MCR – KOMERCIALNI SISTEM Uporabniški priro čnik: …maop.biz/datoteke/mcr/prirocniki/mcr4_ks_sifranti.pdf · Uporabniški priro čnik MCR – KOMERCIALNI SISTEM Uporabniški priro

Uporabniški priročnik

MCR – KOMERCIALNI SISTEM Uporabniški priro čnik:

ŠIFRANTI - NASTAVITVE

Verzija 4.2.12 Ljubljana, 8.10.2009 MAOP Računalniški inženiring d.o.o.

MAOP Računalniški inženiring d.o.o. MCR Komercialni sistem - nastavitve

mcr4_ks_sifranti.doc 2

Verzija Datum Opis 2.0.01 Oktober 2002 Priročnik MCR-NABAVA - ŠIFRANTI 4.1.13 Junij 2007 Dopolnitev priročnika 4.2.12 Februar 2009 Dopolnitev

PRAVICA UPORABE, AVTORSKE PRAVICE IN JAMSTVO Programski produkt je zaščiten z zakonom o avtorskih pravicah in mednarodnimi pogodbami o avtorskih pravicah ter z zakonom o zaščiti intelektualne lastnine in ustreznimi pogodbami. Pravico do uporabe programskega produkta lahko pridobi uporabnik z licenco. Pravice uporabe Z nakupom programskega produkta ste pridobili pravico do namestitve in uporabe na posamičnem računalniku ali na mrežnem strežniku lokalne računalniške mreže, če je tako določeno v pogodbi. Pravica uporabe velja le za število uporabnikov, določenih s pogodbo. Pravice za uporabo programskega produkta ne smete deliti ali sočasno uporabljati na različnih računalnikih. Programski produkt ima licenco kot produkt v celoti. Posameznih modulov ne smete ločiti in jih uporabljati v več kot enem računalniku. Prepovedan je reinženiring, razstavitve ali delitve programskega produkta. Z nakupom programskega produkta ste se obvezali, da ga ne boste odtujevali, posojali ali dajali v zakup. Avtorske pravice Vse avtorske pravice za programski produkt, programsko in uporabniško dokumentacijo so last MAOP Računalniški inženiring. Z nakupom programskega produkta ste pridobili pravico uporabe, ne pa tudi lastninske pravice do programa ali medijev, na katerih je program dobavljen. Programski produkt je zaščiten z zakonom o avtorskih pravicah in določili pogodb. S programskim produktom morate ravnati tako kot z vsakim drugim avtorskim izdelkom, z izjemo, da lahko naredite eno varnostno arhivsko kopijo. Tiskanega gradiva, ki je priloženo programskemu produktu, ni dovoljeno razmnoževati. Jamstvo MAOP Računalniški inženiring jamči, da bo nespremenjeni programski produkt v bistveni meri opravljal funkcije, ki so opisane v dokumentaciji, če se bo uporabljal na navedenem računalniku in operacijskem sistemu. MAOP Računalniški inženiring pa ne jamči, da programski produkt ustreza kupčevim zahtevam, da bo deloval v kombinacijah, za katere se bo kupec morda odločil in da pri delovanju programskega produkta ne bo prišlo do prekinitev ali napak. MAOP ne prevzema odgovornosti za nobeno posredno, naključno, posebno ali posledično škodo ali škodo zaradi dobička, prihodka, podatkov, ki bi jo utrpel kupec ali tretja stranka, bodisi v tožbi zaradi pogodbe ali kršenja pogodbe, tudi če je bil kupec ali tretja stranka o možnosti take škode obveščen. Odškodninska odgovornost MAOP Računalniški inženiring v nobenem primeru ne presega cene, ki jo je kupec plačal za pravico uporabe programskega produkta.



KAZALO 1 UVOD ..............................................................................................5

1.1 O PROGRAMU ............................................................................................................ 5 1.2 VAROVANJE PODATKOV................................. ......................................................... 5 1.3 POTREBNA ZNANJA.................................... .............................................................. 6

2 MENUJI ...........................................................................................7 2.1 Glavni menu........................................ ........................................................................ 7 2.2 Menu šifranti...................................... ......................................................................... 7 2.2.1 Šifranti KOMERCIALE................................ ............................................................ 7

3 OPISI POSTOPKOV........................................................................9 3.1 ŠIFRANTI KOMERCIALE................................ ............................................................ 9 3.1.1 Šifranti ........................................... ......................................................................... 9 3.1.1.1 DELOVNI NALOG SI1600 ............................ ............................................... 9 3.1.1.2 Tipi proizvodov.................................... ........................................................ 10 3.1.1.3 Normativi.......................................... ............................................................ 10 3.1.1.4 Sestavnica ......................................... .......................................................... 13 3.1.1.5 Cenik dobavitelja SF0020....................... ................................................. 13 3.1.1.6 Katalog SF0010................................ ....................................................... 15 3.1.1.7 Skladiš ča SF0030 ................................................................................... 15 3.1.1.8 Mikrolokacije SI1800 ........................... .................................................... 17 3.1.1.9 Vrste ur SF0070 ............................... ....................................................... 18 3.1.1.10 Šifrant projektov SI1601 ....................... .................................................. 18 3.1.1.11 Šifrant vrste nalogov SI1602 .................... ............................................... 20 3.1.1.12 Predloge NA0168 ............................... .................................................... 20

3.1.2 Skupni šifranti .................................... .................................................................. 22 3.1.2.1 Artikli SI0740............................... ........................................................... 22 3.1.2.2 Skupine z artikli SI0740A ..................... .................................................. 26 3.1.2.3 Predloga za artikle SI0742.................... .................................................. 27 3.1.2.4 Statisti čne grupe SI1900 ............................. ......................................... 28 3.1.2.5 Statisti čne šifre SI1910............................. ............................................ 28 3.1.2.6 Preslikave EM SI1920 ........................ ................................................... 29 3.1.2.7 Definicija prenosa cenika SF0025 .............. ........................................... 30 3.1.2.8 Izvoz na tehtnico POS005 ..................... ................................................ 32 3.1.2.9 Cenik SI0790 ................................. ......................................................... 33 3.1.2.10 Popusti FKS410............................... ...................................................... 34 3.1.2.11 IBAN in SWIFT FKS420.......................... ................................................ 34 3.1.2.12 Akcijske cene POS003.......................... ................................................. 35 3.1.2.13 Sprememba cen POS003.......................... ............................................. 37 3.1.2.14 Generalne opombe SI0770 ....................... ............................................. 39 3.1.2.15 Izjave o pd SI0780 ............................ ...................................................... 40 3.1.2.16 Tarife DDV SI0760 .............................. ..................................................... 41 3.1.2.17 Osebe SI0760 ................................. ....................................................... 42 3.1.2.18 Jezik SI0930................................... .......................................................... 44 3.1.2.19 Vrste prometa SI0200........................... ................................................... 45

3.2 Šifranti Skupnih objektov .......................... .............................................................. 48 3.2.1 Šifranti organizacijske strukture.................. ....................................................... 48 3.2.1.1 Organizacijske enote SI0010 ..................... .............................................. 48 3.2.1.2 Vnos firm SI0870.............................. ....................................................... 48



3.2.1.3 Poslovni partnerji SI0020 ...................... .................................................. 48 3.2.1.4 Tipi poslovnih partnerjev SI0030................ ............................................. 48 3.2.1.5 Stroškovni nosilec SI0280 ...................... ................................................ 48 3.2.1.6 Vrste porabe SI0820 ........................... .................................................... 48 3.2.1.7 Skupine SN SI0940 ............................. .................................................... 48 3.2.1.8 Vrste SN SI0950 ............................... ....................................................... 48 3.2.1.9 Programske klasifikacije SI0960................. ............................................. 48 3.2.1.10 Funkcionalne klasifikacije SI0970............... ............................................ 48

3.2.2 Šifranti Nastavitve................................ ................................................................ 48 3.2.2.1 Parametri konstante SI0100...................... ............................................... 48 3.2.2.2 Parametri PE SI0110........................... .................................................... 48 3.2.2.3 Nastavitev ra čuna FKS310..................................... ................................. 48 3.2.2.4 Podpisniki na ra čunu FKS315 ..................................... ........................... 53 3.2.2.5 Števil čenje FKS315.................................... .............................................. 54

3.2.3 Šifranti Referentov in zadolžitve .................. ....................................................... 57 3.2.3.1 Referenti SI0150............................. ........................................................ 57 3.2.3.2 Zadolžitve referentov SI0160 ................... ............................................... 58

3.2.4 Šifranti komerciale v skupnih objektih ............. .................................................. 58 3.2.4.1 Vnos kontaktnih oseb SI0810 ..................... ............................................. 58

3.2.5 Ostali šifranti .................................... .................................................................... 60 3.2.5.1 Vsebina šifrantov SI0050 ....................... ................................................. 60

3.2.6 IZPISI Šifrantov................................... .................................................................. 60 3.2.6.1 Komerciala �� Šifranti �� Izpisi ............................................ ....................... 60 3.2.6.2 Skupni objekti �� Izpisi šifrantov.................................. .............................. 63

Zabeležke: ......................................... ...................................................66



1 UVOD

1.1 O PROGRAMU

Programski sistem MCR – KS Komercialni sistem sestavlja več podsistemov: • MCR – SO Skupni objekti • MCR – NA Nabava • MCR – SP Skladiščno poslovanje z vodenjem zalog • MCR – MK Materialno knjigovodstvo in drobni inventar • MCR – PD Obdelava prispelih dokumentov • MCR – OM Obračun materiala • MCR – FK Fakturiranje (prodaja) • MCR – ZA Založništvo

Uporabniški priročnik (Opis postopkov in Podrobni opis) obsega vse podsisteme, tehnični priročnik pa je skupen za vse sisteme paketa MCR – KS Komercialni sistem. Ves sklop vgrajenih podsistemov omogoča naročila dobaviteljem, količinsko ali vrednostno knjiženje zaloge, obdelavo prispelih dokumentov, obračun materiala, fakturiranje z zalogami ali brez (storitve), internet trgovino in poseben modul za založništvo.

1.2 VAROVANJE PODATKOV

Podatke morate ščititi pred dostopom nepooblaščenih oseb in pred možnostjo, da bi bili podatki izgubljeni zaradi katastrof kot je na primer okvara trdega diska na strežniku. Predvsem morate skrbeti, da vnašate pravilne podatke. Mnoge napake lahko odkrije program, vseh pa ne more. Proizvajalec programa ne odgovarja za posledice, ki jih povzročijo napačni podatki. Dostop do podatkov imajo samo delavci, ki poznajo ustrezno računalniško ime in pripadajoče geslo. Vsakemu uporabniku je upravljalec sistema dodelil pravice. Zaradi njih vam postanejo dostopni podatki in ukazi v programih, ali pa ne. Bolje je, da vam program ne omogoči operacij, ki jih ne poznate in nimate ustreznih pooblastil, kot da bi nehote povzročili napake v podatkih. Če vseeno menite da nimate ustreznih pravic, se posvetujte z upravljalcem sistema. Ne dovolite, da bi kdo drug poznal in uporabljal vaše računalniško ime in geslo. Programi lahko delujejo napačno, če jih hkrati uporablja več uporabnikov z istim računalniškim imenom. Še pomembneje je da program beleži datum, čas in ime uporabnika ob vsaki operaciji. Te podatke bi uporabili, če bi morali raziskovati kdo je vnašal napačne podatke. Če jih je vnašal kdo drug z vašim geslom, boste svojo nedolžnost težko dokazali. Če vas mora kdo nadomeščati, potem pravočasno poskrbite, da bo vaš namestnik imel svoje geslo z ustreznimi pravicami. Pred katastrofami zavarujemo podatke tako, da na varno mesto redno hranimo njihove kopije na drugih medijih (diskete, trakovi). Za pripravo rezervnih kopij podatkov iz skupnega baznega strežnika, mora biti pri vas zadolžen ustrezno usposobljen pooblaščeni sodelavec. Način priprave rezervnih kopij je odvisen od razpoložljive opreme, obsega podatkov in pogostnosti sprememb v podatkih. Pred vsakim večjim posegom v podatke (masovni vnos, periodične obdelave…) in po njem preverite, če je bila narejena ustrezna rezervna kopija.



1.3 POTREBNA ZNANJA

Za uspešno delo s programom morate najprej • dobro poznati področje dela, ki ga podpira program in posebnosti, ki so značilnost vašega

poslovnega sistema, • znati uporabljati računalnik (zagon in konec dela, tipkovnica, miška, nastavitve delovanja

zaslona...), • obvladati standardna opravila v operacijskem sistemu Windows. Dobro je, če znate

uporabljati v tem operacijskem sistemu vsaj kakšen urejevalnik besedil, saj je pisanje in spreminjanje podatkov v obrazcih zelo podobno.

Ob prvi namestitvi programa so strokovnjaki izvedli uvajanje uporabnikov. Če tega uvajanja niste bili deležni, vas lahko vpeljejo v delo vaši sodelavci ali pa naročite dodatne konzultacije.



2 MENUJI

2.1 GLAVNI MENU

Na tem mestu je opisan celoten menu posebnega programa. V posameznih MCR izdelkih boste uporabljali nekatere objekte kar direktno iz posameznih programov, kjer bodo postavke menujev drugače razporejene. Vseeno pa bo izgled in vsebina objektov taka, kot je opisana v tem priročniku. Ustrezne opise menujev najdejo v podrobnih opisih ustreznih programov. Pod vrhom glavnega okna je vrstica z glavnim menujem programa. Naštete so postavke glavnega menuja z kratkim opisom vsebine menujev.

Datoteka standardni podmenu Uredi standardni podmenu Poizvedba standardni podmenu Prispeli dokumenti podmenu za delo s prejetimi dokumenti Finance posebni podmenu aplikacije za finance Komerciala posebni podmeni aplikacije za komercialo Blagajna posebni podmenu aplikacije za blagajno Osnovna sredstva posebni podmenu aplikacije za osnovna sredstva Kadri posebni podmenu aplikacije za kadre Plače posebni podmenu aplikacije za plače Skupni objekti podmenu za delo z objekti, ki se uporabljajo v aplikacijah Okno standardni podmenu Sistem standardni podmenu, kjer med drugim lahko odprete tudi vizitko

programa.

Podrobnosti so opisane v naslednjih poglavjih. Postavke Datoteka, Uredi, Okno in Pomoč so standardni podmenuji in jih tukaj podrobno ne opisujemo, ker so opisani v uporabniškem priročniku Uporabniški vmesnik.

2.2 MENU ŠIFRANTI

Nekateri izmed šifrantov so dostopni preko menija Komerciala �� Šifranti, ostali pa preko menija Skupni objekti �� Šifranti, določeni šifranti pa so dostopni preko obeh menijev. Razlog za to je lažja dostopnost do šifrantov, ki jih uporabljamo tudi pri drugih modulih, ne le za potrebe komerciale.

2.2.1 ŠIFRANTI KOMERCIALE Iz menija Komerciala �� Šifranti je nato mogoče izbrati med tremi dodatnimi meniji (kjer je za nazivom prikazana črna puščica), in sicer: »Skupni šifranti«, »Izpisi« in »Izvoz šifrantov«.





3 OPISI POSTOPKOV Spodaj so opisani postopki in šifranti, ki so pomembni za delovanje komercialnega sistema, zato niso opisani vsi šifranti, ki jih najdemo v Skupnih objektih. Za ta namen, obstaja poseben priročnik, kjer je modul Skupni objekti opisan bolj podrobno. Sprva seldi opis šifrantov

3.1 ŠIFRANTI KOMERCIALE

Meni : Komerciala �� Šifranti

3.1.1 ŠIFRANTI

3.1.1.1 DELOVNI NALOG SI1600 OPIS : Vnos delovnih nalogov, njihovih nosilcev in izvajalcev. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Delovni nalog Vnosna forma za Delovne naloge

Opis polj na ekranu Šifra OE Šifra organizacijske enote, ki izdaja delovni nalog. Šifra je iz šifranta

Organizacijske enote. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10>



ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo Šifra DN Številka delovnega naloga. Vnese se prosta številka, kar pomeni, da ni

avtomatskega številčenja. Naziv DN Naziv delovnega naloga. Vnese se kratek opis dela, ki se izvaja na nalogu. Dok.otvoritve Dokument otvoritve. Vnese se oznaka dokumenta, ki je osnova za izdajo

delovnega naloga. Dat.otvoritve Datum otvoritve delovnega naloga. Dat.zaklju čka Datum zaključka delovnega naloga. Nosilec Šifra osebe, ki je nosilec delovnega naloga. Šifra iz šifranta oseb ali iz

kadrovske evidence. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Projekt Šifra projekta na katerega se nanaša delovni nalog. Oznaka je iz šifranta Projekti. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Vr. naloga Oznaka vrste delovnega naloga iz šifranta vrste naloga. Več o tem šifrantu pod točko 3.1.1.9. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Partner Šifra poslovnega partnerja za katerega se izvaja delo iz delovnega naloga. Šifra je iz šifranta poslovnih partnerjev. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Planiran čas Vnese se planirano število ur za delo. Planiran rok Vnese se datum planiranega zaključka dela na nalogu. Izvajalec Šifra osebe, ki izvaja delovni nalog. Šifra iz šifranta oseb ali iz kadrovske

evidence. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

3.1.1.2 Tipi proizvodov

3.1.1.3 Normativi OPIS:

Normativi (kosovnice) se uporabljajo za določanje sestavin/komponent določenega izdelka. Uporablja se za lažje planiranje potreb po materialih, saj ob naročeni količini s strani kupca program izračuna, koliko posameznih sestavin bomo potrebovali za izdelavo te količine.



Pri vnašanju normativov, moramo biti pozorni, da artikle, ki bodo uporabljeni kot surovine/sestavine opredelimo kot »Izdelke« ali »Polizdelke«. To storimo v šifrantu artiklov (Komerciala � Šifranti � Skupni šifranti � Artikli).

Vnosna forma za Artikle

ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Normativi Vnosna forma za Normative

Opis polj vnosa dokumenta : OE Šifra organizacijske enote za katero želimo narediti normativ.

Datum vnosa Datum vnosa normativa/kosovnice



Strošk. mesto Stroškovno mesto v okviru organizacijske enote.

Referent Referent, ki sestavlja normativ/kosovnico.

Šifra art. Artikel iz šifranta artiklov, za katerega želimo opredeliti sestavine. Lahko ga izberemo preko seznama vrednosti s pomočjo tipke F9. Ko najdemo želeni artikel, ga izberemo z tipko F10 ali gumbom »Izberi«.

Šifra EM Enota mere za artikel.

Tip cenika Izberemo tip cenika, ki smo ga vnesli v šifrant Tip cenika.

Opis Želeno besedilo za opis cenika, ali opombe.

Artikel Artikel iz šifranta artiklov. Lahko ga izberemo preko seznama vrednosti s pomočjo tipke F9. Ko najdemo želeni artikel, ga izberemo z tipko F10 ali gumbom »Izberi«.

Varianta Številka različice osnovnega izdelka

Normativ Šifra normativa/kosovnice.

Vrsta kosovnice Izbiramo lahko med »Normalno« (navadno) kosovnico, »Variantno« kosovnico (npr. Sestavine za določeno jed so enake, razlikuje se le vrsta mesa) ter »Izbirno kosovnico« s katero določimo normativ za izdelek/sestavino, ki se pojavlja pri večih artiklih (npr. Enaka priloga pri različnih vrstah jedi).

Aktivna Ali je kosovnica aktivna ali ne.

Opomba Polje namenjeno vnosu dodatnih opomb.

Opis gumbov dokumenta :

Kopiraj: Gumb je namenjen kopiranju kosovnice enega artikla na drug artikel. Forma za kopiranje kosovnic:

Zamenjava komponent: Funkcija omogoča zamenjavo določene komponente na trenutni (odprti) kosovnici (»Zamenjaj trenutne«), ali pa zamenjavo določene komponente na vseh kosovnicah (»Zamenjaj vse«).

Forma za zamenjavo komponent:



Opis polj vnosa spodnjega dela dokumenta: Št. Poz Zaporedna številka pozicije artikla. Polje se napolni avtomatsko ko

normativ shranimo.

Artikel Artikel iz šifranta artiklov, ki ga bomo uporabili kot komponento. Lahko ga izberemo preko seznama vrednosti s pomočjo tipke F9. Ko najdemo željeni artikel, ga izberemo z tipko F10 ali gumbom »Izberi«.

Naziv Naziv artikla, ki se avtomatsko prepiše iz šifranta artiklov.

EM Enota mere za artikel.

Koli čina Potrebna količina za izdelavo ene količine izdelka, ki je naveden v glavi forme.

Aktivna Oznaka ali je pozicija aktivna in se uporablja pri izdelavi izdelka

Postopek Številka postopka, kjer opredelimo natančen potek uporabe komponent.

Kosovnica Iz okvirčka izberemo eno izmed štirih možnosti. »Artikel« za komponente, »Kosovnica« za že narejene normative, »Postopek« ali »Kosovnica in postopek«

Izmet % Kolikšen odstotek količine artikla gre v izmet.

Potrebna koli čina

Program izračuna potrebno količina na podlagi vnešene količine in % izmeta.

LLC Najnižja stopnja vgradnje artikla

Rezervni del Oznaka ali je šifra artikla rezervni del

Vrstni red

Opomba Polje namenjeno dodatnim opisom ali opombam.

3.1.1.4 Sestavnica OPIS : ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Sestavnica Program se ne uporablja

3.1.1.5 Cenik dobavitelja SF0020 OPIS : Vnašajo se podatki o cenah artiklov pri dobavitelju. Podatki se vnašajo na osnovi dobaviteljevega cenika, možen pa je tudi uvoz cenika pridobljenega od dobavitelja. Postopek uvoza je opisan v nadaljevanju. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Cenik dobavitelja Vnosna forma za Cenik dobavitelja



Opis podatkov na ekranu OE Šifra organizacijske enote za katero uvažamo ali vnašamo podatke

dobaviteljevega cenika. Šifra je iz šifranta Organizacijske enote. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Številka cenika

Številka cenika se določa avtomatično – tekoča številka.

Partner Šifra poslovnega partnerja – dobavitelja za katerega vnašamo podatke cenika. Šifra je iz šifranta poslovnih partnerjev. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Dob.št.cenika Dobaviteljeva oznaka cenika. Država Vnese se šifra valute iz liste valut.

Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo



Velja od Datum začetka veljavnosti cenika Velja do Datum prenehanja veljavnosti cenika. Gumba Preberi podatke

Na osnovi definicije prenosa cenika se v spodnji del ekrana prenesejo dobaviteljevi podatki.

Zapiši podatke

Pri pritisku na gumb zapiši, pa se podatki iz spodnjega dela ekrana prenesejo v pozicije cenika in se zapišejo.

Pozicija cenika

Artikel Šifra artikla iz šifranta artiklov. Seznam vseh skupin dobimo v polja tako, da pritisnemo tipko <F8> istočasno se napolnijo tudi podatki artiklov za skupino, ki je označena Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo.

Naziv artikla Izpiše se naziv artikla iz šifranta artiklov. Dobavit.šifra Vnese ali prenese se dobaviteljeva oznaka šifre artikla. Naziv dob.šifre

Vnese ali prenese se dobaviteljev naziv šifre artikla.

Valuta Vnese se šifra valute iz liste valut. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Rok dob Rok dobave. Vnese se število dni v katerih dobavitelj dobavi artikel. Nabav.cena Nabavna cena Prodajna cena

Prodajna cena

Cena z davkom

Cena z DDV-jem.

Popust Popust, ki ga da dobavitelj za artikel. Opomba Opomba, navodilo ali komentar, prosto vnašanje teksta. Dodatni podatki na ekranu V podatkih na spodnjem delu ekrana so podatki iz uvoza cenikov

dobavitelja. Definicija uvoza je v poglavju Definicija prenosa cenika. Veo tem pod točko 3.1.2.7.

3.1.1.6 Katalog SF0010 OPIS : ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Katalog Program se ne uporablja

3.1.1.7 Skladiš ča SF0030 OPIS :



Vnašajo se podatki o posameznih skladiščih za določeno organizacijsko enoto. Za vsako skladišče je potrebno izbrati način (tip) vrednotenja zalog. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skladiš ča Vnosna forma za Skladiš ča

Opis polj na ekranu OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo podatke skladišča. Šifra je iz

šifranta Organizacijske enote. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

SKL Šifra skladišča, na podlagi katere kasneje na drugih dokumentih izbiramo želeno skladišče.

Naziv Naziv skladišča, za katerega vnašamo podatke. Tip Tip skladišča. Indeks cen Raz. Razred skladišča. Vrednotenje Način vrednotenja skladišča. Izberemo enega izmed ponujenih načinov

vrednotenja. Izbirate lahko med naslednjimi načini vrednotenja zalog. Vrednotenje s pomočjo:

- Drsne povprečne cene



- Stalne cene - Zadnje prodajne cene - Zadnje nabavne cene

Reval porabe Reavlorizacija porabe. Možne so opcije »Da«, »Ne« in prazno polje (nedefinirano).

Reval zaloge Reavlorizacija zaloge. Možne so opcije »Da«, »Ne« in prazno polje (nedefinirano).

STM nabave Šifra stroškovnega mesta, ki material nabavlja. Podatek ni obvezen. Mikrolokacija Obr. S tem poljem določamo, ali naj se skladišče sproti obračunava,ali pa je

potrebno izvajati obračune sam. Z vrednostjo »N« (Ne) se zaloga (skladišče) obračunava sproti, medtem ko se z vrednostjo »D« (Da) določi, da je potrebno izvajati obračun sam, preko forme »Obračun«: Komerciala ��Obračun . OPOZORILO: Za vrednost »D« je potrebno izvesti obračun, preden lahko izpišemo nekatere izpise »Zalog in kartic«: Komerciala ��Materialno ��Izpisi MK ��Zaloge in kartice Če pred izpisi ne naredimo obračuna, bodo nekateri izpisi, ki so povezani z obračuni prazni.

Trg. Ali je skladišče namenjeno trgovskemu (trgovinskemu) poslovanju Avt. Zaloga Pot izpisa Pot do datoteke, kamor se lahko zapisujejo podatki.

3.1.1.8 Mikrolokacije SI1800 OPIS : .Mikrolokacija je majhna enota (npr. pisarna), ki sestavlja neko stroškovno mesto ali organizacijsko enoto. Primer mikrolokacije je za skladišče je skladiščni regal. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Mikrolokacije Vnosna forma za Mikrolokacije



Opis polj na ekranu OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo podatke mikrolokacij. Šifra je

iz šifranta Organizacijske enote. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Mikrolokacija Šifra mikrolokacije, na podlagi katere kasneje na drugih dokumentih izbiramo željeno mikrolokacijo.

Naziv mikrolokacije

Naziv mikrolokacije, za katero vnašamo podatke.

STM Šifra stroškovnega mesta za katerega opredeljujemo mikrolokacije.

3.1.1.9 Vrste ur SF0070 OPIS : Šifrant je namenjen vnosu vrst ur, , ki se uporablja pri obračunu delovnih nalogov za servid vozil. Program je strogo namenski in se v rednem delu ne uporablja. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Vrste ur Vnosna forma za Vrste ur

Opis polj na ekranu Vrsta ure Oznaka vrste ure Opis vrste ure Opis šifre za vrsto ur Tip stranke Izbiramo lahko med dvema tipoma stranke: »Eksterni« ali »Interni«. Tip vozila Izbiramo lahko med tipoma vozila: »Tovorno vozilo« ali »Osebni avto«. Kaj vnaša

3.1.1.10 Šifrant projektov SI1601 OPIS : V tabelo projektov se vnaša seznam projektov ali obsežnejših nalog, ki se izvajajo enkratno ali so ponavljajoče ( vzdrževanja,...). Vnašanje projektov v šifrant, nam omogoča dober pregled nad tem, ali so še aktivni ali ne, kdo je njihov nosilec in za kateri poslovni partner je s projektom povezan.



Na podlagi projekta (znotraj projekta) izdajamo delovne naloge, s pomočjo forme Komerciala � Šifranti� Delovni nalogi. (več pod točko 3.1.1.1), kjer navedemo, za kateri projekt gre.

ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Šifrant projektov Vnosna forma za Šifrant projektov

Opis polj na ekranu Šifra OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo projekte. Šifra je iz šifranta

Organizacijske enote. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Šifra proj. Šifra oziroma označba projekta, ki jo dodelimo projektu. Naziv projekta

Naziv projekta, za katerega vnašamo podatke.

Opis Podrobnejši opis projekta, npr. vsebine projekta ipd. Nosilec Nosilec projekta iz šifranta oseb ali iz kadrovske evidence.

Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo. Osebe moramo pred tem vnesti v šifrant »Oseb«: Komerciala� Šifranti� Skupni šifranti � Osebe

Posl. Par. Šifra poslovnega partnerja za katerega se izdeluje projekt. Šifra je iz šifranta poslovnih partnerjev. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10>



ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo Opomba Polje za vnos opomb projekta. Aktiven Aktivnost projekta »D« ali »A« . projekt je aktiven, »N« projekt ni aktiven, to

pomeni da je končan ali miruje.

3.1.1.11 Šifrant vrste nalogov SI1602 OPIS : Sem vnašamo vrste delovnih nalogov, nato pa te vrste nalogov uporabimo na formi »Delovni nalog« Primer:

ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Šifrant vrste nalogov Vnosna forma za Šifrant vrste nalogov

Opis polj na ekranu Šifr. nal. Šifra vrste naloga. Naziv vrste naloga

Naziv, ki ga uporabljamo za opis vste naloga.

3.1.1.12 Predloge NA0168 OPIS : Predloge se uporabljajo za določitev vnaprej izbranih artiklov, ki jih potrebujemo za npr. opravljanje nekega dela. To funkcijo uporabljamo na formi zahtevnica (Komerciala � Nabava �Zahtevnica) Če za primer vzamemo vojsko. Vsak vojak dobi ob vstopu določene artikle, ki so enaki za vse, zato se raje uvozi predlogo, kjer so vsi artikli ki jih dobi vojak ob vstopu definirani, kot pa da se vsakokrat vnaša za vsakega vojaka posamezne artikle.



ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Predloge Vnosna forma za Predloge

Opis polj na ekranu OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo predlogo. Šifra je iz šifranta

Organizacijske enote. V nadaljevanju se izpiše naziv OE in tip OE Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

STM Stroškovno mesto organizacijske enote. Referent Šifra referenta iz šifranta referentov.


Opis Opomba ali opis predloge. Opis polj dokumenta Artikel Šifra artikla iz šifranta artiklov.

Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo.

Naziv artikla Naziv artikla, ki se izpiše samodejno po vnosu šifre artikla. Šifra Kot privzeta vrednost je nastavljen »kos«. Lahko se spreminja glede na

potrebe predloge. Kataloška št. Kataloška številka artikla. Koli čina Število artiklov, ki jih uporabimo za predlogo.



3.1.2 SKUPNI ŠIFRANTI Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Artikli

3.1.2.1 Artikli SI0740 OPIS : Vnos artiklov in šifer artiklov na osnovi katerih vodimo zaloge in izvajamo materialni promet. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Artikli Vnosna forma za ARTIKLE

Pomiki v desno:



Opis podatkov na ekranu SKUPNA ARTIKLOV

V tem delu se lahko vnašajo tudi skupine artiklov Šifra Šifra skupine artiklov.

Seznam vseh skupin dobimo v polja tako, da pritisnemo tipko <F8> istočasno se napolnijo tudi podatki artiklov za skupino, ki je označena Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo.

Naziv Naziv skupine artiklov % pop Odstotek popusta na postavko. Šifra OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo skupino artiklov in kasneje

artiklov. Šifra je iz šifranta Organizacijske enote. V nadaljevanju se izpiše naziv OE in tip OE Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Naziv Naziv organizacijske enote. Šif. skl. Šifra skladišča, katere je potrebno vnesti v šifrant skladišč.


Naziv Naziv izbranega skladišča. Tarifa Šifra tarifne skupine DDV-ja. Tarife vnašamo v šifrant Tarife DDV.


Naziv tarife Naziv tarife, ki smo jo izbrali. PODATKI ARTIKLA

V tem delu ekrana se vnašajo, pregledujejo ali popravljajo matični podatki o artiklih.

Šifra Šifra artikla. Vnese se do 13 mest dolgo oznako artikla. V polje šifre artikla se lahko vnaša tudi črtna koda. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo. Način iskanja je možen tudi na način, da v polje šifre vnesemo del naziva artikla in nato pritisnemo funkcijsko tipko <F9>. V pomožnem oknu se izpišejo vse šifre, ki vsebujejo vnešeni del naziva.

Naziv artikla Naziv artikla. Vnese se naziv artikla. Opis artikla Polje za dodaten (bolj podroben) opis artikla. Tarifa Šifra tarifne skupine DDV-ja.

Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico



izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo.

EM Enota mere. Vnese se podatek enote mere artikla. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo.

Teža Teža artikla. Pretvornik EM Pretvornik iz EM zalog v EM kosovnice. Tip artikla Tip artikla je podatek s katerim opredelimo vrsto artikla. Podatek ni obvezen

v kolikor se ga vnaša pa se ga izbere s pritiskom na puščico ob polju tip artikla. Odpre se padajoči seznam iz katerega izberemo ustrezen tip artikla. S potrditvijo podatka se le ta prenese v polje »tip artikla«.

Črtna koda V polje se vnese črtno kodo v kolikor je v polje šifra vnešena interna šifra artikla.

VPK Vrsta kontnega plana. Podatek je obvezen v primeru, da se na šifro artikla vnese šifre konta za kontiranje prometa in za prenos v finance.

Konto Vnese se šifra konta s katerim se obremenjuje zaloge. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Protikonto Vnese se šifra protikonta s katerim se razbremenjuje zaloge. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Evid.konto Vnese se šifra evidenčnega konta na katerem se knjiži plačana realizacija v financah. Konto je namenjen samo za artikle, ki imajo tip artikla »Storitev« in se uporabljajo v fakturiranju pri izdaji računov. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

STM Stroškovno mesto. Podatek se vnaša evidenčno in je neobvezen. ABC Sistem označevanje pomembnih in manj pomembnih artiklov. Merilo za

določanje je frekventnost prometa in pomembnost pri izdelavi posameznih izdelkov.

Tip Tip je dodaten podatek za delitev artiklov. Dimenzije Vnaša se podatek o dimenzijah artikla ( dolžina x širina x višina,

prostornina). Profil Podatek je namenjen železniškim artiklom (palice, cevi,....) Kval. Kvaliteta. Podatek je v povezavi s profilom in se vanj vnaša kvaliteta (

metalurška oznaka) materiala iz katerega je izdelan artikle. Kol.naro čanja Količina naročanja. Vnaša se konstantna količina naročanja artikla. Razlog

je lahko določena potreba, transport ali način pakiranja). Min.zaloga Minimalna zaloga. Vnese se količina, ki predstavlja minimalni količina, ki

mora biti na zalogi. Opt.zaloga Optimalna količina zaloge.



Max.zaloga Maksimalna količina zaloga. Rok na zalogi Podatek je namenjen vnosu roka trajanja izdelka dokler je na zalogi ( v

skladišču). Rok v uporabi Podatek je namenjen vnosu roka trajanja izdelka ko je izdan v uporabo. Ukinitev Vnese se datum s katerim se ukinja artikel. Embalaža Vnese se šifra embalaže, ki je vezana na šifro izdelka. Paket Vnese se šifra embalaže( paketa ) v katerega se shranjuje embalaža

(primer : zaboj za pivo – paket, pripadajo mu steklenice – embalaža; nosilna šifra pa je pivo)

Koli č.paket Količina paket pa predstavlja število embalaže v paketu. Koli č.diskont Količina diskont. Vnese se število izdelkov, ki predstavljajo diskontno

količino in s tem drugačno ceno prodaje ( cena je v ceniku).. Podatek je namenjen trgovinski prodaji.

Vaga Podatek je številka tehtnice v katero je iz cenika prenašajo podatki. Podatek je namenjen trgovinski prodaji za artikle, ki se tehtajo.

Vaga-P Pozicija na tehtnici. Vnese se pozicija na tehtnici, na kateri se nahaja cena za artikle. Trgovinski podatek in se uporablja za samopostrežne tehtnice.

Pretvornik v kos

Podatek se uporablja za preračunavanje iz ene enote mere v večjo enoto mere artikla ( primer: iz grama v kilogram)

A Podatek predstavlja aktivnost artikla A- aktiven, N- neaktiven Kategorija Kategorija predstavlja status artikla ki je lahko »Novo« ali »Staro«. Dobavitelj Šifra primarnega dobavitelja artikla. Vnese se šifra iz šifranta poslovnih

partnerjev. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Kataloška št. Kataloška številka artikla. Iz kataloga se vnese proizvajalčevo šifro artikla. Sistematizacija

Šifra sistematizacije, podatek je povezan s podatki vnešenimi v tabelo sistematizacije.

Cena Cena v evrih. Ta cena se ne upošteva pri materialnem knjigovodstvu ali pri fakturiranju.

Taksa Ali ima artikel takso. Odkljukano polje pomeni Da, neodkljukano pa Ne. Neobdav čen Ali je artikel obdavčen, prazno polje da (obdavčen), odkljukano polje ne

(neobdavčen). Država porekla

Država iz katere izhaja poreklo artikla. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

EU Ali je artikel iz države Evropske unije, prazno polje: ne (ni iz EU), odkljukano polje: da (Iz EU).

Vrsta artikla Izbira vrste artikla med naslednjimi vrednostmi: O – ostalo, T – tovarniška št./inventurna št., V – velikostna številka, I – invent. Št. (brez serijske št.)

Planska cena Polje za vnos planske cene. Plansko ceno vnesemo v primeru, ko vodimo zaloge po metodi planskih cen. (Metoda vrednotenja se izbere pri vnosu skladišča v šifrant)

ID IDKOM Normativ Ali ima šifra artikla (izdelka) normativ Podatki



V spodnjem delu ekrana so dodatni podatki artikla, ki so vezani na skupino artiklov in so uporabniško nastavljivi. Postopek in način definiranja dodatnih podatkov je opisan v poglavju »Dodatni podatki artikla«.

Gumbi

Priprava Priprava je vezana na dodatne podatke o artiklu. S pritiskom na gumb »Priprava« se za skupino artiklov, ki imajo dodatne podatke pripravijo polja za vnos dodatnih podatkov.

Števi ččenje 20YYYXXXXXXXK

Številčenje artiklov z interno 13 mestno črtno kodo. V polje se vnese 20 – oznaka za interno kodo YYY – za stroškovno mesto xxx – zaporedno številko in K za kontrolno številko.

Števil čenje 7K

Številčenje artiklov z 8 mestno EAN kodo, kar pomeni 7 mest + kontrolna številka.

3.1.2.2 Skupine z artikli SI0740A ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Skupine z artikli Vnosna forma za Skupine z artikli

Opis podatkov na ekranu Vnos artiklov je enak kot pri vnosu artiklov v formi SI0740 ( opisan v

prejšnjem poglavju) , razlika je le v tem, da so na tej formi vidne vse šifre artiklov neodvisno od skupine artiklov in je s tem olajšano iskanje ali pregledovanje artiklov. Prav tako nekaterih polj, ki so pri vnosu artiklov, tukaj ni.



3.1.2.3 Predloga za artikle SI0742 OPIS : S predlogo za artikle si uporabnik sam definira dodatne podatke na matičnem zapisu artikla. Definirani podatki veljajo za celotno skupino artiklov za katere so definirani dodatni podatki. Postopek in način definiranja dodatnih podatkov je opisan v nadaljevanju. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Predloga za artikle S predlogo lahko za določeno skupino artiklov vpisujemo dodatne podatke o artiklih. Če za artikle vnesemo predlogo, se bo poleg običajni polj, aktiviralo tudi polje v spodnjem delu dokumenta, kjer se izpišejo podatki, ki smo jih za artikle vnesli v predlogo.

Vnosna forma za Predlogo za artikle

Opis polj na ekranu Opis glave dokumenta Skupina Skupina artiklov za katero definiramo dodatne podatke artikla. Skupina je iz

šifranta skupin artiklov.



Naziv skupine Naziv skupine artiklov. Izpiše se iz tabele skupin artiklov Opis polj dokumenta

Podatek Vnese se naziv polja oziroma podatka Tip Tip podatka (Znaki-test, Datum, Številke in prazna vrednost - možnost

praznega polja) Dolžina Dolžina podatka v znakih. Za datum je določeno 10 mest ( v obliki

DD.MM.YYYY) Dec. Število decimalk na polju pri tipu podatka »Številke«. Decimalna mesta se

upoštevajo v skupni dolžini podatka. Primer Dolžina 10 dec 2 to pomeni 7 celih mest, decimalna pika in 2 decimalki.

Oblika, format Format vnosa, izpisa podatka. datum v obliki DD.MM.YYYY,….

3.1.2.4 Statisti čne grupe SI1900 OPIS : Statistične grupe se vnaša za potrebe vnosa statističnih šifer. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Statisti čne grupe Vnosna forma za Statisti čne grupe

Opis polj na ekranu Šifra Šifra statistične grupe. Naziv Naziv statistične grupe.

3.1.2.5 Statisti čne šifre SI1910 OPIS : Statistične šifre se vnaša na formi »Skupine z artikli« (Komerciala � Šifranti � Skupni šifranti � Skupine z artikli), v posebej za to navedenem polju. Uporablja se jih za potrebe nekaterih obveznih (zakonskih) poročil.



ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Statisti čne šifre Vnosna forma za Statisti čne šifre

Opis polj na ekranu Stat Šifra statistične šifre. EM Šifra enote mere.


Grupa Šifra statistične grupe. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Naziv Naziv statistične šifre (opis).

3.1.2.6 Preslikave EM SI1920 OPIS : Preslikave omogočajo preračun enot mer, s pomočjo danega količnika.



ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Preslikave EM Vnosna forma za Preslikave EM

Opis polj na ekranu Iz EM Šifra enote mere, ki jo želimo preračunati. IZ


V EM Šifra enote mere za katero želimo narediti preračun. V

Koli čnik Količnik s pomočjo katerega program preračunava iz ene EM v drugo EM.

3.1.2.7 Definicija prenosa cenika SF0025 OPIS : Preden uvozimo cenik dobavitelja, je porebno narediti definicijo, katere podatke ter kakšne dolžinine (število zankov) bodo ti podatki, tip podatka ipd. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Definicija prenosa cenika Vnosna forma za Definicijo prenosa cenika



Opis glave dokumenta OE Šifra organizacijske enote katera prevzema cenik. Šifra je iz šifranta

Organizacijske enote. V nadaljevanju se izpiše naziv OE. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Referent Šifra referenta iz šifranta referentov. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Partner Šifra partnerja. Dobavitelj za katerega želimo definirati podatke cenika. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Ime datoteke Pot do datoteke, iz katere bo program prebral podatke pri uvozu cenika dobavitelja (več pod točko 3.1.1.3).

Opis gumbov dokumenta Priprava Po vnosu podatkov v glavo dokumenta, nam gumb »Pripravi« ponudi

vnaprej določene podatke in njihove vrednosti v spodnjem delu dokumenta. Posamezna polja lahko poljubno spreminjamo. Gumb nam ne ustvari datoteke, temveč se samo pripravi definicijo, na katerih mestih se nahaja določen podatek.

Opis polj dokumenta Podatek Ob uporabi gumba »Priprava« se izpišejo vsi možni podatki. Za nov vnos ali

morebitno spremembo pa izbermo eno izmed že vnešenih vrednosti. Od Do Podatek od do določa poicijo mest, kjer bo zapisan podatek. Primer: Za

podatek »Šifra« so uporabljena mesta od 1 do 13, kar pomeni, da lahko vnesemo šifro artikla s 13 znaki. Mesta od 14 do 28 so namenjena zapisu dobaviteljeve šifre in tako naprej. Mesta prilagodimo, glede na dobaviteljev cenik.



Dolžina Dolžina oziroma število znakov, ki je namenjena za vnos podatka. Npr.: Šifra artikla 13 znakov, dobaviteljev naziv artikla 250 znakov. Dolžino prilagodimo, glede na dobaviteljev cenik.

Tip podatka Iz seznama vrednosti izberemo za kakšen tip podatka gre (Znaki-test, Datum, Številke in prazna vrednost - možnost praznega polja)

Primer dobaviteljevega cenika: Prvih 13 mest je namenjeno šifri artikla, z 14 mestom se začne dobaviteljeva šifra artikla itd.

3.1.2.8 Izvoz na tehtnico POS005 OPIS : ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Izvoz na tehtnico Vnosna forma za Izvoz na tehtnico

Opis polj dokumenta OE Šifra organizacijske enote. Šifra je iz šifranta Organizacijske enote.


Skupina Skupina artiklov. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Artikel od do Šifre artiklov od do, za katere želimo pripraviti črtno kodo za tehtnico. Opis gumbov dokumenta



Delikatesa Pripravi črtne kode za izbrane artikle za namen delikatese. Sadje/zelenjava

Pripravi črtne kode za izbrane artikle za namen sadja in zelenjave.

Direktne tipke Definira se tipke za direkten dostop do šifre, tipka nadomesti vnos šifre)

3.1.2.9 Cenik SI0790 OPIS : Cenik za prodajo artiklov. Cenik se polni direktno z vnosom pozicij ali preko kalkulacij. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Cenik Vnosna forma za Cenik

Opis podatkov na ekranu OE Šifra organizacijske enote vnašamo podatke cenika. Šifra je iz šifranta


Artikel Šifra artikla iz šifranta artiklov. Seznam vseh skupin dobimo v polja tako, da pritisnemo tipko <F8> istočasno se napolnijo tudi podatki artiklov za skupino, ki je označena Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo.

SKL Skladišče. Vnese se šifra skladišča za katerega velja cena ali cene artikla. Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre



pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Štev. Številka cene Valuta Vnese se šifra valute iz liste valut.


Cena Vnese se cena za artikel Faktor Faktor preračuna na računu. Naziv cene Naziv cene Opis Opomba, opis, navodilo ... Prost vnos teksta.

3.1.2.10 Popusti FKS410 OPIS : Vnos popustov, katere lahko nato uporabimo pri fakturiranju, kjer posameznim kupcem priznamo popust na željene artikle. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Popusti Vnosna forma za Popuste

Opis podatkov na ekranu Šifra Šifra popusta. Naziv popusta

Naziv, opis popusta, za katerega vnašamo podatke.

Popust % Višina popusta v odstotkih.

3.1.2.11 IBAN in SWIFT FKS420 OPIS : Forma je namenjena vnašanju IBAN in SWIFT kode, ki se jih uporablja za potrebe bančništva.



IBAN je enotni standard za zapis transakcijskega računa in je predpisan v okviru držav članic EU. IBAN poleg banke in stranke identificira tudi državo in vsebuje kontrole pravilnosti celotne številke računa. SWIFT koda (ali BIC koda) je bančna identifikacijska koda – je univerzalna metoda identifikacije finančnih institucij in služi olajšanju avtomatizacije procesiranja telekomunikacijsko izmenjanih sporočil bančnih in finančnih institucij. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� IBAN in SWIFT Vnosna forma za IBAN in SWIFT

Opis podatkov na ekranu Banka Naziv banke, za katero vnašamo podatke. Devizni klju č Oznaka drž. Državna oznaka. Za slovenijo »SI«. Kontrolna št. države

Številka računa

SWIFT koda Izpis?

3.1.2.12 Akcijske cene POS003 OPIS : Kot že sam naziv pove, da je ta forma namenjena vnosu akcijskih cen. Lahko vnesemo akcijske cene za skupino artiklov, ali pa za vsak artikel posebej definiramo višino popusta in trajanje akcije. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Akcijske cene Vnosna forma za Akcijske cene



Opis podatkov na ekranu OE Šifra organizacijske enote vnašamo podatke akcijskih cen. Šifra je iz šifranta


Šifra akcije Šifra akcije, ki jo dodeli program ob shranitvi (commit-u). Opis akcije Opis (vsebinski) akcije. Skupina Šifra skupine artiklov, za katero želimo vnesti akcijske cene.


Akcija od do Časovna omejitev akcije od datuma do datuma. Popust Višina popusta v odstotkih, ki velja za celotno skupino. Če želimo vnesti za

vsak artikel znotraj skupine drugačen popust vnesemo za višino popusta 0%, nato pa za vsak/željen artikel nastavimo poljuben popust na poziciji.

Opis gumbov na formi Priprava Gumb v spodnji del dokumenta prepiše vse artikle v skupini, katere lahko

potem po potrebi obdelujemo. Aktiviranje Gumb aktivira/začne akcijo. Osveži Gumb, osveži formo, v primeru, da spremenimo kakšen podatek. Opis polj na poziciji dokumenta Šifra artikla Šifra artikla.




Naziv artikla Po vnosu šifre, se izpiše naziv artikla iz šifranta. Em Enota mere, podatek se izpiše iz šifranta. Davek Višina/vrsta davka, podatek se izpiše iz šifranta. Cena Prvotna cena artikla, brez popusta. Popust Višina popusta za artikel. Cena Cena, zmanjšana za vrednost popusta. Akcija od Datum začetka akcije. Akcija do Datum zaključka akcije.

3.1.2.13 Sprememba cen POS003 OPIS : Kot že sam naziv pove, da je ta forma namenjena vnosu akcijskih cen. Lahko vnesemo akcijske cene za skupino artiklov, ali pa za vsak artikel posebej definiramo višino popusta in trajanje akcije. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Sprememba cen Vnosna forma za Spremembo cen

Opis podatkov na ekranu OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo podatke sprememb cen. Šifra

je iz šifranta Organizacijske enote. V nadaljevanju se izpiše naziv OE in tip OE




Šif. cenika Šifra akcije, ki jo dodeli program ob shranitvi (commit-u). Skupina Šifra skupine artiklov, za katero želimo vnesti cene.


Popust MPC Popust za maloprodajne cene. Če polje zraven odkljukamo, se popust upošteva.

Popust diskont

Popust za diskont. Če polje zraven odkljukamo, se popust upošteva.

Popust VPC Popust za veleprodajne cene. Če polje zraven odkljukamo, se popust upošteva.

Popust C&C Popust za cash & carry. Če polje zraven odkljukamo, se popust upošteva. Velja od Datum veljavnosti cen. Opis gumbov na formi Priprava Gumb v spodnji del dokumenta prepiše vse artikle v skupini, katere lahko

potem po potrebi obdelujemo. Aktiviranje Gumb aktivira/začne akcijo. Osveži Gumb, osveži formo, v primeru, da spremenimo kakšen podatek. Nalepke Opis polj na poziciji dokumenta Šifra artikla Šifra artikla.


Naziv artikla Po vnosu šifre, se izpiše naziv artikla iz šifranta. MPC Maloprodajna cena pred popustom. MPC s popustom

Maloprodajna cena zmanjšana za vrednost popusta.

Diskontni popust

Višina diskontnega popusta.

Diskontna cena

VPC Veleprodajna cena pred popustom. VPC s popustom

Veleprodajna cena zmanjšana za vrednost popusta.

C&C Cash & carry cena pred popustom. C%C s popustom

Cash & carry cena zmanjšana za vrednost popusta.

Cena za EM Cena, ki velja za eno enoto mere (npr: cena za meter).



3.1.2.14 Generalne opombe SI0770 OPIS : Z generalnimi opombami lahko za dokumente določimo opombe, ki se bodo izpisovale na izpisih. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Generalne opombe Vnosna forma za Generalne opombe

Opis podatkov na ekranu Šifra OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo podatke generalnih opomb.

Šifra je iz šifranta Organizacijske enote. V nadaljevanju se izpiše naziv OE in tip OE Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Naziv Naziv organizacijske enote, ki se izpiše ob izboru šifre organizacijske enote. Tip Tip organizacijske enote. Ali gre za OEZR (organizacijska enota, ki nosi žiro

račun), OE (organizacijsko enoto) ali pa za STM (stroškovno mesto). Knjiga Z drugimi besedami vrsta analitike. 20 za fakturiranje, 30 za materialno

poslovanje. Grupa Grupa dokumenta



1 = naročila in predračuni, itd.

2 = dobavnice, računi, računi za predplačila in storno računi Vrsta Vrsta dokumenta je v povezavi z drugima parametroma (VA,GD)

Primer: VA=20 GD=2 VD=1 Dobavnica

Naziv Naziv dokumenta. Tip Dok Tip dokumenta (A = avansni račun (račun za predplačilo), R = račun, D =

dobropis, B = bremepis, S = storno računa, K = dobavnica-račun). Šifra Šifra opombe. Jezik Jezik opombe. Tekst opombe

Dejansko besedilo opombe, za katerega želimo, da se izpiše na izbranem dokumentu.

Primer izpisa generalne opombe:

3.1.2.15 Izjave o pd SI0780 OPIS :



Izjave o prometnem davku vpisujemo za potrebe računa, kjer je posebno polje namenjeno izpisu izjave o prometnem davku. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Izjave o pd Polje na formi Ra čun:

Vnosna forma za Izjave o pd

Opis podatkov na ekranu Šifra Šifra izjave. Datum Datum izjave. Naziv Naziv izjave. Klavzula Klavzula.

3.1.2.16 Tarife DDV SI0760 OPIS : V šifrant tarif DDV-ja se vnašajo stopnje davka, ki so predpisane z zakonom. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Tarife DDV Vnosna forma za Tarife DDV



Opis podatkov na ekranu Šifra Šifra tarifne skupine Naziv Naziv tarifne skupine TP Številka tarife po uradnem listu. %PD Stopnja davka Prerac. st. Preračunana stopnja, s katero program preračunava vrednosti. Veza Šifra tarifne skupine, ki je par osnovni šifri in mora biti vnešena v tabelo tarif

DDV-ja %davka Stopnja davka vezne tarifne skupine Tip S tipom določimo katera tarifna skupina mu pripada. Rač. Tip računa ( APP,TRR, TR) Partija VKP Vrsta kontnega plana Konto Konto na katerega se knjiži davek pri prenosu v finance.

3.1.2.17 Osebe SI0760 OPIS : V šifrant oseb se vnašajo (zaposlene) osebe za posamezno organizacijsko enoto. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Osebe Vnosna forma za Osebe



Pomiki v desno.

Opis podatkov na ekranu Firma Šifra firme.




OE Šifra organizacijske enote za katero vnašamo podatke o osebah. Šifra je iz šifranta Organizacijske enote. V nadaljevanju se izpiše naziv OE in tip OE Vnos je možen tudi preko pomožnega ekrana. S tipko <F9> se odpre pomožno okno v katerem je prikazana vsebina tabele. Z miško ali puščico izberemo ustrezen oziroma pravilne podatek, ki ga potrdimo s tipko <F10> ali kliknemo na gumb »Potrdi«. Izbrani podatek se prenese na vnosno formo

Šifra Šifra osebe. Ime Ime osebe. Priimek Priimek osebe. STM Stroškovno mesto, kjer je zaposlena oseba. Srednja Srednja črka v imenu. Del. Mesto Delovno mesto. Opis delovnega mesta

Polje za daljši opis delovnega mesta.

Spol Spol osebe. Možne vrednosti: Moški, Ženski ali prazno polje. Naslov Naslov bivališča osebe. Pošta Poštna številka. Kraj Kraj, mesto. Vstop Datum vstopa na delovno mesto. Roj. Dan Rojstni datum osebe. Položajna oznaka

Rangiranje glede na sistematizacijo

Položajna ozn. stara

Rangiranje glede na sistematizacijo

Velikostna št. Številka oblačil, obuval. Pol. uprava Policijska uprava. Naziv pol. uprave

Naziv vnešene policijske uprave.

Status Status osebe. Možne vrednosti 0 ali 1. Status pomeni ali se oseba še zaposlena (aktivna).

CR Rezervist Ali je oseba rezervist? Odkljukano polje pomeni Da, neodkljukano pa Ne. OE1 – OE4 Organizacijske enote po hierarhiji Opis polj na spodnjem delu dokumenta Artikel Izbira artiklov, ki jih je zaposleni dobil v službene namene. Izbere se šifra

artikla, lahko tudi s pomočjo seznama vrednosti, ki ga prikličemo s tipko F9. Naziv artikla Naziv izbranega artikla, ki se izpiše iz šifranta artiklov. Velikostna številka

Številka obleke, obutve, če zaposleni prejme delovna oblačila (Policist, pilot, vojak ipd.)

Gumba na formi Osvežitev podatkov

Z gumbom osvežimo podatke in s tem dobimo v vpogled najnovejše podatke.

Uvoz CR Uporablja se v povezavi z zunanjo kadrovsko evidenco, ki posreduje podatke, ki se osvežijo v datoteki osebe.

3.1.2.18 Jezik SI0930 OPIS : V šifrant jezikov, se vnaša vrste jezikov.



ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Jezik Vnosna forma za Jezik

Opis podatkov na ekranu Jezik Šifra jezika Opis jezika Naziv jezika

3.1.2.19 Vrste prometa SI0200 OPIS : S tem šifrantom za izbrano vrsto analitike in grupo dokumentov določamo vrste prometa za posamezne vrste dokumentov. Ta šifrant je izpolnjen vnaprej in ga ni potrebno posebej nastavljati. ZAGON : Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti �� Vrste prometa ALI Skupni objekti �� Šifranti �� Šifranti prometa �� Vrste prometa Vnosna forma za Vrste prometa



Opis podatkov na ekranu Vrsta analitike

Šifra vrste analitike je določena s številkami: npr: 30 – Komercialni sistem, 20 – fakturiranje, 1 – glavna knjiga. 4 – Osnovna sredstva itn.

Grupa dokumentov

Šifra grupe dokumentov. Npr: Za Vrsto analitike 20 predstavlja grupo dokumentov 1 – Naročila in predračuni, 2 – Prodaja.

Vrsta dokumenta

Šifra vrste dokumenta. Npr: Za grupo dokumentov 1-Naročila in predračuni obstajajo naslednje vrste dokumentov: 1-Naročilo kupca, 2-Predračun, itn.

Tip Tip dokumenta. STN, DN, Oseba

Izberemo eno izmed naslednjih možnosti: - STM - DN - STM in DN - Oseba - STM in Oseba - Prazna vrednost (null)

VP Šifra vrste prometa. Npr: Za predračun (VD 2) obstajata vrsti prometa



1 – Predračun in 2 – Storno predračun. Naziv Naziv vrste prometa. VKP Vrsta kontnega plana. Konto Številka konta. Protikonto Številka konta na katerega se knjiži protiknjižba. VA prejemnik Vrsta analitike veznega dokumenta GD prejemnik Grupa dokumenta veznega dokumenta VP prejemnik Vrsta prometa veznega dokumenta Zaloga Ali vrsta prometa vpliva na zalogo. Možne izbire so Da, Ne ali prazno polje. Prioriteta Prioriteta vrste prometa pri obračunu. Kaj vnaša Možne so naslednje vrednosti:

- Količina - Vrednost - Količina in vrednost - Cena - Količina in cena - Prazna vrednost (null)

Predznak Predznak: Pozitiven (+) ali negativen (-). Storno Ali je vrsta prometa namenjena stornaciji? Možne so vrednosti: Da, Ne in

prazno polje. Prejem ali izdaja

Podatek, ali gre za prejem ali izdajo.

Inventura Ali je vrsta prometa namenjena inventuri? Možne so vrednosti: Da, Ne in prazno polje.

Otvoritev Ali je vrsta prometa namenjena otvoritvi? Možne so vrednosti: Da, Ne in prazno polje.

Primer vnešenih vrst prometa na dokumentu prevzemni ca:



3.2 ŠIFRANTI SKUPNIH OBJEKTOV

Skupni objekti �� Šifranti Podroben opis je v priro čniku MCR – Skupni objekti

3.2.1 ŠIFRANTI ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

3.2.1.1 Organizacijske enote SI0010

3.2.1.2 Vnos firm SI0870

3.2.1.3 Poslovni partnerji SI0020

3.2.1.4 Tipi poslovnih partnerjev SI0030

3.2.1.5 Stroškovni nosilec SI0280

3.2.1.6 Vrste porabe SI0820

3.2.1.7 Skupine SN SI0940

3.2.1.8 Vrste SN SI0950

3.2.1.9 Programske klasifikacije SI0960

3.2.1.10 Funkcionalne klasifikacije SI0970

3.2.2 ŠIFRANTI Nastavitve

3.2.2.1 Parametri konstante SI0100

3.2.2.2 Parametri PE SI0110

3.2.2.3 Nastavitev ra čuna FKS310



Opis podatkov na ekranu Organizacijska enota

Vnesemo šifro organizacijske enote, ali pa jo izberemo iz seznama s pomočjo tipke F9. Po izboru se izpiše še naziv in tip organizacijske enote (OEZR, STM…).

Izpis firme spodaj Ali naj se podatki o firmi izpisujejo na repu dokumenta ali v glavi. Z vrednostjo Da se firma izpisuje na repu, z Ne pa v glavi.

Dolg ali kratek naziv Izbira, ali naj se na izpisi izpisuje dolg ali kratek naziv. Država Država, kjer je locirana organizacijska enota. Vrednost lahko

izberemo s pomočjo seznama, katerega prikličemo s tipko F9. Dolg naziv Dolg naziv (polni) organizacijske enote. Kratek naziv Kratek (okrajšani) naziv organizacijske enote. Dodaten naziv Polje za vnos morebitnega dodatnega naziva. Naslov Naslov organizacijske enote. V okencu Možne vrednosti so:

- Prejemnik računa - Prejemnik blaga



- Prazno polje (null) Pošta Poštna številka. Mesto Kraj organizacijske enote. Telefon Telefonska številka. Telefax Številka telefaxa. Identifikacijska/ Davčna številka

Sprva se izbere iz menija. Za katero vrsto številke gre (identifikacijska ali davčna), nato pa se številko še v vnese v naslednje polje.

Matična številka Polje za vnos matične številke organizacijske enote. Vrsta ra čuna Možne vrednosti: APP, TRR, TUJ (tuj račun) Račun Številka računa. Lahko jih vnesemo več naenkrat, saj nekateri izpisi

v modulu fakturiranje omogočajo prikaz treh žiro računov. Model Model sklica na številko. Sklic na številko Sklic na številko žiro računa. Pogodba S poljem določamo, ali naj se v glavi računa izpisuje pogodba in

vezni dokumenti. Možne vrednosti: Da, Ne, prazna vrednost. STM Ali naj se v glavi računa izpisuje stroškovno mesto (STM). . Možne

vrednosti: Da, Ne, prazna vrednost. Enota zaokroževanja Enota zaokroževanja dokumenta (izravnava). Kraj izstavitve Kraj izstavitve računa. Slike Levo zgoraj Desno velika Desno majhna Levo Desno

Polja so namenjena vnosu datotečnih poti do slik, ki jih želimo prikazovati v glavi računa. Imamo več možnosti, razlike so v poziciji slike (levo, desno) in velikosti samih slik, saj program sam pomanjša sliko na ustrezno velikost, ki je prednastavljena..

Faksimile desno Faksimile levo

Tukaj se dodaja slike podpisov, ki jih želimo imeti na vsakem računu,da nam to ni potrebno vsakič početi ročno.

Žig Če uporabljamo na izpisih žig podjetja, lahko dodamo sliko žiga, ki se lahko prikaže na vsakem računu.

FK Poleg vsakega polja imamo na voljo okno, kjer lahko določimo, ali naj se slika izpisuje ali ne. FK pomeni fakturiranje in kjer označimo »Da«, tiste slike se bodo prikazovale na izpisih. Če slike ne želimo prikazati, izberemo opcijo »Ne«.

FIN S tem poljem enako določamo, ali naj se slika izpisuje, le da je omejitev vezana na finance.

Naziv ali opis postavke

Kratek opis Podpisniki Iz menija možnih vrednosti izberemo ustrezno mesto za podpisnika.

Pozorni moramo biti na končnice FK ali FIN, saj se FK upošteva pri fakturiranju, FIN pa v financah.

Naslov Naziv podpisnika. (Direktor, referent ipd.) Ime Ime in Priimek podpisnika. Registracija Ali želimo, da se podatki o registraciji izpišejo na izpisu. Če to želimo

izberemo »Da«, v nasprotnem primeru pa »Ne«. Osnovni kapital Znesek osnovnega kapitala podjetja. Sodiš če registracije Sodišče, kjer se je izvedla registracija. Številka vložka Številka vložka registracije. Predsednik Ime in priimek osebe, ki opravlja funkcijo predsednika nadzornega



nadzornega sveta sveta. Velikost Velikost registracije na izpisu 6-majhna, 7- srednja, 8- velika Spodnji del forme, je namenjen posebni vrsti izpisa (fk3006) in se ne izpisuje na obi čajnih ra čunih. Imamo dva sklopa, kamor lahko vnašamo dodatne podatke, eden je namenjen desni glavi eden pa levem repu dokumenta.

Opis gumbov na ekranu Nastavitve STM Z gumbom prikličemo dodatno formo, kjer lahko za vsako od

stroškovnih mest (STM) organizacijske enote vnesemo dodatne podatke.

Forma Nastavitve STM:



Opis podatkov na ekranu STM Šifra stroškovnega mesta (STM). Stroškovno mesto lahko vnesemo

s pomočjo seznama vrednosti, ki ga prikličemo s tipko F9. Ob vnosu šifre, se izpiše tudi naziv izbranega stroškovnega mesta.

Dodatni naziv Polje namenjeno vnosu morebitnega dodatnega naziva. Naslov Naslov organizacijske enote: Ulica in hišna številka Pošta Poštna številka. Mesto Mesto poštne številke. Telefon Telefonska številka. Telefax Številka telefaxa. Kraj Kraj stroškovnega mesta Transakcijski ra čun Transakcijski račun stroškovnega mesta. Naziv podpisnika levo/desno

Naziv osebe, ki se podpisuje.

Naziv podpisnika levo/desno (ENG)

Naziv osebe v angleškem jeziku.

Ime in priimek podpisnika levo/desno

Ime in priimek osebe, ki podpisuje dokument



3.2.2.4 Podpisniki na ra čunu FKS315 OPIS : Če želimo imeti za vsako stroškovno mesto različnega podpisnika na računu, to storimo s pomočjo forme podpisniki na računu. ZAGON : Skupni objekti �� Šifranti �� Nastavitve �� Podpisniki na ra čunu Vnosna forma za Nastavitev ra čuna

Opis podatkov na ekranu OE Vnesemo šifro organizacijske enote, ali pa jo izberemo iz seznama s

pomočjo tipke F9. Po izboru se izpiše še naziv in tip organizacijske enote (OEZR, STM…).

STM Šifra stroškovnega mesta (STM). Stroškovno mesto lahko vnesemo s pomočjo seznama vrednosti, ki ga prikličemo s tipko F9.

Ime Ime in priimek podpisnika. Naslov Naziv podpisnika. Primer prikaza podpisnika na računu, ko račun izdaja STM: 004 (Računovodstvo).



3.2.2.5 Števil čenje FKS315 OPIS : Številčenje predstavlja pomemben del MCR aplikacije, saj omogoča nastavitev avtomatskega številčenja večine dokumentov. S tem prepustimo številčenje programu, ki zaporedno številči dokumente (vsak dokument ima tako drugačno številko), številčenje (obliko/format, kateri dokument ipd.) pa nastavimo sami. ZAGON : Skupni objekti �� Šifranti �� Nastavitve �� Števil čenje Vnosna forma za Števil čenje

Opis podatkov na ekranu OE Šifra organizacijske firme (OEZR), vsaka firma ima lahko svoje

številčenje dokumentov. Številčenje pa se lahko izvaja tudi na nivoju stroškovnega mesta, zato lahko v polje OE vnesemo šifro stroškovnega mesto iz šifranta organizacijskih enot.

SKL Šifra skladišča, če želimo številčenje znotraj določenega skladišča (če imamo več skladišč, kjer v vsakem drugače številčimo dokumente).

VA Vrsta analitike: 20 = fakturiranje , 30 = materialno poslovanje

GD Grupa dokumenta:

1 = naročila in predračuni,

2 = dobavnice, ra čuni, ra čuni za predpla čila in storno ra čuni

VD Vrsta dokumenta je v povezavi z drugima parametroma (VA,GD)

VA=20 GD=1 VD= 1 Naročila kupca

VA=20 GD=1 VD= 2 Predračuni

VA=20 GD=2 VD= 1 Dobavnica



VA=20 GD=2 VD= 2 Račun, Dobropis, Bremepis

VA=20 GD=2 VD= 3 Avansni ra čun

VA=20 GD=2 VD=10 Storno celotni ra čun

Tip Dok Tip dokumenta (A = avansni račun (račun za predplačilo), R = račun, S= storno račun, D = dobropis, B = bremepis, K = dobavnica – račun)

Grupa Grupa številčenja. Grupa številčenja omogoča številčenje različnih vrst dokumenta v istem območju številk. To pomeni, da lahko številčenje postavimo za dobavnice svoje območje (grupa = 1), za vse ostale dokumente pa imamo skupno območje (grupa = 2).

To pomeni, da imamo enako številčenje lahko nastavljeno za več dokumentov. Primer: Če imamo enako grupo (1) za oddajnico in dobavnico, bo številčenje potekalo izmenično: npr: oddajnica bo porabila številko 0045, dobavnica 0046, še ena dobavnica 0047, naslednja oddajnica 0048 itn.

Če pa imata prej navedena dokumenta različni grupi npr. oddajnica 1 in dobavnica 2, pa se bo številčenje za vsak dokument izvajalo neodvisno.

Pogodba Ali se dokumenti številčijo v okviru pogodbe. Če želimo imeti številke dokumentov za vsako pogodbo, ki jo vnesemo v svojem območju številk, vnesemo v polje »D«, drugače pustimo »N«.

Prefix-i Predpona, ki se izpiše levo od dokumenta na računu, vendar se ne prenese v Finance.

Prefix Predpona, ki je del samega dokumenta in se prilepi na levo stran dokumenta. Ta pripona se kot del dokumenta prenese v Finance.

Dolžina Dolžina spremenljivega dela številke..

Začetno stanje Začetna številka (npr: 00001). V primeru, ko je tabela »fk_stev« prazna, se ta številka predlaga kot prva številka na dokumentu.

Inkrement Za koliko se poveča številka dokumenta. Če nastavimo na 1 bo številčenje potekalo takole: 00001,00002 itd.

Pripona-i Pripona, ki se izpiše na koncu številke dokumenta in ne gre v Finance. Ni uporabljeno v tej verziji.

Pripona Pripona, ki je del dokumenta in se prilepi na desno stran spremenljivega dela številke dokumenta. V Finance se prenese kot del številke.

Številke dokumentov: Pogodba

V primeru, da smo izbrali sistem številčenja po pogodbah, se tu izpisuje pogodba. V nasprotnem primeru, se tu izpiše vprašaj: »?«, kar pomeni, da je številčenje dokumenta neodvisno od pogodbe.

Številke dokumentov: Zadnja številka

Tu se izpiše zadnja porabljena številka, ki smo jo porabili na dokumentu.

V kolikor želimo popraviti zadnjo številko dokumenta, moramo v zgornje polje »Začetno stanje« vnesti zadnjo že porabljeno številko, vendar samo spremenljivi del, brez predpone in pripone. Na dokumentu se bo nato predlagala prva naslednja številka (vnesena + 1). Primer: Zadnja porabljena številka računa je 623. Če to številko vnesemo v polje začetno stanje bo naslednja predlagana številka na računu 624. Govorimo o številki brez predpone in pripone.



Če želimo nastaviti številčenje za določen dokument, ga poiščemo v tabeli, in v formo številčenje vpišemo VA, GD in VD, ter ostale podatke, s katerimi določamo format številčenja. Tabela: Seznam dokumentov komercialnega sistema, za katere lahko nastavimo številčenje NABAVA Pot do dokumenta Dokument VA GD VD

Komerciala ->Nabava->Naročilnica Naročilnica dobavitelju 30 1 1

interno naročilo (naročilo oddaje) 30 1 2

interno naročilo (naročilo oddaje) - STM 30 1 3

interno naročilo (naročilo oddaje) - DN 30 1 4

Komerciala ->Nabava->Interno naročilo nterno naročilo (naročilo oddaje) - STM in DN 30 1 5

Zahtevnica za izdajo 30 1 6

Zahtevnica za izdajo - STM 30 1 7

Zahtevnica za izdajo - DN 30 1 8

Zahtevnica za izdajo - STM in DN 30 1 9

Zahtevnica za izdajo - Osebe 30 1 10

Komerciala ->Nabava-> Zahtevnica in

Komerciala -> Skladiščno-> Zahtevnica Zahtevnica za odpis - STM 30 1 11

SKLADIŠČNO in MATERIALNO Pot do dokumenta Dokument VA GD VD

Prevzemnica 30 2 1

Vračilo dobavitelju 30 2 2

Komerciala -> Skladiščno-> Prevzemnica

in Komer. -> Materialno-> Prevzemnica Inventurni višek 30 2 3

Oddajnica 30 2 4

Oddajnica - STM 30 2 5

Oddajnica - DN 30 2 6

Oddajnica - STM in DN 30 2 7

Vračilo na skladišče 30 2 8

Vračilo na skladišče - STM 30 2 9

Vračilo na skladišče - DN 30 2 10

Vračilo na skladišče - STM in DN 30 2 11

Komerciala -> Skladiščno-> Oddajnica Odpis (razvrednotenje) 30 2 12

Odpis (razvrednotenje) - STM 30 2 13

Dobavnica 30 2 15

Vračilo 30 2 16

Oddaja v posojilo (reverz) 30 2 17

Vračilo iz posojila (reverza) 30 2 18

Komerciala -> Skladiščno-> Dobavnica in

Komerciala -> Materialno-> Dobavnica Inventurni manjko 30 2 19 Komerciala -> Materialno-> Prenosnica (skladišče) Prenosnica (skl.1 na skl.2) 30 2 20

Prenosnica (art.1 na art.2) 30 2 21 Komerciala -> Materialno-> Prenosnica (artikel) Prenosnica (inventura) 30 2 22

Zadolžnica DI iz zaloge (+odpis vrednosti) Osebna 30 2 23 Zadolžnica DI iz zaloge (+odpis vrednosti) Osebna in STM 30 2 24

Komerciala -> Skladiščno-> Zadolžitev DI

in Komerciala -> Materialno-> Zadolžitev DI Zadolžnica DI iz uporabe 30 2 25



Vračilo DI na skladišče v uporabi 30 2 26 Odpis DI iz skladišča v uporabi 30 2 27 Komerciala -> Materialno-> Reklamacijski zapisnik Reklamacijski zapisnik 30 1 12

FAKTURIRANJE Pot do dokumenta Dokument VA GD VD

Komerciala ->Fakturiranje->Predračun Predračun 20 1 2

Komerciala->Fakturiranje->Dobavnica Dobavnica 20 2 1

Komerciala -> Fakturiranje-> Račun Račun 20 2 2

Račun za predplačilo (avans) 20 2 3

Storno račun 20 2 10

3.2.3 ŠIFRANTI REFERENTOV IN ZADOLŽITVE

3.2.3.1 Referenti SI0150 OPIS : V tabelo se vnesejo vse osebe (referenti), ki delajo s programi in vnašajo ali pregledujejo podatke. ZAGON : Skupni objekti �� Šifranti �� Referenti in zadolžitve �� Referenti Vnosna forma za Referente

Opis podatkov na ekranu Referent Šifra referenta Ime Ime referenta Priimek Priimek referenta Srednja Srednje ime Funkcija Funkcija, ki jo opravlja Telefon Telefon referenta Fax Telefax referenta E-mail Naslov elektronske pošte referenta



Bazni uporabnik

Dovoljenja za uporabo baze – tabel

3.2.3.2 Zadolžitve referentov SI0160 OPIS : V tabelo se vnesejo vse osebe (referenti), ki delajo s programi in vnašajo ali pregledujejo podatke. ZAGON : Skupni objekti �� Šifranti �� Referenti in zadolžitve �� Zadolžitve referentov Vnosna forma za Zadolžitev referentov

Opis podatkov na ekranu Referent Šifra referenta Ime Ime referenta Priimek Priimek referenta Srednja Srednje ime Telefon Telefon referenta Šifra OE Vnesemo šifro organizacijske enote, ali pa jo izberemo iz seznama s

pomočjo tipke F9. Tip Tip organizacijske enote (OEZR, STM…). Podatek se izpiše samodejno po

vnosu šifre OE. Naziv Naziv organizacijske enote. Podatek se izpiše samodejno po vnosu šifre

OE. Nivo Nivo, organizacijske enote. Podatek se izpiše samodejno po vnosu šifre OE.

3.2.4 ŠIFRANTI KOMERCIALE V SKUPNIH OBJEKTIH

3.2.4.1 Vnos kontaktnih oseb SI0810 OPIS :



Šifrant je namenjen vnašanju kontaktnih oseb poslovnih partnerjev. Podatke o kontaktnih osebah se vnaša na dokumente npr: računu. Primer vnosnega polja kontaktne osebe na računu:

ZAGON : Skupni objekti �� Šifranti �� Šifranti komerciale �� Vnos kontaktnih oseb Vnosna forma za Vnos kontaktnih oseb

Opis podatkov na ekranu Šifra Vnesemo šifro organizacijske enote (OE), ali pa jo izberemo iz seznama s

pomočjo tipke F9.



Naziv Naziv OE. Podatek se izpiše samodejno po vnosu šifre OE. Naslov Naslov OE. Podatek se izpiše samodejno po vnosu šifre OE. Pošta Pošta OE. Podatek se izpiše samodejno po vnosu šifre OE. Mesto Mesto OE. Podatek se izpiše samodejno po vnosu šifre OE. Kontaktne osebe Šifra Šifra kontaktne osebe partnerja. Ime Ime kontaktne osebe. Priimek Priimek kontaktne osebe. Funkcija Funkcija, ki jo kontaktna oseba opravlja. Telefon Telefonska številka kontaktne osebe. Fax Fax številka kontaktne osebe. E-mail Elektronski naslov kontaktne osebe. Tip osebe Ostali šifranti, ki so dostopni preko Skupni objekti �� Šifranti �� Šifranti komerciale se nahajajo tudi pod menijem Komerciala �� Šifranti �� Skupni šifranti in so opisani v zgornjem delu tega dokumenta.

3.2.5 OSTALI ŠIFRANTI

3.2.5.1 Vsebina šifrantov SI0050 OPIS : Podroben opis je v priro čniku MCR – Skupni objekti

3.2.6 IZPISI ŠIFRANTOV Večino šifrantov opisanih v tem dokumentu lahko izpišemo. Nekatere lahko samo izpisujemo, pri nekaterih izpisih pa lahko tudi nastavljamo nekatere parametre (obdobje ipd.) s katerimi si izpis prilagodimo našim potrebam. Šifrante izpisujemo preko menija Komerciala �� Šifranti �� Izpisi in preko Skupni objekti �� Izpis šifrantov

3.2.6.1 Komerciala �� Šifranti �� Izpisi

Podmeni »Izpisi«

Delovni nalog – pregled Izpis je namenjen pregledovanju delovnih nalogov, kjer nastavimo željene parametre. Lahko tudi izpisujemo delovne naloge po izvajalcu. Opomba: Z razponom od 0 do zzz zajamemo vse delovne naloge, saj razpon pokriva vse možne označbe (tako številčne kot znakovne).



Delovni nalog – dokument Izpis se uporablja za pregledovanje dokumentov za posamezni delovni nalog.

Artikli Preko te forme za izpis, lahko izpisujemo tudi veliko ostalih šifrantov, za kar so namenjeni ostali gumbi, poleg tistih, ki imajo povezavo z artikli. OPOMBA: Prazen prostor pomeni, da se upoštevajo vse vrednosti oziroma vsi podatki. Če želimo bolj specifičen izpis, je potrebno vnesti želene parametre. Z razponom od 0 do zzz zajamemo vse vrednosti, saj razpon pokriva vse možne označbe (tako številčne kot znakovne).



Do posameznih izpisov, ki so omogočeni na tej formi lahko pridemo preko menija Skupni objekti � Izpisi šifrantov � Izpisi šifrantov komerciale

Ceniki Izbiramo lahko med dvema izpisoma cenikov. Izpisa se oblikujeta na podlagi vnesenih omejitev.



Skladiš ča Izpis prikazuje seznam skladišč za posamezno organizacijsko enoto.

3.2.6.2 Skupni objekti �� Izpisi šifrantov

Večino šifrantov, ki jih vnašamo v Skupne objekte, lahko tudi izpišemo. Skupni objekti �� Izpisi šifrantov �� Izpis org. strukture



Organizacijske enote Preko vnosne forme vnesemo parametre, nato pa izberemo želeni izpis. Ta forma za izpise vključuje tudi večino ostalih izpisov, ki se tičejo organizacijske strukture.

Večina izpisov je dostopnih tudi posamezno iz enakega menija, kjer ni potrebno vnašati parametrov.



Skupni objekti �� Izpisi šifrantov �� Izpis referentov in njihovih zadolžitev Referenti Izpis referentov ter vseh podatkov referenta.

Zadolžitev referentov Izpis zadolžitev posameznih referentov.

Skupni objekti �� Izpisi šifrantov �� Izpisi nastavitev



Zabeležke:

Documents

MCR – KOMERCIALNI SISTEM Uporabniški priro čnik: …maop.biz/datoteke/mcr/prirocniki/mcr4_ks_sifranti.pdf · Uporabniški priro čnik MCR – KOMERCIALNI SISTEM Uporabniški priro