Med sebičnostjo in empatijo

Z. Pirtošek

• Režnji: P, T, F, O• Korteks (skorja)• cingulum• Inzula• Možgansko deblo• Vagus• Limbični sistem• amygdala• hipotalamus

Adam Smith

• 1759: “How selfish soever man may be supposed, there are evidently some principles in his nature, which interest him in the fortune of others, and render their happiness necessary to him, though he derives nothing from it except the pleasure of seeing it.”

Kopernikus

Nismo središče vesolja.

Darwin

Nismo božje stvaritve.

Even when we are alone, how often do we think with pain and pleasure of what other think of us, or their imagined approbation oo disapprobation; and this all follow from sympathy, a fundamental element of the social instinct.

Freud

Oblikujejo nas goni in izkušnje iz otroštva

Dawkins

• Zgodnji ruski evolucionisti – več poudarka na sodelovanju, ne samo individualnemu preživetju

• Sodobna nevroznanost – empatija kot default

Dvoje vprašanj

1. Kako lahko vem, kaj ti misliš ali čutiš?

2. Kaj me vodi da se na tvoje trpljenje odzivam s skrbjo in občutenjem?

Dvoje vprašanj

Kaj me vodi da se na tvoje trpljenje odzivam s skrbjo in občutenjem?

Ustvariti motiv, da ti pomagamJe to altruistična motivacijaali egoistična motivacija

Kako vem, kaj misliš, čutiš…

Ali razumem in čutim, kaj počneš?

Ko akcijo izvajam sam in ko te opazujem, ko jo izvajaš ti

parieto-frontalni kortikalni nevroni Razumevanje KAJ

Ali razumem in čutim, zakaj to počneš?

Zrcalni nevroni ob opazovanju prvega elementa akcije

Verižni sklop motoričnih vzorcevRazumevanje intencije – ZAKAJ

Ali razumem in čutim, kar ti čutiš?

Zrcalni nevroni v insuliRazumevanje tvojih čustev

Matthew 7, 12

• “Therefore all things whatsoever ye would that men should do to you, do ye even so to them: for this is the law and the prophets”.

• “zlato pravilo” mnogih kultur in religij• preprečiti negativne vidike tega vrojenega

biološkega mehanizma

• Možgani plazilcev

• Možgani sesalcev

• Možgani primatov

• Možgani človeka

• Možgansko deblo– Možganski živci (obraz)– Avtonomni sistem: vagus - srce

• Hipotalamus– Avtonomni sistem– Hormoni (oksitocin, vazopresin)

• Limbični sistem• Možganska skorja

• Nemielinizirani X– Imobilizacija (zamrznitev, simulacija smrti)

• Simpatično-adrenalni sistem (SAS)– Mobilizacija (beg, borba)

• Mielinizirani X– Socialna komunikacija, inhibicija SAS, umiritev– Povezava z mišicami obraza, grla

• Mehanizem empatije se je pri človeku in njegovih prednikih razvijal skozi milijone let

• … a beseda empatija je nastala pred komaj sto leti (Lipp 1903 Einfuehlung, Titchener 1909 empathy)

• Razumevanje uma in delovanja možganov tistih, ki skušajo razumeti moj um in delovanje mojih možganov

• Predpogoj za to, da bova drug za drugega skrbela

• D. Hume – osnova socialne percepcije in interakcij

• Občutek podobnosti občutenja z drugim bitjem ne da bi se zabrisala meja med obema

• Simpatija – element skrbi• Osebna prizadetost – zabrisana meja

– Uničuje empatijo, odmik od stresa

Empatija = trpeti z..

• Kognitivni vidik– Perspektiva mene, perspektiva tebe– Razumevanje tvojih občutkov

• Čustveni vidik– deljenje občutkov s teboj

• Vedenjski vidik

empatija

• Kognitivna empatija– Podobnost med opazovalcem in opazovanim– Emocionalna vez– Podobno čustveno stanje

• Afektivna empatija– Razlika med opazovalcem in opazovanim– Ni emocionalne vez– Različno čustveno stanje

8 konceptov empatije

1. znanje o tvojem notranjem stanju, mislih in čustvih (kognitivna empatija)

2. imitacija tvojega nevralnega stanja (obrazna empatija, motorična mimikrija, Kažem, kako čutiš)

3. Čutim kot čutiš ti (simpatija, nalezljivost čustev)

4. Projiciranje mene v tvojo situacijo (Einfuehlung, estetska empatija)

8 konceptov empatije

5. predstava, kako misliš in čutiš (psihološka empatija,

ohranitev distance)6. predstava, kako bi čutil in mislil na tvojem

mestu (igranje vloge, imagine self)

7. Občutek prizadetosti ko sem priča tvojemu trpljenju (prizadetost zaradi stanja, v katerem si)

8. Občutek prizadetosti zate, ki trpiš (prizadetost zate, sožalje, sočutje, simpatija)

imitacija tebe

• obrazna empatija, motorična mimikrija, Kažem, kako čutiš

• Tvoj odziv: globalna prosocialnost• Poskusi: signifikanten efekt pri ne-oponašanih• Biti imitiran kot možganski default, kot

pričakovano.Ljudje čutijo kot jaz.• Že filozofi: Lipp – Einfuehlung je kot zakon

težnosti, nenavadna je odsotnost. Boli.

imitacija tebe

To refrain from imitation is the best revenge.

Marcus Aurelius, 121-180

imitacija tebe

• Evolucijski pomen imitacije– nobeno bitje tako dobro ne imitira kot človek– vloga učenja, skok od genov Darwinove evolucije h

kulturni evoluciji– razlaga dveh velikih skokov?

Čutim kot čutiš ti (simpatija, nalezljivost čustev)

1. Avtomatična imitacija - obraz, vokalizacije, drža, avtonomija, vedenje

2. Feed back3. Odsev tvojih emocij• Kanonični nevroni – direktna vez med zaznavo

in akcijo• Zrcalni nevroni

– Ali njihova aktivnost povzroči gib– Ali mimika giba povzroči njihovo aktivnost–

Čutim kot čutiš ti (simpatija, nalezljivost čustev)

– Avtizem– Doživljanje glasbe– Verski fanatizem– Teroristi samomorilci– Obnašanje v množici, čredni nagon

Čutim kot čutiš ti (simpatija, nalezljivost čustev)

Whoever battles with monster had better see that it does not turn him into a monster. And if you gaze long into an abyss, the abyss will gaze back into you.

Nietzsche

S perspektive tebe, s perspektive mene

• Perspektiva tebe – možganske poti skupne prvoosebnostni izkušnji

• Perspektiva mene – bolj izrazito bolečinske strukture in amygdala, a dodatno premotorni (beg) in prefrontalni reženj (inhibicije, izvrševanje) in d temporoparietalno (telesni jaz)

• Frontalni in d TP reženj omogoča oddvojitev persektiv, preprečuje bolezensko zlitje

• Empatija torej ni zlitje mene in tebe

Teorije empatije• Teorija uma (theory of mind)

– Objektivna, third person perspective– Kortikalna, prefrontalna– bolj kognitivna empatija (Vem, da misli o moji knjigi)

– Manj afektivna empatija (Vem, da je danes žalosten)

• Simulacija– subjektivna, first person perspective– Subkortikalna, limbična, zrcalni nevroni– bolj afektivna empatija (Res čutim njeno bolečino)

Vloga frontalnega režnja

• Phineas Gage• Ventralni del – socialna interakcija (EVR)• Dorzalni del – kognitivna fleksibilnost

Phineas Gage

NEVROPEPTIDI

• Oksitocin – znižuje strah, krepi zaupanje, empatijo, zavira

prehod na možgane plazilcev (zamrznitev) – primik– zvišan med osamitvijo– dominira pri ženskah

• Vazopresin – pozornost, motrenje – odmik– dominira pri moških

Bolečina mene, bolečina drugega• Iste strukture ob doživetju

moje bolečine in opazovanju tvoje

• Senzorni korteks –custveno-motivacijski predeli (ACC, MCC, insula) –avtonomni – gibalni sistem

• TI– Aktivacija bolj spredaj– Bolj splošni mehanizmi bega

• JAZ– Aktivacija bolj zadaj– Bolj specifično občutenje

bolečine

Bolečina drugega

• Avtomatična, vrojena refleksna reakcija –limbični sistem

• Zavestna, ciljno usmerjeno vedenje –prefrontalni reženj

Evolucijska vloga empatije za bolečino

• Informacija o morebitnih nevarnostih• Skrb za drugega, vzdrževanje skupnosti

Fiziologija empatije

• Empatija tudi pri živalih– socialni odgovor na emocionalne izraze – sesalci– emocionalna nalezljivost, tolažba – primati– ljudje in živali – skupna možganska in hormonska

osnova

• Otroci – nekaj ur star imitira protruzijo jezika – jasni znaki empatije v 2. letu

Patologija empatije

nesposobnost prepoznati aktivnosti drugega• Avtizem• FTD (D > L)• SCH

Ko empatija preko simpatije preraste v osebno prizadetost

Moralne teorije

Kako postopati

Glavne teorije v zahodni civilizaciji1. utilitaristična (John Stuart Mill)

– Poudarja posledico dejanj2. deontološka (Emanuel Kant)

– Poudarja maksimo, ki vodi dejanje3. Teorija vrednot (Plato, Aristoteles)

– Poudarja kultivacijo vrednot, eudaimonia

Kognitivni vidiki moralnih teorij

Vsaka od teorij temelji na nekoliko drugačnih kognitivnih funkcijah

1. utilitaristična (John Stuart Mill)– Eksekutivne, uporabnostne, hedonistične

2. deontološka (Emanuel Kant)– Karakter, brez emocij in afekta

3. Teorija vrednot (Plato, Aristoteles)– Ravnovesje kognitivnih in čustvenih vidikov

Nevroanatomija treh teorij

1. utilitaristična (John Stuart Mill)– prefrontalno + limbično + senzorično

2. deontološka (Emanuel Kant)– frontalno

3. Teorija vrednot (Plato, Aristoteles)– koordinirana aktivnost vseh delov

Nevroznanostvenik je na razpotju: pred kratkim je moral zapustiti varno zavetje ionskih kanalov, akcijskih potencialov in sinaps. Pred njim se je odprl širen svet, ki ga je doslej na potovanju skozi lastno življenje srečeval in slutil, a v svojem laboratoriju zanemarjal, če ne kar zanikal. Svobodna volja,empatija, zavest. Teh tem mu, paradoksalno, ni vsilil humanist, filozof, teolog ali umetnik; z neusmiljeno logiko visoke tehnologije so mu jih zastavili zmogljivi računalniki in električne ter slikovne podobe človekovih možganov, ki ljubijo, se učijo in odločajo. Kako nenavadno in kako lepo. Kot v renesansi mora sodobni nevroznanstvenik v sebi odkriti humanista. In obratno – humanist, teolog ali filozof 21. stoletja ne more zreti v zrcalo svojih ved, ne da bi ugledal tudi odsev znanosti in delovanja človekovih možganov.In tu naletimo na drug navidezni paradoks: v poglobljenih razmišljanjih klasičnih humanistov dostikrat najdemo tudi temelje, na katerih gradi sodobna znanost.