ine po uradnidolžnosti. & tem primeru %eneralna skup"#ina skli#e revizijsko kon6erenco, za sklic pazadostuje navadna ve#ina, v kateri mora biti vklju#eni! B stalni! #lanic &arnostnega sveta.

2ako za#et postopek se potem nadaljuje enako kot v primeru revizije po /. in 5. odstavku/IB. #lena.

$o sprememba enkrat za#ne veljati, velja za vse #lanice '+1, tudi za tiste, ki so jinasprotovale. 1ezadovoljne #lanice imajo možnost, da iz organizacije izstopijo.

Predlogi za spremembo 8stanovne listine so se pojavili že v prvem letu delovanja '+1,vendar so ostali osamljeni. ' sklicu revizijske kon6erence se je za#elo resno razmi"ljati obizteku desetletnega roka iz 9. odstavka /IB. #lena. %eneralna skup"#ina je leta /B>/ odlo#ila,da mora do revizije priti takoj, ko bodo okoli"#ine to dopu"#ale. 1a 5B. zasedanju %eneralneskup"#ine je bil izbran poseben ad !oc odbor, sestavljen iz 95 #lanov, ki naj bi se ukvarjal zvpra"anji revizije. @ormalna sprememba 8stanovne listine je postala potrebna zaradi !itrega

pove#anja "tevila #lanic '+1 in želje, da se zastopstvo vse! delov sveta v glavni! organi!uredi bolj pravi#no. :eta /B>9 so bili spremenjeni #leni 59, 5E in >/ pove#ano je bilo "tevilo#lanov &arnostnega sveta ter 0konomskega in socialnega sveta. Pove#ano je bilo tudi "teviloglasov, potrebni! za sprejemanje odlo#itev v &arnostnem svetu. 1aslednje 6ormalnespremembe 8stanovne listine so bile sprejete v leti! /B>4 in /BE/.

etudi se la!ko 8stanovna listina spremeni samo na zgoraj opisane na#ine, pa la!ko re#emo,da je doživela "tevilne spremembe v praksi, bodisi tako, da nekatere njene dolo#be nisozaživele, bodisi tako, da se v praksi niso uporabljale v skladu z dejanskim namenom

8stanovne listine. +aradi možnosti tak"nega ne6ormalnega spreminjanja govorimo tudi o»živi 8stanovni listini« (:iving H!arter).

=.1./ )P&O2N' POG&ED'

9il"i '+1 so navedeni v /. #lenu 8stanovne listine

- varovati mednarodni mir in varnost in v ta namen izvajati u#inkovite kolektivne ukrepe,da se prepre#ijo in odvrnejo grožnje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali drugekr"itve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile

privesti do kr"itve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z na#eli

pravi#nosti in mednarodnega prava*- razvijati med narodi prijateljske odnose, slone#e na spo"tovanju na#ela enakopravnosti

ljudstev in nji!ove samoodlo#be, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru*- uresni#evati mednarodno sodelovanje s tem, da se re"ujejo mednarodni problemi

ekonomske, socialne, kulturne ali #lovekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija inspodbuja spo"tovanje #lovekovi! pravic in temeljni! svobo"#in za vse ljudi, ne glede naraso, spol, jezik ali vero*

- biti sredi"#e, kjer naj se usklajuje dejavnost narodov za doseganje te! skupni! ciljev.

1ajpomembnej"i cilj je vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti. 2o iz!aja iz same

ureditve '+1, predvsem pa iz položaja &arnostnega sveta in vloge veliki! držav, ki

//5



razpolagajo z dejansko mo#jo za izvr"evanje nalog. redstva za uresni#evanje nalog la!korazdelimo v tri skupine

- ustvarjanje, spodbujanje in vzdrževanje taki! razmer, ki omogo#ajo razvijanje mirni!odnosov in sodelovanje med državami*

- mirno re"evanje mednarodni! sporov in situacij, ki bi la!ko skalili prijateljske odnose meddržavami*

- aktivno prepre#evanje in onemogo#anje vsake kr"itve miru.

& 5. #lenu 8stanovne listine so navedena na!ela. Medtem ko je cilj nekaj, kar si nekaorganizacija prizadeva storiti, pa na#elo pomeni pravno obvezno ravnanje, ki organizacijo indržave #lanice zavezuje. 1a#ela torej so

-

na#elo suverene enakosti vse! #lanic '+1*- na#elo vestnega in po"tenega izpolnjevanja obveznosti, ki so ji! #lanice prevzele z

8stanovno listino*- na#elo mirnega re"evanja sporov*- na#elo prepovedi grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni

nedotakljivosti ali politi#ni neodvisnosti katerekoli države, ali ki bi bila kako druga#enezdružljiva s cilji '+1 (izjema so preventivne in represivne akcije v skladu s &.

poglavjem 8stanovne listine, naravna pravica do samoobrambe in boj proti kolonialnimoblastem (na#elo samoodlo#be))*

- na#elo pomo#i '+1 v vsaki akciji, ki jo ta izvaja v skladu z 8stanovno listino, in na#elo prepovedi pomo#i državi, proti kateri bi '+1 izvajala preventivno ali prisilno akcijo*

- na#elo prizadevanja, da bodo tudi države, ki niso #lanice '+1, ravnale v skladu s temina#eli, kolikor bi bilo to potrebno za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti*

- na#elo nevme"avanja (neintervencije) v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost države. ntervencija je pojav v mednarodni! odnosi!, katerega akter na aktivniin pasivni strani je država. :a!ko je voja"ka, ekonomska ali politi#na, njen cilj pa jedolo#en strate"ki, politi#ni ali gospodarski interes države. ntervencija ogroža suverenostdržave, v kateri se intervenira. 1edopustne so tudi !umanitarne intervencije. 3o nji! sicerla!ko pride, a morajo biti legalizirane na podlagi &. poglavja 8stanovne listine '+1.&. poglavje (ogrožanje miru in varnosti) je tudi edina izjema od na#ela neintervencije.

8stanovna listina je odstopila od nekega splo"nega pravila mednarodnega prava, ki je zelo pomembno. %re za pravilo soglasnega sprejemanja odlo#itev. Pakt 3ru"tva narodov je na#elosoglasja sprejel in dolo#il le nekaj izjem, 8stanovna listina pa je od njega odkrito odstopila.

'+1 je subjekt mednarodnega prava, ki na ozemlju vsake od #lanic uživa tisto pravnosposobnost, ki je potrebna za opravljanje nalog in doseganje ciljev. Predstavniki #lanic '+1in uslužbenci uživajo privilegije in imunitete, ki so jim potrebni, da la!ko neodvisnoopravljajo svoje naloge. 2a vpra"anja bolj podrobno ureja $onvencija o privilegiji! inimuniteta! '+1. edež '+1 je v 1ew Oorku.

'+1 je zami"ljena kot osrednja in glavna organizacija za re"evanje najpomembnej"i!

vpra"anj, ki se ti#ejo mednarodni! odnosov, predvsem vpra"anj vzdrževanja miru. eprav ima'+1 veliko vlogo, pa je treba ugotoviti, da se pomembna vpra"anja velikokrat re"ujejo izven

//9



njeni! organov. &elikokrat dajejo organi '+1 re"itvam, ki so oblikovane nekje drugje, samo pravno obliko. 1ajbolj o#itni primeri so spopadi na Jližnjem &z!odu, vpra"anja omejevanjaoboroževanja itd. &elikokrat se nek predmet 6ormalno obravnava v organi! '+1, dejansko pao njem odlo#ajo najve#je države z medsebojnim ne6ormalnim dogovarjanjem. Po mnenjunekateri! je najve#jo degradacijo '+1 pomenil napad zveze 12' na +vezno republiko

Gugoslavijo brez odlo#itve &arnostnega sveta.

=.1. 4&AN'

'+1 je organizacija držav. lani organizacije so la!ko samo dr@ave. 2o pravilo iz!aja izstarej"ega pojmovanja, da so la!ko subjekti mednarodnega prava samo države. &endar pa8stanovna listina vsebuje tudi nekatere bolj "iroke dolo#be. &eliko njeni! dolo#b namre#govori o za"#iti in spo"tovanju #lovekovi! pravic ter o nesamoupravni! obmo#ji! in dežela!

pod skrbni"tvom. 'rgani '+1 so oblikovali tudi bolj radikalna stali"#a o pravici narodov dosamoodlo#be in razpolaganja s svojimi naravnimi bogastvi. %re za za"#ito nekateri! splo"ni!interesov, ki so izven ozki! interesov posamezni! držav oz. celo v nasprotju z njimi.

8stanovna listina pozna prvotne in naknadno sprejete #lanice, vendar pa pravno med njimi ninobene razlike. Prvotne #lanice so tiste države, ki so sodelovale na kon6erenci v an@ranciscu oz. ki so pred tem podpisale deklaracijo '+1 iz leta /B?5 in ki so 8stanovno listino

podpisale in rati6icirale. kupaj s Poljsko, ki v an @ranciscu ni sodelovala, je bilo prvotni!#lanic 4/. Med njimi je bila tudi biv"a Gugoslavija. & prvi! peti! leti! se je "tevilo #lanic

povzpelo na >I, potem pa so ve#je države za#ele nasprotovati sprejemanju nekateri! novi!držav. Po doseženem sporazumu med nasprotnimi stali"#i se je sprejemanje novi! #lanicnadaljevalo. 3anes "teje '+1 /;4 #lanic. 2o pomeni, da so prakti#no vse države sveta #lanice'+1. zjemi sta npr. Kvica in &atikan, ki pa sta #lana nekateri! specializirani! organizacij

'+1.

+a !lanstvo v O8N so postavljeni dolo#eni pogo"i. lanice la!ko postanejo vse miroljubnedržave, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v 8stanovni listini, in ki so po presoji '+1sposobne in voljne izpolnjevati te obveznosti. Pogoji so

- status države (#lanici '+1 sta bili sicer tudi 6ederalni enoti ovjetske zveze 8krajina inJelorusija)*

- miroljubnost*- izjava države (izrecna ali konkludentna), da sprejema obveznosti iz 8stanovne listine

(6ormalna izjava se potem registrira v tajni"tvu '+1, vendar to ni pogoj za #lanstvo)*

- sposobnost države izpolnjevati prevzete obveznosti.

'+1 je po svojem bistvu univerzalna organizacija, ki naj bi vklju#evala vse države sveta.&endar pa #lanstvo v '+1 ni obvezno oz. prisilno. 3ržave se svobodno odlo#ajo, ali se bodov#lanile ali ne, po drugi strani pa tudi '+1 ni dolžna sprejeti vsake države. 1e more pazavrniti tiste, ki izpolnjuje vse pogoje iz 8stanovne listine. ' tem, ali država izpolnjuje

pogoje, odlo#ajo organi '+1, t.j. glasovi #lanic v te! organi!. &sak posamezen glas je la!koodvisen od motivov, ki ji! ni mogo#e nadzorovati, zato la!ko pride do zavrnitve kandidatke,ki sicer izpolnjuje vse pogoje za #lanstvo. & preteklosti je do tega ve#krat pri!ajalo.

' predlogu za sprejem nove #lanice najprej odlo#a &arnostni svet. Predlog mora biti sprejet zdevetimi glasovi, pri tem pa mu ne sme nasprotovati katera od stalni! #lanic. 2o pomeni, da

//?



se la!ko sprejem neke države v '+1 zaustavi že v &arnostnem svetu, #e temu nasprotuje vsajena stalna #lanica. talne #lanice so to možnost ve#krat zlorabljale, v nekateri! primeri! pa so

pokazale pripravljenost, da svoje nasprotovanje ne izrazijo z negativnim glasom in tako ne prepre#ijo sprejetja #lanice, za katero se je opredelila ve#ina. e je predlog v &arnostnemsvetu sprejet, o njem dokon#no odlo#i %eneralna skup"#ina z dvotretjinsko ve#ino.

8stanovna listina pozna možnost izklju#itve iz #lanstva in suspenza #lanski! pravic, neomenja pa možnosti prostovol"nega izstopa. %lede na to, da '+1 ni prisilna organizacija, je

prostovoljni izstop možen. 2ak"na je tudi praksa v primeru edinega izstopa iz '+1. :eta/B>4 je namre# zaradi sprejetja Malezije v &arnostni svet ndonezija najavila svoj izstop, ki je

bil sprejet kot izvr"eno dejstvo. ndonezija se je vrnila v '+1 že septembra /B>>.

'z$l"#!itev je kazen za #lanico '+1, ki trdovratno kr"i na#ela, vsebovana v 8stanovni listini.Predlaga jo &arnostni svet, odlo#itev o njej pa sprejme %eneralna skup"#ina. zklju#ena#lanica nima ve# nobeni! #lanski! pravic in dolžnosti. Ponovno je la!ko sprejeta po rednem

postopku za sprejem države v '+1. Možno pa je, da se vrnitev izklju#ene #lanice izvedetako, da %eneralna skup"#ina na predlog &arnostnega sveta prekli#e svojo odlo#itev oizklju#itvi.

)#spenz #lanski! pravic doleti državo, zoper katero je &arnostni svet sprožil preventivno ali prisilno akcijo. Predlaga ga &arnostni svet, izre#e pa %eneralna skup"#ina. uspenz obsega pravico sodelovanja in soodlo#anja v organi! '+1, ne sme pa posegati v izvr"evanjedolžnosti. 3olo#eni! pravic ni mogo#e suspendirati, npr. pravice do sodelovanja v&arnostnem svetu ali v %eneralni skup"#ini v primeri!, ko se k sodelovanju pokli#ejo tudidržave ne#lanice. uspenz prene!a z odlo#itvijo &arnostnega sveta.

Posebne vrste suspenza je mali s#spenz, ki je posledica nepla#evanja #lanarine. lanica'+1, ki je v zaostanku s pla#evanjem svoji! 6inan#ni! prispevkov ve# kot dve leti, izgubi pravico glasovanja v %eneralni skup"#ini (ne pa tudi v drugi! organi!). %eneralna skup"#ina pa sme kljub temu dovoliti taki #lanici, da glasuje, #e se prepri#a, da je ostala dolžna zaradiokoli"#in, ki so nastale neodvisno od njene volje. +amudnici se ne more odvzeti pravice dozasli"anja, kadar so prizadeti njeni posebni interesi.

+aradi obsežnosti ciljev je '+1 naložila svojim #lanicam "tevilne dolžnosti in obveznosti. 1ekatere dolžnosti, ki ji! nalaga 8stanovna listina, iz!ajajo že iz splo"nega mednarodnega prava, z uvrstitvijo v 8stanovno listino pa so dobile poseben pomen (npr. spo"tovanjemednarodni! pogodb). lanico, ki svoji! dolžnosti ne izpolnjuje, doletijo sankcije, v

skrajnem primeru celo izklju#itev. 1ekatere dolžnosti so uvedene na novo in so omejene na#lanice. 1ove #lanice morajo ob vstopu v '+1 podpisati izjavo, da sprejemajo obveznosti, ki

ji! nalaga 8stanovna listina.

'+1 temelji na na#elu suverene enakosti vse! svoji! #lanic. 2o pomeni, da ustanovitev '+1ni posegla v enega osnovni! na#el mednarodnega pravnega reda. Pravice #lanic so naslednje

- 8stanovna listina "#iti suverenost, enakost, neodvisnost in obstoj držav #lanic, ker prepoveduje vsakr"no uporabo sile in "#iti države pred napadi na nji!ovo teritorialnocelovitost in politi#no neodvisnost.

//4



- 3ržavam je v primeru oboroženega napada priznana pravica do individualne alikolektivne samoobrambe, dokler &arnostni svet ne sprejme potrebni! ukrepov zao!ranitev miru.

- 8stanovna listina državam zagotavlja nji!ovo notranjo pristojnost. '+1 se ne smevme"avati v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost držav. 3ržave taki!

zadev niso dolžne predložiti v re"evanje organom '+1. 2o pravilo ne izklju#uje uporabe prisilni! ukrepov po &. poglavju.

- &saka #lanica ima pravico do sodelovanja v %eneralni skup"#ini. em spada vlaganje predlogov, razpravljanje in glasovanje. &saka država ima v %eneralni skup"#ini en glas.3ržave imajo tudi enako pravico biti izvoljene v razli#ne organe '+1. 3ržava, ki ni#lanica &arnostnega sveta ali 0konomskega in socialnega sveta, mora biti pozvana krazpravljanju o vpra"anji!, ki se jo neposredno ti#ejo. Pri tem v te! organi! nima praviceglasovanja, razen #e se v &arnostnem svetu razpravlja o uporabi kontingenta njeni!oboroženi! sil.

- 3ržave #lanice la!ko izrazijo politi#no nezadovoljstvo proti vladi ali obna"anju dolo#ene

#lanice v postopku overovitve pooblastila.- &saka država ima pravico predložiti spor &arnostnemu svetu, #e gre za o!ranitev miru in

varnosti in #e druga sredstva mirnega re"evanja sporov niso bila uspe"na. 3ržava ima tudi pravico opozoriti &arnostni svet ali %eneralno skup"#ino na katerikoli spor ali situacijo, ki bi utegnila ogrožati mednarodni mir in varnost. 1i potrebno, da je ta država neposrednovpletena v sporu, saj se predvideva, da imajo vse države neposreden interes zavzdrževanje miru in varnosti. & ta namen la!ko države tudi ustanavljajo regionalneorganizacije.

3olžnosti, ki ji! imajo #lanice, so tesno povezane z glavno nalogo '+1, vzdrževanjemmednarodnega miru in varnosti. 3olžnosti so

- varovanje mednarodnega miru in varnosti ter vzdrževanje dobri! sosedski! odnosov*- mirno re"evanje sporov*- vestno izpolnjevanje obveznosti, prevzeti! v skladu z 8stanovno listino*- medsebojno sodelovanje na gospodarskem, socialnem, kulturnem in !umanitarnem

podro#ju*- spo"tovanje #lovekovi! pravic in svobo"#in*- neuporaba oborožene sile, razen v splo"nem interesu*- države ne smejo uporabljati sile ali grožnje s silo, ki bi bila naperjena proti teritorialni

celovitosti ali politi#ni neodvisnosti katerekoli države*

- sodelovanje v skupni! akcija! za zagotovitev miru ter prepre#evanje napadov in drugi!kr"itev miru*

- sodelovanje v 'dboru voja"kega "taba, ki je bil ustanovljen zaradi regulacije oborožitve*- države ne smejo pomagati državi, proti kateri je '+1 sprožila preventivno ali prisilno

akcijo*- spo"tovanje odlo#itev &arnostnega sveta*- obvezna registracija vse! mednarodni! pogodb, ki ji! sklepajo #lanice, v ekretariatu

'+1 (prepre#itev tajne diplomacije)*- pla#evanje #lanarine*- spo"tovanje pravne sposobnosti '+1, njeni! pooblastil ter privilegijev, ki ji! imajo njeni

predstavniki in uslužbenci.

//>



Ke enkrat je treba poudariti, da v primeru kolizije med obveznostmi #lanic iz 8stanovnelistine in obveznostmi iz kateregakoli drugega meddržavnega dogovora prevladajo obveznostiiz 8stanovne listine. 8stanovna listina nalaga #lanicam spo"tovanje obveznosti, ki iz!ajajo iz

pogodb in drugi! virov mednarodnega prava, "e posebej pa obveznosti, ki iz!ajajo iz nje. 1obena mednarodna obveznost ne more nasprotovati obveznosti, ki iz!aja iz 8stanovne

listine, zato tudi države ne morejo za!tevati izpolnitve tisti! obveznosti, ki z 8stanovnolistino niso združljive.

=.1.< PO)E3EN PO&O:AJ )(A&N'7 4&AN'9 VARNO)(NEGA )VE(A

&elike države so si zagotovile poseben položaj ne samo v &arnostnem svetu, temve# v celotnistrukturi '+1. 2emeljna ideja sedanje '+1 temelji na prepri#anju, da imajo velike državenajve#je možnosti za oboroževanje in da je zato svetovni mir odvisen predvsem od nji!ovevolje. +ato imajo velike države poseben položaj v &arnostnem svetu, ki ima v okviru '+1naj"ir"a pooblastila.

Poseben položaj veliki! sil se odraža že znotraj &arnostnega sveta. @rancija, $itajska, <usija,&elika Jritanija in +3 so stalne #lanice, druge države pa zasedajo sedež v &arnostnemsvetu samo za#asno na podlagi volitev (nestalne #lanice). talnim #lanicam ni mogo#espremeniti nji!ovi! položajev brez spremembe 8stanovne listine, ta pa je spet mogo#a samo znji!ovim izrecnim soglasjem. Poseben položaj se kaže tudi v tem, da nobena vsebinskaodlo#itev v &arnostnem svetu ne more biti sprejeta brez pristanka stalni! #lanic (kot bomovideli kasneje za sprejem odlo#itve zadostuje, da ji ne nasprotuje nobena od stalni! #lanic).talna #lanica zato ne more biti izklju#ena iz '+1. Poseben položaj ne pripada stalnim#lanicam skupaj, temve# vsaki posebej.

&se pomembnej"e odlo#itve '+1 se torej ne morejo sprejeti brez soglasja stalni! #lanic. 2ose kaže tudi v dejstvu, da "tevilne odlo#itve drugi! organov '+1 ne morejo biti sprejete brez pred!odnega sklepa ali predloga &arnostnega sveta (npr. sprejemanje novi! #lanic,izklju#itev, suspenz #lanski! pravic, imenovanje generalnega sekretarja itd.). Prav tako nemore priti do spremembe 8stanovne listine, #e je ne rati6icirajo vse stalne #lanice. talne#lanice že zaradi svojega položaja zasedajo mesta tudi v drugi! organi!, npr. v krbni"kemsvetu. Poseben položaj imajo tudi v nekateri! specializirani! organizacija!. & nekateri!organi! (%eneralna skup"#ina, 0konomski in socialni svet) so velike države sicerenakovredne z manj"imi, vendar pa je pravzaprav samo &arnostni svet tisti organ, ki la!kosprejema obvezne odlo#itve, medtem ko ostali organi sprejemajo le priporo#ila in predloge.

1ajbolj pomemben je položaj stalni! #lanic pri sprejemanju prisilni! ukrepov za o!ranitevmiru in varnosti. 8stanovna listina jim zagotavlja poseben položaj že pri pripravljanju taki!ukrepov, saj ji! oblikuje odbor, ki ga sestavljajo na#elniki vojni! "tabov stalni! #lanic. amo#e se razpored oboroženi! sil ti#e drugi! držav, morajo tudi one dati svoj pristanek. e pridedo izvr"evanja prisilni! ukrepov, le=te zopet nadzorujejo voja"ki "tabi stalni! #lanic. & tem

primeru ima pet svetovni! velesil v svoji! roka! velik del mednarodne oblasti. $ljub temu dotako #iste situacije skoraj nikoli ni pri"lo, saj stalne #lanice niso bile enotne, temve#

blokovsko razdeljene. 2o se je pokazalo pri "tevilni! intervencija! '+1 (npr. v $oreji).Pravzaprav je bila edina »#ista« voja"ka intervencija '+1 operacija Pu"#avski vi!ar zoperrak leta /BB/.

Privilegiran položaj stalni! #lanic je izzval mnogo nasprotovanj. 3ržave so opozarjale, datak"en koncept ni demokrati#en in da ne ustreza na#elu enakosti držav. talne #lanice pa

//E



nikoli niso razmi"ljale o reviziji svojega položaja, ki so ga opravi#evale s svojo velikostjo tervoja"ko in gospodarsko mo#jo. Praksa '+1 je pokazala, da se stalne #lanice niso obna"ale vdu!u 2rumanovega govora v an @ranciscu, ko je dejal, da je dolžnost velesil služiti in nevladati svetu. talne #lanice so svoj položaj ve#krat zlorabljale in povzro#ale resne zastoje pridelu '+1. Ktevilne odlo#itve &arnostnega sveta so bile rezultat kompromisa in zato niso

imele pravega u#inka. +aradi te! razlogov se je teži"#e politi#nega dela '+1 pomaknilo proti%eneralni skup"#ini, ki je pogostokrat odlo#ala o stvare! iz delokroga &arnostnega sveta.

1ovej"i predlogi za spremembo &arnostnega sveta so usmerjeni v pove#anje "tevila stalni!#lanic. 1ove stalne #lanice bi postale rgentina (ali Jrazilija), 1em#ija in ndija.2ako naj bi

bile regije zastopane bolj enakopravno.

=.1.= PO&O:AJ DR:AV NE4&AN'9

'+1 je prostovoljna organizacija, ki temelji na na#elu univerzalnosti. Ktevilo držav, ki niso#lanice '+1, je danes zelo maj!no. 8stanovna listina je mednarodna pogodba in ne zavezujetretji! držav, ki je niso podpisale. +aradi izvr"evanja nalog pa je potrebno, da delovanje '+1zajame tudi tiste države, ki niso njene #lanice. +ato predvideva 8stanovna listina ukrepe zaza"#ito miru tudi v razmerju do držav ne#lanic, bodisi da se le=te prostovoljno podredijoukrepom, bodisi da '+1 uporabi prisilna sredstva. & obe! primeri! nastopa '+1 protitretjim državam kot politi#na organizacija držav #lanic in ne kot oblastna institucija. &

primeru prisilni! ukrepov nastopa '+1 kot obrambna zveza, ki brani svoje interese oz.interese #lanic, #eprav so to pravzaprav interesi celotnega #love"tva. >. to#ka 5. #lena8stanovne listine dolo#a, da mora '+1 zagotoviti, da bodo države, ki niso #lanice, delale vskladu z na#eli '+1, kolikor bi bilo to potrebno za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti.2o ne pomeni, da 8stanovna listina nalaga obveznosti državam ne#lanicam, temve# samo

postavlja smernice za delovanje organov '+1.

8stanovna listina sprejema na#elo 6ormalne izena#enosti držav #lanic in ne#lanic. 1e#lanicala!ko &arnostnemu svetu predloži spor, v katerem je sama stranka, #e glede tega sporavnaprej prevzame obveznosti o mirnem re"evanju, kakor ji! dolo#a 8stanovna listina. $otstranka v sporu ima tudi ne#lanica pravico biti pozvana k sodelovanju v razprava! pred&arnostnim svetom, nima pa (tako kot v takem primeru tudi #lanica) pravice glasovanja.

1e#lanicam je odprta pot tudi na Meddržavno sodi"#e v Aaagu.

=.1.? ORGAN' O8N

8stanovna listina kot glavne organe na"teva

- %eneralno skup"#ino*- &arnostni svet*- 0konomski in socialni svet*- krbni"ki svet*- ekretariat*- Meddržavno sodi"#e.

Poleg te! organov 8stanovna listina omenja "e 'dbor voja"kega "taba, kot izredni organ za

spremembo 8stanovne listine pa je predvidena tudi splo"na kon6erenca vse! držav #lanic.

//;



Ce v prvi! leti! delovanja '+1 se je ustanovila množica razli#ni! organov, odborov, uradovitd. tem pa niso bile iz#rpane vse možnosti, ki ji! ponuja 8stanovna listina. & njej je namre#zami"ljena mreža specializirani! ustanov z lastno organizacijo, ki opravljajo dolo#ene naloge,

povezane z dejavnostjo '+1. 8stanovna listina predvideva tudi razli#ne regionalnesporazume.

'rgane '+1 la!ko razvrstimo v ve# skupin

- Redni in izredni. Primer izrednega organa je kon6erenca za revizijo 8stanovne listine.- )talni in za!asni. talni organi so vsi glavni organi in pa tisti organi, ki jim je zaupana

neka trajna naloga. +a#asni organi izvr"ujejo neko #asovno omejeno nalogo.- Glavni in strans$i. %lavni organi so %eneralna skup"#ina, &arnostni svet, 0konomski in

socialni svet, krbni"ki svet, Meddržavno sodi"#e in ekretariat.- Organi5 v $aterih sodel#"e"o vse dr@ave5 in organi5 v $aterih sodel#"e man"*e *tevilo

dr@av. & '+1 je samo %eneralna skup"#ina sestavljena iz vse! držav #lanic. +a ostale

organe 8stanovna listina dolo#a "tevilo #lanov in na#in nji!ovega imenovanja. Pri sestavite! organov velja na#elo, da naj bodo razli#ni deli sveta (glede na kontinente, politi#neskupine, gospodarsko razvitost, pripadnost razli#nim kulturnim krogom itd.) sorazmernozastopani. +a pomembnej"e organe se sku"ajo države dogovoriti za nekak"en klju#,vendar pa so tak"na pogajanja zelo mu#na in dolgotrajna.

- Organi5 $i so izvol"eni v -eloti (0konomski in socialni svet, Meddržavno sodi"#e) inorgani5 $i so izvol"eni le deloma (&arnostni svet, krbni"ki svet). %eneralna skup"#inane sodi v nobeno od te! kategorij, ker je kreativni organ za druge organe.

- Organi O8N v o@"em smisl# in pomo@ne organiza-i"e razli!nih vrst. 0na od skupin pomožni! organizacij so specializirane ustanove. 1ji!ovo razmerje do '+1 se uredi s posebnimi sporazumi, zato je la!ko nji!ov medsebojen položaj razli#en. pecializirane

ustanove so samostojne organizacije, ki se ustanovijo s posebnimi sporazumi. 1ji!ov krog#lanstva se obi#ajno ne pokriva s krogom #lanstva '+1. majo svoje organe in se6inancirajo samostojno. 3ruga skupina pomožni! organizacij so tiste organizacije, ki ji!ustanovi '+1 in so zato z njo tudi tesneje povezane. & to skupino spadajo @ond za pomo#otrokom (81H0@), razne organizacije za te!ni#no pomo#, $on6erenca za trgovino inrazvoj (81H23) itd.

- Organi5 $aterih odlo!itve so ovez#"o!e5 in organi5 $i izda"a"o priporo!ila . &sakaodlo#itev Meddržavnega sodi"#a je obvezna za stranke in pomeni dokon#no razre"itevspora. 2o je sicer zna#ilnost vse! pravosodni! organov. 'bvezujo#e so tudi odlo#itve&arnostnega sveta, ki ji! izda v okviru svoji! pristojnosti. %eneralna skup"#ina izdaja

priporo#ila, kateri! moralna mo# temelji predvsem na njenem ugledu. 1jena pravica dosprejemanja odlo#itev je precej omejena (sprejemanje #lanic, odobritev skrbni"ki!sporazumov, odobritev prora#una, dolo#itev klju#a za pla#ilo stro"kov '+1). krbni"kiter 0konomski in socialni svet razpravljata in dajeta priporo#ila, glede dolo#eni! vpra"anj

pa la!ko %eneralni skup"#ini in &arnostnemu svetu dajeta predloge. ekretariat jeizvr"ilni organ, #eprav je treba poudariti tudi njegovo vedno bolj pomembno politi#novlogo.

%lavni organi '+1 se med seboj precej razlikujejo. Med njimi vlada dolo#ena !ierar!ija.&loga krbni"kega sveta je bolj ali manj podrejena. %eneralna skup"#ina in &arnostni svet sta

politi#na organa '+1, 0konomski in socialni svet, krbni"ki svet in ekretariat pa so te!ni#ni

organi. Meddržavno sodi"#e je pravosodni organ '+1. %eneralni sekretar in z njim

//B



ekretariat v zadnjem #asu dobivata bolj politi#ne zna#ilnosti. Pove#ala se je tudi vloga0konomskega in socialnega sveta.

%lede odnosa med %eneralno skup"#ino in &arnostnim svetom obstajajo razli#na mnenja. 1ekateri menijo, da ima pomembnej"o vlogo %eneralna skup"#ina, saj naj bi bila kreativni

organ, iz katerega iz!ajajo vsi drugi organi. 3rugi organi, med njimi tudi &arnostni svet, jimorajo po"iljati poro#ila. Pristojnost %eneralne skup"#ine se razteza na vse dejavnosti '+1.3rugi pa dajejo prednost &arnostnemu svetu, ki naj bi imel glavne 6unkcije '+1. amo&arnostni svet sprejema obvezujo#e odlo#itve in samo on la!ko aktivira prisilne me!anizme,s katerimi razpolagata skupaj z 'dborom voja"kega "taba. redi"#ni položaj &arnostnegasveta se kaže tudi v tem, da brez njegove privolitve ne more priti do nekateri!najpomembnej"i! odlo#itev.

=.1. GENERA&NA )6UP24'NA

%eneralna skup"#ina '+1 je periodi#en sestanek poslanikov vse! držav #lanic.

a, )estava

%eneralna skup"#ina je diplomatska kon6erenca, na kateri vsaka delegacija zastopa interesesvoje države in ravna po navodili! svoje vlade. estavljena je samo iz držav #lanic, ki imajoedine pravico razpravljati in odlo#ati o vpra"anji!, ki sodijo v njeno pristojnost. zjemomala!ko sodeluje tudi država ne#lanica, #e se razpravlja o sporu, v katerega je ta država

posredno ali neposredno vpletena. & tem primeru mora država ne#lanica vnaprej sprejetiobveznost mirnega re"evanja sporov, kot iz!aja iz 8stanovne listine. tem dobi državane#lanica enak položaj kot država #lanica, seveda le v okviru razprave o konkretnem sporu.

1e pridobi pa pravice do glasovanja, ki je nima tudi država #lanica pri re"evanju spora, vkaterem je sama stranka.

0nakost držav #lanic v %eneralni skup"#ini se kaže v tem, da ima vsaka pravico do predlaganja in razpravljanja in da ima vsaka samo en glas.

3ržave zastopajo poslaniki (delegati). 8stanovna listina omejuje "tevilo delegatov na najve# pet. 2a omejitev se nana"a na poobla"#ene delegate, poleg nji! pa la!ko v delegaciji sodeluje"e ve#je ali manj"e "tevilo strokovnjakov. +ato poslovnik %eneralne skup"#ine dolo#a, da imala!ko delegacija poleg peti! poobla"#eni! #lanov "e pet pomožni! delegatov in tolikosvetovalcev, strokovnjakov in drugi! oseb, kolikor ji! potrebuje. Ktevil#nost delegacij

omogo#a, da la!ko isto#asno zaseda ve# odborov %eneralne skup"#ine.

%eneralna skup"#ina se vsako leto zbere na rednem zasedanju, ki se praviloma za#ne na tretjitorek v septembru. zredno zasedanje se skli#e takrat, ko je to potrebno. kli#e ga la!ko&arnostni svet ali ve#ina #lanic '+1. kup"#ina se mora sestati najkasneje v petnajsti! dne!

po za!tevi. zredno zasedanje la!ko za!teva tudi sama %eneralna skup"#ina. <esolucija»8niting 6or peace« je uvedla nujno izredno zasedanje (emergenc- special session), ki semora sklicati v 5? ura! po tem, ko %eneralni sekretar dobi za!tevo za sklic.

, Naloge in pravi-e

/I. #len 8stanovne listine dolo#a, da sme %eneralna skup"#ina razpravljati o vse! vpra"anji!ali o vse! zadeva!, ki sodijo v okvir 8stanovne listine ali ki se nana"ajo na pravice in naloge

/5I



kateregakoli izmed organov, in sme z izjemo, ki je predpisana v /5. #lenu, glede vse! taki!vpra"anj ali zadev dajati priporo#ila #lanicam '+1 oz. &arnostnemu svetu. /I. #len

predstavlja generalno klavzulo o pristojnosti %eneralne skup"#ine. Pristojnost %eneralneskup"#ine je splo"na, subsidiarna in konkuren#na. plo"na je zato, ker obsega vse zadeve, kisodijo v okvir '+1. ubsidiarna je zato, ker vsako vpra"anje, ki ne spada v pristojnost

kak"nega drugega organa, spada v pristojnost %eneralna skup"#ine %eneralna skup"#ina je pristojna za vsa vpra"anja, za katera ni pristojen kak"en drug organ. $onkuren#na pa je zato,ker velikokrat (ne pa vedno) te#e vzporedno s pristojnostjo drugi! organov.

/5. #len 8stanovne listine dolo#a, da %eneralna skup"#ina glede dolo#enega spora ali situacije&arnostnemu svetu ne sme dajati nobeni! priporo#il, dokler slednji glede tega spora alisituacije opravlja naloge, ki mu ji! daje 8stanovna listina, razen #e &arnostni svet to samza!teva. 2u gre za subsidiarno pristojnost %eneralne skup"#ine v nekem posebnem smislu. +uporabo argumenta a contrario la!ko ugotovimo, da za druge organe in druga vpra"anja takaomejitev ne velja.

z povedanega iz!aja, da ima %eneralna skup"#ina zelo pomemben položaj. eprav drugimorganom ni nadrejena, pa jim la!ko daje smernice za delo. %eneralna skup"#ina je namre#sestavljena iz predstavnikov vse! držav #lanic, medtem ko v drugi! organi! države nisoenakopravno zastopane. 3ejavnost %eneralne skup"#ine je olaj"ana s tem, da ji morajo vsiglavni organi '+1 po"iljati letna poro#ila. kup"#ina o poro#ili! razpravlja, izreka ocene,daje pripombe in predlaga priporo#ila.

1e glede na to, kako "iroka je pristojnost %eneralne skup"#ine po /I. #lenu, pa je potrebnougotoviti, da so njena pooblastila precej omejena. %eneralna skup"#ina razpravlja in daje

priporo#ila. %re torej za organ splo"ne kontrole oz. posvetovalni organ, ki razpravlja o vse!

vpra"anji!, s katerimi se ukvarja '+1, vendar pa nima pravice sprejemati samostojni! indokon#ni! odlo#itev. Pristojnost iz /I. #lena torej ne pomeni dvotirnega re"evanja vpra"anj, kispadajo v pristojnost drugi! organov. %eneralna skup"#ina konkurira drugim organom samo vomejenem smislu la!ko razpravlja in daje priporo#ila, nima pa pravice odlo#anja. $ljub temu

je vloga %eneralna skup"#ine zelo pomembna, saj gre za demokrati#en organ, v katerem so posamezne #lanice enakopravno zastopane in la!ko svobodno izražajo svoja stali"#a.<azprava v %eneralni skup"#ini oblikuje smernice za delo vse! drugi! organov '+1, #etudise obvezujo#e odlo#itve ne sprejemajo.

& praksi je %eneralna skup"#ina že od samega za#etka razpravljala o vpra"anji!, ki so prvenstveno spadala v pristojnost &arnostnega sveta. $o se je pokazalo, da &arnostni svet

zaradi razlik med velesilami in pogoste uporabe pravice veta ne more delovati delotvorno, je%eneralna skup"#ina leta /B4I sprejela resolucijo 9EE o skupni akciji za mir (8niting 6or

peace). 2a resolucija dolo#a, kako bo %eneralna skup"#ina delovala v primeru grožnje miru,kr"itve miru ali napada, #e &arnostni svet ne bi izpolnil svoje naloge varovanja mednarodnegamiru in varnosti. & tem primeru la!ko %eneralna skup"#ina skli#e izredno zasedanje, nakaterem razpravlja o vpra"anju, ali la!ko na države #lanice naslovi priporo#ila o kolektivni!ukrepi! za o!ranitev ali vzpostavitev miru. Med temi ukrepi je la!ko tudi uporaba oboroženesile, vendar pa je to samo priporo#ilo državam #lanicam, ki nima take zavezujo#e mo#i kot joimajo odlo#itve &arnostnega sveta. <esolucija je pravzaprav samo dopolnila pravila o

postopku za sklic izrednega zasedanja, ni pa spremenila mej med pristojnostmi %eneralne

skup"#ine niti ni pove#ala pravnega u#inka njeni! odlo#itev. e jo razlagamo na tak na#in, potem resolucija ne nasprotuje 8stanovni listini, kar ji je bilo ve#krat o#itano.

/5/



Posebne naloge %eneralne skup"#ine so

- <azpravljanje o splo"ni! na#eli! sodelovanja za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti.%re za vpra"anja razoroževanja in reguliranja oboroževanja.

- <azpravljanje o konkretni! vpra"anji! in primeri!, ki se nana"ajo na o!ranitev

mednarodnega miru in varnosti in ki ji! postavi katerakoli #lanica '+1, &arnostni svet alidržava ne#lanica. $er tu pri!aja do konkurence med pristojnostjo %eneralne skup"#ine in&arnostnega sveta, 8stanovna listina dolo#a, da la!ko %eneralna skup"#ina daje

priporo#ila tako dolgo, dokler o predmetu ne za#ne razpravljati &arnostni svet. 2udi tula!ko %eneralna skup"#ina le razpravlja in daje priporo#ila. e misli, da je treba sprejetidolo#ene ukrepe, mora to predlagati &arnostnemu svetu.

- 'pozarjanje &arnostnega sveta na situacije, ki bi utegnile ogrožati mednarodni mir invarnost.

- Predlaganje ukrepov za miroljubno zgladitev katerekoli situacije, ne glede na izvor, ki bila!ko "kodovala splo"ni blaginji ali prijateljskim odnosom med narodi. %re za odstranitev

latentni! vzrokov, ki bi utegnili povzro#iti spore. 2ovrstna pristojnost je zelo "iroka.- Pripravljanje preu#evanj in dajanje priporo#il z namenom, da se razvija mednarodno

sodelovanje na politi#nem, ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem inzdravstvenem podro#ju, da se pomagajo uveljavljati #lovekove pravice in temeljnesvobo"#ine in da se spodbujata progresivni razvoj in kodi6ikacija mednarodnega prava.

- %eneralna skup"#ina je vr!ovni organ '+1 za vpra"anja skrbni"tva (razen strate"ki! podro#ij) in nesamoupravni! podro#ij. +a vpra"anja skrbni"tva je bil ustanovljenkrbni"ki svet, ki naj bi deloval pod vodstvom %eneralne skup"#ine. +a nesamoupravna

podro#ja je bila najprej ustanovljena komisija za preu#evanje poro#il, kasneje pa "e drugi pomožni organi.

- %eneralna skup"#ina je po /I;. #lenu pristojna za spremembo 8stanovne listine. kupaj z

&arnostnim svetom ima po /IB. #lenu iniciativo za sklic revizijske kon6erence.- prejemanje, suspenz in izklju#itev držav. &se te odlo#itve sprejme %eneralna skup"#ina

na predlog &arnostnega sveta. Pravzaprav se te odlo#itve najprej sprejmejo v &arnostnemsvetu, "ele potem pa ji! potrdi tudi %eneralna skup"#ina. %eneralna skup"#ina pa samaodlo#a o pravici do glasovanja za državo, ki zadnji dve leti ne izpolnjuje svoji! 6inan#ni!obveznosti.

- %eneralna skup"#ina ima tudi kreativno vlogo. & celoti izvoli 0konomski in socialni svet,deloma pa &arnostni svet in krbni"ki svet. kupaj z &arnostnim svetom imenuje sodnikeMeddržavnega sodi"#a in generalnega sekretarja '+1.

- %eneralna skup"#ina je vr!ovni organ '+1 za 6inan#na in prora#unska vpra"anja, ki se

ti#ejo '+1 in specializirani! ustanov.- %eneralna skup"#ina in &arnostni svet la!ko zaprosita Meddržavno sodi"#e, da jima da

svetovalno mnenje o vsakem pravnem vpra"anju. +a svetovalno mnenje la!ko zaprosijotudi drugi organi '+1 in specializirane ustanove, #e ji! za to pooblasti %eneralnaskup"#ina.

-, Poslovan"e

Poslovanje %eneralne skup"#ine deloma ureja že 8stanovna listina, bolj podrobno pa jeurejeno v poslovniku. Poslovnik vsebuje predpise o 6ormalnosti! glede sklica, sestavljanju in

potrditvi dnevnega reda, overovitvi pooblastil, konstituiranju plenumov in odborov, delu,

volitva! itd. 1a za#etku vsakega zasedanja %eneralna skup"#ina izbere predsednika in podpredsednike, ki skupaj s predsedniki glavni! odborov predstavljajo predsedstvo (bureau,

/55



general committee). Praviloma mora vsak predlog skozi razpravo v enem od glavni! odborov,"ele potem pride na plenum. +aradi ekonomi#nosti postopka deluje kup"#ina preko odborov,ki obravnavajo predmete z dnevnega reda (npr. politi#ni in varnostni odbor, ekonomski in6inan#ni odbor, socialni, !umanitarni in kulturni odbor, odbor za vpra"anja skrbni"tva innesamoupravni! obmo#ij, odbor za prora#unska vpra"anja, pravni odbor itd.). 2o so t.i. glavni

odbori. Poleg nji! obstajajo "e tri vrste odborov postopkovni, stalni in posebni (ad !oc)odbori. & glavne odbore vstopajo vse #lanice, v ostale pa se imenuje dolo#eno manj"e "tevilodržav.

%eneralna skup"#ina odlo#a z navadno ve#ino, o pomembni! vpra"anji! (priporo#ila gledeo!ranitve mednarodnega miru in varnosti, volitev nestalni! #lanic &arnostnega sveta, volitev#lanic 0konomskega in socialnega sveta, sprejemanje novi! #lanic v '+1, ustavitev uživanja#lanski! pravic in privilegijev, izklju#itev #lanic, prora#unska vpra"anja itd.) pa odlo#a zdvotretjinsko ve#ino. %lasovanje je la!ko tajno ali javno. Poseben na#in je t.i. roll callglasovanje vsako državo se pozove, naj se odlo#i, kako bo glasovala.

=.1.1 VARNO)(N' )VE(

a, )estava

&arnostni svet je glavni element v me!anizmu '+1. +ami"ljen je bil kot organ, ki la!ko(nasprotno od %eneralne skup"#ine) deluje neprekinjeno. estavljen je iz predstavnikovožjega kroga držav. talni! #lanic je pet @rancija, $itajska, <usija, &elika Jritanija in +3.3eset nestalni! #lanic izvoli %eneralna skup"#ina, nji!ov mandat pa traja dve leti. Pri tem seupo"teva prispevek #lanic k o!ranitvi mednarodnega miru in varnosti ter pravi#na geogra6ska

porazdelitev. Pet mest naj bi pripadalo državam zije in 6rike, dve mesti državam :atinske

merike, eno mesto državam &z!odne 0vrope, dve mesti pa državam +a!odne 0vrope inostalim državam, ki ne spadajo v navedene skupine ($anada, vstralija, 1ova +elandija). 1eglede na ta regionalni klju# pa države #lanice niso dolžne glasovati za kandidatke, ki so

predlagane na podlagi sporazuma med državami dolo#ene regije. Pomembno je tudi to, daizvoljena država ne predstavlja oz. zastopa svoje regije niti se ne morejo njena stali"#auporabiti kot dokaz ali argument proti državam njene regije.

, )odelovan"e zainteresiranih dr@av v Varnostnem svet#

&arnostni svet je sestavljen iz petnajsti! držav. 'stale države, ki ne sodelujejo pri njegovemdelu in odlo#anju, so nanj prenesle oblast in odgovornost za posle iz njegove pristojnosti.

'dlo#itve, ki ji! sprejme &arnostni svet, praviloma zavezujejo vse države #lanice. 2akaureditev odstopa od starega pravila mednarodnega prava, da nobeni državi ni mogo#e naložitiobveznosti brez njenega soglasja in da se o njeni! interesi! ne more razpravljati v njeniodsotnosti. +ato 8stanovna listina dolo#a, da ima vsaka država, o katere interesi! serazpravlja, pravico biti pozvana k sodelovanju v &arnostnem svetu.

8stanovna listina lo#i dva primera ko se v &arnostnem svetu razpravlja o interesih nekedržave, ki ni #lanica &arnostnega sveta (9/. #len), in ko se v &arnostnem svetu odlo#a ospor#, v katerem sodeluje ena ali ve# držav, ki niso #lanice &arnostnega sveta (95. #len). 9/.#len dolo#a, da se sme vsaka država #lanica '+1, ki ni #lanica &arnostnega sveta, brez

pravice glasovanja udeležiti razpravljanja o vsakem vpra"anju, predloženemu &arnostnemusvetu, kadarkoli slednji meni, da so interesi te #lanice posebej prizadeti. 2a dolo#ba je zelo pomembna, saj nekoliko blaži dejstvo, da v &arnostnem svetu ne sedijo vse države #lanice

/59



'+1. 'dlo#itev o tem, ali ima država poseben interes za sodelovanje v &arnostnem svetu,sprejme &arnostni svet sam. 2ako pozvana država pa nima pravice glasovanja. Medtem ko se9/. #len nana"a samo na države #lanice, pa se v dolo#eni! primeri! la!ko pozovezainteresirano državo ne glede na to, ali je #lanica '+1 ali ne. Pogoj za to je, da je ta državastran$a spora, ki ga obravnava &arnostni svet. 2udi v tem primeru pozvana država nima

pravice glasovanja, vendar je v tem izena#ena z državami #lanicami &arnostnega sveta, saj prire"evanju sporov stranke nimajo pravice glasovanja. 'meniti je treba tudi ??. #len, ki dolo#a,da je potrebno vsako državo #lanico '+1 pozvati k sodelovanju v &arnostni svet, kadar seodlo#a o uporabi njeni! oboroženi! sil v akcija! '+1.

-, Naloge in pravi-e

Pristojnost &arnostnega sveta je omejena na dolo#ena vpra"anja. Po tem se razlikuje od%eneralne skup"#ine, ki ima z generalno klavzulo iz /I. #lena podeljeno splo"no pristojnostza razpravljanje o vse! vpra"anji!, ki sodijo v okvir '+1. &endar pa &arnostni svet opravljanajpomembnej"e 6unkcije '+1, ki so mu zaupane v izklju#no pristojnost. %lede te! 6unkcijima pooblastila za izdajanje odlo#itev, ki zavezujejo vse države.

%lavna naloga &arnostnega sveta je dolo#ena v 5?. #lenu »3a bi se zagotovila takoj"nja inu#inkovita akcija '+1, nalagajo njene #lanice &arnostnemu svetu prvenstveno odgovornostza o!ranitev mednarodnega miru in varnosti in so soglasne v tem, da &arnostni svet priopravljanju svoji! dolžnosti na temelju te odgovornosti dela v nji!ovem imenu.« 2o jeodgovornost za o!ranitev mednarodnega miru, ki so ji namenjena posamezna poglavja8stanovne listine (predvsem &., &., &. in Q. poglavje). 3elovanje &arnostnega svetase v skladu s 5?. #lenom omejuje na tiste situacije, kjer gre za prepre#evanje spopadov oz.re"evanje že za#eti! spopadov z akcijami '+1, ki so opisane v &. in &. poglavju

8stanovne listine. & sklop te obsežne naloge &arnostnega sveta sodi tudi sprejemanje potrebni! ukrepov v primeru, ko neka država ne spo"tuje odlo#be Meddržavnega sodi"#a in sezato druga stranka obrne na &arnostni svet.

&arnostni svet je odgovoren, da s pomo#jo 'dbora voja"kega "taba izdela na#rte zavzpostavitev sistema reguliranja oboroževanja in ji! predloži #lanicam '+1. 1amenregulacije je zmanj"evanje oboroževanja ter varovanje mednarodnega miru in varnosti.

Poleg omenjeni! glavni! nalog ima &arnostni svet tudi posebne naloge. 'menjene so že biledejavnosti, v kateri! &arnostni svet deluje skupaj z %eneralno skup"#ino. &arnostni svet

posreduje predlog %eneralni skup"#ini, ta pa potem na podlagi predloga sprejme dokon#no

odlo#itev. z tega bi iz!ajalo, da je vloga %eneralne skup"#ine pomembnej"a, kar pa ne drži.niciativo in prvo besedo ima namre# &arnostni svet, %eneralna skup"#ina pa la!ko njegov

predlog samo sprejme ali zavrne. 3ejansko brez sklepa &arnostnega sveta ne more bitisprejeta nobena pomembnej"a odlo#itev.

Posebne pristojnosti &arnostnega sveta so

- odlo#itev o zasedanju &arnostnega sveta izven sedeža '+1*- vzpostavitev #lanski! pravic #lanicam, ki so jim bile te pravice s sklepom %eneralne

skup"#ine za#asno suspendirane*

- odlo#itev o tem, ali ima dolo#ena država, ki ni #lanica &arnostnega sveta, interes zasodelovanje pri razpravi v &arnostnem svetu*

/5?



- nadzor nad delovanjem regionalni! sporazumov pri izvajanju prisilni! akcij*- dolo#itev strate"ki! obmo#ij, sprejem skrbni"ki! sporazumov in odlo#anje o skrbni"ki!

vpra"anji! glede strate"ki! obmo#ij*- dolo#anje pogojev za pristopanje k Meddržavnemu sodi"#u za države, ki niso #lanice

statuta odi"#a*

- zavarovanje izvr"itev odlo#b Meddržavnega sodi"#a.

+ mednarodnimi akti se la!ko &arnostnemu svetu z njegovo privolitvijo naložijo tudi drugenaloge. &arnostni svet na#eloma ne bi smel sprejemati nalog, ki so v nasprotju z na#eli in cilji'+1.

d, Poslovan"e

e se pojavi nevarnost za mir, mora &arnostni svet ukrepati !itro. +ato 8stanovna listinadolo#a, da mora poslovati nepretrgoma oz. da mora biti organiziran tako, da se la!ko sestane

kadarkoli. & ta namen mora imeti vsaka #lanica &arnostnega sveta ves #as svojega predstavnika na sedežu '+1. $er ti predstavniki niso odgovorni dejavniki politike svojedržave, morajo svojo vlado obve"#ati o poteku dela in za!tevati navodila za svoje ravnanje.2o la!ko razpravo zavle#e in odloži sprejem odlo#itve. +ato ima &arnostni svet ob#asnesestanke, na kateri! sme vsako izmed njegovi! #lanic zastopati #lan vlade ali kak"en drug,

posebej za to dolo#en predstavnik. Poslovnik &arnostnega sveta predvideva sestanke, ki seskli#ejo po potrebi, in periodi#ne sestanke, ki se skli#ejo v dolo#eni! #asovni! razmaki!.&arnostni svet ima la!ko sestanke tudi v kraji! izven sedeža '+1, #e bi to olaj"alo njegovodelo.

estanke &arnostnega sveta skli#e predsednik, ki se menja vsak mesec po abecednem redu

imen držav #lanic. Predsednik mora sklicati sestanek v naslednji! primeri!

- na za!tevo katerekoli države #lanice &arnostnega sveta*- #e je pred &arnostni svet postavljen dolo#en spor ali situacija*- #e %eneralna skup"#ina naslovi na &arnostni svet dolo#eno vpra"anje ali priporo#ilo.

@unkcija predsednika je pomembna, saj la!ko s svojim vodenjem precej vpliva na postopek.&pliva la!ko na sestavljanje dnevnega reda in odlo#anje o na#inu in zaporedju glasovanja,zavira ali pospe"uje la!ko sklicevanje sestankov, s 6ormulacijo vpra"anja pa la!ko tudi vplivana izid glasovanja.

estanki &arnostnega sveta so javni, vendar pa se la!ko tudi zaprejo za javnost. $vorum ni predpisan, saj imajo države praviloma interes udeleževati se sestankov, k temu pa ji! izrecnozavezuje tudi 8stanovna listina. &sekakor &arnostni svet ne bi mogel odlo#ati, #e bi "tevilo

prisotni! padlo pod devet, ker se za vsak sklep, ki se ti#e postopka (npr. sprejem dnevnegareda), za!teva vsaj devet pozitivni! glasov. e bi 8stanovno listino razlagali dobesedno,&arnostni svet ne bi mogel sprejeti nobene meritorne odlo#itve brez prisotnosti vse! peti!stalni! #lanic. & praksi pa odsotnost kak"ne stalne #lanice nima takega u#inka.

1ajbolj pomembno pravilo o poslovanju &arnostnega sveta je pravilo o "tevilu glasov, potrebni! za sprejemanje pravno veljavni! odlo#itev. 8stanovna listina razlikuje proceduralne

in meritorne odlo#itve.

/54



2retji odstavek 5E. #lena 8stanovne listine dolo#a, da so meritorne odlo#itve sprejete, #ezanje glasuje devet #lanic, med katerimi morajo biti glasovi vse! stalni! #lanic. 2o bi

pomenilo, da &arnostni svet ne more sprejeti nobene meritorne odlo#itve brez privolitve vse!veliki! sil, oz. z drugimi besedami, da la!ko vsaka izmed stalni! #lanic blokira meritornoodlo#itev s tem, da se vzdrži pri glasovanju, #etudi bi za odlo#itev glasovalo vse! ostali!

"tirinajst #lanic. &endar pa je praksa uvedla druga#en na#in odlo#anja. &elikokrat se jenamre# kak"na stalna #lanica vzdržala pri odlo#anju o posameznem vpra"anju, pa se je takosprejeta odlo#itev kljub temu "tela za veljavno. 2ak"na praksa odlo#anja se je ustalila, zatola!ko govorimo o spremembi 8stanovne listine z oblikovanjem novega pravila obi#ajnega

prava. &elja torej, da &arnostni svet ne more sprejeti nobene meritorne odlo#itve, #e katera odstalni! #lanic glasuje proti, odlo#itev pa je sprejeta, #e zanjo glasuje vsaj devet #lanic in #e jine nasprotuje kak"na od stalni! #lanic. 'dlo#itev je torej sprejeta tudi v primeru, #e se ena alive# stalni! #lanic vzdrži pri glasovanju, za odlo#itev pa glasuje devet ostali! #lanic&arnostnega sveta. Možnost, da stalna #lanica z glasovanjem proti dolo#eni odlo#itvi blokiranjen sprejem, imenujemo pravica veta.

2retji odstavek 5E. #lena 8stanovne listine dolo#a "e to, da se mora stranka v sporu vzdržatiglasovanja pri sprejemanju odlo#b po &. poglavju in tretjem odstavku 45. #lena. &. poglavjese nana"a na mirno re"evanje sporov, tretji odstavek 45. #lena pa dolo#a, da &arnostni svetspodbuja razvoj mirnega re"evanja lokalni! sporov s pomo#jo regionalni! dogovorov aliustanov. Praksa je na tem mestu uvedla razlikovanje med spori in situacijami. tranke nimajo

pravice glasovanja takrat, ko gre za spor, la!ko pa glasujejo takrat, ko gre za situacijo, #etudiimajo same v njej dolo#en interes. +ato je zelo pomembno, ali je dolo#eno stanjeokvali6icirano kot spor ali kot situacija, zlasti #e so prizadeti interesi stalni! #lanic.

zjeme iz 5E. #lena pa ne posegajo v odlo#anje po &. poglavju 8stanovne listine, ki

predstavlja najpomembnej"i del dejavnosti &arnostnega sveta. %re za sprejemanje ukrepov v primeru ogrožanja miru, kr"itve miru in agresivni! dejanj. & te! primeri! zainteresiranestranke niso izklju#ene pri glasovanju. $er je za tovrstne odlo#itve potrebna privolitev stalni!#lanic, se ne more sprejeti nobene odlo#itve, #e ji nasprotuje vsaj ena stalna #lanica. 2o

pomeni, da se nobena akcija &arnostnega sveta za o!ranitev ali vzpostavitev miru ne moreizvesti, #e temu nasprotuje katera od stalni! #lanic.

+a sprejemanje proceduralni! odlo#itev je potrebni! devet pozitivni! glasov, ne glede na to,ali gre za glasove stalni! ali nestalni! #lanic (drugi odstavek 5E. #lena 8stanovne listine). $aj

je proceduralno vpra"anje, se dolo#i v vsakem konkretnem primeru, odlo#itev o tem pa se"teje za meritorno odlo#itev, zato za njen sprejem velja ve#ina iz tretjega odstavka 5E. #lena.

2u la!ko pride do dvo"nega veta stalna #lanica la!ko s svojim negativnim glasom prepre#isprejetje odlo#itve, da se neko vpra"anje ozna#i kot proceduralno vpra"anje, kar pomeni, da tovpra"anje postane meritorno vpra"anje, za katerega velja tretji odstavek 5E. #lena, priodlo#anju o predmetu pa la!ko potem z negativnim glasom prepre#i sprejetje predlaganeodlo#itve.

Možnost, da '+1 zaradi nasprotovanja ene same stalne #lanice &arnostnega sveta ne biizpolnila svoji! nalog, je leta /B4B pripeljala do re"itve, ki samo deloma re"uje ta problem.%re za sprejetje resolucije »8niting 6or Peace«. 1a njeni podlagi je bilo ve#krat sklicanoizredno zasedanje %eneralne skup"#ine.

e, Pomo@ni organi Varnostnega sveta

/5>



8stanovna listina poobla"#a &arnostni svet, da la!ko ustanavlja pomožne organe, ki se muzdijo potrebni za opravljanje njegovi! nalog. &arnostni svet je v svoji praksi ustanovil ve#odborov in komisij. d !oc komisije so se ustanavljale za re"evanje posamezni! sporov, skaterimi se je ukvarjal &arnostni svet (npr. ndonezija, ndija in Pakistan). 1i nujno, da sodržave, ki sestavljajo tak organ, #lanice &arnostnega sveta.

talna odbora, ki ju je ustanovil &arnostni svet, sta 'dbor strokovnjakov za vpra"anja postopka in 'dbor za sprejemanje novi! #lanic. &arnostni svet la!ko uporablja tudi komisije,ki ji! ustanavlja %eneralna skup"#ina, npr. $omisijo opazovalcev miru, $omisijo zakolektivne ukrepe na podlagi resolucije »8niting 6or Peace« itd.

8stanovna listina kot pomožni organ &arnostnega sveta omenja 'dbor voja"kega "taba. 2a jesestavljen iz poveljnikov glavni! "tabov stalni! #lanic &arnostnega sveta. 'dbor la!ko ksodelovanju pozove tudi druge države in ustanavlja regionalne pododbore. 1jegova naloga jesvetovanje in pomo# &arnostnemu svetu pri vse! vpra"anji! o vojni! sredstvi!, ki so potrebnaza o!ranitev mednarodnega miru in varnosti (voja"ke sile, poveljevanje, oborožitev itd.). e

pride do uporabe voja"ki! sil, je 'dbor pod nadzorstvom &arnostnega sveta odgovoren zanji!ovo strate"ko vodstvo. & praksi 'dbor nikoli ni deloval tako, kot bi moral. & primerukolektivne akcije v $oreji so vr!ovno voja"ko poveljstvo prevzele +3. 'dbor tudi nideloval pri oblikovanju oboroženi! sil v 0giptu leta /B4> in v $ongu leta /B>B, #eprav v te!dve! primeri! potrebe za njegovo delovanje niti ni bilo.

=.1.11 E6ONOM)6' 'N )O9'A&N' )VE(

0konomski in socialni svet je zasnovan kot poseben glavni organ '+1. 8stanovna listina v44. #lenu dolo#a, da se '+1 zavzema za

- zvi"anje življenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredekin razvoj*

- urejanje mednarodni! gospodarski!, socialni!, zdravstveni! in sorodni! problemov termednarodno sodelovanje na podro#ju kulture in izobraževanja*

- splo"no in dejansko spo"tovanje #lovekovi! pravic in temeljni! svobo"#in za vse ljudi, neglede na raso, spol, jezik ali vero.

+a izvajanje te! nalog je poleg samostojni! akcij potrebno tudi sodelovanje držav. +ato8stanovna listina dolo#a, da se #lanice zavežejo delovati skupaj in posamezno v sodelovanjuz '+1, da se dosežejo cilji iz 44. #lena. & ta namen je bil ustanovljen 0konomski in socialnisvet.

0konomski in socialni svet sestavljajo predstavniki "tiriinpetdeseti! držav #lanic, ki ji! poregionalnem principu izvoli %eneralna skup"#ina za dobo tre! let. 1jegove pristojnosti sodolo#ene s programskimi dolo#bami o naloga! '+1 na podro#ju ekonomskega in socialnegasodelovanja (Q. poglavje 8stanovne listine). & Q. poglavju pa so dolo#ene njegove naloge in

pravice

- vet preu#uje mednarodna ekonomska, socialna, kulturna, izobraževalna, zdravstvena insorodna vpra"anja in daje pobude za preu#evanje te! vpra"anj.

/5E



- vet obve"#a posamezne organe '+1, specializirane ustanove in države #lanice orezultati! preu#evanj. vet sme dajati obvestila &arnostnemu svetu in mu mora pomagati,kadar ta to za!teva.

- vet la!ko v skladu s pravili, ki ji! predpi"e '+1, sklicuje mednarodne kon6erence ozadeva!, ki spadajo v njegovo pristojnost.

- vet la!ko daje priporo#ila %eneralni skup"#ini, specializiranim ustanovam in #lanicam'+1, la!ko pa tudi pripravlja na#rte konvencij. vet ni organ, ki bi sprejemal obvezujo#eodlo#itve.

- vet la!ko s specializiranimi ekonomskimi, socialnimi, kulturnimi, izobraževalnimi inzdravstvenimi ustanovami sklepa dogovore, s katerimi se dolo#ijo pogoji, po kateri! bodolo#ena ustanova povezana z '+1. 2aki dogovori se predložijo v potrditev %eneralniskup"#ini. vet tudi tu deluje kot organ za preu#evanje in razpravljanje, dogovor, ki gasklene, pa je samo predlog %eneralni skup"#ini. vet la!ko usklajuje dejavnostspecializirani! ustanov s tem, da se z njimi posvetuje in jim daje priporo#ila.

- vet nadzira delo specializirani! ustanov. 8krene la!ko vse, kar je potrebno, da dobi

nji!ova redna poro#ila o ukrepi!, ki so ji! izvedle.- vet opravlja vse tiste 6unkcije, ki spadajo v njegovo pristojnost v zvezi z izvr"itvijo

priporo#il %eneralne skup"#ine.- vet daje priporo#ila z namenom, da se zagotovi dejansko spo"tovanje #lovekovi! pravic

in temeljni! svobo"#in*- vet opravlja tudi druge 6unkcije, ki so dolo#ene v 8stanovni listini ali ki mu ji! dodeli

%eneralna skup"#ina.

2ako opisane naloge in pravice so zelo obsežne. & zadnjem #asu se je nakopi#ilo veliko"tevilo zelo pomembni! vpra"anj glede ekonomskega razvoja, za"#ite okolja, demogra6skerasti, surovin, energetike, nove ekonomske ureditve itd. 2e nove naloge 0konomski insocialni svet mo#no obremenjujejo, zato so potrebne dolo#ene spremembe poslovanja vetain njegovi! pomožni! organov.

0konomski in socialni svet se sestane vsaj dvakrat na leto. 'dlo#itve se sprejemajo z ve#inoglasov. vet la!ko ustanavlja tudi komisije, ki so potrebne za opravljanje njegovi! 6unkcij. &

praksi je vet ustanovil "tevilne stalne in za#asne komisije in odbore, ki preu#ujejo posamezna vpra"anja in oblikujejo predloge. 3elujejo la!ko tudi takrat, ko vet ne zaseda.&anje so la!ko izvoljene tudi države, ki niso #lanice veta. $omisije so razli#ni! vrst

- te!ni#ne oz. 6unkcionalne komisije obravnavajo posamezna vpra"anja iz pristojnosti

veta*- regionalne gospodarske komisije obravnavajo gospodarska vpra"anja glede posamezni!

delov sveta*- stalni ali ad !oc odbori za posebna vpra"anja obravnavajo administrativna in

organizacijska vpra"anja, vpra"anja mednarodnega sodelovanja, koordinacijo in planiranjerazvoja, stanovanjsko politiko, vpra"anja uporabe znanosti itd. em spadajo tudi upravniodbori klada za pomo# otrokom in Programa za begunce.

+ 0konomskim in socialnim svetom so povezani posebni organizmi, ki so ustanovljeni na podlagi mednarodni! pogodb za dolo#ene vrste mednarodnega sodelovanja na socialnem podro#ju, npr. 'srednji urad za opij in 8rad za nadzor nad mamili.

=.1.1% )6R3N'26' )VE(

/5;



krbni"ki svet je bil ustanovljen za nadzorovanje skrbni"ki! razmerij. & #asu 3ru"tva narodovse je z mandatnimi razmerji ukvarjal stalni odbor za mandate, ki je preverjal poro#ila državmandatarjev in po"iljal predloge 3ru"tvu narodov. estavljen je bil iz strokovnjakov, medkaterimi pripadniki držav mandatarjev niso smeli biti v ve#ini.

krbni"ki svet je sestavljen tako, da je v njem enako "tevilo držav, ki upravljajo s skrbni"kimi podro#ji, in držav, ki nimajo nobene skrbni"ke uprave. Prve vstopijo v krbni"ki svet zaradisvoje skrbni"ke vloge in v njem ostanejo toliko #asa, dokler traja skrbni"ko razmerje. Meddrugimi pa morajo biti vse stalne #lanice &arnostnega sveta, #e same nimajo skrbni"ke vlogein ne vstopijo v krbni"ki svet že na tej podlagi. Preostale #lanice voli %eneralna skup"#ina zadobo tre! let. 2a mandat se la!ko neomejeno ponavlja.

krbni"ki svet je »glavni« organ '+1, vendar pa deluje pod vodstvom %eneralne skup"#ine.Pod vodstvom %eneralne skup"#ine

- preu#uje poro#ila upravljajo#i! oblasti*- sprejema in preu#uje peticije*- sporazumno z upravljajo#o oblastjo dolo#a ob#asne preglede skrbni"ki! podro#ij*- sprejema odlo#itve v skladu s skrbni"kimi sporazumi.

&se te 6unkcije la!ko %eneralna skup"#ina opravi neposredno sama. krbni"ki svet sestavljavpra"alnike o politi#nem, ekonomskem, socialnem in izobraževalnem napredku prebivalcevvsakega skrbni"kega ozemlja. 8pravljajo#a oblast po"ilja na podlagi taki! vpra"alnikov letna

poro#ila %eneralni skup"#ini za vsako skrbni"ko podro#je, za katero je le=ta pristojna. z povedanega je razvidno, da je vloga krbni"kega sveta pravzaprav pomožno=te!ni#na.

8stanovna listina dolo#a, da krbni"ki svet pomaga %eneralni skup"#ini pri izvr"evanjunjeni! nalog. Pri strate"ki! obmo#ji! vlogo %eneralne skup"#ine prevzame &arnostni svet.Poleg nalog, ki so mu naložene z 8stanovno listino, opravlja krbni"ki svet "e nekatere druge

posle, ki niso povezani s skrbni"kimi razmerji, npr. preu#evanje poro#il o Gugoza!odni 6rikiin obravnavanje vpra"anj posebnega režima za mesto Geruzalem.

=.1.1 )E6RE(AR'A(

ekretariat je uradni"ki aparat, ki služi vsem ostalim organom za opravljanje pripravljalne inte!ni#ne službe, pa tudi za izvr"evanje "tevilni! nji!ovi! odlo#itev. & tem smislu je

ekretariat pomožni in izvr"ilni organ. 1a #elu ekretariata je generalni sekretar, kateregavloga je zelo pomembna. 8stanovna listina namre# nalaga "tevilne 6unkcije ravnogeneralnemu sekretarju, ne pa ekretariatu. +ato la!ko re#emo, da je generalni sekretar edenod organov '+1, ekretariat pa njegov urad.

8stanovna listina ureja položaj ekretariata v Q&. poglavju, obstajajo pa tudi drugi predpisi,npr. predpisi o imenovanju in položaju generalnega sekretarja in osebja ekretariata, ki ji!izdaja %eneralna skup"#ina. Podrobnej"e predpise (pravilnike) izdaja tudi generalni sekretar.Potrebno je omeniti "e predpise o mednarodnem položaju in za"#iti osebja ekretariata, ki se

praviloma potrjujejo z mednarodnimi pogodbami.

%eneralnega sekretarja imenuje %eneralna skup"#ina na predlog &arnostnega sveta.Predlagan je en sam kandidat, zato la!ko re#emo, da generalnega sekretarja najprej izvoli

/5B



&arnostni svet, potem pa ga potrdi "e %eneralna skup"#ina. 3ejansko pa je izvolitevgeneralnega sekretarja rezultat ne6ormalni! dogovorov med najpomembnej"imi državami.Prvi generalni sekretar '+1 je bil 2r-gve :ie, sledili pa so mu 3ag AammarskjUld (ki je umrlv letalski nesre#i), 8V2ant, $urt Lald!eim, Perez de Huellar, Jutros Jutros %ali in $o6inan.

& ekretariatu deluje "tevilno uradni"tvo. 'sebje uradni"tva imenuje generalni sekretar vskladu s splo"nimi predpisi, ki ji! izdela %eneralna skup"#ina. 8radni"tvo je sestavljeno iz

pripadnikov razli#ni! narodov in držav. 8stanovna listina dolo#a, da mora biti pri nji!ovemimenovanju ustrezno upo"tevano regionalno na#elo.

ekretariat je neodvisen organ. /II. #len 8stanovne listine dolo#a, da generalni sekretar inosebje pri izpolnjevanju svoji! dolžnosti ne smejo za!tevati navodil in ji! tudi ne sprejematiod nobene vlade ali katerekoli druge oblasti zunaj '+1. &zdrževati se morajo sle!erni!dejanj, ki ne bi bila združljiva z nji!ovim položajem mednarodni! uslužbencev, odgovorni!edino '+1. 2udi države #lanice so dolžne spo"tovati izklju#en mednarodni zna#aj

ekretariata in ne smejo vplivati nanj.

Posebne naloge generalnega sekretarja oz. ekretariata so

- dajanje letni! poro#il %eneralni skup"#ini o delu '+1*- opozarjanje &arnostnega sveta na katerokoli zadevo, ki bi utegnila ogrožati o!ranitev

mednarodnega miru in varnosti*- dajanje obvestil %eneralni skup"#ini o vpra"anji!, s katerimi se ukvarja &arnostni svet in

ki se nana"ajo na o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, #e to odobri &arnostni svet*- sprejemanje redni! in6ormativni! poro#il o nesamoupravni! obmo#ji!*

- registriranje in objavljanje mednarodni! pogodb.

ekretariat zbira obvestila in materiale, ji! preu#uje in ureja ter pripravlja materiale zarazli#ne organe in mednarodne kon6erence. &zdržuje odnose s specializiranimi mednarodnimiorganizacijami in opravlja druge naloge, ki so mu zaupane z mednarodnimi pogodbami. &okviru te! 6ormalni! nalog imajo generalni sekretarji zelo pomembno politi#no vlogo. svojoavtoriteto so ve#krat sodelovali pri re"evanju zapleteni! vpra"anj in sporov.=.1.1/ MEDDR:AVNO )OD'24E

Meddržavno sodi"#e je bilo ustanovljeno že s Paktom 3ru"tva narodov leta /B5I. 3elovalo jev Aaagu od leta /B55 do nem"ke zasedbe 1izozemske. Po njegovem vzoru je bilo z

8stanovno listino '+1 ustanovljeno novo Meddržavno sodi"#e, katerega sedež je prav tako vAaagu. Pravila delovanja tega sodi"#a so vsebovana v tatutu Meddržavnega sodi"#a, ki jesestavni del 8stanovne listine. 'stale predpise o svojem delu izdaja odi"#e samo.

Petnajst #lanov odi"#a volita %eneralna skup"#ina in &arnostni svet, vendar vsak zase.zbran je tisti kandidat, ki dobi absolutno ve#ino v obe! organi!. $andidacijske postopke vvsaki državi opravlja posebna kandidacijska komisija, sestavljena iz oseb, ki ji! ta državauvrsti na spisek talnega arbitražnega sodi"#a. :e=to je bilo ustanovljeno s Aaa"ko konvencijoleta /;BB in je prvi mednarodni tribunal. 3anes je njegova vloga predvsem sodelovanje priizbiranju sodnikov Meddržavnega sodi"#a. e kak"na država ni podpisnica Aaa"kekonvencije, ustanovi ad !oc kandidacijsko komisijo. 3ržava, ki ni #lanica '+1, la!ko

postane stranka tatuta in tako sodeluje pri volitva! sodnikov v %eneralni skup"#ini. 2ak"enstatus ima Kvica.

/9I



odni"ka mesta vsako tretje leto zamenja tretjina sodnikov. 1ji!ov mandat traja devet let, poizteku tega #asa pa so la!ko ponovno izvoljeni. Pogoj za izvolitev je visoka strokovna inmoralna kvali6ikacija. $andidat mora izpolnjevati pogoje za imenovanje na najvi"je sodne

položaje v svoji državi ali pa mora uživati ugled strokovnjaka na podro#ju mednarodnega

prava. Pri volitva! je potrebno paziti, da se upo"teva regionalno na#elo zastopanosti vse!glavni! pravni! sistemov. 'd vse! sodnikov je la!ko samo eden državljan iste države. %ledena to, da sodnike voli tudi &arnostni svet, imajo stalne #lanice v praksi tako reko# rezerviranamesta za svoje kandidate.

tatut zagotavlja materialno in moralno neodvisnost sodnikov. odnika la!ko pred#asnorazre"i samW odi"#e s soglasno odlo#itvijo preostalega sodnega zbora. odniki uživajo priopravljanju svoje sodni"ke službe diplomatske privilegije in imunitete. Pla#uje ji! '+1.

1oben #lan odi"#a ne sme opravljati nikakr"ne politi#ne ali upravne 6unkcije niti ne smesprejeti kak"ne druge zaposlitve poklicne narave. Prav tako ne sme v nobeni pravdni zadevinastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali odvetnik. e sodnik nastopa kot zastopnik,

svetovalec ali odvetnik katere od strank ali kot #lan državnega ali meddržavnega sodi"#a oz.anketne komisije, ne sme sodelovati pri odlo#anju o tej zadevi.

odniki, ki imajo isto državljanstvo kot katerakoli pravdna stranka, obdržijo pravico, dasodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred odi"#em. e ima odi"#e v svojem sodnemzboru sodnika, ki ima državljanstvo ene od pravdni! strank, sme vsaka druga pravdna strankaizbrati katerokoli osebo, da sodeluje pri obravnavi kot sodnik (ad !oc nacionalni sodnik). eodi"#e v svojem sodnem zboru nima nobenega sodnika, ki bi imel državljanstvo kak"ne

pravdne stranke, sme prav tako vsaka izmed nji! izbrati svojega ad !oc nacionalnega sodnika,ki ima v tej zadevi enake pravice kot redni sodniki.

&se stro"ke odi"#a nosi '+1. 3ržava, ki ni #lanica '+1, mora sama prispevati k pla#ilustro"kov. e odi"#e ne odlo#i druga#e, nosi vsaka pravdna stranka svoje stro"ke postopka.

=.1.1 REG'ONA&N' DOGOVOR'

&. poglavje 8stanovne listine '+1 dopu"#a regionalne dogovore, kateri! namen jeo!ranitev mednarodnega miru in varnosti. 2i sporazumi morajo biti v skladu s cilji in na#eli

'+1. +ato 8stanovna listina takim organizacijam postavlja dolo#ene pogoje.Po eni strani gre za dogovore med državami dolo#enega kontinenta ali regije, ki predvidevajoin organizirajo mirno re"evanje sporov med pogodbenicami. Po drugi strani pa se la!koustanavljajo tudi meddržavne organizacije z istim ciljem. & obe! primeri! je nalogaudeleženk taki! dogovorov, da same poskrbijo za mirno re"evanje sporov, "ele v primeruneuspe!a pa ji! la!ko predložijo &arnostnemu svetu. 1aloga taki! dogovorov je la!ko tudi

pomo# &arnostnemu svetu pri izvajanju prisilni! akcij. 8deleženke regionalni! dogovorov pasame ne smejo sprejemati prisilni! ukrepov, ne da bi ji! pred!odno odobril &arnostni svet.

=.% )PE9'A&'8'RANE U)(ANOVE 'N DRUGE MEDNARODNEORGAN'8A9'JE

/9/



=.%.1 )PE9'A&'8'RANE U)(ANOVE

& 5I. stoletju se je "tevilo mednarodni! organizacij mo#no pove#alo. Poleg "tevilni!

dvostranski! in ve#stranski! pogodb se pojavljajo tudi odprte kolektivne pogodbe, kiustanavljajo dolo#ene oblike sodelovanja državni! organov, v#asi! pa se v ta namenustanovijo tudi posebne mednarodne organizacije. 8reditve taki! organizacij so si zelo

podobne. 'bi#ajno obstajajo trije organi splo"na kon6erenca, izvr"ni odbor in stalni urad.plo"na kon6erenca se sestaja v dolo#eni! #asovni! razmaki!. 1a njej sodelujejo vsi #lani.amo na splo"ni kon6erenci se la!ko spreminjajo temelji same organizacije in se dolo#ajoglavne smernice. Prav tako se la!ko samo tam dolo#ajo pravice in dolžnosti #lanov. plo"nakon6erenca je pogosto tudi kreativni organ, ki voli druge organe organizacije in obi#ajnoodlo#a o 6inanciranju. zvr"ni odbor je sestavljen iz manj"ega "tevila delegatov in se sestaja

bolj pogosto. 'dlo#itve sprejema v okviru pristojnosti, ki so dolo#ene v temeljni konvenciji.8rad kot stalni birokratski organ opravlja vse teko#e posle, zbira in daje in6ormacije, izvr"uje

prora#un itd. Pri nekateri! organizacija! obstajajo tudi pomožni, stalni ali za#asni organi vobliki komisij, odborov, regionalni! uradov itd. &#asi! je organizacija ustanovljena v skr#eniobliki. & tem primeru la!ko posle upravljanja prevzame in vodi ena od vlad držav udeleženk.

+a sprejemanje odlo#itev je v organi! organizacije uvedeno na#elo navadne ali kvali6iciraneve#ine. Jrez njega organizacije ne bi mogle delovati. oglasje se za!teva samo pri temeljni!

pravili!. Pri ve#inskem odlo#anju je dopu"#en izstop nezadovoljne (preglasovane) države izorganizacije.

2emelji za ustanovitev nekateri! mednarodni! organizacij so bili postavljeni že med drugosvetovno vojno. $on6erenca v an @ranciscu je dolo#ila, da je '+1 sredi"#e za usklajevanjevse! akcij glede doseganja ciljev na podro#ju mednarodnega sodelovanja pri re"evanjugospodarski!, socialni!, !umanitarni! in kulturni! vpra"anj, pa tudi na podro#ju varovanja#lovekovi! pravic in svobo"#in. 2e! dejavnosti pa ni bilo mogo#e centralizirati v eni samiorganizaciji, zato je bila omogo#ena decentralizacija. &saka država se la!ko sama odlo#i, ali

bo sodelovala v kateri od te! posebni! organizacij. Posebne organizacije naj bi se povezovalez '+1, nekatere od nji! pa je ustanovila prav ona. 'rganizacije, ki so v smislu 8stanovnelistine povezane z '+1, se imenujejo spe-ializirane #stanove. odelovanje in povezovanjetemelji na sporazumi!, ki ji! v imenu '+1 sprejme 0konomski in socialni svet, potrdi pa ji!%eneralna skup"#ina. '+1 daje priporo#ila za usklajevanje politike in delovanjaspecializirani! ustanov. 0konomski in socialni svet usklajuje dejavnost specializirani!

ustanov tako, da se z njimi posvetuje in jim daje priporo#ila, pa tudi tako, da daje priporo#ila%eneralni skup"#ini in #lanicam '+1. +aradi usklajevanja dejavnosti '+1 in specializirani!ustanov obstaja v okviru 0konomskega in socialnega sveta poseben koordinacijski odbor, kiga sestavljajo generalni sekretar '+1 in predstojniki specializirani! ustanov. pecializiraneustanove po"iljajo 0konomskemu in socialnemu svetu redna poro#ila, na katera la!ko le=tadaje pripombe. pecializirane ustanove sodelujejo pri delu 0konomskega in socialnega sveta,vendar nji!ovi predstavniki nimajo pravice glasovanja. Prav tako sodelujejo predstavniki0konomskega in socialnega sveta pri delu specializirani! ustanov. 1ekatere od nji! sosklenile medsebojne dvostranske sporazume o posvetovanju, izmenjavi in6ormacij,sodelovanju predstavnikov ene ustanove pri delu druge itd.

zraz »specializirane ustanove« se uporablja za posebno vrsto organizacij, ki so na podlagi8stanovne listine v dolo#enem razmerju povezanosti z '+1. &endar pa obsega »družina«

/95



'+1 tudi nekatere organizacije, ki nimajo položaja specializirani! ustanov, a so kljub temu povezane z '+1.

$ljub temu, da so specializirane ustanove povezane z '+1, gre za samostojne organizacije.lanstvo v nji! ni omejeno na #lanice '+1, vendar pa nekateri sporazumi poobla"#ajo '+1,

da predlaga zavrnitev pro"nje dolo#ene države za sprejem v #lanstvo.

Pravni položaj specializirani! ustanov na podro#ju držav #lanic '+1 in #lanic te! ustanov, kiniso #lanice '+1, je urejen s posebno konvencijo o pooblastili! in privilegiji! specializirani!ustanov, ki jo je leta /B?E odobrila %eneralna skup"#ina. $onvencija zavezuje samo tistespecializirane ustanove in države, ki jo bodo podpisale, pri tem pa la!ko vsaka država izjavi,v razmerju do kateri! ustanov bo na podlagi konvencije postala zavezana.

1ekatere specializirane ustanove so

a, Mednarodna organiza-i"a za delo (nternational :abour 'rganisation, :').

8stanovljena je bila po prvi svetovni vojni z namenom izbolj"ati pogoje dela in položajdelavcev. eprav je bila povezana z 3ru"tvom narodov, je delovala precej samostojno. :eta/B?> se je s sporazumom povezala z '+1. 1jeni organi so plo"na kon6erenca, 8pravni svetin Mednarodni urad za delo. 1amen mednarodne organizacije za delo je izbolj"anje položajadelavcev. 8krepe, ki bi ji! bilo treba izvesti, pa ne more sprejeti sama. ' nji! samo razpravljain ji! preu#uje, potem pa ji! v obliki konvencij ali priporo#il predlaga državam #lanicam vsprejem.

, Organiza-i"a za prehrano in $meti"stvo (@ood and griculture 'rganisation, @').8stanovljena je bila leta /B?9 na kon6erenci v Aot pringsu. 1jena naloga je zagotoviti, dani!#e ne bi trpel pomanjkanja !rane. 2o je povezano s proizvodnjo !rane, gospodarsko

blaginjo, polno zaposlenostjo, stopnjo industrializacije, gospodarsko in 6inan#no politiko,demogra6skim razvojem itd. Hilji te organizacije so izbolj"anje pre!rane glede koli#ine inkakovosti, ve#anje obsega proizvodnje !rane, oblikovanje mednarodnega trži"#a in transportaitd. %lavna organa sta $on6erenca in vet. &pra"anja glede posamezni! delov sveta seobravnavajo na regionalni! sestanki! (0vropa, 6rika, Jližnji &z!od, 3aljni &z!od).

-, Mednarodna organiza-i"a za -ivilno letalstvo (nternational Hivil viation 'rganisation,H'). Mednarodna komisija za letalstvo je bila ustanovljena že po prvi svetovni vojni.padala je v okvir 3ru"tva narodov. :eta /B?? je bila na mednarodni kon6erenci za civilnoletalstvo v H!icagu ustanovljena nova Mednarodna organizacija za civilno letalstvo. 1jen

namen je zagotoviti napredek in varnost zra#nega prometa, razvoj civilnega letalstva, razvojletalski! poti in letali"#, razvoj ekonomi#nega zra#nega prometa, zmanj"evanje stro"kovzaradi nerazumne konkurence itd. 'rganizacija ima tri organe $on6erenco, vet in :etalskokomisijo.

d, Organiza-i"a 8N za izora@evan"e5 znanost in $#lt#ro (8nited 1ations 0ducational,cienti6ic and Hultural 'rganisation, 810H'). 8stanovljena je bila leta /B?4 na kon6erenciv :ondonu. 1jeni cilji so spodbujanje mednarodnega miru in splo"nega blagostanja #love"tvas pomo#jo vzgojnega, znanstvenega in kulturnega sodelovanja, posredovanje primednarodnem sodelovanju držav, izpopolnjevanje "olski! sistemov, strokovno izobraževanje,"irjenje dosežkov znanosti in kulture, zmanj"evanje nepismenosti itd. %lavni organi

organizacije so plo"na kon6erenca, zvr"ni svet in 2ajni"tvo. 810H' nima naddržavnegazna#aja. 1jena vloga je predvsem svetovalna.

/99



e, )vetovna zdravstvena organiza-i"a (Lorld Aealt! 'rganisation, LA'). 8stanovljena je bila leta /B?E. 1jen cilj je, da bi bila raven zdravja #im vi"ja. +dravje ne pomeni samoodsotnosti bolezni, temve# dobro 6izi#no, du"evno in socialno stanje #loveka. Pravica vsakega#loveka je biti #im bolj zdrav. +dravje je temeljni predpogoj svetovnega miru in varnosti.

+elo pomembno je sodelovanje držav. $arkoli doseže posamezna država na podro#juzdravstva, je skupna korist vse! narodov. 1eenakost zdravstveni! razmer ogroža vse državein ne samo tiste, ki so manj razvite. 'rgani te organizacije so vetovna zdravstvena skupnost,zvr"ni odbor in 2ajni"tvo.

0, Organiza-i"e za 0inan-e5 trgovino in razvo". 8stanovna listina dolo#a, da '+1 deluje tudina gospodarskem podro#ju. & ta namen je bil ustanovljen 0konomski in socialni svet, kideluje neposredno ali preko svoji! regionalni! komisij. Pomembno vlogo na tem podro#juimajo tudi specializirane ustanove.

:eta /B?? sta bila v Jretton Loodsu ustanovljena Mednarodni denarni s$lad (nternational

Monetar- @ond, M@) in Mednarodna an$a za onovo in razvo" (nternational Jank 6or<econstruction and 3evelopment, J<3), ki sta leta /B?E dobila status specializirani!ustanov '+1. M@ je bil ustanovljen zaradi zagotavljanja svobodne menjave v mednarodnitrgovini in pla#ilni! tokovi!. 1a ta na#in naj bi državam pomagal razviti svoje gospodarstvo,dose#i vi"jo zaposlenost in dvigniti življenjski standard prebivalstva. 1jegova naloga je tudisvetovanje pri mednarodni! monetarni! zadeva!. &eliko vlogo naj bi imel pri prepre#evanjuvalutni! ni!anj in "pekulacij. M@ pomaga pri vzpostavitvi mnogostranskega sistemamednarodni! pla#ilni! tokov in odstranjevanju ovir v deviznem prometu, ki zavirajo razvojmednarodne trgovine. 3ržavam #lanicam, ki imajo težave s pla#ilnimi bilancami, daje kredite.%lavni organ M@ je vet guvernerjev, ki izvoli tudi direktorja. Mednarodna banka za obnovoin razvoj ima podobne zna#ilnosti kot M@. 1jen cilj je pomo# pri obnovi in razvoju držav#lanic z zagotavljanjem razli#ni! investicij. lanice J<3 so la!ko le tiste države, ki so tudi#lanice M@. $er J<3 ne more dajati posojil brez državni! garancij, je bila ustanovljenaMednarodna 0inan!na $orpora-i"a (nternational @inancial Horporation, @H). 1jene

pravice in dolžnosti so enake tistim, ki ji! ima J<3. :eta /B>I je bila ustanovljenaMednarodna zveza za razvo" (nternational 3evelopment ssociation, 3), ki naj bi dajalazelo ugodna dolgoro#na posojila manj razvitim državam.

Pokazalo se je, da delovanje omenjeni! 6inan#ni! ustanov ne zado"#a za blažitevgospodarski! kriz. +ato je bila potrebna re6orma svetovnega monetarnega sistema. )plo*nisporaz#m o -arinah in trgovini (%eneral greement on 2ari66s and 2rade, %22) iz leta

/B?E je pomenil novo organizacijsko obliko sodelovanja na podro#ju trgovine. %re zamnogostranski trgovinski sporazum, ki zavezuje države, da pri trgovinski menjavi nediskriminirajo med državami podpisnicami in da znižajo carinske tari6e. :eta /BB4 je %22nadomestila vetovna trgovinska organizacija (Lorld 2rade 'rganisation, L2'). +a pomo#nerazvitim državam in državam v razvoju je bil ustanovljen Program O8N za razvo".

Pomemben korak naprej je bila ustanovitev 6on0eren-e za trgovino in razvo" (8nited 1ations Hon6erence 6or 2rade and 3evelopment, 81H23). 1jen namen je odpravljanjeneenakosti med državami v razvoju. 8stanovila jo je %eneralna skup"#ina '+1 kot svojorgan. %eneralna skup"#ina je ustanovila tudi Organiza-i"o 8N za ind#stri"s$i razvo"(8nited 1ations ndustrial 3evelopment 'rganisation, 813'), ki je prav tako samostojna

organizacija v okviru '+1. 1jena naloga je krepitev, usklajevanje in pospe"evanje naporov

/9?



razli#ni! organizmov '+1 na podro#ju industrijskega razvoja. &edno bolj pomembno vlogodobivajo razli#ni sporazumi o proizvodnji in prometu s surovinami.

=.%.% DRUGE MEDNARODNE ORGAN'8A9'JE

Poleg omenjeni! organizacij obstaja "e nekaj specializirani! ustanov. &eliko organizacij, ki sonamenjene mednarodnemu sodelovanju, obstaja tudi izven '+1. Med njimi je samo del taki!,v kateri! države sodelujejo na podlagi mednarodnega sporazuma. &eliko "tevilo poluradni! inneuradni! organizacij izvaja dejavnosti, ki so priznane kot splo"no koristne in pomembne.Mnoge od nji! so v '+1 dobile t.i. svetovalni status, na podlagi katerega la!ko v dolo#enimeri sodelujejo pri delu 0konomskega in socialnega sveta oz. mu dajejo predloge in

pripombe. 2ake organizacije so

- vetovna po"tna zveza (P8)*- Mednarodna telekomunikacijska zveza (28)*- vetovna meteorolo"ka zveza (LM')*

- Medvladna pomorska organizacija (M')*- vetovna organizacija za intelektualno lastnino (Lorld ntellectual Propert- 'rganisation,

LP')*- Mednarodna agencija za atomsko energijo (0)*- Mednarodni sklad za pomo# otrokom (81H0@).

=. REG'ONA&NE ORGAN'8A9'JE

Poleg organizacij, ki z namenom sodelovanja na dolo#enem podro#ju zajemajo cel svet,obstajajo tudi regionalne organizacije z razli#nimi cilji

Organiza-i"a a0ri*$e enotnosti je bila ustanovljena leta /B>9 kot regionalna organizacijaa6ri"ki! držav. 1jen namen je utrjevanje a6ri"ke enotnosti in solidarnosti, sodelovanje narazli#ni! podro#ji!, odpravljanje kolonialni! odnosov in varovanje neodvisnosti držav #lanic.$rog držav #lanic je omejen na a6ri"ki kontinent, Madagaskar in sosednja oto#ja. 0dini pogojza #lanstvo je neodvisnost. 3ržave #lanice morajo spo"tovati suvereno enakost in teritorialnocelovitost vse! a6ri"ki! držav. pore morajo re"evati na miren na#in (pogajanja, posredovanje,arbitraža). 3ržave obsojajo politi#ne umore in subverzivne dejavnosti. +avzemajo se zaosvoboditev vse! odvisni! a6ri"ki! obmo#ij. 3ržave naj bi vodile politiko neuvr"#enosti.

%lavni organi so skup"#ina "e6ov držav in vlad, svet ministrov, tajni"tvo in komisija za mirnore"evanje sporov.

Aras$a liga je bila ustanovljena leta /B?4. lanice morajo usklajevati svoje politi#nodelovanje. odelovati morajo pri obrambi. pore morajo re"evati na miren na#in. 'rgani sosvet, stalne komisije in tajni"tvo.

A)EAN (ssociation o6 out! 0ast sian 1ations) je regionalna organizacija, ki vklju#uje@ilipine, ndonezijo, Malezijo, ingapur in 2ajsko. 1amen organizacije je medsebojnosodelovanje na gospodarskem, socialnem in kulturnem podro#ju. 8stanovljena je bila leta/B>E.

/94



Organiza-i"a ameri*$ih dr@av ('rganisation o6 merican tates, ') je najstarej"aregionalna organizacija. 8stanovljena je bila leta /;;B. lanice so la!ko vse državeameri"kega kontinenta. :eta /B>E se je organizacija preoblikovala, ker so države želele boljenakovreden položaj v razmerju do najmo#nej"e države #lanice, +3.

)evernoatlants$i pa$t (1ort! merican 2reat- 'rganisation, 12') je bil ustanovljen leta/B?B. &anj so vklju#ene Jelgija, e"ka, 3anska, @rancija, %r#ija, slandija, talija, $anada,:uksemburg, Madžarska, 1em#ija, 1izozemska, Poljska, Portugalska, 2ur#ija, &elikaJritanija in +3. 1jegovi cilji so predvsem politi#ni. lanice vzdržujejo in razvijajo svojoindividualno in kolektivno sposobnost za obrambo proti oboroženemu napadu. %lavni organ

je vet pakta, ki se sestaja periodi#no. Predseduje mu generalni sekretar.

8ahodnoevrops$a zveza (Lest 0uropean 8nion, L08). Pogodbo o gospodarskem,socialnem in kulturnem sodelovanju in kolektivni samoobrambi je bila leta /B?; ustanovljenaJruseljska unija, ki je obsegala Jelgijo, @rancijo, :uksemburg, 1izozemsko in &elikoJritanijo. eprav je bila njena glavna naloga obramba, je dosegla dolo#ene rezultate tudi na

kulturnem in socialno=politi#nem podro#ju. + ustanovitvijo evernoatlantskega pakta se jenjen pomen zmanj"al. 3ržave #lanice so v želji po mo#nej"em povezovanju podpisalePogodbo o ustanovitvi 0vropske obrambne skupnosti, ki naj bi vsebovala dolo#ene elementenaddržavnosti. +aradi 6rancoskega nasprotovanja ta zamisel ni bila uresni#ena. porazumi izleta /B4? so Jruseljsko unijo raz"irili "e na talijo in +a!odno 1em#ijo.

)vet Evrope je bil ustanovljen leta /B?B. 1jegov namen je bil »razvijati skupno dedi"#ino inideale evropski! narodov ter pospe"evati socialni in gospodarski napredek #lanic«. vet0vrope nima naddržavni! pristojnosti. %lavna organa sta 'dbor ministrov in Parlament veta0vrope s sedežem v trasbourgu. 3anes so #lanice veta 0vrope skoraj vse evropske države.

Evrops$a s$#pnost je gospodarska integracija, ki vklju#uje /4 najbolj razviti! evropski!držav. 1jena glavna naloga je vzpostavitev skupnega trži"#a, kar pomeni prosto gibanje vse!

produkcijski! 6aktorjev. 0 je v sebi združila tri institucije 0vropsko gospodarsko skupnost,0vropsko skupnost za premog in jeklo ter 0vropsko atomsko skupnost (08<2'M). 1jenazna#ilnost je naddržavnost. 2o pomeni, da so države #lanice na organe 0 prenesle dolo#endel svoje suverenosti. & tem okviru la!ko organi 0 sprejemajo pravne akte, ki so avtonomniin neposredno uporabljivi (dodatna normativna dejavnost držav #lanic ni potrebna). 3olo#eniakti organov 0 imajo tudi neposreden u#inek pravne in 6izi#ne osebe se la!ko pred svojiminacionalnimi sodi"#i sklicujejo neposredno na nji!. :eta /BB5 je bila v Maastric!tu podpisana

pogodba o 0vropski uniji, s katero so si države #lanice 0 postavile mnogo bolj daljnosežne

cilje poleg enotnega gospodarskega prostora naj bi 08 obsegala tudi sodelovanje na podro#ju pravosodja in notranji! zadev ter skupno zunanjo in obrambno politiko.

Organiza-i"a za gospodars$o sodelovan"e in razvo" ('rganisation 6or 0conomicHooperation and 3evelopment, '0H3) je za#ela delovati leta /B>/. Poleg ve#jega "tevilaevropski! držav so #lanice "e vstralija, Gaponska, $anada, 1ova +elandija in +3. 1amen'0H3 je spodbujanje gospodarskega razvoja, zagotavljanje polne zaposlenosti, ve#anježivljenjskega standarda, pomo# državam v razvoju, "irjenje svetovne trgovine na podlagimultilateralnosti in nediskriminacije. 1jen sedež je v Parizu.

Evrops$a -ona svoodne trgovine (0uropean @ree 2rade ssociation, 0@2) je bila

ustanovljena leta /B>I. ma podobne cilje kot 0vropska skupnost, le da v bolj omejenem

/9>



obsegu. 1e predvideva skupne tari6e, svobodna trgovina pa se omejuje na industrijske proizvode. Medsebojne carinske tari6e naj bi se postopoma nižale.

Nordi"s$i svet je bil ustanovljen leta /B45. 'bsegal je ožji krog severnoevropski! držav. %reza periodi#ni sestanek predstavnikov parlamentov 3anske, @inske, slandije, 1orve"ke in

Kvedske, na katerem se razpravlja o vpra"anji! skupnega interesa.

?. M'RNO RE2EVANJE )POROV

?.1 )P&O2NO

'bstajajo razli#ne oblike prepre#evanja spopadov. %re predvsem za dve veliki skupinisredstev

- sredstva mirnega re"evanja mednarodni! sporov*- na#ini kolektivni! garancij in akcij za zavarovanje miru.

& ta sistem sodi tudi prepoved vojne, ki ni omejena le na "ir"i ali ožji krog držav, saj je pre"lamed pravila obi#ajnega mednarodnega prava. $er je vojna prepovedana, pa je treba oblikovati

#vrst sistem sredstev mirnega re"evanja sporov in zavarovanja miru.

Pojem mednarodnega spora razli#ni avtorji razli#no de6inirajo. ndrass- de6iniramednarodni spor kot vsako neujemanje trditev ali za!tev med dvema ali ve#mednarodnopravnimi subjekti. +adostuje, da eden od nji! postavi za!tevo, ki jo drugi zavra#aoz. ne priznava. +a Mer-llsa je spor speci6i#no nestrinjanje glede dejstev, prava ali politike, vkaterem se za!tevek ali trditev ene strani sre#a z zavrnitvijo druge strani. ubjekti spora sola!ko države, mednarodne organizacije in celo mednarodne korporacije ter posamezniki. pornaj bi bil v vsakem primeru objektivno vpra"anje glede dolo#enega predmeta. Meddržavnosodi"#e je spor de6iniralo kot nestrinjanje glede nekega dejstva ali prava oz. kot kon6likt

pravni! stali"# ali interesov med subjekti mednarodnega prava. Predmet spora so la!ko

dejstva ali pravo.

:o#evanje med notranjimi in mednarodnimi spori je zelo težko. Mednarodni spor naj ne bi bilmogo# glede tisti! predmetov in vpra"anj, ki sodijo v izklju#no notranjo pristojnost držav.:o#evati je treba tudi med spori in sit#a-i"ami. ituacija se ne osredoto#a na nek speci6i#enobjekt, temve# je izraz "ir"i! nestrinjanj. 1ajbolj intenzivna oblika spora je oborožen spopad.

Mednarodne spore delimo na de"ans$e in pravne. 3ejanski spori se nana"ajo na dejanskostanje. & praksi obi#ajno ni #isti! pravni! ali dejanski! sporov, saj gre praviloma za razli#nemedsebojne kombinacije in pre!odne oblike. pori, ki so pretežno pravni, se lažje re"ujejo s

pravnimi sredstvi, dejanski spori pa se lažje re"ujejo z diplomatskimi sredstvi.

/9E



Posebna oblika mednarodni! sporov so teritorialni +ozemel"s$i, spori. 1ji!ova posebnost je,da obsegajo vpra"anje suverenosti nad dolo#enim delom ozemlja. 2eritorialne spore delimona

- mejne spore (6rontier dispute) meja splo! ni dolo#ena*- delimitacijske spore (delimitation dispute) meja je dolo#ena ali dolo#ljiva, postavlja pa se

vpra"anje delimitacije z razli#nimi metodami (npr. katastrska meja, upravna meja itd.)*- demarkacijske spore spori o poteku meje v naravi (npr. kje naj stojijo mejni kamni). %re

za spore manj"e kvalitativne vrednosti.

Na!elo mirnega re*evan"a sporov je zapisano v 8stanovni listini '+1. Ge univerzalno, kar pomeni, da ga morajo spo"tovati tudi tiste države, ki niso #lanice '+1. &endar pa je potrebnotemeljna na#ela mednarodnega prava razlagati v povezavi z drugimi temeljnimi na#eli.Medtem ko je na#elo prepovedi uporabe oborožene sile izrazito imperativno (ius cogens), jena#elo mirnega re"evanja sporov bolj kompromisno in popustljivo. Pogojeno je z voljo strank.3olžnost države je aktivno ravnanje v smeri razre"evanja spora. + re"evanjem spora nidopustno zavla#evati. e eno od sredstev mirnega re"evanja sporov ni uspe"no, morajo državeizbrati drugega. 3ržave se morajo vzdrževati ravnanj, ki bi utegnila zaostriti spor. & okvirute! pravil pa je ravnanje držav izrazito konsenzualno. 3ržave same izberejo sredstvo mirnegare"evanja sporov. redstva mirnega re"evanja sporov so državam le postavljena na razpolago,države pa se same odlo#ijo, ali in kako ji! bodo uporabile. +a nji!ovo uporabo je torej vedno

potrebna privolitev strank.

)redstva mirnega re*evan"a sporov so na"teta v 99. #lenu 8stanovne listine in nisonamenjena samo re"evanju sporov, ki bi utegnili ogroziti mednarodni mir, temve# re"evanju

kateri!koli mednarodni! sporov. %lede na naravo spora ji! delimo na diplomats$a inpravna. 3ejanski in politi#ni spori se re"ujejo s pretežno diplomatskimi sredstvi, pravni spori pa s pretežno pravnimi sredstvi. Pravna sredstva med seboj niso kompatibilna ni mogo#ekombinirati arbitraže in sodi"#a. <azlog je res iudicata. 3iplomatska sredstva pa la!ko države

poljubno kombinirajo. %lede na naravo re"itve spora delimo sredstva mirnega re"evanjasporov na pravno ovez#"o!a in neovez#"o!a. 3iplomatska sredstva so pravilomaneobvezujo#a, pravna sredstva (arbitraža, sodi"#a) pa praviloma obvezujo#a sredstva.

99. #len 8stanovne listine na"teva naslednja sredstva mirnega re"evanja sporov

- pogajanja*- anketa (preiskava)*- posredovanje*- sprava (konciliacija)*- poravnava*- razsodni"tvo (arbitraža)*- sodna re"itev*- obra#anje na regionalne institucije ali dogovore.

/9;



$rog sredstev mirnega re"evanja sporov ni zaprt. & dolo#enem obsegu so možne tudikombinacije in modalitete.

?.% POGAJANJA

Pogajanja so najbolj raz"irjeno diplomatsko sredstvo. 'bi#ajno se države v sporu najprejzate#ejo k njim. :a!ko so bilateralna ali multilateralna. 1avadno so namenjena re"evanju

politi#ni! sporov. Pogajanja so la!ko zelo dolgotrajna. e dolgo #asa ne dajo nobenegarezultata, govorimo o to#ki »dead lock«. $o države spoznajo, da pogajanja niso ve# smiselna,morajo izbrati kak"no drugo sredstvo mirnega re"evanja sporov.

?. AN6E(A +PRE')6AVA,

Preiskava je diplomats$o in pravno neovez#"o!e sredstvo. 1amenjena je ugotavljanju inrazre"evanju de"ans$ih vpra*an". 'blikujejo se preiskovalne komisije, ki praviloma delujejona samem kraju. Preiskava se la!ko kombinira z drugimi sredstvi mirnega re"evanja sporov.'bi#ajno jo izvede tretji, nepristranski subjekt, stranki pa la!ko oblikujeta tudi me"anokomisijo, ki je sestavljena iz pripadnikov obe! strank. 8gotovitve preiskave strank ne vežejo,temve# so samo podlaga za nadaljnja pogajanja in uporabo drugi! sredstev mirnega re"evanjasporov.

?./ PO)REDOVANJE

Posredovanje je diplomats$o in pravno neovez#"o!e sredstvo. %re za prizadevanje ene alive# držav, ki niso vpletene v spor, da strankama v sporu pomagajo pri iskanju ustreznere"itve. Prizadevanje se la!ko kaže v svetovanju, prena"anju za!tev in odgovorov medstrankama itd. Posredovanje delimo na

- Dore #sl#ge (bons o66ices) tretja stran predstavlja samo vzdrževalca stikov. 3ržava posrednica si prizadeva, da bi stranki z nasveti in prigovarjanjem pripeljala doneposredni! pogajanj oz. da bi pogajanja pospe"ila, tako da bi pri"lo do sporazumnere"itve med samima strankama.

- Posredovan"e v o@"em smisl# (mediacija) tretja stran se v tem primeru ne omejuje samona prigovarjanje in prena"anje predlogov, temve# strankama predlaga tudi svoje vsebinskere"itve. Med dobrimi uslugami in mediacijo je težko potegniti ostro mejo.

Posredovanje la!ko tretja, nepristranska država, ponudi sama. 2o ne pomeni poseganja vnotranje zadeve držav v sporu. &endar pa se stranki svobodno odlo#ita, ali bosta ponudbosprejeli ali ne. Posredovanja ni!#e ne more vsiliti. tranki v sporu la!ko za posredovanjezaprosita tudi sami, bodisi samo ena od nji! bodisi obe skupaj. e zaprosita obe skupaj, se

posredovanje približa spravi oz. arbitraži. e državi na podlagi posredovanja sprejmetasporazum (skleneta pogodbo), ju ta seveda zavezuje.

?. )PRAVA +6ON9'&'A9'JA,

/9B



prava je diplomats$o in pravno neovez#"o!e sredstvo. %re za postopek, v katerem državesvoj spor predložijo sporazumno izbranemu posamezniku ali ve# posameznikom z namenom,da se spor razi"#e in da se predlaga ustrezna re"itev, stranke pa se pri tem ne zavežejo, da

bodo to re"itev tudi sprejele. 1asprotno od posredovanja, kjer delujejo države oz. v njenemimenu državni organi, je organ sprave posameznik ali skupina posameznikov, ki uživajozaupanje strank. prava je podobna posredovanju glede na#ina delovanja izbranega organa, kine i"#e stroge pravne re"itve, temve# re"itev, ki je sprejemljiva za obe strani. & tem se spravarazlikuje od arbitraže. 2o seveda ne pomeni, da organ sprave ne bo ponudil pravne re"itve, #emeni, da je ta najbolj sprejemljiva za stranke.

prava je po drugi strani podobna arbitraži. 2o "e posebej velja za oblikovanje organa sprave,na#in dolo#anja pristojnosti, postopek itd. 'rgan sprave (posameznik ali odbor za spravo) seoblikuje na podoben na#in kot organ arbitraže. &eliko mednarodni! pogodb predvidevaustanovitev stalni! odborov za spravo z vnaprej imenovanimi #lani. Pristojnost organa sprave

se tako kot pristojnost arbitraže dolo#i z izrecnim sporazumom strank. Med spravo inarbitražo pa obstajajo pomembne razlike

- Medtem ko se pri arbitraži kot zgornja premisa silogizma vedno uporabi pravna norma,sprava nanjo praviloma ni vezana. tranke la!ko organu sprave sicer naro#ijo, da svojore"itev oblikuje v skladu z mednarodnim pravom, la!ko pa mu naro#ijo, naj prava neupo"teva.

- 'rgan sprave la!ko strankam predlaga ve# razli#ni! re"itev.- Predlogi organa sprave strank ne zavezujejo.

1amen sprave je raziskati dejansko in pravno stran spora, zbrati potrebne podatke in stranke privesti do ustrezne sporazumne re"itve. prava je ve#krat pred!odna stopnja arbitraže alisodnega postopka.

?.< PORAVNAVA

'bstajajo spori, kjer se države vnapre" zave@e"o, da bodo spo"tovale odlo#itev nekegaobjektivnega 6oruma, ki so mu zaupale re"evanje spora, pri tem pa ta 6orum pooblastijo, da se

pri sprejemanju odlo#itve ne ozira na pravo oz. da spor razre"i z izdajo novi! predpisov.

Poravnava je podobna arbitraži, saj se tudi tu stranke zavežejo, da bodo spo"tovale odlo#itev6oruma. Med njima pa obstaja pomembna razlika arbitraža re"uje spore z uporabo prava, poravnava pa prava ne upo"teva. 1ekateri teoretiki pri"tevajo poravnavo k arbitraži v "ir"emsmislu.

Poravnava je torej na#in mirnega re"evanja sporov z naslednjimi zna#ilnostmi

- tranke se obrnejo na nek objektiven 6orum, katerega naloga je razre"itev spora, pri tem pa se vnaprej zavežejo, da bodo odlo#itev spo"tovale oz. izvr"ile.

- @orum, ki re"uje spor, pri tem ni vezan na uporabo prava, bodisi zato, ker to ni mogo#e(spori o dolo#anju mej), bodisi zato, ker želijo stranke odpraviti vzrok spora z novo

ureditvijo.

/?I



?.= AR3'(RA:A

rbitraža je pravno in ovez#"o!e sredstvo mirnega re"evanja sporov. por razre"ijo sodniki,

ki ji! sporazumno izbereta državi, pri tem pa morajo upo"tevati pravo. +a arbitražo sta bistveni dve stvari

- re"itev, ki jo arbitraža prinese, je razsodba, t.j. #poraa pozitivnega prava v konkretnemsporu*

- re"itev je do$on!na in zavez#"o!a* stranki jo morata izvr"iti.

<e"itev, ki jo prinese arbitraža, stranki zavezuje. Morata jo spo"tovati in izvr"iti. &endar patemelji avtoriteta arbitraže na sporazumu strank. tranki mednarodne arbitraže sta namre#državi, ki se ji la!ko podredita samo prostovoljno. %lede na to, da sta za spor vedno potrebnivsaj dve stranki, je za arbitražno re"evanje spora potreben sporazum med njima. &#asi! jedržava za dolo#ene spore podrejena neki stalni mednarodni arbitraži. & tem primeru se la!koza#ne postopek z enostransko tožbo. &endar pa je tudi v tem primeru potrebna privolitevdržave. Privolitev se kaže v sklenitvi mednarodne pogodbe, ki vsebuje ustrezno klavzulo ore"evanju sporov z mednarodno arbitražo. Gurisdikcijski temelj arbitraže je torej la!kokonkreten sporazum strank ali pa mednarodna pogodba.

tranki sporazumno imenujeta arbitra oz. sestavita skupino arbitrov. Praviloma imenuje vsakastranka enako "tevilo arbitrov. $er se obi#ajno dolo#i neparno "tevilo arbitrov, se moratastranki sporazumeti o vsaj enem (neparnem) arbitru. 1eparnega arbitra la!ko sporazumnodolo#ijo tudi arbitri, ki sta ji! imenovali državi.

<azlikujemo prilo@nostno (ad !oc) in instit#-ionalno arbitražo. d !oc arbitraža se ustanovis posebnim sporazumom in je namenjena re"evanju nekega konkretnega spora. prti strani semorata vnaprej dogovoriti o vse! pomembnej"i! arbitražni! vpra"anji! o identiteti arbitrov,ki sestavljajo arbitražni tribunal, o nji!ovem imenovanju (la!ko ji! imenuje tudi nekdo tretji,npr. predsednik Meddržavnega sodi"#a v Aaagu ali generalni sekretar '+1) itd.nstitucionalna arbitraža je namenjena re"evanju dolo#eni! sporov med dolo#enimi državami.+a#ne se s tožbo. Predmet tožbe mora biti v okviru tistega sporazuma, s katerim sta se strankivnaprej podredili arbitraži za dolo#ene vrste sporov. 'bi#ajno obstajajo seznami arbitrov,izmed kateri! se izberejo arbitri za posamezen primer. Pravila postopka so pravilomadolo#ena že vnaprej.

prti stranki se morata dogovoriti tudi o najpomembnej"i stvari, za!tevku oz. temeljnemvsebinskem vpra"anju, ki ga po"ljeta arbitraži. + natan#no dolo#itvijo predmeta arbitražela!ko državi v sporu precej zožita manevrski prostor arbitraže in tako prepre#ita, da bi bilaodlo#itev preve# inventivna v "kodo obe! držav.

1a#in odlo#anja obi#ajno opredeljujejo pravila arbitražnega postopka, ki ji! dolo#ita stranki,#e tega ne storita, pa arbitražni tribunal. Praviloma se odlo#itve sprejemajo z ve#ino glasovarbitrov. 3ržavi pa se la!ko dogovorita, da mora biti odlo#itev sprejeta soglasno. 2o sicer niravno obi#ajno, je pa možno.

& primerjavi z Meddržavnim sodi"#em, pred katerim la!ko traja postopek tudi ve# let, jearbitraža praviloma precej !itrej"a. &endar la!ko zaradi postopkov pri dogovoru o arbitraži,

/?/



za katere je potrebno soglasje obe! držav v sporu, že sama priprava traja precej #asa.rbitraža je v primerjavi z Meddržavnim sodi"#em tudi precej dražja, saj stro"ke postopka vceloti nosita stranki.

?.? MEDDR:AVNO )OD'24E

1aloga Meddržavnega sodi"#a je dvojna re*evan"e sporov, ki mu ji! sporazumno predložijodržave, in da"an"e svetovalnih mnen" na za!tevo organov '+1 in drugi! poobla"#eni!organizacij.

2udi pri Meddržavnem sodi"#u govorimo o oseni in stvarni pristo"nosti. Pravdne stranke

so la!ko samo dr@ave. &endar pa vsaka država ne more biti stranka. Po tatutu je odi"#e v prvi vrsti odprto za tiste države, ki so stranke tatuta. $er je tatut sestavni del 8stanovnelistine, so vse države #lanice '+1 tudi stranke tatuta. tranke tatuta pa la!ko postanejotudi države, ki niso #lanice '+1, #e pristopijo k tatutu na podlagi za!teve dolo#ene države.$on#no se la!ko pred odi"#em pojavijo tudi tiste države, ki niso stranke tatuta, #e

podpi"ejo izjavo, ki jo predloži &arnostni svet.

Mednarodne organizacije ne morejo biti stranke v postopku pred odi"#em. '+1 in nekateredruge organizacije la!ko izberejo drugo pot, t.j. za!tevajo svetovalna mnenja. Prav tako nemorejo biti stranke v postopku posamezniki, #eprav so la!ko ve#krat predmet spora meddržavami (npr. diplomatska za"#ita).

tvarna pristojnost odi"#a se razteza na vse zadeve, ki mu ji! predložijo stranke, kakor tudina vse primere, ki so posebej dolo#eni v 8stanovni listini ali v veljavni! pogodba! indogovori!.

& nekem konkretnem primeru je odi"#e pristojno takrat, ko se stranke sporazumno podredijonjegovi pristojnosti. 2o se la!ko zgodi na dva na#ina

- tranke sklenejo poseben sporazum oz. kompromis, na podlagi katerega odi"#u predložijo že nastali spor.

- tranke dolo#ijo pristojnost odi"#a za bodo#e spore. 2o la!ko storijo na ve# na#inov. &mednarodno pogodbo, ki ureja odnose med državami pogodbenicami, la!ko zapi"ejoklavzulo, na podlagi katere bo morebitne spore re"evalo odi"#e. Pri ve#stranski!

pogodba! se tak"na obveznost podrejanja odi"#u obi#ajno zapi"e v prilogo, ki jo podpi"ejo samo tiste države, ki to želijo. 3rug na#in podrejanja bodo#i! sporov odi"#u jesklenitev posebne pogodbe. 2aka pogodba dolo#a vrste sporov, ki se bodo re"evali predodi"#em. $adarkoli je s sporazumom pristojnost odi"#a predvidena vnaprej, mu la!kovsaka stranka enostransko predloži spor, #e so za to izpolnjeni vsi pogoji.

e države ne sklenejo posebnega sporazuma oz. #e ni jurisdikcijskega temelja v kak"nimednarodni konvenciji, odi"#e ni pristojno za re"evanje sporov. 'b ustanavljanju

Meddržavnega sodi"#a so nekateri želeli v tatut vnesti dolo#bo, na podlagi katere bi bilavsaka stranka tatuta podvržena pristojnosti odi"#a glede "iroko dolo#enega kroga sporov.

/?5



2a predlog ni bil sprejet. 1amesto njega je bila predvidena možnost podpisovanja0a$#ltativne +dispozitivne5 op-i"s$e, $lavz#le (5. odstavek 9>. #lena tatuta), s katero la!kovsaka država z enostransko izjavo prevzame obveznost, da se brez posebnega sporazuma

podreja pristojnosti odi"#a glede sporov dolo#ene vrste v razmerju do vsake države, ki je prav tako podpisala to klavzulo (pogoj recipro#nosti). zjava se la!ko nana"a na naslednje

vrste sporov

- vpra"anje razlage pogodbe*- katerokoli vpra"anje mednarodnega prava*- vpra"anje obstoja kak"nega dejstva, ki bi pomenilo kr"itev meddržavne obveznosti*- vpra"anje narave ali obsega od"kodnine, ki se mora dati za kr"itev kak"ne mednarodne

obveznosti.

2ovrstna izjava zavezuje države, da se podredijo pristojnosti odi"#a v meja!, ki ji! dolo#ijo

same. 'mejitve so la!ko #asovne ali stvarne.Pro-ed#ralni predpisi so vsebovani v tatutu in poslovniku, ki ga sestavlja in spreminjaodi"#e sRmo. Postopek se la!ko za#ne na dva na#ina. tranke la!ko sklenejo posebensporazum (kompromis), s katerim že nastali spor predložijo odi"#u. & tem primeru ni netožnika ne toženca, #eprav obi#ajno ena država postavi za!tevek, druga pa se brani. e paobstaja pred!odna pogodbena obveznost podrejanja sporov odi"#u, se postopek za#ne zenostransko tožbo ene od držav pogodbenic. :e=ta postavi tožbeni za!tevek, druga država

pogodbenica pa se brani in od odi"#a za!teva, da ga zavrne, la!ko pa oblikuje svoj tožbeniza!tevek v obliki protitožbe.

Postopek se vodi v 6rancoskem ali angle"kem jeziku. Pravdne stranke zastopajo nji!ovizastopniki (agenti). Pomagajo jim la!ko pravni svetovalci in odvetniki. +astopnik je edini in

pravi predstavnik stranke. Poobla"#en je za opravljanje procesni! dejanj in sprejemanjeobvestil. tranka mu mora zagotoviti dovolj "iroka pooblastila, da la!ko razpravlja in re"ujevpra"anja postopka, ne da bi se mu bilo treba pri tem venomer obra#ati na svojo vlado ponavodila. +astopniki, pravni svetovalci in odvetniki strank uživajo diplomatske privilegije inimunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje svoji! dolžnosti.

Postopek ima dva dela pisni in ustni. Pisni postopek je v tem, da se odi"#u po"ljejo in pravdnim strankam vro#ijo vloge, odgovori nanje in po potrebi replike, prav tako pa tudi vsidokazni spisi in listine. e se postopek za#ne z enostransko tožbo, vloži država tožnica prvo

pravdno pismo (mSmoire), na katerega nasprotna stranka odgovori z nasprotnim pismom(contre=mSmoire). e pa pravda temelji na posebni pogodbi (kompromisu), kjer ni nititoženca niti tožnika, vsaka stranka vloži prvo pismo in odgovor na prvo pismo nasprotnestranke. &endar pa se tudi v tem primeru pogosto zgodi, da ena stranka prevzame vlogotožnika, druga pa vlogo toženca. <Wke za vložitev pravdni! pisem in odgovorov dolo#iodi"#e.

1a za#etku pisnega postopka la!ko stranka vloži ugovor. e je ugovor vložen, odi"#e prekine pisni postopek o glavni stvari in za#ne najprej pisni, potem pa "e ustni postopek ougovoru. e odi"#e sprejme ugovor, izda odlo#bo, s katero ugotovi utemeljenost ugovora.

tem se postopek kon#a. e odi"#e ugovor zavrne, se prekinjeni pisni postopek o glavni stvari

/?9



nadaljuje. odi"#e la!ko odlo#i tudi tako, da zaradi narave ugovorov razpravljanje o le=te!vklju#i v razpravljanje o glavni stvari.

odi"#e sme, #e meni, da okoli"#ine to za!tevajo, sprejeti kakr"nekoli za#asne ukrepe, ki bi ji! bilo treba izvesti, da se zavarujejo pravice sle!erne izmed pravdni! strank. ' tem mora

obvestiti stranke in &arnostni svet. +a#asni ukrepi se sprejmejo, #e je to nujno za prepre#itevali omilitev nepopravljive "kode. prejmejo se la!ko v vsakem stadiju postopka, odi"#e pa ji! la!ko sprejme tudi na lastno iniciativo brez predloga strank.

Po kon#anem pisnem postopku se za#ne ustni. 8stni postopek je v tem, da odi"#e zasli"uje pri#e in izvedence ter poslu"a zastopnike strank, pravne svetovalce in odvetnike. 8stnaobravnava je javna, razen #e odi"#e odlo#i druga#e oz. #e obe pravdni stranki za!tevata, najse obravnava zapre za javnost.

$o stranka enkrat sprejme pristojnost odi"#a, ne more prepre#evati njegovega delovanja ssvojo pasivnostjo. e namre# stranka ne pride pred odi"#e ali opusti obrambo svoje zadeve,

sme nasprotna pravdna stranka predlagati odi"#u, naj odlo#i v korist njenega za!tevka. Predsprejetjem take odlo#itve mora odi"#e preveriti svojo pristojnost ter dejansko in pravnoutemeljitev za!tevka.

tranke se la!ko med postopkom poravnajo ali odstopijo od nadaljevanja pravde. 2o se morazgoditi pred razglasitvijo sodbe. 'd nadaljevanja pravde la!ko z enostranskim aktom odstopisamo država tožnica, pa "e to samo v primeru, ko nasprotna stranka "e ni opravila nobenega

procesnega dejanja. e je nasprotna stranka že opravila kak"no procesno dejanje, mora vustavitev postopka privoliti. $adar se pravda za#ne na podlagi kompromisa, je za ustavitev

postopka potreben sporazum strank. e kak"na od strank nasprotuje ustavitvi, se mora postopek nadaljevati. 3o ustavitve postopka pride obi#ajno takrat, ko se stranki poravnata.

tatut predvideva tudi intervencijo tretji!, zainteresirani! držav. e je kak"na država mnenja,da bi la!ko bil s sodbo v nekem sporu prizadet kak"en njen interes pravne narave, smePredlagati odi"#u, da ji dovoli intervenirati v postopku. ' tak"nem predlogu odlo#i odi"#e.

Po kon#ani obravnavi se odi"#e umakne k posvetovanju. Posvetovanja so tajna in ostanejotajna. ' vse! vpra"anji! se odlo#a z ve#ino glasov navzo#i! sodnikov. Pri enakem "teviluglasov ima odlo#ilen glas predsednik ali pa sodnik, ki ga nadome"#a. odba se razglasi na

javnem zasedanju. Jiti mora obrazložena. 'brazložitve so obi#ajno zelo ob"irne in predstavljajo dragocen pripomo#ek pri preu#evanju mednarodnega prava. e sodba (v celoti

ali deloma) ne izraža soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico dodati svojelo#eno mnenje.

'dlo#ba odi"#a je dokon#na, njen u#inek pa je omejen na pravdne stranke. tatut ne predvideva možnosti pravnega sredstva, ki bi ga bilo mogo#e nasloviti na neko vi"jo instanco.&endar pa dopu"#a možnost, da se vsaka stranka obrne na odi"#e in od njega za!tevarazlago sode, #e nastane spor o njenem smislu ali dosegu. tranke la!ko za!tevajo razlagosodbe tudi na podlagi sporazuma (kompromisa). & tem primeru se za#ne nov postopek zvsemi opisanimi 6azami. odi"#e izda razlago v obliki nove sodbe. Poleg razlage je možnatudi revizi"a. Predlog za revizijo se sme vložiti, #e je utemeljen z odkritjem kak"nega dejstva,ki je take narave, da bi moglo biti odlo#ilno, pri izrekanju sodbe pa odi"#u in pravdnim

strankam ni bilo znano. ubjektivni rok za vložitev predloga je > mesecev, objektivni pa /Ilet.

/??



plo"no priznano na#elo mednarodnega prava je, da se morajo razsodbe mednarodni! sodi"#izvr"iti. 2o na#elo poudarja tudi 8stanovna listina '+1. &saka #lanica '+1 je zavezana, dase podredi odlo#bi Meddržavnega sodi"#a v vsakem sporu, v katerem bi bila pravdna stranka.8stanovna listina daje #lanicam možnost, da se obrnejo na &arnostni svet, #e nasprotna

pravdna stranka ne izvr"i sodbe. &arnostni svet la!ko da priporo#ila ali odlo#i o ukrepi!, ki ji! je treba storiti, da se sodba izvr"i. Pri tem ima diskrecijsko pravico, saj da priporo#ila oz.sprejme ukrepe samo, #e se mu to zdi potrebno. &arnostni svet ni goli izvr"itelj sodbe, temve#o za!tevi odlo#i z vidika o!ranitve mednarodnega miru in varnosti. Pri arbitraži strankenimajo možnosti, da bi se obrnile na &arnostni svet.

Meddržavno sodi"#e deluje kot razsodnik v spori! med državami, poleg tega pa daje tudisvetovalna mnen"a organom '+1 in nekaterim drugim organizacijam. 2udi v tem primerudeluje kot pravosodni organ, zato la!ko daje samo pravna mnenja. vetovalni! mnenj nemorejo za!tevati države, temve# samo %eneralna skup"#ina, &arnostni svet in "e nekateredruge organizacije. vetovalno mnenje nima obvezujo#e mo#i. 'rgan, ki ga je za!teval, ga

la!ko bodisi upo"teva bodisi sprejme druga#no re"itev.

Odlo!an"e Meddr@avnega sodi*!a v primer# Ni$aragva proti 8DA (/B;>). 1ikaragva jena Meddržavno sodi"#e vložila tožbo zaradi voja"ki! aktivnosti +3. +3 naj bi kr"ile njenzra#ni prostor, 6inancirale paravoja"ke skupine »Hontras«, uvedle ekonomske ukrepe, ki so

pomenili vme"avanje v njene notranje zadeve, napadale na6tne plo"#adi in polagale mine vteritorialno morje. & skladu z ?/. #lenom tatuta je 1ikaragva za!tevala tudi uvedbo za#asni!ukrepov. +3 so se branile, #e" da 1ikaragva podpira voja"ke skupine v drugi! država!(alvador, $ostarika) in ne spo"tuje #lovekovi! pravic. +ato naj bi imele +3 pravico dokolektivne samoobrambe na podlagi 4/. #lena 8stanovne listine '+1.

odi"#e je sprejelo za#asne ukrepe in +3 prepovedalo polaganje min ter izvajanjenapadalni! akcij. +a#asni ukrepi pomenijo za#asno varstvo, ne vplivajo pa na kon#no vsebinosodbe. Po sprejetju za#asni! ukrepov je odi"#e dolo#ilo svojo pristojnost na podlagi 5.odstavka 9>. #lena tatuta.

+3 so navedle naslednje argumente, ki naj bi nasprotovali za!tevku

- 1ikaragva ni tožila vse! vpleteni! držav. odi"#e te države imajo možnost intervencije.- por zadeva ogrožanje mednarodnega miru, zato je v pristojnosti &arnostnega sveta. 2u

se postavi vpra"anje kompeten#nega spora med odi"#em in &arnostnim svetom. odi"#e

&arnostni svet in odi"#e imata vsak svoje pristojnosti. &arnostni svet odlo#a o politi#ni!,odi"#e pa o pravni! ukrepi!.- 'mejena je pravica do samoobrambe.- Meddržavno sodi"#e ni sposobno kompetentno kvali6icirati dejstev. odi"#e naloga strank

je, da ustrezno predstavijo dejansko stanje.- 'bstajajo drugi na#ini mirnega re"evanja sporov. odi"#e to ni ovira, da o tem ne bi

odlo#alo tudi odi"#e.- 1e gre za pravni spor. odi"#e predmet spora je sicer uporaba sile, a to "e ne pomeni, da

spora ne bi bilo mogo#e obravnavati kot pravno vpra"anje.

odi"#e je po preu#itvi te! vpra"anj odlo#ilo, da je tožba sprejemljiva (admissible). $o je pre"lo na meritorno odlo#anje, pa so +3 sporo#ile, da se sojenja ne bodo udeležile. 2ak položaj ureja 49. #len tatuta #e ena od strank ne pride pred odi"#e ali opusti svojo

/?4



obrambo, sme nasprotna stranka predlagati, naj odi"#e odlo#i v korist njenega za!tevka.Preden odi"#e tako odlo#i, se mora prepri#ati o svoji pristojnosti ter pravni in dejanskiutemeljenosti za!tevka.

Meritum sodbe je sestavljen iz tre! delov

- 8gotavljanje dejstev. odi"#e je uporabilo na#elo proste presoje dokazov. 8gotovilo je, daso +3 polagale mine, izvajale oborožene napade in 6inancirale paravoja"ke skupine»Hontras«.

- 8gotavljanje merodajnega prava. Pravila mednarodnega prava, ki ji! je treba upo"tevati,so na#elo prepovedi uporabe sile v mednarodni! odnosi!, na#elo neintervencije, na#eloteritorialne nedotakljivosti (suverenosti), pravica do samoobrambe. Pravica dosamoobrambe je pogojena z oboroženo agresijo. amoobramba mora biti nujna,

proporcionalna (sorazmerna) in #asovno omejena do trenutka, ko &arnostni svet sprejmeustrezne ukrepe.

- 8poraba prava na dejansko stanje. odi"#e je bilo mnenja, da napad 1ikaragve nasosednje države ni bil tak, da bi opravi#eval kolektivno samoobrambo drugi! držav.

1apad ni bil oborožen, poleg tega pa sosednje države niso prosile +3 za pomo#.ntervencija 1ikaragve je manj kot oborožena agresija, zato kolektivna samoobramba+3 in sosednji! držav ni dopustna. Pomo#, ki so jo +3 nudile skupinam »Hontras«,

pomeni kr"itev na#ela neintervencije. +3 so kr"ile na#elo suverenosti, ker so postavljalemine v teritorialne vode 1ikaragve. +ato je odi"#e odlo#ilo, da se morajo +3 vzdržati

podobni! ravnanj, 1ikaragvi pa pla#ati od"kodnino za povzro#eno "kodo.

?. VAROVANJE M'RU PO U)(ANOVN' &')('N' O8N

&arovanje miru je glavna naloga '+1. +a izvr"evanje te naloge so predvidena preventivna inrepresivna sredstva. 8stanovna listina vsebuje absolutno prepoved vojne. '+1 ima v temsmislu ve#ja pooblastila kot ji! je v#asi! imelo 3ru"tvo narodov, obveznosti njeni! #lanic paso ve#je in natan#neje opredeljene. 3ržave morajo re"evati spore z mirnimi sredstvi in na takna#in, da ne ogrozijo mednarodnega miru in varnosti. 1e smejo uporabljati sile ali grožnje ssilo, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politi#ni neodvisnosti katerekolidržave oz. ki bi bila kako druga#e nezdružljiva s cilji '+1. & vsakem primeru, kjer bi la!ko

pri"lo do nevarnosti za mir, ima '+1 pravico in dolžnost ravnati tako, da se spor re"i po mirni poti (&. poglavje). e pride do ogrožanja miru, kr"itve miru ali agresivni! dejanj, pa mora

'+1 izvesti akcijo, predpisano v &. poglavju. +ato la!ko re#emo, da gre 8stanovna listinadlje od prepovedi vojne, ki je bila cilj Pakta 3ru"tva narodov in prizadevanj med obemasvetovnima vojnama.

3olžnost #lanic 3ru"tva narodov je bila omejena na to, da so si morale prizadevatimedsebojne spore re"evati z mirnimi sredstvi. e so ta sredstva iz#rpale, pa so la!ko celoza#ele vojno, ki bi jo 3ru"tvo narodov moralo mirno opazovati. Pakt namre# ni izklju#ilmožnosti in pravne dopustnosti vojne. +ato so si že v okviru 3ru"tva narodov prizadevali, da

bi to »praznino« zapolnili in vojno absolutno prepovedali. prejeti so bili nekateri mednarodniakti Cenevski protokol (/B5?), resolucija 3ru"tva narodov o prepovedi napadalne vojne(/B5E), plo"ni akt (/B5;). 2ak poskus je bil tudi Jriand=$elloggov pakt iz leta /B5;, ki

prepoveduje vojno kot sredstvo državne politike (torej tudi pripravljanje napadalne vojne ingrožnjo z vojno) in zavezuje vse podpisnice, da medsebojne spore re"ujejo na miren na#in.

/?>



tem paktom je bila vojna med pogodbenicami prepovedana, vendar pa sankcije za kr"iteljeniso bile dolo#ene. 'brambna vojna je bila seveda "e vedno dopustna. labost vse! te! aktov

je bila, da so države same presojale, kaj je napad in kaj obramba. 2a slabost bi se odpravila,#e bi z nekim splo"no sprejetim mednarodnim predpisom de6inirali napad.

&zporedno s tem razvojem je med obema vojnama pri"lo do izjav o nepriznavanju sprememb,ki bi bile dosežene s silo. &ojna je bila prepovedana tudi v krogu ameri"ki! držav (Aavana/B5;, pakt aavedra :amas /B99). &se te akte je podprlo svetovno javno mnenje. +ato la!kore#emo, da je pozitivno mednarodno pravo prepovedovalo napadalno vojno že pred drugosvetovno vojno. 8stanovna listina pomeni korak naprej. Prepoved vojne je raz"irjena na

prepoved uporabe sile in grožnje s silo. <epresija '+1 je vnaprej organizirana in jo la!ko pristojni organ aktivira s svojo odlo#itvijo. <epresija 3ru"tva narodov je bila odvisna oddobre volje držav #lanic.

8stanovna listina vedno govori skupaj o mednarodnem miru in varnosti. tem so organom'+1 postavljene "ir"e naloge, kot #e bi "lo samo za varovanje miru. + dolžnostjo skrbeti za

varnost je možnost delovanja '+1 raz"irjena. 0dina meja na tem podro#ju je postavljena zna#elom, da nobena dolo#ba 8stanovne listine organom '+1 ne daje pravice, da bi sevme"avali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost države. 2o na#elo pa neizklju#uje uporabe prisilni! ukrepov po &. poglavju.

Prepoved uporabe sile je omejena s pravico do samoobrambe držav #lanic. 4/. #len 8stanovnelistine dolo#a, da nobena dolo#ba 8stanovne listine ne krati naravne pravice do individualneali kolektivne samoobrambe v primeru oboroženega napada na #lanico '+1, dokler&arnostni svet ne ukrene, kar je potrebno za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti.3ržave, ki izvedejo ukrepe samoobrambe, morajo o tem takoj obvestiti &arnostni svet. 8krepine smejo v ni#emer posegati v pravico in dolžnost &arnostnega sveta, da na podlagi8stanovne listine ukrene, kar se mu zdi potrebno za o!ranitev ali vzpostavitev mednarodnegamiru in varnosti.

?.1 M'RNO RE2EVANJE )POROV V O6V'RU O8N

bsolutna prepoved vojne za!teva, da se vsako nasprotje interesov med državami re"i namiren na#in in da se, ko je to potrebno, mir zavaruje s prisilnimi sredstvi. +ato je 8stanovnalistina državam naložila dolo#ene obveznosti, obenem pa je predvidela, da la!ko tudi '+1

razpolaga s sredstvi prisile. 'bveznosti držav #lanic za o!ranitev miru in varnosti se izražajov naslednji! na#eli!

- 3ržave #lanice morajo svoje mednarodne spore urejati z mirnimi sredstvi in na tak na#in,da ne ogrozijo mednarodnega miru, varnosti in pravi#nosti.

- 3ržave #lanice v mednarodni! odnosi! ne smejo uporabljati sile ali grožnje s silo, ki bi bila naperjena proti teritorialni celovitosti in politi#ni neodvisnosti katerekoli države ali ki bi bila na kakr"enkoli na#in nezdružljiva s cilji '+1.

- 3ržave #lanice morajo pomagati organom '+1 v vse! akcija!, ki bi se izvajale na podlagi8stanovne listine, ne smejo pa pomagati državam, proti katerim bi bili uvedeni

preventivni ali prisilni ukrepi.

- 3ržave #lanice se zavezujejo sprejeti in izvr"iti vse odlo#itve &arnostnega sveta, sprejetev skladu z dolo#ili 8stanovne listine.

/?E



'+1 si mora prizadevati, da bi tudi države ne#lanice ravnale v skladu z na#eli 8stanovnelistine, #e je to potrebno za o!ranitev miru in varnosti.

1a podro#ju mirnega re"evanja sporov la!ko v okviru 8stanovne listine razlikujemo dve

skupini primerov. &. poglavje se nana"a na mirno re"evanje sporov. 2u nastopa '+1 kot posrednik, 8stanovna listina pa državam nalaga, da morajo svoje spore re"evati na mirenna#in. &. poglavje se nana"a na akcije v primeru ogrožanja miru, kr"itve miru in agresivni!dejanj. 2u nastopa '+1 kot organizacija za o!ranitev miru s prisilnimi sredstvi. 8poraba &.ali &. poglavja je odvisna od tega, ali obstaja velika nevarnost za mir ali pa je ta nevarnost

bolj oddaljena oz. je splo! ni. &. poglavje se uporabi samo takrat, ko se pojavi velikanevarnost za mir (ogrožanje miru, kr"itev miru, agresivna dejanja).

3elovanje '+1 na podro#ju mirnega re"evanja sporov bi moralo potekati preko &arnostnegasveta, ki je prvenstveno pristojen za te naloge. & praksi pa je na mesto &arnostnega svetave#krat stopila %eneralna skup"#ina, ki je odlo#ala o vse! mogo#i! vpra"anji! miru (seveda z

omejitvami, ki iz!ajajo predvsem iz neobvezujo#e narave njeni! odlo#itev). +ato se je tudi pove#ala politi#na vloga generalnega sekretarja '+1. Praksa delovanja '+1 je pokazala na"tevilne slabosti in nedoslednosti. <azlogi so predvsem politi#ni. 'dlo#itve se namre# ve#kratsprejemajo izven '+1. &elikokrat je 6ormalna odlo#itev '+1 samo potrditev ne#esa, kar je

bilo že sprejeto na ne6ormalni! pogovori! med velesilami.

?.11 M'RNO RE2EVANJE )POROV 3RE8 'N(ERVEN9'JE O8N

8stanovna listina v 99. #lenu dolo#a, da si morajo stranke v vsakem sporu, katereganadaljevanje bi utegnilo ogrožati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, prizadevati, da sespor re"i na miren na#in. 'snovna dolžnost vsake #lanice '+1 torej je, da sama poi"#e re"itevnekega spora. Pri tem se sama odlo#i, katero izmed "tevilni! sredstev mirnega re"evanjasporov bo izbrala. &#asi! so ta sredstva dolo#ena že vnaprej z dvostranskimi ali ve#stranskimisporazumi. 3olžnost držav #lanic je, da o!ranijo mir in da v nobenem primeru ne povzro#ijovojne. &ojne ne smejo za#eti niti v primeru, ko bi bili vsi poskusi mirnega re"evanja sporovneuspe"ni. 3o vojne ali uporabe sile nikakor ne sme priti. & tem smislu je prepoved vojneabsolutna.

?.1% PRED&O:'(EV )PORA ORGANOM O8N

9E. #len 8stanovne listine dolo#a e stranke v sporu, katerega nadaljevanje bi utegniloogrožati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, spora ne uspejo re"iti z mirnimi sredstvi,ga predložijo &arnostnemu svetu. e je &arnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje kakegaspora dejansko utegnilo ogrožati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti, odlo#i, ali je trebaukrepati po 9>. #lenu ali pa priporo#iti take pogoje re"evanja, ki se mu zdijo primerni.

to dolo#bo 8stanovna listina strankam v sporu omogo#a, da spor predložijo &arnostnemusvetu. &saka stranka spora la!ko to stori sama in pri tem ni potrebna privolitev nasprotne

stranke. &endar pa mora biti narava spora resna, t.j. taka, da bi la!ko ogrozila o!ranitevmednarodnega miru in varnosti. $on#no presojo o tem sprejme &arnostni svet, ki la!ko

/?;



re"evanje spora zavrne, #e oceni, da spor ni dovolj resen. +a predložitev spora &arnostnemusvetu mora biti izpolnjen "e en pogoj stranke morajo iz#rpati vsa sredstva mirnega re"evanjasporov. 2ega pogoja ne gre jemati prestrogo.

$o &arnostni svet razpravlja o sporu, na sejo povabi stranke spora. & razpravi so stranke

enakovredne s #lanicami &arnostnega sveta, vendar pa nimajo pravice do glasovanja. Pravicedo glasovanja tudi nima tista stranka v sporu, ki je sama slu#ajno #lanica &arnostnega sveta.2o velja samo za razpravljanje o spori!, ne pa tudi za razpravljanje o situacija! (situacija sene osredoto#a na nek speci6i#en objekt in je izraz "ir"i! nestrinjanj med državami). +ato jezelo pomembno, da se predmet, o katerem se razpravlja, natan#no opredeli. 2o "e posebejvelja za stalne #lanice, saj imajo v primeru razpravljanja o situacija! pravico do glasovanja.e se predmet razprave opredeli kot spor, v katerem so same stranke, te pravice nimajo.

Pravico do predložitve spora &arnostnemu svetu imajo tudi države, ki niso #lanice '+1. 2a pravica je omejena na tiste spore, v kateri! so same udeležene kot stranke. 3ržave ne#laniceorganov '+1 ne morejo opozarjati na spore, v kateri! same niso udeležene, oz. na gole

situacije, ki niso opredeljene kot spori.

&#asi! se nobena od strank v sporu ne želi obrniti na '+1. Možno je tudi to, da se strankenamerno izogibajo predložitvi spora organom '+1. +ato 9?. #len 8stanovne listine dolo#a,da sme &arnostni svet na lastno iniciativo raziskovati vsak spor ali situacijo, ki bi utegnila

pripeljati do mednarodnega trenja ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje spora oz.situacije utegnilo ogrožati o!ranitev mednarodnega miru in varnosti. 1a katerikoli spor oz.situacijo la!ko &arnostni svet ali %eneralno skup"#ino opozori tudi vsaka država #lanica'+1. 3ržava, ki ni #lanica '+1, sme opozoriti &arnostni svet ali %eneralno skup"#ino le natisti spor, v katerem je sama ena izmed strank, #e glede tega spora vnaprej prevzameobveznosti o mirnem re"evanju, kakor ji! dolo#a 8stanovna listina. Pravico do opozarjanja naspore oz. situacije ima tudi generalni sekretar '+1. 2ako je omogo#eno, da se la!ko organi'+1 ukvarjajo z vsakim vpra"anjem, ki bi moglo ogroziti mir, #etudi zainteresirane stranketega ne predlagajo oz. si tega mogo#e splo! ne želijo.

$o je dolo#en spor predložen &arnostnemu svetu, je njegova naloga, da na ustrezen na#in pripelje do re"itve spora in da zagotovi o!ranitev miru. 8stanovna listina ne dolo#a vrste postopka in na#ina re"evanja sporov, zato ima &arnostni svet možnost, da sam izbere na#in insredstva in ji! prilagodi konkretnemu primeru. Pri tem mora zainteresiranim strankamomogo#iti, da predstavijo svoja stali"#a in ji! argumentirajo. zvede la!ko dokaze, bodisi na

predlog strank bodisi na lastno iniciativo. +a preu#evanje posamezni! vpra"anj ali re"itev

celotnega spora la!ko ustanovi poseben odbor strokovnjakov. 'd organizacij, ki spadajo podokrilje '+1, la!ko za!teva pravno ali strokovno mnenje, od Meddržavnega sodi"#a pa tudisvetovalno mnenje.

Pri samem re"evanju predloženega spora mora &arnostni svet paziti, da stranke uporabijo tistasredstva in postopke, ki so ji! že same sporazumno sprejele. Prizadevati si mora, da bi

prvenstveno pri"lo do sporazumne re"itve med samimi strankami. redstva mo#nej"ega posredovanja uporabi "ele takrat, ko so iz#rpane tiste možnosti, pri kateri! njegovoneposredno sodelovanje ni potrebno. 8stanovna listina dolo#a, naj &arnostni svet predloži

pravne spore Meddržavnemu sodi"#u, #e se seveda stranke s tem strinjajo.

e med strankami ni pred!odni! sporazumov, ki bi predvidevali mirno re"evanje dolo#enegaspora oz. #e že izvedeni na#ini niso prinesli re"itve, je &arnostni svet poobla"#en, da predlaga

/?B



katerokoli sredstvo ali na#in mirnega re"evanja. 2e na#ine la!ko med seboj poljubnokombinira. trankam la!ko predlaga, da o sporu razpravljajo pred samim &arnostnim svetomin sprejmejo odlo#itev, ki bi jo po taki razpravi sprejel.

e vsa ta prizadevanja niso uspe"na, se za#ne zaklju#na 6aza delovanja &arnostnega sveta, in

sicer v dve! primeri!

- #e obstajajo okoli"#ine, ki bi v primeru nadaljevanja spora la!ko pripeljale do ogrozitvemednarodnega miru in varnosti*

- #e stranke pristanejo na to, da &arnostni svet poda svoj predlog za re"itev spora.

& obe! primeri! poda &arnostni svet svoj predlog. Pri tem je povsem svoboden in la!ko predlaga kakr"nokoli re"itev, ki se mu zdi primerna. 1i potrebno, da je re"itev v skladu zobstoje#im mednarodnim pravom. $ljub temu mora &arnostni #imbolj upo"tevatimednarodne predpise in za!teve pravi#nosti. Paziti mora tudi na to, da imajo re"itve nekosplo"no vrednost, tako da se la!ko uporabijo v drugi! podobni! primeri!.

Predlogi &arnostnega sveta za stranke niso obvezni. :a!ko ji! sprejmejo ali zavrnejo.&elikokrat služijo kot osnova za neposreden sporazum med strankami. &arnostni svet la!kosvoje predloge ponavlja, v primeru neuspe!a enega predloga pa la!ko predlaga drugega. Pravtako la!ko tudi ponovno posreduje, da bi stranke uporabile kak"no drugo sredstvo mirnegare"evanja sporov.

z povedanega iz!aja, da dolo#be 8stanovne listine ne zagotavljajo re"itve spora v vsakem primeru, saj so predlogi &arnostnega sveta priporo#ilne narave. &arnostni svet la!ko sprejme prisilne ukrepe samo v primeru, #e obstaja nevarnost za mir. 2o je posledica lo#itve

postopkov po &. in &. poglavju 8stanovne listine.

?.1 6O&E6('VN' U6REP'

& prej"njem poglavju opisani postopek se nana"a na tak"ne napetosti in spore, ki sicerogrožajo mednarodni mir, vendar pa stopnja ogroženosti ni tako velika, da bi za!tevala akcijo'+1 za o!ranitev ali vzpostavitev miru. &. poglavje 8stanovne listine pa se nana"a na !uj"e

primere ogrožanja miru, kr"itve miru in agresivni! dejanj, torej na tak"ne primere, ko je mirže ogrožen ali kr"en oz. ko je že pri"lo do napadalni! dejanj. 9B. #len dolo#a, da &arnostni

svet ugotavlja, ali obstoji kak"no ogrožanje miru, kr"itev miru ali agresivno dejanje, in daje priporo#ila ali pa odlo#i, kaj je treba ukreniti v skladu z ?/. in ?5. #lenom, da se o!ranita alivzpostavita mednarodni mir in varnost. & tem primeru mora &arnostni svet sprejeti potrebnekolektivne ukrepe, pri izvajanju kateri! mu morajo pomagati vse države #lanice '+1.

ktiviranje '+1 la!ko predlagajo

- vsaka stranka v sporu*- vsaka država #lanica '+1*- država ne#lanica, #e je sama stranka v sporu*- generalni sekretar*

- %eneralna skup"#ina.

/4I



8stanovna listina predvideva akcijo '+1 v vsakem primeru ogrožanja miru, kr"itve miru inagresivni! dejanj. kcija se izvede, #e v prej"nji! poglavji! opisana sredstva niso bila uspe"naoz. #e do nji!ove uporabe splo! ni moglo priti. 1adzoruje jo &arnostni svet, pri izvajanju pamu morajo pomagati vse države #lanice '+1. Pomo# državi, proti kateri akcija poteka, je

prepovedana.

kcija '+1 ni vedno potrebna. &#asi! zadostuje, da &arnostni svet pozove napadalca alistranke, ki so izzvale nevarnost za mir, naj ustavijo sporna dejanja in se podredijo tak"nimza#asnim ukrepom, kakr"ni se mu zdijo potrebni ali zaželeni. 2ak poziv so stranke dolžneizvr"iti. e tega ne storijo, za#ne &arnostni svet odlo#ati o sprejemu prisilni! ukrepov.8krepi, ki ji! predvideva &. poglavje, so naslednji

- preventivni ukrepi #e obstaja samo grožnja za mir*- represivni ukrepi #e je mir že kr"en*- ukrepi brez uporabe oborožene sile popolna ali delna prekinitev ekonomski! odnosov,

prekinitev železni"ki!, pomorski!, zra#ni!, po"tni!, telegra6ski!, radijski! in drugi!komunikacijski! sredstev, prekinitev diplomatski! odnosov*

- uporaba oborožene sile, katere namen je zastra"evanje ali grožnja (demonstrativni ukrepi)*- uporaba sile brez boja (npr. blokada)*- izvajanje oboroženi! vojni! operacij z zra#nimi, pomorskimi ali kopenskimi silami.

&arnostni svet la!ko ukrepe med seboj kombinira. 3ržave #lanice '+1 so ji! dolžnespo"tovati in izvajati. 'boroženi ukrepi se izvedejo takrat, ko se milej"i ukrepi izkažejo zaneustrezne, #eprav ji! la!ko &arnostni svet predpi"e že pred tem, #e meni, da drugi ukrepi ne

bi bili ustrezni.

redstva za oboroženo akcijo se pripravijo vnaprej. 'borožene sile se sestavijo izkontingentov, ki ji! prispevajo posamezne #lanice '+1. 2i kontingenti se dolo#ijo na podlagisporazumov med '+1 in posameznimi državami ali skupinami držav. sporazumi sedolo#ijo tudi druga sredstva, ki so potrebna za akcijo vojni material, ladje, letala, zra#ne in

pomorske baze, skladi"#a, !rana, dovoljenja za pre!od voja"ki! enot, dovoljenja za uporabozra#nega prostora itd. 3ržave so dolžne dati samo tiste kontingente in sredstva, za katere so setako zavezale.

1a#rte za uporabo oborožene sile izdela &arnostni svet s pomo#jo 'dbora voja"kega "taba.'dbor voja"kega "taba svetuje in pomaga &arnostnemu svetu v vse! vpra"anji!, ki senana"ajo na voja"ke potrebe &arnostnega sveta za o!ranitev mednarodnega miru in varnosti,

na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, ter na poveljevanje tem silam. estavljajo gana#elniki "tabov stalni! #lanic &arnostnega sveta ali nji!ovi zastopniki, k sodelovanju pa sela!ko povabi tudi druge države. 'dbor la!ko ustanovi regionalne pododbore, v kateri! la!ko

prav tako sodelujejo predstavniki drugi! držav. &arnostni svet dolo#i, ali pri izvajanju akcijesodelujejo vse države ali samo nekatere od nji!. 3ržave so dolžne izvajati ukrepe, ki ji!dolo#i &arnostni svet, vendar samo v meja! sklenjeni! sporazumov. zvajanje akcij ne

prepre#uje, da ne bi &arnostni svet "e naprej posku"al re"evati spora s sredstvi iz &. poglavja8stanovne listine.

lanici '+1, zoper katero je &arnostni svet sprejel preventivno ali represivno akcijo, sme%eneralna skup"#ina na priporo#ilo &arnostnega sveta ustaviti uživanje #lanski! pravic in

privilegijev. 8živanje te! pravic in privilegijev ji sme ponovno vzpostaviti &arnostni svet.

/4/



Prva prava oborožena akcija '+1 je bil Pu"#avski vi!ar zoper rak leta /BB/.

?.1/ M'ROVNE OPERA9'JE

istem varovanja miru, kot je zami"ljen v 8stanovni listini, v praksi ve#krat ni deloval.'koli"#ine, v kateri! je bila potrebna intervencija '+1, so pokazale, da relativno preprostedolo#be 8stanovne listine v praksi niso u#inkovale. 3olo#ene situacije so za!tevale druga#nodelovanje '+1, katerega namen je bil prepre#evanje spopadov in zavarovanje mednarodnegamiru. 2o delovanje je bilo oboroženo ali neoboroženo. &endar tudi takrat, ko so se uporabileoborožene sile, ni "lo za izvajanje voja"ki! akcij proti dolo#enemu kr"itelju miru.

&#asi! se je pokazala potreba, da '+1 na dolo#eno podro#je po"lje oborožene sile, vendar nezaradi izvr"evanja prisilni! akcij, temve# zaradi opravljanja varnostne in redarstvene službe.

1aloga te! sil je bila zavarovanje miru na podro#ji!, kjer je bil mir ogrožen oz. kr"en. +ato so

se tudi imenovale interpozicijske sile. estavljali so ji! kontingenti, ki so ji! prostovoljno prispevale države #lanice. Mednarodne sile, ki so bile poslane na uez, so imele nalogo, da ssvojo prisotnostjo prepre#ijo ponovne spopade med #etami, ki so se umikale, in egiptovskimi#etami, ki so ponovno zasedale državno podro#je. & $ongu so imele mednarodne sile boljkompleksno nalogo o!ranitve miru, saj je "lo za državo, ki je bila v državljanski vojni

prakti#no uni#ena. 2udi na Hipru je bila naloga mednarodni! sil razdvojiti nasprotne strani in prepre#iti spopade. & nekateri! drugi! akcija! pa je '+1 menila, da bo zadostovalo, #e po"ljevoja"ke ali civilne misije opazovalcev oz. misije za nadzor in posredovanje. 1ekatere od te!intervencij '+1 la!ko obravnavamo kot akcije posredovanja, preiskave in poravnave.

+a tovrstne razli#ne na#ine delovanja '+1 se je uveljavil izraz mirovne opera-i"e (peace=keeping operations). Mirovne operacije so tisti ukrepi '+1, ki vklju#ujejo uporabooboroženi! sil, vendar ne kot prisilno sredstvo, ki bi bilo naperjeno proti dolo#enemu kr"iteljumiru. 1ji!ov namen je vzpostavitev miru, prepre#evanje oboroženi! spopadov in o!ranitevmiru, pri tem pa se oborožene sile ne uporabijo proti strankam v spopadu. zvajanje mirovni!operacij je odprlo "tevilna vpra"anja, ki so se re"evala z odlo#itvami organov '+1 in ssporazumi med '+1 in tistimi državami, kjer so se mirovne operacije izvajale.nterpozicijske sile se namre# la!ko po"ljejo v dolo#eno državo samo z n"enim pristan$om. sporazumom se dolo#i pravni položaj interpozicijski! enot, nji!ovo razmerje do notranji!organov države, na#in oskrbovanja, 6inanciranje, sestavo itd.

?.1 DE>'N'9'JA NAPADA

1apad je bil obsojen in prepovedan že pred drugo svetovno vojno, izrecno obsodbo in prepoved pa vsebuje tudi 8stanovna listina. 1a podlagi dela odbora strokovnjakov je%eneralna skup"#ina leta /BE? sprejela de6inicijo napada. 1apad je uporaba oborožene siledolo#ene države proti suverenosti, teritorialni celovitosti in politi#ni neodvisnosti drugedržave ter vsaka druga uporaba oborožene sile, ki je nezdružljiva z 8stanovno listino. Pri temse izraz »država« uporablja ne glede na to, ali je država priznana, in ne glede na to, ali je#lanica '+1. zraz »država« se uporablja tudi za skupine držav.

/45



Prva uporaba oborožene sile pomeni prima 6acie dokaz o napadu, vendar pa la!ko &arnostnisvet odlo#i, da tak"na ocena ni upravi#ena, #e za to obstajajo dolo#ene okoli"#ine (npr. #edejanje in posledice nimajo velike teže). :ažje kr"itve miru zato niso ozna#ene kot napad, kar

pa "e ne pomeni, da &arnostni svet na nji! ne bo reagiral. 1ekatera dejanja, ki imajo znakenapada, so

- invazija ali napad oboroženi! sil neke države na podro#je druge države*- vojna okupacija, ki je posledica napada ali invazije*- priklju#itev (aneksija) podro#ja druge države kot posledica uporabe sile*- bombardiranje podro#ja neke države s pomo#jo oboroženi! sil druge države ali uporaba

kakr"negakoli orožja na tem podro#ju*- blokada pristani"# ali obale neke države s pomo#jo oboroženi! sil druge države*- napad oboroženi! sil neke države na kopenske, pomorske ali zra#ne sile druge države ali

na trgovsko mornarico oz. letalstvo druge države*- uporaba oboroženi! sil, ki ji! ima neka država na podro#ju druge države na podlagi

sporazuma, s kr"enjem tega sporazuma, pa tudi vsakr"no podalj"evanje prisotnosti te! sil preko dolo#enega roka*- omogo#anje uporabe državnega ozemlja, na katerem ima druga država name"#ene svoje

oborožene sile, za izvajanje oboroženi! akcij proti tretji državi*- po"iljanje oboroženi! sil, paravoja"ki! skupin ali skupin pla#ancev s strani neke države z

namenom, da proti drugi državi izvedejo oborožene akcije.

1apad se ne more opravi#evati s sklicevanjem na politi#ne, gospodarske ali kak"ne drugerazloge. %re za zlo#in proti mednarodnemu miru, ki povzro#i mednarodno odgovornost.Pridobivanje obmo#ja, ki je posledica napada, se ne priznava.

3e6inicija napada ne oži dometa dolo#b 8stanovne listine, tudi ne tisti!, ki dopu"#ajo uporabosile. Prav tako s tem ni omejena pravica do samoodlo#be, svobode in neodvisnosti narodov,katerim je bila ta pravica odvzeta s silo. 2o se nana"a predvsem na tiste narode, ki jim vladajokolonialni in rasisti#ni režimi ali ki se na!ajajo pod kak"no drugo obliko tujega gospostva. 2inarodi imajo pravico, da se borijo za svobodo in da prejemajo pomo# v skladu z dolo#bami8stanovne listine.

?.1< )AMOPOMO4

1a meji med mirnimi sredstvi re"evanja sporov in vojno kot oboroženim spopadom obstajajonekatere vrste uporabe sile brez vojne. 2a uporaba sile je omejena in se izvaja po dolo#eni!

pravili!. 'd uporabe sile v vojni se razlikuje po obsegu in namenu. 'zna#uje se kotsamopomo#. amopomo# obstaja tudi v notranjem pravu, vendar se je zaradi pomanjkanjadrugi! sredstev organizirane prisile bolj razvila v mednarodnem pravu. Pogoji za upravi#enouporabo samopomo#i so

- iti mora za nek interes, ki ga "#iti mednarodno pravo*

/49



- obstajati mora neizzvana kr"itev oz. neizpolnitev neke dolžnosti*- država mora pred uporabo samopomo#i posku"ati uporabiti druga sredstva (diplomatska

pot, posredovanje, arbitraža itd.)*- država, ki uporabi samopomo#, se temu ni smela odre#i.

e so ti pogoji izpolnjeni, je samopomo# dopustna in se ne "teje kot kr"itev mednarodnega prava.

+a razli#ne ukrepe samopomo#i se uporablja skupen izraz represali"e. %re za ukrepe, ki ji!sprejme država zaradi kr"itve mednarodni! pravic proti drugi državi kot odgovor na

protipravno dejanje te druge države. 1ji!ov namen je drugo državo prisiliti k prene!anju protipravnega delovanja oz. pridobiti neko zado"#enje. <epresalije so sestavljene iz ukrepov,ki so sami po sebi protipravni. &endar pa je protipravnost v primeru represalij na podlagi

posebnega pravila mednarodnega prava izklju#ena. Posebna vrsta represalij je retalia-i"a, ki pomeni uporabo enaki! protiukrepov kot odgovor na protipravne ukrepe druge države.<epresalije so sicer la!ko sestavljene iz druga#ni! ukrepov kot so bili tisti, ki so ji! izzvali.'d represalij se razlikuje retorzi"a, ki pomeni vrnitev nekega mednarodnopravno dopustnega,a neprijaznega oz. nevljudnega ukrepa s primernim protiukrepom, ki tudi ne pomeni kr"itvemednarodnega prava (npr. poostritev pre!oda na državni meji, zvi"anje carin, zavra#anjeizdaje vizumov itd.). e se s takim ukrepom odstopa od pogodbeni! obveznosti, to ni ve#retorzija, temve# so la!ko represalije.

<epresalije la!ko izvaja samo država preko svoji! organov. 1ji!ov objekt pa so la!ko tudidobrine posameznikov, pripadnikov druge države (npr. svoboda, premoženje). <epresalije soupravi#ene samo takrat, ko ustrezajo interesu, ki se želi za"#ititi. Morajo biti sorazmerne s

prvotno kr"itvijo. $o je dosežen namen, zaradi katerega so se za#ele, se mora nji!ovo

izvajanje prene!ati. <epresalije v mirnem #asu ne smejo biti nasilne in ne smejo prese#i mejetistega, kar je prepovedano tudi v vojni, v vojnem #asu pa ne smejo kr"iti zakonov#love#nosti.

$er se represalije izvajajo zaradi pomanjkanja naddržavne sodne in izvr"ilne oblasti, la!koizzovejo verižno reakcijo vedno !uj"i! protiukrepov. 2o la!ko pripelje do resni! zaostritev vmednarodni! odnosi!. +ato so bile sprejete "tevilne konvencije, ki so si prizadevale omejitisamopomo# (3ruga !aa"ka konvencija, lvarezova deklaracija itd.). 8stanovna listina '+1

prepoveduje uporabo sile, #etudi je v obliki samopomo#i. lanice '+1 morajo spore re"evatina miren na#in in tako, da ne ogrozijo mednarodnega miru.

. VOJNO PRAVO

.1 VOJNA

Mednarodno vojno pravo obsega pravila, ki urejajo odnose med subjekti mednarodnega pravav #asu vojne. eprav je v sodobnem mednarodnem pravu vojna prepovedana, pa do nje la!ko

pride, #e vsaj ena stran kr"i mednarodno pravo. & tem primeru se uporabijo pravila vojnega prava. 1ekatera pravila vojnega prava se morajo spo"tovati tudi v tisti! oboroženi! spopadi!,ki ne pomenijo vojne v smislu mednarodnega prava (oborožen spopad med dvema državama).

/4?



%re za razli#ne nepriznane vojne, državljanske vojne ali mejne spopade. Cenevske konvencijeiz leta /B?B dolo#ajo, da se morajo nekatera njena pravila spo"tovati v vsakem oboroženemspopadu, ne glede na to, ali gre za »pravo« vojno v smislu mednarodnega prava ali ne.

1apadalna oz. nepravi#na vojna pomeni kr"itev mednarodnega prava in je zato prepovedana

(prepoved se ne nana"a na obrambno vojno). zvajanje napadalni! vojni! dejanj se la!kokaznuje kot zlo#in, samo vojskovanje pa mora biti urejeno z dolo#enimi predpisi, saj bi bilsicer boj brez kakr"ni!koli omejitev divja"ki in bi nasprotoval pravilom #love#nosti. Hiljvojnega prava je zato predvsem !umanizacija oboroženi! spopadov. 2o je tudi namenCenevski! konvencij, Petrograjske deklaracije, Aaa"ki! konvencij in drugi! mednarodni!aktov s podro#ja mednarodnega vojnega prava.

&ojno pravo se obi#ajno deli na kopensko, pomorsko in zra#no vojno pravo. 1amen delitve jezgolj metodolo"ki, saj ne moremo govoriti o tre! lo#eni! sklopi! pravil za kopenske,

pomorske in zra#ne spopade. &ojna je nedeljiva celota, znotraj katere obstajajo razli#nekombinacije vse! razpoložljivi! vojni! sredstev in orožij. 3o nekateri! razlik med pravili za

vojno na kopnem, na morju in v zraku pri!aja predvsem zaradi narave sredstev, ki se la!kouporabijo v razli#ni! okoli"#ina!.

&ojna je v smislu mednarodnega prava ooro@en spopad med dvema ali ve! dr@avami. 2o pomeni, da državljanska vojna ne spada pod ta pojem. Predpisi mednarodnega prava naj se ne bi uporabljali za spopade znotraj države. &endar pa so Cenevske konvencije iz leta /B?Bdolo#ile, da mora vsaka stranka v notranjem spopadu, ki nima zna#aja vojne, spo"tovatinekatera pravila vojnega in !umanitarnega prava. Poleg tega si morajo stranke v takemspopadu prizadevati, da se s posebnimi sporazumi dogovorijo o veljavnosti Cenevski!konvencij ali nji!ovi! posamezni! delov. Poseben problem so predstavljali boji zaosvoboditev narodov izpod kolonialni! ali rasisti#ni! oblasti. '+1 je sprejela ve# resolucij, skaterimi je dolo#ila, da je tovrsten boj narodov legitimen in da gre za mednarodne oboroženespopade v smislu Cenevski! konvencij, kjer se morajo spo"tovati pravila vojnega prava intemeljna na#ela #love#nosti. 2ežnja, da bi se pravila vojnega prava uporabljala v vse! vrsta!oboroženi! spopadov, je prisotna tudi v novej"em #asu, zlasti zaradi vedno ve#jega "tevilaoboroženi! spopadov. Poleg tega je meja med vojno v mednarodnem smislu in drugimioboroženimi spopadi v#asi! težko dolo#ljiva (npr. vojne na obmo#ju biv"e @<G).

+a obstoj vojne je potreben namen vo"s$ovan"a, t.j da vsaj ena država izvaja vojne operacije.Mnogi so mnenja, da je potreben obojestranski namen oz. boj. +ato o vojni ne bi mogligovoriti, #e bi se bojevala samo ena stranka, druga pa bi bila pasivna. &endar pa za obstoj

vojne zadostuje, da želi vsaj ena stranka izzvati vojno stanje. Jritansko sodi"#e je odlo#ilo, danapoved vojne, #etudi enostranska, tudi drugo državo postavi v vojno stanje. Jolgarija se leta/B/9 ni upirala <omuniji, leta /B?? pa ne ovjetski zvezi, ko ji je le=ta napovedala vojno. &obe! primeri! pa je kasneje pri"lo do sklenitve mirovne pogodbe, za katero je obstoj vojnegastanja logi#en predpogoj. 'b koncu druge svetovne vojne je bila 1em#ija v vojnem stanju znekaterimi oddaljenimi državami (predvsem državami :atinske merike) na podlagi nji!ovi!enostranski! vojni! napovedi. 2e države niso sodelovale v oboroženi! akcija!, so pa sprejelenekatere ukrepe proti 1em#iji (npr. sekvestracija premoženja nem"ki! državljanov), ki sela!ko "tejejo kot dokaz o obstoju vojne.

' vojni ne moremo govoriti, #e nobena stran nima namena vojskovanja. 2o se la!ko zgodi pri

represalija!, ki se izvajajo z oboroženo silo v mirnem #asu (ameri"ka okupacija &era Hruzaleta /B/?, italijanska okupacija $r6a leta /B59).

/44



3o vojne la!ko pride tudi med #lanicami kon6ederacije ali personalne unije. Prav tako la!ko pride do vojne med obmo#jem pod protektoratom in državo za"#itnico.

.% V'R' VOJNEGA PRAVA

&ojno pravo se je za#elo razvijati v srednjem veku v obliki obi#ajnega prava. 'bi#ajno pravo je "e danes pomemben vir vojnega prava. & /B. in 5I. stoletju so bile sprejete "tevilnemednarodne pogodbe, ki predstavljajo partikularno pravo med državami podpisnicami(obi#ajno pravo praviloma zavezuje vse #lanice mednarodne skupnosti). 2udi pogodbeno

pravo pa vsebuje nekatera pravila, ki so splo"no priznana in veljajo kot obi#ajno pravo za tistedržave, ki niso podpisnice pogodb.

&e#stranske pogodbe, ki vsebujejo pravila vojnega prava, so

- Pari"ka pomorska deklaracija (/;4>).- Petrograjska deklaracija o uporabi eksplozivni! nabojev (/;>;).- 3ruga !aa"ka deklaracija o prepovedi uporabe nabojev z du"ilnimi ali strupenimi plini

(/;BB).- 2retja !aa"ka deklaracija o prepovedi »dum=dum« nabojev (/;BB).- Aaa"ke konvencije in deklaracije (/BIE) o za#etku sovražnosti, o zakoni! in obi#aji!

vojne na kopnem (ta pravila so vsebovana v Aaa"kem pravilniku o vojskovanju nakopnem), o pravica! in dolžnosti! nevtralni! držav v kopenski vojni, o ravnanju ssovražnikovimi trgovskimi ladjami, o predelavi trgovski! ladij v vojne, o polaganju

podmorski! samodejni! min na dotik, o bombardiranju pomorski! sil v #asu vojne, oomejitva! pri zasegu v pomorski! spopadi!, o pravica! in dolžnosti! nevtralni! držav v pomorski vojni, o prepovedi metanja projektilov in eksploziva iz balonov. Aaa"kekonvencije vsebujejo klavzulo solidarnosti (clausula si omnes). 2a klavzula pomeni, da sedolo#ila konvencije ne uporabljajo, #e v vojni sodeluje država, ki konvencije nirati6icirala. &endar pa so Aaa"ke konvencije pravzaprav kodi6ikacija obi#ajnega prava oz.so nji!ova pravila pre"la v obi#ajno pravo. +ato zavezujejo tudi tiste države, ki ji! nisorati6icirale. 2o je potrdilo tudi mednarodno voja"ko sodi"#e v 1rnbergu.

- Cenevski protokol o prepovedi uporabe du"ilni!, strupeni! ali podobni! plinov in bakteriolo"ki! sredstev v vojni (/B54).

- :ondonski protokol o pravili! podmorni"kega bojevanja (/B9>).

- Cenevske konvencije o za"#iti vojni! žrtev (/B?B) konvencija o izbolj"anju usoderanjeni! in bolni! pripadnikov oboroženi! sil na boji"#u, konvencija o izbolj"anju usoderanjeni! in bolni! pripadnikov ter brodolomcev v oboroženi! sila! na morju, konvencija oravnanju z vojnimi ujetniki, konvencija o za"#iti civilni! oseb v #asu vojne. :eta /BEE sta

bila k Cenevskim konvencijam sprejeta "e dva dodatna protokola. 0den od nji! se ukvarjaz mednarodnimi oboroženimi spopadi. Jistvena novost je, da je kot mednarodneoborožene spopade priznal tudi boje proti kolonialnim oblastem. 2ovrstni boji so izjemaod na#ela prepovedi uporabe sile (poleg samoobrambe in akcije &arnostnega sveta). 3rugi

protokol de6inira notranje spopade (nemiri, demonstracije). Protokola "e dolo#ata, da seoseb, mlaj"i! od /; let, ne sme rekrutirati. +apovedujeta ustrezno ravnanje z bolniki invojnimi dopisniki. Prepovedujeta napadanje objektov, kadar bi to la!ko povzro#ilo velikokatastro6o (npr. jedrske elektrarne, jezovi itd.). Cenevske konvencije so pre"le v obi#ajno

pravo. Protokola tega statusa "e nimata.

/4>



- $onvencija o za"#iti kulturni! dobrin v vojni (Aaag /B4?).- $onvencija o prepovedi izpopolnjevanja, proizvodnje in skladi"#enja bakteriolo"kega

(biolo"kega) in drugega strupenega orožja in o uni#enju takega orožja (:ondon, Moskva,Las!ington /BE5).

e kodi6icirano partikularno pravo ne obstaja, morajo države upo"tevati splo"ne predpisemednarodnega obi#ajnega prava. 1ekatere mednarodne pogodbe izrecno poudarjajo, da neurejajo celotne materije in da za nepredvidene primere "e naprej velja obi#ajno pravo. &uvodu etrte !aa"ke konvencije (o zakoni! in obi#aji! vojne na kopnem) je zapisanaMartensova $lavz#la, ki je pomembna "e danes dokler se ne bo moglo izdati popolnej"egavojnega zbornika, "tejejo pogodbenice za primerno ugotoviti, da v primeri!, ki niso urejeni s

predpisi, ki so ji! pogodbenice sprejele, ostanejo prebivalci in vojaki pod varstvom in oblastjona#el mednarodnega prava, kakor iz!ajajo iz na#el, ugotovljeni! med civiliziranimi narodi, izzakonov #love#nosti in iz za!tev javne vesti.

+a vojno pravo so pomembni tudi notranji predpisi posamezni! držav, vojni priro#niki zakopensko vojsko in mornarico, zasežni pravilniki itd. Predpisi obi#ajnega in pogodbenega

prava ve#krat iz!ajajo iz tovrstni! aktov.

3ržave ne smejo kr"iti pravil vojnega prava s sklicevanjem na »vojne potrebe«. Pravilavojnega prava namre# predstavljajo tiste najnujnej"e omejitve, ki so voja"ki te!niki

postavljene zaradi vi"ji! interesov #love"tva. 1amen vojnega prava je prepoved posamezni!vojni! sredstev in postavljanje omejitev pri doseganju takti#ni! in strate"ki! ciljev.

1espo"tovanje pravil vojnega prava s sklicevanjem na vojne potrebe nasprotuje sami idejivojnega prava, ki je povzeta v 55. #lenu Aaa"kega pravilnika stranke v vojni nimajoneomejene svobode pri izbiranju vojni! sredstev.

&ojno pravo pa v skladu s splo"nimi predpisi kot sredstvo samopomo#i dopu"#a represalije.<epresalije so upravi#ene in dopustne kot odgovor na protipravno ravnanje nasprotnika.

1ji!ov namen je nasprotnika prisiliti k prene!anju takega ravnanja. 8krepi, ki ji! državasprejme v obliki represalij, morajo biti sorazmerni s težo prvotnega protipravnega ravnanja.zbira ukrepov je sicer svobodna, a omejena s temeljnimi zakoni #love"tva (Martensovaklavzula). Ktiri Cenevske konvencije iz leta /B?B izrecno prepovedujejo represalije protiza"#itenim osebam. 2o so ranjenci, bolniki, brodolomci ter osebje, zgradbe in material, ki sonamenjeni nji!ovi oskrbi. +a"#itene osebe so tudi vojni ujetniki ter za"#iteno civilno

prebivalstvo in nji!ovo premoženje. $onvencija o za"#iti kulturni! dobrin v vojni iz leta /B4? prepoveduje represalije proti kulturnim dobrinam.

. 8A4E(E6 'N 6ONE9 VOJNE

&ojna se za#ne s 6ormalno napovedjo vojne ali z izbru!om sovražnosti z namenomvojskovanja.

&ojna napoved je enostranski pravni posel (sporo#ilo, noti6ikacija), s katerim se dolo#enidržavi sporo#i, da je v vojnem stanju. 1jen namen je, da se nedvoumno ugotovi obstojvojnega stanja. 2retja !aa"ka konvencija iz leta /BIE je predpisala nekatere 6ormalnosti.

&ojna napoved je la!ko pisna ali ustna. Mora biti jasna in nedvoumna, v njej morajo bitinavedeni razlogi za vojno. :a!ko je brezpogojna (napoved vojne v ožjem smislu) ali pogojna

/4E



(ultimat s pogojno vojno napovedjo). 8ltimat je sporo#ilo, s katerim se postavi neka za!teva,obenem pa se zagrozi z vojno, #e za!teva ne bi bila izpolnjena. &ojna napoved mora bitisporo#ena neposredno pred za#etkom sovražnosti. $er je v sodobnem mednarodnem pravuvojna absolutno prepovedana, je vojna napoved izgubila svoj smisel.

&ojna se la!ko za#ne tudi z golim izbru!om sovražnosti. 1i nujno, da gre za oboroženespopade, zadostujejo že sovražni ukrepi, ki se izvajajo v skladu z vojnim pravom (zaplembadržavnega premoženja ali premoženja njeni! državljanov itd.). &ojno stanje z eno državo ne

pomeni avtomati#no tudi vojnega stanja z njenimi zaveznicami, ki že sodelujejo v vojni. 2akoso +3 leta /B/E stopile v vojno proti 1em#iji in vstro='grski, ne pa tudi proti 2ur#iji inJolgariji.

Posledica izbru!a vojne je prekinitev vse! mirovni! odnosov med vojskujo#imi državami.zvr"evanje obveznosti, ki bremenijo države, se zaustavi. Predpise prava miru zamenjajo

predpisi vojnega prava. 3iplomatski odnosi se prekinejo. 3iplomatskemu in konzularnemuosebju morajo države omogo#iti varen od!od. +a"#ito zgradb, ar!ivov in pripadnikov

vojskujo#i! držav obi#ajno prevzame tretja, nevtralna država.

&ojskujo#e države la!ko tudi med vojno sklepajo pogodbe, ki urejajo razli#na vpra"anja o poteku vojne. %re za pogodbe o izmenjavi vojni! ujetnikov, o postopku s civilnim prebivalstvom, o pokopavanju žrtev, o ustanavljanju nevtralni! obmo#ij itd. &se te pogodbezavezujejo enako kot pogodbe, sklenjene v #asu miru. 'bi#ajno se sklepajo s posredovanjemnevtralni! držav. Poleg te! pogodb obstajajo "e posebne vojne pogodbe oz. sporazumi. +anji!ovo sklepanje so pristojni voja"ki poveljniki, vendar samo za predmete, ki spadajo v krognji!ove oblasti. +a tak"na pogajanja in sporazume so voja"ki poveljniki poobla"#eni že na

podlagi predpisov mednarodnega prava in ne potrebujejo posebnega pooblastila. porazum,sklenjen v skladu s temi predpisi, niti ne potrebuje rati6ikacije.

Med vojne pogodbe spadajo kapitulacije, karteli in specialna premirja. $apitulacija je pogodba o na#inu in pogoji! predaje celote ali dela oboroženi! sil. $arteli so npr. sporazumi oizmenjavi ujetnikov. Premirje je ustavitev sovražnosti za dolo#en #as, bodisi med vsemioboroženimi silami bodisi na dolo#enem obmo#ju.

&ojna se la!ko kon#a sporazumno ali enostransko. 0nostransko se kon#a v primeru popolnega podjarmljenja sovražnika (debelacija, debellatio). 'bi#ajno pa se vojna kon#a z mirovnimsporazumom. 2o je mednarodna pogodba med strankami v vojni, s katero se vzpostavi mir,

poleg tega pa se z njo uredijo "e "tevilna druga vpra"anja, npr. odstop obmo#ja, vojna

od"kodnina, vrnitev ujetnikov, vzpostavitev pogodb, premoženjska vpra"anja, garancije itd.&ojno stanje prene!a takrat, ko za#ne veljati mirovna pogodba, torej "ele z izmenjavorati6ikacijski! listin, #e je rati6ikacija predpisana. &endar pa se "teje, da s samim podpisommirovne pogodbe sovražnosti prene!ajo. e se kljub sklenitvi sporazuma o vzpostavitvi mirusovražnosti nadaljujejo, vojna ni kon#ana. 2o je v skladu z na#elom e6ektivnosti vmednarodnem pravu. 3o sporazuma o koncu vojne la!ko izjemoma pride tudi mol#e, zdejanskim prene!anjem sovražnosti.

&elikokrat se pred kon#nim mirom sklene premirje oz. preliminarni mir. Premirje zaustavioborožene operacije, vendar pa ne prekine vse! sovražnosti (izvajanje pravice do zaplembe,sekvestracija sovražnikovega premoženja itd.).

/4;



e se države zaveznice sporazumejo, da ne bodo sklepale zasebni! mirovni! pogodb, pa enaod nji! kljub temu sklene separatni mir, je tak"en mir pravno veljaven med strankami, ki ga

podpi"ejo, država zaveznica, ki se ni držala dogovora, pa je ostalim zaveznicam odgovorna zamednarodni delikt.

./ 3OJ'24E

Joji"#e je ves prostor, na katerem la!ko vojskujo#e države pripravljajo in izvr"ujejosovražnosti. & prvi vrsti obsega državno podro#je vojskujo#i! držav skupaj z nji!ovimobalnim morjem in zra#nim prostorom. &ojne akcije pa se la!ko izvr"ujejo tudi na podro#ji!,ki ne spadajo pod suverenost nobene države. +ato obsega boji"#e tudi odprto morje innikogar"nje podro#je (terra nullius). Joji"#e se ne razteza na podro#je nevtralni! držav,nji!ovo obalno morje in nevtralizirana podro#ja, pa tudi ne na zra#ni prostor nad temi

povr"inami.

Joji"#e se la!ko raz"iri na podro#je ali del podro#ja nevtralne države, ki sama ni v vojni, #evojskujo#e države dejansko izvajajo voja"ke operacije na njenem podro#ju. & tem primeru jetako podro#je boji"#e, ni pa sovražno podro#je. Joji"#a postanejo tudi vojna opori"#a, ki ji!imajo vojskujo#e države na podro#ju nevtralne države. Joji"#e obsega poleg mati#ne državetudi njene kolonije in protektorate.

1evtralizirana podro#ja se ustanovijo s pogodbo. Posledica nevtralizacije je, da se nanevtraliziranem podro#ju ne smejo izvajati sovražnosti, #eprav je država, ki ji tako podro#je

pripada, udeležena v vojni.

'd boji"#a je potrebno razlikovati obmo#je vojni! operacij. 2o je tisto obmo#je, na kateremse voja"ke operacije dejansko izvajajo.

Joji"#e pomorske vojne obsega celotno morje in morskim ladjam dostopne vode, razenobalnega morja nevtralni! držav in nevtralizirani! delov morja. Joji"#e torej obsega notranjevode in teritorialno morje vojskujo#i! držav ter celotno odprto morje z izjemo nevtralizirani!

povr"in. 1asprotno od kopenske vojne, ki je omejena na podro#je vojskujo#i! držav, se la!ko pomorska vojna odvija tudi na najbolj oddaljeni! deli! oceanov. 2u pa la!ko pride donasprotja interesov med vojskujo#imi državami in državami, ki ne sodelujejo v vojni. +ato za

pomorske vojne velja veliko posebnosti, ki se razlikujejo od predpisov za kopenske spopade.

. O)E3E5 6' )ODE&UJEJO V VOJN'

& zgodovini so bila mnenja o tem, katere osebe sodelujejo v vojni, razli#na. & za#etku nisorazlikovali med vojaki in civilisti. &ojna se je odvijala med narodi, ne glede na to, kdo se je

bojeval. &attel je v /;. stoletju zapisal »$o vladar napove vojno drugemu vladarju, se "teje,da celoten narod napove vojno drugemu narodu. &ladar predstavlja narod in deluje v imenucelotne skupnosti, zato so v primeru vojne tudi podložniki enega vladarja sovražniki

podložnikov drugega vladarja.« <ousseau je nasprotno trdil, da se vojna odvija med državamiin ne med ljudmi. & vojni so zasebniki samo slu#ajno sovražniki, vendar ne kot ljudje ali

/4B



državljani, temve# kot vojaki. %re torej za odnos med državami in ne za odnos med ljudmi.2a teorija ustreza na#inu vojskovanju takratnega #asa, ko so se spopadale le sorazmernomaj!ne vojske, ki so pripadale bolj vladarju kot državi. 2o je ustrezalo tudi politi#ni ingospodarski strukturi /B. stoletja. & tej dobi so bili civilni prebivalci in nji!ovo premoženje vveliki meri za"#iteni.

2otalitarne vojne 5I. stoletja so v voja"ke spopade vklju#ile tudi civilno prebivalstvo in gaizpostavile vojnim grozotam. Ke vedno pa obstaja pravilo, da sovražnosti ne morejo izvajativsi ljudje, temve# samo dolo#ena skupina ljudi, ki se mora razlikovati od drugi!, tako da sela!ko orožje uporabi samo proti tistemu, ki ga tudi sam uporablja. 2ako pravilamednarodnega prava omejujejo izvajanje oboroženi! voja"ki! akcij na dolo#en krog oseb. 2akrog obsega oborožene sile, ki vklju#uje pripadnike vojske, vojne mornarice in vojnegaletalstva. Aaa"ki pravilnik je v ta krog vklju#il tudi milico in prostovoljne odrede pod

pogojem, da imajo odgovornega poveljnika, da nosijo vidne oznake, da odkrito nosijo orožjein da se ravnajo po pravili! vojnega prava. 1a za!tevo maj!ni! držav je Aaa"ki pravilnik

priznal tudi ljudske vstaje. %re za prebivalce nezasedenega obmo#ja, ki zaradi približevanja

sovražnika primejo za orožje, da bi se uprli napadalcu, pri tem pa nimajo #asa, da bi seorganizirali v skladu s /. #lenom Aaa"kega pravilnika. :judska vstaja se prizna pod pogojem,da prebivalci odkrito nosijo orožje in da spo"tujejo zakone in obi#aje vojne. Cenevskekonvencije iz leta /B?B so pod podobnimi pogoji (poveljnik, vidne oznake, odkrito no"enjeorožja, spo"tovanje vojnega prava) priznale tudi gverilsko oz. partizansko bojevanje. %re zaobliko bojevanja, ki se pojavi na že zasedenem obmo#ju.

Aaa"ki pravilnik v sklopu oboroženi! sil razlikuje med borci (kombatanti) in neborci(nekombatanti). 1eborci so osebe, ki pripadajo vojski in so podvrženi vojni disciplini, vendar

pa se ne borijo z orožjem. %re za upravno in te!ni#no osebje, kurate, vojne dopisnike,intendante itd. 1eborci la!ko uporabljajo orožje samo, #e so napadeni. Proti njim se orožja nesme uporabiti. e ji! zajame sovražnik, ji! mora obravnavati kot vojne ujetnike.

Posebno za"#ito mednarodnega prava uživajo osebe, ki pridejo k sovražniku kot glasniki na pogajanja (pogajalci). Pogajalci se morajo izkazati s pooblastilom svojega poveljnika. 1ositimorajo belo zastavo. Pogajalec in njegovo spremstvo so nedotakljivi. ovražnik ji! ni dolžansprejeti in la!ko sprejme vse potrebne ukrepe, da prepre#i nji!ove morebitne zlorabe. &

primeru zlorabe ji! la!ko za#asno pridrži. Pogajalec izgubi privilegij nedotakljivosti, #e senedvoumno izkaže, da je izrabil svoj poobla"#eni položaj za izdajo.

Hivilni prebivalci so pod za"#ito mednarodnega prava. Proti njim se ne sme uporabljati orožja,

v primeru okupacije pa so jim zagotovljene dolo#ene pravice. +a"#ito civilnega prebivalstvaso izpopolnile Cenevske konvencije iz leta /B?B.

2udi v pomorski! vojna! se la!ko bojujejo samo osebe, ki pripadajo državnim oboroženimsilam. %re za oborožene sile, ki so organizirane v obliki vojne mornarice, vendar pa so la!kov pomorski! spopadi! udeležene tudi kopenske in zra#ne sile.

&oja"ke operacije la!ko v pomorski! vojna! izvajajo le ladje vojne mornarice. 1jo sestavljajoladje, ki so stalno namenjene tej službi, in ladje, ki so za#asno predelane. &ojne ladje so tiste,ki

- so sestavni del vojne mornarice*- jim poveljuje poveljnik, ki ga imenuje država*

/>I



- imajo posadko, podvrženo vojni disciplini*- so vidno ozna#ene z znakom vojne ladje.

2a de6inicija obsega vojne ladje, namenjene za bojevanje, pomožne ladje, namenjene zaoskrbo ali zdravni"ko pomo#, pa tudi trgovske ladje, ki so predelane v voja"ke. &saka država

ima pravico, da trgovsko ladjo, ki dejansko pomaga vojni ladji, obravnava kot vojno ladjo.

.< OMEJ'(VE VOJ)6OVANJA

'mejitve vojskovanja iz!ajajo iz predpostavke, da vojskujo#e države nimajo neomejenesvobode pri izbiranju sredstev za "kodovanje sovražniku (55. #len Aaa"kega pravilnika). 0diniupravi#eni cilj vojne je oslabiti sovražnikove voja"ke sile. +ato se ne sme uporabljati orožja,ki po nepotrebnem pove#uje trpljenje ljudi.

'mejitve vojskovanja so dolo#ene s pravili mednarodnega obi#ajnega in pogodbenega prava.<azdelimo ji! la!ko na "tiri skupine glede na osebe, glede na stvari, glede na vrste orožja inglede na na#in vojskovanja.

a, Ome"itve vo"s$ovan"a glede na osee

Hivilnega prebivalstva ni dopustno napadati in ubijati. Pravila o tem vsebujejo Cenevskekonvencije iz leta /B?B. %lede na vedno ve#je "tevilo civilni! žrtev se je v novej"em #asuza"#ita žrtev vojne za#ela uvr"#ati v sklop spo"tovanja in mednarodne za"#ite #lovekovi!

pravic. Prav tako ni dopustno ubijati ranjencev, bolnikov in vojakov, ki so se predali. Posebno

za"#ito mednarodnega prava uživajo tudi vojni ujetniki., Ome"itve vo"s$ovan"a glede na stvari

predpisi mednarodnega prava je omejeno bombardiranje. Jombardirati ni dopustnonebranjeni! mest, naselij, vasi ali zgradb, civilnega prebivalstva, sakralni! objektov, objektov,namenjeni! umetnostni, znanstveni in dobrodelni dejavnosti, zgodovinski! spomenikov,

bolnic ter zbirali"# za ranjence in bolnike. 2e objekte je potrebno vidno ozna#iti.

-, Ome"itve vo"s$ovan"a glede na vrste oro@"a

Po mednarodnem pravu so prepovedani

- naboji, ki se razpr"ijo ali so napolnjeni z gorljivo snovjo*- naboji, ki se v telesu raz"irijo ali splo"#ijo (dum=dum naboji)*- strup in strupeno orožje*- du"ilni, strupeni in njim podobni plini ter bakteriolo"ka sredstva*- nekatere mine.

& novej"em #asu obstajajo prizadevanja, da bi popolnoma prepovedali ali omejili jedrskoorožje, napalm in druga sredstva za povzro#anje požarov, sredstva za uni#evanje rastlinstvater meteorolo"ka, geo6izi#na in druga te!ni#na sredstva, ki za vojne potrebe spreminjajookolje, meteorolo"ke razmere in klimo.

/>/



d, Ome"itve glede na na!in vo"s$ovan"a

Ce zelo dolgo je v veljavi na#elo o dostojnem na#inu vojskovanja. Jrezobzirna in izdajalskavojna sredstva niso dopustna. 1a tem na#elu temeljijo nekatere posebne prepovedimednarodnega prava. Posebej je prepovedano

- izdajalsko ubijanje pripadnikov sovražnega naroda ali vojske*- izjava, da za dolo#ene osebe ne bo milosti*- uni#evanje sovražnikovega državnega ali zasebnega premoženja, razen v primeri!, ko je

to nujno zaradi vojne potrebe*- ropanje mest in naselij*- zlorabljanje pogajalske (bele) zastave, sovražnikove zastave, voja"ki! uni6orm in

ženevski! znakov. Aaa"ki pravilnik sicer do neke mere dovoljuje vojne prevare, vendar lez namenom pridobivanja podatkov o sovražniku. &o!unstvo torej ni prepovedano. Pravtako niso prepovedani ostri ukrepi proti sovražnikovim vo!unom. & pomorski! vojna! je

dovoljeno, da bojna ladja uporabi videz trgovske ladje.Cenevske konvencije dolo#ajo, kako je treba ravnati s trupli sovražnikov. +a"#ititi ji! je treba

pred krajo in ji! dostojno pokopati. %robovi morajo biti ozna#eni. Pred pokopom je treba pomožnosti ugotoviti identiteto umrlega. &ojskujo#e države si morajo medsebojno izmenjavati

podatke o umrli!, ranjeni! in ujeti! vojaki!.

.= 8A24'(A RANJEN9EV5 3O&N'6OV 'N UJE(N'6OV

+a"#ito žrtev vojne urejajo Cenevske konvencije iz leta /B?B. Prve tri se ukvarjajo s pripadniki oboroženi! sil, #etrta pa se ukvarja s civilnim prebivalstvom. 1ji!ova skupnazna#ilnost je, da poudarjajo za"#ito #loveka kot takega in ne zgolj kot pripadnika oboroženi!sil. Cenevske konvencije so odprte pogodbe, zato la!ko države k njim neomejeno pristopajo.+a države, ki niso pristopile k njim, so v#asi! veljale starej"e konvencije in na#elamednarodnega prava, ki iz!ajajo iz obi#ajev civilizirani! narodov, zakonov #love#nosti inza!tev javne vesti. 3anes pa la!ko re#emo, da so Cenevske konvencije že pre"le v obi#ajno

pravo in zavezujejo vse države.

Cenevske konvencije se morajo spo"tovati v vsakem oboroženem spopadu med pogodbenicami, tudi #e katera od nji! ne prizna vojnega stanja. 1ekatera nji!ova temeljna

pravila se morajo spo"tovati tudi v tisti! spopadi!, ki nimajo mednarodnega zna#aja. 2a pravila so

- + vsakim, ki neposredno ne sodeluje v sovražnosti!, je treba ravnati #love"ko. posamezniki ni dovoljeno ravnati razli#no glede na nji!ovo raso, barvo kože, jezik,veroizpoved, spol, premoženjsko stanje ali druge osebne okoli"#ine. 2o velja tudi zaravnanje s pripadniki oboroženi! sil, ki so se predali, pa tudi za vse druge osebe, ki soonesposobljene za boj zaradi bolezni, ran ali kak"nega drugega vzroka. Prepovedani soumori, mu#enje, po!abljenje, okrutnosti, jemanje talcev, kr"itev osebnega dostojanstva terizrekanje in izvr"evanje kazni brez redno ustanovljenega sodi"#a in pravi#nega sodnega

postopka.

- <anjence in bolnike je potrebno sprejeti in negovati.

/>5



Cenevske konvencije zavezujejo države, da v svoji! kazenski! zakonodaja! predvidijokaznovanje dejanj, ki nasprotujejo konvencijam. torilce kaznivi! dejanj morajo odkrivati,

preganjati in kaznovati ali pa ji! izro#iti v pregon drugi državi. Med !uj"a kazniva dejanjasodijo namerno ubijanje, mu#enje, ne#love"ko ravnanje, namerno povzro#anje trpljenja,kr"itve 6izi#ne integritete ali zdravja, uni#enje ali prisvajanje dobrin, ki ni upravi#eno z vidika

vojne potrebe, nezakonita deportacija in preseljevanje, kr"itev pravice do rednega innepristranskega sojenja, jemanje talcev, nezakonito odvzemanje svobode. lovenski kazenskizakonik vsebuje tovrstna kazniva dejanja v poglavju o kaznivi! dejanji! zoper #love#nost inmednarodno pravo.

2emeljno na#elo dve! konvencij o izbolj"anju usode ranjencev in bolnikov je, da je potrebnote osebe za"#ititi in negovati ne glede na to, kateri stranki pripadajo. +a"#ito uživajo tudizdravstvene enote, bolni"ko osebje ter zgradbe in ladje, namenjene za negovanje ranjencev oz.

bolnikov. Jolni"ke zgradbe, vozila in osebje morajo biti ozna#eni z rde#im križem na beli podlagi (obrnjena "vicarska zastava). & muslimanski! država! se uporablja rde#i polmesec, vranu pa rde#i lev in sonce na beli podlagi. &ojskujo#e države morajo ukreniti vse, kar je

potrebno za namestitev in nego ranjencev. & ta namen naj bi stranke sklepale tudi lokalna premirja. +a"#ita mobilni! sanitetni! enot in drugi! ustanov sanitetne službe prene!a, #e se teenote oz. ustanove uporabljajo za izvr"evanje dejanj, ki "kodujejo sovražniku.

$onvencija o izbolj"anju usode ranjencev, bolnikov in brodolomcev v oboroženi! sila! namorju vsebuje posebna pravila, ki so prilagojena bojevanju na morju. $onvencija pozna

posebne bolni"ke ladje in ladje=bolnice, ki morajo biti bele barve ter ozna#ene z znakomrde#ega križa. 2e ladje se ne smejo uporabljati v vojne namene in ne smejo ovirati vojni!ladij. Pomagati morajo vsem bolnikom, ranjencem in brodolomcem ne glede na državno

pripadnost.

Cenevska konvencija o ravnanju z vojnimi ujetniki dolo#a, da je treba z njimi ravnati#love"ko. Potrebno ji! je za"#ititi pred nasiljem, ustra!ovanjem, žalitvami in javnoradovednostjo. 8jetniki ne smejo biti podvrženi medicinskim poskusom in se ji! ne sme

po!abljati. 3ržave morajo spo"tovati nji!ovo osebnost in #ast. 'mogo#iti jim morajo ustrezne bivalne razmere (ujetniki so obi#ajno zaprti v tabori"#u, nji!ovo gibanje pa je omejeno) inzdravstveno oskrbo. 3isciplinski ali sodni postopek proti ujetnikom mora vsebovati dolo#enegarancije (pritožba, možnost posredovanja diplomatskega predstavnika, ki je prevzel za"#itointeresov nji!ove domovine itd.). 1eozdravljive ranjence in bolnike je treba vrniti v nji!ovodomovino. Po koncu vojne se mora ujetnike osvoboditi in vrniti v domovino brezzavla#evanja. 2isti ujetniki, ki tega ne želijo, la!ko zaprosijo za azil.

.? 8A24'(A 9'V'&NEGA PRE3'VA&)(VA

Cenevska konvencija o za"#iti civilni! oseb med vojno se nana"a ne samo na oboroženespopade med državami, temve# tudi na primere delne ali popolne okupacije države, dokler

proti okupaciji ni nobenega odpora. $onvencija "#iti vse ljudi, ki niso pripadniki države, podkatere oblastjo se na!ajajo. 1e "#iti pa tisti!, ki so državljani neke države, ki ima z državo,

pod katere oblastjo se na!ajajo, redne diplomatske odnose. 2udi na te osebe pa se nana"a

drugi del $onvencije, ki vsebuje splo"ne za"#itne ukrepe pred dolo#enimi posledicami vojne.

/>9



1amen $onvencije je za"#ititi vse ljudi brez razlikovanja, predvsem pa bolnike, ranjence,ženske, stare ljudi, slabotne osebe in otroke. $onvencija uvaja za"#ito dolo#eni! obmo#ij,namenjeni! za civilno prebivalstvo

- anitetna in varnostna obmo#ja ali mesta. 1ji!ov namen je dati zato#i"#e ranjencem,

bolnikom, slabotnim osebam, starim ljudem, otrokom do /4 let starosti, nose#im ženskamin materam z otroki do E let starosti. 2a mesta se la!ko ustanovijo na lastnem aliokupiranem obmo#ju s sporazumom med vojskujo#imi državami. +avzemajo manj"a

podro#ja in morajo biti oddaljena od voja"ki! objektov, industrijski! kompleksov inadministrativni! ustanov. 1e smejo se braniti ali uporabljati za pre!ode voja"kega osebjain materiala. 1ji!ove meje morajo biti ozna#ene z rde#imi po"evnimi #rtami na beli

podlagi.- 1a podro#ji!, kjer se odvijajo spopadi, se la!ko s sporazumom ustanovijo nevtralizirana

obmo#ja za zato#i"#e ranjeni! in bolni! vojakov ter civilni! oseb, ki med bivanjem v te!obmo#ji! ne smejo sodelovati v aktivnosti! voja"ke narave.

- Pred napadi so podobno kot vojne bolni"nice za"#itene tudi civilne bolni"nice. &ojniobjekti morajo biti #im bolj oddaljeni od te! zgradb. +a"#ita prene!a, #e se bolnicauporabi za aktivnosti, ki "kodujejo sovražniku. +a"#iteno je tudi zdravstveno osebje.

$onvencija za!teva spo"tovanje za"#iteni! oseb in nji!ove #asti, prepoveduje vsakr"nodiskriminacijo, izvajanje pritiska, povzro#anje 6izi#nega trpljenja in ubijanje. +a"#itenimosebam zagotavlja, da se la!ko obra#ajo na sile za"#itnice, <de#i križ ali kak"no drugoorganizacijo, ki bi jim la!ko pomagala. &ojskujo#a država ne sme vklju#evati tuji!državljanov v svoje vojne operacije. $ot najstrožji prisilni ukrep la!ko uporabi prisilno

bivanje ali internacijo. $onvencija uvaja tudi posebno za"#ito za otroke, mlaj"e od /4 let.

. VOJNA O6UPA9'JA

&ojna okupacija je trajno ali za#asno stanje, ko se neko podro#je (v celoti ali delno) na!aja pod dejansko oblastjo sovražnikove vojske, isto#asno pa je zakoniti vladi onemogo#eno, da biizvajala svojo oblast. Podro#je, kjer spopadi "e trajajo, se ne "teje za okupirano. 'kupacija serazteza samo na tista podro#ja, kjer je sovražnikova oblast uvedena in se la!ko dejanskoizvaja. e na okupirano podro#je ali del podro#ja pride doma#a osvobodilna vojska, #etudi leza#asno, se tako podro#je za ta #as "teje za osvobojeno, pravice okupacijske oblasti pa

prene!ajo. 'kupacija pomorskega podro#ja, zalivov, pristani"# in teritorialni! voda je možnasamo isto#asno ob okupaciji kopenskega podro#ja.

& mnogi! vojna! je pri"lo do okupacije podro#ja na podlagi premirja, ki je ob #isto vojni!klavzula! vsebovalo tudi politi#ne dolo#be. 2ak"no okupacijo nekateri ne obravnavajo kotvojno okupacijo, temve# jo imenujejo me"ano oz. vojno okupacijo na pogodbenem temelju.<azlika je ta, da so v te! primeri! vojni spopadi že kon#ani, #eprav vojno stanje "e traja. +atak"no okupacijo veljajo v prvi vrsti dolo#be premirja, subsidiarno pa se uporabljajo tudi

predpisi mednarodnega prava o vojni okupaciji. 2i predpisi se uporabljajo tudi v primeri!, ko pride do okupacije brez vojne, npr. pri okupaciji, izvr"eni zaradi represalij.

Poleg predpisov obi#ajnega prava obstajajo tudi pisana pravila, ki so vsebovana v Aaa"kem pravilniku in Cenevski konvenciji o za"#iti civilni! oseb med vojno. 2i predpisi se nana"ajo

/>?



tudi na podro#je invazije, t.j. tisto podro#je, kjer spopadi "e trajajo. z!odi"#e vse! predpisovmednarodnega prava o okupaciji je, da se z okupacijo sicer ne pridobi okupiranega podro#ja,

pomeni pa zmago vojskujo#e države nad sovražnikom. +ato je oblast okupatorja naokupiranem podro#ju velika, a omejena s pre!odnim zna#ajem okupacije in dolžnostmi docivilnega prebivalstva.

'kupiranega podro#ja se z okupacijo ne pridobi. e okupator to podro#je kasneje pridobi na podlagi mirovne pogodbe, pridobitev ne velja za nazaj, razen #e je tako izrecno dogovorjeno.3ržava, ki neko podro#je zaradi napredovanja okupatorja zapusti, sicer zadrži suverenost,vendar pa je izvajanje njene oblasti onemogo#eno. 1a njeno mesto stopi oblast okupatorja, ki

jo izvaja v svojem imenu. 'kupator nima oblasti nad osebami in stvarmi, ki so v pravni zveziz okupiranim podro#jem, vendar se tam ne na!ajajo.

Prva dolžnost okupatorja je, da sprejme vse možne ukrepe, s katerimi vzpostavi in o!rani javni red. Pri tem mora upo"tevati doma#e zakone, kolikor je to pa# mogo#e. &si ti ukrepi inizdani predpisi se morajo gibati v meja!, ki po naravi stvari iz!ajajo iz za#asnega stanja

okupacije. +ato ni dopustno nobeno spreminjanje zakonodaje, ki ni utemeljeno z nujnimivojnimi potrebami. 'kupator la!ko spremeni kazensko zakonodajo okupirane države samo,#e je to potrebno zaradi njegove varnosti ali spo"tovanja Cenevske konvencije o za"#iticivilni! oseb. premenjeni kazenski predpisi za#nejo veljati takrat, ko so sporo#eni

prebivalstvu v njegovem jeziku. 1e morejo imeti retroaktivnega u#inka.

'kupator ne sme za!tevati prisege o zvestobi prebivalstva in njegovega aktivnegasodelovanja v svoji! oboroženi! sila!. Prebivalstva ne sme siliti, da daje in6ormacije o vojskiin sredstvi! obrambe svoje domovine. Gemanje talcev je izrecno prepovedano. mrtna kazense la!ko izre#e samo za vo!unstvo, težko sabotažo ali namerno povzro#itev smrti ene ali ve#oseb, pa "e to samo v primeru, #e je bila za ta dejanja predvidena smrtna kazen v zakoni!, kiso veljali ob za#etku okupacije.

Prebivalstva ni dopustno deportirati na delo izven države, prav tako pa ga ni dopustno siliti,da ostane na nekem ogroženem obmo#ju, razen #e to za!tevajo imperativni voja"ki razlogi alivarnost prebivalstva. +aradi isti! razlogov se la!ko prebivalstvo evakuira, pri tem pa mora biti

poskrbljeno za primerno namestitev, !igieno in pre!rano. 'kupator mora spo"tovati osebno#ast, družinske pravice, življenje, zasebno lastnino, versko prepri#anje in bogoslužje

prebivalstva. 3opustne so rekvizicije dobrin in storitev, vendar samo za potrebe okupatorskevojske in uprave. Prvenstveno pa se morajo upo"tevati potrebe prebivalstva. <ekvizicija mora

biti sorazmerna s koli#ino sredstev, ki se na!aja na dolo#enem podro#ju. redstva za

komunikacije, prevoz oseb ali stvari, skladi"#a orožja in vse vrste vojnega streliva se la!kozasežejo. Medtem ko mora okupator spo"tovati zasebno lastnino, pa mu v celoti pripadedržavno premoženje. Aaa"ki pravilnik postavlja dolo#ene omejitve. 'kupator je upraviteljdržavnega premoženja z nevoja"kim zna#ajem (javne zgradbe, nepremi#nine, gozdovi) inmora o!ranjevati njegovo substanco. + vsem premi#nim državnim premoženjem, ki la!kokoristi vojnim potrebam, pa la!ko okupator prosto razpolaga. 'd prostega razpolaganja jeizvzeto ob#insko premoženje ter premoženje ustanov, namenjeni! bogoslužju, dobrodelnidejavnosti, pouku, umetnosti in znanosti. tem premoženjem je treba ravnati kot z zasebnim

premoženjem. Prepovedana je zaplemba ali uni#enje taki! ustanov, zgodovinski! spomenikovter umetnostni! in znanstveni! del.

'kupator mora organizirati upravo okupiranega podro#ja. 8pravo izvaja v svojem imenu. &ta namen la!ko uporabi dolo#ene organe okupirane države, vendar ji! v to ne sme prisiliti.

/>4



Pobira la!ko vse vrste državni! dajatev, pri tem pa mora po možnosti upo"tevati obstoje#e predpise o obdav#evanju. z pravice do pobiranja davkov iz!aja dolžnost, da pokriva stro"keuprave. Poleg že obstoje#i! dajatev la!ko uvede nove, vendar ji! la!ko uporabi samo za

pokrivanje stro"kov uprave in za potrebe vojske na okupiranem podro#ju. e viri naokupiranem podro#ju ne zadostujejo za oskrbovanje s !rano, zdravili in drugimi dobrinami,

mora okupator primanjkljaj pokriti z uvozom.

3olo#be Cenevske konvencije urejajo položaj internirancev, zagotavljajo pravi#en sodni postopek, pravico do pritožbe v upravni! stvare!, nadzor sile za"#itnice itd.

'd okupacije je potrebno lo#iti debelacijo, ki pomeni popolno podjarmljenje neke države zvojno silo.

.1 )OVRA:N'6OVA &A)(N'NA NA MORJU

&ojna naj bi se #im bolj omejila na bojevanje med vojskujo#imi stranmi. z tega sledi, da tudisovražnikovo premoženje uživa dolo#eno za"#ito. +aradi narave pomorski! vojn pa se namorju to pravilo ne uporablja v istem obsegu. 2u "e vedno velja staro pravilo, da la!kovojskujo#e države mo#no posegajo v zasebno lastnino sovražnikovi! državljanov,sovražnikova državna lastnina pa postane predmet vojnega plena. <azlog za tako pravilo jetreba iskati v naravi boji"#a. Pomorske vojne se namre# velikokrat odvijajo na odprtem morju,ki ni podvrženo državni oblasti in ga tudi nevtralne države uporabljajo za mednarodni promet.e vojskujo#a država ne bi imela pravice do zasega sovražnikovega premoženja, ki se namorju obi#ajno na!aja v tranzitu, bi to premoženje la!ko že v nekaj ura! pri"lo dosovražnikovi! enot, ki bi ga potem uporabile v voja"ki! operacija!. +ato imajo vojskujo#edržave pravico do vojnega morskega zasega, takoj ko se jim za to ponudi prva priložnost.

&pra"anje pravice do morskega vojnega zasega se zaplete zlasti zaradi dejstva, da se morjeuporablja tudi za nevtralni promet. ovražnikove ladje la!ko prevažajo nevtralno premoženje,

po drugi strani pa la!ko nevtralne ladje prevažajo sovražnikovo premoženje. +ato se morasovražnikovo in nevtralno premoženje velikokrat bodisi skupaj zase#i bodisi skupaj izpustiti.$er dolo#ena pravila mednarodnega prava "#itijo nevtralno premoženje, bo ta materijaobdelana v naslednjem poglavju o nevtralnostnem pravu. 2u naj bo omenjeno samo to, da jeod zasega izklju#ena sovražnikova zasebna lastnina, #e se prevaža na nevtralni ladji in #e negre za kontrabando. Poleg tega pozna mednarodno pravo nekatere izjeme, kjer je za"#itena

dolo#ena vrsta sovražnikove zasebne lastnine.

2o so

- Jolni"ke ladje.- Po"tno dopisovanje nevtralni! in vojskujo#i! držav, ne glede na uradni ali zasebni zna#aj

in ne glede na to, ali se po"ta prevaža z nevtralno ali sovražno ladjo.- :adje in #olni, ki so namenjeni izklju#no za obalni ribolov in lokalno plovbo, pa tudi

nji!ova oprema in tovor. +a"#ita prene!a, #e se ti #olni za#nejo uporabljati v voja"kenamene (npr. signaliziranje, prevoz voja"ke opreme itd.).

- 3ržavne in zasebne ladje, ki so namenjene verskim, !umanitarnim ali znanstvenimdejavnostim.

/>>



- $artelne ladje, t.j. ladje, ki prevažajo pogajalce ali plujejo na podlagi sporazuma medvojskujo#imi državami (npr. prevažajo vojne ujetnike zaradi zamenjave).

- :adje, ki jim je sovražnik dal posebno dovoljenje za plovbo (sau6=conduit).- :adje, ki se ob za#etku vojne na!ajajo v sovražnikovem pristani"#u. 'bi#ajno se takim

ladjam postavi dolo#en rok, v katerem morajo zapustiti pristani"#e. e pa jim sovražnik ne

pusti odpluti, ji! ne sme zase#i, temve# ji! la!ko samo za#asno zadrži ali pa zaseže ob pla#ilu od"kodnine.

-

1. NEV(RA&NO)(NO PRAVO

1.1 POJEM NEV(RA&NO)('

Pojem »nevtralnost« ozna#uje dve stvari. Po eni strani gre za stanje neke države, ki nesodeluje v vojni med dvema ali ve# drugimi državami. Po drugi strani pa gre za odnos medvojskujo#o državo in nevtralnimi državami, ki temelji na dejstvu, da je prva v vojnem stanju,slednje pa v vojni ne sodelujejo na nobeni strani.

1evtralnostno pravo je tisti del mednarodnega prava, ki ureja odnose nevtralnosti. Pomembnimejniki v razvoju nevtralnostnega prava so prva in druga oborožena nevtralnost (/E;I do/E;9 in /;II do /;I/), Pari"ka pomorska deklaracija (/;4>), Las!ingtonska pravila (/;E/),3ruga !aa"ka mirovna kon6erenca (/BIE) in :ondonska pomorska deklaracija (/BIB). 3anes

poleg obi#ajnega prava veljajo "e Pari"ka pomorska deklaracija, 2rinajsta !aa"ka konvencija

in deloma 0najsta !aa"ka konvencija.

Pomembna predpostavka za stanje nevtralnosti je obstoj vojnega stanja. e ni vojne, tudinevtralnosti ni. 2retja !aa"ka konvencija o za#etku sovražnosti dolo#a, da se mora vojnostanje nemudoma sporo#iti nevtralnim državam. &endar pa se nevtralna država ne moresklicevati na dejstvo, da o vojnem stanju ni bila obve"#ena, #e se nedvoumno ugotovi, da je

bila z za#etkom vojne dejansko seznanjena.

1evtralnost pomeni nesodelovanje v vojni. 1evtralna država ne izvaja vojni! operacij alidrugi! dejanj, ki so nezdružljiva s pojmom nevtralnosti. Pomemben element nesodelovanja jenepristranskost. 1evtralna država se mora do vse! vojskujo#i! držav obna"ati enako. $er je

nevtralnost odnos med nevtralno in vojskujo#o državo, mora biti nesodelovanjeobojestransko, recipro#no. +ato la!ko stanje nevtralnosti prekine tako nevtralna kot tudivojskujo#a država. Prekinitev je la!ko izzvana ali neizzvana. + za#etkom nevtralnosti za#nejoza vojskujo#e in nevtralne države veljati pravila nevtralnosti, ki v dolo#enem obseguspreminjajo pravo miru. tanje nevtralnosti prene!a takrat, ko se vojna kon#a, za posameznonevtralno državo pa takrat, ko sama stopi v vojno.

'd pojma nevtralnosti je potrebno razlikovati pogodbeno oz. trajno nevtralnost (glej poglavje5.5.B). Pri pogodbeni nevtralnosti država nima svobodne izbire pri odlo#itvi, ali bo sodelovalav vojni ali ne. 'd nevtralnosti je treba razlikovati tudi nevtralizacijo in demilitarizacijo.

& sistemu kolektivne varnosti, ki ga želi vzpostaviti '+1, ni prostora za nevtralnost. &ojna je prepovedana, #e pa do nje pride, morajo #lanice '+1 kolektivno nastopiti proti kr"itelju miru

/>E



in sodelovati pri izvajanju ukrepov, ki ji! sprejme &arnostni svet. $er je vojna kot sredstvodržavne politike prepovedana, pride kr"itelj te norme v spor z vsemi državami #lanicami'+1, ki zato v razmerju do njega in vojne ne morejo ostati popolnoma nepristranske. e bitaka ureditev brez!ibno delovala, nevtralnosti ne bi bilo. e pa v primeru vojne ne bi pri"lo douporabe dolo#b partikularnega prava, vsebovanega v 8stanovni listini, bi se bilo treba vrniti

na predpise splo"nega nevtralnostnega prava.

1.% PRAV'9E 'N DO&:NO)(' NEV(RA&N'7 DR:AV

3olžnosti nevtralni! držav so

- 3olžnost vzdržati se. 1evtralna država je zavezana, da ne#esa ne stori, npr. da ne oskrbujevojskujo#i! držav z orožjem. po"tovanje te dolžnosti je predpogoj nevtralnosti.

1evtralna država ne sme posegati v vojne operacije. &ojskujo#im državam ne sme dajati

posojil ali kreditov. zjema so la!ko le posojila za !rano in surovine.- 3olžnost prepre#evati. 1evtralna država mora prepre#evati dolo#ena dejanja

posameznikov ali organizacij, ki pomenijo pomo# vojskujo#im državam. Prepre#evatimora npr. pre!od voja"ki! enot preko svojega ozemlja ali opremljanje vojni! ladijvojskujo#i! držav na svojem ozemlju. 1e sme dopustiti, da se na njenem podro#juorganizirajo #ete vojakov ali odpirajo uradi za nova#enje vojakov. Po drugi strani panevtralna država ni odgovorna za posameznike, ki pre#kajo mejo z namenom, da se

pridružijo voja"kim enotam ene od vojskujo#i! držav. Prav tako ni dolžna prepre#evatiizvoza ali prevoza orožja za eno ali drugo vojskujo#o stran in prepovedati uporabekomunikacijski! sredstev. e pa se nevtralna država odlo#i, da to vendarle prepre#i, mora

ravnati enako za obe strani.- 3olžnost trpeti. 1ana"a se na dejanja vojskujo#i! držav, ki gredo na "kodo nevtralni!držav, npr. pravica do zasega.

1a drugi strani imajo nevtralne države pravico, da vojskujo#e države spo"tujejo nji!ovodržavno podro#je. Podro#je nevtralni! držav je namre# nedotakljivo. 0nako velja za obalnomorje nevtralni! držav. &ojskujo#e države tu ne smejo izvajati voja"ki! operacij in zasegov.e se ladja zaseže v nevtralni! voda!, jo je potrebno na za!tevo nevtralne države izpustiti.

1evtralne vode in pristani"#a se ne smejo uporabljati za opori"#a pomorski! operacij. &oja"keenote vojskujo#i! držav ne smejo pre#kati kopenskega nevtralnega podro#ja. Mednarodno

pravo pa dovoljuje obi#ajen pre!od voja"ki! ladij vojskujo#i! držav in zaseženi! ladij skozi

nevtralne obalne vode. 'bi#ajen pre!od je tisti pre!od, ki ne povzro#a "kode in ki nimazna#ilnosti operativnega premikanja. &oja"ke ladje la!ko tudi zaplujejo v nevtralno pristani"#e. 2ako v nevtralni! obalni! voda! kot v nevtralni! pristani"#i! pa se ne smejozadrževati dlje kot 5? ur.

1evtralna država ima pravico in dolžnost nadzirati svoje podro#je in obalne vode, da bi prepre#ila dejanja, ki nasprotujejo nevtralnosti. 2aka dejanja la!ko prepre#i tudi silo, pa se tone "teje za sovražno dejanje. & svojem obalnem morju la!ko nevtralna država polaga tudimine.

e vojskujo#e države kr"ijo nevtralnost, la!ko nevtralna država za!teva zado"#enje (vrnitev v

prej"nje stanje ali pla#ilo od"kodnine). 1evtralna država la!ko uporabi vse ukrepesamopomo#i, retorzijo in represalije. &oja"ki ladji države, ki je prekr"ila nevtralnost, la!ko

/>;



diskriminatorno prepove vstop v svoje vode. krajna sankcija pa je napoved vojne. Po drugistrani la!ko tudi vojskujo#e države sprejmejo ukrepe proti nevtralni državi, #e le=ta neizpolnjuje svoji! dolžnosti.

1. GO)PODAR)6A VOJNA NA MORJU 'N NEV(RA&NO PREMO:ENJE+PRAV'9A DO VOJNEGA MOR)6EGA 8A)EGA,

&ojna na morju je bila že od nekdaj bolj brezobzirna. 2u je pri!ajalo do ostri! sporov medinteresi vojskujo#i! strank, da uporabijo kakr"nokoli sredstvo za kon#no zmago, in interesinevtralni! držav, da kljub vojni uporabljajo morje za mirno plovbo in trgovino. 1a#eloma jeinteres nevtralni! držav bolj upravi#en, saj imajo pravico za!tevati, da vojna, ki je niso izzvaliin v kateri ne sodelujejo, nanje ne vpliva. nteres nevtralni! držav ima tudi pravno podlagovsakr"en poseg vojskujo#i! strank v pravice nevtralni! držav na odprtem morju je kr"itevna#ela svobode morja. 3ejansko pa je položaj nevtralni! držav precej slab"i. 1ji!ove voja"ke

enote niso mobilizirane, trgovske ladje pa se ne morejo upirati vojnim ladjam vojskujo#i!strank. Položaj nevtralni! držav je slab"i tudi zato, ker so v pomorski! vojna! obi#ajnoudeležene predvsem velesile. +ato je kompromis, ki se odraža v sedanji! predpisi!mednarodnega prava, bolj upo"teval interese vojskujo#i! strank, manj pa interese nevtralni!držav.

$ompromis je sestavljen iz dve! na#el

- 1evtralna trgovina in promet po morju sta v #asu vojne svobodna. Pravica do zasega namorju je na#eloma omejena na sovražnikovo premoženje.

-

&ojskujo#e stranke imajo v pomorski! vojna! pravico izvajati dolo#ene ukrepe, ki znatnoomejujejo na#elno svobodo nevtralne pomorske trgovine. Posledica tega je, da se vdolo#eni! primeri! la!ko zaseže tudi nevtralno premoženje. 2i primeri so prebijanje

blokade, kontrabanda, protinevtralna pomo# in neposlu"nost v razmerju do vojni! enotvojskujo#i! strank, ko le=te izvajajo vojni morski zaseg.

1./ 8A24'(A NEV(RA&NEGA PREMO:ENJA V POMOR)6' VOJN'

1a#eloma je la!ko predmet vojnega morskega zasega samo sovražnikovo zasebno

premoženje. ovražnikovo državno premoženje, ki ga zaseže nasprotnik, tudi na morju postane vojni plen. Morski vojni plen je zato sovražnikovo zasebno premoženje in tistonevtralno premoženje, ki ga la!ko vojskujo#a država zaseže na podlagi mednarodnega prava.

Predpisi mednarodnega prava dolo#ajo, kdaj se la!ko ladja oz. njen tovor "tejeta za sovražna. 1ji!ov namen je za"#ititi nevtralne ladje in blago pred zasegom, katerega predmet je la!kosamo sovražnikovo premoženje. 0den od elementov dolo#anja je pravna pripadnost ladje,drugi pa pripadnost lastnika ladje. Pri dolo#anju, ali je ladja sovražna ali nevtralna, seuporablja kombinirano na#elo zastave in kontrole. :adja se "teje za sovražno, #e ima razvitosovražnikovo zastavo (to pomeni, da je registrirana v sovražnikovem pristani"#u) ali #e jenjen lastnik pripadnik sovražne države. Pri tovoru pa je odlo#ilna pripadnost njegovega

lastnika. Premoženje v lasti sovražnika se "teje za sovražno, premoženje v lasti nevtralni!strank pa za nevtralno.

/>B



1evtralno premoženje ve#krat potuje skupaj s sovražnikovim. 'bstajajo razli#ne možnekombinacije. ovražnikova ladja la!ko prevaža nevtralno premoženje. e se taka ladjazaseže, je prizadet interes nevtralnega lastnika premoženja, #e pa se ta interes upo"teva, sesovražnikova ladja izogne zasegu. 0nako se zgodi, #e nevtralna ladja prevaža sovražnikovo

premoženje ali #e ladja (sovražnikova ali nevtralna) prevaža delno sovražnikovo delnonevtralno premoženje. e bi na vsak na#in želeli za"#ititi nevtralno premoženje, bi to prakti#no pomenilo ukinjanje pravice do vojnega morskega zasega, saj bi v tem primeruvojskujo#e države kombinirale prevoz svojega tovora z nevtralnim tovorom oz. ladjo. +ato jev#asi! veljalo zelo strogo pravilo, da je tudi nevtralno premoženje la!ko predmet zasega,kadarkoli je na kakr"enkoli na#in kombinirano s sovražnikovim premoženjem oz. ladjo(nevtralna ladja T sovražnikovo premoženje ali sovražnikova ladja T nevtralno premoženje).Pari"ka pomorska deklaracija iz leta /;4> pa je nevtralni trgovini zagotovila najve#je možnekoncesije

- nevtralna zastava pokriva sovražnikovo premoženje, razen #e gre za vojno kontrabando*

- nevtralno premoženje pod sovražnikovo zastavo ne more biti predmet vojnega zasega,razen #e gre za vojno kontrabando.

temi pravili so pred vojnimi zasegi za"#itene nevtralne trgovske ladje, razen v primeri!, ko prevažajo kontrabando, prebijajo blokado, nudijo protinevtralno pomo# ali se upirajovojskujo#im strankam, ko le=te izvajajo vojni morski zaseg. 2eorija o okužbi s sovražnimelementom je tako zavržena.

1. 3&O6ADA

Jlokada pomeni zapiranje sovražnikovega pristani"#a, dela obale ali ustja reke za pomorski promet. +a sovražna pristani"#a, obale ali ustja rek se "tejejo tista, ki se na!ajajo v lastisovražnika. +ato je mogo#e blokirati tudi lastno pristani"#e, #e pripada sovražniku, pa tudiobale nevtralni! držav, #e ji! je zasedel sovražnik ali #e od tam izvaja voja"ke operacije.

1evtralizirani! podro#ij (v!odi v mednarodne prekope ali mednarodne reke) ni mogo#e blokirati. Prav tako ni mogo#e blokirati odprtega morja, se pa la!ko v blokiran prostorvklju#ijo deli svobodnega morja, #e je to potrebno za izvajanje blokade. 2ako imenovanakamnita blokada, ki se izvaja s pomo#jo me!anski! ovir (kamenje, cement, potopljene alinasedle ladje), ni blokada v smislu pomorskega vojnega prava. +aradi moderne vojne te!nike

blokada izgublja svoj pomen.

Mednarodnopravno veljavna blokada mora izpolnjevati tri pogoje

- e6ektivnost promet mora biti dejansko in v celoti prepre#en*- deklaracija nazna#iti je potrebno krajevni in #asovni obseg blokade (#as za#etka blokade,

zemljepisne meje blokiranega obmo#ja in rok za iz!od nevtralni! ladij)*- noti6ikacija z blokado morajo biti seznanjene nevtralne države, mestne oblasti

blokiranega obmo#ja ter ladje, ki se približajo blokiranemu obmo#ju in za blokado nevedo.

1ekateri kot dodaten pogoj navajajo nepristranskost blokade, vendar pa se la!ko "teje, da pomanjkanje nepristranskega ravnanja pomeni pravzaprav nee6ektivnost blokade.

/EI



Jlokada prene!a z izjavo države, ki jo je uvedla. ' tem je potrebno obvestiti vse prizadetestranke. Jlokada la!ko prene!a tudi proti volji države, ki jo je uvedla, #e je njeno ladjevje, kinadzoruje blokado, razgnano ali uni#eno zaradi sovražnikovega napada, elementarne nesre#eali kak"ne druge okoli"#ine oz. #e zapusti svoje položaje zaradi premika na drugo mesto. e

želi vojskujo#a država po tem blokado ponovno vzpostaviti, mora zopet izpolniti vse tri pogoje.

Jlokada se samo prekine, #e ladjevje za#asno zapusti svoje položaje oz. #e je zaradi vremenaali sovražnikovega napada za#asno razkropljeno.

+ blokado se onemogo#i kakr"enkoli promet z blokiranim pristani"#em oz. podro#jem.Prepoved velja za vse zastave. ankcija za kr"itev blokade ali poskus kr"itve je zaseg ladje intovora. 2ovora se ne zaseže, #e ladja za blokado ni vedela oz. ni mogla vedeti. e ladja

pobegne pred pregonom, jo kasneje ni ve# mogo#e zase#i zaradi kr"itve blokade.

' pravni veljavnosti zasega odlo#ajo doma#a sodi"#a. :ondonska deklaracija dolo#a, kdaj jetreba domnevati, da je bila blokada ladji znana. 3omneva se la!ko seveda ovrže. Posadkozasežene ladje se la!ko zadrži do konca postopka.

1.< 6ON(RA3ANDA

$ontrabanda je blago, ki se la!ko uporabi v vojne namene in se prevaža po morju zasovražnika, #eprav je nasprotna stranka tak prevoz prepovedala. &ojskujo#e države imajo poobi#ajnem pravu pravico, da tak"no blago zasežejo, #e ga prestrežejo na morju. Prizadevanjanevtralni! držav, da bi se pravica do zasega kontrabande ukinila, niso bila uspe"na. $ljubtemu pa mednarodno pravo vojskujo#e države omejuje in jim pri izvr"evanju pravice dozasega kontrabande postavlja dva pogoja.

Prvi pogoj je ta, da je treba dolo#iti, katero blago se "teje za kontrabando. :ondonskadeklaracija razlikuje tri skupine predmetov

- absolutna kontrabanda predmeti, ki so namenjeni izklju#no vojnim potrebam (orožje,strelivo, vojna oprema itd.)*

- relativna (pogojna) kontrabanda predmeti, ki so la!ko namenjeni bodisi vojnim bodisi

mirnim potrebam (npr. obleka, obutev, gorivo, denar, železni"ki material itd.)*- predmeti, ki se ne morejo "teti za kontrabando (npr. bombaž, svila, lan, konoplja, kav#uk,

poljedeljski stroji, po!i"tvo, modni predmeti, milo itd.).

3ržave la!ko raz"irijo ali zožijo spisek predmetov, ki so na"teti v :ondonski deklaraciji. 'tem morajo obvestiti vse zainteresirane države. $er so države to možnost množi#noizkori"#ale, la!ko re#emo, da je kontrabanda pravzaprav tisto blago, ki je v dolo#enemtrenutku na kontrabantnem spisku neke vojskujo#e države.

+a kontrabando se ne "teje tisto blago, ki je namenjeno potrebam ladje in njeni! potnikov.Prav tako se za kontrabando ne "teje blago, ki je namenjeno negi ranjeni! in bolni!. 2ako

blago se la!ko v nujni! primeri! odvzame, vendar pa je potrebno pla#ati od"kodnino.

/E/



3rugi pogoj za kontrabando je, da mora biti blago namenjeno sovražniku. bsolutnakontrabanda se zaseže, #e se ugotovi, da je namenjena sovražniku. 2udi pogojna kontrabandase zaseže, #e se ugotovi, da je namenjena sovražnikovim oboroženim silam ali državni upravi.

+aplembo blaga, ki je uvr"#eno na kontrabantni spisek, izre#ejo sodi"#a države, ki je zasegla

blago. 8sodo kontrabantnega blaga deli tudi ladja, #e to blago predstavlja polovico tovora (povrednosti, teži ali prostornini). 0naka usoda doleti tudi druge predmete na ladji, ki sicer nisokontrabanda, a pripadajo lastniku kontrabantnega blaga. 'stalo blago na ladji je svobodno. ekontrabantno blago ne predstavlja polovice tovora, se ladje sicer ne zaseže, vojskujo#a država

pa ima dve možnosti. :adjo la!ko prisili, da preda kontrabantno blago in odpluje naprej, ali pa jo prisili, da odpluje v pristani"#e, kjer mora po#akati na odlo#itev sodi"#a. tro"kevzdrževanja ladje in tovora med trajanjem postopka nosi ladja sama.

e se ladja na!aja na odprtem morju in zato ne ve za izbru! vojne ali za dejstvo, da jedolo#eno blago uvr"#eno na kontrabantni spisek, je ni dopustno zase#i. +aseg tudi ni dopustenv primeru, #e po seznanitvi s temi dejstvi ni možnosti za izkrcanje blaga. & obe! primeri!

la!ko vojskujo#a država sicer odvzame kontrabantno blago, vendar mora pla#ati od"kodnino.

1.= PRO('NEV(RA&NA POMO4

:ondonska deklaracija je s tem nazivom ozna#ila razli#ne oblike pomo#i, ki jo v koristvojskujo#i! strank izvajajo nevtralne ladje. 3eklaracija razlikuje težje in lažje oblike pomo#i.2ežje so tiste, zaradi kateri! se nevtralna ladja izena#i s sovražnikovo

- ladja neposredno sodeluje v voja"ki! operacija!*- ladja je pod poveljstvom ali nadzorom agenta, ki ga je na ladjo postavila sovražnikova

vlada*- ladjo je sovražnikova vlada vzela v službo*- ladja je namenjena prevozu sovražnikovi! voja"ki! enot ali prenosu in6ormacij.

:ažje oblike protinevtralne pomo#i ladjo izena#ijo s tisto ladjo, ki prevaža kontrabantno blago, npr. posebno potovanje ladje z namenom, da se prepelje posameznike, ki pripadajosovražni vojski, ali prenese in6ormacije, ki so v interesu sovražnika.

ankcija za protinevtralno pomo# je zaseg ladje in vse! predmetov, ki pripadajo lastniku

ladje.

1.? >ORMA&NO 8A)E:NO PRAVO

@ormalni postopek izvajanja pravice do zasega se uredi z notranjimi državnimi predpisi.8reditve v posamezni! država! so si v marsi#em podobne. 1ji!ova skupna na#ela

predstavljajo mednarodno obi#ajno pravo, od katerega države ne smejo odstopiti. %lavnona#elo je, da mora postopek vsebovati dolo#ene 6ormalnosti, kateri! naloga je zagotoviti, da

bo zaseg izveden samo takrat, ko je to pravno dopustno. Pri tem je treba spo"tovati

mednarodnopravno za"#itene interese. 1amen postopka je ugotoviti, ali je blago res la!ko

/E5



predmet zasega, in za"#ititi interes mirne trgovine na morju. 2emu namenu služijo tudi predpisi o zasežnem redarstvu in sodi"#i! za pomorske zasege.

1. 8A)E:NO REDAR)(VO

+asežno redarstvo obsega vse tiste ukrepe, ki so namenjeni zajetju plena in njegovemu potovanju v varno pristani"#e.

8a#stavl"an"e. &ojne ladje vojskujo#i! držav imajo pravico zaustaviti vsako ladjo, daugotovijo, ali jo la!ko na podlagi vojnega oz. zasežnega prava zasežejo. Pravica dozaustavljanja (droit dXarrYt) se la!ko izvaja na celotnem morskem boji"#u. 8kaz zazaustavitev se da z izstrelitvijo slepega naboja iz topa ali z drugimi primernimi signali. 2aksignal je isto#asno tudi poziv ladji, naj izobesi zastavo, #e tega dotlej "e ni storila. e se ladjatudi po ponovljenem signalu ne zaustavi, la!ko vojna ladja uporabi silo.

Pregled. 1amen pregleda je ugotoviti pripadnost ladje in tovora. +ato se na krov zaustavljeneladje po"lje #astnika in neoboroženo spremstvo. astnik la!ko pregleda dokumente in tovor.2a postopek se ne izvede, #e trgovska ladja pluje v spremstvu neke nevtralne vojne ladje.

8aseg. %lede na rezultat pregleda se vojna ladja odlo#i, ali bo zaustavljeno ladjo zasegla aliizpustila. e jo zaseže, jo pospremi v lastno ali zavezni"ko pristani"#e. e bi to ogrozilo vojnoladjo ali vojne operacije, la!ko zaustavljeno ladjo in tovor uni#i oz. tovor prevzame sama.Pred uni#enjem mora zavarovati posadko in dokumentacijo.

e posku"a zaustavljena ladja v katerikoli 6azi opisanega postopka pobegniti, la!ko vojnaladja uporabi silo, #e pa se upira, se v materialnem smislu izena#i s sovražnikovo ladjo. 2o

pomeni, da se jo la!ko zaseže, s tovorom pa ravna tako, kot da bi bil na sovražnikovi ladji. enevtralna trgovska ladja pluje v spremstvu sovražnikove vojne ladje, izgubi položaj za"#itenenevtralne ladje in se izena#i s sovražnikovo ladjo. &ojna ladja la!ko tak"en konvoj napade inuni#i, #e pa ji trgovska ladja pade v roke, postane kot sovražnikovo državno premoženje

predmet vojnega plena. & tem primeru se seveda ne izvede postopka, ki je predpisan za vojnimorski zaseg.

+aseg la!ko prene!a na razli#ne na#ine

-

z odlo#bo sodi"#a za pomorske zasege o zaplembi*- z izpustitvijo ladje (brez izvedbe postopka ali na podlagi odlo#itve sodi"#a)*- z uspelim pobegom uspeli pobeg nima nikakr"ni! "kodljivi! posledic, #e je pobegla ladja

kasneje spet zasežena*- z odkupom v novej"em #asu ga mnoge države prepovedujejo*- z osvoboditvijo zasežene ladje (repriza). e se ladja odvzame po tem, ko je sodi"#e že

izreklo zaplembo (ko je torej ladja že pre"la v drugo lastni"tvo), ne gre za reprizo, temve#za zaseg sovražnikove ladje.

1.1 )OD'24A 8A POMOR)6E 8A)EGE

/E9



taro pravilo mednarodnega prava je, da je zaradi pravne veljavnosti morskega zasega inzaplembe potrebno izpeljati poseben postopek pred za to ustanovljenimi organi (sodi"#i za

pomorske zasege). &saka država ima svoja sodi"#a za pomorske zasege, ki so pravilomadvostopenjska, tako da je zagotovljena možnost pritožbe. Po svoji naravi so taka sodi"#a delsodne ali upravne veje oblasti, la!ko pa so tudi me"ani upravno=sodni organi.

odi"#a za pomorske zasege so državni organi in sodijo na podlagi materialnega prava svojedržave. 3ržave so po mednarodnem pravu dolžne uskladiti svoje notranje predpise, ki ji!uporabljajo sodi"#a za pomorske zasege, z mednarodnimi predpisi na tem podro#ju.Praviloma državni predpisi o pravici do zasega prevzemajo pravila mednarodnega prava ali panapotujejo na nji!. 1ekatere države pa svojega notranjega zasežnega prava nimajousklajenega z mednarodnim, tako da nji!ova sodi"#a sicer sodijo po notranjem pravu,odlo#itve pa la!ko predstavljajo kr"itev mednarodnega prava. 3ržava je odgovorna za kr"itvemednarodnega prava, ki so storjene zaradi uporabe njenega notranjega prava s strani sodi"# za

pomorske zasege.

odi"#e za pomorske zasege la!ko izre#e zaplembo ali izpustitev zasežene ladje in tovora. ese zaplemba ne izre#e oz. #e se ladjo izpusti pred izrekom odlo#itve, imajo zainteresiranestranke pravico do povrnitve "kode. Procesni predpisi morajo zagotoviti nepristranskost

postopka in kontradiktorno obravnavo. +ainteresirane stranke morajo imeti zagotovljeno pravico do obrambe. e se same ne udeležijo postopka in #e tudi nimajo svojega zastopnika, jim mora država postaviti zastopnika po uradni dolžnosti.

Mednarodno sodi"#e za pomorske zasege "e ni ustanovljeno. +ami"ljeno je bilo v 3vanajsti!aa"ki konvenciji kot pritožbeno sodi"#e zoper odlo#itve državni! sodi"# za pomorske zasege.odi"#e bi bilo dostopno tudi zasebnim strankam in ne samo državam, vendar pa bi la!ko

posamezniku njegova država prepovedala vlaganje pritožbe ali pa bi sama prevzela vodenje postopka. Pri izrekanju odlo#itev bi se uporabljali predpisi mednarodni! pogodb, ki veljajo zastranke, predpisi mednarodnega prava in splo"na na#ela pravi#nosti. $er 3vanajsta !aa"kakonvencija ni bila nikoli rati6icirana, tudi to sodi"#e ni bilo ustanovljeno.

3'320$ +P21 &P<K1G

/. +godovina mednarodnega prava.5. &iri mednarodnega prava pogodbe, obi#ajno pravo, na#ela (9;. #len tatuta

Meddržavnega sodi"#a). <azlika med obi#ajem in obi#ajnim pravom. $ako nastanejona#ela (v nacionalni! pravni! redi!). $ako nastane obi#ajno pravo (subjektivni inobjektivni element). &pra"anje enakopravnosti oz. !ierar!ije virov. Pomožni virimednarodnega prava, kak"na je nji!ova vloga in razmerje do glavni! virov. $do ustvarja

pravila mednarodnega prava (subjekti mednarodnega prava, decentralizirana zakonodajna6unkcija).

/E?



9. $aj je mednarodno pravo (sistem pravni! pravil* »sistem« pomeni, da se vse pravne praznine la!ko zapolnijo s sistemsko razlago pravil).

?. <azmerje med mednarodnim in notranjim pravom. Aorizontalni princip. Monizem indualizem. 2emeljni predpis, ki v loveniji ureja razmerje med notranjim in mednarodnim

pravom (ustava).

4. Mednarodne pogodbe pojem, vrste, sklepanje, mednarodna ureditev (3unajskakonvencija o mednarodni! pogodba!), zakon o zunanji! zadeva!. $daj za#ne veljatimultilateralna pogodba (obi#ajno se dolo#i rok po deponiranju zadnjega rati6ikacijskegadokumenta oz. "tevilo potrebni! rati6ikacij).

>. Mirno re"evanje sporov (99.#len 8stanovne listine '+1). &rste sredstev za mirnore"evanje sporov (diplomatska in pravna). Možne kombinacije. +akaj dolo#eni! sredstevni mogo#e kombinirati (res iudicata, litispendenca). Meddržavno sodi"#e v Aaagu. $dola!ko zaprosi Meddržavno sodi"#e za svetovalno mnenje (%eneralna skup"#ina, &arnostnisvet in specializirane organizacije, ki ji! pooblastita prva dva organa). li la!ko zasvetovalno mnenje zaprosi tudi generalni sekretar (ne, ker ni specializirana organizacija).$onsenzualnost in opcijska klavzula (9>. #len tatuta Meddržavnega sodi"#a).

E. ubjekti mednarodnega prava. Pojem protektorata in kolonije. <azlika med 6ederacijo inkon6ederacijo z vidika mednarodnega prava. Priznanje držav, nastanek države, pogoji zanastanek države, razmerje med nastankom in priznanjem države. 2emeljne pravice držav.Mednarodne organizacije, pojem in domet subjektivitete. Posameznik in mednarodno

pravo. 1asledstvo držav (de6inicija nasledstva), dve 3unajski konvenciji, dispozitivnost pravil, Jadinterjeva arbitražna komisija in njena mnenja. <azlika med odcepitvijo inrazpadom (odcepitev stari subjekt obstaja "e naprej* razpad stari subjekt ugasne).

;. 'bjekti mednarodnega prava. 3ržavni teritorij (pojem, de6inicija). <ežim v posamezni!morski! pasovi!. 2emeljne svobo"#ine na odprtem morju. %lobokomorsko dno. <ežimntarktike in rktike (sektorski princip do to#ke pola). Morske ožine in prekopi. +ra#ni innadzra#ni prostor. Meje in režimi v prostori!. <azlika med Cenevsko in Gamajskokonvencijo (nova morska obmo#ja, npr. cona podmorja).

B. lovekove pravice. 2emeljni mednarodni dokumenti (pakti in konvencije) s podro#javarovanja #lovekovi! pravic. 2ri razli#ne vrste nadzora poro#anje držav, tožba državezaradi kr"itve konvencij, možnost posameznika, da se pritoži zoper akt države. &arstvomanj"in.

/I. &ojno in !umanitarno pravo. Ktiri Cenevske konvencije in dva dopolnilna protokola iz leta/BEE. Pojem nevtralnosti. $ontrabanda. Pomorska blokada in njeni elementi. Pojemokupacije po mednarodnem pravu (pridobitni na#in teritorija v primeru terra nullius* vojnaokupacija ne ustvarja suverenosti kot okupacija terra nullius). Martensova klavzula.<azlika med vojno okupacijo in debelacijo.

//. 3iplomatsko in konzularno pravo. +akaj je potrebna senioriteta v diplomatskem zboru(na#elo enake suverenosti držav)./5. '+1. 'rgani '+1. &arnostni svet (pristojnosti, sestava, na#in odlo#anja glede vsebinski!

in procesni! vpra"anj, dvojni veto). Meddržavno sodi"#e v Aaagu (sestava in 6unkcije, posvetovalna mnenja, kdo la!ko zaprosi za nji!). %eneralna skup"#ina (pojem, razmerjemed njo in &arnostnim svetom (na#elo suverenosti držav). ekretariati. Hilji, na#ela inklavzule iz 8stanovne listine '+1.

/9. 2emeljna na#ela mednarodnega prava (prepoved uporabe sile, pravica do samoodlo#be,nedotakljivost meja, mirno re"evanje sporov itd.).

/?. Mednarodna odgovornost držav. Pojem sankcij v mednarodnem pravu (poleg &arnostnegasveta je "e veliko drugi! možnosti). ankcije v primeru kr"itve bilateralne pogodbe. Pojem

prizadete države. Miroljubnost sankcij. Možnost oboroženi! sankcij (samoobramba, akcija&arnostnega sveta). 3ecentralizirane in centralizirane (&arnostni svet) sankcije.

/E4



6A8A&O

1. UVODZZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/

/./ P'G0M M031<'310% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZZ/ /.5 30:20& M031<'310% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZZ5

/.9 P<&1 1<& M031<'310% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZ..9 /.? 20'<G0 ' M031<'310M P<&8 ('31' M03 1'2<1GM 1 M031<'31M P<&'M)ZZZZZZZZ.ZZZZZ.ZZ9 /.4 &< M031<'310% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..Z.4

/.4./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..Z4 /.4.5 M031<'310 P'%'3J0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z...4 /.4.9 'JG1' P<&'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z.ZZ>

/E>



/.4.? P:'K1 P<&1 10:, $ GA P<+1&G' H&:+<1 1<'3ZZZ.ZZZE /.4.4 P'M'C1 P<&1 &< '31 P<$ 1 P<&1 +11'2ZZZZZZ.ZZZE /.4.> P<&1'2 $'2 P'0J01 &< M031<'310% P<&ZZZZZZZZZ.ZZZ; /.4.E 3<8% P<&1 &<ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZ.; /.> $'3@$HG M031<'310% G&10% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ; /.E +%'3'&1 M031<'310% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.//

/.; <+&'G +11'2 M031<'310% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./5

%. )U3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVAZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../?

5./ P:'K1 P'GMZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/? 5.5 3<C&ZZZZZ.ZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..../4 5.5./ P'G0M, P'%'G + 1210$ 1 P<010A1G0 3<C&0Z..ZZZZZZZZZZZ../4 5.5.5 P<+11G0 3<C&0Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZ...Z/> 5.5.9 P<+11G0 &:30Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZ/E 5.5.? P<+11G0 1'&'12:A 3<C& 1 'JM'G8 @<GZ..ZZZZZZZZZZZ.../; 5.5.4 1:032&' 3<C& 1 P<M0<8 @<GZ..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZ../; 5.5.> 20M0:G10 P<&H0 3<C&Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZ.55 5.5.E M031<'31 '3%'&'<1'2 3<C&Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZ...54

5.5.; 02&:G010 3<C&0Z..ZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZZZZ..5> 5.5.B 2<G1 10&2<:1'2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ5E 5.9 <+M0<G '3&1'2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ5; 5.9./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ5; 5.9.5 &+:2&' 1 P<'20$2'<2ZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZ..5; 5.9.9 M132 1 $<J1K2&'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.5B 5.9.? 10M'8P<&1 'JM'GZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZ.9/ 5.? 'JM'G P'0J1M P':'CG0MZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZ..95 5.4 M031<'31 P':'CG PP0CZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZZ9? 5.> M031<'31 '<%1+M = '<%1+HG0ZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZZZZ..94 5.E 8P'<1$ 1 '&'J'3:1 %J1GZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..9>

. O3JE6(' MEDNARODNEGA PRAVAZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZZ..9E

9./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZ9E 9.5 3<C&1' '+0M:G0 (20<2'<G) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ9E 9.9 M0G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.9; 9.? <0$0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ?I 9.4 M'<G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ.?/ 9.4./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ?/ 9.4.5 M'<$ P'&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...?9 9.> M031<'31 P<0$'P ($1:) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..45 9.E +<1 P<'2'<ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.49 9.; &0':G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4>

9.B P<3'J&1G0 'JM'GZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4E 9.B./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ4E

9.B.5 '$8PHGZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ4E 9.B.9 '32'P (H0G) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.4; 9.B.? P<3'J&1G0 'JM'G + 'J'<'C01' :'ZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4; 9.B.4 P<P'02&'&1G0 (P<0$<PHG) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...4B 9./I 1:032&' 3<C& (8$H0G) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..4B

9.// M033<C&10 :8C1'2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..>?

/. PO)AME8N'6 V MEDNARODNEM PRAVUZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ>4

?./ 3<C&:G1 1 28GHZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.>4 ?.5 M031<'31 +K2 :'&0$ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ>; ?.9 M031<'31 +K2 M1GK1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..E9 ?.? $+01$ '3%'&'<1'2 P'M0+1$ & M031<'310M P<&8ZZZZZZZZ.E4 . ORGAN' 8A V8DR:EVANJE MEDNARODN'7 ODNO)OVZZZZZZZZZZZZZZZZ.E;

/EE



4./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.E; 4.5 1G&KG '<%1 +811G0% +2'P1GZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZEB 4.9 &:3 1 M120< + +811G0+30&0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..;I 4.? 3P:'M2$ P<032&1$ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..;I

4.4 3P:'M2$ P<&:0%G 1 M812020ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ;? 4.> $'1+8: 1 $'1+8:2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ;E 4.E M031<'31 8:8CJ01HZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..;B <. MEDNARODNOPRAVNA RE&EVAN(NA DEJ)(VAZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZ.B/

>./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.B/ >.5 P<&1 P':ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZB5 >.9 01'2<1$ P<&1 P':ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZ..B9 >.? M031<'310 P'%'3J0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...B4 >.?./ P'G0M 1 &<20 M031<'31A P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..B4 >.?.5 1210$ M031<'31A P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZBE >.?.9 1210$ P'%'3J P' +$'18 ' +811GA +30&AZZZZZZZZZZZZ/II

>.?.? P'%'3J0 1 2<02G0 3<C&0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/I/ >.?.4 81$'&1G0 P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../I5 >.?.> P<010A1G0 P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./I9 >.?.E &+P'2&20& P'%'3JZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/I> >.4 103'P821 <&11G (M031<'31 30:$2) ZZZZZZZZZZZZZZZZ.../I> >.4./ P'G0M 1 P'M01 M031<'310% 30:$2ZZZZZZZZZZZZZZZZZ./I> >.4.5 20M0:G '3%'&'<1'2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/I; >.4.9 P':03H0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../IB

=. MEDNARODNE ORGAN'8A9'JEZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.//I

E./ +3<8C01 1<'3ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ//I E././ +%'3'&1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ//I

E./.5 821'&20&'+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../// E./.9 P<&' '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./// E./.? P:'K1 P'%:03ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..//9 E./.4 :1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ//? E./.> P'0J01 P':'CG 2:1A :1H &<1'210% &02ZZZZZZZZZZ.//E E./.E P':'CG 3<C& 10:1HZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z..//; E./.; '<%1 '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z..//B E./.B %010<:1 $8PK1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/5I E././I &<1'21 &02ZZZZZZZZZZZZZZZZ..ZZZZZZZZZZZZ.Z./59 E./.// 0$'1'M$ 1 'H:1 &02ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../5; E././5 $<J1K$ &02ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z./5B E././9 0$<02<2ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z../9I

E././? M033<C&1' '3K0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/9/ E././4 <0%'1:1 3'%'&'<ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../95 E.5 P0H:+<10 821'&0 1 3<8%0 M031<'310 '<%1+HG0ZZZZZZZ.../95 E.5./ P0H:+<10 821'&0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/95 E.5.5 3<8%0 M031<'310 '<%1+HG0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../94 E.9 <0%'1:10 '<%1+HG0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./94

?. M'RNO RE2EVANJE )POROVZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.Z./9;

;./ P:'K1'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZZZZZZZZZZ../9; ;.5 P'%G1GZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../9B ;.9 1$02 (P<0$&) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./?I ;.? P'<03'&1G0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../?I ;.4 P<& ($'1H:HG) ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./?I ;.> P'<&1&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/?/

/E;



;.E <J2<CZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../?/ ;.; M033<C&1' '3K0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../?9 ;.B &<'&1G0 M<8 P' 821'&1 :21 '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../?E ;./I M<1' <0K0&1G0 P'<'& & '$&<8 '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/?; ;.// M<1' <0K0&1G0 P'<'& J<0+ 120<&01HG0 '+1ZZZZZZZZZZZZZZZ/?B ;./5 P<03:'C20& P'< '<%1'M '+1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.../?B

;./9 $':0$2&1 8$<0PZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ...Z/4/ ;./? M<'&10 'P0<HG0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ../49 ;./4 30@1HG 1P3ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/49 ;./> M'P'M'ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./4?

. VOJNO PRAVOZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./4>

B./ &'G1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/4> B.5 &< &'G10% P<&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ..Z./4E B.9 +020$ 1 $'10H &'G10ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./4B B.? J'GK0ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>I B.4 '0J0, $ '30:8G0G' & &'G1ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/>/ B.> 'M0G2&0 &'G$'&1GZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/>5

B.E +K2 <1G01H0&, J':1$'& 1 8G021$'&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZ/>9 B.; +K2 H&:10% P<0J&:2&ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ.ZZ./>4 B.B &'G1 '$8PHGZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>> B./I '&<C1$'& :211 1 M'<G8ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>E

1. NEV(RA&NO)(NO PRAVOZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ./>B

/I / P'G0M 10&2<:1'2 />B

Documents

Mednarodno javno pravo (zapiski)