37
MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA ^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

MEDIUMITE KAKO NU@NOSTVO PODDR[KATA ZA ^LENSTVONA REPUBLIKA MAKEDONIJAVO NATO

Page 2: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

112

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Page 3: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

113

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Vo na{ata javnost e voobi~aeno koga stanuva zbor za "rejtingot" na NATO,pra{aweto da se sveduva re~isi isklu~ivo na popularnosta na ovaa me|unarodnainstitucija me|u gra|anite vo Republikata. Me|utoa, spomenatata kategorija e mnogupokompleksna i sodr`i nekolku dimenzii: Pred se, tuka e pra{aweto kolku gra|anite,vsu{nost, znaat {to e NATO i kolkav e negoviot rejting kako institucija vo op{tiramki. Potoa, zo{to e ~lenstvoto vo NATO bitno za Makedonija i {to Makedonijatreba da napravi za da gi ispolni uslovite za priem. Duri potoa mo`eme da gooperacionalizirame pra{aweto za odnosot na gra|anite kon NATO i nivnata `elbaza asocijacija.

Iako vo zemjava se praveni brojni istra`uvawa na ovaa tema, vo ovoj trud }ebidat prezentirani isklu~ivo podatocite od pove}e sonda`i na javnoto mislewesprovedeni od strana na Centarot za etni~ki i bezbednosni pra{awa, pri Institutotza sociolo{ki istra`uvawa, zaradi ednakvata upotrebena metodologija {to davamo`nost za validna komparacija. Vo niv se sodr`ani spomenatite segmenti koiuka`uvaat kako na pozicijata na NATO od aspekt na stavovite na gra|anite, taka ina nivnite aspiracii i o~ekuvawa.

Pra{aweto za rejtingot na NATO, kako, vpro~em, i na drugite me|unarodniinstitucii, vo javnosta razbudi pozabele`itelno vnimanie vo periodot od 1999 do2001 godina, zaradi interesot podatocite da se kompariraat vo vremeto predkonfliktot vo Makedonija i potoa. Sepak, bi bilo nekorektno hronologijata da jadelime na vakov na~in, implicirajki deka vrednostite i stavovite na gra|anitepo~nuvaat da se oblikuvaat tokmu vo konfliktniot moment, zaradi {to e neophodnoodnosot kon NATO da go pogledneme vo edna po{iroka vremenska ramka.

Brojni istra`uvawa koi se pravea na samite po~etoci na funkcionirawetona Republika Makedonija kako nezavisna dr`ava, poka`uvaat deka vo ovoj periodgra|anite ne se interesiraa premnogu za bezbednosta, osobeno od aspekt nakolektivnite sistemi. Vo prvoto istra`uvawe po nezavisnosta na primer, ~lenstvotovo NATO kako aspiracija be{e najretko spomenuvano, ne zaradi niskiot rejting na

d-r EmilijaSIMOSKA,

Institut za politi~ki,sociolo{ki i pravni istra`uvawa

Rejtingot na NATOvo Republika Makedonija

Page 4: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

114

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

institucijata, tuku zaradi toa {to interesot na gra|anite be{e naso~en kon drugime|unarodni institucii kade se vode{e bitka za priznavawe na zemjata (ON, EU isl.). Mnogu gra|ani vo anketite poka`aa nedovolno poznavawe za toa {to e NATOvoop{to, koi zemji se ~lenki ili zo{to ~lenstvoto vo NATO bi bilo bitno zaMakedonija. Na Alijansata pove}e se gleda{e kako na nekakov op{t koncept zabezbednost, so relacii koi gra|anite glavno ne gi vrzuvaa za Makedonija. Taka, naedno standardno pra{awe za toa koja institucija mo`e najmnogu da i pomogne naMakedonija, vo 1992 i 1993 godina, minimalen broj gra|ani (od site etni~ki grupi) gospomenale NATO, iako vo istite istra`uvawa, okolu 60% od spomenatata populacijaizrazile `elba za ~lenstvo vo nego. Ovie i sli~ni stavovi bea iska`uvani pove}ekako prepoznavawe na odredena politi~ka retorika, ili segment od programite napoliti~kite partii, iako i tamu ovoj problem ne be{e dominanten.

Sli~en trend se zabele`uva u{te nekolku godini potoa, so blag pozitivenporast na informiranosta za NATO vo 1995 godina, okolu potpi{uvaweto naPartnerstvoto za mir, {to pove}e se dol`i na prisutnosta vo mediumite odo{to napromena vo stavovite i prioritetite.

Vistinskite varijacii vo stavovite, vsu{nost, po~nuvaat vo periodot predi za vreme na intervencijata vo Jugoslavija. Kaj gra|anite na Makedonija za prv patNATO ne e ve}e fraza od programite na politi~kite partii ili hipotetskaaspiracija, tuku dobiva realen lik, kako institucija koja mo`e da inicira konkretnaakcija koja bi se reflektirala i na vnatre{nite odnosi vo zemjata. Vo ovoj periodse pojavija mnogu istra`uvawa, kako doma{ni, taka i me|unarodni, zaradi toa {to ime|unarodnata zaednica za prv pat poka`a zgolemen interes za percepcijata naNATO vo Makedonija. Za `al, golem del od niv bea ispolitizirani, sugestivni, soodnapred podgotveni zaklu~oci, zaradi {to vo javnosta se eksploatira{e teza dekamakedonskite gra|ani, osobeno etni~kite Makedonci se protiv ~lenstvoto vo NATO.Nesporno e deka vo odnosot kon NATO ima{e promeni vo negativna smisla. Me|utoaova pove}e proizleguva{e od pra{aweto dali NATO treba da prezema akcii kakoonaa vo Jugoslavija ({to vpro~em se pojavi kako problem i kaj gra|anite od zemjitekoi se NATO - ~lenki), odkolku dali Makedonija treba da se stremi kon ~lenstvo voovaa institucija. Zaradi toa del od analiti~arite koi operiraa so podatok dekakaj nas ve}e nema ni edna ~etvrtina gra|anska poddr{ka za NATO, vsu{nost sosemadiletantski go identifikuvaa odnosot kon bombardiraweto na Jugoslavija sova`nosta na NATO za Makedonija. Fakti~ki, koga ovie dve pra{awa }e se podelat,slikata e sosema poinakva. Imeno, podatocite od istra`uvawata na Institutotpoka`uvaat deka i pokraj slo`eniot kontekst, po~nuvajki od ~estata mediumskaneobjektivnost, pa se do objektivniot strav kaj gra|anite za mo`nite refleksii odovaa kriza vrz Makedonija, sepak rejtingot na NATO, iako opadnat, ne se spu{tilpod 50%.

Kriti~nata faza vo merewata na rejtingot na NATO e vsu{nost vrzana zakonfliktot vo Makedonija od 2001 godina. Pri toa se zabele`uva interesen i retkomanifestiran trend na mo{ne radikalni promeni na raspolo`enieto na gra|anite

Page 5: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

115

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

vo sosema kusi vremenski intervali. Taka na primer, vo mart-april 2001 godina, kajgra|anite dominira percepcijata za pristrasnost na NATO kon edna od konflitnitestrani. Imeno, nad 90% i od Albancite i od Makedoncite tvrdat deka "NATO impomaga na Albancite", dodeka kaj pove}e od polovina od makedonskata populacija ,se sre}ava i stavot deka NATO ima sopstvena odgovornost i za inicirawe nakonfliktot. Logi~no e {to vo toj kontekst, `elbata za ~lenstvo vo NATO opa|a,osobeno kaj Makedoncite, kaj koi iznesuva 46%, za razlika od albanskata populacija,kade vakviot procent se dvi`i i nad 80%. (Stavovite na drugite etni~ki grupi sesosema sli~ni so onie na Makedoncite, no zaradi nivnata pomala statisti~kazastapenost vo primerokot, ne davaat relevantna osnova za komparacija i nema dabidat prika`ani.)

Me|utoa, ve}e vo maj 2001, pra{aweto za odgovornosta za konfliktot seprefrla na doma{en plan. Kaj gra|anite po~nuva da dominira stavot deka za krizatae odgovorna makedonskata politika, dodeka re{enijata na konfliktot se pove}epo~nuvaat da se baraat vo me|unarodnite institucii. Konsekventno na toa i `elbataza ~lenstvo raste, so toa {to motivacijata kaj Makedoncite i Albancite e razli~na.Poto~no, dodeka Makedoncite veruvaat deka kako NATO ~lenka Makedonija bi imalapogolema za{tita na granicite, osobeno od napad od druga dr`ava, Albancite voovaa institucija gledaat garant protiv izbivawe na me|uetni~ki sudiri vnatre vozemjata. Slednive tri tabeli mereno vo maj 2001g., od aspekt na mo`nite pridobivkiili zaguba podetalno go prika`uvaat ova raspolo`enie na gra|anite, za Republikataso nejzinoto ~lenstvo vo NATO. 

Tabela 1 SAKATE LI MAKEDONIJA DA STANE ^LENKA NA NATO?

 Tabela 2 [TO BI DOBILA MAKEDONIJA KAKO ^LENKA NA NATO?

 

Makedonci Albanci

Da 62,5% 78%

Ne 20,2% 3,6%

Ne znam 17,4% 18,4%

Makedonci Albanci

Pogolema za{tita na granicite 24,36% 16,33%

Garancija za za{tita od napad od druga dr`ava

24,93% 15,56%

Garancija deka nema da izbijat me|uetni~ki sudiri

9% 42,86%

}e se podobri materijalno-tehni~kata sostojba na ARM

8,72% 5,61%

ne bi dobila ni{to 16,87% 2,04%

drugo 0,38% 0,00%

ne znam 15,73% 17,60%

Page 6: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

116

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Tabela 3 [TO BI ZAGUBILA MAKEDONIJA KAKO ^LENKA NA NATO? 

 Vo ovoj period, na op{tata skala na popularnost na me|unarodnite institucii,

NATO ne kotira mnogu visoko i e vidno zad Obedinetite nacii, Svetskata banka iEvropskata unija. Istiot soodnos se zadr`uva i do krajot na 2001 godina:

Tabela 4 (oktomvri 2001)  KOJA ME\UNARODNA INSTITUCIJA MO@ENAJMNOGU DA Ì POMOGNE NA MAKEDONIJA?

Evidentno e deka makedonskite gra|ani predimstvo im davaat na instituciiteza koi ja vrzuvaat ekonomskata pomo{, {to se dol`i na podatokot deka od ovoj period,pa sè do poslednite istra`uvawa, ekonomskite problemi se prvi na rang-listatana gri`i na naselenieto, nezavisno od etni~kata pripadnost. Sepak, toa ne zna~ideka ~lenstvoto vo NATO gubi vo zna~ewe, {to go poka`uvaat i slednive dve tabeli,so podatoci od oktomvri 2001g. 

Makedonci Albanci

Mo`nost za sopstveno odlu~uvawe za odbranata na zemjata

16,87% 5,36%

Bi se zgolemile tro{ocite za odbrana 12,04% 7,40%

Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki na NATO

8,25% 5,87%

drugo 0,38% 0,26%

ne bi zagubila ni{to 37,82% 59,69%

ne znam 24,64% 21,43%

EU 21,77%

Niedna 21,2

Svetska Banka 17,10%

ON 10,82%

NATO 9,70%

MMF 7,46%

OBSE 1,06%

Nemaat stav 11,07%

Page 7: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

117

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Tabela 5 KOLKU ZA MAKEDONIJA E BITNO ^LENSTVOTO VO NATO?

Tabela 6 SAKATE LI MAKEDONIJA DA STANE ^LENKA NA NATO?

 Delumniot pad na `elbata za ~lenstvo kaj Makedoncite vo odnos na mesec

maj istata godina, verojatno korespondira so op{toto nezadovolstvo kon siteme|unarodni institucii, karakteristi~no za periodot okolu potpi{uvaweto naramkovniot dogovor. Me|utoa ve}e posle 5-6 meseci, vo edna porelaksiranaatmosfera, rejtingot na NATO bele`i pozitiven trend, a ~lenstvoto vo nego etretirano kako prioritet za nad 80% od makedonskite gra|ani, nezavisno odetni~kata pripadnost, {to se gleda od slednava tabela so podatoci od juli 2002g.

Tabela 7: KOLKU E ZA MAKEDONIJA ZNA^AJNO ZA^LENUVAWETO VO NATO? 

 [est meseci podocna, po parlamentarnite izbori, vo dekemvri 2002, i pokraj

okupiranosta na gra|anite so ekonomskata kriza, okolu 60% od populacijata smetaledeka za novoizbranata vlada rabotata na za~lenuvaweto na Makedonija vo NATO eod golemo zna~ewe.

Od poslednoto istra`uvawe koe }e bide prezentirano, raboteno vo mart/april 2003, se gleda deka rejtingot na NATO zna~itelno se podobruva.

Klu~no 32,70%

Po`elno 34,90%

Prifatlivo 12,30%

Mo`e da se tolerira 12,30%

Neprifatlivo 11,50%

Makedonci Albanci

Da 53,2% 84%

Ne 33,0% 7,5%

Ne znam 13,7% 8,3%

Makedonci Albanci

Voop{to ne e zna~ajno 4,2% 0,7%

Malku e zna~ajno 10,00% 2,9%

Zna~ajno e 26,1% 16,1%

Mnogu e zna~ajno 19,6% 22,3%

Od ogromno zna~ewe e 40,2% 58%

Page 8: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

118

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Tabela 8 SAKATE LI MAKEDONIJA DA STANE ^LENKA NA NATO?

Pokonkretno za pri~inite za vakviot stav, govorat slednive podatoci odmart 2003g.:

Tabela 9 [TO MAKEDONIJA BI DOBILA KAKO ^LENKA NA NATO?

Tabela 10 [TO MAKEDONIJA BI ZAGUBILA KAKO ^LENKA NA NATO?

 

Evidentno e deka vnimanieto vo ovoj period pove}e e naso~eno kon za{titatana granicite i suverenitetot odo{to kon vnatre{nite konflikti, a vakvata promenana stavot e osobeno voo~liva kaj Albancite.

Nasproti, pozitivniot odnos, realnite o~ekuvawa na gra|anite za vlez voNATO ne se golemi. Imeno, 19% od niv smetaat deka Makedonija nikoga{ nema dastane ~lenka na NATO; 49% veruvaat deka }e stane, no ne naskoro, dodeka brojot naoptimistite koi o~ekuvaat brz vlez e 17%.

Makedonci Albanci

Da 59% 84%

Ne 24% 7%

Nemaat stav 17% 9%

Makedonci Albanci

Za{tita na teritorijata i suverenitetot 29,7% 32,2%

Garancija za za{tita od napad od druga dr`ava

20,2% 27,8%

Garancija deka nema da izbijat me|uetni~ki sudiri

9,3% 24,8%

}e se podobri materijalno-tehni~kata sostojba na ARM

9,7% 7,0%

ne bi dobila ni{to 26% 2,0%

nemaat stav 4,3% 6,7%

Makedonci Albanci

Mo`nost za nezavisno odlu~uvawe za odbranata

39,87% 19,3%

Bi se zgolemile tro{ocite za odbrana 21,7% 21,9%

Drugo 0,8% 4,1%

ne bi zagubila ni{to 29,6% 45%

nemaat stav 8,9% 9,6%

Page 9: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

119

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Interesno vo site istra`uvawa e {to ogromen del od gra|anite se ubedenideka ~lenstvoto na Makedonija vo NATO }e bide rezultat na politi~ka odluka. Male brojot koj e svesen deka ovaa asocijacija bara i prethodno ispolnuvawe na odredeniuslovi, a u{te pomalubrojni se onie koi se svesni za te`inata na reformite. Kolkuza ilustracija, prose~niot makedonski gra|anin veruva deka e polesno da setransformira armija, odo{to da se proizvede jabolko po standardite na EU. Zaraditoa e i ubedenosta deka na{eto za~lenuvawe vo NATO dominantno zavisi odpoliti~kata volja na taa institucija, odnosno, nejzinite ~lenki.

Od site istra`uvawa se nametnuva zaklu~ok deka glavniot problem voMakedonija ne e pozitivniot odnos kon NATO ili `elbata za ~lenstvo, tuku svestaza toa {to zna~i ovoj proces, {to treba prethodno da se postigne, ili sumirano, koise na{ite sopstveni odgovornosti na toj plan, imajki predvid deka informiranostana naselenieto e navistina slaba. Vo taa smisla, site planirani kampawi vo ovaasfera, treba da zapo~nat so zapoznavawe na gra|anite so dvete klu~ni pra{awa:[to e NATO i {to treba da se postigne za da se bide negov ~len. Duri potoa, predmetna kampawa mo`e da stane podignuvawe na `elbata za ~lenstvo, koja i onaka vonitu eden moment ne padnala pod referendumskiot prag. Seto toa mora da se planiraso nu`en respekt kon mentalitetot i vrednosnata matrica na gra|anite. Pred sè, zada se odbegnat zaklu~oci kako onie na razli~ni zlonamerni regionalni istra`uvawakoi vo posledno vreme ne ubeduvaat deka Makedoncite se protiv evroatlantskiteasocijacii, zatoa {to "nemaat doverba vo niv", iako e poznato deka zborot "doverba"kaj Makedoncite budi negativen odnos zaradi ~uvstvoto na negri`a na me|unarodnatazaednica kon Makedonija koe datira od problemite so priznavaweto na dr`avata inema nikakva vrska so `elbata za ~lenstvo vo NATO.

Page 10: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

120

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Page 11: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

121

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Za evroatlanatskite integraciski procesi, poto~no za integracija naRepublika Makedonija vo NATO, istra`uva~koto pole se pro{iruva i se vklu~uva iulogata na mediumite pri formiraweto na javnoto mislewe, vklu~uvawe na javnotomislewe sekade vo zemjata, preku vlijanieto na sociolo{kite sonda`i vopoliti~kiot `ivot i politi~koto odnesuvawe na gra|anite za ova pra{awe.

Vo odnos na integrirawe na Republika Makedonija vo NATO, mediumite vo zemjatase podeleni, pove}eto spored povrzanosta so vladinite strukturi ili partiite koi sena vlast. Sodr`inite od oblasta na odnosite so javnosta za potrebata za pribli`uvawena Makedonoija kon NATO, treba da se temelat vrz ustavno-pravnite i zakonskite odredbivo vrska so pravoto i potrebata za transparentnost i dostapnost na pravovremeni,potpolni, precizni i postojani informacii koi gi razjasnuvaat razvojot na aktivnostitena Vladata na RM, odnosno na aktivnostite na Ministerstvoto za odbrana,Ministresstvoto za vnatre{ni raboti za ova pra{awe, koi se vo interes na gra|anitekoi voedno mo`at da se tretiraat i kako dr`avni interesi. Vo toj kontekst prekumediumite mo`at da se objasnat celite na me|unarodnata sorabotka i aktivnosti naVladata na RM za ~lenuvawe na Republika Makedonija vo NATO, vo nastojuvawata zaimplementirawe na NATO standardite, koi imaat i svoe zna~ewe vo za~uvuvaweto izacvrstuvaweto na mirot i stabilnosta vo zemjata i vo neposrednoto opkru`uvawe iRegionot.

"Mediumskata politika1 za afirmacija na evroatlantskite integraciskiteprocesi e va`en posrednik me|u dr`avnite institucii i javnosta, zaradi {topretstavuva zna~aen instrument za komunikacija i gradewe doverba ili nedoverbaza slu~uvawata i za pribli`uvaweto na Makedonija kon NATO. Politi~kiot proces

d-r Nazmi MALI]I,

Evroatlanski klub

Mediumskata politika i afirmacijata naintegraciskite procesi za pribli`uvawena Republika Makedonija kon NATO

1K. Dobrin, Politi~ki menaxment, str.163, Fondacija Fridrh Ebert, Skopje, 2003

Page 12: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

122

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

za pribli`uvawe na Makedonija kon NATO treba da se gradi spored sovremeniteevropski i NATO standardi pritoa znaej}i deka patot kon NATO integrirawetosekako e slo`en, bidej}i pretpostavuva postojano i naso~eno anga`irawe vopoliti~koto, ekonomsko-socijalnoto i pravno-institucionalnoto reformirawe nazemjata soglasno so kriteriumite postaveni od NATO za {to e neophodno i brzodovr{uvawe na procesot na nejzinata vnatre{na stabilizacija. Preku mediumskatapolitika i afirmacija na potrebata za pribli`uvawe na Republia Makedonija mo`eda se pojasnuva i gradeweto na vnatre{nite bezbednosni i politi~kite odnosi (2001-2003) koi se povrazni so "vlijanieto na NATO za vra}awe na mirot vo zemjata."2 Votoj kontekst mo`at da sledat i pojasnuvawata {to zna~i pribli`uvaweto naRepublika Makedonija kon NATO, vo najop{ta smisla? Kako go gledaat negovotozna~ewe razli~ni subjekti vo dr`avata i gra|anite, koga stanuva zbor za za{tita nateritorijalniot integritet i suverenitetot na zemjata, ~lenuvawe na RepublikaMakeonija vo NATO, vnatre{nata integracija vo dr`avnite strukturi na gra|anite,vnatre{nata stabilnost, mirot, me|uetni~kite odnosi i unapreduvaweto nademokratskite procesi? Reformite vo bezbednosnite strukturi i "odnosot napoliti~kite partii (partiskite interesi) kon ova pra{awe."3 Kako gledaatmediumite kon pra{aweto, ako se ima predvid deka samo polovina od gra|anite-ispitanici, (rezultatite se dobieni od istra`uvaweto na ISPPI4 ), sli~nirezulatite se dobieni i vo nekoi drugi istra`uvawa), smetaat deka zemjava trebada bide ~lenka na NATO (taa podelenost na razlika na mislewe se pojavuva i sporednacionalnata pripadnost, me|u Makedoncite i Albancite). Ili za dilemata pripra{aweto koe e zna~eweto na pro{iruvaweto na NATO vo Jugoisto~na Evropa bezMakedonija? [to dobiva Republika Makedonija ako ne bide ~lenka na NATO? Zaodgovorot na ovie pra{awa postoi opravdana dilema deka preku mediumite, a sotoa preku oficijalnata politikata na Republika Makedonija, ne e daden jasen odgovorili pojasnuvawe za ulogata na NATO za vra}awe na mirot od "konfliktite i drugitenastani vo Jugoisto~na Evropa od 1990 godina"5 do denes, "nastani koi imale vlijaniei vo Republika Makedonija" i za "ulogata na NATO za vra}awe na mirot vo RepublikaMakedonija."6

Vo odreden period, (1999 - 2001) preku mediumite od izvesni politi~ki akteri(na vlast i vo opozicija) duri i se sugerira{e da ne se po~ituva, od strana napoliti~arite od dr`avnite strukturi dogovorenoto ili re~enoto za politikata na

2 Spisanie, Politi~ka misla (2), N. Mali}i, Pribli`uvawe na Makedonija kon NATO i reformite vobezbednosniot sektor kako faktor za vnatre{na stabilnost, str. 29-35, Fondacija Konrad Adenauer, Skopje,2003

3 O. Bakreski, Dr`avnite organi i odbranata, str. 126, Makedonska riznica, Kumanovo, 20024 Spisanie Odbrana, br. 86, Ministerstvo za odbrana, juni 2003, Skopje; Istra`uvawe na Institut za

socilo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje5 Muhamedin Kulashi, Përplasja e identiteve, str. 75-161, Dugagjini, Prishtinë, 20036 Etni~kiot so`ivot vo postkonfliktniot period, sostojbi i perspektivi, Makedonski centar za

mir i evroatlantska integracija, Skopje, 2003

Page 13: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

123

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

NATO. Istite, pak ne nudele dovolno argumenti za trasirawe pateki za dolgi staziza evroatlanskite integracii. Ili nedostasuva odlu~nosta za pravilna orijentacijakon NATO i SAD, koga vlasta nema svoja jasna vizija (ili postoi koleblivost),namerno, (so netransprentnosta) i se dava {ansa da se aktualizira praviloto zavlijanieto na mediumite. Vo toj kontekst, bez nastapi ili bez nudewe na argumentiod va`ni politi~ki li~nosti, so {to se potvrduva faktot deka mediumite so pravomo`at sami da informiraat za uspehot ili neuspehot na integraciskite procesi naRepublika Makedonija kon NATO.

Vlijanieto na mediumite za afirmacija na integraciskite procesi zapribli`uvawe na Republika Makedonija kon NATO, sepak, treba da ostane vo domenotna slobodnoto i nezavisno informirawe. Takov odnos na mediumite treba da e ikoga se vo pra{awe standardite za priem na Republika Makedonija vo NATO,zna~eweto na implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor, za politi~kitepromeni ili potrebnite reformi vo politi~kiot, ekonomskiot i bezbednosniotsistem za koi gra|anite se motivirani da bidat informirani. Imeno, vladiniteaktivnosti, otvorenosta kon mediumite za aktivnostite za pribli`uvawe naMakedonija kon NATO i za implementacija na Ramkovniot dogovor mora da se odr`atpreku celosna transparentnost vo mediumite.

Koga stanuva zbor za odnosot na integrirawe na Republika Makedonija voNATO, i politikata i mediumite, }e se zadr`ime na mediumskata politika zaafirmirawe na temi koi se povrzani so evroatlantskite integracii od soznanijatadobieni od Monitoringot na mediumite vo Makedonija - istra`uvawa za avgust inoemvri 2002 godina.

Za tematska struktura na informaciite koja e vo domenot na istra`uvaweto,kako primer se zemeni {est klu~ni oblasti koi se povrzani i so problematika koja seodnesuva na pribli`uvaweto na Republika Makedonija kon NATO (avgust 2002) 7

Me|unarodnata zaednica vo odnos na RM so temi: Operacijata �Kilibarnalisica� na NATO, Aktivnosti na KFOR i UNMIK vo kontekst na krizata vo RM,vklu~enost na me|unarodnata zaednica za olesnuvawe/iznao|awe politi~ki re{enija,integracija na RM vo me|unarodnite strukturi, me|unarodna finansiska pomo{ zaRM i drugo;

Sosedite i RM so temi: Regionalna bezbednost (Kosovskata kriza, Ju`na Sr-bija i drugite sosedi vo odnos na krizata vo RM), Drugi nere{eni pra{awa i pro-blemi so sosedite (jazikot, imeto, granicata), bilateralna i multilateralna sora-botka so sosedite;

Posledici od konfliktite so temi: Prodol`uvawe na voenite dejstva(ekscesi), `ivotot i problemite kade {to bea borbite (vra}awe na begalcite, huma-nitarna pomo{, rekonstrukcija, bezbednosni problemi), kr{ewe na ~ovekovite prava

7Nau~en istra`uva~ki proekt, "Monitoring na mediumite vo Makedonija" Me|unaroden fond za

mediumite i Institut za socilo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, za avgust i noemvri 2002

Page 14: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

124

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

(proteruvawa, zastra{uvawa, priveduvawe, soslu{uvawe, fizi~ka zloupotreba, od-zemawe na imot) i drugo;

Vnatre{no-politi~ki nastani so temi: Ramkovniot dogovor i negovata im-plementacija, Funkcionirawe na izvr{nata i zakonodavnata vlast, Amnestijata i in-tegracijata na porane{nite ~lenovi na ONA vo op{testvoto, Reformi vo policijata,vojskata, administracijata, lokalnata samouprava, pra{aweto za albanskiot jazik,tetovskiot univerzitet, popisot, aktivnostite na politi~kite partii i drugo.

Spored rezultatite dobieni od ova istra`uvawe, vo tematskata struktura eopfaten {irok spektar akteri koi se podeleni vo ~etiri grupi: doma{ni-poedine~ni(dr`avni i voeni slu`benici na nacionalno i lokalno nivo, slu`benici vopolicijata, politi~ari, eksperti, intelektualci, pretstavnici na NVO, gra|ani);doma{ni-kolektivni (dr`avni organi na nacionalno i lokalno nivo, vojska, policija,politi~ki partii, drugi organizacii, obi~ni gra|ani); stranski poedine~ni (slu`-benici i pretstavnici na me|uvladini institucii - OON, OBSE, NATO, EU, oddelnidr`avi, voeni slu`benici, pretstavnici na NVO, eksperti) i stranski kolektivni(me|unarodnata zaednica, me|uvladini institucii, oddelni dr`avi, vojska).

Gledano poedine~no, vo noemvri 2002 godina8 vnimanieto i na TV stanicitebe{e naso~eno na nekolku klu~ni temi: vnatre{no-politi~kite nastani, `ivotot iproblemite vo podra~jata kade bea minatogodi{nite konflikti, ekonomsko-sicijalnite pra{awa, reformite, aktivnosta na politi~kite partii i funkcioni-raweto na izvr{nata i zakonodavnata vlast.

Rezultatite dobieni od ova istra`uvawe go prika`uvaat sledniot pregled:pove}eto vesnici se najatraktivni so socio - ekonomskite problemi, reformi,korupcija/kriminal. Problemite od vnatre{no-politi~kiot `ivot bile najmnoguzastapeni vo site tri vesnici na albanski jazik, za izborite najmnogu interespoka`al �Utrinski�, dodeka za pra{awata povrzani za me|unarodnata zaednica�Ve~er� i �Fakti�. Vo prodol`enie }e gi prezentirame soznanijata dobieni zanajfrekventnite poedine~ni temi.

Spored brojot na prilozite, zastapeni temi vo �Dnevnik� za nere{eniteproblemi so sosedite (4,5%), no tie ne bile posebno najavuvani na naslovnatastranica. VoUtrinski vesnik nere{enite pra{awa so sosedite e tema za koja naj~estose pi{uvalo (13,4%), a potoa sledat i za `ivotot i problemite kade {to bea borbite(6,7%). Od ovie temi najmnogu najavi na naslovnata stranica imalo zafunkcioniraweto na izvr{nata i zakonodavnata vlast i za problemite so sosedite.Vo �Ve~er� se prisutni prilozi za aktivnosta, za vklu~enosta na me|unarodnatazaednica vo re{avawe na problemite (12,1%) itn. Od ovaa posledna tema ima inajmnogu najaveni prilozi na naslovnata stranica. Vo Vest golem broj prilozi senajaveni na naslovnata stranica za pra{awa od vnatre{no-politi~kiot `ivot.Najdolgiot prilog se odnesuva na `ivotot vo kriznite podra~ja.

8Ibidem

Page 15: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

125

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Vo �Flaka� te`i{teto e staveno na temite od vnatre{no-politi~kiot `ivotza aktivnosta na politi~kite partii (27,2%). Narednite tri rangirani temi(Ramkovniot dogovor, Funkcioniraweto na izvr{nata i zakonodavnata vlast iProblemite vo kriznite podra~ja) se zastapeni so samo 6,2%. Okolu 70% od najavitena ovoj vesnik se odnesuvaat na trite poso~eni temi od ~etvrtata oblast. Vo �Fakti�,isto taka, se sre}ava edna apsolutna dominacija na temite koi se odnesuvaat navnatre{no-politi~kiot `ivot vo Makedonija. Od drugite temi bi gi spomenaleMe|unarodnata zaednica vo re{avawe na problemite vo Makedonija (7,7%) iproblemite vo kriznite regioni (5,8%). Vo analizata na poedine~nite temi seuka`uva deka pokraj ekonomskata situacija vo ovoj period se popopularni stanuvaattemite za aktivnosta na politi~kite partii i funkcioniraweto na vlasta. Voanalizata na monitoringot na mediumite za noemvri 2002 godina, vo odnos naintegraciskite procesi najdolg prilog od mediumite na makedonski jazik e vo�Utrinski vesnik� izve{tajot pod naslov "NATO se pro{iri, Makedonija }e ~eka"zboruva za priemot na sedum novi ~lenki vo Alijansata. Sledniot tekst po goleminavo istiot vesnik e pod naslov "Brisel }e ne potturne vo NATO" zboruva za posetatana Xorx Robertson vo RM i za na{ite {ansi za vlez vo NATO.

Spored rezultatite dobieni od ova istra`uvawe, vo nedelnikot na albanskijazik �Lobi� (noemvri 2002), kako najdolgi se izdvojuvaat nekolku prilozi. Prviotpod naslov "Namesto etni~ka dr`ava - evropska integracija" zboruva za Konferen-cijata za etni~kite odnosi na Balkanot odr`ana vo Lucern, [vajcarija, organiziranaod nevladina amerikanska organizacija. Vtoriot zboruva za novata misija na NATOvo Makedonija, pod naslov "Novi lisici- so skratena opa{ka?". Tretiot napis podnaslov "Senzacionalizmot voobi~aeno pobednik" e posveten na ulogata na mediumitei na makedonski i na albanski jazik vo konfliktot minatata godina, a ~etvrtiotnasloven kako "CEI e korisen, no ne te nosi direktno vo EU" zboruva za merkite{to treba da se prezemat vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo dr`avata kakopretpostavka za integracija vo EU.9

Mo`eme da konstatirame deka, normativnata ramka soglasno so me|unarodnitestandardi za pravilno informirawe, e pridones i za demokratskiot razvoj. Ovojkonsenzus treba da se odr`uva vo `ivot "zatoa {to samo ako poedinecot ili grupa,dobie informacii za re{ava~kite odluki ili pra{awa"10 bi mo`el poodgovornoda u~estvuva vo sozdavaweto na javnata volja. Takov odnos treba da se so~uva i kogastanuva zbor za vnatre{no - politi~ki nastani vo mediumite povrzani soevroatlanskite integracii i za temi za implementacija na Ramkovniot dogovor.Koordinirawe na aktivnosti za pribli`uvawe na Republika Makedonija kon NATOi za "Implementacijata na Ramkovniot dogovor"11 e obvrska na relevantnite

9Ibidem10 Podetalno za ova kaj M. Kun~ik - A. Cipfel. Voved vo naukata za publicistika i komunikacii,

str. 67-74 , Skopje, 199811 Zbir, Si të implementohet marrëveshja e Ohrit, Unioni i intelegjencies shqiptare në Maqedoni dhe Fondacioni

Friedrich Ebert- Shkup, 2003

Page 16: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

126

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

politi~ki subjekti, osobeno onie koi se na vlast. Gra|anite od ovie politi~kisubjekti preku mediumite treba da bidat poinformirani za zna~eweto na Ohridskiotramkoven dogovor, koj treba da se ~uvstvuva kako pojdovna to~ka za gradewe naedna me|uetni~ka doverba, za da se prifati kako "dokument na kompromisot zavra}awe na mirot",12 kako dokument koj ve}e e implementiran vo Ustavot i delumnovo zakonite na Republika Makedonija, deka ramkovniot dogovor zna~i unapreduvawei gradewe na stabilni me|uetni~ki odnosi od ~ie celosno implementirawe vo golemamerka zavisi i za idninata na zamjata. So negovoto implementirawe treba da seovozmo`i demokrati~nost i vnatre{na stabilnost soglasno NATO standardi, {toe patokaz za kone~no ~lenuvawe na Republika Makedonija vo NATO.

Vo funkcija na realizirawe na celta za polnopravno ~lenstvo na RepublikaMakedonija vo NATO, gra|anite preku mediumie treba da bidat poinformirani zaGodi{nata nacionalna programa za podgotovki na Republika Makedonija za ~lenstvovo NATO i za drugite va`ni dokumenti kako {to e i Nacionalnata koncepcija zabezbednost i odbrana. Otvorenost na Vladata na RM za mediumite, za toa kako mo`atda se sprovedat uspe{no aktivnostite za evroatlantskite integracii, zabrzuvawetona vnatre{noto integrirawe vo dr`avata, na site zaednici {to ̀ iveat vo RepublikaMakedonija, {to e od osoben interes za dr`avata. Potoa, dr`avnata politika, prekumediumite, treba da gi afirmira porakite predvideni vo Ramkovniot dogovor voAneksot C za implementacija i merki za gradewe doverba, koi se precizirani i sojasni pra{awa: za nedeskriminacija i pravilna zastapenost so prezemawe nakonkretni ~ekori za zgolemuvawe na zastapenosta na pripadnicite na zaednicite,koi ne pretstavuvaat mnozinstvo vo Makedonija, vo dr`avnata administracija, vojskaili vo ARM i vo samoto Ministerstvo za odbrana, Ministerstvoto za vnatre{niraboti i vo drugite bezbednosni strukturi.13

Afirmacija na novata realnost vo zemjata po prekinuvaweto naneprijatelstvata i promovirawe na eden pozitiven verbalizam za pomiruvawe me|ustranite koi u~estvuvale vo konfliktot: za vra}aweto na prisilno iselenite licai itna obnova na nivnite domovi i na ekonomskite kapaciteti uni{teni vokonfliktot od 2001 godina, za afirmacia na politi~ki aspekti za vra}awe nadoverbata me|u gra|anite od razli~na etni~ka pripadnost, za po~ituvawe na~ovekovite prava i slobodi i ustavno zagarantiranata ramnopravnost na gra|anitenezavisno od nivnata etni~ka, verska ili ideolo{ka pripadnost, pravednazastapenost na zaednicite koi ne se vo mnozinstvo, vo zakonodavnata, izvr{nata isudskata vlast; afirmacija na potrebata i realnosta za upotreba na albanskiot

12 ICG, Internacional crisis group, Izve{taj za Balkanot br. 135, noemvri 2002, vo vrska so parlamentarnite izbori vo2001 godina vo Makedonija, konstatiraat "Tie izbraa Vlada koja go prifa}a Ramkovniot dogovor, sklu~en pod pokrovitelstvo na EU,SAD i NATO, Ohrid, avgust 2001, za da se stavi kraj na gra|anskata vojna. Ramkovniot dogovor predviduva re{avanje name|uetni~kite pra{aw a po pat na konsenzus, a ne ednostavno so podelba na plenot."

13 Nacionalna koncepcija za bezbednost i odbrana, Vlada na RM, Skopje, 2003

Page 17: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

127

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

jazik i na jazicite na pripadnicite na zaednicite, reformi vo Ministerstvoto zaodbrana i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, reformi vo lokalnata samoupravakoi }e bidat vo soglasnost so obvrskite predvideni vo Ramkovniot dogovor.14

Za ovoj period koj stoi pred nas (2003-2006) e potrebna mediumskaprestavuvawe na novata voena i politi~ka fizionomija na NATO, prezentirawe napoliti~kata bezbednosna fizionomija so pojasnuvawe na standardite za priem voNATO preku Deklaracija od Samitot vo Praga (noemvri 2002). Soglasno soDeklaracijata od Samitot vo Praga, Republika Makedonija, za pouspe{nopribli`uvawe kon NATO, treba da se vklopi vo NATO preporakite za: gradewemultietni~ka demokratija; iskorenuvawe na organiziraniot kriminal i korupcijatai cvrsto vospostavuvawe na vladeeweto na pravoto; implementacija na Ohridskiotramkovniot dogovor, da sorabotuva na regionalno nivo i celosno da gi po~ituvaatme|unarodnite obvrski. Vo toj kontekst mo`e da se konstatira i potrebnata sorabotkaza regionalnata bezbednost vo Jugoisto~na Evropa i NATO i da se naso~uvaatnasokite za ispolnuvawe na standardite za: postavuvawe dobrososedski odnosi,bazirani na me|usebno priznavawe, po~ituvawe na ~ovekovite prava, razvojot naaktivnostite i bilateralnite odnosi, jaknewe na zaedni~kata doverba i naeliminirawe na somnevawata vo odnos na celite i intenciite za mirno re{avawena politi~kite nesoglasuvawa.

Mediumite mo`at da odigraat va`na uloga vo zemjata i vo Regionot zaafirmacija na "Regionalnata sorabotka"15 za sorabotka so sosedite Bugarija, Srbijai Crna Gora, Kosovo i Albanija, kako potreba za zaemna bezbednost vo ramkite naNATO standardite, dvi`ewe kon sistemot na slobodna pazarna ekonomija,nadminuvawe na site barieri od politi~ki, me|ugrani~ni, administrativni iideolo{ki karakter vo odnos na slobodnoto dvi`ewe na lu|e i stoki me|u oviedr`avi. Od stabilizacijata kon NATO integracijata e o~ekuvanoto moto na idnataAgenda za pro{iruvawe na NATO, osobeno za zemjite potpisni~ki na Jadranskatapovelba, Makedonija, Albanija i Hrvatska, da bidat pokaneti vo 2006 godina za~lenstvo vo NATO. Vo toj kontekst, so "integriraweto na Republika Makedonija voNATO strukturite zaedno so Albanija i Bugarija"16 , so pro{iruvawe na toj krug voidnina i so novi ~lenki: so Kosovo, Srbija i Crna Gora, B i H i Hrvatska, }e sezajakne i ekonomskata, politi~kata i bezbednosnata sorabotka i, na toj na~in, e"mo`no balkanskiot region ve}e da ne pretstavuva tovar na Evropa tuku nejzinintegralen del."17 Takvite integracioni procesi, so mototo deka granicite seposigurni dokolku osedite se otvarat me|u sebe. Takvi procesi vodat kon

14 Godi{na programa za podgotovka na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO, Vlada na RM,Skopje, 2003

15 Vidi poop{irno NATO Handbook, NATO Office of information and Press, Str .93-94, Brussels, 200116 Institute for Regional and International Studies, Bulgaria for NATO - 2002, Open society foundation Sofia, Sofia, 200217 Vidi: Konferencija Bosna i Hrecegovina u Evropi, Mnostvo identiteta - Gradanska povezanost,

Hans Koschnik, Povratak izbeglih kao prioritet, str. 37-40;Noel Malcolm, Razliitost, civilno dru{tvo i bosanski idenditet, str 55- 63 Zbornik radova, Sarajevo, 2001

Page 18: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

128

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

stabilizira~ki mir i stabilnost i se afirmiraat univerzalnite vrednosti iprincipi koi se odnesuvaat na pravata, slobodite i odgovornosta na ~ovekot, prekukoi treba da se sozdavaat uslovi za sosedsko pribli`uvawe, me|unarodnopribli`uvawe na narodite i dr`avite. Tie vrednosti pretstavuvaat osnova voop{testvenite procesi i odnosi koi mo`at da bidat pozitivni nastani i dvi`ewa.

Vo duhot na NATO i evropskata integracija, vo ramkite na Paktot za stabilnostvo Jugoisto~na Evropa, informativnoto pole na Balkanot }e mo`e da ima zaedni~kidopirni to~ki vo informativen, politi~ki, ekonomski, bezbednosen, kulturen,multimedijalen plan. Zatoa, vo balkanskite zemji koi gi prifatile NATOvrednostite bi mo`elo da se razviva mediumska dejnost koja vo nejzinite programi}e gi afirmira proektite od aspektite za regionalna sorabotkana i }e gi izvadi napovr{ina sfa}awata za evroatlanskite integracioni vrednosti. Vo ramkite na ovieintegraciski vrednosti, narodite na Balkanot imaat potreba za eden zedni~kiprozorec od mediumi od kade bi mo`ele da se gledat najsvetlite horizonti na~ove~kata komunikacija. Na toj na~in mediumite bi go pretvorile Balkanot vo prostorza slobodna komunikacija na vrednostite, ideite i kapitalot. Mo`ebi, potoaprimerot na mediumite, posmelo }e go sledat i politi~arite, ~ij protokol sekako}e se o`ivotvoruva sprema enterierot koj zbli`uva narodi i gi stabilizira seu{tevoznemirenite dalgi na politi~kite slu~uvuwa vo Jugoisto~na Evropa.

Mediumskata politika za afirmacija na integraciskite procesi zapribli`uvawe na Republika Makedonija kon NATO vo kontekst na unapreduvawetona demokratijata i za{titata na ~ovekovite prava treba da se svati kako temel napolitikata za pro{iruvawe na NATO vo Jugoisto~na Evropa, za afirmacija nademokratskite vrednosti, i "pribli`uvaweto i za~lenuvaweto na RepublikaMakedonija vo NATO, treba da se afirmira kako vistinsko re{enie za traen mir iekonomska i politi~ka stabilnost vo zemjata".18 So toa preku mediumite mo`at dese poso~at i prioritetite ili dobivkata so ~lenuvaweto na Republika Makedonijavo NATO, kako {to se: za{tita na teritorijalniot integritet i suverenitet naRepublika Makedonija; zgolemuvawe na ulogata na Republika Makedonija vo sistemotna kolektivnata bezbednost; zacvrstuvawe i unapreduvawe na demokratskiteprocesi; obezbeduvawe stabilen mir i zgolemuvawe na {ansite za stranskoinvestirawe na zemjata {to }e pridonese za podobar ekonomski razvoj i za podobrasocijalna blagosostojba.

18 Challenges of the post- Conflict Reconciliation and Peace – building in Macedonia, Geneva centre for the demo-cratic control of armed forces – Faculty of Philosophy Skopje, Nazmi Maliqi, str. 192-196, Makedonska riznica, Kumanovo,2003

Page 19: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

129

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Zaklu~okIdejata za pro{iruvawe na NATO e kako demokratski proces, a ne kako

ednokraten nastan i treba da se sfati kako patokaz za pro{iruvawe na zonata nabezbednost vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Vo ovoj kontekst mo`e da se konstatiradeka vnatre{nata stabilizacija na zemjata se postignuva so ispolnuvawe na odredenistandardi koi bi pridonesle za pribli`uvaweto na Republika Makedonija kon EUi kon NATO, "so po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi, koi pretstavuvaat ikako pridones za gradewe na mirot vo Republika Makedonija i kako osnova gra|anite,pred se, da se ~uvstvuvaat sigurni, da se ramnopravni, da imaat blagosostojba ikako zemja da bideme {to podaleku od periodi na siroma{tija i nestabilnost."19

So toa se sozdavaat osnovi za pogolema doverba, pouspe{ni i poprifatlivi reformivo vo site segmenti na op{testvoto, tolerancija od sekakov vid me|u Makedoncite,Albancite i drugite i zbli`uvawe na gra|anite koi `iveat na ovie prostori io`ivotvoruvawe na naporite na demokratskite sili za izgradba na mir i stabilnost.

19 Nazmi Maliqi, Toleranca politike në funksion të paqes, Fondacioni Friedrich Ebert, Shkup, 2001

Page 20: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

130

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Page 21: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

131

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Istoriskite fakti govorat deka Republika Makedonija svojot dr`avno-praven subjektivitet go datira od 2-ri avgust 1944 godina. Ottoga{ pa se do 8-miseptemvri 1991,Republika Makedonija site aspekti na postoewe gi konsumira{e voramkite na Federacijata (SFRJ).

Zaradi iscrtuvawe na vkupnite okolnosti morame da odime u{te ponazad zada gi konstatirame istoriskite fakti koi ni govorat za istoriski kontinuitet, naideite i na potfatite, od koi proizleglo vistinskoto konstituirawe na samostojnatadr`ava, ili pak za nekoi drugi oblici na postoewe, vo koi za toa ne mo`e da segovori, ,so vistinskite atributi. Nakuso, tie istoriski fakti govorat zavostani~kite epizodi (Kresnensko-Razlove~ko vostanie, Ilindensko vostanie), zavremeto posle Prvata svetska vojna (SHS, Kralstvo Jugoslavija), pa se do 1941-ta.Toa e period vo koj {to se nayiraat oblicite na podocne`nata ~lenka naFederacijata, a denes samostojnata dr`ava. Smetam deka e potrebno da se spomnatovie procesi (idei za posebnost; za osloboduvawe; vooru`eni artikulacii; po~etnisituirawa i sl.) zaradi razjasnuvawa na procesot so koj {to denes se soo~uvasamostojnata Republika Makedonija, od edna strana, a od druga strana pred nas seiscrtuvaat ramkite na isklu~itelno slo`enite okolnosti (geografski, istoriski,politi~ki, voeni).

]e bide mnogu korisno, ako se dodade deka: vo ovoj period, vo ova, konkretnopodra~je, osven vostanijata na toga{nite narodi, ili nivni delovi, vo ramkite naOtomanskata imperija, tuka se vodeni (od istoriski aspekt, mo`ebi objasnetipri~ini) i Balkanskite vojni, dve svetski vojni, se raspadna edna golema imperija,se raspadna i se u{te se raspa|a gradbata na tnr.bipolaren svet, se raspa|a i seu{te se raspa|a Federacijata Jugoslavija, vklu~uvaj}i gi i site nejzini dene{nimodifikacii. Vo toj ist period ,osven vojni i raspa|awa, se slu~uvaat i

GunerISMAIL,

diektor nadvonedelnikot FORUM

Od fluiden �kandidat� dopozicija na ~len

Page 22: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

132

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

vospostavuvawa na novi dr`avi, sojuzi, procesi na kolonizacija, dekolonizacija,raspredeluvawa i preraspredeluvawa na ekonomski, politi~ki i voeni vlijanija,za da na krajot, vo ramkite na procesot na "Globalizacija", i nie bideme neposrednisvedoci na po~etocite na iscrtuvaweto na edna nova arhitektura na svetot.

Raspa|aweto na SFRJSFRJ po~na da se raspa|a u{te na samiot po~etok na proektot "Raspa|awe na

komunizmot"- nekade kon sredinata na osumdesettite godini na minatiot vek.Politi~kite eliti koi {to upravuvaa so toga{na Socijalisti~ka RepublikaMakedonija bea me|u poslednite koi {to taa vest ja doznaa! Toa rezultira{e soedna potpolna nepodgotvenost za slo`eniot proces na raspa|awe na Federacijata,a u{te pomalku za razbirawe na procesot na iscrtuvawe na novata arhitektura nasvetot! Ova rezultira{e so potpolno otsustvo na sobirawe i mobilizirawe naresursite zaradi produktivno (za dr`avata-dr`avni~ko)prilagoduvawe naprocesite koi {to sledea. Delumnata slika na op{tite sostojbi, izlo`ena pogoreuka`a na toa deka na ovie prostori ne nedostigale idei za dr`avotvornost, novedna{ treba da se dodade deka e sosema o~igledna nedovolnosta na tie idei, koipak, dopolnitelno bile uspani, vo udobniot skut na Federacijata koja {to be{e, dase potsetime-spored toga{nite ideolozi: "...najdobro realiziraniot recept, od sitedotoga{ poznati, za socijalisti~ko op{testvo,!". Nedovolniot kapacitet na elititeovozmo`i Makedonija svojata samostojnost da ja izvojuva so edna politika na "...nizigleni u{i...!", potpirana na edna poinakva koncentracija i nasoka na dominantnasprega na sili ("Srbija"), kon drugi podra~ja (Bosna, Hrvatska), so ne{to itrina, sominimalna istoriska pamet i ni{to pove}e. Na planerite koi {to gi naso~uvaaaktivnostite na e{alonite (Jugoslovenskata armija, tajnite slu`bi, infrastrukturi)im nedostigaa dovolno efektivi (voeni, infrastrukturni i sl.) za vo vrska soMakedonija da izvedat eklatantna akcija, pa se re{ija za (privremeno)povlekuvawe,potpiraj}i se, pred se, za vo idnina, na edna so decenii vospostavuvanainfrastruktura, kako i na konstelacii vo koi taktot }e mo`e da se diktira povtornood nivna strana. Od druga strana, so ogled na toa {to dominantnite procesi beavodeni tokmu od niv, zna~i gledaj}i malku podaleku, nivnite aktivnosti gi gradatvrz predviduvaweto na okolnostite koi {to vo idniot dr`avno-praven subjekt }ese sozdavaat i vo koi {to okolnosti, nivnata infrastruktura }e se ~uvstvuva mnoguudobno.

(Bidej}i ova ne e neposrednata tema, samo kako napomena: procesot naraspa|awe kako na tnr.bipolaren svet, taka i na socijalizmot/komunizmot,pa taka ina SFRJ, avtorot na ovoj trud voop{to ne go tretira kako spontan, ili kako rezultatna "vnatre{nite slabosti na sistemot", tuku smeta deka, pome|u ostanatoto, sepakstanuva zbor za eden proekt planiran i voden mnogu seriozno, barem vo nekoi negovielementi!)

Page 23: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

133

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

OSAMOSTOJUVAWE � PRV DELZna~i vo ovie okolnosti, bezmalku zateknata, Republika Makedonija po eden

uspe{en referendum (na 8-mi septemvri 1991-ta) ja proklamira svojata nezavisnosti zapo~na so izgradbata na instituciite na samostojnata dr`ava.

(U{te pri samata formulacija na referendumskite platformi i konkretnotopra{awe, makedonskite politi~ki eliti ostavija prostor za dvoumewa: tuka mislamna tnr.Vtor del, od referendumskoto pra{awe!)

Deka procesite na osamostojuvawe se u`asno bavni i deka i po-mobiliziranidr`avi, so pogolemi kapaciteti, go vodat so ogromni te{kotii, sosema e jasno.Procesot na osamostojuvawe, kako dodatok na seto, gi ima i dopolnitelnite,ote`nuva~ki okolnosti. Imeno, osven politi~kiot bankrot na prethodniot sistemna vrednosti i vrz nego gradenite institucii, paralelno se slu~uvaat i drugi nevolji.Ekonomijata na SFRJ se potpira{e na eden "specifi~en" model na dirigirana ( voslu~jot na SFRJ-"dogovorena") ekonomija, koja {to, kako i ideologijata, ne ja izdr`aprobata na vremeto. Prilagoduvaweto na ekonomijata, kako uslov bez koj {to ne emo`en opstanok, go podrazbira{e povtornoto titulirawe na sopstvenosta-privatizacija, {to prevedeno na poinakov jazik, podrazbira{e preraspredelba naop{testvenoto bogatstvo. Dopolnitelno, zakonskiot ambient vo koj {to treba{e dase odvivaat ovie procesi be{e neizgraden, zna~i so minimalna zakonska regulativa,so centralizirani ovlastuvawe na Vladata i administracijata, koi }e imaat mnogudiskrecioni prava, upravuvawe so mnogu direktivi, dekreti i sl. Faktot {to voedno op{testvo se odviva proces na preraspredelba na bogatstvoto e sam po sebedovolen znak za alarm, no za nesre}a Makedonija ja snajdoa i dopolnitelni nevolji,koi rezultiraa so razni oblici na patologii.

Bidej}i Svetot ve}e be{e po~nal da funkcionira spored novata logika naprocesite, pa kako eden ~ekor vo taa nasoka be{e ekonomsko-politi~koto embargovrz Jugoslavija, edinstven sosed na Republika Makedonija, so koj {to taa dotoga{be{e izgradila sosema solidni infrastrukturni, ekonomski, tehnolo{ki vrski.Preku no}, Makedonija be{e amputirana od eden organizam i ostavena da se bori zaopstanok.

Od druga strana Republika Grcija, vodena od "nerazbirlivi" pri~iniohrabrena, tolerirana od mehanizmite na alijansite (NATO, EU) ~ij {to, da ne sezaboravi (!) polnopraven ~len be{e, vospostavi ednostrana ekonomska i politi~kablokada kon Republika Makedonija, koja {to go dopolni zbirot na nevolji, re~isido neizdr`livost!

Celiot ovoj o~aen ambient (gradewe na institucii vo uslovi na bankrotiraniinstitucii, nedostig na regulativa, preraspredelba na bogatstvoto-privatizacija,bankrotirana ekonomija, embarga, postepeno jaknewe na spregata kriminal-tajnislu`bi itn.), se nadogradi so multietni~kata kompozicija na makedonskotoop{testvo. Poznava~ite znaat deka multietni~kata i multikonfesionalnakompozicija na SFRJ be{e iskoristena kako odli~en povod za site vidovi napotpaluvawa na voenite ognovi na teritorijata na porane{nata SFRJ. Makedonskata

Page 24: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

134

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

situacija ne se razlikuva{e so ni{to, vo smisla na kompozicijata, so ogled na toa{to kako i drugite ~lenki na Federacijata, vnatre{nite odnosi ("Re{avawe nanacionalnoto pra{awe") gi razre{uva{e so pomo{ na ideolo{ki formuli,ideolo{ko-policiska kontrola, so "harmoni~no" podgrevawe i ladewe na balansitena vlijanija, namerni favorizirawa, namerni nazaduvawa i sl. Eden mnogukompliciran mehanizam, koj , koga }e se vidat krajnite rezultati, ovozmo`i prekutrista iljadi mrtvi, kako rezultat na eden neminoven (dirigiran!?) rasplet!

No, pokraj seto nabroeno, Republika Makedonija opstana!Pra{aweto e: Kako?

NEZAVR[ENIOT MIR � PRV DELOva e konstatcija na Karnegievata komisija donesena vedna{ po Balkanskite

vojni. Vo momentite na raspa|awe na SFRJ, pokraj povr{niot vpe~atok dekaglobalnite igra~i ne razbiraat za {to stanuva zbor, sepak okolu Makedonija sesozdade eden, na prv pogled, neobjasniv konsenzus. Ona {to se prave{e kon Srbija(Jugoslavija)-za smetka na Makedonija i ona {to i se dozvoli na Grcija, da i go pravina Makedonija, be{e kompenzirano so eklatantno prisustvo na edna uspe{napreventivna voena misija (UNPREDEP), so jasna, a od nekoi dr`avi durinedvosmislena poddr{ka na nejzinata samostojnost. Poznava~ite znaat dekamehanizmite na OON za vakvi misii poznavaat samo konsenzus i mo`e da se re~edeka, vo toj moment, poukite na Karnegi vo vrska so Makedonija, bile pro~itanito~no, iako samo so (pri)vremen rok na traewe! Ova e samo eden del od objasnuvawetoza "poddr{kata", bidej}i drugiot del podrazbira i del na raboti koi mo`at da sepodvedat pod formulata-Taktika na golemite igra~i!

Toa e vremeto (1991-1999) koe {to na Makedonija i be{e dadeno kako prostorvo koj {to }e treba({e) da go izmanevrira, modelira svojot opstanok.

OSAMOSTOJUVAWE � VTOR DELOsamostojuvaweto zapo~na so donesuvawe na Ustavot na RM. U{te na po~etokot

se napravija nekolku gnili kompromisi i Makedonija dobi Ustav koj {to celiotmirisa{e na kompromiserstvo, karakteristi~no za bezbojniot, bezmirisen komunizamod negovite najdekadentni, posledni denovi. Kon nego ima{e jasni rezervi naalbanskiot politi~ki faktor, vo nego preovladuva{e duh na nedosledencentralizam (ednostepena lokalna samouprava!), nedefiniran odnos na dr`avatakon gra|aninot itn. Be{e jasno deka zad toa stojat garnituri koi pokraj mnogu neznaeweza toa {to to~no zna~i da se pravi dr`ava, bea prepolni so intelektualna naduenost,a kako takvi i sosema pogodni za manipulacija od strana na mnogu ve{ti ("stara{kola") igra~i! No, i pokraj nabroenite, denes ve}e konstatirani i(delumno!)otstraneti slabosti, Toj Ustav sepak ovozmo`uva{e dograduvawe nasistemot vo mnogu negovi elementi.

Mnogu e bitno, a tuka sme ve}e kaj temata, da se ka`e deka idei, ama samoidei, za toa kako treba da izgleda dr`avata, instituciite, uslovno re~eno, na

Page 25: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

135

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

teorisko nivo, postoele sekoga{. No, vo momentite na gradewe na osamostojuvaweto,nema{e nikakva ideja za toa: Kako treba da se razgraduvaat, kako treba da se izvr{idemonta`a na instituciite na starata dr`ava-Re`im?

(Ne treba da se zemaat predvid ideite na primitivniot antikomunizam,generirani potpolno neavtohtono, od politi~ki grupacii za koi be{e jasno deka seteledirigirani! Ovie idei bea samo pottik za edno ~udno, podocna se poka`aneproduktivno mobilizirawe okolu edno la`no "Za~uvuvawe na kontinuitetot",so {to se poka`a eden visok stepen na nedostig na vistinska dr`avotvornost kajelitite koi, bo`em, se bea nagrbile da ja pravat dr`avata!) Na primer: Ovaa kvazi-dr`avotvornost misle{e deka: "Kako }e se sozdavaat instituciite na novata dr`ava,starite(institucii) }e se ukinuvaat, }e is~eznuvaat-po avtomatizam!!!".

Vo mnogu slu~ai mo`ebi e taka, no edna rabota ne treba da se zaboravi! Imeno,sekoja institucija si e eden organizam so svoi specifiki i slo`enost. Osobenoinstituciite od oblasta na odbranata i bezbednosta! Poznato e deka po prvata dekadana tranzicija eden od najva`nite parametri spored koj se meri stepenot na napredok,demokratizacija, sposobnost za integracija vo asocijaciite, e stepenot i uspe{nostavo demonta`ata na starite odbranbeni i bezbednosni strukturi! Od taa procena,ili poto~no od uspe{nosta na procesot na demonta`a, zavisi celata gradba namehanizmite na samoza{tita na toa konkretno (porane{no komunisti~ko) op{testvo.

Vo najgolemiot broj porane{ni socijalisti~ki dr`avi ovoj proces se odviva{epolesno zaradi nivniot unitaren karakter i zaradi, sepak, nekakva podelba narabotite vo ramkite na porane{niot Var{avski dogovor, kako i politi~kiotkonsenzus postignat pome|u politi~kite subjekti (partii).

So Makedonija slu~ajot ne be{e takov, taka {to pokraj toa {to za demonta`avoop{to ne stana zbor, se slu~i sprotivnoto! Itnosta na drugite "va`ni",prioritetni, raboti, krsteni so klu~niot zbor-OPSTANOK, na politikata i nalo`ipotreba od ~udni osojuzuvawa so strukturite i infrastrukturite od sektorite (predse bezbednosta), ispu{taj}i gi od vid (namerno!?) za site poznatite podatoci zaporane{nite relacii, zaedni~kite proekti (vo ramki na Federacijata), penetraciitekon i od kriminalot za potrebi na voeno-potpaluva~kite aktivnosti itn.

Isto taka, ambientot na privatizacija (povrzano so intenzivno korumpirawena administracijata i politi~arite), dr`avno dirigirawe, upravuvawe so procesotna "kontrolirano" kr{ewe na embargoto kon Jugoslavija so celosna asistencija na"provereni profesionalci" od delovi na porane{nite tajni slu`bi, {to ovozmo`ipojavuvawe na tipi~ni oligarhiski strukturi, vo koi mnogu ~esto glaven zbor vodea,tokmu aktuelni, ili pak porane{ni pripadnici na tajnite slu`bi na SFRJ(Makedonija). Deka ne{to ne e vo red se vide u{te pri procesite na pluralizacijana politi~kiot prostor. U{te toga{, pri nastanuvaweto na nekoi politi~ki partii,e sosema vidliv rakopisot na tajnite slu`bi, a nekade kako visoki funkcioneri nanekoi partii se pojavija porane{ni pripadnici na jugoslovenskite slu`bi!

Page 26: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

136

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Potoa, vo procesot na gradeweto politi~kite partii, osven toa {to neizgradija svoi, vnatre{ni demokratski mehanizmi, ne uspeaja da se spasat od napaditena nivnite partiski agitatori, tnr.zaslu`ni ~lenovi i sl. i moraa da gikoncesioniraat so sekakvi beneficii (vrabotuvawe spored partiski klu~evi,nepotizam, povlastuvawa vo vr{ewe na biznis-aktivnosti itn.). Osobeno e va`noda se ka`e deka celiot pravosuden aparat (sudovi, obvinitelstva) vo golem procentse vospostavuva{e spored neregularni (partisko-rodninsko-biznis-kriminalni)kriteriumi!

Koga }e se zeme predvid dosega re~enoto, sosema e jasno deka Makedonija ipokraj nekoi evidentni uspesi vo naporot da vospostavi nekakov regularen poredok,da vospostavi stabilnost, mir, vladeewe na pravoto, ne uspeva vo celost, ili pogrubore~eno-vo kontinuitet na nejzinite vrati tropa kriza! "Obidot" za vospostavuvawena zona na mir i stabilnost se poka`a kako Nevozmo`en, ili najto~no kakoNedovr{en potfat!

NEZAVR[EN MIR � VTOR DELPosle simnuvaweto na Milo{evi} od vlast, a posle NATO-akcijata vrz

(SR)Jugoslavija, na Balkanot ostana edna nevralgi~na to~ka-tnr. Albanskiot korpuspra{awa.

Imame predvid deka istoriskata granica od pred Prvata svetska vojna-naDrina, sega zasega, barem navidum, izgleda stabilno!).

Ova (Albanskiot korpus) e edna slo`enka koja {to gi podrazbira pra{awatapovrzani so Kosovo i Ju`na Srbija od edna strana, a od druga strana pra{awatasvrzani so ponatamo{nata izgradba na relaciite vnatre, vo Makedonija.

Ve}e rekovme, makedonskite politi~ki eliti ne uspeaja da produciraatdr`ava (pravna) do kraj, so site aspekti, dostojni za postoewe na edna dr`ava. Napoliti~ko nivo na ne{tata, se ostvari eden ~uden kompozit (Dr`avno-pravensubjektivitet) so koj {to upravuvaa me|uetni~ki koalicii, koi funkcioniraat vrzosnova na psevdo-politi~ki dogovarawa, a po malku i so pritisok, ili pak supervizijana globalnite igra~i. Na ekonomsko nivo toj kompozit e edna generirana konfuzijavo javniot sektor, siva ekonomija i specifi~no razbirawe na pazarnoto stopanstvo,podr`uvan od donacii i devizni doznaki od stranstvo. Vnatre{niot mir, naj~esto,e plod na koncesii koi ne se samo na poleto na realnite ~ove~ki prava i slobodi,tuku mnogu ~esto i vo sferata na eklatantniot kriminal. Ako se ima predvid dekaAlbancite na Kosovo (populacija koja {to vo eden del e vo tesni-rodninski vrski sodel od Albancite vo Makedonija) dolgi godini pod re`imot na Milo{evi} `iveejavo eden (Od strana na Milo{evi} zaradi, do kraj, neobjasnivi pri~ini-toleriran!)paralelen-ilegalen sistem, stanuvaat vozmo`ni pretpostavkite dekataa podzemna mre`a (dominantno vo funkcija na sekojdnevniot opstanok) vo sebe jakrie opasnosta za vlez na site vidovi ilegalni i kriminalni aktivnosti. Ne trebada se ispu{ata od vid deka kriminalot vo negovite najorganizirani oblici, naBalkanot kako rodno mesto gi ima kancelariite na porane{nite i sega{nite tajni

Page 27: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

137

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

slu`bi! Isto taka, ve}e dlaboko kriminaliziraniot makedonski element (vokompozicija opi{ana pogore), Albancite mora{e da gi vklu~i vo nivnite aktivnosti,pred se zaradi teritorijalni pri~ini (koridori niz Kosovo, kon Crna Gora i Srbija),kako i zaradi golemata razgranetost na albanskata emigracija niz Evropa i Amerika!

Seto toa e edna ~udna, no pred se eksplozivna smesa, koja {to te{ko sekontrolira! Okolu kontrolata treba sosema jasno da se ka`e deka dosega ne seregistrirani pogolemi i realni proekti i operacii, osven edna ogromna {uma nadeklaracii, konferencii, poedine~ni iskazi i sl. a sosema e vidlivo deka siteinvolvirani na Balkanot, vklu~uvaj}i gi i globalnite igra~i, ili nemaat politi~kavolja za kontrola, ili ne znaat, ili pak so organiziraniot kriminal sorabotuvaat,sledej}i nekoi svoi politi~ki agendi, vo kontekst na iscrtuvaweto na Novataarhitektura na svetot!

Ako tuka nekade ja rezimirame sostojbata, ako sveduvame nekakov bilans}e proizlezat nekolku zaklu~oci:

- Makedonija objektivno i sepak(poa|aj}i od globalnite i regionalniteokolnosti, kako i od celata predistorija i slu~uvawa vo tekot na tranziciskitedvanaeset godini) proizvede tolku bezbednost, kolku {to mo`e{e! Pra{aweto zaispu{tenite mo`nosti mo`e da bide relevantno, samo kako pouka za idninata ini{to pove}e i vo taa smisla bara odredeno vnimanie. No, sepak bilansot e toj i evidliv, kako za lokalnite avtoriteti, taka i za site zainteresirani, od strana!

- Makedonija, gledano subjektivno, mo`e tolku, od prosta pri~ina {tonejzinite ~ove~ki resursi se tie i tolkavi. Ako sakame da bideme nedobronamerni,sosema lesno mo`eme da izvedeme zaklu~ok deka tie resursi (duri i kako prostabrojka) se nedovolni da sozdadt, da so~uvaat, da gradat dr`ava. Pritoa, taa Dr`avada bide sposobna da se gri`i za sebe, da ne sozdava problemi za okolinata itn. Vominatoto, a i sega, ne se nepoznati vakvi razmisluvawa/skepsi okolu sposobnostana gra|anite, lu|eto koi {to `iveat tuka. Tie skepsi poa|aat od "nejasni" pozicii ivo taa smisla del od makedonskite nevolji proizleguvaat tokmu od o~ekuvawatagradeni vrz vakva argumentacija.

To~no e toa deka Makedonija ne mo`e da ja garantira svojata bezbednost sostoprocenten kapacitet, no koja dr`ava vo svetot mo`e da dade sli~na garancija?Bezbednosta, ve}e odamna, ne e samo vnatre{na rabota na dr`avite, tuku na sistemitena kolektivna bezbednost. Ne se vidlivi pri~inite zaradi koi Makedonija ne bitrebalo da go primeni istiot recept-participacija vo kolektivnite sistemi, voslu~ajov NATO! Vpro~em, vo Makedonija okolu mnogu mal broj pra{awa ima politi~kikonsenzus. No, okolu polnopravnoto ~lenuvawe vo NATO, politi~kiot konsenzus ena mnogu visoko nivo.

Potoa, Makedonija, sepak svojot opstanok go odr`uva na relativno pristojnotranzicisko nivo i okolu nejze, ne se vidlivi nikakvi poseriozni zakani, osvenedna RAMNOTE@A NA APETITI!

(Tnr.vojna, voena kriza, sepak e edna pogolema slo`enka otkolku obi~enme|uetni~ki sukob, bidej}i sosema se vidlivi potfatite koi vo ovaa operacija bea

Page 28: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

138

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

so sosema poinakvi celi. Tuka mo`e da se zboruva za "ispu{tawe na parea";"akcelerirawe na krizen potencijal"; "vadewe sipanici"; "prejudicirawe mobili-zacii"; "iteruvawe na ~istina na site ekstremisti" itn. Vpro~em,celata taa prikaznazaslu`uva poinakva elaboracija, pa zatoa, ne navleguvaj}i vo drugi detali, segazasega }e ja podvedeme pod tezata za nekakokov "Krizen menaxment so dolgoro~niceli").

Vo ovoj bilans-rezime, sepak }e morame da konstatirame dekaa "dolgoposakuvaniot i o~ekuvan mir", nikako da stigne vo negovata definitivna forma ideka procesite na pacifikacija na regionot se odvivaat so nekakva dinamika nanagore-nadolu, {to vo krajna linija go doveduvaat vo pra{awe ne samo postoewetona Makedonija, tuku i mirot regionot gledan naj{iroko-Mediteran!

[to ponatamu?Ve}e rekovme. Makedonija, takva kakva {to e i dojdena do tamu do kade {to e

dojdena, svojata ponatamo{na sudbina, svojata idnina (odbrana, bezbednost,prosperitet) go gleda samo vo ramkite na golemite asocijacii, a najprioritetno-vopolnopravnoto ~lenstvo vo edinstveniot, proveren, siguren, kolektiven sistemna bezbednost-NATO!

Vo izinatite dvanaeset godini Makedonija (kako i vo site drugi oblasti)be{e `rtva kako na vnatre{ni taka i na nadvore{ni konfuzii! Vo taa smisla nikojne mo`e da bide amnestiran! No, bi bilo krajno neproduktivno da se zadlabo~uvamevo analiza na izvorite na konfuziite, osobeno ne vo funkcija na otkrivawe nanekakvi "vinovnici" vnatre i nadvor. Toa sepak, }e treba da i se prepu{ti na nekojadruga prilika.

Sega se nu`ni nekolku prakti~ni i brzi ~ekori.Imeno, Makedonskiot pat kon "integraciite" nepovratno e zaglaven vo

lavirintite na edno taktizerstvo na "site zainteresirani", koi {to taktizerstvotogo krstat so klu~niot zbor-"standardi i prilagoduvawe", "proceduri", a dokolku itoa im e nedovolno, se potpomagaat so formulata-"Brisel/Mons-birokratija+proceduri!". Makedonskite,pak, eliti, a i soodvetno moduliranatajavnost se zanimava so arhai~ni koncepcii za suverenost, za sojuzni{tva, so razno-razni klasi~ni balkanski fobii, so sekojdnevni teorii za konspiracii i sl.

Vo celata situacija treba da se postavat nekolku ednostavni pra{awa:1. Ima li nekoja argumentacija koja {to relevantno }e ni poka`e deka nekakov

brz/iten/urgenten priem na Makedonija vo NATO }e predizvika {teti kako za"principite" na NATO, taka i za interesite na nekoja poedina ~lenka?

(Mo`ebi takvi argumenti ima, no nitu Makedonskata javnost, nitu javnosta na~lenkite, nitu pak, ekspertskoto milje, toa dosega ne go videle!)

2. Kakva i kolkava e ovaa Makedonija koja {to posle eden urgenten priem voNATO }e bide tolku "lo{" ~len {to }e gi kompromitira mehanizmite nafunkcionirawe na NATO?

Page 29: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

139

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

3. I objasnil li nekoj na makedonskata javnost (toa ne e zada~a samo namakedonskite politi~ki eliti, tuku i na site misiii i misioneri vo Makedonija) vo{to se sostoi razlikata pome|u NATO i EU i dali taa razlika e su{tinska, kakoprvo, a kako vtoro, znae li javnosta na dr`avite ~lenki za kakva i kolkava opasnoststanuva zbor koga na Balkanot od mnogu neobjasneti pri~ini se dr`i otvoreno inedefinirano pra{aweto na FAKTOT MAKEDONIJA?

(Vpro~em konfuzijata na makedonskite politi~ki eliti e jasna i razbirliva.Kaj niv "ne~istata sovest" go uslovuva servilnoto odnesuvawe kon bilo koj taktizerovlasten da se pretstavuva vo ime na "integraciite", {to vo krajna linija rezultiraso rasfrlenost na resursite, so nedostig na bilo kakva jasna makedonska strategija,so nedostig na iskrena politi~ka volja, so la`ni dilemi okolu NATO-EU, so konfuziiokolu istoriskite sojuzni{tva itn. Od drugata strana Albanskiot korpus nikako nee na sigurno deka Makedonija kako dr`ava nema da bide predmet na novi ambicii/apetiti, od koi {to Albancite bi mo`ele da izlezat so "kratki rakavi", onaka kako{to izlegoa posle odlukite na Berlinskiot kongres-1878 godina. Zatoa sosema sevidlivi, ponekoga{ eksplicitnite za`ivuvawa, pottiknuvawa na dvojni agendi kajAlbanskiot korpus, kako sosema podatliv za ovie taktizirawa okolu Balkanot!)

I na krajot:Postoi li navistina nekoe poefikasno re{enie, nevidlivo za mnogute

zainteresirani, a osobeno za Makedonija, koe {to vo regionot edno realnonevralgi~no pra{awe }e go zatvori za mnogu dolgo vreme.

Takvoto re{enie }e treba, se razbira, da gi ispolni slednite uslovi:- Republika Makedonija da ja dovede vo kvalitativno nova trajna pozicija, od

fluiden"kandidat"- vo pozicija na ~len!- Da vospostavi zona na trajna bezbednost na relacijata istok-zapad, bez

pogolemo voznemiruvawe na relacijata sever-jug;-Da gi obeshrabri site porane{ni i aktuelni apetiti okolu nekakva poinakva

politi~ka geografija na Balkanot, a so toa golem del od ona {to denes na povr{inatago gledame kako organiziran kriminal i drugi izvori na nestabilnost }e mora da sedislocira na drugi mesta: (Vpro~em evropskite dano~ni obvrznici mora da stanatdo kraj svesni deka od dosega{nite izvori na metastazi kon Evropa, Balkanot emo`ebi najgolemiot tokmu zaradi edna neobi~na nere{itelnost na nivnite vodstva,motivirana od tnr.globalni pri~ini. Tie dano~ni oobvrznici mnogu brgu }e doznaatdeka takvite izgovori se samo del od vistinata, a deka neprezemaweto nainicijativa, krieweto na realnite sostojbi eden den }e gi ~inat mnogu pove}e odkolkudosega!)

- Kvalitativno novata pozicija na ~len za Makedonija }e bide edinstvenatamo`na i realna akceleracija za ponatamo{ni potfati vo nasoka na nejzinotovistinsko prilagoduvawe, kako na poleto na ona {to e tesna specijalnost na NATO,taka i na poleto na ona {to se podrazbira kako ambient vnatre vo dr`avata iregionalno za okolinata;

Page 30: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

140

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

P.S. Ne mislam, nitu pak ponataka }e mislam deka e nu`no da bidat napi{anitolku mnogu zborovi, nafrleni tolku mnogu argumenti, predupreduvawa, apeli. Nososema e izvesno deka ~asovnikot odamna gi ima ot~ukano poslednite minuti i dekaagonijata mora da bide zaprena. Se nadevam deka nema da se soo~ime so dopolnitelnalavina na prazni kontra-argumenti. Istorijata e prepolna so prazni govori "kontra",koi se plateni so mnogu ~ove~ki `ivoti

Page 31: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

141

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Fazi na odnosot Makedonija - NATOvia makedonskiot pres

U{te vo, spored makedonskite istoriski standardi, dale~nata 1996godina, toga{niot amerikanski ambasador vo Sovetot na Severnoatlantskataalijansa Robert Hanter (Robert Hunter ), posetuvaj}i ja Makedonija, go izre~e sledniovsud: Dokolku va{ata zemja posakuva da stane ~lenka na NATO, taa }e mora odkonsument da se pretvori vo proizveduva~ na bezbednost.

Toga{ ovaa misla vo javnosta i politi~kite krugovi predizvika pove}ezbunetost, otkolku seriozna analiza. [to, vsu{nost, nejziniot avtor saka{e da ka`e?Vo toa vreme so temata "Makedonsko ~lenstvo vo NATO", bi se reklo na edenamaterski na~in, se zanimavaa dve-tri novinarki od NIP Nova Makedonija - toga{dominanten igra~ vo sferata na pe~atenoto novinarstvo - i eden do dvajca ministri,koi na ni{to pomalku amaterski na~in produciraa skazni od tipot nie iAmerikancite - 300 milioni. Politi~kata i mediumska elita ima{e sosema iskrivenaslika za solidnosta i cvrstinata na makedonskata dr`ava. Taa elita prekusredstvata za masovno informirawe sozdava{e pretstava za Makedonija kako oazana mirot, zona na stabilnost, itn. {to so godinite koi dojdoa se poka`a kako laga,poto~no kako sebezala`uvawe. Eve, i denes, tematiziraweto na idejata zamakedonsko za~lenuvawe vo NATO, ni izgleda po malku kako majtapewe na samiteso sebe, imaj}i gi predvid neodamne{nite nastani okolu selo Vaksince iprepukuvawata so naludni~aviot komandant ^akala. Imeno, dali sme nie sigurnideka zaslu`uvame da ne primat vo najsilniot voen blok na svetot, koga edna bandavo avtomobil uspea da ja raketira Vladata, najgolemata kasarna i Sudot (posledniovduri dvapati), pa zgora na toa slobodno da izbega, i koga edno mom~e od 50-60kilogrami so diskutabilna mentalna struktura uspea eden period da gi dr`i vo{ah-pozicija makedonskite bezbednosni sili?

Vladimir JOVANOVSKI,

novinar vo dvonedelnikot FORUM

Page 32: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

142

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Vtoro, dali nie navistina posakuvame da vlezeme vo Severnoatlantskataalijansa, poto~no dali e toa vistinska i svesna `elba na makedonskiot narod?Raspolo`enieto na Makedoncite, imaj}i gi predvid rezultatite od anketite najavnoto mislewe, ekstremno variralo po ova pra{awe. Taka na primer, vo nekoiporane{ni godini za koi govori po~etokot na tekstot, NATO-integracijata imalaneverojatna 90 procentna poddr{ka, za prethodnata 2002 toj postotok da se probli`ido nulta-pozicija. Imeno, edno istra`uvawe sporovedeno kon sredinata na minatatagodina, poka`a deka, na pra{aweto: -"koi me|unarodni institucii mo`at dapridonesat za podobruvawe na sostojbite vo Makedonija?" za NATO se izjasnilenesfatlivo skromni 1,3 otsto! Ovoj podatok go pokrenuva i najsu{testvenoto odsite pra{awa, koe se po~esto se otvora i kaj drugi aspiranti za ~lenstvo, kako naprimer kaj na{ata kole{ka od Jadranskata inicijativa, Hrvatska, a toa e: Dali naMakedonija i treba NATO?

Makedonskite mediumi se tie niz ~ija prizma }e se prekr{uvaat ovie i sli~nipra{awa. Bi se osmelile da ka`eme deka tie mo`ebi i }e gi dadat baranite odgovori,ili barem }e gi obelodenat, bidej}i se mesto na koe mnenieto na gra|anite se sre}avaso voljata na vladeja~kata klasa. Na{ata tranziciska istorija poka`uva dekamediumite se od krucijalna va`nost za procesi kakov {to e priklu~uvaweto konAtlantskiot voen sojuz, {to nakuso }e go prika`eme niz kratko potsetuvawe napozna~ajnite sobitija.

Makedonski NATO-patriotizamRepublika Makedonija bezmalku u{te od momentot na svoeto osamostojuvawe

se opredeli za ~lenstvoto vo NATO. Treba golema upornost za ~ovek da se prisetina primeri koi poso~uvaat na druga, a ne severnoatlantska orientacija. Nekoiprofesori od Fakultetot za op{tonarodna odbrana i op{testvena samoza{titasvoevremeno plediraa za proglasuvawe neutralnost na R. Makedonija, a izvesniminorni politi~ki partii baraa voeno-politi~ki sojuzi so pravoslavnite zemji.No, groto makedonski op{tetstveno aktivni subjekti ve}e na samiot po~etok odna{ata najnova istorija se opredelija za NATO. Vo taa prvi~na faza, koja trae{e dosredinata na 90-tite, kako {to pogore i spomenavme, toga{nata vlast mafta{e sonekakov si - taka da go nare~eme - NATO-PATRIOTIZAM, pri {to nikoj ne smee{e nida pomisli da ka`e zbor protiv SAD i Zapadnata voena liga. Toa na svoja ko`atoga{ go oseti toga{nata opozicija (i sega e toa: VMRO-DPMNE) koga taa, doveduvaj}ija vo pra{awe inicijativata za nudewe na Krivolak kako tuka{na amerikanska voenabaza, se soo~i so lavina kritiki, ne samo od vladeja~kata struktura, ami i odnovinarite (me|u koi - zanimlivo - mo{ne glasni bea dene{nite najzapaleniprovmrovski pera). Toa be{e period na pretpubertetska qubov me|u Makedonija iNATO, koja duri i na Amerikancite im izgleda{e somnitelno. Tie na brifinzite i

Page 33: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

143

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

koktelite predupreduvaa deka nie se u{te ne sme se soo~ile so toa {to zna~i NATOi kakvi standardi toj bara pred svoite aspiranti. Me|utoa, i onie novinari koiimaa privilegija da gi slu{aat tie poraki, ne ja razbiraa nivnata vistinska su{tina.

Ve}e vo periodot 97/98 godina idejata za evroatlantska integracija po~na dase zabo{otuva. Dodu{a, makedonskiot voen subjekt tvrde{e deka sorabotkata soAlijansata napreduva, se izgotvuvaa raznorazni Beli knigi, se primaa stranskidonacii vo borbeni sredstva, leko oru`je i oprema, koi potoa se prika`uvaa prekusredstvata za javno informirawe, no realnata transformacija na vooru`enite silii na sevkupnite op{testveno-ekonomski odnosi, vklu~itelno i na mediumskata svestza vistinskiot napor potreben za vklu~uvawe vo NATO,premale. Toa be{e po~etokotna vtorata faza od NATO - makedonskite relacii, koja trae{e do voenata 2001godina i koja e obele`ana so sna`ni antiNATO karakteristiki, koi{to mo`ebinajve}e dojdoa do izraz tokmu vo pe~atenite i elektronski mediumi. Ovoj period ebukvalno negacija na prviot. Ako prviot pretstavuva{e nekakva nekriti~kaobzemenost i kopne` kon NATO, ovoj vtoriov be{e negovo negirawe: omraza re~isikon se {to sodr`i vo sebe natovsko obele`je, agresivnost kon lu|eto {to japersonificiraat i pretstavuvaat Alijansata i solidarnost so nivnite eksponiraniprotivnici i neprijateli. (Ova sekako se odnesuva na etni~kite Makedonci, a ne ina makedonskite Albanci.)

Vsu{nost, otreznuvaweto i sprotivstavuvaweto na Makedoncite sprema NATOe direktno vrzano so doma{nite me|uetni~ki odnosi i nastanite vo severnotososedstvo, kako i so steknuvaweto vpe~atok deka Amerikancite i nivnata Alijansase sojuznici na Albancite, i deka vo daden moment toa prijatelstvo me|uAmerikancite i Albancite via NATO }e im na{teti na makedonskite nacionalniinteresi. Ovoj stav sosema otvoreno go prifatija i makedonskite mediumi, po {tozapo~na ledenata faza na na{ite odnosi so Severniot Atlantik.

Begalskata kriza ja rasipa NATO-makedonskata idilaKoga nastana promenata na vlasta vo 1998 godina, ulogata na NATO-skeptici

ne ja glumea onie {to denes gi znaeme kako takvi. Poddr{kata {to Zapadot im jadava{e na toga{nite antikomunisti i nim bliskite mediumi, predizvika reakcijakaj levicata i nejzinite glasila. Poslednive - glasilata zna~i, pod vlijanie nalevata koalicija - ja iskoristija Kosovskata vojna i begalskata kriza vo Makedonijaod prvata polovina na 1999 godina za da razgorat eden mo{ne jak antiNATO sentiment~ie dejstvo se ~uvstvuva i den-denes. Se slu~ija toga{ dosta lo{i raboti:nacionalisti~ki protesti, napadi na ambasadi, solidarizirawe so SlobodanMilo{evi} i negoviot "napaten", a bombardiran narod itn. Aktivni, mo`ebinajaktivni u~esnici vo taa protiv-amerikanska kampawa, bea izvesni mediumi. (Trebada se potencira i ovoj fenomen: nekoi od tie mediumi denes se izrazito

Page 34: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

144

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

proamerikanski, dodeka nekoi ostana antiamerikanski, {to kako pojava ne trebaposebno da se analizira, - taa zavisi od politi~ko-ekonomskiot interes i etni~kiotbekgraund na soodvetni urednici, odnosno mediumski gazdi.)

So svoeto vlijanie me|u gra|anstvoto, informativnite ku}i postignaa dveraboti: i promena na odnosot na Makedoncite kon NATO, i promena na odnosot naNATO kon Makedoncite. Kako {to nie osoznavavme deka Alijansata ne postoi za dane brani ako ne napadne nekoj kom{iski ili domoroden du{man, taka i Alijansatauvide deka onie krotki zbutani Makedon~iwa, {tom osetat deka se zagrozeni, lesnose pretvoraat vo razjareni agresivci koi ne priznavaat nikakov me|unarodenavtoritet i go doveduvaat vo opasnost siot region.

Strancite bea osobeno iznenadeni od dejstvuvaweto na mediumite. Nivnatamo} za {irewe protivnatovski ~uvstva osobeno dojde do izraz vo vojnata 2001 godina,koga se izna~itavme i se iznaslu{avme sekakvi fabrikacii i {pekulacii za "ulogatana Amerika i NATO vo destabilizacijata na Makedonija i ostvaruvaweto na proektotVelika Albanija". Dali na{ite kolegi toa go pravea od vistinsko ubeduvawe dekatoa navisti se slu~uva, ili toa bea konstrukcii koi gi sozdava{e, finansira{e ilansira{e toga{nata Vlada i nejziniot premier, nemam soznanie. No, ako sepoglednat na primer naslovnite stranici na dnevniot pe~at od juni, juli, avgust iliseptemvri 2001, }e stane jasno za {to se zboruva. ^ovek duri - koga }e se potseti nase ona {to tie meseci be{e iznapi{ano - mu ide da se zapra{a zo{to vakvi forumii konferencii koga samo do pred dve godini emociite {to dominirale vo javnosta ikaj narodot bile apsolutno opre~ni na idejata za koja nie deneska raspravame -evroatlantskata integracija. Nastanite od 1999, 2000, 2001 i pogolemiot del od2002 zna~ea presvrt vo na{ite odnosi so Evroatlantikot. No, koga eden novinarili ekspert potrezveno }e gi pogledne rabotite, }e sogleda deka presvrtot bilneizbe`en. Toj presvrt, koj{to pretstavuva negacija na prethodnata sostojba toestnegativizam na na{ite sevkupni odnosi so Zapadot, zna~i ne samo na tie so NATO,tuku i na so Evropskata Unija, pa i so OBSE, Sovetot na Evropa, duri i so pooddelnitezemji od obete strani na Atlantskiot Okean, ednostavno bil priroden i zakonit, paduri bi mo`elo da se ka`e deka be{e edna po`elna situacija.

Zo{to eden presvrt kon sferata na negativnoto go proglasuvame za nu`nostili posakuvana rabota? Prvo, zatoa {to prethodnata vqubenost, ili poto~nokoketirawe me|u nas i Zapadot i negovata voena asocijacija, be{e na pregolemadistanca me|u dvete strani i nitu nie razbiravme {to,vsu{nost zna~i NATO, nitutie sfa}aa {to vsu{nost pretstavuva Makedonija. I vtoro, poradi na{eto nedovolnodobro poznavawe na su{tinata na na{ata za prv pat steknata nezavisna dr`ava,neznaewe {to predizvika vospostavuvawe nestabilen ustavno-praven poredok kojneizbe`no be{e eden den da se raspadne. Pri~inite za ova gi znaeme i nema potrebapo{iroko da gi elaborirame. Raspa|aweto na prvi~niot tranziciski dr`aven sistem

Page 35: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

145

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

na R. Makedonija i uviduvaweto kakvi se posledici toa mo`e da mu donese ne samona Regionot, tuku i na Kontinentot, inicira{e podlaboko involvirawe na Alijansatavo makedonskite sobitija i nejzina kontrola, ako ne i komanda vrz na{ite vnatre{niraboti. Takvata pojava naide na odbivna reakcija od strana na etni~kite Makedoncii se u{te naiduva, no taa dojde kako politi~ka nu`nost, a pretpostavuvam dekapove}eto tuka prisutni, od ovaa perspektiva, na toa gledaat i kako na posakuvanrazvoj na nastanite.

Se na se, denes imame kompletno izmeneta situacija. NATO e dlaboko vme{anvo makedonskite raboti, osobeno vo voeno-politi~kite i bezbednosnite. Ova e segatretata posledna faza vo na{ite odnosi so odnosnata Organizacija. Taa faza bitrebalo da zavr{i t.e. da fini{ira so na{e ~lenstvo ili ako sakate so na{esoedinuvawe so NATO. No, toa ne zna~i deka rabotata e zavr{ena. Naprotiv,nastanite vo regionot i svetot, kako i napredokot na demokratijata vo Makedonija,sozdadoa uslovi ovaa etapa da bide mo`ebi najinteresna za posmatrawe i novinarskaanaliza. Eve zo{to.

Makedonskiot interes i NATO-~lenstvotoVo sive ovie 12 godini samostojnost, Makedonija kako politi~ki subjekt

do`ivea retko videni transformacii. Duri i samite nejzini `iteli bi mo`elo dase ka`e se promenija i toa ne samo poradi biolo{kata smena na generaciite. Voisto vreme, se menuvaat i drugite, a ne samo nie. Me|u drugoto, se menuva i samiotNATO-sojuz. Toj pove}e ne e onaa veli~estvena sila {to ja obo`avaa malite, osobenopostkomunisti~ki nacii, i pred koja treperea protivnicite od Isto~na Evropa, doAzija i Afrika. Toa e sega organizacija so problemi okolu sopstveniot identitet,projaveni poradi snemuvaweto na SSSR, no i poradi recentnite konflikti sodov~era{nite sojuznici okolu ira~kata kriza.

Makedonija i makedonskite gra|ani, no i makedonskite mediumi, toa gogledaat. Politi~kata garnitura {to e sega na vlast treba da ima na um deka narodot{to sega go vladee i novinarite {to go kreiraat narodnoto mislewe, ne se slepi ineuki kako porano, i deka budno gi sledat nastanite vo i von Makedonija. Spomnavmeprethodno deka 12-te godini tranzicija drasti~no go promenija karakterot iosobinite na makedonskiot ~ovek. Eden prose~en Makedonec sega ne e ni{toporazli~en od eden Bugarin, Srbin, Hrvat, Ungarec pa duri i Avstrijanec (ovde nemislam na materijalnata sostojba, sekako). Toj prose~en gra|anin na Makedonija prvo{to go gleda e svojot i interesot na svojata nacija. Ottamu, negovoto rezoniraweokolu na{iot iden mo`en priem vo NATO ve}e ne e rezultat na apriorni aksiomi{to mu se serviraat preku vladinite kanali za masovna komunikacija, tuku tie sevo zavisnost od negovite procenki kako toa }e mu se odrazi nemu i na negovitesonarodnici. Dali toa }e donese bezbednost, blagosostojba i prosperitet ili ne.

Page 36: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

146

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

Ova osobeno se odnesuva na makedonskoto novinarstvo, i zatoa ne za~uduva toa {toi organizatorot na ovaa debata ja nametnal temata za mediumite i neophodnosta odnivna poddr{ka vo procesot na za~lenuvawe vo NATO. No, sepak kako da postojatobidi so kvazi-transparentnost i kriptomanipulaciski metodi da se zaobikolipotrebata od direktno i otvoreno soo~uvawe na argumentite povrzani so ovoj proces.[to sakame so ova da ka`eme?

Pred nekolku dena, koga prostrui vesta deka R. Albanija predlo`ila daisprati svoi mirovnici vo Makedonija, imavme demanti od zvani~nite organi. Tievelea deka odnosnata izjava e istrgnata od kontekst, deka pove}e bila ka`ana na{ega itn. No informaciite {to stignaa od Tirana govorea deka takov predlognavistina do{ol od tamo{niot minister za odbrana, {to vnese polno konfuzii vodoma{nava javnost. Vakvi raboti ne smeat da se slu~uvaat bidej}i sozdavaatnedoverie vo javnosta, osobeno kaj novinarite. Ponatamu, ne treba da se smeta natoa deka mediumite bespogovorno }e ja prifatat integracijata samo ako im se plesnev lice tezata deka "toa go iziskuva bezbednosnata stabilizacija na zemjata". Takvateza se isfrli pred nekoj mesec, koga se kr{ea kopjata okolu potpi{uvaweto nadogovorot za abolicija na amerikanskite vojnici vo Makedonija. Argumentot be{edeka toa moralo da se stori "poradi situacijata". Makedonskata javnost pove}e negolta vakvi op{ti, pau{alni ubeduvawa. Tie duri mo`at da bidatkontraproduktivni. Za{to koga obi~niot ~ovek ili novinarot }e se zadlabo~i voniv, i koga samiot }e dojde do celosniot odgovor, toa kako bolna vistina mo`e dapredizvika bumerang-efekt i ~uvstvo deka, za nekoj da bide udovolen, nekoj morave~no da popu{ta.

Ottamu, nu`nosta od iskren i otvoren dijalog me|u politikata i mediumite,pa i civilnoto op{testvo, e uslov bez koj NATO-integracijata e re~isi nevozmo`na.Toj uslov e neizbe`en kako za doma{nite politi~ari, taka i za rezidenturata naNATO, koja ako saka da go krene rejtingot na Alijansata i da ja pridobie javnosta voprocesot na atlantsko integrirawe, mora da bide pootvorena za komunikacija sojavnosta, a ne koga }e se slu~at nekoi problemati~ni nastani, da se krijat odnovinarite i da gi zaobikoluvaat odgovorite. Narodot mora da se uveri deka NATOima ~esni nameri kon Makedonija i podednakov prijatelski odnos kon site nejzinietniciteti, a ne samo kon eden ili dva.

Kone~no, za celiot toj proces da ima smisla i da ne se oddol`uva vobeskone~nost, za~lenuvaweto vo NATO-alijansata mora da ima vidliva i dosti`naperspektiva. Ako se posakuva mediumite i javnosta silno da go poddr`at ovoj proces,tie treba da spoznaat deka toa tolku posakuvano ~lenstvo e ostvarliva cel, i toane na dolg ili sreden, ami na kus rok. Za{to ovoj narod, a veruvajte u{te pove}eovie mediumi, se ve}e zamoreni od predlogata tranzicija niz koja minuva na{avazemja. Nie gledame kako pove}eto okolni nacii po~nuvaat da go nayiraat izlezot od

Page 37: MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA … · institucii, vo javnosta razbudi pozabele‘itelno vnimanie vo periodot od 1999 do ... Prijatelskite odnosi so zemji koi ne se ~lenki

147

MEDIUMITE KAKO NU@NOST VO PODDR[KATA ZA^LENSTVO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO NATO

tunelot i toa ne pravi u{te pozagri`eni. Ovde{nite gra|ani so pravo o~ekuvaatpokanata za ~lenstvo vo NATO da bide prvoto svetlo koe {to }e go ozna~i po~etokotna krajot na ovaa na{a tranziciska agonija. I o~ekuvaat toa da ne bide posle nekolkugodini, tuku ve}e idnoto leto. Makedonskata politika, bez sram i kompleksi, trebatoa o~ekuvawe javno da mu go soop{ti na Brisel, sekako izrazuvaj}i podgotvenostda se plati soodvetna cena plus, ako toa bide potrebno. Ako Brisel i Va{ington neudovolat na toa na{e barawe, toga{ nie so seto pravo }e pomislime deka nameritena Alijansa i ne se ba{ onakvi kakvi {to ni se prika`uvaat.